O o molrub v Ljubljani 21. oKlobra 1942-XX 55 . šiev. 43 „Zvezite se vsi, hi verujete v Boga ter sebi in potomcem želite življenje" V petek je na grobu bivšega' bana dr. Natlačena ljubljanski škof g. dr. Rozman spregovoril te-le be« sede, ki veljajo vsem Slovencem, ki so dobre volje: Gospod Rog, verujemo, da si pravičen Sodnik, ki dobro plačuješ in hudo kaznuješ. Iz te vera nam ob grobu dr-ja Marka Natlačena r žalost sveti tolažba trdnega upanja, da je njegova duša pri Tebi in v Tebi našla svojo preveliko plačilo. Ti Gospod, preiskuješ srca, Ti poznaš vse tajne, Tebe videz ue vara, ini moremo soditi le po tem, kar s čuti zaznamo — pa vendar si upamo vsi, ki smo pokojnega po delu, besedah in zgleda poznali, reči, da je poznal dvojno ljubezen in dvojno dolžnost — kar je po Tvoji sveti volji praf, — do svoje družine in svojega naroda: ljubezen nesebično in požrtvovalna. Tudi nasprotnik, ki ostro opazuje in stroga; sodi, mu no more očitati, da bi bil pri delu z« svoj narod iskal lastno korist, da hi ga nagibal« sebičnost, ga vodil ozir na materialne dobrine 1» sebe in za svoje. Redko čist in značajea je bil v tem oziru vse dni svojega življenja. Žrtev za svoj nared se ni strašil. Bil je pri« pravljen tudi na poslednjo in največjo žrtev: datf svoje življenje za boljša in srečnejšo bodočnost svojega naroda, tistega naroda, za katerega j« radodarna trosil duševne in telesne moči svoja mladosti in zrelo moške dobe. Na to najtežjo žrtev je bil pripravljen vsak dan, gotovo tudi tisti trenutek, ko je moral žrtvovati svojo krepko in zdravo življenje. Vse to jo delal iz globoko vere, v kateri j« spoznal, da mora vršiti voljo božjo s tem, da vs4 svoje zmožnosti uporablja do konca t poklicu in službi, katero niti je božja previdnost naložila. Tako nesebično delo, to junaško žrtev mor« pravični Bog povrniti — saj jo svojo besedo zastavil, da bo vsakega, ki ga bo priznal pred ljudmi, tudi o.i priznal pred Očetom, ki jo v ne« besih (Mt 10, 32). Dr. Marko Natlačen, hvala Ti za to delo ia za Tvoj svetel zgled. Kaj bi nam zdaj, ko se poslavljamo od tvojih zemskih ostaukov. povedal in naročil TI. ki » linije bližine pregleduješ preteklost in bodočnost ljudstva, za katero si do konca storil vse, ka« si mogel? To hi bilo zdaj Tvoje sporočilo: 1. Narod, zavrni, odkloni nd sebe brez* boštvo, to največjo nevarnost, ki te tira v časn« In večno pogubo. Nobenega sodelovanja, nohen< zveze 1 brezboštvoin in tistimi, ki jim je brei« boštvo vodilni nazor. Trdno stoj v veri r Boga, zidaj prihodnjost svojo na bolje zapovedi, ki s« edini trdni temelj zdravega razvoja vsakemu naJ rodu, velikemu in malemu. 2. Ostani iir — narod moj — no ubijaj samega sebe in ne izzivaj ukrepov, ki to morajo zadeli r tvoji življenjski sili. Združite se vsi, ki verujete v Boga ter sebi iu potomcem ielile iivj Ijenje, lepše in boljše kakor ga ponuja brezbožiJ komunizem — združite se ia preprečite, da tistjr ki so z vami sicer iste krvi, a s tujo hladno mM selnostjn zaslepljeni, ne bodo mogli veS pokonča vati najboljših in najplomenitejših bratov in sestr«| (Dalje na 2. strani spodaj.) Vojni dogodki preteklega tedna Male italijanske brie čolne MAS prevažajo po alpskih dolinah na poti proti Ladoškemu jezeru. Močni letalski napadi na Malto Pretekli teden je nu sredozemskem bojišču bilo v glavnem topniško delovanje. Pač pa so Italijanska in nemška letalu ves teden silovito obdelovala angleški otok Malto. Vojno poročilo 669 od 12. t. m. sporoča, da so italijanske sile v Egiptu zbile 4 angleška letala, nemški lovci pa 3. Nad otokom Malto, ki so ga osne zračne sile s strmogluvci napadale, je bilo zbitih 13 angleških letal, izmed katerih so jih 9 zbila italijanska letala. — Italijanska podmornica je v Sredozemlju potopila angleško podmornico. Vojno poročilo 870 spet poroča o letalskih bojih nad robnikom, kjer so italijanski lovci zbili en ameriški bombnik, enega pa nemški, tretje letalo je padlo od protiletalske obrambe. — R.............. " ' ' ' Nad Multo so Angleži izgubili 13 letal. Vojno poročilo 871 poroča, du so nemški lovci nad flgiptom zbili 9 letal, 2 pa topništvo. Rad Tobrukoin je bilo zbito eno letalo. Nad angleškimi letališči v Egiptu je bilo zbitih 19 letal. Vojno poročilo 872 poroča, da je osno letalstvo močno napadlo Malto, nad katero jc bilo zbitih 23 angleških letal. V bojih nad morjem so bili zbili trije sovražni trimotorniki. Dne 13. t. m- je na egiptskem bojišču junaško padel na čelu svojih čet italijanski general Alcssundro Predieri, poveljnik hrabre divizije >Brescia«. Vojno poročilo 873 spet poroča o novih napadih na Malto. Vsega skupaj je bilo tega dne sestreljenih 9 angleških letul. Uspešni boji v Rusiji Nemško uradno poročilo od 12. oktobru poroča, da je bila na cesti v črnomorsko pristanišče Tunpsc uničena sovražnu skupina. Pri tej priliki je bilo zavzetih 400 sovražnih postojank. Dne 13. t- m. spet poročajo, da ie v severno-zuhodnem delu Kuvkuza v gozdovih vnočil bila uničena enu skupina. Poročilo od 14. t. m. sporoča, da je nn cesti od Mujkopu do Tuapse bilo zavzetih nad 100 utrjenih postojank. Pri Stulingradu je bilo odbitih nekuj sovražnih sunkov. Dne 15. t. m. pravi poročilo, da so na Kavkazu Nemci zavzeli 500 sovražnih oporišč. V Stulingradu pa so nemške čete zlomile sovražni odjior v severnem delu mestu ter vdrle v industrijski del. Dne 16. oktobra pravi poročilo, da so bili Sri Novorosijsku uničeni sovražni oddelki, v talingrudu pa je nemška oklepna divizija pri-drla do Volge. Iz vseh poročil ie razvidno, da je Stalingrad pred padcem. Zmagoviti boji na mofju Dne 14. t. m. je bilo izdano naslednje nemško posebno poročilu: Nemške podmornice so spet uničile hitre in dragocene sovražne ladje za prevoz čet. Pred Kapatadtom so potopile 23.436 tonski ungleški potniški purnik »Orcudes« iu med Fretovvnoiu in Kupstudtom angleško-kanudski potniški par-nik »Dtiches of Atlioll«, ki je imel 20.119 ton. Obe hitri ladj.i ki sta prevažali devet do deset tisoč mož z orožjem vred, sta prevažali moštvo v Egipet in na Srednji vzhod. V istem morju sta bili potopljeni dve naduljni ladji s 17.425 tonami, tako da je zgubil sovražnik pred južnoafriško obalo znova 61.000 ton ladjevja. Čeprav naraščajoče hude jesenske nevihte močno ovirajo nastope, so druge podmornice v severnem A ti antskem morju v več trajajočih zasledovalnih bojih potopile iz naloženih in močno zavarovanih spremljav, namenjeni v Anglijo, 14 ladij s skupno 28.000 tonami in še poškodovulo s torpedi dve nadaljni ladji. Tako je nasprotnik v zadnjih štirih dneh znova zgubil pred Novo Ftindlundijo in Rtičem Dobre nade 18 lu-dij s 143.000 tonami. Pri bojih s spremljavo v severnem Atlantskem morju se je posebno odlikovala podmornica nadporočnika Trojerja, ki je iz ene spremljave potopila 8 ladij s 47.000 tonami. Dne 15. oktobra pa nemško vojno poročilo sporoča: Pri napadu na spremljevalni promet ob angleški obali so hitri čolni potopili štiri sovražne trgovske ladje z 8000 tonami. Vsi čolni so se vrnili v svoja oporišča. V noči na 14. oktober je v Rokavskem prelivu prišlo do pomorske bitke med nemškimi spremljevalnimi ladjami in med nadmočno sovražno skupino, ki je sestojala iz dveh rušilcev in več hitrih čolnov. V trdi bitki je bil en angleški hitri čoln potopljen, pet hitrih čolnov pa je bilo s topovskimi zadetki |H>škodovunih. oziroma zažganih. Eno lastno letalo je bilo izgubljeno. s Spomenik padlim vojakom so odkrili dne 8. septembra v Belincih v Prekmurju. Sestavljen je v glavnem iz treh stebrov z napisi padlih vojakov iz bcltinske fare. ki hi bili najbolj sposobni graditi pravičnejšo bo dofnost. t Takšna bi bilo Tvoje sporočilo. Razumemo ga in sprejmemo. Vemo, da t nebeških dvorih svojih. ki si Jih ljubil t lemskem življenju In jih zdaj še bolj vroče ljubiš, ne boš pozabil — svoje družine in svojega naroda. Prosil boš zanje. Sprosi torei vsemu narodu pravo spoznanje, močno vero v Boga in požrtvovalnost v delu ia pravo rešitev. Ti pa, počivaj t Bogu. uživaj njegov mir in Mjegovo linhezen. Na svidenje pri Očetu, ki je v ItbMik M notice sovjetskih ujetnikov, ki so jih italijanske čete sajele ob Donu. Dr. Marko Natlačen od komunistov umorjen Bivši slovenski ban dr. Marko Natlačen je mrtev! Morilčeva roka, od komunistov za to podlo dejanje najela, ga je v torek 13. t. m. ob devetih dopoldne iztrgala njegovi družini ter njegovemu ljudstvu, za katero je dr. Marko Natlačen živel iu deloval ves čas svojega življenja. Komunistični morilci in ubijalci, ki so nad slovensko zenlljo nagromadili tolikanj strahotnih zločinov ler nakopičili toliko gorja — ti komunistični hudodelci so zdaj začeli segati tudi po naših vodilnih možeh. Spočetka so nastopali pod prikritim imenom »Osvobodilne fronte«, da bi medse zvabili tudi kaj dobroinislefiih in poštenih ljudi. Nekaj teh se je n s dalo zapeljati po lepih besedah. Večina izmed teli lahkovernih slovenskih mož in fantov, če se poleni niso dali izrabljati za slepo orodje komunističnih zločincev, je že mrtvih. Komunisti so se jih iznebili ali s svojini orožjem — ali pa so jih saini deiiiincirali in ovadili. Zdaj so komunisti sami med selioj in odkrilo po komunistično delajo. Razočarani zaradi enodušnega odpora od strani slovenskega ljudstva, so komunisti — po večini propadli ljudje ali pa skvarjeni ljubljanski fantiči — začeli najprej strahovati podeželje. Tudi Ljubljano so slra-liovali, toda dežela j" stokala pod bičem rdečega terorja. Samo strahotna Krimska jama je dovolj strašna, da bi mogla odpreti oči še tako zaslepljenemu človeku. Toda žrlve komunistične strahovlade leže zakopane ali razmetane po vseh delih Dolenjske in Notranjske. In vendar komunisti niso mogli vkljub vsemu nasilju zmagati nad voljo našega ljudstva, ki se je povsod, kjer je bilo količkaj mogoče, dvignilo v silovit odpor zoper rdeči teror. Zdaj so komunisti potisnjeni iz naših vasi ter pregnani v hribe in gozdove. Komunističnih voditeljev se polašča obup. Zato so začeli kar divjati ter vsevprek moriti. Ena prvih žrtev tega norega morilskega vala v Ljubljani je dr. Marko Natlačen. Ta plemeniti mož, ki je nekdaj bil vidna glava med Slovenci, za kater« je storil toliko dobrega, je moral pasti zalo, da bi njegova smrt ljudi preplašila in komunistom upognila. Komunistom ni bilo mar, da se je dr. Natlačen zadnje čase umaknil iz javnega življenja, ni jih brigalo, da je prav dr. Natlačen že v bivši Jugoslaviji marsikoga izmed njih rešil iz zapora in ječe, da je skupaj z rajnim dr. Ehrlichoin celo samega voditelja te morilske tolpe Kidriča rešil smrti. Kaj to komunista briga! Komunist ne pozna no hvaležnosti, ne ljubezni, ne morale, ker pozna zgolj sovraštvo, ki je satanovo orodje. Dr. Marko Natlačen je moral pasli, ker je njegovo ime, njegovo življenje in njegova veljava bila komunistom v napotje. Dobe se ljudje, ki zdaj po njegovi smrti raz-iiašajo, češ dr. Natlačen je imel te in le napake. S tem nekako hinavsko skušnjo ublažiti grdi in podli umor. Taki ljudje so morilčevi sokrivci in vredni iste kazni kakor morilecl Mi pravimo: Kakor vsak človek, je tudi dr. Natlačen imel gotovo kako napako. Toda niti ene napake nismo iia niem opazili, ki bi bila v škodo bližnjemu, ki bi bila v nasprotju z zapovedjo krščanske ljubezni in pravice. 1'isec teh vrst je večkrat govoril z dr. Nntla-Senotn, ko je bil še odvetnik, ko je poslal ban, in tudi potem, ko ni bil več. lJa moremo reči, da ifi bila le njegova prevelika dobrotljivost in popustljivost do nasprotnikov tisto, kar se je marsikomu zdelo pomisleka vredno, če presojamo javnega delavca. Če pa presojamo človeka in kristjana, Je bila to morebiti njegova največja odlika. Sicer pa je dr. Natlačen v vsem svojem delu kar izžareval ljubezen do svojega naroda, kate-'[''»1U je služil tako nesebično in pošteno, da mu tega niti najhujši nasprotnik ne more oporekali. Ko je bil postavljen na čelo civilne uprave na Slovenskem, je bila njegova največja skrb — ljud-«ka in narodna blaginja. Začelo se je delo za po-vzdtgo kmetijstva nn vseh koncih in krajih. Kmetijske in gospodinjske šole so raslle, delale so se ceste, gradile elektrarne, mostovi, javne naprave, .■"'popisno mnogo svojih pobud, ki si jih je bil kot Kmečki sin bil zamislil za povzdigo kmečkega stanu. je on uresničili Slovenski kmet mu ostane večno hvalo dolžan I Koliko se je brigal za socialno stanje slovenskega delavca! Ni ga bilo vprašanja, katero je zanimalo delavca, da bi ga on ne bil vzel v prelres in ga v svojem območju skušal rešiti. Kajpada je njegovo uradno območje bilo omejeno, pa vendar se tudi tu pozna njegovo delo! Srčna njegova zadeva je bila lajšati bedo siromakov in sirot! Kaj pa je on storil za slovensko kulturo in umetnost, o te-m bi lahko bile spisane knjige! On jc bil, ki je kot predsednik oblastne skupščine deloval za ustanovitev slovenske Narodne galerije, podpiral Moderno galerijo, podpiral slovenske umetnike v taki meri, kakor doslej še noben slovenski oblastnik ni tega storil. Vse iz ljubezni do svojega naroda, da bi ta mali narod tudi v umetnosti postal veliki Podpiral je slovensko znanost in pomagal pri ustanovitvi najvišje znanstvene organizacije »Akademije«, podpiral je slovensko univerzo, univerzitetno knjižnico in sploh vse, kar naj bi služilo, da bi plemenita kultura prekvasila .naš narod in ga dvignila. , Za vse to In drugo svoje plemenito delo pa je dr. Natlačen prejel morilsko kroglo iz rok slovenskega človeka! ..... Ne moremo si misliti večje podlosti in zavrže-nosti, kakršno je s tein pokazal komunistični morilec, ki mori najboljše med Slovenci zalo, da bi zmagala revolucija — uničevanja vseh slovenskih vrednot. , . . Dr. Natlačen je mrtev. Padel je no zločinski roki izkoreninjenega slovenskega človeka kot žrtev najbolj satansko zavrženega gibanja, kar ga poznii zgodovina našega naroda. Pa prav ta žrtev je presunila srca vseh poštenih Ljubljančanov. Prav ta smrt jc zdaj tudi v glavjiem slovenskem ineslu s svojo strahoto zbistrila zmneglene glave, ki zdaj spregledujejo in vidijo kar naše kmečko podeželje že davno ve, vidi, čuti in doživlja. Če je Ljubljana doslej, kakor nekako oslepela stala ob strani, je zdaj čas, da stopi na noge. Zdaj so tudi za Ljubljančane minili časi nečastnega slepomišenja; zdaj je nastopil čas enodušnega boja zo-per komunistično pogubo. . Že tiste dni, ko je dr. Natlačen ležal na mrtvaškem odru naljubljanskih Žalah, je bilo očividno javno spo; nanje, da se J^ foslei zaslepljeni del Ljubljane začel kar vidno odnu-kati od zločincev in njegovih agentov. Ii so za- čeli ljudem prišepetavati zdaj druga gesla, zdaj bi se radi pokazali kot jagnjeta in obžalujejo, posledice tega umora ter bratomorni boj. Tod« mi jim povemo: Vsak Slovenec in vsak njegov, pomagač ter podanik naj nosita vso težo svo* jega zlega dejanja! Zločinska družba, ki je do« slej pomorila na tisoče najboljših slovenskili ljudi, celo žensk in otrok, naj se zdaj ne skri* va za bratske hrbte! Bratomornega boja ni kriVI tisti, ki se zveze z morilci brani; marveč mo« rilec sam, ki umori svojega nedolžnega brata io! sestro. Z obličja svete slovenske zemlje mora en« krat za vselej izginiti madež prekletega in brez« božnega ka jnovstva, ki ga je zasejalo tuje in od drugod vtihotapijeno gibanje pod lejio besedo »osvoliojen ja«. Da rešimo svoj narod iztrebljenja ter ga' rešimo pred božjo sodbo in pred sodbo vsega' sveta, moramo iz svojih vrst iztrebiti greh in zločin prav do njegovih korenin! Veličasten pogreb Truplo zadnjega slovenskega bana dr. Mar« ka Natlačena je od torka do petka jx»poldna ležalo na odru v kapeli sv. Nikolaja na Žalah, kamor so ga hitele kropit velikanske množica ljudstva. V petek zjutraj so truplo prepeljali v stol« nico, kjer je ob 10 bila slovesna zadušnica *l polni ccrkvi ob navzočnosti vseh oblasti in ti« sočev vernikov. Popoldne ob 4 pa je bil pogreb z Zal. Ljub« ljana je videla že mnogo veličastnih pogrebov, toda navadno so množice privrele z dežele. Zdaj pa je Ljubljana sama poslala na pogreb na de« set tisoče moških in tisoče žensk. Na Žalah se jc od rajnika poslovil predsed« nik akad. katoliškega starešinstva ravnatelj Remec, ki je med drugim dejal: »Od mladih nog do konca svoje življenjska poti »i bil kristalno čist kraški značaj, priporo« čajoč sebe in svoje delo le Bogu. Zato nisi mo« gel biti maierialist in si malerializem z vsemi močmi, ki si jih imel kot oblastnik, pobijal. Ko se je pa živalski in zločinski materializent razpascl in zajel cele množice naroda, si moral umreti. Edini Ti si med nami dosegel najvišje stop« nje. bil si postavljen kot luč nn gori, da svett na široko — in Tvoja topla svetloba je bila bla« godejna za ve« narod. Zato nam je Tvoja smrt človeško neumljiva, neminljiva vsakemu Slo« vencu, ki je še tega imena vreden. Toda moral si pasti po umljivosti Vsevišjega, kajti — le a največjimi žrtvami se lahko zmaguje največja hudobija. Naše akademsko starešinstvo je dalo • Tvojo smrtjo najboljšega izmed svojih vrst i« najvidnejšega v narodu: zato vemo. da bo tudi plačilo za Tvojo žrtev za narod veliko. Bog. ki ve. zakaj je Tvojo žrlev v svoji Preudarnosti izbrali, naj Ti poplača z nebeškimi kraljestvom. Tebi pa se sedaj oh Tvoji poti VI grob zahvaljujemo z« vso očetovsko ljubezen1 svoji družini, lovariško zvcslol«) prijateljem ia delu za narod. Tvoji zemski ostanki pa naj po« čivajo v miru v domači slovenski zemlji in pri* čakaio lepše dni.« Na grobu pa je po opravljenih molitvah spregovoril naš gospod škof dr. Rožman, kije vodil pogreb. Njegov govor prinašamo na prvi strani. Naj bi škofove besede, izrečene na grob« padle žrtve, našle odmev v vseh slovenskih duj šalil Tako dr, Natlačenova smrt ne bo zamanl Dr. Hatlačenovo življenje in delovanje Rodil se je dne 24. aprila 1886 v Mančah' ti dolini Vipaceo. Osbikova! je gimnazijo v Ljulw ljani ter je z odliko dovršil srednjo šolo. Po« svetil se je pravnemu študiju ter je nn Dunajul Žrtve komunističnih morilcev Končan Franc in Končan Marija iz Butanjeve, astreijena od komunistov sredi dela na polju. Mučeniška smrt starega Antona Repovža Metlika, 17. oktobra. Poleg gnusnih partizanskih zločinov, ki so se t metliški okolici zgodili zadnje mesece, je ljudstvo z grozo napolnil zlasti drug zverinski umor. ki se je dne 15. septembra izvršil nad globoko vernim in od vseh spoštovanim posestnikom Antonom Repovžem z Božakovega. t Anton Repovž je imel, kakor več drugih Božakovčanov, na Vivodi-ni svoj vinograd. Kakor večkrat poprej, je tudi v torek 15. septembra šel v svoj vinograd, da po-pogleda, kako grozdje zori, in da pripravi to in ono za bližajočo se trgatev. Tam pa so ga popoldne napadli morilci in ga zverinsko z noži zaklali. Zadali so mu okoli petnajst ran, od katerih je bilo več smrtnih. Nato so njegovo truplo vrgli v bližnji vodnjak. Tam ga je naslednji dan našla neka ženska, ki je prišla po vodo. Sporočila je to domačim, ki so bili itak navajeni, da je oče čez noč ostajal v svoji h»ši v vinogradu Domačim se je potem posrečilo, da so očetovo truplo prepeljali na dom. Dne 18. septembra je vse Božakovo spremilo svojega priljubljenega sovaščana na pokopališče k cerkvi Zalrstne Matere božje pri Treh farah. Rajni Anton Repovž je bil krasen zgled vernega slovenskega moža in očeta. Ni bilo dneva, da ne bi svoje družine po tri, štirikrat opominjal, naj s pridnim delom združuje tudi vztaino molitev. Sam je sleherno nedeljo, dasi oddaljen od farne cerkve uro hoda, prvi prispel pred večkrat le zaprta cerkvcna vrata. Vsako nedeljo je pristopil k sv. obhajilu, na dom pa se je redno vračal promovirn'1 leta 1912 za doktorja. Po vrč letih pripravništv«T kot advokatski koneipient je nato leta 1919 odprl la6tno odvetniško pisarno v Ljubljani. Že zgodaj je začel s politično delavnostjo in se /e kot dijak odlikoval v dijaških organizacijah. Bil je tudi predsednik bivše Slovenske Hi jaške zve/e od leta 19bi se šteli srečnega, če bi zagledali korzikanskega ovčarja, če bi preživeli s\oja mlada leta med volkovi!« ■ Dobro, dobro,« je miril gospod Romaine; »že mogoče. So 6tvari, o katerih se človek ne more p; ;,'kati.« In mahajoč z roko jc odhitel iznenada po stopnicah dol in izginil v senci mogočnega olioka vrat. i. St. Ivesu pokažejo neko hišo. Toliko d.i j« odvetnik odšel, sem se že sjioin-nil, kaj sem na vse bil pozabil. Predvsem sem ga bil pozabil prositi, naj mi da naslov gospoda liurchella Fenna. Hitro sem skočil za njim do vrha stopnic, toda bilo je že prepozno Gospoda l)a sem nemoteno sedet. . Romaina ni bilo več nikjer; tudi v obokani veži, ki je držala nizdol do glavnih vrat, ni bilo videti drugega kot rdečo suknjo in 6vetlo orozie straže, tako mi ni ostalo drugega, nego da sem se vrnit na svoje mesto ob zidovju. Ne vem sicer, ali sem smel biti vedno v svo: jem kotu, vendar so me takrat vsi višji imeli radi in vselej, kadar me je obšla želja po samoti, so me pustili, da sem nemoteno sedel tam zadat za enim izmed topov. Pred menoj je padala skaia, obdana s |)laščem kvišku rastočih drevo,, maloda-ne navpično v globino, dalje spodaj je zunanja utrdba potiskala svoj stolpič naprej, onstran doline pa se mi je nudil razgled na prostrano mestno promenado. Nehote sem zrl naokoli in mo|e oko je nekaj časa sledilo korakom nekega mladega gospoda z rdečimi lasmi in belim plaščem, ki je imel zelo mnogo znancev, kot je bilo viaeti. Skoraj bi lahko rekel, da sem ga videl, ko je pozdravil že kakih tucat ljudi, ki se je na|X»M uslavil pred nekim mladim gospodom z damo, ki se mi je njih vitka postava in plemenita kretnja na moč znana dozdevala, ... .. Nemogoče je bilo, da bi iz tolike daljave za gotovo spoznal človeka, vendar mi je bila že sama domišljija dovolj in iztegoval sem vrat skozi 6trelno lino vrat toliko ča6j, dokler 6em jih le mogel videti. Ta slika, na kateri naj sein videl Floro ali koga drugega, je pri tisti priči zasukala moje misli. Vse je bilo prav in dobro, gotovo pa je bilo nad vse važno, da obiščem svojega strica, toda 6lric, celo že stari stric, ki ga še nikoli nisem videl ne, je pustil v mojih mislih docela hladnega; toda po odhodu iz trdnjave bi morebiti nikdar več ne imel prilike, da bi se sešel s Floro. Kako hitro se je moral razbliniti rahli uti6ek. ki sem ga nanjo naredil — to se ve, če sem sploh kakšen uti-6ek naredil nanjo! Pri teh mislih so 6e vsa moja nasprotujoča čustva združila v eno: na vsak način sem hotel 6pet videti Floro, ampak potreboval sem človeka, ki bi mi pomagal pri pobegu in mi dal drugo obleko. Zaradi tega sem moral dognati, kje da stanuje in kako da se pride do nje? In za trdna upajoč, da me bo kmalu sjiet obiskala, sem razmišljal, kako bi ji izvabil vse Io. Nekako dva dni potem je prišel njen brat Ronald. Ker še nisem imel nobenega vpliva nanj, sem odložil svoj načrt, dokler se mu ne bil priljubil in v njem v/budil zanimanje za mene. Bil je v precejšnji zadregi in je prišel k meni z obrazom kakor vojak cirkušin v botu Odložil sem svoje delo in ga prijazno pozdravil, ker sem menil, da ga bo to veselilo, ker pa je še vedno molčal, sem mu začel pravili o svojih vojnih pohodih tako, kakor bi si celo Ooguelat pomišjal. Ronald pa se je otajal, zardel in mi povedal, da pričakuje, da bo v kratkem imenovan za častnika. • Ej,« 6etn dejal, -angleški vojaki na španskem so bili prav dobri. Mlad človek, ki ima nekaj duha, je lahko |x>nosen, da se bojuje na čelu takih vo|akov.< »Vem to,« je odvrnil, »in jaz nočem na nič drugega več misliti; 6ram me je že, da postajam tukaj doma in se učim te neumnosti, na bojišču pa so drugi, ki niso starejši od mene. ■Oototo — kaj-ne — go-tovo ni vojakov — ki so tako dobri kot naši, ali ne.« me je spraševal. • Hm!« 6em odvrnil,« ampak imajo to slabost, da se človek ne more nanje zanesti — kadar se umikajo.« . . .... .To mislim, je v značaju našega ljudstva,« je rekel - Bog mu odpusti! z nekakim ponosom. .Res sem videl značaj vašega ljudstva bežati, jaz pa sem imel čast tekati za njim!« sem holel že ziniti, vendar seni se k sreči premis d. Ostati del popoldneva sem mu pravil o angleških junaštvih, čejirav ne morem dati nobenega poroštva, da bi bilo vse tisto res. . ■ Prijetno sem iznenaden,« je rekel nazadnje. »Ljudje vedno trdijo, da Francozi uso odkr.o- srčni. Ampak vaše odkrite besede 60 lepe in jaz 6etn vam iz vsega 6rca hvaležen, ker 6te bili tako prijazni do mene — tako mladega človeka.« Ob obeh besedah mi je podal roko. ■ Upam, da vas v kratkem 6pe< vidim, ali ne?< »Ej, 6eveda! Prav v kratkem! Ampak — mo ram — vam nekaj povedati; nisem hotel, da bi bila Flora — hočem reči g06pica Gilchrist — dan nes prišla z menoj; želel 6em se sam najprej' seznaniti z vami Upam, da niste užaljeni — ampak — saj veste — s tujci mora človek biti previden.« Pritrdil sem mu in ko je odšel, me je pustit samega, da so me navdajala neljuba čustva: deloma me je bilo sram, ker sem se kar igral 6 tako lahkovernim mladičem, deloma pa togoten sam na sebe, da sem porabil toliko kadila za nečimurno6t teh Angležev, a vendar je bila moja duša vesela ob misli, da sem si pridobil Florinega brata za prijatelja. Obadva sta prišla naslednji dan, kakor sem bil pričakoval. Ko sem jima šel naproti, sem bil po eni plati poln ponosa, ki ga vojak lahko kaže, po drugi pa skrben in ponižen, kot pristoja ujet« niku, tako da 6em res moral biti dober model z* 6likarja. Odkrito priznam, da je bilo pri vsem mnogo glumljenja, ampak toliko, da so moje oCl .Uram. da vas v kratkem spet vidimU dn so niet)iwc oči omoč. Kaj pa sem tudi mogel storili sam proli divji zveri? Prihiteli so sosedje, olioroženi s palicami, in se zagnali za zverino, ki jo je ubrala v beg proti ciganskemu vozu.« »Koliko cenite škodo?« »Požrl mi je vsaj za dvajset pezet medu, gos|K«l komisar.« Andrejček se je ob teh besedah vznemiril: kje naj bi dobil dvajset pezet?... Uradnik se je okrenll k njemu in dejal: »Si razumel? Imaš Ii jvotrebno vsoto, da boš popravil Škodo gos|K*lu Me... medičarju? V nasprotnem primeru te čaka zapor." »Ostalo mi je kaj malo denarja; ravno davi sem |H)slal svoji babici ve« svoj zaslužek zadnjih dni; tu imam potrdilo.« S temi besedami mu jc pokazal odrozek poštne nakaznice, napisane pred nekaj urami; nato pa je naglo povzel: »Nikar me ne zaprite, lepo vas prosim. 1 o-polilne Ihiiii priredil z medvedom predstavo, pa So nekajkrat prihodnje dni, dokler ne bom spravil skupaj potrebne vsote.« Dobri komisar, ki so ga odkritosrčne dečkove besede ganile, je že hotel pristali na njegovo prošnjo, kar poseže vmes medičar: »Dovolite mi, visoki gosjiod,« je govoril, »če boste tega klateža izpustili, ga ne boste več našli, jaz pa sc bom moral zadovoljili s tem. (Ia boin ostal okrnden brez upanja na kako povračilo. Ce pa ga boste pridržali pod ključem, bom imel za- > Dovolite mi, visoki gospod ...« gotovilo, da bom prejel odškodnino, bodisi da rm jO plaža sam s pomočjo svoiih prijateljev, ki ik>-do nedvomno povrnili škodo, ali pa si bom, te denarja ne bom dobil, popravil izgubo b prouaj" njegovega medveda.« , «„ Ta strašen sklep je bil kakor udarec za M-drojčkova ušesa. Prevedel Grišu Koritnik. Ohl kako je obsojal Medovo samogollnost, ki mu je nakopala to neprilikol Jojnienel Ce bo ostal v jelništvu, ne bo mogel nikdar plačati listih dvajset pezet, jia mu bodo potem takem prodali medveda!... Preoslajala mu je le ena nada, da komisar ne bo ujiošteval medičarjevega pred-loga. Ta je nekaj časa resno premišljeval in čez trenutek, ki pa se je Andrejčku zdel celo stoletje, spregovoril: »Naj bo, pridržali ga bomo v zaporu...« »Oh, gospod!« je prosil deček s solzami v očeh in s sklenjenimi rokami. »Bodi brez skrbi, mali, ne bo& ostal zaprt dolgo časa. Zdi se mi, da ie gospod medičar zahteval pretirano ceno za svoj med, kajti medved je imel le malo časa za izvršitev tatvine. Odpravil I Kini orožnike v trgovino, da bodo napravili potrebne poizvedbe, nakar se pojdejo prepričat o resničnosti tvojih trditev in lHxio v ta namen izprašali tisla dva cigana, tvoja prijatelja. Če se »'/'o noj ti sluzi v pouk!* bodo tvoje besede izkazale za točne, te bom izpustil na svobodo. Prepričan sem, da ne bos zapustil Toleda, j Sden ne plačaš dolg.v, ki ga je napravila Ia požrešna žival.« . S poživljenimi nadami se je Andrcjeek iz vsega srca zahvalil dobrohotnemu komisarju in se dal brez strahu odvesti na stražnico. Zdaj ko je bil v zaporu, je imel z .dedom zelo resen pomenek . . , M„ ,„„:„ »Vidiš.« je dejal, »kam naju je dovedla tvoja požrešnosl? Včeraj si bil na tem, da bi bil malone odšel na drugi svet. danes pa sva |>o komaj prestani nevarnosti, da Iu naju bili skoraj ubili, ■o tvoji krivdi oba v zaporu In prav malo e manjkale, da te niso odtrgal od mene ter le prodali, kar bi se bilo prav golovo zgodilo, da nisva našla dobrega komisarja. To naj ti bo v pouK, u medvedje slraSIlo!« .. . , »Bruni, bruni, bruni,« je pritrdila žival v od- BOVOKakor si morete mislili, ni razuni MS2 poseben vonj ga je ^^UiaTlem dejal sam pri sebi-. »Iv a klen izlioren vonji Med je Toliko časa ga že nisem pokusill... Saj so niti njegovega okusa več ne pominjam. Kako rad hi ga pokusill Ani|ialt, žal, ni mi sojen ta užitek. Pri vsem tem pa čutim danes strašanske skomine!... 1'a so lako kruti, da mi prilrgujejo pri hrani, kakor da bi vzdržnost res mogla služiti čemu drugemu, kakor da le oslabi.« Ko je lako govoril sain pri sebi, ni izpustil Medo izpred oči ceste, tiste preklicane ceste, s katere je prihajal do njega vonj, ki ga je spravljal v skušnjavo. »Mf... nit! Kako izborno diši! Pa recimo, da je morda kakšen tepec polil ta izborai med IX) tleh, ne da bi ga mogel kdo slastno polizali... medlem ko bi jaz tako užival, ko bi ga lizal! Če bi moj mali gosjiodar to vedel, bi me gotovo odgnal tja... Toda on je zaprt v tem potniškem vozu... Ko bi ga poklical? Poskusimo: Bruni, br-rum, br-r-um! Slavit grem, da spi... Da bi vsaj ne bil privezani... Privezan? Toda konopec se da pretrgali, zlasti pa še moj, ki ni več nov. Močan po-tegljaj bi zadostoval, da ga pretrgani. Poskusil bom ... Bomo videli...« Medo je potegnil; konopec je vzdržal. Medo se je krepko uprl na vse Štiri šape in tako močno potegnil, da je bil nazadnje prost. »Zdaj pa hitro na med I« je dejal samemu sebi. »To jo vprašanje ene same minute. Takoj se bom vrnil in moj beg bo ostal neodkrit. Kar pa zadeva konopec, bo moj mali gospodar menil, da se je pretrgal sam.« lil glejle, že jo ubira s privihanim smrčkom in cap, cap, cap, pride na zaželeno mesto. Ne, med ni razlit po tleh: v vedru je: pa nič za to. Drugo nam je znano. Posledica te njegove poti pa je Ia, da je zdaj v zaporu s svojim malim gospodarjem, ki ima obraz vse prej ko zadovoljen. Pa je bil med lo tako slasten! Ko je mislil na to, je Medo pomolil jezik iz gobca in si začel oblizovati, kar mu jo bilo preostalo od medu na dlaki. Andrejček ne ve, kaj se godi v medvedovih možganih; in tudi ne skuša tega uganiti. Preveč ga mučijo [Misledice tega dogodka. Ce bo poročilo orožnikov zanj neugodno! Če mu bodo vzeli Medal Da bi izgubil Medal... Ob tej misli ga obliva mrzel znoj; ubožec bi rajši videl... Nenadoma je odpro vrala zapora in prikažo se ciganka, Siničjeva že.ia. »bej ga, nazadnje sem le našla najinega malega Francoza. »Kako sem bila v skrbeh zaradi tebe! In vse to po krivdi lega strašnega medveda! Postili ga bomo za pokoro « Medo na svojo srečo tega ni razumel; sicer ne bi bil vesel, kakor je bil, ko je odšel iz zapora. Komisar se približa Andrejčku in mu reče: »Poročilo je bilo nad vse ugodno zate; zato 6e lahko vrneš k svojima prijateljema. Ta gosjia »Z-c/ gu ...« ie dala ničvrednemu medičarju, ki je hotel na tvoj račun zaslužiti, štiri pesete vza poravnavo škode. Pa so bili še ti štirje preveč. Denar p bo« povrnil, kadar boš imel srečo s predstavo svo-jega tatiča. In jaz ti dajem dovoljenje ^ Predstave na cesti. Spravi tale papir; to je moje dovoljen je. Pa obilo sreče, Francoze!;!« (Nadaljevanje prihodnjič.) 4 Najstarejši naročnik »Slovenca« Mihael Omahen — umrl V Višnji gori je v 88. letu svojega življenja mirno zaspal v Gospodu gosp. Mihael Omahen, posestnik, bivši trgovec itd. Rodil se je v skromni kmečki hiši v Malem Gabru na Dolenjskem. Ljudsko šolo je obiskoval v Ljubljani, kjer je še videl meksikajnarje. Za doto je dobil od doma lonec medu in pa delavnost, ki jo dajejo na pot v življenje svojim sinovom le naši skromni kmečki domovi, še mlad funt je upravljal pošto ob cesti pri Sv. Roku pri št. Vidu na Dolenjskem. Od tam je prišel v Višnjo goro, kjer je kmalu odprl trgovino in gostilno. Trgovina je lepo napredovala in bila poznana po vestnosti poslovanja daleč izven Dolenjske. Občina Dedni dol je pridnega mladega moža kmalu izvolila za svojega župana, kar je ostal 40 let, tudi v težkih časih prve svetovne vojne. Izvoljen je bil tudi za častnega občana. Bil je predsednik krajnega šolskega odlrora in v tem času je bila zgrajena tudi lepa višenjska šola. Deloval je tudi v okrajnem cestnem odboru in veliko storil za dobre ceste v višenjski okolici. Bil je prebivalcem bližnje in daljnje okolice svetovalec v njihovih potrebah in težavah. Treznost, zmernost in neumorna marljivost so mu naklonile, da je doživel tako visoko starost in še do zadnjega vodil svoje lepo posestvo. Rajni gospod Omahen se je že v 6voji mladosti naročil na »Slovenca« in mu je ostal zvest naročnik do svoje smrti. Izmed vseh sedanjih naročnikov »Slovenca« ga je on prejemal najdelj časa in v tem dosegel rekord. »Slovenec« ga l)o ohranil v častnem spominu. Njegovi hčeri, gospej Mariji, vdovi po rajnem profesorju Evgenu Jarcu, in vnukom ir.re-kamo ob bridki izgubi najgloblje sožaljel Raj- nemu gospodu Omuhnu pa naj Bog podeli večni mir in pokoj I Pogreb je bil v soboto 10. oktobra ob 9 dopoldne na farnem pokopališču v Višnji gori. d Prodaja oz. izdelovanje igrač je z novo ministrsko odredbo na področju stare Italije prepovedana. Prodaja že izdelanih igrač je dovoljena do t. marca 19«. Prodajalci morajo sestaviti inventar igrač in ga predložiti oblasti v 20 dneh. Poleg tega morajo voditi proizvajalci in trgovci z igračami prejemni in oddajni vipisnik. d Blagajna poštne hranilnice v Ljubljani bo odslej izplačevala čeke le proti legitimiranju dvigatelja in zabeležbi tozadevnih podatkov. — Čeki na prinosnika se smejo odslej izdajati največ do zneska 10 000 lir. — Za zneske nad 10.000 lir pa se morajo izdajati imenski čeki, to je na hrbtni strtini čeka se mora napisati odredba, komu naj se ček izplača: ta odredba se mora podpisati kakor ček na prvi strani. Imenski čeki se smejo izdajati največ do zneska 38.000 lir, blanko indosirati pa samo, ako ne presegajo zneska 10.000 lir. d Zimske počitnice na vseli šolali bodo trajale od t5. decembra do 14. februarja. To na ne velja za gojenke materinskih šol in otroke po otroških zavetiščih. d Najvišje cene za gobe in kostanj so sedaj določili takole: plemenite gobe (užitni goban ali jtirček, bronasti goban in karždlj) 12 lir. druge užitne gobe 6 lir, domači kostanj 3 lire za kiilotrrnm. d Policijska nra v vsej Ljubljanski pokrajini je pričenši z 20. oktobrom od 20. do 5. ure. Čas, ob katerem se morajo zapirati javni obrali in končati javne predstave, je določen za vso pokrajino na 19.30 uro d Trgatev na Dolenjskem. Po pripovedovanju potnikov, ki prihajajo v Ljubljano z Dolenjske, je sedaj trgatev v j>o!nem teku. Grozdja 6icer ni toliko kakor lani, je pa nasprotno letos izredno sladko, tako da bo dalo izvrsten mošt in pozneje še bolj izvrstno vino. Letošnji pridelek bodo dolenjski in belokranjski vinogradniki lahko prav izvrstno prodali prav zaradi odlične kvalitete vina in rameroma male količine. d Skoraj 1 m dolgega delfina so zajeli ribiči na Adriii pri Panzanu. d Iz škofijskega letopisa. Imenovani so bili: g. Ivan Veider, ekspozit v št. Vidu pri Brdu, za uršulinskega spirituala v Ljubljani; g. Stanislav Erzar, kaplan v Stari cerkvi, za upravitelja le župnije; g. Frane Pahulje. kapilan v št. Petru pri Novem mestu, za upravitelja te župnije; g. Ivan Gerčar, kaplan v Prečni, za nogah govore za hude opekline povzročene s kuhanjem v vreli vodi ali olju. Umrla žena je bila visoko noseča, do poroda je moralo manjkati le nekaj dni. Luknjica v trebušni votlini je povzročena s tankim bodalom najbrž z namenom usmrtiti otroka. Po tem mučenju so pristopili k usmrtitvi s topim predmetom (kolom ali puSkinim kopitom). Prvi udarec je padel na desno ramo in odgovarjajoči del vratu najbrž zato, ker se je žrtev hotela udarcu izogniti. Drugi, hujši udarec je zadel obraz v polno, da so se zmečkali in razpolovili tudi vsi kostni deli. Ker je morda žrtev še kazala znake življenja, jo je zadel tretji udarec v čelo, nakar je nastopila smrt od teške krvavitve v možganih. Truplo jc ležalo v močvirni zemlji. Prav tako gre očividno za nasilno smrt, zvezano s težkim mučenjem pri Zagor Jožefi iz Zapuž, roj. 24. marca 1923. Opekline na rokah in nogah so povzročene s parjenjem v vreli vodi ali morda olju. Pri tem je najhuje prizadeta leva roka od zapestij proti prstom, ki je popolnoma prekuhana. Ista podlakt je dobila tri tope udarce, najbrž z ožjim delom puškinega kopita, da so se kosti na-lomile. Bržkone je prejela te udarce, ko ie odmi-kala roko v samoobrambi. Levo oko je bilo izdrto živi žrtvi. Usmrtitev je .sledila s topim udarcem po čelu in nosu.« Popoldne ob treh 9. oktobra je bil pogreb pokojnih žrtev na orehovškem pokopališču. Udeležilo se ga je mnogo ljudi, ki so mogli trupli videti in se tako prepričati o partizanskem grozodejstvu. Na grobu je spregovoril g. kaplan Fister Al. v slovo pokojnim žrtvam: »Poslavljamo se od dveh izmed številnih ne-V dolžnih žrtev zločinskih partizanov. Gospod, zakaj si to dopustil, sprašujete, saj sta nedolžni?« Ljudstvo moje, ker si bilo brezbožno in strašno zaslepljeno«, vam odgovarja Gospod. Iztaknjeno oko, lobanja razbita, ožgane rjke in noge, vsa zunanjost trupel izraža eno samo veliko bolečino, ki se ne da izraziti ■ človeškimi besedami, Ljudie, zdramite sel Nehajte z vnebovpiioJim zločinskim sodelovanjem pri organiziranem po-končeva^u vernega, poštenega slovenskega lijd-stva. Poglei li, mati, še enkrat na rajno Ano Za-gorc in vedi: toliko je vredna tvoja materinska čast v očeh k-.munistov. Dekleta! Ravno toliko veljale v očeh komunistov, kakor je veljala pokojna Jožefa Zaiiors. Vsi skupaj pa sklepaimo svoje roke vsak dan v iskreni molitvi in prosimo: Gospod, daj nam moči, da zmagamo nad pobesnelim sovražnik Dm. Va zadnjem času so prijeli partizani in odpeljali in seveda že umorili Goriška Jožeta, priletnega družinskega očeta iz Št. Jerneja. Sel je v svoj vinograd pa se ni vrnil. Prav tako je odšel že v juniju k sveti maši v Pleterje Klemenčič Martin z Zvabovega, pa se do danes še ni vrnil in smo prepričani, da se tudi ne bo več. 5. septembra so odpeljali ob polnoči v gozd 211etnega fanta Viktorja Kupljenika iz Orehovice in ga na prizadevanje učiteljice Skrbeč Otilije in njenega moža po par urah že ubili. Tako se je število znanih nedolžnih domačih od partizanov umorjenih žrtev zvišalo na 30. — Tako poimuje osvobodilna fronta toliko opevano svobodo! Zato pa osvobodilne fronte reši nas o Gospodi HOV I GROBOVI TTTTTTTTVVTTTTYTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT», V Laporju pri Slov. Bistrici je umrl 77 letni Štefan Sagadin, bivši dolgoletni župan. — y Gelju je po daljšem trpljenju odšla v večnost trgovčeva soproga Ada Planinčeva. — V Ma-rilioru so pokopali Alojzijo Strojanovo. — y Celju je na veke zatisnil oči 75 letni upokojeni inšpektor Rudolf Žolgar. — V Mariboru so zapustili solzno dolino: ključavničarjev sia Feliks Bukovšek, 62 letni Franc Križaj in 71 let. ni kleparski mojster Janez Woehl in 87 letna Julija Tomažič. — V Št. Juriju je odšla v večnost 73 letna Frančiška Jesenko, v Celju pa 61 letna Ivana Pitamic. — Zadet od srčne kapi ie umrl 12. oktobra g. Ivan Lovšin, župnik r Planini pri Rakeku. — Na Stari Vrhnhiki ja zapeli mrtvaški zvon 90 letnemu posestniku Francu Ogrinu in edincu posestnice-vdove janežu Gostiši. — Na Javorniku je po dolgi bolezni umrl tovarniški nameščenec Janez Erlah, — Na Peržanu nad Dravljaini je odšla v več« nosi posestnic« Jera Cerar roj. Rozman iz št« Vida nad Ljubljano v visoki starosti 89 let. — V šmarlnem ob Paki je zaspala v Gospodu 75-lelna zasebnica Antonija Bizjak. — Na Robu so djuli v grob pose«tnico in gostilničarko Fran-čiško Jakše roj. Vdovič. — Naj počivajo r mirul Preostale tolaži Bogi upravitelja te župnije; g. Ivan Tomažič, župnik v Trebnjem, za sompravitelja župnije št. Ru-perl, in g. Janez B u mik, župnik na Vrhniki, za soupravitelja župnije Zaplane. — Nameščen jo bil za II. kaplana na Krki p. Stanislav Mali, O. Cist. — Odpustniro iz ljubljanske škofije ie dobil g. Stanislav Zerjal. — Stalno upokojen jo bil g. Franc Vovko, župnik v št. Petru pri Novem mestu. d Rojen na vojaškem letališču. 43lelna kmetica Terezija Pomodoro je bila na polju, ko je začutila, da lm mati. Bila je slaba in s poslednjimi močmi se je zatekla na bližnje le« taiišče, kjer so ji vojaški zdravniki kmalu po« magali. Kmalu za tem je povila zdravega, krepkega dečka. Krstil ga je letališčni vojaški kaplan v navzočnosti letališčnega poveljnika ter častnikov. Boter je bil eden letalskih oficirjev. d Ker so v tem letu mnoga podjetja svojim nameščencem zvišala plačo, «e opozarjajo vsi delodajalci, da morajo vsem samskim nameščencem, ločenim ler vdovcem v starosti 30 do 60 let odtegovati samski davek, ako njihovi prejemki presegajo 50 lir mesečno. Podrobna navodila se dobe pri davčni upravi. Okrog sosedov s Sprememba hrvaške vlade. Poglavnik ja izdal odlok, po katerem so bili odstavljeni naslednji ministri: pravosodni minister Mirko Puk, notranji minister Artukovie, prosvetni minister Ratkovie, minister za zdravstvo Pelrič, minister za poljedelsko gospodarstvo Duman« džič, minister za industrijo in trgovino Toth, minister za gozdove Frkovič ter minister za kor« poracije Stišič. Z istim odlokom so bili imeno« vatli naslednji ministri: za pravosodnega mini« stra Artukovie, dosedanji načelnik kulturna ustanove Mile Starčevič za prosvetnega ministra, vseučiliški profesor agrarne ekonomija inž. Josip Balen za ministra narodnega gospodarstva. Za notranjega ministra je bil imenovan bivši karlovški prefekt dr. Ante Nikšič, za državnega protonolarja s stopnjo ministra pa je bil imenovan Puk. s Pred sedanjo vojno so našteli v Srbiji 48.380 konj, 355.658 gilav goveje živine, 332.156 svinj, 1,822.925 ovac in 213.597 koz. Te številko kažejo, da je živinoreja zelo važna v srbskem gospodarstvu. s Znana gostilna pri »Rogovilcu« v črniičahi je v zadnjem času dobila novo ime »Kiirntner-liof«. s Novo orožni.ško šolo grade v Belovarju. Tam IhhIo dobili potrebno izobrazbo bodoči orožniki iz hrvatske države. s Nova važna zveza Gorenjskega. Gorenjska doslej ni bila neposredno še zvezana po daljnovod ti s transformatorjem KDE na Črnučah. V zadnjih mesecih se je pa tudi lo že zgodilo. V glavnem so sedaj že gotove naipel,jn,ve za zvezo med transformatorjem na č.rniičah in Majdi« čevo elektrarno v Kranju. Vod za visoko nape« KRATKE z vsega sveta Za okrogli les listovcev lanske sečnje plačujejo v Romuniji sedaj od 2000 do 2400 lejev tu kubični meter. . Ker je bda vinska letina izredno slaba, Mad-lufku že dve leti ni mogla izvažati vina. Kmetijska zbornica je začela poslovati s 1. oktobrom t. 1. na Slovaškem. 750 tisoč ton starega papirja so nabrali v enem letu v Nemčiji. Po 75 letalskih zmagah se z nekega poleta ni več vrnil eden najbolj znanih nemških Jov-ekih letalcev stotnik Joachim Wcndel. Balon, pripadajoč protiletalski zanori Londonu. težak 4/M) kg, 6o zajeli na Finskem. Med Nemčijo in Hrvaško je bil sklenjen «p«razum glede preselitve 20.000 Nemcev, ki five raztreseni po Bosni, Hercegovini in Slavoniji, v domovino. 37.000 ha obsegajo leto« lanene njive na Francoskem. Letošnji pridelek cenijo na 181.000 bal. Nad 4 milijone slovaških kron jc vrgla zbirka na Slovaškem živečih Nemcev za zimsko pomoč. 15 milijard dolarjev za izpopolnitev vojni" mornarice je odobrila ameriška zbornica. Proslavitev dneva varčevanja v Italiji bo 31. oktobra t. 1. 309 likovnih umetnikov sodeluje pri XII. mednarodni umetnostni razstavi v Milanu. Posebno »središče za gojitev grozdja« so ustanovili v italijanski Voglicri. Okoli 18.000 besed izgovori človek dnevno, je ugotovil neki švicarski raziskovalec. Predvajanje ameriških filmov je prepovedala vlada nezasedene Francije. V Bnenos Airesu je umrl bivši predsednik argentinske republike 60 letni Jules ltoca. Dva ogromna nemška žarometa, postavljena blizu francoskega Cnlesa, neprestano osvetljujeta morsko ožino Kokuvskega preliva ip prostor nad njim. Osem novih kardinalov bo v kratkem imenovanih, poroča časopisje iz Rima. Odsiopil je madžarski vojni minister general Karel Bartha; z« njegovega naslednika je bil imenovan upokojeni general Viljem Nagy. Vlak s 300 ranjenci španske »Sinje divizije« je prišel te dni iz Rusije v španski San Sebastian. Angleški listi »Daily Telegraph«, »Daily Mail« in »Times« so v Španiji prepovedani. Stoletna Terezija Moliuari iz Genove še piše in čita brez naočnikov. Ker je n"zakonito hranil 30 kg čistega zla-ta. so v bolgairski Sofiji prijeli in izročili sodišču znanega industrijca Arona Josipova. Velik mlhi je pogorel v mestu Calarasj ob spodnjem toku Donave v Romuniji. s 90 letnico rojstva je praznoval nedavno 'nuni koroški akademski slikar Martin Ladinig ' Spitalu ob Dravi. Vlada Združenih držav je povabila prflji-vulstvo, naj daruje stare kožuhe mornarjem za izdelavo vsaj 50.000 telovuikov. Ameriški senat jc odobril, da bodo pobirali davek kol takso na zmago v iznosu 5% od dohodkov vsakega državljana, ki bi presegali 12 dolarjev na teden. Štiri nove radijske postaje v bližini Bukarešte, v Temešvaru, eno v esverozapadnem de-a države ter eno kratkovalovno v Bakarešti, bodo zgradili Romuni. Nemški državni poiltajnik Backe je Izjav!!, da bo v četrtem vojnem letu z boljšal nemško prehrano tako glede maščob, kakor glede mleka in presnega masla. 150.000 ha polja ima leto9 Italija zasajenega s sladkorno peso; tako se je ta država v sladkornem pogledu osamosvojila od tujine. Veriinike bodo tudi t Turčiji sodila izredna sodišča, ki ne poznajo šale. Hudu škodo med čredami so povzročili številni medvedi, ki 6o se prikazali v goratih francoskih predelih pod Pireneji. Nemško vrhovno poveljstvo je s 1. oktobrom zvišalo prejemke upokojencev ter invalidov iz sedanje in prejšnje vojne, pa tudi sorodnikov padlih vojakov. 100.000 madžarskih žonsk 60 je že zapisalo v madžarsko žensko zvezo za državno obrambo. 49.974.000 mark so darovali pripadniki nemških oboroženih sil v času od 1. aprila do 31. avgusta lotos za zimsko jKimoč. 60 letnico obstoja bodo praznovale 14. oktobra t. I. japonske železnice. Dva vlaka sta trčila 300 km od indijskega Bombaya; 12 mrtvih, 36 ranjenih. Edina možnost za Madžarsko Madžarski državni podtajnik Bonczos je imel na nekem kmečkem zborovanju govor, v katerem je dejal, da se morajo Madžari pri vseh svojih naifvorih zavedati misli na zmago. Rekel jc: »Danes živimo v celotnostni vojni, v kateri moramo sodelovati vsi brez izjeme. Madžari morajo upreti oči zlasti v notranjega sovražnika, ki ga predstavlja v prvi vrsti milijon Judov, ki še vedno žive v okviru madžarskih meja in ne zamude nobene prilike, da bi ne vzbujnli neslogo in hnjskali k vstaji. Madžari ne smejo pozabili, da je ena možnost zmage, namreč zmage 0«i « Umetna gnojila v Ukrajini Velika fosfutna rudnika med Kurskom in Voronežein in pri Izjumii, ki so ju letos Nemci zasedli, znčnctn v kratkem obratovati. Ukrajinski kmetje bodo s tem dobili zadostim količine umetnih gnojil. MAK ZA OLJE Poleg drugih ie davno v Nemčiji uvedenih oljnih rastlin so v tem letu v veliki razsežnosti posejali tudi mak, ki ima do 55% olja. Odredili so, da se ves mak, ki so ga namenoma posejali za pridobivanje olja. tudi ree brez izjeme porabi v ta namen, ne pa morda v pekarnah in kuhinjah. tost je speljan od Črnuč po vrhu Straže in dalje v ravni črti v smeri šmartna pod šmarno goro, nato v enaki črti nn Roeenj pod Šmarno goro ter odtam dalje na Pirniče. s Otroški vrtec na Črnučah, ki je imel svoje prostore doslej samo v nekdanjem župnišču, iPosebej za ta namen prenovljenem, je dobil še 'love prostore, in sicer v novi vili dr. šavnika, 'ki ima brezdvomno najlepšo vilo nu Črnučah, j. na južni strani Tabora, brila nad savskim mostom. Zaradi preureditve prostorov v vili so fe že začela jiotrebna preureditvenn dela. V tej »vezi naj omenimo še to, da so bila v zadnjem času zaradi priprave otroškega igrišča podrta farovška gospodarska poslopja okrog župnišča. s Staro in mlado se vrača s polnimi koši ?°b iz gozdov tam okrog Vodic. Otroci pr'oda: Jajo gobe in mnogi so si z izkupičkom že kupili čevlje. s Tečaj za pouk slovenščine v Celovcu. iNemšiko časopisje piše, da se jc oni ponedeljek ?ričeil v Celovcu tečaj za priučitev slovenščine, rijave so sprejemali do 17. oktobra. Tečaj je Priredila učna skupina prosvetnega u;ra'du nemške delavske fronte v Celovcu. s Belgrajski župan jc ii''katerim gostinskim obratom dovolil postreči gosloin tudi z mesnimi jedili, toda gostje morajo oddati karte zo meso. Divjačino, perutnino in ribe lahko prodajajo v gostilnah brez mesnih kart. s Boj proti nepismenosti. V srbskem Nišu se je zn to nalogo zavzela narodne delovna služba Po vaseh bodo ustanavljali vaške knjižnice in čitalnice ter prirejali tečaje za nepis- '"C"s Državno gledališče v Sarajevu je začelo uprizarjati gledališke predstave po bolnišnicah, kjer leže ranjeni hrvatski vojaki in po vojašnicah. Tudi v Rajlovcu bodo člani sarajevskega gledališča od časa do časa uprizarjali dela domačih in tujih pisateljev. s Sprememba voznega reda na progi Zagreb _Zenian. Hrvalsko železniško ravnateljstvo je preložilo odhod dosedanjih nočnih vlakov z Zagreba proti Zemunu na jutranjo m dopoldanske ure prav tako pa tudi vso odhode vlakov iz Ze- mU"8a Co S«,. Ivana Boska je 6. oktobra zagrebški nadškof dr. Stepinac ustanovil v Pod-susedu. ZA FANTE OD FARE ||| IZ DNEVNIKA ŠPORTNIKA T0NAZA •UIIIIIIHIMIlIllIlllllllllllllllllllllllllllItlHIimiHIflllllll iiiihiuiiijm Obisk na kmetih Na vrhu Velikega Kozja, najvišje gore ob spodnjem toku Savinje je čakal Tomaž poldneva, da bi slišal veliki zvon sv. Mihaela. Tomaž se je plazil po pečevju in nabiral rumenih avrikeljnov. Kot zlatniki so blesteli na skalah in če si jih od blizu pogledal, ti videl z moko posute liste in vonj po cvetočih pomarančah ti je udaril v nos. Potem je prisluhnil poldanski pasmi. Živo ie je zavedel, da je res dnma in po glasu v ozračju je ločil: zdaj prihaja od »v. Miklavža, zdaj od »v Jederti, Smihela, Smarjele, St. Lenarta ... Ah, ubogi ljudje, v mestih, ki ne znajo poslušati te pesmil Tomaž je použil suho kosilo; tri je crehe In prigrizoval kruh, sonce pa je žgalo tako vroče, da se je zagleda' v bistro Savinjo: če bi bila bližje, bi skočil vanjo, se napil in okopal. V ostalem pa ima tudi žeja svojo dobro stran. Nazaj grede se bo oglasil pri Lapornikovem Jernejcu in povedal, da je žejen. Ta ga bo peljal v zidanico, tam pa so polni sodi jabolčnika, ki se peni kakor šampanjec. Objel je s pogledom še enkrat vso gorato pokrajino s senožeti na pobočjih in z zvoniki na vrhovih in se podal v dir. Tekel je naravnost v dolino in hitel k Laporniku, ki kmetuje na pobočju Počenega. Jernejca je dobil pri hiši, ko se je odprav* ljal v mlin. »Vrečo ti bom nosil, če mi dai polič žlaht« negal« Saj ne bi bilo treba povedati, da si žejen, pri teh ljudeh je navada, da ti komaj utegnejo seči v roko, za tem pa že hitijo, da tt prinesejo velikanski hlebec in nož ter pijače največjo posodo, Tomaž je moral piti in pripovedovati. Kako tudi ne, saj sta bita z Jernejcem skupaj v društvu, pri hiši pa je bil kakor domač. Marsikdaj je pomagal pri žetvi aH se mastil pri kolinah ali pa uganjal burke pri ličkanju koruze. Ljudje so ga imeli za učenega, saj je hodil v šole, sedaj pa tem bolj, ko j« bil tako daleč v svetu. »Jerneje, pa tudi za tebe sem se učil in ti bom vse povedal kot mislim, če ne boš hud.« »Vidiš, če bi bil jaz gospodar na temle lepem gruntu, bi delal od zore do mraka pridno kot ti in mogoče še z večjim veseljem. Marsikdaj sem si zaželel, da bi zamenjal s teboj. O, lepo je imeti svojo zemljo, svoje ljudi okrog sebe in preživljati pomlad, poletje, jesen in zimo takole v naročju matere narave. Ti niti ne veš, koliko slajši je kruh, ki ga pridelaš na zemlji očetovi in koliko prijetnejša je pijača, ki jo točiš iz svojega soda. To in ono pa bi na tvojem mestu le spremenil. Vidiš, tiste line, ki jim pravite, da so okna, bi odprl in bi živel tudi v hiši kakor pod božjim soncem. Pa povečal bi jih, da bi bile dvakrat tolikšne, zakaj zrak je dobrota, ki je nikjer ni preveč« »In roji muh bi prileteli v izbo, da bi se jih noč In dan otepal«, se je smejal Jerneje. »Počakaj prijatelji Muhe in brenclji? Kako pa tudi ne? Tam pod oknom je gnojak, tja mečete odpadke kakor da bi vabili nevšečne iivalice na pojedinol Gnojak bova prestavila ali pokrila in tvoj dom bo postal sanatorij za zdrave. Ne gre za tebe, ki si trdoživ ko kopriva, za otroke gre, za tiste ki so že in one, kt bode še prišli in katerim se mora poznati, da so Jernejčevi otrocil« Tako sta modrovala. Tomaž je razlagal higieno kmečkega doma in pripovedoval o finski saunl, Jerneje pa se je branil s svojimi pomisleki. Dobro sta se pomenila in sprla šele tedaj, ko si je Tomaž nadel koš z vrečo pšenice, Jerneje pa je nosil pletenko jabolčnika, čistega ko sonce. Križanje tobaka na Madžarskem Madžari delajo že več let poskuse da bi izboljšuli svoj tobak. V Debrečinu iinajo posebne nasade, kjer križajo razne vrste tobaka z madžarskim in so se križanja dobro posrečila. Zdaj že pridelajo svetel tobak majhnih listov. Madžarska sc je odločila za t» korak iz narodnogospodarskih razlogov. Glede pridelka tobaka je med evropskimi državami Madžarska na šestem mestu, po porabi tobaka pa na tretjem, Zato je bila Madžarska prisiljena misliti na pridelovanje boljšega tobaka doma, ker jo uvoz iz prekomorskih dežel preveč stane. 2' reklamacije M "o" »" «'v ."D^moMaha/" ^0[>1se ln sPise 'P^?"1« orednIStvo »Domoljuba«, naročnino. Inscrate in tarnanje pa oj, r «.Domoljuba«. -Oglasi se zaračunajo po posebnem ceniku. _ Telelon n red niš Iva In uprave, št 40-01. izdajatelj: dr. Gregorij Pečjak. - Urednik, Jože Košiček. - Za Ljudsko tiskarno: Jožo Kramari«. 8. 50 g jedrc, 10 g sladkorja, 10 g glicerina staremo iu zmešamo, da dobimo primerno paslo. Ca je pregosta, dodamo par kapljic vodo od oranžnih listov. 4. 60 g bučnih semen zdrobimo v Vt 1 v0d9 in spijemo gosto mešanico zjutraj ua tošče v dveh obrokih. 5. Skozi ves mesec jemo zjutraj na tešče 3—5 bučnih pešk. 6. 25 jedrc se stolče in se doda 1 g pelina, da se dobi čaj, ki ga pijemo zjutraj in zvečer po 1 kozarec. Za navadne gliste zadostuje, da porabimo pol do tri četrt manj bučnih pešk, pri trakulji, ki je mnogo trdovratnejša, moramo vzeti polno 'mero in še to ponavadi večkrat. V prvem primera nam tudi dristila ni potrebno jemati, dočiin pri trakulji je vselej priporočljivo, da vzamemo po zdravilu ricinovo olje. Kumara (cucumis sativus) je prišla k nam proti koncu 10. stoletja iz Vzhodne Indije. Sedaj jo goje že po vsej Evropi. V zdravilstvu uporabljamo kumarični sok, ki je izredno dobro hladilna sredstvo za vročične bolnike. Prav tako pijejo ku-marin sok žene v menjalnih letih (klimakterij), da se prepreči naval krvi v glavo. V obeh primerih se ga jemlje po 2—3 kozarčke dnevno. Iia« je učinkuje ugodno tudi pri nervozuosti, rdečici v; licih in pri bruhanju krvi. Zunanjo uporabljamo kumarin sok kot izborno lepolilno sredstvo, ker gladi kožo, odpravlja gube in jo napravlja prožno. Kumare pa so Judi odlično zdravilo proti ozeblinam. V poletju in v jeseni zrežetno kumare na tanke lističe, ki jih nanizamo na vrvico ter posušimo. Pozimi, ko se pojavijo ozebline, namočimo posamezne listko v vodi, da se omehčajo in jih nato navežemo na ozebline. Sedaj ko koslanj (caslanea vestra) ravno zori, se pomenimo še o njegovi zdravilni moči. Plod pravega kostanja ni lahko prebavljiv, a ker vsebuje mnogo hranilnih snovi, nam posebno v teli časih mnogo koristi. V zdravilstvu uporabljamo liste, skorjo, plod in ježice. Ježice vsebujejo mnogo čreslovine, zaradi toga se rabijo kot čaj zoper drisko. Prav tako lahko rabimo skorjo (20 g skorje na 1 1 vode). Tudi plodovi zapirajo, vendar so jih no sme uživati pri želodčnem katarju. Zavretek iz listov se rabi proli ključnemu katarju in dušljivemu kašlju. V lekarni dobimo kostanjev izvleček, ki zdra« vi hudo krče pri dušljivem kašlju. Na dan vzamemo 1—2 g vsake 3 ure. Plodovi divjega kostanja (aesculus hippocasta« num) vsebuje zelo mnogo škroba. Olupljene plodove pražimo kot želod in iz. niih skuhamo kavo, ki jo dobro zdravilo zoper drisko. Prašek sam pa zdravi sluzolok iz črevesa in pljuč. Izvleček plodu, Iti ga lahko kupimo v lekarni (exlraclum aesculi hippocaslani seminis fluldum), rabimo pri hudih bolečinah zlato žile. Jemljemo ga po 10 kapljic na osladkani vodi dvakrat na dan. Ta izvleček pa učinkuje tudi na menstruacijo, ki izostane za 10 dni. Z izvlečkom snažimo ozebline, da prejenja srbenje in pekoča bolečina. Petodstotno raztopino pa rabimo za masiranje pri revmatičnih in živčnih bolečinah. Mali oglasnik Pristojbina za male oglate te platoje naprej. Smrekovo treslo lepo, cdravo »uho In Ježice kup! vsako količino usnjarna Lavrlfl J., ftt Vid pri Stlfinl, LJubljana. Suhe gobe kupi vsako količino po najvišji dnevni cent Fran PopaCnlk, Blel-vvclsova (Dunajska) e. Stev. 33. Kupolo ccrkve sv. Petra so popravili Znana kupola na cerkvi sv. Petra v Rimu j« kazala v svojih temeljih nevarne razpoke. S po-pravljalnimi deli »o pričeli že leta 1!KH in so jih' Šele te dni zakljuSili. V notranjosti kupole bo na-1 pravili veliko jekleno ogrodje, ki se zdaj po oifc stranitvi odra komaj vidi. Za utrditvena dela so porabili 50.835 kg jeklenih traverz. PRAVNI NASVETI Povrnitev škode. J. L. Poseslnikov sin je bil obsojen na povračilo škode, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem. Sam je brez vsake imovine. Vprašale, ali bi lahko izterjali odškodnino od njegovega očeta. — Oče ni plačnik za takšne sinove obveznosti. Boste morali pač čakati, da bo sin prišel do kakšnega premoženja. Oporoka. Z. H. L. Ce bi oporoko tako napravili, kakor sedaj nameravate, bi bile kot volila veljavne vse naklonnitve, ki jih določate za brata, nezakonsko hčer in vnuke, ne bi pa bila veljavna vaša določba glede imenovanja dediča, katerega naj bi šele sodišče določilo izmed vaših vnukov, ki bi ga spoznalo za najbolj sposobnega in najbolj vrednega. Kaj pa, če bi bili kar vsi trije vnuki sposobni in vredni za prevzem posestva? Kako naj sodišče to odloči? Ali naj zasliši izvedence? In če ostala dva vnuka ne bi bila z izrekom sodišča zadovoljna potem še vedno lahko tožita na ugotovitev, da sta ona dva najbolj sposobna in vredna. Iz take določbe v oporoki bi verjetno nastali spori in pravde med zakonitimi dediči, če bi sploh sodišče smatralo vašo oporoko, v kolikor se postavitve dediča tiče, za veljavno. Postava namreč pravi, da mora zapustnik postaviti dediča sam in da imenovanja ne more prepustiti izreku koga drugega. Zakonita vaša dedinja je le vaša nezakonska hči, ki bo, če ne boste zapustili veljavne oporoke, dedinja celega vašega premoženja. Ce se ne morete ie sedaj odločiti, komu izmed vnukov hočete zapustiti posestva, potem postavite vse tri za dediče: pri zapuščinski razpravi se bodo že med seboj dogovorili, kdo izmed njih bo prevzemnik v naravi in koliko bodo ostali dobili izplačano. Bira. G. S. L. Kupca, ki je ob nakupu se zavezal dajati biro in jo je dajal že toliko let, pač še nadalje veže pogodba. Sicer bi pa za točen odgovor morali poznati vsebino dotične notarske pogodbe. Na podlagi pomanjkljivih vprašanj točen odgovor nemogoč. Obveznosti poroka. L J. L. Vaš bivši tovariS si je predlanskim izposodil pri nekem zavodu 3000 dinarjev in ste na njegovo prošnjo skupno z njegovim bratom podpisali zadolžnico kot porok in plačnik. Dolžnikov brat je medtem izgubil službo, dolžnik sam pa kljub večkratnim opominom ni plačal dolga. Zavod je potem vas opomnil na plačilo, toda vi se niste odzvali. Nato ste bili toženi in obsojeni ter so Vam sedaj delno zarubiljeni vaši mesečni prejemki. Vprašate, če so Vaši zarublje-ni denarni zneski za vedno izgubljeni in če imate Zadnje slovo od dr. Marka Natlačena na Žalah pravico, da uspešno tožite dolžnika za povračilo. — Denarni zavod je popolnoma upravičeno tožil Vas, ko mu dolžnik ni na opomine vrnil posojila. Vi ste se morali pač takrat, ko ste zadolžnico Vašega tovariša podpisali, zavedati, da nerazdelj-no z dolžnikom odgovarjate za plačilo dolga. Pravico pa imate, od dolžn, zahtevati povračilo glavnice in obresti, kolikor jih boste plačali. Pravdne in izvršne stroške pa morate "trpeti sami, ker bi kot porok in plačnik že na opomin zavoda morali plačati dolg in ste te stroške tedaj sami zakrivili. Dolžnika morete tožiti pri njegovem domačem sodišču. Razprtje v družini. K. L. Ako se s hčerko, ki je polnoletna in ima svoj poklic, ne razumete, ji pač odpovejte stanovanje, ako je isto vaše. Ako je pa ona najemnica stanovanja, se pa vi odselite od nje. Nagrada za postrežbo. R. L. G. Zakonska, oba že v letih, žena priklenjena na posteljo, mož skoraj slep, potrebujeta postrežnico. Kot plačilo za postrežbo nameravata postrežnici zagotoviti v primeru smrti enega ali obeh, eno sobo in potrebna drva do smrti. Vjirašate, kako naj to napravita? — Naj kratkomalo vknjižila na ime po-strežnice dosmrtno pravico stanovanja v določeni sobi in letni užitek določene količine drv. Na ta način bo moral vsakokratni lastnik posestva dajati postrežnici drva in sobo do njene smrti. V ljudski in tudi v znanstveni medicini se mnogo uporabljao plodovi bučuic, posebno semena so izredno zdravilna. Buča, tikva (cucurbita pepo) se pri nas prav povsod goji. Semena vsebujejo precej mastnega olja, sladkorja ild. ter se rabi v glavnem kot izborno sredstvo proti trakulji, obenem pa preže-nemo tudi glisto. Našteta navodila so pri nas najbolj razširjena: 1. Olušči 30—60 svežih semen, jih zdrobi s tolkačem in pridaj toliko mleka, da postane zmes kašnata. To naj je bolnik tri dni namesto zajtrka po 1 skodelico na dan. 2. 40 g jedrc slolci, dodaj 30 g sladkorja in razredči s 5 g rožne vode; to mešanico spijmo zjutraj na tešče, 10 minut za njo pa vzamemo žlico ricinovega olja.