Slev. li Posamezna številka stane 1*50 Din. v тш v lorcK dne 15. fenaorja 1924 Ш0 Lil, Naročnina za državo SHS: .. Dir 3« .. . 120 340 ne mesec . a« pol lel« sa celo leio . . . za inozemstvo: mesečno.......Din 3® Sobotna izdaja: celoletno Din 4« M V fngoslaviji T inozemstva. . . . » « . • Cene Inserafom: petltna Trsta Din Г50 In Bnostolpr mali oglasi po Din 2'—. vecjl oglasi nad 45 mm vliine po Din 250. veliki po Din V- tn «•—, oglasi * uredniškem delu vrstica po Din . Pri vcijem naroČilu popcit. Izhaja vsak dan izviem&i ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. url zjutraj PoStoina р!а£апа v nolovini. UredniSfvo Je v Kopitarjevi nlici 6/ПТ. Rokopisi ee ne vračajo: nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniitva telefon 90, upravniilva 528. Političen list za slovenski narod ■ Uprav« je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni raCun s l.fabljana 10.650 in 10.549 (za inserate) Sarajevo 7J*S. Zagreb 59.011. Praga in Dunaj 24.797. Tajinsfvena pogotffia. Metode povojnih diplomatov so ostalo enake onim, ki so se jih posluževali pred vojno. Popolnoma tajno se sklepajo med državami pogodbe najdalekosežnejšega pomena in potem, ko so od obeh strani prevzete določene obveznosti in potrjene s podpisi ministrov, se predložijo parlamentom, ki so primorani jih potrditi. Kajti usodno posledice, ki bi nastale v mednarodnem položaju, ako bi parlament odrekel takim aranžmanom svojo sankcijo, ne onemogoču-jejo samo njihove zavrnitve, ampak celo najmanjšo korekturo. Opozicija pa je v vseh zapadnih državah, izvzemši Anglijo, zato tu, da je vlada ne posluša, medtem ko večina obstoja zato, da pokorno pritrdi vsemu, kaj vlada naredi. Vendar pa se nikjer drugod kakor v naši državi ne tira ta sistem tako daleč, da se javnost naravnost preseneča in sicer v vprašanjih, ki so najbolj življenjskega pomena za državo, oziroma njeno prebivalstvo. Toliko ozira do javnega mnenja ima danes vsaka država, da ga na take dogodke počasi pripravlja, mu skuša vsaj suge-rirati svoje razloge in namene in ga tako dobiti na svojo stran, oziroma so nanj nasloniti ali pa vsaj izvedeti za njegovo razpoloženje ter so po tom kolikortoliko ravnati. Cisto drugače vlada Nikole Pašića, ki se že par mesecov z Italijo pogaja tako tajno, kakor svojčas turški sultan z velesilami, nato pa kar črez noč po svojih glasilih naznani, da stojimo pred pogodbo, ki ne vsebuje samo političnih in gospodarskih zadev, ampak celo defenzivno vojaško konvencijo, ki se ima smatrati baje že za pravcato alijanso! Pa da bi prizadeti narodi vsaj sedaj od ■vlade izvedeli, kaj se je sklenilo ali kaj se namerava skleniti, če ne drugače, pa vsaj v glavnih potezah. Naš današnji režim pa je očividno mnenja, da bi bilo najboljše, če bi ljudstvo sploh ničesar ne vedelo kakor to, da je nekaj sklenil, kaj, to pa nikogar nič ne briga kakor gg. ministre in generale. Kajti naš rt zim se čuti v vlogi božje previdnosti, ki vse prav naredi, kar naredi, narodi pa imajo to sprejeti v veri, da nihče ne ve boljše, kaj je za državo koristno, kakor ministrski kabinet, oziroma g. Pašič sam, ki menda še svojim kolegom ne pove, kaj namerava. Tako je delal svojčas zunanjo politiko v carski Rusiji Nikolaj II., oziroma častivredni Griška Rasputin. Stojimo torej pred izvršenim dejstvom: Italija in Jugoslavija sta sklenili politično, gospodarsko in vojaško pogodbo vsaj v načelu in v glavnih potezah, kajti da se bo dovršila, ako se že ni, in da se bo potem podpisala, o tem pač ni več dvomiti. Jasno je, da stoji ta dogodek v zvezi s konferenco male antante, in ker je mala antanta nekak mandatar velike na jugovzhodu Evrope, je tudi opravičen sklep, da naša po gcaba z Italijo spada v okvir politike velikih sil. Najbrže je Češkoslovaška zastavila po želji Anglije in F-ancije v Belgradu svoj vpliv, da se naše negotovo stanje z Italijo končno likvidira, da bo Jugoslavija zavarovana pred eventualnosfmi, ki so ji sicer pretile in tako slabile njene silo. V prijateljstvu z Italijo bo Jugoslavija mogla v mali antanti igrati pristojajočo ji vlogo in biti v korist veliki antanti, kateri je interesni konflikt med našo drŽavo in onim članom antante vsekakor prizadeval težko-če. Ako nas pogodba z Italijo zavaruje tudi proti morebitnim poizkusom premaganih držav, moliti naše {»sestno stanje, in a k o se jo Italija obvezala, da teh držav ne bo proli nam podpirala in da bo tako jKisred-no zagarantiraia evropski mir sploh na temelju spoštovanja versajske mirovne pogodbe in ostalih z njo zvezanih pogodb — potem pomenja naš aranžma z Italijo jako dragocen faktor za vzdržan je sedanjega relativnega mirovnega stanja na svetu sploh. Čo je temu tako, čemu je naša vlada vso to skrivala, in čemu skriva tudi šo zdaj pred ljudstvom uže vsaj v načelu prevzeto obveznosti? Na to bi utegnili dobiti odgovor, če rzamemo v pretres nekatere podrobnosti ie pogodbe, v koiikor jih izvemo iz več ali merj v dejstvih utemeljenih poročil, domnevani in kombinacij bclgrajskegn časo- pisja. Trdi se, da na Reki dobi Italija svobodne roke, kar ne pomeni nič drugega kakor da Reka ne postane neodvisna država, kakor sta se obvezali Jugoslavija, in Italija v rapallski pogodbi, marveč italijanska posest. Da dobimo Boroš, Delto in Bankino, to je itak že v Rapallu pogodbeno določeno. Vsled tega moremo smatrati za koncesijo samo to, da dobimo baje za i zvestim dobo let reško pristanišče v vporabo ali pa, kakor se glasi druga verzija, svobodno cono v pristanišču, če dobimo reško lnko v uporabo, se mora to vsekakor razumeti tako, da dobimo souporabo, iz česar končno sledi, da se nam mora prepustiti izvestna cona, kajti promiskuileta pač ni misliiva. Naj bo že tako ali tako, neodpustljivo je. da uaša vlada ne smatra za vredno tega javnosti vsaj sedaj, ko je vse vendar kolikortoliko gotovo, pojasniti, čo pa še ni golovo, bi morala dati pojasnila tembolj, da se informira o javnem mnenju, ki je pač v demokratični državi vpoštevanja vreden činiteli. Z naše strani no moremo dovolj jasno in odločno naglašati, da ne moremo nikakor odobravati, če se jo v protislovju z rapall-sko pogodbo neodvisnost Reke žrtvovala, kajti ta nas jo Ie-ta bistvenega pomenu in tvori pravzaprav jedro in temeljno točko rapallske konvencije, dočim je vse drugo čisto akcidentahiega značaja. Mi bi se v tem slučaju glede naših gospodarskopolitičnih koristi dogovorili s svobodno reško republiko, ne bili bi pa odvisni od Italije, ki nam ima zdaj po svoji volji dajati koncesije v reški luki, v katero bomo mi v teku par desetletij morebiti investirali lepe denarje, po preteku te dobe pa bo vse to za eventualno odškodnino uživala Italija. Dobili bi režim kakršen vlada v Solunu, zaradi česar utegnemo slojaliprej priti z Grčijo v konflikt, ali pa kaki.sen je vladal v Šles-vig-Holštajnii, zaradi katerega je potem med Avstrijo in Prusijo izbruhnila vojna. Kajti da ostanemo z Italijo za večne čase prijatelji, to more verjeti le največji optimist. Neodvisna Reka bi bila konflikte med Italijo in Jugoslavijo gotovo bolj zadrževala nego bi jih takšno stanje, ki pomenja končno vendarle nekak konsorcij, v katerem nismo solastniki, ampak le sovporab-ljevalci za gotovo dobo. Vprašanje je, če pomenjajo ostale točke te misteriozne pogodbe za nas toliko ugodnost, da lahko zanjo žrtvujemo rapall-sko pogodbo. Toda o teh točkah vlada molči ravnotako kakor o točki glede Reke. Trgovinske pogodbe z Italijo, ki se ima zdaj per-fekcionlrati, pač ne moremo smatrati za tako koncesijo, kajti Italija jc potrebuje naj-menj tako kakor mi. Ostane vojaška konvencija, o kateri trdijo belgrajski listi, da se je sklenila. Ta konvencija ne more vsebovati ničesar drugega, kakor da bomo Italijo podpirali v slučaju kakšnega (za dolgo dobo let sila neverjetnega) napada od strani kakšne premagane državo, dočim bi nas ona branila pred napadom Bolgarije, Madjarske in Avstrije, namesto da jih tajno podpira, dasi je član velike antante. Torej smo pravzaprav sklenili konvencijo z Italijo zato, da kupimo za bog veka to re erugo ugodnosti, o katerih pa ničesar ne čujemo, njeno lojalnost, žrtvovali smo pa Rekol To je na eni strani značilno za politično moralo Italije, na drugi pa za diplo-matično slabost naše vlade, ki nima drugo poli, da si zasigura lojalnost države, ki je kot član velike antante pravzaprav naš zaveznik, kakor da privoli v razveljavljenje sklenjenih paktov. Zato pogodbo z Italijo ne smatramo za noben plus v naši zunanji politiki. čudne redukcije. Zagreb, 14. januarja. (Izv.) Nenadna redukcija velikega števila uradnikov je izzvala v vseh zagrebških krogih splošno ogorčenje. Doslej je redticiranlh samo v gospodarski stroki okoli 160 uradnikov. Mnogi zavodi so vsled redukcije naravnost uničeni, kakor n. pr. višja gospodar; ka šola v Križevcih, kjer so od ravnatelja do najmlajšega učitelja vsi reducirani izvzemši slug. — V oddelku za notranjo zadeve je reduclranih nad 200 uradnikov, med temi tudi bariskl svetnik Zorčič. V mnogih "nadih počivri vse delo, ker je uradnike iz strahu nred lakoto vso veselje do dela minilo. Vsebina francosko - češKe pogodbe. Belgrad, 13. jan. (Tzv.) Brez dvoma je, da je vprašanje francosko-češke konvencije poleg vprašanja razmerja do sovjetske Rusije, tvorilo najvažnejšo točko razprav konference male antante. To vprašanje stoji se danes v ospredju političnih razmotrivanj. Posebno se intere-sirajo za to, ali jo tudi Jugoslavija pristala na to konvencijo. O njeni vsebini je bilo jako malo znanega. Od dobro po učene strani smo dobili o vsebini te konvencije sledeče podatke: V prvem poglavju se obe državi ob-ver;ujeta, da vzdržujeta za svoji državi in sploh za srednjo Evropo v mirovnih pogodbah ugotovljeno stanje in pa stanje, določeno potoni posebnih protokolov (n. pr. plebiscit v Sleziji itd.), kjer so odrejene razne državne meje in pripadnost raznih dežel k določenim državam. . Da ohranita mirovno stanje, se ob vezujeta obe državi v drugem poglavju konvencije, da se bosta natančno držali vseh dosedaj sklenjenih defenzivnih pogodb. Tretje poglavje odreja spoštovanje vseh dostavkov in pristavkov k mednarodnim pogodbam, nn katerih sta obe stranki interesirani bodisi direktno ali indirektno. Obe državi se obvezujeta, da bosta delali popolnoma vzporedno za gospodarsko obnovo Evrope. Peto poglavje dolom obveznost Češkoslovaške in Francije, da ne bosta nikdar dovolili restavracije Hohenzol-lerjev niti v Nemčiji niti v kaki drugi državi. Isto velja tudi za Habsburžane, glede ka- rili so obvezujeta obe stranki, da bosta vedno stremeli za tem, da Madžarska izpolni vse dane obljube proti povrnitvi Habsburžanov na mažarski prestol. Glede Avstrije se zavezujeta Francija in češkoslovaška v osmem poglavju, da bosta, vedno varovali obstoječo politično samostojnost in neodvisnost sedanje avstrijske zvezne republike. Deveto poglavje predvideva, da se v eelokupnosti obdrži in izpolnuje tako-zvani »italijanski sporazum« iz leta 1921 (Trgovsko-politična pogodba med Češkoslovaško in Italijo). V dodatku k pogodbi se predvideva glede medsebojnih vo jnih odnosajev med obema državama, da za obe državi velja tudi za bodoče sporazum glede kontakta med vrhovnimi vojaškimi poveljstvi obeh držav, ki bosta tudi v bodoče so •delovali samo v splošnih vprašanjih vojaškega značaja, nikakor pa ne v kakšni politični akciji. , Nadaljnje poglavje odreja, da so vse druge tajne pogodbe obeli držav /. drugimi državami nedopustne in da jih ne sme sklepati nobena od. obeh držav. Zadnje ■ poglavje vsebuje odredbo, ki določa, .da se mora vsak spor v tolmačenju oziroma izpoljnjevanju sporazuma reševati.potoni razsodišča. Končno se izjavlja, da bo ta sporazum takoj po podpisu od obeh strani predložen Društvu narodov. Kakor je zvedel Vas dopisnik, je besedilo to pogodbe dr. Beneš takoj po njenem sklepu predložil ne samo državam male antante, ampak tudi Belgiji in Poljski, ki sta pri tej politični pogodbi zelo zainteresirani. Sporazum z Italijo, SPORAZUM MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO JE USTMEN IN ŠE NI PODPISAN. — VLADNA MOLČEČNOST O PODROBNOSTIH. Belgrad, 14. januarja. (Izv.) Že v petek smo poročali, da je na seji zastop-| niko.v male antante poročal dr.. Ninč'ć-, da stojimo neposredno pred sporazumom z Italijo v v6eli vprašanjih, posebej glede Reke, in da ,)e to njegovo poročilo izzvalo senzacije, dasi se dr. Ninčič v podrobno; '! rti spuščal. Tudi danes še o podrobnostih ni nobenega Oficielnega po-ro'čila in se vsa časnikarska ugibanja, v katerih je brez dvoma jedro resnice, naslanjajo le na poročilo Agenzie Štefani, ki je pred štirimi dnevi objavila točke sporazuma o reškem vprašanju. Zanimivo pa je, da so te točke identične z onimi. ki smo jih mi iz dobrega vira objavili že 28. novembra in sicer edini izmed vseh Listov. (Naše tedanie poročilo se jo glasilo: »Med našo vlado in rimsko je prišlo do sporazuma v reškem vprašanju. Glavne točke sporazuma so te-le: Reka pripade Italiji, toda.se za edaj še obdrži okupacija., dokler ko rapallska pogodba цe izvrši. Italija zalo izprazni Delto in Baroš, Bankino pa dobi Jugoslavija v najem za 99 let. Poleg tega pa se izvršo mejne korekture v našo korist, predvsem v okolišu Triglava in sploh na. meji Slovenije. Ta sporazum b? sc imel izvršiti deloma v najkrajšem Času, deloma pa pozneje, ker zahtevajo korekturo meje dolgotrajno delo razmejitvenih komisij. O tem sporazumu bo po naših informacijah obvestil narodno skupščino sam Pašič in sicer bo porabil priliko, ko pridejo na dnevni red interpelacije o zunanji politiki.« Temu poročilu smo dostavili, da se kljub eventualnim dementijem bližamo definitivni rešitvi tega vprašanja. Našo tedanje poročilo je bilo nato res uradno dementirano.) Agenzia Stefano je sedaj poročala, da dobi glasom sporazuma Italija Reko, mi pa Baroš, Delto in otok L a s t o v o. Sporazum se jc dejansko izvršil, t o d a j e d o s e d a j jo u s t m e n in še ni podpisan. Dr. Nin ič še ni podal vsebine tega sporazuma in so zato vse tozadevno vesti, v kolikor že niso bile prej objavljene, več ali manj ugibanja ali pa glasovi iz kolikortoliko poučenih virov, ki pa sc ne dajo kontrolirati. Sporazum sam je bil sprejet v belgrajski javnosti večinoma sim-pa'č.no, zlasti ker se misli, da s tem sporazumom preneha biti Italija izvor ne-prijateljske propagande proti naši državi. V drugih političnih krogih so pa na ta sporazum ne poiaga preveč važnosti, ker pogodbe še nico nobeno poroštvo za prijateljsko razmerje med Jugoslavijo in Ital i.io, zunanjepolitični interesi obeh držav pa si, zlasti na Balkanu nasproti) jejo, predvsem v Albaniji. VLADNI KROGI HVALIJO SPORAZUM. Belgrad, 14. jan. (Izv.) Tukajšnji uradni krogi presojajo pomen sporazuma med našo državo in Italijo zelo optimistično. Sporazum bo v krni kom podpisan. Uradni krogi smatrajo, da je sporazum za nas zelo ugoden in da bo napravil dober vtis na vse. ki želijo miru. V političnem oziru smatrajo za pridobitev, da dobi naša država za priznanje suverenitete Italije nad Reko otok La-stovo in še nekaj manjših otokov okoli tega, ki so doslej pripadali Italiji. Dalje dobi naša država Baroš, Delto in Bankino. Tudi nekaj kmečkih občin, ki bi bile morale pripasti reški državi, dobimo mi, tako da bo Kastav dobil sedaj razširjeno zaledje. Dalje dobimo mi uporabo reškega pristanišča za 50 let. M orodnim krogi smatrajo, da nam je to potrebno, dokler ne izgradimo naših lastnih pristanišč, zlasti v Dalmaciji. Italija se dalje obvezuje, da nam izroči vse porušene objekte v Barošu in Delti popolno-' ma popravljene. Vladni krogi so mnenja, da bi Reka za nas pomenila samo neko obremenitev, če bi sedanje stanje daljo trajalo, tako pa bomo imeli od sporazuma z Italijo vendarle nekaj koristi. Poslej bodo imele korist od sporazuma tudi naše državne železnice, ker sc bo prevoz blaga iz Mažarske na Reko preko naše države zopet obnovil. Kot politično korist smatrajo tudi okolnost, da bo dobila vlada v notranji politiki vsled sporazuma z Tt?>1 i jo svobodnejše roke proti Iladiću in izgleda, da je tudi to Strun 3L Bil močan razlog za g. Pašića, Ha sklene sporazum z Italijo. Tudi v zunanji politiki se bo naša vlada gibala svobodnejše, če bo vedela, da Bolgari in Mažari ne morejo več računati na italijansko pomoč. Naglaša pa sc v vladnih" krogih s posebnim povanrkom, da se Jugoslavija nikdar ne bo oddaljila od Francije, ker je zveza s Francijo nekaj naravnega, čeprav ni pisana. Sporazum z Italijo zveze s Francijo ne kali. OSTRI NAPADT NA VLADO. Zagreb, 14. jan. (Izv.) Povodom vesti glede sklepa italijansko-jugoslovanskega sporazuma piše vse opozicionalno časopisje jako ostro proti vladi. Poročilo 3r. Hinača v ministrskem svetu. SPORAZUM Z ITALIJO BO KMALU PODPISAN. Belgrad, 14. jan. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je poročal zunanji minister dr. Ninčie o poteku in o rezultatih konference male antante in o pogajanjih med našo državo in Italijo, ki so bila te dni končana. Dr. Ninčic je poročal dalje o splošnem mednarodnem položaju, zlasti z ozirom na izid zadnjih volitev v Angliji in o poskusih obnovitve razmerja do Rusije. Poročilo dr. •Ninčiča je vlada sprejela na »nanje in je odobrila njegovo poročilo o sporazumu z Italijo, ki bo v kratkem podpisan. Glede obnovitve odnošnjev z Rusijo se je vlada strinjala s sklepom konference male antante, da je treba to vprašanje odložiti. Nadalje je ministrski svet razpravljal na podlagi sklepov konference male antante o posojilu Mažarski. Tudi ministrski svet je zavzel stališče, da je treba od Mažarske zahtevati gotove garancije glede vporabe posojila, zlasti da ве ne bo porabilo za oboroževanje, in pa eje niso oddaljeni več ko 50 km. Ovce/ki se iz-važajo, naj se poprej postrižejo, da se tako dvigne izvoz volne. Odpravijo naj se iz državnih in občinskih naprav vsi motorji na petrolej in bencin. Mesto teh motorjev naj obratujejo parni stroji, ki rabijo destilirani premog; to pa zato, da bo za slučaj vojne dovolj amonjaka, žvepla itd. Vsem denarnim zavodom naj se odtegne 15 odstotkov vsega kapitala, da s temi odtegljaji more država graditi svojo vojno industrijo. — Metode, ki jih tu predlaga g. Savić spominjajo na metode zagrizenih merkantilistov pruskega kralja Friderika Velikega ali pa Jožefa II., ki je ukazal mrliče pokopavati v rjuhe, da ostane dovolj lesa za industrijo in da se dvigne tekstilna industrija. Po tem receptu skrbi za našo industrijo tudi g Savič. In on je največji gospodarski strokovnjak naše države! Dopisi. WESTFALSKI SLOVENCI. V nedeljo, dne 6. januarja se je vršila v Glad« bocku odborova seja Zveze kat. slovenskih društev v rensko-vestfalskem industrijskem okraju. Načelnik Anton K o n c i 1 j a je otvoril zborovanje in je prisrčno pozdravil vse predsednike. Posebno je opozarjal, da so bili vest-falski Slovenci vedno složni, v zadnjem času pa so nekateri Slovenci, ki se niso prej nič brigali za svoje rojake, v slovenskih časnikih objavili, da nismo zavedni Slovenci. To je razžalitev ta nas, je dejal govornik, mi protestiramo proti takemu obrekovanju. Kakor v domovini tako tudi v tujini bije naše srce za milo slovenske domovino, za Jugoslavijo. Kot zavedni Sloven- Edmund About: 12 Kralj gora. ■Iz francoščine prestavila K. Hafner. Rečeno, storjeno: ne da bi čakal odgovora, sem se pogumno približal in prijel vajeti Marijaninega konja in sem se obrnil k njej..~ Veter je za hip odgrnil njen paj-žolan in videl sem najlepši obraz, ki je kdaj zmešal duha nemškemu prirodoslovcu. Nek ljubki kitajski pesnik, znameniti K. Scholl pravi, da ima vsak človek v svojem srcu cel rožnivenec jajčec in v vsakem izmed njih peciva ljubezen. Da jo vzbudimo, zadostuje že en sam pogled ženske. Preveč sem učen, da ne bi vedel, da ta hipoteza nima trdnih tal in da je v očitnem nasprotju z vsemi razkritji anatomije. Vendar pa moram ugotoviti, da je prvi pogled gospodične Simons povzročil močan potres ▼ okolici mojega srca. Občutil sem nenavadno ginjenost, ki pa ni bila boleča in zdelo se mi je, da se je nekaj zlomilo v koščeni škatlji mojih prs, pod kostjo. V istem hipu je moja kri razburjena valovila in lahko sem štel udarce žile. Kakšne oči je imela, moj dragi gospod! Radi vašega miru vam želim, da nikdar ne spoznate enakih. Niso bile preveč velike in niso motile razmerja z ostalim obrazom. Niso bile niti modre, niti črne, temveč neke posebne barve, narejene zanje in zmešane čisto zase v nekem kotu palete. Bila je to živo rjava barva, nekoliko žametasta, kakršna se ne najde drugje kot na sibirskem granatu in na nekaterih vrtniških cvetkah. Pokazal vam bom neko skabioso in neko skoro črno vrtnico, ki spominja, čeprav ne popolnoma, na barvo njenih oči. Če ste bili že kdaj o polnoči v kovačnici, ste lahko opazili čudno svetlobo, katero povzroča kos žarečega jekla: vidite, prav taka je bila barva njenih oči. Ljubkost je poseben dar, katerega so deležne le nekatere stvari. Ma-rijanine oči so bile na nek poseben način otročje in duhovite obenem, odkrito živahne, polne mladosti in zdravja in včasih gin-ljivo hrepeneče. Vso žensko duhovitost in otroško nedolžnost si bral v njih kot v odprti knjigi; toda oslepel bi bil, kdor bi jo bil bral dolgo časa. Njen pogled je žgal tako resnično, kakor resnično se imenujem Herman. Češplje vašega špalirja bi dozorele ob njem. Če se zmislim, da se je temu ubogemu Dimitriju zdela manj lepa kot Fotini! V resnici, ljubezen je bolezen, ki čudovito poneumni svoje bolnike! Jaz nisem nikdar izgubil svojega zdravega razuma in prisojam vse stvari s hladno ravnodušnostjo pri-rodoslovca, pa zagotovim vas, da svet še ni vijlel ženske, ki bi bila podobna Marijani. Rad bi vam pokazal njeno sliko, kakršna je ostala zarisana na dnu mojega spomina. Videli bi, kako so bile njene trepalnice dolge, kako so sc njene obrvi lopo bočile nad njenimi očmi, kako jo imela majhna usteca, kako so se njeni zobje smejali v solncu in kako so bila njena majhna ušesa rožnata in prosojna. Proučeval sem njeno lepoto v njenih najmanjših podrobnostih, ker sem anlitičnega duha in imam navado, da vso opazujem. Najbolj me je presenetila prosojnost njene kožo; njena epider-mija je bila nežnejša od žametne kožice, ki obdaja lepe sadeže. Zdelo se je, da je barva njenih lic narejena iz nedotakljivega prahu, ki osvetljuje krila metuljev. Če bi ne bil doktor prirodoslovnih ved, bi se bil bal, da bo plapolanje njenega pajčolana odneslo ta mehek sijaj njene lepote. Ne vem, če ljubite blede ženske in nikakor nočem mešati vaših misli, če slučajno ljubite tisto vrsto umirajoče elegance, ki je bila nekaj časa v modi; vendar pa jaz v svoji lastnosti kot učenjak ne občudujem ničesar bolj kot zdravje, to veselje našega življenja. Če bi bil kdaj postal zdravnik, bi bil gotovo izvrsten človek za družine, ker se gotovo nikdar ne bi zaljubil v svoje bolnice. Pri pogledu na lep, zdrav in živahen obraz sem skoro tako vesel, kakor takrat, če vidim močan lep grm, čigar cveti se veselo razvijajo in čegar listja se še niso dotaknile no gosenice, ne metulji. Zato sem tudi prvi hip, ko sem videl Marijanin obraz, občutil živo skušnjavo, da ji stisnem roko in ji rečem: »Gospodična, kako ste dobra, ker ste tako zdrava!« Pozabil sem vam povedati, da poteze njenega obraza niso bile povsem pravilne in da njen obraz ni bil pripraven za portretiranje. Phidias najbrže ne bi bil hotel napraviti njene sohe; toda vas Pridier bi jo bil na kolenih prosil za nekoliko sej. Priznam, čeprav s tem morda razrušim vaše iluzije, da jo imela na levem licu jamico, ki je popolnoma manjkala na njenem desnem licu, kar je v nasprotju z vsemi pravili simetrije. Vedite tudi, da njen nos ni bil niti raven niti orlovski, temveč priprosto zavihan, po francoski. Toda še na šafotu bom zanikal, da bi bila radi tega kaj manj ljubka. Bila je pravtako lepa kot grške sohe, toda na drug način. Lepota se ne meri po nesprejemljivem tipu, čeprav to zatrjuje Platon v svojih visokih razmišlje-vanjih. Ona se menja s časom, z ljudstvi in duševno kulturo. Venera iz Mila je bila pred dva tisoč leti najlepša deklica v Otočju; ne verjamem pa, da bi bila leta 1856. najlepša ženska v Parizu. Peljite jo k šivilji na trgu Veudome ali k modistinji v ulici Miru. Predstavite jo v kateremkoli salonu, povsod bo imela manj uspeha kot gospa ta in ta, ki ima manj pravilne poteze in manj raven nos. Lahko so občudovali geometrično lepo žensko v času, ko ista ni bila drugega kot predmet umetnosti, določena, da ugaja očem, ne da bi kaj povedala duhu, enaka rajski ptici, na kateri občudujemo njeno perje, ne da bi poslušali njen glas. Lepa Atenčanka je bila prav tako proporcijonirana, tako bela in mrzla kot tempelski steber. G. M6rinay mi je pokazal v neki knjigi, da jonski steber ni bil nič drugega kot slečena ženska. Vhod templja v Erechte, v atenski akropoli še sedaj počiva na štirih Atenčankah iz Perikleje-vega stoletja. Današnje ženske pa so mala zelo živahna bitja, lahke, gibčne in predvsem duhovite, ki niso ustvarjene zato, da nosijo na svojih glavah temple, temveč zato, da vzbujajo ženije, razveseljujejo delo, oživljajo pogum in razsvetljujejo svet z lučjo svojega duha. Kar ljubim^ v njih in kar tvori njih lepoto, ni negibena pravilnost njih potez, temveč živahnost izraza in gibčnost čuvstva, ki nam manjka; je žare-nje misli okoli slabe odeje, ki ne zadostuje, da jo obdrži; je migajoča igra njih vzbujene fiziognomije. Nisem kipar; toda če bi znal ravnati z dletom in bi moral napraviti alegorično soho, vam prisegam, da bi imela jamico na levom licu in zavihan nos. Štev. 12. SLOVENEC, dne 15. januarja 1924. Stran 3, ci, kot pravi jugoslovanski državljani živimo tukaj. Vsi predsedniki so navdušeno odobrili načelnikove besede in so obljubili, ravno zavoljo obrekovanja tem bolj marljivo delati in agitirati v duhu naše kat. slovenske Zveze. Hočemo biti verni katoličani, zavedni Slovenci, pravi Jugoslovani. Nato smo poslali jugoslovanske pozdrave prevzv. gospodu knezoškotu dr. Jegliču, prevzv. škofu gospodu dr. Karlinu, pokrajinski upravi za Slovenijo, Jugoslovanski Matici, jugoslovanskemu konzulatu v Dtissel-riorfu. Sledilo je dalje predavanje o zgodovini slovenskega naroda, zlasti o jugoslovanski misli pri Slovencih. Po poročilih predsednikov je še zdaj približno 80—40 odstotkov vseh Slovencev brez dela. Posebno ob levem bregu Rena v okraju Mors je hudo za Jugoslovane, ker tam jugoslovanski brezposelni ne dobivajo nobene državne podpore (Erwerbslosenunterstutzung). Zveza se bo zaradi tega obrnila na pokrajinskega namestnika v Diisseldorf in na konzulat, da intervenira v tej zadevi pri nemški vladi. Razmere so še zdaj tako slabe, da bi gotovo veliko Slovencev šlo nazaj v domovino, če bi se mogli brezplačno peljati v domovino in s seboj vzeti svoje pohištvo. Ali ne more Jugoslavija v tem oziru kaj pomagati? Predsednild so hvaležno ugotovili, da se Je domovina v zadnjem času zelo zanimala za vestfalske Slovence; vsak stik med Jugoslavijo in nami je zelo važen za nas. Še vedno upamo, da bodo naši rojaki kaj pomagali našim revežem. — Slovensko društvo v Hordelu je tudi pristopilo naši Zvezi, da obsega zdaj 20 društev. — Naznanili smo, da nas namerava obiskati v velikonočnem času duhovni svetnik Janez Kalan. Po talci seji, ki se je tako lepo vršila, smemo upati, da bodo tudi v novem letu naša društva napredovala in rastla in razširjala verski in narodni duh med vestfalskimi Slovenci NAPREDNE, S0K0LSKA IN ORJUNSKA OLIKA! Preteklo nedelje se je v Št. Vidn nad Ljubljano dogodil lep slučaj. Tolpe skoro vsako nedeljo vinjenih naprednih junakov — sokolov in orjunašev kolovrati po cesti in eden od njih, ki ga lahko imenoma navedem, ustavi mirno po cesti idočo dekle ter ji nikakor ne pusti naprej. Dekle se seveda ne more braniti in se obrne ter hoče po ovinku domov. Sramota. Gospod pa, ki se je približal, jo brani in konstatira napredno oliko. Tedaj je pa bil ogenj v strehi. Vse vprek so leteli dokumenti »naprednosti« naših junakov. >Daj ga, primi ga, smrkavca«. Gospod jih je miril, toda zastonj. Prav bližini hiš se ima zahvaliti, da Je odnesel zdrave kožo. Lepa naprednost, kaj ne: po cesti razgrajati in kazati živalsko naravo ter zapirati mirnim potnikom pot. Naravnost čestitati moramo k taki naprednosti, ki je prišla že tako daleč, da človek kot v nazadnjaških roparskih časih ni več varen. Le tako naprej 1 Mladi rod vam, napred-njaki, obeta največ slave. Sploh bi bilo potrebno še marsikaj pripomniti glede šentviškega naprednjaštva. Na svidenje] Tržič. Na Silvestrov večer sta šla dva fanta iz Pristavo mirno in dostojno proti Tržiču, kar poči strel iz Koziuove vile na Pristavi št. 16 na cesto. Fanta sta se seveda zelo prestrašila. Slišala sta šepetanje v oknu in zato je eden vprašal najprej slovenski, nato po nemški, kaj to pomeni. Na slovensko vprašanje ni bilo nobenega odgovora, na nemško se je pa čulo nerazumljivo mrmranje. V omenjeni vili stanujejo skoro sami Nemci, ki so večinoma mojstri itd. v tovarni Kozine v Tržiču. Kakor se vidi, se čutijo Nemci zopet kot gospodarji, nas pa imajo za hlapce. Pripominjamo, da je to že drugi slučaj streljanja iz omenjene vile. se je vršil v nedeljo dopoldne v veliki dvorani hotela »Union«, ki je bila skoro nabito polna. Predsedoval je shodu predsednik organizacije hišnih posestnikov g. F r e 1 i h, ki je uvodoma poudarjal težavno stanje hišnih posestnikov in preobremenitev Slovenije po davkih in drugih javnih dajatvah. Pozdravil je zastopnika trg. in obrtniške zbornice predsednika gospoda Ivana Kneza in g. dr. Windischorja ter zastopnike raznih vnanjih organizacij. Prvi je govoril zbornični tajnik dr. Fr. Windischer, ki je poudarjal, da značijo pogosti gospodarski shodi, da naše prilike niso zdravo in da je breme javnih dajatev v resnici pretežko. Zbornica bo pri upravičenih zahtevah vedno podpirala njihova stremljenja. Davčne razmere pri nas so postale take, da bi bili hišni gospodarji nadalje Ic še inkasanti in biljeterji ki erar in druge javne gospodarje. Vprašanje davkov je v permanenci. Slovenci smo vajeni davkov, toda bremena ne smejo biti prekomerna in si ne damo podve-zati svoje gospodarske vitalitete. Nato je navedel davčna plačila, ki so daleč presegla proračun sam. V mesecih juliju, avgustu in septembru fe bilo pobranega poslovnega davka v državi okrog 160 milijonov kron, od katerih je plačala Slovenija sama 40,000.000 kron. Posebno občutna je tudi osebna dohodnina in nujno potrebno je izenačonjc davčnih inkonov. Mera je polna in smo na nevarni strmini, da zdrčimo po sili v davčno nemoralo. Pripravljeni smo plačevati davke, ali ti ne smejo izsušiti do ubo-žanja gospodarstva v naši Sloveniji. Nato je prešlo zborovanje na dnevni red in je govoril g. Frelih o 30-odstotnem državnem pribitku na direktne davke in o njegovem krutem učinku na najmarino. Obširno in temeljito je govoril g. kanonik Sušnik in sicer največ o neobhodni potrebi plačilnih nalogov v svrho pregleda dolžnosti davkoplačevalcev. Opozoril je tudi na težave upraviteljev tujega premoženja, ker jim manjka vsak pregled. Tem jasnim in na prakso oprtim izvajanjem je sledilo viharno odobravanje. Dalje je poročal g. Frelih o podaljšanju zakona v varstvo najemnikov, ter poudarjal trde krivice, ki jih prizadeva ta zakon posestnikom, ki niso več niti gospodarji svoje lastne hiše. Načelnik Trgovske zveze g. Jela-čin ml. je ugotovil popolno solidarnost organiziranih trgovcev s prizadevanjem in akcijo hišnih posestnikov in je ostro kritiziral poslovanje naše davčne uprave. Slovenija trpi težko gospodarsko škodo. Davkov se je pobralo polovico nad proračun. V Belgradu pravijo pritoži teljem, da uaj iščejo krivce v Ljubljani . Ta davčna praksa, ki je špeeijalitcta Slovenije, mora izginiti, kakor tudi terorizem, ki vlada v raznih komisijah. O socialnih nedostatkih, ki jih povzroča slab zakon, je govoril dr. Regali, ki je dokazal nevzdržnost položaja in nujno potrebo reme-dure. O razdelitvi Ljubljane v dimnikarske okraje ter o povišanih tarifah za ometalna dela je poročal zbornični član F. Staro. Pri zadnji točki je poročal g. Frelih o ku-luku, ki ga je smatrati pri nas za nekulturno napravo. K vsem tem zelo umestnim izvajanjem pripominjamo, da em« mi proti povišanim taksam, davščinam in kuluku že pred meseci ostro nastopili, še predno je parlament o njih raipravljal in sklepal. Žal, da nas je slovenska javnost tedaj premalo podpiral;:; naše poslance, ki so z največjo odločnostjo nastopali v skupščini proti zakonu o taksah, kuluku in davčnem ismozgavanju Slovenije, sta »Jutro« in »Slov. Narod« za to še smešila; tedaj bi bili protestni shodi še mnogo bolj umestni kot danes, ko so zakoni že sprejeti. Nato je bilo sprejetih več resolucij v smislu navedenih govorov, v katerih se odločno zahteva, da se nabrani podaljšanje varstva najemnikov po 1. januarju 1925. Država naj zgradi hiše za svoje urade in stanovanja za svoje nameščence. Omejitev hišne lastnine je proti-socialna in onemogočuje razvoj trgovine, industrije in vseh pridobitnih poklicov. Protestirajo proti 30-odstotnemu pribitku na hišno najemninski davek, ki je že sedaj tako visok, da posestniku od najemnine ničesar ne ostane za popravilo in vzdrževanje hiše. Ta davek v Sloveniji naj se izenači z onim v Srbiji. Še bolj krivično pa je, da se je raztegnil tudi na deželne doklade. Dalje naj se uvedejo zopet davčni, plačilni nalogi in naj se vrše predpisi davkov pravočasno in ne za cela leta nazaj. Tudi naj se občinske iu okrajne doklade na hišnonajem-ninski davek po možnosti popolnoma odpravi. Tudi naj se ukinejo razne določbe zakona o taksah, o čemer smo mi že svoj čas obširno razpravljali. Isto velja glede kuluka. V IV. resoluciji se zahteva, da so tudi kuluk takoj odpravi, ker je to nekulturen davek in plačujemo v Sloveniji že itak dovolj raznih davkov in doklad in smo že na koncu davčne možnosti in ne prenesemo nobenega bremena več. Tudi so pri nas davčne podlage na kuluk mnogo višje nego drugje. S tem je bilo to zanimivo zborovanje, ki nam je jasno odkrilo in opralo silni davčni vijak, zaključeno. Resolucije se bodo odposlale na pristojna merodajna mesta. — Nerazsvetljeni vlaki: Pišejo nam: Dolenjski večerni vlak je vedno nerazsvetljen. Zdi so, da se zopet nahajamo v vojnih razmerah. Čim dražji so vozni listki, tem slabše funkcionira ta uprava. Ljudje so ogorčeni. Mnogi se jeze nad ubogimi sprevodniki, ki pa vsled teh razmer ravno tako trpe. Za ženske in otroke je potovanje po Dolenjskem skoro že nevarno. Toda železniška uprava menda ni nič sram, ker nič ne ukrene, da bi se vlaki razsvetlili, kakor je predpisano. Ali je tu krivo vodstvo, ali pa kaka birokratična eoklja, to nas nič ne briga, mi se hočemo voziti tako, kakor se vozijo kulturni ljudje, saj moramo dosti drago plačevati. Zahtevamo remeduro! — Razpis katehetskih služb v stalno namestitev. Z ozirom na razpis katehetskih služb v Murski Soboti in v Dol. Lendavi v Uradnem listu štev. 114 z dne 22. decembra Д923 se vsled odloka viš. šolskega sveta z dno 4. jan. 1924, štev. 138 podaljša rok za vlaganje prošenj po predpisanem načinu do 31. julija 1924. V tem času bo se nudila tudi prekmurskim katehetom priložnost, da položijo potrebni usposobljenostni izpit za poučevanje verona-uka na osnovnih in na meščanskih šolah ter se potegujejo za razpisana katehetska mesta v svrho stalne namestitve. Vse ostale določbe prvega razpisa ostanejo v veljavi. — Okrajno glavarstvo, šolski oddelek v Murski vSoboti, dne 6. januarja 1924. Okrajni glavar Lipov-šek s. r. — Iz naše pravne prakso. »Cillier Ztg.< poroča: Neka celjska tvrdka je temeljem fakture izposlovala na tamkajšnjem okrožnem sodišču proti nekomu dolžniku \ Belgradu razsodbo na plačilo in kasneje dovoljenje za ru- bežen. Toda mestno sodišče (gradski sud) ▼ Belgradu je izvršitev odklonilo z utemeljitvijo, da je smatrati sodišča v novih pokrajinah slej ko prej kot inozemska sodišča. — Vražji Belgrad! Kadar bi moral sam kaj plačati, emo mu inozemstvo, kadar pa moramo mi plačati, smo nerazdeljiv del edinstvenega naroda v edinstveni državi 1 — Neupravičen ukrep. Novosadski »D. Volksblatt« poroča: V Bezdnu so Nemci otvo-rili tečaj za analfabete. Ta tečaj je politična oblast razpustila in postavila učitelje pod policijsko nadzorstvo. — Ako oblast nima dokazov, da so se za analfabetskim tečajem skrivali kaki nedovoljeni nameni, je gornji ukrep pač nedopusten. — Velik požar r Bijelini. Minole dni je v turškem dolu mesteca Bijeline v Bosni nastal požar, ki je tekom ene ure uničil 80 lesenih hiš. 30 družin je ostalo brez strehe. Večina hiš je bila zavarovana. — Izseljevanje iz Jugoslavije meseca novembra 1923. Jzseljeniški komisarijat v Zagrebu poroča: V mesecu novembru Д928 se je izselilo iz naše držav e 1467 oseb, od teh je bilo 897 moških in 570 žensk. Po zanimanju je bilo kvalificiranih 97, nekvalificiranih 546, poljedelcev 485, brez zanimanja (otrok) 245, raznih profesij 94. V Zedinjene države jih je šlo 47i, v Kanado 139, v Argentinijo 240, v Čile 5, v Brazilijo 294, v ostale ameriške države 7, v Avstralijo 11. Skupno število izseljencev od l januarja do konca novembra 1923 znaša 7130. Poleg naštetih naših državljanov je v istem času odpotovalo iz naše države 1948 tujih državljanov v prekomorske kraje. — Tatinski tovariš Viktor Knez iz Bizelj-skega, 14 let star, pekovski vajenec pri Francetu Foršku v Novem mestu, je ukradel svojemu součencu kompletno novo obleko in športno čepico, vredno čez 4000 kron in je pobegnil. — Tat v vlaku. Italijanskemu državljanu Enrico Cattomeo je bila ukradena med vožnjo z Zidanega mosta iz žepa usnjata listnica s po-tirni predali, v kateri je imel 5217 lir denarja, potni list, 2 neizpolnjeni menici in več drugih važnih listin. — Razne tatvino. Trgovskemu pomočniku Cirilu Štefetu v Kranju je bilo ukradeno kolo, vredno 9000 kron. Kolo in tatu so zasledili. — Martinu Petku v Zabukovci je ukradel neki Franc Pencelj predelano oficirsko bluzo in hlače v vrednosti 2600 kron. — Neki policiji dobro znan tat je ukradel Katarini Dernovšek v Ljubljani črno moško obleko, zimsko suknjo in par moških čevljev v skupni vrednosti 16 tisoč kron. V Ljubljani na kolodvoru je bila ukradena kurjaču južne železnice Alojziju Brinovcu v kurilnici na glavnem kolodvoru rjava usnjata listnica, v kateri je imel manjšo svoto denarja, nekaj izplačilnih listkov južne železnice, garancijski listek od ure in nekaj listin. Brinovec ima brez listin okrog 600 kron škode. p Brezpravnost v Istri. Pred kratkim so v kremi Matija Krmca v Velikem Čen-tnrju pri Marezigah (na Koprščini) domači fantje prepevali — seveda slovenske pesmi. Navzoči slovenski fašisti so proti temu protestirali, nakar je nastal pretep, v katerem so vlekli krajšo slamico fašisti. Par dni nato jo pa že dobil krčmar Krmac dekret iz Kopra, da so mu odvzame koncesija, to pa zato, ker da se zbirajo v njegovi krčmi mladi fantje in pojejo slovanske pesmi, kar žali narodni čut Italijanov. Na novoga lota dan ob treh popoldne je pa prišlo v Krmeevo gostilno 25 fašistov, med njimi neki odvetnik iz Kopra, ki so začeli Krmca brez vsakega povoda žaliti in ga kruto pretepli! Koprski odvetnik se jo dejansko udeleževal tega junaškega boja potindvajsotih proti enemu ter jo gostilničarja udaril po glavi. Krmac si seveda vsako tožbo in pritožbo radi tega lahko prihrani, ker jo v naprej gotovo, da bi povsodi pogorel. p Proti zadnjim ostankom slovenskih ero-dnjih šol. Kakor smo že poročali, je pred kratkim izšel vladni odlok, ki odreja postopno po-italijančenje tudi slovenskih srednjih šol. Zadeta sta s tem zadnja ostanka slovenskega srednjega šolstva: učiteljišče v Tolminu in novoustanovljena nižja realka v Vidmu, škoda pravzaprav ne bo velika. Nižja realka v daljnem Vidmu je itak bila zgolj farsa in šteje v vseh štirih razredih skupaj le* 43 učencev. Slovensko učiteljišče (pod italijanskim vodstvom I) pa brez slovenskih ljudskih šol kajpak tudi nima zmisla. Potemtakem bi bilo slovensko šolsko vprašanje v Primorju na celi črti rešeno. Temu pa seveda nikakor ni tako in če lega vprašanja ni na naravnejši način rešila zvezna pogodba med Italijo in .Jugoslavijo, bo prišlo na dnevui red pač drugim potom. p Smrtna kosa. V Alturi na Puljščini je umrl tamkajšnji učitelj Anto Zuccon, brat bivšega istrskega deželnega poslanca dr. J. Ziiccona. Pokojnik je moral zaradi svojega narodnega prepričanja že znčasa vojne prestati mnogo preganjanja. Ko so prišli Italijani, so ga vpokojili z neznatno pokojnino. p Volk na Krasu. Na lovu tržaškega trgovca Radislava Petriča v Lokvi na Krasu so lovci 7. t. m. izsledili in ustrelili volka. Te zveri že nad pol stoletja niso videli na Krasti. p Vidcmski občinski svet odstopil. Večina videmskega občinskega sveta, ki ima socialistično manjšino, je podala ostavko. Občinski svet se razpusti iu za vodstvo poslov imenuje komisar. GosnoBarsKvo. ANGLEŠKI FINANČNIKI O HTGOSLAVIJl« Odlični londonski dnevnik »The Financial News«, ki predstavlja vodilno svetovno avtoriteto v finančnih zadevah, prinaša v svojS številki z dne 9. januarja letos interesantea članek o Jugoslaviji, iz katerega je razvidno mnenje Angležev o našem gospodarstvu in ki ga prinašamo v informacijo naših krogov v izr vlečku. Pod naslovom »Jugoslavv Bndget eqnill« brium« govori najprej o proračunu za fiskalno leto 1923-24 in konstatira, da bo deficit prejšnjega proračunskega leta izginil v teku sedaj trajajočega. Jugoslavija je ona izmed dežel, katere proračun se nahaja v ravnotežju. Nadalje posebej omenja fakt, da izkazujejo suficit v znesku 20 milijonov nasproti deficitu prejšnjega leta v znesku 174 milijonov. Tudi to se navaja kot dobro znamenje. V sledečih izvajanjih.se konstatira, da je eksport v teku 9. mesecev 1. 1923. po tona/i narastel za 28 odstot., po vrednosti pa za 88 odstot. napram isti dobi 1. 0,922. Na podlagi tega izboljšanja je verjetno, da bo trgovinska bifenca za celo leto £923. pokazala višek ek»-porta nad importom, kar se bo zgodilo prvič po vojni. Monopolski dohodki, ki služijo za obrekovanje in odplačevanje zunanjih dolgov, so ce^ njeni na 2236 milijonov, medtem ko znaša: celotni potrebni znesek za izvršitev zgoraj omenjenih obveznosti samo četrtino tega doj hodita. »S finančnega vidika bi se mogla smatrati Jugoslavija za zanesljivega dolžnika.« Zelo važen je zadnji odstavek pod naslovom »Zveza s Francijo«. Angleški trgovski krogi opazujejo z zadovoljstvom to izboljšanje, vendar pa v druge strani oni gledajo z nezadovoljstvom novo smer v jugoslovanski zunanji politiki, ki da Je zmožna ustaviti gospodarski napredek, dosežen v teku zadnjih par let. Če Jugoslavija sklene zvezo s Francijo, ki ima sredstva za draga oboroževanja in ki more potegniti Jugoslavijo v kako vojaško avantiro, nasprotno interesom dežele, bo njen zunanji kredit trpe lin ona bo nezmožna dobiti kako posojilo v Londonu ali Newyorku kljub jakosti njeno gospodarske in finančne pozicije. Poljski zgled sam ob sebi zadostuje, da ne dopušča dvoma o finančnih posledicah take politike. Če hoče Jugoslavija dobro uporabiti svoje naravne zaklade, potrebuje tujega kapitala. Mod tem, ko je Francija pripravljena dajati oboroževalne kredite za še par sto milijonov, vendar tg se išče kapitalov za produktivne namene, sla edina glavna trga, ki se moreta vzeti v poštev« London in Newyork. Iz teh izvajanj veleuglednega dnevnika Je razvidno, kako mišljenje vlada v Augliji glede naših gospodarskih razmer in eventuelne možnosti uložitve kapitala v Jugoslaviji. Jasno je, da bo morala naša zunanja politika iskati boljših vezi tudi z Anglijo. * * • g Žitni trg. Žitni trg je postal zadnje dn! bolj čvrst, ker je ponudba blaga popolnoma prenehala. Inozemstvo ne kupuje ničesar. Vi Bački notira pšenica 335- 340 Din, oves 230 Din, ječmen 275—280 Din, koruza 265—270 D, pšenična moka št. 0 (pariteta Zagreb) 5.85 do 5.94 Din, otrobi 175 Din. g Kolonija Ini trg. Na zagrebškem trgu no* tirajo kolonijaluemu blagu sledeče cene: sladkor v kockah 21.25 Din, kristalni sladkor .19 do 19.25 Din; kava: Rio navaden 33.50, Rio dober 35 Din, Rio Ia 36 Din, Rio fini 36.50, Salvador Grige 52 Din, Salvador lave 54 Din, Nicaragua 55 Din; riž: Splendor 9.35 Din, japonski Glace 6 Din; mast amerikanska v zabojih 27 Din, jedilno olje 26 Din. g Zlato v Ameriki. ,1. januarja letos se je nahajalo 4 in četrt milijarde dolarjev kovanega zlatega denarja. Denarja, papirnatega kakor zlatega je bilo v obtoku za 4951 milijonov dolarjev. g Obtok bankovcev т Franciji. Po izkazu Francoske banke z dne .10. t. m. je znašal obtok papirnatega denarja 39.173 milijonov frankov in so je.od prejšnjega izkaza z dne 3. t m. zvišal samo za malenkostno vsoto 59 milijonov frankov. Tudi dolg države so je zmanjšal (za 200 milijonov frankov) na 23.100 milijonov. Predujmi zavezniškim državam so znašali 4594 milijonov. Kovinsko kritje je doseglo 5837 milijonov frankov. Kakor je iz teli številk razvidno, se prerokovana inflacija ni uresničila. g Vrednost zlatega franka na Poljskem, Kurz zlatega franka na Poljskem znaša t,580 tisoč poljskih mark. BORZA. Za«reb, 14. jan. (Izv.) Devize: Pošta 0.31—11.34, Italija 3.9120 - 3.9420, London 377— 380, Nevv.vork N8—89, Pariz 4—4.(15, Praga 2.5725—2.6025, Dunaj 0.1235 -0.1255, Zilrleh 15.40—15.50. — Valuto: dolar 88. Curih. 14. jan. (Izv.) Devize: Pnšta 0.02, Berlin 0.000000182. Italija 25.70, London 24.57, Newyork 577. Pariz 26.6.">. Praga 16.80. Dunaj (1.0081, Bukarešt 2.8525, Sofija 4.10, Beograd 6.45. _______ Naznanila. Kalehctski sestanek bo \ sredo, .16. januarja ob petih popoldne v posvetovalnici KTD. — Referat: »Da ne bodo biseri z n k o p a n i.« (Razmišljanje ob prirejanju novega katekizma. Rof. A. Čadež.) Rešitev vprašanja: Ali bo izšel list Homilet. t« !.rt. lehet« "Sfren I ffiCfaBSTEft, Зв* 15. ТавиагГа . Wt4 Mm. ttti DrnStvo »Pravnike ia Blar. adramiKka dro- t Ljubljani priredita v sredo dne 16. Januarja >b pol 5. popoldne v sodni palači, I. nadstr., soba 79, predavanje. Predava prof. dr. Zalokar: Abor-!us artefirlalis ss medicinskega stališča. Sledi diskusija. Na obilno udeležbo so vabljeni //travniki in pravniki. Plenanu od borova srjs »Slovenskega lovskega draštva« bo v petek, dne 18. t m. ob 15. »Pri ?estiei«. Odborove seje so po § 15 društvenih pravil za droštvenike javne in vabimo članstvo, da »e vdeleži seje. kjer lahko vsak član stavi odbora morebitna vprašanja, predloge, nasvete ia pritožbe. — Odbor SLI). Zabvala. Poselska zveza s« iskreno zahvaljuje ra vse darove, ki jih Je dobila od raznih strani aa božičnioo dne 80. decembra 1938. Ljubljanske novice. Ij Komunistični shod v Mostnem domo. V nedeljo dopoldne se je vršil v Mestnem domu shod, katerega so sklicali ljubljanski komunisti. Shoda se je udeležilo okrog 250 pristašev raznih socialističnih struj. 4Med /borovalci nismo opažali posebnega zanimanja, sem in tja so padali nasprotni medklici, sicer pa je potekel shod brez vsakega incidenta. Govoril je prvi dr. Lemež, ki je govoril mirno in brez demagoških žraz. Protestiral je proti kršitvi občinske avtonomije od strani pokrajinske uprave, ter je razlagal preračun mestne občine, v katerega zahtevajo komunisti, da se vstavijo razne postavke za delavstvo. Tako zahtevajo komunisti za brezposelne postavko 1,200.000 K in je napadel pri tem soc. demokrata M i h e v c a, ki je na zadnji seji finančnega odseka nasprotoval temu pred-lodu. Mihevc je takrat zagovarjal stališče, da naj dobivajo brezposelni delavci pod-t>ore pri svojih organizacijah. Dr. Lemež je priporočal sklicanje velikega protestnega shoda v obrambo občinske avtonomije in plediral za združenje proletarijata v enotno bojno fronto. K temu pripomnimo, da »o imeli komunisti dovolj priložnosti uveljavljati svoje zahteve v občiskem svetu. Чшп za to. da se poboljšajo razmere delavstva, v kolikor to pripuščajo finančne razmere. Kdor pa zahteva več. kakor mestne finance irmorejo, ta uganja demagogijo in jači samo opozicijo. Za dr. Lemežem je govoril Marcel Ž o r g a o kompaktni akcijski fronti proletarijata in je napadel mestnega arhivarja Fabjančiča, ^ eš da je začel med proletarijatom organizirati socialistično koncentracijo po vzgledu angleške >Labour: stranke. Napovedal je ofenzivo ljubljanski buržuaziji, bojkot vsem trgovcem in gostilničarjem in akcijo na ulici za pravice proletarijata. Zagrozil je, da bodo spravili komunisti ves proleta-rijat po koncu v boj za socialno delo za delavstvo. Končno je bila sprejeta kratka resolucija s protestom proti kršitvi mastne avtonomije in zahteva proletarsko politiko. Mi s svoje strani povdarjamo, da je bila enotna akcijska fronta delavstva že stvor-jena v občinskem s vehi, so jo pa komunisti s svojim izstopom iz večine mestnega zastopstva, iz »Zveze delovnega ljudstva«, predrli, demontirali. Ako naj njihov shod v Mestnem domu znači povrnitev v Zvezo delovnega ljudstva, potem ga moremo lo pozdravljati, vsaka druga akcija pa bi bila |e pesek v oči proletarijatu, med katerega danes ne spada samo delavstvo, marveč ra-vnotako vsa uradniška inteligence. Ij If krogov nslufbeneev električne testne železnim smo prejeli: Za nocoj je sklicala Zveza jugoslovanskih železničarjev občni zbor uslužbencev električne cestne železnioe. Na dnevnem redu je med Jrugim volitev novega odbora in pa prestop organizacije v pokrajinsko organizacijo Druženje narodnih železničarjev. S tem nas hočejo meni nič tebi nič proglasiti za radikale, kar pa ne bo Šlo tako gladko, kot si mislijo narodni sor'alisti г g. Deržlčem na čelu, ki bi nas radi darovali gospodu Pašiču za Novo leto. Že doslej so nam ti ljudje s svojo napačno ta!: H ko več, škodili kakor koristili. Bili smo doslej člani Zveze jugoslovanskih železničarjev, ki je prestopila k Udruženju. S svojim prehodom v radikale so pa n ed nr.-ii zg^Ml še »'sto mn' zaupanja, ki so ga še imeli. Prav dobr;> poznamo vaše nakane, gg. uskoki, in ne Lo л šli na vaše limanice. Tisti: 'ivarišem, ki i pomi-šljajp in pravijo, vsaj je vseeno, čeprav tja pristopimo, saj nas j« Zveza jugoslovvrskih železničarjev doslej dobro zastopala, pa pokličemo v spomin, da nas je sedaj omenjena zveza lahko dobro zastopala, ker je imel* --slo m bo v večini občinskega sveta, kateri se imamo zahvaliti za to, kar smo dobili. Kak" pa ;■> bilo spomladi preteklega leta, ko t'1 na n, 0i-stratu vladni komisar'? Ali je ta'-ггЛ Zveza тод1а kaj doseči'? Dosegla je sdi^o-l izjavo, da lal." pedem let Javkamo, pa se ne bo ugodilo našim upravičenim zahtevam. In radikal Ivan Hribar je pa dejal, da nima nobene moči. Ali hočete iti s takimi ljudmi? — Radovedni smo, kdo izmed nas bi mogel biti tako trapast, da bi pomagal narodnim socialistom še dalje kuhati srbsko radikalno in ko-ruptno čorbo za razne generale bre», armade? Ij V pokoj Jo s'opil višji deželnosodni svetnik Anton B u 1 o v e c in otvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, Sodna ulica 6. Ij Dopolnilna volitev 3 članov in 2 namestnikov v cenilno komisijo za mesto Ljubljano so bo vršila v nedeljo. dne 20. januarja 1924, od 7. zjutraj do 5. ure popoldne v uradi nib prostorih davčne administracije v Ljub-ljani, Breg št 6. Več na mestnih uradnih deskah na magistratu in na bivši oW. hiši v Sp. Šiški. > Ij Predrien rop r Frančiškanski ulici. Včeraj popoldne Fe je izvršil v Frančiškanski ulici pri belem dnevu predrzen rop. Neko gospo je dohitel nema"pc in šel par korakov vštric nje. Kar naenkrat je pograbil ročno torbico in ji jo iztrgal j.7 rok. Ko je gospa zakričala, jo je udaril p~rkrat po ohrazu, da se ji je ulila kri iti je zbežal. Na njene, lilce so skočili pasanti za lopovom, opozorjen stražnik pa ga je prijel nr Marijinem trgu, kjer se je vrgel na tla. Otepavpl jo na vso moč okoli sebe in hotel skriti torbico v snegu, kar pa se mu ni posrečilo. Kočno so ga spravili po konci in odpeljali v zapor. P- pri tem niso z njim г rokavicami postopali je umevno, ker se je vedel sam silno nasilno. °0'V>ni predrzni ropi so se začoli v zadnjem času sumljivo pojavljati in je potre'mo. da se s takimi ptiči pošteno obračuna. Ij Goljuf instalater. V Ljubljani hodi po hišah neki neman. majhen, čokat, sivo oblečen človek. Progledava pri strankah vodovode in stranišča ter se izdaja za mestnega instalaterja. Od vsake stranke zahteva za pregled po 28 kron. Na ta način je ogoljufal že več f-trank. če se še kje oglasi, naj pokliče stranka stražnika. Prosveta. pr Za kaacert, ki ga priredi Basa Glasbena Satira v četrtek, dno 17. t m. v Unioneki dvorani vlada veliko zanimanje. Po SI. letih se bo izvajalo to delo vnovi? v LJubljani ter bo prav gotovo sprejeto и istim idealnim navdušenjem, kakor je hilo takrat. Sodelujoči umetniki, člani Narodne opere: Zlkova, Borova. 3imeno in Botetto nam jamčijo za prvovrsten solistični kvartet, pevski zbor Glasbene Matice in godba dravske divizijeke oblasti t dr. Čeritiom ри m pravo umetniško izvajanje tega svetovnega dela Vstopnice v Matični knjigarni, kjer je dobiti tiskano besedilo s kratkim n vodom Narodno gledišče, DRAMA. Začetek ob & uri »večer. Torek, 15 januarja: zaprto. OPERA. ZaSetelr ob pol S. uri zvečer. Torek, 15. januarja: MIGNON. — Red B. ?Migaoa< » operi. Nocoj točno ob pol 8. ee vprirori za red B opera :.Mignon< s go Wesel-Pollo kot gostom v vlogi Filine. Ostala zasedba je znana. Drama ostane ta večer zaprta. Repertoar tako dramski kakor operni sa tekoči teden se objavi v jutrišnji številki. Osip Dimov: »Nj«. Vsakdanje trsgikomedija v desetih slikah. Kako neznatna je ta igra z vidika običajnega — oeobito slovenskega — pojmovanja takozvanega dejanja v igri! Bat, s katerim je že desetletja obdelovala domača kritika našo dramatiko, je orodje iz naturalistične dobe in tolče venomer: dejanje, dejanje, dejanje. Tolče že tako dolgo v Soli, v revijah in v časopisju, da ga sliši 2e vsak povprečnik in pri vsaki igri, kjer ni velikega sejma na deskah, vsaj par pretepov, noža, puške eU samokresa (ureza! sem »e: v Nju vendarle poči parkrat), sazeha Široko: dejanje nil Tem današnji-kom od včeraj je igra z zgolj notranjim dejanjem lirika aH novela, ki po njihovem mnenju ne spada no oder. Notranjo dejanje je pa meni tisto dušno gibanj", hotenje, vretje, doživetje in izživetje, ki edino и močjo besede prehaja po igralcu is tesnega svetu v okvirju odra v množico. Tipičen primer te vrste igre mi je Nju. Deset let poročena žena navadnega vsokdanježn "ivi novo i e-"-- ljubezen do pesnika, se ji vda s toliko silo svoje duše, da zapusti celo svojega otroka, doživi razočaranje, da j« pesnik tudi v ljube- ' vendarle zgolj človek moškega spola, in umrje vi'cd razočaranja. Premalo dejanja, še za nov1 ga ne bo dovolj, poreče vsakdanji kritik. In vendar je Dimov v sceno zs sceno vdahnil toliko notranjega dejanji na uačin, ki kale nove poti 'trumo, da te prisili do zaključka: to je t, flasi ве zunoni^ -•> tlesknil tako-?ei№r" nič ne zgodi. Trdi zadnj.i seena, ko oče 'n mati \njnR-r bereta besedo m b • -«do iz dnevnika že mrtve hčerke, ko - •--"—nt krogu svetilke resi* »olfko logobno ti-u-e iz očetove bridkosti: tega ве razumem, ne razumem. •. tudi ta zadnja scena je potrebna kakor pika. Pismouki глтлп iščejo morale te igre, da?i jo sl-pec vidi: izven kroga materinstva pade ženska kakor žrtva mrkega — Pri nap je režiral Nju Putjatn. srečno roko je s preprostimi sredstvi dosegel vse, kar igra hoče. 8 f.Tojo "«р'шп Vreacijo soproga jc pa hotel imeti povdarok na ko-r ' ii. Z iraško i" igro starega ruturneža, <■• kate—"i dvomim, da bi mu mo-glR postnti lepa čuvstvena in nežna ženska sploh Seno, j« napel Putjata lok preko pisateljevega koncepta. и aadel presenetljivo vendarle v črno. To pa ni njegova zasluga, marveč uspeh igre same, ki jo pri nas nista moala vreči ne odurni soprog iu ne medli peenik-Ijubiinee. O Putjafl Se tole: V Nju jje začel tako čudovito everanje s svojim organom (k mesto g in h, rrr mesto r, Šumniki namesto sika v-cev), ki je odpustljivo le tedaj, če Je bilo posledica slučajne Lndispozicije. Tudi glede elovenlčine bi bilo dobro, da bo zopet pogledal v bukvice. — G. Rogcvz je bil kot pesnik medel in šel vendarle preveč mimo avtorjeve kreacije. Nju, kakor smo jo videli v ge Snričevi, bi menda takega pesnika kvečjemu za hip pogledale iz kotička, ne pa mu darovala vse. Do vseh globin doživeta in ustvarjena je pa bila kreacija glavne vloge, kakor Jo je dala ga Saričevs. To je bila ruska melodija iz slovenskih strun, pesem o ženski duSi, ki se vžge in zgori kakor meteor, ki je za hip iz neskončnosti- božjega stvarstva vzplamtel v zemeljskem vzduhu. — Ga Medvedova in g. Lipah sta ubrano s svojo lepo igro in melodiko besede podala zadnje akorde te drame. Tudi mena v predsobi pred mrtvaškim odrom jc bila podana mojstersko in gre vsem sodelujočim vsa pohvala — Nju je bila v letošnji sezoni vkljub vsemu vsebinsko in odersko najboljša Igra zame Dr. L. R. Turlstlka in šport. SK Jadran sklicuje svoj redni jbčni zbor 'Л dan 27. januarja ob 0. dopoldne v salonu gostftae pri Lozarju. če bi skupščina ob tem času ne bil« sklepčna, se vrši pol ure kasneje z istim dnevnim redom ln ob vsaki udeležbi članstva. Poizvedovanja. Izgubila sem pompaduro z naočniki in tremi ključi. Lepo prosim gospoda, ki jih je našel in hotel oddati v stolni zakristiji, naj .lih odda v mlekarni nasproti škofije. Našel se je zavitek s trakovi zn čevlje. Dobi se pri ff. Tertinek. Čopova cesta 10. Izgubila se jo v nedeljo, dne 13. t. to. zvečer na poti od Rokodelskega doma do sodnije rjava usnjena denarnica / manjšo svoto denarja. Pošten najditelj naj jo blagovoli proti primerni nagradi izročiti vratarju frančiškanskega samostana. Našel se je na Dunajski cesti zavitek z dvema žogama in štreno pavole. Dobi se Dunajska cesta 3S-IL Našla se je dne 13. t. m. moška galosa Dobi se Jeranova ulica 6 od 12. do 2. ure popoldne. Izgubila se je črna usnjata denarnica z vsebino okrog devet tisoč kron dne 12. januarja .1924 ol rog 7. ure zvečer skozi vas Naklo do vasi Strahinj. Poštenoga najditelja prosim, da jo vrne proti primerni odškodni ni na naslov: Jakob Marltič, Strahinj 48, p Naklo. BOLEČINE? v obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev ElKafluid! Vsi se boste čudilil Do-brod' jen pri drgneujn celega telesa in kot kosme-tikum za kolo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 26 let priljubljen! S pakovanjem in poStniuo 3 dvoj-nate ali 1 Specijalna «tek! niča 21 dinarjev: St3 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev z 10% doplačila razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER. STUBICA DCTfJA, Elza trg štev. 134. Hrvatsko. Mefeorologtčno poro№ Ljubljana 308 na n. m. vlš. I Normalna baromoter&ka Tišina 736 mm. Uaa opuo« vaniA Haro. Euote: v tniti i ГГП.О. rnoter v O fc! [ fartavta« T c : u«trt»T i t mm 13. L 21 h V42-8 14 №4 i obl- 1 ~ __ i ! 14-/1 7 h 743-3 1*0 1 0-5 ob1, v, 14 i. 14 h 741-2 2-5 0-6 i obl-1 ~ Zahvala. Za v*e izraženo nam sočutje ш Kasteče spremstvo na sadnji poU našega dobrega soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta in svaki, gospoda Boštjana Tome izrekamo tem potom vsem in vsakemu iskreno zahvalo; osobito častiti duhovščini, čitalnici in požarni brambl v Spodnji Šiški, kakor vsem znancem in prijateljem ter darovalcem krasnih vencev. LJnbl jana, 14. lanuarja t924. fcalnjofi rodbini TOME in KAČIC. I URARSKI POMOČNIK »Ke i službe. — Cenj. ponudb« na upravo pod otlRARi, IŠf.EiM POŠTENO, pridno in varčno, 40 — 50 let staro služkinjo, ki zna kuhati in opravljati vnr. druga hiSna dela. IVAN KURALT, »nljč-ni mlin. Domžale. Kontoristinjo zmožno dovcnSfiine, srbohrvaščine, nemSčlnc in • stenografije, cvcntuelno zaiet-nico, ki jt dovrJii.i najmanj d^'orazrcdno trgovsko šolo, sprejme takoj i-lektr. pod-jetje. Ponudbe l navedba doBedanjegii. službovanja in dovršenih ?ol, starosti ter zahtevane plače na apoltni predal M. 3« v Celie. Zahvala, Globoko ginjeni radi neStclih izrazov ljubezni, spoštovanj.! in »bJEtifivi, ki so bile izkazane naSemu Ijubemn in nepozabnemu gospodu dr. Bogumilu Senekoviču izražamo tem potom svojo globoko in srčno zahvalo vsem <{jj так<орп1коп> državnih ia samoupravnih oblasti, zastopnikom in sluSaMjcm univerze, vsem zastopnikom, in zastopnicam Sol, druStev, kulturnih in hurpanitnrnjh zavodov in organizacij, častiti duhovščini, vsem sorodnikom, prijateljem, kolegom in znanccm ter vsem onim, ki so spremili dragega pokojnika k zadniernn počitku. Zahvaljujemo se v«-em darovalcem in darovnlkam vencev in šopkov ter končno vsem onim, ki so sc v tako lepih ■ tn'.sočutnOv besedah spominjali blatfopokojnetfa v svojih govorih ln v časopisih, Vsem tem naša globoka in občutena zahvalni I.fobljsn«, dne 14. Jaauarja 1924. ^ ~ ŽALUJOČI OSTALI. j Na stanovanh event tudi na hrano зргвј-' itieo preprosto in polteno 1 gospodično. — Al. ZAJEC, Ulica na Grad itev. iT KOT UČENKA bi vstopila dekle x dežele iz boliSe hiS«, 19 let, s primer. Šolsko izobrazbo, v mesto ali na deželi Pomagala bi tudi pri domač dtlik. Užna' doba no dogovora. Ponudbe na: Marija KogovSek, Dravlje. 109, , p. St. Vid nad Lrnhljano. ----------!--------------- ! P vm 12.42-90. DRAŽBA. I Na CllncAh pri Ljubljani se ЗО.јаааагја 1934 ob X ari pop. proda na dražbi hita It 121, priti.; t opeko krita, ima 2 sobi, kuhinjo, jedilno shrambo, drvarnico in vrt. Izklicna ceni 52.25Г Din. — Družbeni pogoji pri podpis. sodJSču. soba St. ЛЗ. Okrajno sodiSče v Ljnbljani, oddelek Vm. 8. fan. 1924. Kot sostanovalko sprejmem takoj prlpr. gospodično. —- Poizvc se pri upravi liMa pod ?tcv. 271. SPRE.IMEM UČENCA 7a mizarsko obrt- Hrana fe stanovanje v bSi. — JOSIP GOLJAR, Kleče štev. 2, p. Jcžic« p. Ljubljani. 254 V najem se odda takoj vsled smrti gospodarja dobre vpeljana, skrbno opremljena USNJA RNA i vodno močjo in stroji. Zaposlenost vsled dolgoletnega obstoja izbo; a. Obrat se poljubno lahko razširi. Ponudbe na upravo ^Slovenca* pod šifro oUSNJARNA St 364.* HIŠA enonadetropna na pc-i riteriji, s prodajalno in pod-' zidanimi kletmi ugodno na-! prodaj. Lokal deloma hiSa ! sc izprazni. Naslov v upra-1 vi lista pod številko 277. GOSTILNO VZAMEM v najetn ali na račun. Po-nudbe nu upravo lista pod šifro »GOSTILNA«. 276 Prodani večjo množino lepih, 4 metre dolgih lipovih HLODOV. ANDREJ KREGAR, Vlžmsrje - St, Vid n. Ljublj. Hotelsko restavracijo ? kavarno, dobroidočo, v letovišču na Gorenjskem, oddam na račun, event prodam vse skupaj s hotelom vred, . Dopise podi ^Restavracija 5tev. 234« na upravo lista. Spaina oprava iz mecesnov. lesa po ugodni ceni naprodaj. — Skoija ulica 13, Ш. nadetr., vrata 20. ♦«»«»HHtKMI>HMO»M Tovarne testenin - Kompletne naprave ' aparati za gnetenje I VSAKOVRSTNI TAKOJŠNJA STROJI. DOBAVA! Na zahtevo vpošljem proračune brezplačno. - Pojasnila nemško in italijansko pri: LUIGI PAYER, PORDENONE (Udine) Italis Inserati v »Slovencu« imajo popoten uspeh! TRGOVSKI LOKAL t m-ventarjem oddam v obmejnem trgu v najem. Naslov pri upravi pod Številko 272. HISA V PLANINI 144 pri Rakcko s sadnim vrtoro ib njivo se prodat pripr. za manjšo obrt. v sredini trga v dobrem stanju. Na željo tudi tfozdos .parcelli 3' job". ; ' - ns .Tikob Polhov gradeč. P0LEN0VKA po italijanskem načinu vsak ponedeljek in petek v gostilni »LEON* » Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 29. Pristna dolenjska in štajerska VINA. 247 L. in F. POGAČNIK. SEMENSKA TRGOVINA Al. Korslka 'Ж Blelwei.sova ceste, Vrtala 3, naznanja, da jc cenik za let« 1924 izšejj dobi se brezplačno Izda »a konzorcij >SU>venca«, ХКККШШШХНХХКЖЖКХКХ X i odfciniK mm đulovcc i jc otvoril svojo odvetnlSho pisarno ^ v Ijubljonl Sodna nI. *L 6. ___^хтххххххххшхххххххххххх; Odgovorni urednik: Fran« Krcmžar * Ljubljani -lujt.oslovan.9kfi tiskarna v IJublianl.