PoStniua jlačana v gotovini. Ljubljana, 18. januarja 1940. — Leto XIII. — Št. 4: '////% W§ \ f/g%, /j \1M i /J mm-... '/"f/ru GLASILO KRJČANJKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Dolžnost Socialni red človeške družbe sestoji iz dolžnosti in dela. Dolžnost nalaga vsakemu človeku vršitev njemu pripadajočih in vsej družbi koristnih poslov, seveda na temelju krščanske morale. K dolžnosti človeka spada v prvi vrsti potrebno delo, s katerim se pri-dobivajo življeiiijske ipotreibŠčine. K dolžnosti ipa spada tudi vestno izvrševanje dela in dovoljna življenjska odškodnina za delo in trud. Odškodnina pa mora biti tolika, da je mogoče brez skrbi in težav preživeti seibe iin druži-3io. Ker je človeku dolžnost dama od Boga skrbeti z delom za svojce, moramo imenovati zločin vsak primer in vsak poskus preprečen j a ite dolžnosti. »V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh«, ziuiči zapoved dela, pa tudi življenja ob delu. Vsak sposoben človek ima dolžnost, da izpolnjuje to družabno in socialno božjo voljo, ob kateri je laihko srečno vse človeštvo. Današnji kapitalizem pozna pa za delavnega človeka Mino delo brez dovoljne odškodnine. Da mora biti delo do vol j no nagrajeno, ,priou 'tudi na« slovenski pregovor: »Brez dela ni jela.« lin vendar vidimo, da oni, ki težko dela, dostikrat nima potrebnega jela. To jo narobe svet, ki ustvarja vse nezadovoljstvo in razne grupacije, delovnih ljudi, o katerih pravijo tisti, ki žive od delavcev, da so »nevarni element«. Da, nevaren element, žepom im kasarn bogatih izkoriščevalcev. Toda kdo jo poklical v življenje ta nevaren element, ako ne moderni kapitalizem, ki izrablja delo in delovno ljudstvo v svoje egoistične namene, kar obsoja v imenu krščanstva katoliška Cerkev, posebno po Leonu XTIT. Torej je družili najnevarnejši svoboden in neomejen kapitalizem, ki ga je potreba spraviti v občeikoristne namene. Kapitalizem ima namreč dandanes v roki ves odločevalni svet. V tem oziru it i lahko mogoč odločen od por delovnega ljudstva iproti krivicam kapitalizma. Ustanavljajo se celo organizacije delavnih stanov, ki imajo namen zavirati zahteve po pravi vrednosti dela in delavno ljudstvo zazibati v prijeten _ spanec in tako oprostiti kapital bojazni, skrbi in napora pred svojimi vzdrževalci. Delavec, ki ise bori za potreben košček 'kruha, je takoj proglašen za komunista, boljše vika in nevarnega človeka. tudi ako se mu o vsem tem niti no sanja. Zdi se, da hočejo gotovi ljudje ves trud za zboljšanje življenjskih razmer <1 ('lavnega ljudstva potisniti v obup. S takimi metodami se naravnost agitira in deluje za komuniste in to od strani patentiranih borcev proti komunizmu. Človek, ki čuje in gleda to zmedo, se mora smejati iin jeziti taki višini doslednosti. Delovni človek je po življenjski potrebi navezan na delo. Torej je to njegova dolžnost. Ni pa dolžnost težko delati in biti 'brez potrebnih živ-1 jenskih sredstev. Ker kapitalizem za vrednost delavčevega dela noče sto-riiti potrebnih dejanj, je pa dolžnost zavednega delavnega ljudstva zahtevati na vse mogoče dovoljene načine ta dejanja, ki se glase: Poštena in dovoljna plača oziroma zadovoliiijoča življenjska sredstva v zameno dela! Delo mora biti toliko vredno, da je vršilec in njegova družina ob njem preskrbljena. Ako tega ni, je to zna- © samoupravi Že \ zadnji številki »Delavske pravico« smo opozorili na to, da smo pred važnimi spremembami v delavskih socialnih ustanovah. Vse te spremembe bodo nujna posledica sporazuma, ki je bil sklenjen med llrvatii in Beigra-dom. Kot prvi znanilec teh sprememb je naredba, s Ikatero je minister za socialno politiko in narodno zdravje napravil spremembo pri upravi javnih borz dela. Do sedaj je bila uprava centralizirana in vsa iniciativa ter odločanje zadržano v centralni oblasti, prav za prav v rokah ene osebe, to je upravnika osrednjega odbora, ki je bil referent ministra za socialno politiko im narodno zdravje in kot tak državni uradnik. Z omenjeno uredbo, ki je stopila v veljavo 1. januarja 1940, pa so bile ustanovljene trii glavne uprave, in (sicer v Ljubljani, Zagrebu in Belgradii. Načelniki uprav so višji državni ali banovinski uradniki, katere imenuje pristojni iban, za Belgrad pa minister za socialno politiko in nar. -zdravje. Vse delavslke socialne ustanove nosijo naslov samoupravnih teles. Kdor ne pozna praviih razmer, bi menil, da imajo ti zavodi v resnici samoupravni položaj. Med isocialinodelavske ustanove prištevamo: Delavske zbornice, OUZD, Borze dela. Pokojninski zavod za nameščence in Bratovske skladmice. Če hočemo vedeti, kakšen je položa j teh ustanov s stališča samostojnosti, moramo najprej vedeti, kaj je samouprava, odnosno kaj razumemo pod to označbo. Samoupravo označuje že ime samo, ki tvori torej njeno definicijo. Kdor bere ali sliši to ime, si predstavlja najmanj samostojno določanje vodstev iin samostojno upravljanje dotičnega samoupravnega telesa, za katero gre. Logično bi bilo, da sodelujejo člani dotičnega samoupravnega telesa tudi pri osnovnih zakonih, ki postavljajo temelje njegovi samoupravi. Če presojamo samoupravo socialno delavskih ustanov, moramo ugotoviti, da ni pri njih take samouprave; vsaj dosedaj je ni Mo. Torej jim manjka bistvo samouprave in je oznaka samouprave samo bolj formalnega značaja. Prizadetim pa ne gre za to. Cre jim /a bistvo. Vzrok je v tem, da niso zastopniki prizadetih nikoli sodelovali odločilno, ko so se določale osnove samoupravam. Pri večini zavodov niso imeli priliko in možnosti, da bi izvedli vsaj to samoupravo, katero imajo v vidu obstoječi zakoni. Vzemimo Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Na eni strani je centralizacija. Vse je podrejeno Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Zaradi tega centralizma nima OUZD v Ljubljani niti primernih uradnih prostorov. Zakon o zavarovanju delavcev predvideva voljeno upravo. Dosedaj volitev ni bilo. V uprave so bili imeno-vanii ljudje, ne da bi na to pristali prizadeti člani. Zaradi tega ni čudno, da ne more imeti niti uprava niti na-stavijenci nobene notranje vezi s člani. Uprava in nastavljenoi se morajo bolj ozirati na vsakokratni politični režim, kakor pa da bi čutili odgovornost nalsproti članomti. Saj nimajo ti nobenega vpliva na upravo. Isto je z upravo Borz dela. Prizadeti ne pomenijo, ikar se tiče uprave, prav nič. V vsem odločajo od pristojne oblasti imenovani predsedniki iin nastavljeni uradniki. Nočemo reči, da- bi bili ti imenovani predsedniki in uradniki slabi, samo to hočemo poudariti,, da ni to nobena samouprava in da tudi ne more biti zaradi tega nobene notranje zveze med upravo in člani Borz dela. Ustanovitev glavne uprave Borz dela v Ljubljani iskreno pozdravljamo, V njej vidimo začetek nove dobo v upra- vi Borz dela. Sedanjo ureditev smatramo le za prehodno stanje. Upamo, da bomo prišli v popolno reorganizacijo, in isicer v smislu dosledno izvedene samouprave. Kar se tiče samouprave, je bila še najbolj — četudi me popolnoma dosledno — izvedena pri upravljanju Delavskih zbornic. A razmere tudi njim niso prizanesle im so jih potisnile v nenormalno stanje, ki še traja. Recimo, da so se ustanavljale socialno delavske ustanove v času, ko še niso mogle biti tako poznane z ozirom na njih pomen in cilj, da bi se mogla dopustiti dosledno izvedena samouprava. Toda od njih ustanovitve je sedaj preteklo že več ikot 15 let. V tej dobi se morejo zgraditi veliko večje stvari kot so sociaimo delavske ustanove, Zaradi tega ne bi bil tak izgovor nič več na mestu. Razmere v državi vedno bolj silijo k reorganizaciji v tem pogledu. Prej ali (slej jo bo treba izvesti v celoti, in dosledno. Zato je sedaj najbol jša prilika, da se popravijo razne napake. menje nereda. Nikdar bi me bilo radikalizma. ako bi kapitalizem in njegovi mogočni varuhi ;bi 1 i toliko uvidevni, da bi ne izrabljali delavnega ljuidstva in delali očividnih krivic. Seveda pravijo, da to ni mogoče. To je saimo izgovor. Zakaj je mogoče to v nekaterih drugiih državah? Zakaj je mogoče v Ameriki za delavno ljudstvo boljše življenje. Ker kapitalizem že nekoliko bolje upošteva delo. Sicer se pa tam tudi to polagoma slabša, ker žele tudi ameriški kapitalisti delati po evropskem in azijskem načinu. Ameriško delavstvo je sicer na straži, toda ni složno. V prvi vrsti imam« krščanski socialisti v teh razmerah dolžnost do samih sebe. Krščansko delavstvo je dolž- no, da stori vse, da sc njegova organizacija razširi na vsa podjetja in na izven tovarniško delo. Skrbeti mora za dobro disciplino in zavest, da bo mogoče v potrebnih primerih uspešno nastopiti in da dobi delavstvo potrebni ugled ter splošno upoštevanje. Treba je skrbeti za zinačajmost v skupni zvezi. Bratci šrviige-švage ne veljajo nič. Dobra organizacija in odkrito poštenje povsod mora voditi do dobrih uspehov. Zato si pa vzemimo za dolžnost, da pojačamo v tekočem letu 1940 v članstvu in vseh 'potrebnih vrlinah našo Jugoslovansko strokovno zvezo! Ne pozabimo tudi na edini krščanski socialistični delavski list »Delavsko pravico«. Jož. Gostinčar. da ;se izvode izpopolnitev, zlasti pu. da se izvede popolna samouprava. S tein nočemo reči, da odklanja delavstvo nadzorstvo. To je potrebno in se mu nihče ne zoperstavlja. Ne sme pa biti nadzorstvo izvedeno na tak način, da se ukinja značaj samouprave. Brezpogojno morajo upravo polstavljati v svobodnih im tajnih volitvah sumo člani prizadetih ustanov. Če tega ni. ne smemo govoriti o kaki samoupravi. Nadzorstvo tudi ne sme biti postavljeno- v taki obliki, da bi se vtikalo prav v potankosti poslovanja. Tako nadzorstvo bi pomenilo kuratelo i.u vezanje rok samoupravi. Kami pelje tako nadzorstvo, najbolj nazorno kaže zgodovina »Socialno ekonomskega inštituta«, kii se ni mogel, odnOsno se ne more razviti največ zaradi tega. ker je nadzorstvo nud samoupravo takšno, da samoupravo oneinogočujo. Odkrito priznamo. Članstvo socialno delavskih ustanov se mulo ali sploh nič ne 'briga za te ustanove. Nekatere mu postanejo celo tuje. Glavni vzrok je v tim, ker ni imelo dosedaj nu njihovo upravo — razen do nedavnega na upravo Delavske zbornice — nobenega vpliva. Take razmere vplivajo in povečajo družbene bolezni. Odgovorni činitelji pa so dolžini, da omogočijo članom .socialno delavskih ustanov zavest in občutek, da jih družba ine smatra samo za nekake klili je. ki morajo plačevati prispevke zn nekatere ustanove, da pa so namenoma odrinjeni od njihovih uprav — ali še več, 'da služijo te ustanove samo za sredstvo nrikalkšnih zadev, ki nimajo prav nobene zveze z nameni teh ustanov. Tako stanje mora voditi do od-tujemostii in črnogledosti. Upajmo, da ne bodo te vrstice glas vpijočega v puščavi. Rudarjem Stav'ka je za nami. Bilo bi nespametno gledati nazaj in obtoževati tega ali onega. Poglejmo raje v bodočnost in se borimo zanjo. Preteklost naj nas le pouči, kakšnih im katerih napak rudarji ne smemo delati. Torej kaj je najbolj potrebno? Nezaposlene rudarje zopet spraviti nazaj na delo. Brez dela jih je še 27, med temi mnogo družinskih očetov. Druge se mi je posrečilo spraviti nazaj v delo. Zasluga gre tudi g. banu, ki je oseb no posredoval zanje pri TPD. Toda ne smemo izgubiti niti korajže niti dobre volje. Moramo delati še naprej, da se rane čim bolj zacelijo. Brezposelni rudarji, zlasti pa njihove družine, so v veliki potrebi. Sicer je TPD izjavila, da ne bo dala na račun divjih stavk rudarjem nič niti sedaj niti v bodoče; da bo dala vlsem rudarjem povišek zopet tedaj, ko bo zopet nastopil moment člena 26. kolektivnega dodatka. Upam pa, da ni to zadnja beseda TPD niti v pogledu povišanja plač miti v pogledu zopetnega sprejetja še nezaposlenih rudar-jev. Pri vseh svojih zastopih imam pa vtis, da .vedo vsi, s katerimi som imel opravka, da smo rudarji med seboj (Nadaljevanje na 2.strani.) 3St. 4 .T- 1940 DELAVSKA PRAVICA Strokoi)na poroeiLa. Gibanje opekarskega delavstva N« praznik sv. Treh kraljev se je vr.šil redni občni /bor »Strokovne sik ti - Kine opekdrskegu delavstvu« v Gor. udgoni. Občnega /bora se je udeležilo precejšnje število opeka rsflc ih delavcev in članov godbenega odseka bivše .godbe -»Mure«, /a ekspozituro se je občnegu /ibora udeležil strokovni tajnik Pestotnik Jane/ iz Maribora. V svojem izvajanju se je dotaknil dela strokovne skupine od početka njenima obstoja. V k ra tiki h 'besed ali je navzočim predočil. kaj je strokovna skupina v svojem delovanju za časa svojega obstoja dosegla. Omenil je tudi, da je napačno mnenje, ki zadnje čase prevladuje med delavstvom, du podjetje samo zviša plače. Ako bi bilo podjetje tako dobro, bi moralo samo uveljaviti minimalne plače, ne pu šele talkrat. ko ga organizacija \ to prisili. Omenil je tudi l>orbo v zadnjem |x>-slovneni letu za uveljavljenje kole.k-tivme [Rigodbe. Podjetje ni hotelo pristati na podpis pogodibe. Venonner sije temu vprašanju izmikalo z vsemi mogočimi izgovori. Todu zaveda naj se, da je sklep dkrožnegu sestanka, ki se je vršii \ Ljutomeru, du .se zn vsa Opekarska podjetju \ ljutomerskem okraju ob pričetku sezije predložijo v podpis kolektivne pogodbe. V preteklem letu tega ni ibilo mogoče. storiti, ker še niso 'bili vsi opekarski delavci na to pripravljeni. A bodočem poslovnem letu mora iti skupina na smotrno delo za uveljavljenje (Nadaljevanje s I. strani.) razbiti, da ni med nami tiste enotnosti, resnosti in zavesti, ki jo nam Ibi dala le strokovna izobrazba in vzgoja. Ta je pu mogoča samo v delavskih strokovnih organizacijah. Zato, če hočemo ustvariti samemu sebi ugled in rudarsko 'stvar postaviti na trdne temelje. \ strokovne organizacije. Nikar ne poslušajmo dotičnfkov ali pu dotičnic, ki pridigujejo, da je strokovna organi/uči ja nepotrebna. ’lo je velika in usodim zmota. Kalko potrebna je 'strokovna organizacija, dokazujejo dovolj .nazorno naše sedanje razmere. Z vsem prepričan jem trdim, da jih ne bi bilo, če bi bili organizirani. Če bi bili organizirani. bi bili bolj moški in značajni. Ne 'bi danes nekaj hvalili, jutri pa zopet grajali. Tudi zavest odgovornosti bi bila večju \ nas. Smatram namreč poinanjikanje zavesti odgovornosti, če 'so nekateri delavski predstavniki o meni trosili zavestno razne laži. Vem pu. da tisti, ki so to delali, niso pri slvuri dosti pomagali. Dobro vedo. du sem storil vise. (kar je v moji moči. Zavedati se pa morajo, du sem končno le ubog rudar in da so zaradi tega moje moči zelo omejene. Toda na take pojave ne smemo nič dati. Zavedajmo se. du se ne smemo braniti, če gre za koristi skupnosti, prevzeti mase odgovornosti, četudi so težke, bridke in nehvaležne. Križnik Filip. pogodbe. Zbirati mora uneil članstvom potrebno gradivo, ki se ib o rabilo na pogajunjih. Le s tulkiun smotrnim delom se dosežejo \ delavski borbi uspehi. Kar je pa glavno ne sme biti med strokovničarji nikakih sporov, ki bi ogružuli obstoj skupine. Delavstvo ne pozna intrig, ki jih delajo gotovi ljudje med delavstvom zato, da delavstvo razdvojijo. Prav jK)vso.d je za delavskimi nesoglusji tretji, ki gu delavci po svoji poštenosti ne ]K>zmajo ter tako krivdo zvra-čajo na svoje tovariše, namet-to da bi vso svojo pozornost obrnili na svojega izkoriščevalcu. V ibodoče vse sipore nu strun, med organiziranim delavstvom mora vludati tovariška vzajemnost. Gornjerudgonsko delavstvo se mora zavedati samo tega, da je za počelo borbo za svoje življenjske koristi ter da od te borbe ne sme odstopiti. .Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor sledeči tovariši: zu predsednika Dne Ij. januarja tega letu so se zopet sestali zastopniki delavcev in delodajalcev gradbene stroke. Dogovorili so se. da bo šla prihodnji teden deputacija delavcev in delodajalcev v Belgrud. da predloži gradbenemu ministru in še nekaterim drugim merodajnim činiteljem spomenico, po kateri nuj se spremeni dosedanji način oddajanja javnih del od strani države, banovine in drugih javnih oblasti privatnim tvrdkam. Sedaj je naj večju zapreka za sklepanje kolektivnih pogodb v gradbeni stroki člen >6. uredbe o minimalnih mezdah, ki se glasi: »Določbe te uredbe ne veljajo za delti, ki so jih oddale država, banovina ali samouprav nu telesu z licitacijo pred uveljavljenjem te uredbe in se dotične prej sklenjene pogodbe ne morejo spreminjati nu škodo države, banovine ali samoupravnega telesa.« Ker trajajo posamezna javna dela dalj časa. tudi nekaj let. in se v teni času. 'kot ddkuzu jejo zadnji dogodki, zelo spreminjajo cene življenjskih potrebščin in ker ni m ožino po zgoraj navedenih dosedanjih določbah dobiti od sirarni države za javna dela kakih doplačil, (pridejo delavci in iMidjetniki sami v težak položaj. Zaradi navedenih okoliščin prihajajo gradbena podjetja v položaj, da ne morejo prevzemati javnih del v smislu sedanjih predpisov. Vladu pu nu predlog pooblastil finančnega zakona lahko to stvar spremeni, /ato so se obojestranski zastopniki zedinili, da bodo v zgoraj omenjeni spomenici to i/premembo od ministra zahtevali, lz-prememba naj bi omogočila, da se oddaja javnih del določi tako. du bo v primeru porastu cen /a pet odstotkov doplačano tudi že oddano ja vin o delo. Poleg navedenega bo detupneija tudi predložila spomenico, da se odločneje Rudolf Martin, Norički vrh 14. p. Gor. Rad,gorna; za podpredsedniku Mulec Viktor, (rešnjevci 118, p. Gor. Rud-gana; za tajnika Veis Anton, Črešnjev-ci 125. p. Gor. Radgona; za 'blagajnika Edesbruner Andrej, Crešnjevci 118, p. Gornja Radgona; za blagajmika namestnika Bračko Jožef, Č rešnjevci lil. p. Gor. Radgona in Jančar Jožef, No-ričtki vrh 15, p. Gor. Radgona. Odbornika: Golob Kudolf, Gor. Radgona in Grand Franc, Gor. Radgona. Nadzorstvo: Mulec Anton, Noričlki vrh 15. Gor. Radgona, Veis Anton, Janžev vrh št. ~y~>. p. Slatina Radenci in Horvat Peter, Police 5. p. Gor. Radgona. Razsodišče: Grand Franc in Edelsbruner Andrej. Po volitvah je iov. Grand Franc govoril navzočim o delavski izobrazbi. Zarudi tegu se bo v Gor. Rudgoni osnovala delavska knjižnica, ikutere naj se delavstvo oprime. Nugiašnl je. da j«' nujno da je delavstvo v tem časih, v katerih živimo, solidarno in enotno. Ril je tudi razgovor o tečaju, ki ga bo JSZ priredila v Gor. Radgoni dne 23. januarja t. 1. Sklonilo se je tudi. du se vriši prihodnji sestanek 2. februarja ter se s tem poziva vse delavstvo na opekarni, da se seistanka polnoštevilno udeleži. nastopi zoper šušmarje in da se v tem smislu spremeni paragraf 47. obrtnega zakona. Od uspeha navedene akcije v Bcl-grndu je odvisno, kakšna bo nudulj-nja borba za gradbeno (kolektivno pogodbo. Kolektivno pogodbo samo hoče del deiodujalcev odklanjati, drugi del bi jo pa sprejel, oziroma sedanjo podaljšal. samo brez. obveznega poviška plač. Zu sedaj pa podjetniki niso hoteli .pristati na noben obvezen povišek plač gradbenemu delavstvu. Minimalne mezde Sedanji val draginje je sprožil mezdna gibanja skoraj v vsej Sloveniji. \ zvezi s ttimi gibanji pa je nastalo tudi vprašanje izpremembe uredbe o minimalnih mezduili. Osnovne minimalne mezde določa za vso državo minister /a socialno politiko, na podlagi teh pa bani za posamezne banovine. Če se naj pomaga delavstvu v sedanji draginji. je potrebno, du se izprememi uredba \ pogledu osnovnih mezd. Ugotoviti moramo namreč žalostno dejstvo, da je zelo velilko podjetij 'napravilo iz minimalnih me/d realne me/de. Minimalne mezde bi morale doseči le to, da ne bi bilo v državi delavca. ki bi bil plačan izpod minimul-ue nuv.de. Ne bi pu smele minimalne mezde predstavljati eksistenčnih plač. Ker je talk položaj, moramo torej stremeti za tem. da se iziprcmeni uredim o minimalnih mezdah tako. da se povišajo osnovne mezde vsaj na 3.50 dinarjev. Aii je podan trenutek /a izpremem-bo uredbe? Je. Člen I. sedaj veljavne uredbe določa pod točko i.. da .predpiše mini- Akcija za stavbinsko kolektivno pogodbo Od Betlehema do Golgote Božično ozračje je za trenutek odmaknilo naše misli od vsakdanjih težav. Todu že drugi, božični' praznik nas je postavil zopet v bridko realnost. Obhajali smo god sv. Štefana, prvega borca, iki se je boril za novo družbo v smislu Kristusovega nauka, prvega borca, ki je t udi daroval svoje življenje za 'ta nauk. Simbolična resnica je to: Da se moramo stalno boriti. Zlasti ipa tedaj, če smo napovedali boj vsej skvarjenostii sedanjega družbenega reda in če smo napovedali boj tem razmeram v imenu .krščanstvu. Naša borba velja kapitalizmu. Zavedati se moramo, du je sedanjega soci-itlnegu zlu z. vsemi posledicami vred kriv kapitalizem. Dokler bo vladal on, je nemogoče osvoboditi delovnega človeka iu mu priiboniti take razmere, kakršne človeku gredo. Kapitalizem predstavlja dograjen sistem. Ta sistem se ne kaže le v gospodarstvu, ampak iposega v vse panoge in tudi v družbeno in državno zgradbo. (V hočemo premagati "kapitalizem, ga ne bomo .napadali le v gospodarskih izrodkih, ampak gn moramo izriniti iz družbe sploh. Pomniti pa moramo, da kapitalizem ni kapital. Kapital je sredstvo, ki je potrebno za izvrševanje gospodurstva. kapitalizem je sitstem, ki usmerja. kako nuj se uporablja kupita! in komu v korist. V kapital i/. mu je gonilna sila egoizem, /ato je izrinjen iz. njegu člo-v itk iu njegove pravice. Kaj moramo še pomniti? Kapitalizmu nasproten sistem je socializem. Socializem je tisti drtiižibcni sistem, ki gre zu tem, da izboljša razmere človeške družbe nu podlagi določenih nu-čel. In ta so: dela ustvurja prvenstveno dobrine človeške družbe. Vso gospodarstvo in družba mora biti nrej«‘- 110 tako. da bo v službi človeku. Socializem ni marksizem. Marksizem je ožjii kot socializem. Napačno je torej, če se enači socializem z marksizmom. Kapitalisti ga enačijo namenoma, da bi /bili s tem njegovo agitacijsko silo. Brc/ dvoma je kapitalistični gospodarski sestav in i/ njega izvirajoči družbeni sistem v veliki krizi. Zlasti je velilka duhovna kriza, k'i jo je povzročil kapitalizem: korupcija, uničenje družine, z eno besedo, uničene so domala vse nravne sile narodov in človeštva. če hočemo služiti osvobodilni ideji proletariata in človeštva sploh, se moramo v prvi vrsti boriti za zmago nravnih načel. Zaradi tega moramo napovedati boj polovičarstvu. Posebno pa moramo napovedati boj meščanski morali, pa če si tudi nadene krščansko obleko. In kakšna je ta meščanska morala? Meščanstvo propagira zlato sredino. Znajde se pa tudi. če je potrebno, na desnici ali pa na levici. Če so družbene razmere napete, je celo zelo radikalno. Meščanstvo je istočasno pacifistično, če je treba je tudi za vojno. Meščanstvo je za fašizem, če so pa ruzjiuere temu nasprotne, je tudi za demokracijo. Saj smo kaj takega pred kratkim doživljali tudi pri nas v Sloveniji in še doživljamo. Meščanstvo je visoko nacionalno, pa tudi internacionalno, če je treba. Včasih je protiboljšev iško orientirano, če zahtevajo nepredvideni dogodki pre-orientacijo, ipomeižikujc tudi z boljševizmom. Delovni človek pa mora zavreči meščansko moralo in ustvariti, lastno moralo. 'katere podlaga moril biti brezpogojna poštenost. Delovni človelk pa mora imeti trdno in stalno smer. Brez te smeri ni niti gibanja niti borbene sposobnosti. Lc taka smer bo moglu vcepiti delovnemu človeku zavest odgovornosti ne le zase, ampak za ves delavni razred. Če imamo tako zavest, vemo, da spadamo vsi delovni ljudje skupaj v isto vrsto. Sicer vpije kapitalizem, da to ni ster zu socialno politiko novo ocmovno mezdo, če se gospoda rslko razmere zmatno izpremene. S tam, du so se zvišale cene življenjskim potrebščinam, so se gospodurske ruzmere zelo i/pretnenile. Ker more bun določiti zu posamezne v rlste delavcev minimalne mezde le nu |xydlagi osnovne mezde in sicer zu 50% višje, bo mogoče zboljšati minimalne ane/de v naši banovini šele tedaj, če in kadar i/du minister zu sociulno politiko .novo osnovno minimalno mezdo. Za 25. jainuar 1940 sklicuje minister anketo v Belgradu. Upajmo, da bo rodila tu anketa dobre sadove. Toda, tudi tedaj, če bo šlo vse hitro, bi mogli upati na zboljšanje minimalnih mezd šele s I. ali 15. aprilom l<>40. Nova osnovna mezda stopi namreč v veljavo (><) dni po razglasitvi v Službenih nov i nuli«.« Živela skupnost krščan. socialističnega delavstva Nuše zavedno krščansko socialistično delavstvo Jugoslovanske stro-kovine zveze v Zagorski dolini se v zadnjih letih kaj lepo razvija. Poleg vztrajne borbe in zanimanja za zboljšanje položaja celokupnega delavstva po naših revirjih ne zanemarja ostalega, svojega delovanju. Nu eni struni pridni) skrbi zu porast novega članstva in na ta način se je organ izi ra iu močna strokovna skupina zavednega delavstva, s katerim si utira pot v celoten svoj program. Skupnost krščanskega socialističnega delavstva si je ustvarila lastni delavski pevski /.bor. Krščanska delavska mladina je razvila luštni delavski prapor. simbol skupnosti tega deluvstva. Vendar pa je to delavstvo čutilo še nelko pomanjkljivost. Zamislilo si je še gosijxxlursko osamosvojitev■. — Nič ne pomagajo raz-nu podtikuvunju in izigruvum ju. Delavstvo tudi samo ve in razume, du časi niso rožnati, v katerih si je začelo kovati svojo bodočnost. Ve pa tudi. da mu nihče, razen samo po svoji skupnosti ne ustv arja 'bol jše bodočnosti. — So pu še ljudje, ki hočejo to i iknpno-t razumeti i.n tej skupnosti tudi pomagati Zaradi tega opozarjamo vse n iši' članstvo in tudi ostale prijatelje., da sc le zadnje ustanovitve .naše skupnosti. to je naše • I)eluvsko-kmc<"k(' nu-bavljalne ia prodajne /udruge oklene /a vso svojo ljubeznijo, du bo vsak njen član. Glavna trgovina je v hiši g. Fliska, poslovalnica pa v Colnišah. Obe že poslu jetu. Skrbeli bomo za v.sest rum ko in solidno postrežbo. Kdor pa želi kakšnih informacij, naj se obrne nu tov. Bantana, načelniku zadruge ali ostale odbornike, iki so bili ob usta-novitvi izvoljeni. Važno za izseljenec' v Franciji i rancoski purlument je odobril pogodbo med Jugoslavijo in Francijo o delu in pomoči, ki je bila sklenjena J4), juliju 19^2. S to pogodbo so jugoslovanski deluvci popolnoma izenačeni s francoskimi v i]>ogledii dola in .pomoči v bolezni, ob nezgodi in onemoglosti. pruv. češ du je to raizredmi boj iu du viadu marksizem. V tem pogledu se le tičimo od kapitalistov! Suj jih vidimo. kako drže skupaj, če gre zu njihove koristi. Vs.i so složni: framusoni, pravoslavni i. katoličani, mohumedunei. sturokatoličani. protestanti. Tudi delovni člov ek mora iti preko v seli kapitalističnih nasprotovanj v delovno enotnost. Kaj je z. razrednim bojem? Ta je tuiknj. Katoliški socioiog Klug .pravi, da bi bilo nespametno tajiti kuj .takega kar obstaja- In razredni boj obstaja. In ker obstoju, ga tudi priznavamo. Toda povizročiitelj i.n njegov nosilec ni marksizem, ampak kapitalizem. Dokler bo obstajal kapitalistični gospodarski in družbeni red. bo obstojal tudi razredni boj in delavstvo se mora udejstvovati v tem razrednem boju ter mobilizirati vse svoje sile. Res je: človeslku družba mora biti urejena organično. Njen organizem lopo predstavlja ustroj človeškega telesa. Vsak del ima svojo funkcijo, a vsi skupaj predstavi jajo K-po harmonijo in usposabljajo telo zu njegove naloge. Tudi človeška družba mora biti tako sestavljena. Danos ni. Zlasti niso danes zgrajeni sestavni del človeške družbe, to je posamezni stanovi. Dokler bo vladal kapitalizem, je to tudi nemogoče. Kajti kapitalizem DELAVSKA PRAVICA 1940 - $♦. 4 - (J)a rialih Gor. Radgono V nedeljo 28. januarja bo v prostorih gostilne Šajher \ Podgorju celodnevni delavski tečaj, ki ga ibo organizirala JčlZ. Tečaj je namenjen vsemu delavstvu v okolici Gor. Radgono, da .se seznani z vsemi važnimi vprašanji, katere nujno (potrebuje \ svojem vsakdanjem življenju. O programu tečaju in o predavateljih bomo še poročali. 1 ozivuJno vse '.skupine \ okolišu Gor. Radgone. da o tečaju obvestijo svoje članstvo. Na Svečnico 2. februarja bo člandki sestanek za opekarske delavce v Creš-njevcih pri Kremlju. Sestanek bo ob pol K) dopoldne. Vse članstvo pozivamo. du se sestanku udeleži. / večnim godrnjanjem ne bomo nič dosegli, pač pa bomo juvnoati pokazali, da smo nezreli za delavsko borbo. Trbovlje Članski sestanek skupine rudarjev bo v ponedeljek. 22. t. m. ob pol 5 popoldne v tajništvu. Podano bo poročilo o intervencijah za rudarje in upokojence. Pridite vsi! Zamudnike ponovno opozarjamo, da poravnajo zaostale prispevke na članarini ali pa naj odpovedo članstvo svojemu podblagaj/nikti, ko jih obišče. Dobrova Naša pošta!? lakoj navedemo >.v/.o-ren« primer: Iz spodnjega delu občine je več vrtnarjev in sadjarjev \ svojem strokovnem društvu na Viču, ker j itn je to bolj primerno. Tudi letos so posamezniki prejeli vabila za občni zbor. ki je bil 6. 1. 1940. Ta vabila so bila oddana na pošto dne 4. I. Dospela so na Dobrovo 5. I. Dobili pa smo jih prizadeti v roke šele dne 9. januarja 1940. to je 5 dni pozneje kot je bil občni zbor! Pošta na Dobravi je tako obremenjena da naj bi merodajni činitelji vendar to uvideli in poskrbeli še* za enega pismonošo. Na robu Ljubljane smo. pa ne moremo imeti dnevnega časopisju, ker bi prejeli sobotno izdajo šele v torek, kljub temu. da jo tukaj industrija in obrt, pa še |>olno delavstva. Ako upoštevamo samo tri vasi: Kozarje. Vrhovce in Podsmreko, je prizadetih nad 4 tej /|M>t/i. Še več. Naše delovanje dokazuje, da smo ravno kot iskreni kristjani nujno neizprosni nasprotniki kapitalizma, ker je krivičen, ker ruši vse nravne in naravne osnove, na katerih bi moral biti zgrajen družbeni red. če naj bo tak, da bo zadovoljil človeka im vse njegove potrebe. Res je, da ni naša pot lahka, du nam nalaga tu [Kit težka bremena in da je naša (Krt trnjeva. Zavedati /pa, sc moramo resnice: Če hočemo odločilno in pozitivno sodelovati v boju zu novo družbo, moramo to vprašanje zu,grabiti v celoti. Nobenega omahovanju, nobenih kompromisov. Težka pot, polna trpijenju. Toda le Golgota je odrešila svet i.n človeštvo. Tisto gibanje, ki so izogiblje Golgoti, jo zapisano smrti. Mi pa hočemo živeti, naše gibanje ohraniti zdravo, živo. borbeno. Zato se ne odrekamo in se tudi v bo-doee ne bomo odrekali Golgoti. državljani pa to pravico, kot zavedni delavci celo dolžnost. Nešteto je vprašanj, ki se tičejo delavskega gibanja, ki pa ne spadajo na področje strokovne organizacije. Mar mislijo visokomo-ralni »Slovenski delavci«, da se bo naš strokovno organiziran delavec uikvur-jul samo /s posredovanji, prošnjami iu mezdnimi gibanji, svojo lastno politično pravico in .svoja vprašanja pa zanemarjal in prepuščal, ne vem komu? I oda to politično zanimanje je popolnoma samostojno. Da bo pa odgovarjalo potrebam tudi .strokovnega giba-nja ali pa tudi idejnim smernicam našega gibanja, na to bodo pazili že delavci sami. Prav gotovo pa je, da na |>olitično življenje gleda delavec iz krščansko socialnega gibanja .malo drugače (kot pa voditelji ZZD ali pu krog njihovih ustanoviteljev. Korist delavstvu pa je, du se uveljuvlja kot samostojna enota i strokovno i politično in da tudi iz političinega življenja (kot celota iztisne čim več zase. Id je hotel dr. Krek, zuto je vedno poudarjui samostojnost in neodvisnost delavskega gibanja. Toda samostojnost moralno /pojmovati talko, du je strokovno gibanje |>opolnoma neodvisno od |x>li-ličnega in nasprotno. To, kar se je v povojni dolbi godilo z delavskimi strokovnimi organizacijami od strani političnega življenju, je bilo popolnoma napačno. Saj je politiku vseskozi iz.rubljalu strokovne organizacije v svoje strankarske /koristi in jih tako odvajala od njihovih pra \ ih nalog. Prav zato je socialno vprašanje trpelo in delavska lx>nbu propadala. bodisi moralno bodisi dejandk« na terenu. Zato pa morata biti strokovna organizacija in politična stranka dva samostojna činitelja in ne sine-tu poznati kuke medsebojne organizacijske pod rejenosti. Posledice tega izrabljanja se jasno zrcalijo iz stanju delavskih zavodov. I i zavodi spadajo po socialni zakonodaji absolutno v področje delavskih strokovnih organizacij. Zakon predvideva volitve, za katere postavijo kan-didutne liste edinole delavske strokovne organizacije. Toda dejanski |>olo-žnj nam jasno kaže. 'kuko tnalo se je vseskozi upošteval zakon. Naše .swi-aino zavarovanje še sploh ni imelo volitev otl svoje ustanovitve, Del. zbornice pa šele dvakrat. Vsakokratni režimi so po svojih političnih stran/kali imenovali svoje lastno zastopnike v socialnem zavarovanju, preteklo leto pa je še Del. zbornicu dobila svoje vodstvo od te strani. Vsa leta ,so svobodne delavske strokovne orgunizuci-jo zastonj zahtevale zakonito stanje v deiuvskih zavodih, /.uto pa vsi ti zavodi ne delujejo tako, kakor bi morali. in 'bojimo se. da bodo popolnoma izgubili svoj prvotni nameni. Zaradi tega ne sune delavsko strok, gibanje poznati nobene politične podrejenosti niti kakega strankarskega izrabljanja, kot ga ne najdemo pri delodajalskih organizacijah. To zahteva nuj 110 ca/s in pa zdrava delavska poli-tik«i. Stališče, ki ga zastopa naše kršč. sik-, delavsko gibanje načelno in praktično že od svoje ustanovitve, /jmi dovolj razumljivo dokazuje, da niti JS/. ozir. njeni voditelji ne morejo ustanavljati svoje politične stranke, niti JS/, sama ne more |H>maguti pri ustanavljanju kuke. politične stranke. Možno pu je, kar isem že zadnjič napisal, du se člani JSZ zanimajo za politično gibanje kot svobodni državljani, kateri imajo kot talki polno pravico in tudi dolžno/st. Zanimivo pri tem zadnjem dogodku je, da so se n uši »Slovenski delavci« s sprcmljevunjem nekaj drugih listov (predvsem se odlikuje kranjski »Gorenjec«) vrgli z vso silo jiu JSZ. To pu je glavni namen surovega nupada »Slovenskega delavcu«. Že zadnjič /sem napisal, da se je nova delavska organizaciji) ustanovila 1111 pobudo politične javnosti, ker je kršč. soc. delavsko gibanje zahtevalo svobodno ril neodvisno udejstvovanje tudi v skupnosti političinega življenju. Ker na to zahtevo gotovi krog odgovornih ljudi ni hotel pristati, na/še gibanje pa podrejenosti ni moglo priznati zaradi zdravega socialnega napredka, je pač |m>-litični del ustanovil svojo lastno delavsko organizacijo, ki pa bo v celoti služila koristim političnega udejstvovanja. la nova delavska organizacija je luni obhajala že. štiri letnico svojega obstoju. Prva naloga te nove organizacije je bilu. da razdrobi JSZ in da Brezploden boj življenje. Kol svobodni imajo tudi za 4 - št. 4 - 1*40 DELAVSKA PRAVICA (Razgl&dL Holandija in Belgija sta v največji pripravljenosti. S to novico se je žarel ta teden v zunanji politiki. Belgija je poklicala v vojsko tudi nove letnike rezervistov. V nedeljo se je vrišila tudi izredna seja 'belgijske vlade. V obeh državah je saimo malo ukrepov še :potrebnih, da se ‘bo lahko i eklo, da sta obe državi inneli splošno molilizacijo vseli vojnih siil. V primeru -■plošne mobilizacije bo imela Belgija en milijon vojakov. Ali 'bodo lepega dno prenehala poročila z zapadli e fronte? Razen delovanja patrulj, ni-k alk ega vojaškega gibanja. Odmevi sestanka med Cianom in Szakyjem, to jo in e d italijanskim in .madžarskim izunanjiirn ministrom, so se vedno zelo aktualni za splošni evropski položaj. Posebej pa je ta so- ona »topi na njeno inasto kot edina organizacija k ršča ms,k ega delavstva. Iz (r#a vidika moramo smatrati vse silne; napade na JSZ iz pretelkle dobe prod ustanovitvijo nove delavske organizacije 'in vse napade po ustanovitvi do najnovejšega časa. Samo ta'ko H ah ko razumemo docela tudi zadnji napad v »Slovenskem delavcu« pod naslovom »Razkrinkana JSZ«. JSZ je v tem iboju izgubila le viničarje, pa .še ta iiziguba je v velik« večjo škodo viničarjem samim kakor pa JSlZ. Naše članstvo je vso to borbo dobro razumelo in je kljub silnim viharjem okrog nas vztrajalo na svoji poti in ob visaki priliki jasno in odločno manifestiralo za ideje krščanskega socializma in Jugoslovanske strokovne zveze. Če je vztrajalo do sedaj in če je bila vsa borba nasprotnikov, ki so v tem času segali s svojo roko že v Hamburg i.u tudi v Belgrad, zastonj, je končno tvorba JSZ dobojeva-na. Naše Ičlamstvo je delavisiko zavedno in borbeno. Zato bo vodilo boj za pravico in poštenost v javnem, gospodarskem in zasebnem življenju tudi naprej, dokler no 'bo pridobilo častnega mesta v družbi tudi slovenskemu delavstvu. Ča«, ki bo prinesel tudi Slovencem novo življenje, se hitro bliža. Takrat hoče postati naše gibanje važen čimi-telj pri graditvi 'novega življenja in prav zato se ne pusti streti, tn od tu izhaja vsa nervoznost v okolici »Slovenskega delavca«, ki hoče še v zadnjem trenutku onemogočiti delovanje JSZ. Toda gospodje, članstvo JSZ stoji hrabro na straži in se ne bo umaknilo iz svojih postojank niti za korak. To zahteva od nas delavska čast, pravica in poštenje. Zato pa je ves boj proti JSZ iz kakršnega koli vira in sredstev brezupen. Kajti vse blato, ki ga kdo moče na nas, bo končno obležalo na njem samem. S tem člankom pa obenem zaključujem. tudi polemiko s »Slovenskim delavcem« v tej zadevi. Srečko Žumer. ^Delanska GLASILO KUŠO.ANSKRfi A DELOVNEGA LJUDSTVA mmmsm Izhaja vsak Četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. — Uretlnifttvo in uprava je v Ljubljani, M ikločiičova cesta 22-1. — Oglasi, rekliiirmcijo in na rofinina na upravo, MikloAifeva 12-1. Oglasi po ceniku. — Telefon fttev. 4948. Številka pofiL čekovnega računa 14.900. Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 mesec 4 din, za četrt leta lo din, za pol leta 2<> din, zn v«e leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. Urejuje in odgovarja Rozman Jožko v Ljubljani, Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko 7.imer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani. TyrSeva c 17 (Maks Blejec) l MALI OGLASI POSAMEZNA BESEDA 50 PAR Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke v PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI. Tudi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas. PREMOG in DRVA kupite ugodno pri Podobnik Vinko v Ljubljani, Tržaška cesta 16. — Telefon 3’5-13. s tanek važen za razplet dogodkov na Balkanu. Vplivni ialijanski časopisi so zapisali ob tej priliki, da Italija ne dela na tem. da bi se sklenil splošni sporazum vseh balkanskih držav. Italija želi in pomaga le zbližam ju onih batkanfikih držav, za katere je potrebno, da uredo svoja medsebojna razmerja in nastopijo skupno. »Rim niina ofenzivnih ciljev ali načrtov proti Rusiji, toda 'trdno je odločen braniti ureditev Podonavja in Balkana proti eventuelnim boljše viškim intrigam in to iz istih razlogov, kot je to velikodušno im brez lastnih koristi .storil v Španiji, braneč sedanji red. Ta politika zahteva, da se vsa nesoglasja vpodonavsko-balkanskem ozemlju čimprej pretresejo im rešijo v duhu pravičnosti in medsebojnega razumevanja«. Tako je zapisala italijanska revija »Relazioni Internizio-nali« o italijanski politiki na Balkanu. Listi poudarjajo, da Ttalja s tako politiko Ščiti tako svoje koristi kakor tudi koristi balkanskih držav. Ali bo išla politika balkanskih držav tako pot, ko sta jo zamislila Ttalija in Madžarska? Ureditev razmer na Balkanu, to je ureditev razmer med ibalikanslkimi državami, se je splošno smatralo kot predpogoj, da bi Balkan zase pomenil veliko moč. Za to ureditev so se sedaj začele že zanimati tildi druge države. Kot je bilo že pomov.no zapisano, je ureditev medsebojnih sporov med državami, ki pridejo v poštev, težka. Romunija bi morala odstopiti del ozemlja Madžarski, del ozemlja pa Bolgariji. Romunija ima tudi del nekdanjega ruskega ozemlja. Bolgarija ima izahteve tudi mapram Grčiji, preko katere hoče dohod na. Egejsko — Sredozemsko morje. Ako bodo le zahteve postavljene na d.nevni rod, tako kot sedaj, tedaj bi za Romunijo to pomenilo, da mora takoj dopustiti odstop velikih ko"?ov sedanjega državnega ozemlja. Romunija je že povedala. da tega nikoli me bo storila. Že po češkem izsledil/ je videla, da pomeni odstopa n je majhnih delov lahko razpad države. Vendar jo sedaj vse io urejanje še v dobi pogajanj. Zn Madžarsko posredujejo pri Romunih njeni prijatelji, pri Bolgarih pa posredujejo Turki. Videti je, da bo tekom meseca dni precej jasno, koliko so razna posredovanja uspela. Madžarsko časopisje piše. da so po sestanku med italijanskim in madžarskim .zunanjim ministrom postala zelo važna vsa vprašanja, ki jih ima Madžarska do svojih sosednih držav. Obenem pa so tudi zapisali, da je popravljanje meja odgodeno na ugodnejšo 'čase. To bi se reklo, da je Madžarska postavila svoje zahteve in da zahteva zaenkrat zagotovilo in varnost, da se izpolnijo vsaj kasneje. Balkanska konferenca, ki bo febru- Za življenje! Delavstvo je opravičeno pričakovalo, da bo našlo večje uvaževanje v svojem težkem gospodarskem položaju, ki ni bil nikoli ro/mat. Zaradi, draginje je postul pa še težji. Toda zmotilo se je. Za vsako paro povišanja se mora ostro boriti. Podjetja ponujajo in dajo le od 5—>10%. 15% povišanja so že redka. To dokazuje, da nima odločujoča javnost smisla za delavčeve težave. Konju dajejo toliko, kolikor potrebuje, da si ohrani svojo delovno silo. Le za delavca-človeka se ne brigajo. Saj jih delovni trg nudi več kot dovolj. Če omaga eden, jih hoče zasesti njegovo mesto deset ali še več. Delavtske strokovne organizacije imajo zelo težak položaj pri takih razmerah. Položaj je pa tudi zaradi tega težji, ker se delavstvo premalo zanima za svoj položaj. In vendar gre za njegovo golo življenje. Zaradi tega ne sme ostati pasivno, tiho, ampak mio ra tudi javnost opozoriti na svoj težak položaj. Pa tudi samo se mora poglobiti v to življenjsko vprašanje. Na to moramo delati z vsemi sredstvi. lOno izmed teh sredstev so tudi javni shodi. Talk shod pripravljajo strokovne organizacije tudi v Ljubljani, ki bo v začetku februarja t. 1. Opozarjamo že sedaj delavstvo na ta shod. Vsak mora storili svojo dolžmost in pomagati, da se :l>o vprašanje delavčevo eksistence pričelo reševati z večjo skrbjo in pozornostjo kot do-sedaj. arja meseca v Belgradu, bo razpravljala o vseh vprašanjih, ki leže med balkanskimi državami še odprta. Po tej konferenci se bo tudi videlo, koliko so uspela posredovanja za po-mirjenje med balkanskimi državami, /.a balkansko konferenco in njene sklepe kaže že sedaj zanimanje vse evropsko časopisje. Listi pišejo, da sta se prod vojno dve evropski sili zanimali za Balkan. Sedaj je ena velesila pričela drugače gledati na Baikam, toda zato je stopila na mjeno mesto z. istimi težnjami Sovjetska Rudiju. Francoski listi pišejo, da bi bilo želeti, da bi se sklenil čisto .zaključen blok med Madžarsko, Jugoslavijo, Romunijo, Bolgarijo, Turčijo in Grčijo. Le tak blok bi'mogel napraviti močan jez proti imperialističnim težnjam ter biti obenem jamstvo miru na Balkanu. čigave želje se bodo izpolnile? Pismo uredniku Tovariš urednik! V št. 2 »Delavske pravice« pod naslovom »Še o boju proti komunizmu«, jo člankar zbral snov, ki jo enaka našim razgovorom prav zadnje tedne. Misli pa mi nehote uhajajo za 15 let nazaj. Bil isem v Trbovljah na delu. V samskem stanovanju, kjer sem stanoval, — bilo nas je v eni sobi 1? — smo imeli marsilkako debato. Tudi či-tali .smo mnogo. S tov. P. sva imela skupno .naročenega »Slovenca«, ki je bil na razpolago tudi ostalim. Tisti čas je neka struja — bilo je to v času, ko je strahovala Ol ju na — sumila trboveljske knape komunizma. »Slovenec« se je takrat krepko postavil v obrambo za te osumljence in advokatu, ki je bil v prijateljstvu s »Slovencem«, se je dovolilo, da je zastopal gori navedene, ker so bili kazensko zasledovani. Nekam samozavestni im ponosni smo bili takrat na miselnost slovenskega katoliškega gibanja in njega časopisja. Leta so mi mila. časi so se spremenili, s časom pa še bolj ljudje. In danes stojimo pred dejstvom, da tisti časopis, ki je pred i5 leti korajžno zagovarjal trboveljske knape, pozna za nje le še grajo in jih zmerja tako kot so jih takrat pač drugi. Pa je vendar v borbi trboveljskih rudarjev med ta- RcuzHoUcasti Volitve obratnih zaupnikov. V obratih, v katerih je zaposlenih manj kot deset delavcev, se v bodoče ne bodo volili delavski obratni zaupniki. Na to stališče se je postavila inšpekcija dela in dala nalog, naj se za navedene obrate ne prijavljajo volitve. Mi se s tem ukrepom inšpekcije dela povisem strinjamo. To, Ikar se je godilo ob zadnjih volitvah m a račun malih obratov, delavstvu — še 'liolj pa tistim, ki so to zlorabljali — ni delalo časti. Brezposelne podpore. Vse, ki vlagajo prošnje za podporo pri Javni borzi dola. opozarjamo, maj za prijavo pošljejo poleg novih poslovnih knjižic tudi staro. To seveda samo tisti, ki so že kdaj bili pri Javni borzi dola prijavljeni kot brezposelni. To velja tudi v primeru, ako se delavec sam prijavi ali pošlje knjižico preko pristojne občine. Vsi brezposelni sezonski delavci pa bodo dobili izredne brezposelne podpore. Pogoj je. <1 a imajo osemmesečno članstvo v dveh letih. Vsi prizadeti naj Borzi dola takoj javijo svoj zahtevek po podpori, in sicer osebno ali po občini. Poslovne knjižice Na podlagi uredbe o poislovnih knjižicah morajo imeti vsi delavci in nn-melščenci poslovne knjižice, ki so predpisane s to uredbo. Od 1. januarju 1940 ne sme biti nobena oseba več zaposlena brez poslovne knjižice. Torej je potrebno, da si vsak preskrbi novo poslovno knjižico. Stare delavske knjižice zamenjujejo v mestih policijske oblasti, drugače pa občine in obrtna združenja. Te za osebe, ki so izučene obrti. Nove knjižice pa izdajajo občine odnosno združenja. Poslovne knjižice so važne tudi zaradi tega, ker se smejo dajati brezposelne podpore le na podlagi poslovnih knjižic. krat in danes velika razlika. Takrat so rudarji ihoteli dokazati, da so Tril>o\ -lje rudarske im da tu ini mesta za nasilneže od zunaj. Danes se pa rudarji bore le za kos kruha in nič drugega. Nočemo trditi, da je bila bivša stavka povsem premišljena, a najodločneje moramo obsojati podle napade, ki jih na račun delavstva trosi časopisje. Namen je seveda jasen. Delavstvo je treba v njegovi borbi oslabiti z izrabljenimi klevetami, da se tako ustvari javno minenje, češ da je podjetje silno socialno, da je dalo vse. Kar je moglo, da pa rudarji pretiravajo. Delavstvo se mora tudi iz tega kaj učiti. Iiz teh vrstic vidimo, kako si skuša naša liberalna in klerikalna gospod« kovati politični 'kapital. Kadar ima oblast, je na strani podjetja (kapitala). v nasprotnem slučaju pa, saj na videz, simpatizira z delavstvom. Mi delavci pa zahtevamo, da nas podpre v naši pravični borbi prav tisti, ki ima za to sredstva, to se pravi, ki ima me« in oblast. Kdor naših upravičenih zahtev ne pozna, takrat naj tudi drugače ne šari med nami. Prav maša zahteva pa mora biti, da se v času delavske borbe za golo eksistenco ne odvaja delavcev tako nepremišljeno, če nobenemu ne narede krivice in 'šJkode. Saj smo tudi rudarji ljudje. L. L. Celje Ker je naš občni zbor določem na 12. februarja 1940, prosimo vse pomožne blagajnike, da se zglasijo v soboto, dne 20. januarja ob 8. uri_ zvečer v prostorih JSZ, da uredimo biagajmo za leto 19 >9. Zaostanka rji naj poravnajo .naročnino. Kajti dolžnost nas vseh je, da napram centrali v redu vršimo svoje dolžnosti. — Blagajnik. O Evropi in njeni rešitvi: d’red nekoliko leti je izjavil slavni indijski pesnik Rabindramat Tagore na bel- grajskem vseučilišču v svojem govoru Prepotoval sem Evropo in videl, kak duh vlada v njej. Če se ga Evropa m -odreče in ne vrne Bogu spoštovanje, je njen propad gotovo in blizu.« (».Politika«, Belgrad.) „Kristus večno mlad“ »Nič novega ni na svetu, česar že nebi bilo kdaj na Balkanu, šparta je poizkusila samovlado ali diktaturo. Če mislimo na demokracijo z vsemi njenimi slabostmi in odlikami, bodo rekle Atene: demokracija je moj politični življenjepis. Oligarhija pomeni politično poglavje v zgodovini Aten. Teb in Megare. Če gre za napoleon-stvo, to je za osvajanje tujih 'zotnodj in vojnega daktatorja, je dala Ma.ce-doinija največjo tako osebnost v Aleksandru Velikem. Če gre za prisilni ir nasilni komunizem, mi treba gledati na starca Marksa. Pogljete na balkanskega starca Likurga, ki je zabičal svojim rojakom: »Držite se komunizma, dokler se ne bom vrnil«, pa je odšel Ln izvršil isamomor. S tem je hote! obdržati, kar se ni moglo samo obdržati kot se ni mogel obdržati noben sistem nasilja v človeški zgodovini, temveč je vsaki prišel in odšel kot mračen oblak. Kaj je torej novega na svetu? Nič im nihče razen Kristusa, Odrešenika, ki je večno nov in večno mlad. »Brez mene ne morete iničei?ar storiti.« Zato mladina, zavrzi breziboštvo in nasilje ki ‘napiši na svoji knjigi: Za Kristusa in proti brezboštvu ter nasilju. — V tem je tvoja in vsega človeštva rešitev. Če ste Slovani, vedite, da je io edino slovanska ideologija, ki jo svet. pričakuje od Slovanov. (Poslanica škofa Nikolaja, »Politika«, Belgrad.) OPOZORILO! Vso skupine opozarjamo, da bomo prihodnji teden preglodali seznam plačanih odnosno neplačanih koledarčkov. Prosimo vse, da nam takoj nakažejo denar in vrnejo neprodane izvode. Letos moramo prodati vso zalogo. To izadevo izročamo v roke zavednim zaupnikom in posamičnim članom. Priznati pa moramo, da je letos plačevanje koledarčkov veliko boljše kot prejšnje leto. Za storjen*, delo se v.scm lepo zahvaljujemo. Centrala JSZ.