210. številka. Ljubljana, v petek 12. septembra. XVII. leto, 1884. Iahaja vsak dan mvefter, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstrij sk o-oge rake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. IO kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje Be od četiristopne petit-vrste po ♦> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Če ae dvakrat, in po 4 kr., če bo trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pr avnis t v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka Btolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Občni zbor slovenskega učiteljskega društva. V Ljubljani 11. septembra. S posebnim veseljem udeležujemo Be vsakoletnih zborov učiteljskega društva, ker se vsakokrat zbrani stebri narodnih učiteljev, ki tudi za najhujšega vladnega nemškega pritiska neso zatajevali svojega narodnega mišljenja. Bilo jib je malo, a bili so ljudi, ko bo Se zboiovali pod predsedstvom neustrašenega g. Govekarja v katoliškega društva tesnih prostorih v Abačičevej hiši in redkokdaj jih je bilo nad dvajset. Tudi letos ni bila udeležba tolika, kakor bi bili pri današnjej probujenosti želeli, vender smo z vspehom zadovoljni, kajti bilo je zbranih nad 60 učiteljev iz raznih krajev Kranjske, Štajerske in Hrvatske. Česar v prejšnjih letih nesmo opazovali, je bilo to, da je bilo navzočnih tudi nekoliko c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov, namreč g. prof. S e-nekovič, vodja meščanske šole v Krškem g. Lapa j ne in mestni učitelj g. Žumer. Predsednik g. And. Praprotnik prične zborovanje s sledečim govorom: Slavni zbor! Vrli sotrudniki! Odbor „Sloven-skega učiteljskega druStva" je v dan 4. t. m. de-nušiiji dan odločil za redm občni zbor temu druStvu, katero je letoB doživelo že svoje šestnajsto leto. Velečestiti deležniki in mili sotrudniki, ki Bte od blizu in daleč prišli k tej, rekel bi, domači skupščini, vzprejmite pred vsem presrčen pozdrav moj in vsega odbora. Kakor druga leta, se je tudi letos društveni odbor po svoji moči trudil, da bi društvo vestno izvrševalo svojo lepo namero: „duševno podpirati slovensko ljudsko šolstvo". Ako ravno bo „Slovensko učiteljsko društvo" ne sme baviti s politiko (in da molčimo o lojalnosti naših nemških tovarišev pri letošnjem učiteljskem shodu v Opavi, bo je vender vselej zanimalo za to, da narodna ravnopravnost tudi v naši ljudskej šoli in v naših izobraževalnicah za učitelje in učiteljice postane resnica. Vsled tega je odbor po sklepu zadnjega občnega zbora, pred vsem po pri* mernem potu (to je pri enketi za popravljanje in uredovanje učnih načrtov) na to delal, da se učni načrti in učni navodi z ozirom na novejše postave in miuisterijalne naredbe, ter oziraje se na vsak- LISTEK. Kitaj in njegove naprave. (Dalje.) Učenj a ki. Vsak Kitajec, ki pripada k jednemu gori omenjenih razredov ima pravico udeležiti se javnega natečaja za učene stopinje. To pravo je najdragocenejše pravo človeka. Nikjer na svetu ni bolj de-mokratnega načela, in jaz se čudim, da se ga neso še oprijeli na zapadu, kjer „neumerljiva načelau še dozdaj neso storila dobre vlade in idejalnega družbin-Bkega reda. V Kitaji je z učeno stopinjo združeno mnogo prav in predpravic. Kar strmel sem, ko sem videl, kako malo pravic daje učenost na zapadu. V največ slučujih je vsa Btvar omejena na pode-ljenje diplome, ki spričuje o vašem znanji. Tu se višjo učeno stopinjo samo ta prizadeva pridobiti, kdor se hoče posvetiti znanosti. Stopinja doktorja ne daje nikakih posebnih, točno določenih prav in danje potrebe v naš h ljudskih šolab, primerno urede in uravnajo. Vrh tega je odbor v seji dne 5. junija 1. 1. vsprejel predlog: „Slovensko učiteljsko društvo" pritrjuje sklepom uradne konference mestnega ućiteljstva v Ljubljani v dan 29. maja t. 1. o nasvetih za prenaredbo učnega črteža v petero-razreduih ljudskih šolah in o nasvetu, da naj se drugi deželni jezik (pri nas nemški) začenja poučevati še le tretje Šolsko leto. Tem skhpotn uradne konference Ljubljanskega učiteljstva je „Slovensko učiteljsko društvo" veselo pritrjevalo zato, ker je ta načrt na podlagi vseh pedagogiških pravil imelo že davno v svojem programu, ki se pa žal, do danes ni mogel izvrševati največ za to, (odkritosrčno povemo), ker bo bili mestni učitelji (to je predsednik in odborniki »Slovenskega učiteljskega društva") podložni mestnemu odboru, kateri ni kaj rad slišal o slovenskem jeziku v ljudski šoli. Ko bi bile našemu društvu denarne razmere bolj ugodne, bi pred vsem drugim podpiralo tudi literarno naše šolsko polje, ter bi po lepem vzgledu vrlega „brvatskega pedagogijsko-književnega sborau izdajalo pedagogiške in druge knjige za našo nekako zaostalo šolstvo in učiteljstvo. Zatorej naj vsak domoljubni učitelj in šolski prijatelj rad žrtvuje „Slovenskemu učiteljskemu društvu" svoj skromni donesek. Nemila smrt nam je to leto vzela nekdanjega vzvišenega podpornega uda milostnega g. dra. Janeza Zlatousta Pogača rja, knezoškofa Ljubljanskega. Obranimo mu blag spomin. Ker bodeta g. tajnik in blagajnik o društvenih zadevah obširneje poročala, mi je le dolžnoat izreči vsem tistim zahvalo, kateri naše druitvo podpirajo na ta ali oni način. Da bode naše društvo bolj in bolj napredovalo in izvrševalo svoju namero, ne more pogrešati podpore in pripomoči bližnjih in daljnih rodoljubov. Zatorej vsem prisrčna zahvala! (Občno odobravanje.) (Dalje prih.) Delovanje deželnega odbora kranjskega. (Dalje.) (Pogajauje mesta Tržaškega za privoljenje za napeljavo vode iz Bistriškega potoka in iz reke „Rekatt.) Mestni magistrat Tržaški je zaradi preskrbo-vanja mesta s potrebno pitno in drugo vporabljivo ne zavaruje karjere. Lahko si doktor, pa v uradu zavzemlješ kako jako neznatno mesto, kakor kak nevednež. Z jedno besedo, po desetletnem bivanji na zapadu in skrbnem i/učen j i tukajšnjih razmer ne morem pokazati na nobeno načelo zapadoo-evropskih naprav, katero bi mogel po pravici imenovati demokratično in liberalno. V Kitaji ni obligatnega državnega izobraževanja. Praviteljstvo pazi samo pri izpitih. Izgojo otrok vodijo stariši sami. Premožnejše rodbino imajo doma učitelje; revnejše pa pošiljajo deco v šolo. V vsakej kitajakej vaBici je gotovo tudi šola. Obiskuje jo mnogo otrok, zato pa je plača za pouk neznatna. Jaz mislim, da bi moje evropske čitatelje zanimalo, seznaniti se b tem, kako so urejeni naši izpiti. S svojim pripovedovanjem ne obetam odkriti Amerike, a hočem samo dokazati, da naše naprave neso tako barbarske in da nekatere zaslužijo celo globoko spoštovanje. Rad bi o tem prepričal svoje bralce. vodo z vlogo dne 27. avgusta 1. 1883 stavil prošnjo na c. kr. okrajno glavarstvo v Postojini, da bi mu dalo privoljenje (koncesijo), da si sme vsak dan zajeti 12 000 kub. metrov vode iz potoka Bistrica in 28.000 kub. metrov vsak duri iz reke „Reka.w Bistriška voda bi se odtekala od izvirka Bistrice do Škocijana na Primorskem tikoma državne, oziroma Beške okrajne ceste v dva metra globoko, v zemljo položenih ceveh skozi občine Bistrica, Trnovo, Topole, Merečje, Rateževo brdo, KilovČe, Nadanje Selo, Starašica, Košana, Vovče, Gorenji Vrem, Britof, Kanil je, Škofije in Naklo; voda iz Reke pa bi bo zajela pri Vremu ter bi poleg stare struge tekla do Škocijana deloma v odprtem, deloma v pokritem vodotoku. Ta dva vodovoda napeljala bi se od Škocijana v podzemeljskem l3/4 milje dolgem kanalu v Trst, za katero podjetje ima mesto Trst vže potrebno dovoljenje. C. kr. okrajno glavarstvo v Postojini je, re-ševaje to vlogo v dogovoru s c. k. okrajnim glavarstvom v Sežani, dotične komisijske obravnave razpisalo na 5. dan meseca junija I. 1884 in na prihodnje dni v Bistrici. Pri tej obravnavi se je imelo poizvedovati, razpravljati in pogajati o principijelnem dovoljenji one želje, oziraje se na krajne in deželne potrebe, potem o obBegu in načinu izpeljave odškodovanja in razlastitve, eventuelno o zemljiškem odkupu in o služnostnih naročilih. K tem poizvedovanjem in obravnavam bili so povabljeni pooblaščenci mesta Tržaškega kakor tudi vsi kranjnki in primorski vdeleženci, da bi vložili slučajno svoje ugovore proti temu podjetju. C. kr. okrajno glavarstvo je z dopisom štev. 8229 dne" 10. aprila 1884 naprosilo deželni odbor, naj se z ozirom na to, da se bodo razpravljala vprašanja, ki imajo več kot le okrajni (lokalni) pomen, vdeleži te obravnave, vsled tega je pri obravnavah dne 5. in 6 junija 1884 interveniral deželni odbornik Detela kot zastopnik deželnega odbora kranjskega, da je pojasnil to zadevo z javnega stališča. Zastopniki vdeleženih občin, ki so zoper dovolitev dotične koucesije večinoma jako obširne pismene ugovore vložili, kateri so se pridejali zapisniku o obravnavi, izjavili so se enoglasno proti napeljevanju vode iz Bistriškega potoka, kojega želi mesto Trst, kajti vasi daleč okoli tega potoka so za domačo rabo in za živinska napajališča vezane edino Ko misli mladenič, da je dovolj pripravljen, gre v podprefekturo, kjer je prvi izpit. Pri tem izpitu izprašuje se iz šestih predmetov. Ko uspešno mladenič prestane ta izpit, dobi pravico nadaljevati izpite. Daljni izpiti se vrše v navzočnosti prefekta v glavnem mestu prefekture. Pri teh izpitih se izprašuje ravno tako iz določenega števila predmetov, kakor pri prejšnjem; ko vse dovrši, predstavi se kandidat carskemu eksaminatorju, posebno naznače-nemu za vsako provincijo. Ko dostane kandidat izpit pri carskem eksa-minatorji, dobi še le prvo učeno stopinjo, stopinjo bakalavra. Izpit iz vsacega predmeta traja cel dan. Vseh predmetov je 15. Odgovori se zahtevajo pismeno, in zato vsacega kandidata zapro v posebno sobo ter mu dajo čopič, tuša in papirja. Knjige se mu odvzamejo. Kandidat mora spisati dela iz literature, pesništva, zgodovine in modroslovja. Taki izpiti vrše se slednjo leto pri prefekturi. Izpiti za sledečo učeno Btopinjo dovoljujejo se čez tri leta. Vrše se v glavnem mestu provincije. Pri njih se iz vsacega pred- le na vodo Bistrico. — Že zdaj ostane tukaj ob času trajne suae jako občutljivo pomanjkanje vode; ako bi se pa po 12 000 kub. metrov vode na dan zajelo in napeljalo v Trat, bi se pri večji suši Bi-6tri ki potok posušil in bi ne a tem prebivalcem bližnjih vasij odvzel poglavitni pogoj njihove gospodarske eksistence. — Dalje se je dokazalo, da v tem slučaji ne gre samo za pravice mlinarjev in Žagarjev in za njihovo odškodnino, temveč da je od tega, da mlin' in zlasti žage za deske neprenehoma gredo, odvisen zaslužek premnogih že tako jako revnih prebivalcev. Zdaj si sto in sto voznikov pridobi, akoravno ne velik pa vender vedni zaslužek s tem, da prevažajo hlode iz gozdov graščine Šneperk in iz druzih gozdov na Bistriške žage in od tod drugam. Ta zaslužek pa bi se jim odtegnil, ker bi se vsled napeljave vode v Trst število žag na Bistriškem potoku pomanjšalo in bi včasih morale tudi popolnoma z delom prenehati. Opomniti je trebA, da so se tudi občinski zastopniki vusi Bistrice, katerim so se za odkup njihovih vodnih pravic jako visoke denarne svote obljubile, iz javnih ozirov izrekli proti dovolitvi omenjene koncesije. Ker se je zastopnik deželnega odbora iz vte-meljenih izjav občinskih zastopstev prepričal, da bi vsled napeljave toliko vode iz Bistriškega potoka v Trst vranih nastalo pomanjkanje vode v vdeleženih vaseh, ter da hi vsled tega gospodarska eksistenca dotičnih prebivalcev glede kmetijstva in živinoreje jako trpela, ali pa še celo uemogoča bila, — ker se je torej prepričal, da v tem slučaji gre za de-želno-kuiturno zadevo, — dal je izjavo na zapisnik, da to vprašanje napeljave vode, katero zadene naredbo glede deželne kulture, spada po § 18 deželnega reda za vojvodino kranjsko v delokrog deželnega zbora, čegar pritrditve je s tega stališča treba k nameravani napeljavi vode iz Bstriškega potoka; zaradi tega mora zastopnik deželnega odbora zastran porabe, napeljevanja in odvračanja voda protestirati zoper enostransko razsodbo te zadeve po politični gosposki na podlagi postave doc 15. maja 1. 1872, dež. zak. št. 16, ter mora zahtevati, da se to stvar zadevajoči spisi predlože deželnemu odboru v daljno obravnavo. Zastopniki mesta Tržaškega so na to odgovorili, da si pridrže pravico, svoje dotične ugovore pismeno vložiti. Odslej deželnemu odboru od c. kr. okrajuega glavarstvu v Postojini v tej zadevi ni došJo nobeno poročilo več. (Št. 2833 I. 1884 ) (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 12. septembra. Koroški deželni predsednik je sklical komisijo za regulovanje Drave k prvi seji l'o. t. m. Ta komisija sestoji iz zastopnikov ministerstev notranjih zadev in poljedelstva, deželne vlade, deželnega odbora ie drugih izvedencev. Predarelikl deželni zbor zopet ni dovolil stroškov za okrajne učiteljske konference, ravno tako je zavrgel neko predlogo, da bi se spremenil zakon o pravnih razmerah učiteljev ter j»m povišale petletnice. Vnauje države. Shod treli cesarjev bode 15. t. m. na ruskih tleh. Avstrijski cesar odide po jutrešnjem meta izprašuje tri dni. Kandidatov je jako veliko, včasih več nego deset tisoč na 200 praznih mest. Izpit za doktorstvo vrši se Pekingu, ravno v tem redu kakor izpit na drugo učeno stopinjo. Kateri so dobili doktorstvo, morajo narediti še jeden izpit v navzočnosti carja. Po tem poslednjem razdele vse na štiri kategorije. V prvo kategorijo uvrste Be samo štirje, in dobe naslov akademikov; drugo kategorijo sestavljajo kandidati na akademična mesta, kateri morajo znova narediti izpit. Tretja kategorija prišteva se k mini-sterstvom. Iz četrte kategorije jemljo se podprefekti. Število doktorjev v vsakem zasedanji znaša od dveh do treh ; to. Akademiki sestavljajo carski kolegij, iz katerega Be jemljejo ministri. Ko je mladi človek dobil kako učeno stopinjo, začne se v njegovej rodbini posebna svečanost. Take svečannsti so veličastne, kakor svatbe. Najprej se snidejo vsi v rodbinskem shodišči in dele s svojimi predniki srečo, ki jih je doletela. Potem dajo razkošen obed vsem članom rodbine in vsem prijateljem. z Dunaja k shodu in se vrne zopet 17. t. m., v kateri dan ho odpelje k odpretju arliSke železnice. Tudi cesar Viljem se bode udeležil shoda, ako mu bode le zdravje dopuščalo, če ne, ga bode nadome-stoval cesarjevič-naslednik. Misli se, da se bodo vladarji posvetovali o skupnih naredbah proti anarhistom. Dopolnilne volitve v bolgarsko narodno Bebranje so končane. Večina izmej novo voljenih poslancev, pripada k Karavelova stranki, drugi so pa konservativci, samo jeden je privrženec Cankova. Razmerja glasov v zbornice te volitve neso dosti spremenile. Kolera jako hudo razsaja po Francoskem, Laškem in Španjskem. Posebno huda je na Laškem, tako jih je tam 9. t. m zbolelo 882, umrlo pa 446 ljudij za kolero. V N*polji samem zbolelo jih je 750, 358 pa umrlo; 10. t. m. jih je v Napolji 947 zbolelo in 357 umrlo za to boleznijo. Francoski ministerski predsednik je povabil vse ministre k ministerskemu sovetu, ki bode v soboto. Misli se, da bode temu sovetu predsedoval Grevy sam, in da se bode posvetovalo o važnih stvareh, o položaji v Kitaji in pred vs-m. kdaj naj se skličeti sbornici. Belgijski senat je s 40 proti 25 glasom vsprejel novi šolski zakon. Jeden senator ni glasoval. Skoraj gotovo je, da bode ta zakon tudi sankcijo niran, vse liberalne protidemonstracije so bile zaman. Na Irskem se zopet hudo agituje proti Angliji. V Dublinu je bila v soboto zbrana narodna liga, katere namen je pri raznih volitvah delovati za Irce. Predsedoval je temu zboru O' Connor. Govori so bili jako ostri. Healy je izražal nado, da ne bode več dolgo, ko bodo irski parlament zboroval v Dublinu. Ircem se je posrečilo agitacijo prenesti tudi na Škotsko. Tako je tam v Dingwallu bil shod, ki je zahteval, da se spremene zemljiški zakoni. To bode Angležem napravljalo nove težkoče. V Dublinu in Londonu so izvedeli, da ameriški Irci hudo pod pihujejo sovraštvo proti Angliji in na Irsko redno pošiljajo dinamit in bombe. To delo opravljajo posebni ngentje. Morda ne bo dolgo, ko bomo slišali o novih dinamitnih atentatih na Angleškem ali pa na Irskem. — Lord Dufferin imenovan je indijskim podkraljem. 16. sept. odpotuje iz Londona ter se odpelje naravnost v Calcutto. Kglptovskl podkralj je v sredo vsprejel Karola of Northbrooka v avdijenci. Ta mu je izročil pismo, v katerem naznanja angleški minister vnanjih zadev Granville, da je Northbrook imenovan angleškim vrhovnim komisarjem ob jednem pa prosi egiptovsko vlado, da bi ga podpirala pri reševanji vseh težjih finančnih vprašanj. Podkralj bil je jako prijazen z angleškim komisarjem in mu je obečal svojo pomoč. Dopisi. Iz LJubljane 11. septembra. [Izv. dop.J Čestitati moram danes uradnej našej Lajbaherici na novi pridobitvi, kajti posrečilo se jej je, pridobiti znanega Konšekovega sina, zloglasnega dopisnika židovskih listov v kolo svojih sotrudoikov. Čest;tati jej moramo tembolj, ker se je zvesto ravnala po svetopisemskem načelu, da se z dobroto nabira žareče oglje zoperniku na glavo. No sedaj menda ne bodemo več čitali o prepovedanih slavno-Btih cesarju Josipu na čast, katere je, kakor se je brzojavilo, zabranila deželna naša vlada, ne bode več saisirati po Konšekovem sinu na Dunajske liste odposlanih brzojavk in tudi o izmišljenih izgredih Sokola pred kazinskim vrtom ne bode več poročil v židovskih listih. Lajbaherici odslej ne bode več treba z razprtimi črkami tiskati člankov, v katerih bi se po-lemizovalo z dopisnikom v „N. Fr. Presse" ter poudarjalo, da se bode strogo kaznoval vsak ponočnjak, bodi si krojač, čevljar ali pa dopisnik Dunajskih Slavnosti se nadaljujejo po več dni j. S srečnim ravnajo kakor s triumfatorjem. Ko gre svojim sorodnikom in znancem objavit svo] uspeh, spremljajo ga godci, po strani gredo prijatelji, nesoč znake iz rudeče svilnate snovi. Povsod ga pozdravljajo kakor kralja, ki je zmagal v vojni. Na zidove hiš se nabijejo plakati, razglasujoči njegove učene uspehe. Taki plakati razpošiljajo se tudi vsem znancem. Svečanost, kadar kdo dobi doktorstvo, je še veličaBtnejša. Udeleži se-je vse mesto, v katerem se je rodil doktorant. Za očeta in mater je ta najsrečnejši dan v življenji. Ona dobita čin, kakeršni godi učenej sino-vej stopinji. Naši predniki so dobro poznali človeško srce, zato so njih naredbe tako modre. One zaslu-žujejo občudovanje in hvaležnost vseh prijateljev človeštva! Čim bolj se spoznavam z novejšo civilizacijo, tem bolj se vekša moja ljubezen k našim starim napravam, kajti le te samo ohranjujejo jednakost ia bratstvo. (Dalje prih.) listov. In to je veljalo takrat vse Konšekovemu sinu, ker je razgrajal pred gostilno „Pri južnem kolodvoru". Et memiuisse juvat! Da, časi se pre-rninJMJo! kajti danes je ta zloglasni sovražnik naroda slovenskega, nekdanji urednik Ljubljanskega „Tagblatta" in „Wochenblattaw, Graške „Tages-posteu podajalec, katerega so nekedaj slovenski dijaki v Klo8terneuburgu ne baš rahlo posadili na zrak, sodelavec uradne Lnjbaherice. Pa še več druzih koristij bode imela ta nova pridobitev. Ko bi se zopet kdo spri z državnim poslancem drom. Jaques om, potem ne bode treba Konšekovemu Binu romati z raznim, proti vladi nabranim gradivom na Dunaj, da ondu lepemu Židu dru. Jaques u izroči potrebno orožje. In naposled bode Konšekovega sina ustop k Lajbaherici imel tudi to preprijetno posledico za pre-zidijalnega gospoda tajnika, da se bode Konšekov si n v novem svojem stanu privadil vender toliko dobremu „tonu", da ga pri eventuvelcej obravnavi proti „Sokolu" ne bode trebu več kategorično vprašati: „"VVarum luchen Sie?" Ić vseh navedenih razlogov in še iz nekaterih druzih, katere pa za sedaj še za se obdržim, prav iz Brca Čestitam. Prosit! S Krasa 8. septembra. [Izv. dop.] V nedeljo 7. sept. prišel je g. dr. Tonkli v Sežano, da bi položil račun o svojem delovanji kot državni poslanec. Nuvzočni so bili tudi gg. deželni poslanci: Juvančič, Kocijančič, Kovačič, N. Tonkli in Mohorčič. Predsednikom zbora bil je izvoljen g. Šuc, vlado je zastopal okrajni komisar g. Cumar. Govoril je prvi gosp. Tonkli o svojem delovanji v državnem zboru in delegacijah. Vprašan, zakaj on in drugi deželni poslanci vlade neso interpelovali, ko je ta program vesel ce omejila, katero je hotelo prirediti Goriško podporno društvo o priliki blago« slovljenja zastave, odgovoril je, da poslanci inter-pelovati neso mogli, ker vladu ni izrecno prepovedala veselice s prvotnim programom; zlasti pa je on v tej stvari nedolžen, ker do zadnjega časa je bilo njemu neznano pogajanje odbora dotičnoga društva z vlado. Brž ko ne, so veselico preložili nekateri gospodje iz osobnega strahu. Jednemu navzočnih gospodov izjavu g. državnega poslanca ni bila povsem jasna, zato je mislil po končanem govoru prositi razjasnenja. Ker so pa drugi poslušalci govor vsestranski odobravali, mislil je dotični, da je zastonj govoriti in ostavi! je sobo. Ker nihče ni več želel govoriti, zaključil je predsednik zborovanje. Vabilo k zborovanju je poslal g. državni poslanec v „Sočo" in „Ediuostu. To vest prinesli so tudi drugi listi. Nihče se tedaj ne more izgovarjati, da mu je bilo neznano, da nnmerava g. Tonkli, kateremu so pred letom dni Kruševci izročili zaupnico, priti v Sežano. Vsakdo je tudi luhko vedel, da bo pri zborovanji navzoč g. deželni poslanec Mohorčič, katerega so pred letom Kraševci jednoglasno volili v deželni zbor. Vsak tudi ve, da so državni in deželni poslanci v prvi vrsti poklicani skrbeti za duševni in gmotni napredek naroda in da so ravno oni v to voljeni, da se potezajo za opravičene narodove zahteve. Če pa hočejo to svojo dolžnost Bpoluiti, morajo vender iz ust svojih volilcev slišati, kake so njih težnje in zahteve. In če volilci s svojimi poslanci v vsem neso zadovoljni ali o njih delovanji dvomijo, tedaj je volilcev dolžnost se s poslanci dogovoriti, zlasti če jim ti sami ponudijo priliko. — Clara pacta, boni amici. Če pa danes jednemu zaupanje izrečete, jutri mu pa mržnjo pokazati hočete s svojo nenavzočnostjo (pri zboru so bili 3 ali 4 župani in jeden duhoven, vsi drugi iz Sežane ali pa nje bližnje okolice) ne delate, kakor delajo možje; dosegli boste le, da bodo koristolovci vaši kaudidati in vaši poslanci, možje pa, ki imajo srce in ki delajo za ljudstvo, se vam bodo odtegovali in odtegnili. In ravno, kar se dr. Tonklija tiče, mora VBak objektivno sodeč izreči, da je on jeden najbolj delavnih slovenskih poslancev v državnem zboru, — dokaz, da je bil voljen v toliko odsekov. In da je narodova Čast njegova čaBt, izrekel je javno v izjavi radi že večkrat omenjene veselice in pokazal s tem, da se je potegoval pri vsaki priliki za pravice našega jezika v uradih in šoli. Kar Be pa tiče veselice podpornega društva, bi bilo prav, da bi bila stvar vender jedenkrat že končana. Duhovi so še zmirom vznemirjeni in vsako uspešno delovanje poslancev mora ponehati, če ne-majo zaupanja svojih volilcev. Prav bi bilo, da bi se izjavili vsi deželni poslanci in odbor podpornega društva in ne pustili ribar.ti drugim v kalni vodi. Nekateri menda žele kalne vode do prihodnjih vo- litev v državni zbor. Pričakujemo pač, da 86 bo voda do istega časa popolnem očistila, tako, da bodo dotični ribiči videli sebe v zrcalu čiste vode in spoznali, da neso sposobni za take službe, da je bil zhman ves njih napor in trud in njih nemoŠko dejanje. Domače stvari. — (P re svi ti i cesar) podaril je za zgradbo Sole v Dobličata 200 gld., za popravo farne cerkve v Villi-Rovigno m za masno obleko pa 1O0 gld. — (Imenovanje.) G. Fran Ambrožic, c. kr. okrajui tajnik v Logatci, imenovan je vladnim oficijalom za Kranjsko. — (O notranjski volitvi) nam piše vo-lilec: Pristaši vladne stranke so morali imeti slabo vest, ker so po končani volitvi vedno lazili za neodvisnimi narodnjak« ter jim na vso sapo mir in spravo ponujali ter jih zaklinjali naj pozabijo, kaj je bilo, tudi tistih nesrečnih 600 gold., ki so bili jedini povod našemu razporu. Posebno mnogo se je trudil Logaški apostelj mini in spiave, gospod be-ležnik Pa je imel nesrečen dan, dasi v izbiranji orožja ni bil vesten. R* kel je, da je sam Rieger nasvel.oval našim poslancem, da naj se vdailć zastran nemškega jezika v ljudskih šolah, to je rekel, 6e tudi je dobro vedel, da R>egerjev svet se je glasil vse drugače. To ni lepo od moža, ki etiko in moralo vedno v ustih nosi. O Nace, pojdi v klošter — ker Bi rekel, da pojdeš. — (V „narodnem klubu44 deželnih poslancev štajerskih) se vršijo pogovori o izstopu iz deželnega zbora v slučaji, če se v deželni odbor noben Slovenec ne voli. — (O položaji v deželnem zboru štajerskem) piše Slov. Gospodar": „Prevažna bo volitev deželnega odbora. Slovenskih 8 poslancev lehko zli konservativci saj 1 odbornika izvoli, ker v kmetski skupini imajo liberalci samo 4 glase. Da se pa postopa v sporazumu konservativci, tirja za Slovence velevažua prošnja Mariborskih „mestnih bauernvereinarjevu, katero uloži Schmiderer, namreč naj se volilni red tako prenaredi, da bode Mahren-berški okraj (31 nemškutarskih in 4 narodni glasi) volil v Mariboru, št, Lenartski (6 nemškutarskih in 46 narodnih) pa v Ptuji. Tako upajo nemškutarji v Mariboru še zmagati in Slovencem 2 poslanca izpi-pati. To pa zamorejo slovenski poslanci zabraniti le s pomočjo nemških konservativcev. Kajti 2 tretjini glasov imajo liberalci sami. Vendar Bklepčni so v tej reči le, ako so 8/i t. j. 48 poslancev nav-zočnih. Treba tedaj, da 16 poslancev zbornico zapusti, kedar pride bauernvereinska prošnja na dnevni red. Toda Slovencev je le 8. Navedene številke pa ozir na zadnje volitve so tolike važnosti, da zaslužijo premišljene biti. Ko bi zadnjič Mahrenberški okraj volil v Mariboru propali bi Slovenci s 101 glasom proti 123. In če se takšna prememba sklene, ne odpravimo nje v Gradci nikdar več. Omenim še, da sv. Leuartski okraj k Ptujskemu potegniti bila bi nova krivica Slovencem. Kajti ta volilni okraj je največji z 1 poslancem, 55.437 ljudi j voli 1 poslanca, a v Liezenu v gornjem Štajerskem že na 15.326 duš 1 poslanec pride." — (Radikalna konfiskacija.) V Mariboru /uplenili so vso predzadnjo številko »Slovenskega Gospodarja", tudi sestavke: „Kako uplivajo mehi grozdnih jagod na vino. — Premiranje konj. — Hmelj. — Cesarjevič Rudolfovo sadjerejsko društvo i. t. d. in vso „ Cerkveno prilogo." Še pred kratkim smo mislili, da se vsaj o repi in korenji sine pisati, a v Mariboru sta menda že tudi repa in korenje začela kaliti javni mir in red. „K a j d o-živel sem na sveti! i.t d. — (Društvo v pomoč učiteljem, njihovim udovam in sirotam na Kranjskem) zborovalo je včeraj ob 9. uri v telovadnici mestne Bole na Cujzovi cesti, o navzočnosti 30 članov. Predsednik društva gosp. prost dr. Jarc naglasal je v Bvojem govoru, da je stanje društva tudi preteklo leto bilo ugodno in da se je denarno stanje zdatno /boljšalo, kajti nakupilo se je osem državnih obligacij po 100 gl. v normalni vrednoati 913 gl. Društveno premoženje iznaša 31. dnem t. m. 44.042 gl. 55 kr. Neu trudi j ivo in požrtvovalno delujoči tajnik in blagajnik g. Matej Močnik poročal je o denarnem stanji. Dohodkov je bilo pretečeno leto 2477 gl. 94 kr., stroškov pa 2227 gld. 3 kr. Mej stroški je tudi svota za nakup obligacij, to je G58 gld. 76 kr. in cesarjevo darilo v znesku 100 gld., ki se je raz- delilo mej dva učitelja in dve učiteljici. Udovam in sirotam se je izplačalo 1464 gld. 77 kr. Nekaterim udom se dovolijo podpore in posojila, tako tudi nekaterim učiteljskim udovam. Po nasvetu šolskega vodje g. Praprotnika i/reče zbor gorko zahvalo za uspešno poslovanje g. predsedniku dru. Jarcu in taiuiku in blagajniku g. Močniku, katera sta bila per acclamationem zopet izvoljena. V odbor so bili izvoljeni gg.: Janez Borštnik, Jernej Čenči č, Fra nce G o v e k a r , Andrej Praprotnik, France Praprotnik, Simon P unčah in Ivan Tom šič. Za preg!edovalce društvenih računov gg. And. Ž u mer, Leopold Belar in Srečko Stegnar. — (Potna predavanjt») imel bode potovalni učitelj Gustav Pire doe 14. t. m. popoludne v Leskovci o trtni uši, in dne 21. t. m. popoludne na Razdrtem o živinoreji. — (Pri Bhodu Jesenjakov") v Mariboru poročal je g. Walland, da bode južna železnica o novem letu odpravila refakcije ter uvela novo voznino, menda gld. 1.30—1.40 od vagona in milje. Ustanovila se je zadruga avstro-ogerskib lesnih tržcev. Načelnik je g. Walland, namestnik Bernardi. Odborniki: Sternfeld, Wippel, Chiappani, Hribernik, Negri, Hoffmann, Kramer, Pfrimer, Toreaani, Deutsch, Lb-wentrit, Hren, Spitzer, Roth Pepein, Jaklin, Manal, Breznik. — (Poskušeno sleparstvo.) K starinarici g. Trost hodil je že dlje časa človek, po imenu jej neznan, ki jej je ponujal dobro panarejene bankovce po nizki ceni. A premetena starinarica ni šla na lmanice, temveč je redarstvu vse to objavila in s Blednjim se dogovorila, da na videz vsprejme po-nujano kupčijo. Ko je slepar zopet prišel, pogodita Be za bankovce: Sto ponarejenih za 20 pravili. Pri Auer-ji na vrtu bil je pretekli teden okolu polud-neva sestanek. Tudi mestni redarji, civilno opravljeni, bili so na mestu. Ko je bilo vse dogovorjeno, pelje slepar g. T. v „H6tel Evropa", prav pod streho, češ da ondu stanuje gospod, ki ima izvrstno ponarejene bankovce. Trkata in trkata, a nihče se ne oglasi. „Gonpod morda spi" dejal je slepar in mej tem kazal g. T. neko podobo Matere bož|e (a namo glavo), kot izvrstno ponarejen petdesetak, misleč, da je njegova dozdevna žrtev res tako priprosta, da mu vse veruje. Čakata še nekaj časa, da bi se prikazal gospod z bankovci, a tega ni b'lo, mesto njega pa so se prikazali mestni redarji, ter prijeli sleparja, ki se piše Janez Kmetic in je krojač iz C* rkljan. Zdaj ima brezplučno stanovanje na Ža-bjaku in moral se bode zagovarjati zaradi hudodelstva goljufije. — (Razpisana) je Blužba druzega učitelja na čveterorazrednici v Metliki. Plača 500 gld. Prošnje do 30. t. m. na c. kr. okrajni šolski svet v ČJrnomlji. Telegrami „Slovenskomu Narodu': Dunaj 12. septembra. Dr. Josip Er\vein imenovan deželnim glavarjem Koroške, rudniški svetnik Kari vitez Hillinger njega namestnikom. Nap olj 10. septembra. Za gotovo se govori, da je kralj za bolnike, za kolero obolele, podaril 300.000 frankov. Od pred včeraj do včeraj jih 200 manj zbolelo, nego prejšnje dni. Kralj obiskal je včeraj v najhujšem dežji za kolero obolele vojake in še jedenkrat predmestje Meriato, kjer kolera najbolj razsaja. Quarantaine proti Francoskej se je opustila. Razne vesti. * (Izredno dobra letina na Francoskem.) Iz došlih iu v listu „Corr. Ha vas" priobče« nih natančnih poročil razvidimo, da je letošnja letina na Francoskem izredno dobra, kar se tiče žitnih pridelkov še celo močno ugodna in povoljna. Skoraj povsod so še več žita naželi in namlatili, nego so upali. Samo rž je nekoliko zaostala. Kuruze in krompirja je tudi obilo. Ravno tako obetajo vinogradi jako mnogo in izvrstnega vina. Vsled tega se je že zdaj cena lanskemu vinu za več kot 30 % znižala. Tudi mrve, detelje in sploh živinske krme ne bo manjkalo. — * (Evropske čebele v Avstraliji.) Av-stralijski naselniki so pri čebelah, ki so jih dobili iz Evrope, neke čudovite posebnosti zapazili, katere za tamošnje kmetovalce in čebelarje neso prav vesele, tem bolj pa zanimljive za naravoslovce. Naša pridna evropska Čebelu nabira v Avstraliji prvo in drugo leto prav pridno med in panji se kar šibe Bamega okusnega medli. Čebelice rasto in se prav hitro množe, rojijo po cvetličnih krajih in skrbe prav pridno za delo in red v panjih. Po preteku tega časa (dveh let) nehajo popolnem strd nabirati. Zakaj? še naravoslovci dandanes ne ved6. * (Računska zanimivost.) Ako Bi izpišemo iz priimka sedanjega papeža Leva XIII.: LVMeo In CorLo rimske številke kazoče črke M, C, L, L, V, I in te številke skupaj zapišemo, dobimo številko 1206, katero lahko v njene faktorje 2x3x3x67 razdelimo. Ako prištejemo faktorju 3x3 = 9 še prvega 2, dobimo 11; Če pa faktor 9 pomnožimo s faktorjem 2, imamo številko 18, tako da nam ostanejo številke 67, 11, 18, katere pomt-njajo papeževo starost pri njegovej izvolitvi za papeža. Lev XIII. je bil na dan volitve ravno 67 let, 11 mesecev in 18 dnij star. * (Razmišljenost.) Pesniki, umeteljniki in učenjaki so včasih, sosebno v poznejših letih jako zamišljeni. Nemški pesnik Lessing prišedši nekega večera domov potrka na svoje hišne duri, njegov sluga pa pogleda skozi okno io, ker zaradi teme svojega gospoda ne spozna, zakliče: „Gospoda profesorja m dom« !u — „Dobro, dobro," odgovori Les-«ing, „nič ne de, bom pa dmgokrat zopet prišel." Po teh besedah jo krene zamišljeni učenjak zares od doma. — * (30 0 letnica.) Vsem č. tabakarjem naznanjamo, da bodt> prihodnje leto 300 let, odkar se je Hvet s oznanil s tabakom. Mr. Louis Jackson, velik prijatelj tabaku v Cbicagi namerava torej Val-terju Raleighu, ki je 1585 1. z otoka Roauoke v severnej Karolini zanesel tabak mej svet, na tem otoku postaviti krason spomenik. Osnoval se je v ta namen poseben odbor, da pobira od tabakarjev vesoljnega sveta doneske za zgradbo spomenika, katerega bodo prihodnje leto odkrili. * (Slaboumnost mehikanskih Indijancev.) Mehikanski Indijanci stoje še dandanes na najnižjej stopinji izobraženosti in omike. Ti divjaki nemajo o času mkakega pojma; njim je preteklost — včeraj in prihodnost — jutri. Najstarejša zgodovina, katere se še spominjajo, je ona ujijinih očetov ali k večjem pradedov in tem pripisujejo tudi vse stare podrtije, gradove in grobove po deželi in jih zato jako čislajo. O slabej duAevnej zmožnosti m iti priča ta-le miČen dogodek. Mthikanska vas Akucba je dobila novega župnika. Ta zapazi v cerkvi mnogo slabih navad in pridiga torej po maši o nekaterih razvadah, katere so se urinile in utibotapile v cerkev ter zdaj skrunijo hišo božjo. Če nefte ljudstvo šibe in jeze božje na-se nakopati, jo treba te slabe navade iztrebiti. Kdo more torej župnikovo začudenje popisati, ko se po pridigi vsa občina uzdigne in iz cerkve vre? Prišli so pa divjnki kmalu nazaj, toda oboroženi z dolzimi ostrimi nožmi iu preiščejo vse kote božje h Še, da bi utihotapjlene in skrite razvade našli in jih — pomorili! — l*osl;iii<>. Podpisani pojasnujem podpis svojega očeta Frana Nacbtigall-a, posestnika in obrtnika, v znanej notranjske; „Izjavi" s tem, da se oče ni podpisal, marveč jaz sem podpisal ujegovo ime, ker je občinski sluga rekel: „Saj je vse jedno, pa vi podpišite". — Ob jednem naj pa tudi povem v svojo opravičenje, da nesem vedel, kaj nem podpisal; sluga je rekel: „Naj podpiše tisti, ki hoče". V Loži, dne 7. septembra 1884. Fran Naohtigall, sin. Zahvala. Vsem p. n. ništiti m gostom: iz Kočevja in okolice, iz Ribn ice, Veličin Lašč in Sodražice, iz D o-lenjovasi in drngod; gospodičnu Petrinskoj in gospodu Danilu iz Ljubljane; gospodom pevcem iz Idrijo in Sodražice, osobito gospodu Franu Ivancu, učitelju, za vodstvo petja; gospodu P. de Francoschy-j u ter vsem drugim, kateri so nas pri zadnjoj veselici 8. septembra 1.1. bodi-Bi s svojim obiskom počastili, bodi-si s truda-polnim sodelovanjem k tolikanj ugodnemu izvršetku vese-ličnega programa pripomogli, kakor tudi g. Ivanu Rusu, posestniku iu trgovcu v Ribnici, kateri je svoje prostore odboru brezplačno v porabo prepustil, izrekaš tem najtoplejšo zahvalo, klicaje jim: Čast in slava Vam! Živeli do sv idenj a! V Ribnici, v 9. dan septembra 1884 Odbor. Javne dražbe. 13. septombra: 3. eks. držb. pos. (Gregorja (litija iz Sela, v Velikih Lačicah. 2. eks. držb. pos. Marjete Urbauija iz Hrastnika, 1113 gld. 40 kr., na Brdu. 15. septembra: 1. eks. držb. grajfičine Julija pl. Valm&gini Raitenburg pri Mokronogu, 19.510 gld., pri dež. soduiji v Ljubljani. 1. eks. držb. pos. Jurija Zupaua s Križa, 3565 gld., v Kranj i. 1. eks. držb. posestnih pravic Martina Štefaniea iz Rosalnic, 270 gld., v Metliki. 1. eks. držb. pos, pravic Jožeta Mouigsmaiina iz Gradnika, 200 gl., v M.-tliki Podpisani naznanja v svojem in v imenu svojih sester in vseb sorodnikov prežalostuo vest o smrti svojo iskreno ljubljeno matere, katera je umrla po dolgem trpljenji, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 16. letu starosti, v Črnomlji. V Ljubljani, v 11. dan septembra 1884. (576) Josip Lozar, trgovec. Št. 170. M. Š. BV. (567—3) PriČetek Sol. V mestu'b ljudskih čolah v Ljubljani, in sicer: v I. in II. deški mestni Soli, v mestni dekliški Soli in v nunski dekliški Soli prične se Šolsko leto 1884/5. v lO. claaa septembra 1894. Vpisovanje se bode vršilo v 13., 14. in 15 d«n septembra t. I. za I. mestno deško šolo v licejalnem poslopji, za II. mestno desko šolo v šolskem poslopji na Cojzovi cesti, za mestno dekliško Šolo v red u t nem poslopji in za nunsko dekliško šolo v nunskem samostanu. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, v 9. dan septembra 1884. Št. 15.445. Razglas. (575—1) Mestni magistrat razglaša, da se bode volitev *lv«'li odbornikov in Jednoga namestnika v močvirski glavni odbor, katera volitev pri p ul,t I. skupini, torej posestnikom v ka-tastralnib občinah Trnovo, Karlovsko predmestje, Gradišče v Ljubljani in Štepanja vas v okohci Ljubljanski, vršila v nedeljo dne 21. septembra IHM dopoludue od 11. do 12. ure v mestnej dvorani. K tej volitvi vabijo se posestniki iz zgomj omenjenih katastralnib občin s pristavkom, da bode voliti osobno z glasovnimi listki, ki se bodo volilcem izročili pred začetkom volitve. Mestni magistrat t Ljubljani, v 9. dan septembra 1884. Župan: Grasselli. vsprejmeta se na stanovanje in hrano blizu gimnazija pri obitelji brez otrok. Fri kateri, povo iz prijaznosti upravni-štvo tega lista. (544—3) Išče se mlad komptoirist, slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožen, za neko tukajšnji) trgovino * uoniaMml pridelki. — Ponudbe do i«»- septembra pod: 91. BO»" poste restante LJnbljauM. (570—3) rAAAAAAa s±m±m*.dm>Jk.J*^h.*m>dkd^ 4 HENRIK NlCMAN t 4 na Starom trgu li- št. S9 r ^ priporoča sv »j o zalogo (571—2) P i c. kr. ljudskih šolskih knjig, i ^ ter raznega r i pisalnega orodja, papirja itd. ► n^i-----icM I «7. knjigotržec v Novem mestu, piiporoča avojo zalogo (572—2) šolskih knjig: za gimnazije in ljudske šole. (Zapisnik knjig za gimnazije dobiva se brezplačno.) Tudi priporoča svojo zalogo vsakovrstnega papirja in pisalnega orodja. J lejnarolna linija. h T::ta v Novi-Jorl: naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in VBprejeinajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Q-er:ma.xLleL*\ 4200 ton, 6. oktobra. „ „East .A_xi.g-lia.*\ 3200 „ okolu 25. , Kaj u t a za potnike 200 KOld. — Vmesni krov 00 gold. Potniki naj se obrnejo na (552—8) T- TEEEtTILE, generalnega paaažncga agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Einlliano d9 ,\m, Poglajen, generalnega agenta v Trstu 2D-u.3n.a^5sls:sL "borzo, dne 12. septembra 1.1. (Izvirno telegraficno poročilo.) Papirna ren a..........80 gld. 80 Srebrna renta .... .....81 r 75 Zlata ren..........105 „ 05 5«/0 marčna renta.........95 , 85 Akcij« nar .dne bank« ..... 849 , — Kreditne .kcije..... 298 , 60 London....... 121 , 66 Srebro........... — • Napol.. ........ . « , 69 C. kr. cekini...... „ 76 Nemške mark« ..... ?>9 , 65 kr. V , državne »ročke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1364. 100 gld. I*0 avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska olata renta 6a/0...... Alti « n . .... „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig.. . Dunava reg. srečke 5*/0 . . 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 41 .' „ zlati zast. listi . Prior, oolig. Elizabetine zapad, železnice Pri»r. oblig. Ferdinandove sev. Železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 . Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 124 gld. 25 kr. 170 , — 105 , 10 ■ 122 , 35 »2 „ 20 ■ 88 , 75 • 105 , — M 115 , 50 n 120 „ 75 p 108 „ 30 n 105 , 50 176 „ 75 _ 18 ■ 75 105 „ 50 210 , 80 ca 9 f -f- MHH 10 » P o' *3 o p. 11. sept. Dan te —3 • to • n _ £!. hI ir E ° * ? -^i ~i ~j „- — — >U oo to — — C5 >*»■ C. i S B cr « e ca te +++ M H M 00 o Is 1 I? se n C: cz «1. S al obl. obl. obL 55 (ti cr o o. 9 I o !■ 1 i 7i B S o < m (t (V O o o* -i I — to n 3. e • n I g. m — o a o h 2 o. o. i Ss C: M 0 N (t Pn ta - O a 3 ' 9t» cd 3 s H I I M o.« B CD o* -O ' 3. ' C, S. (t> S? ^ ^ B" P 60 S <=> < D- ps te G« b* E Bi «2 o. sr w . • *o B b B W" ■ ffa5 B S B W ET B cd >-1 63 b* o J3 ( B w : tO H i« »a © cc 2- cd 5° a "b S? 113 - "r;1 tO s* • S P" S a.s*m3*U - I?! 'fl b ss - n 2" CL B. CXM r» cc 5- E r*- T—1—■ $9 a ^00 <5 p o ? VaSe blagorodje! Dolgo časa sem bolehal na kataru v želodci in hudej mrzlici in sem vk'jub zdravniškej pomoči tako oslabel, da skoraj nesem mogel hoditi. In tu sem se odločil preskrbeti si vkljub mojemu nezaupanju proti tako imenovanim hvalisanim univerzalnim zdravilom dr. Robov zdravilni balzam, katerega rabim po predpisu. Cez osem dnij dobil sem zopet okus do jedij, in ko sem porabil 4 velike steklenice, bil sem popolnem zdrav. Vsi ljudje, ki me poznajo, čudijo se, da tako dobro izgledam, in jaz smatram za svojo dolžnost, izreči najtoplejšo zahvalo za Vase izvrstno zdravilo in je vsem trpečim na takih boleznih najtoplejše priporočam. Jaz tudi nemam nič proti temu, da te vrstice objavno porabite, vender brez mojega imena. Ker hočem Rosov balzam vedno imeti pri sebi, prosim, pošljite mi ga 16 steklenic proti poštnemu povzetji. Z velespoštovanjem J. W., c. kr. nadporočnik 8. poljskega topničarskega polka v Sibinji. Hitra In gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži tn pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najbolj&e etomače sredstvo, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je užo več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč]&ko skrbim, upliva uspešno pri vseh teiatah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in i< I < ničnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v Črevih, hipohondr\ji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano Ijmlski* domač« sredstvo postal in se splošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. BC Svarjenje! Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno dr. Robov zdravilni nalsaut iz lekarne B. Fragnerja t Pragi zahtevajo, kajti opazil Bem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rosovega zdravilnega balzama. Pravi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v ^lavnej zalogi izdelovalca B. FriiKiK'rjn. lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Sporner^asse Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Pioooll, lekar; V1J. Mayr, lekar; Eraa. Blrsohitz, lekar; Joa. Svoboda, lekar: .J. pl. Trnkoozjr, lekar. V Postoj ini: Fr. Baccarcloh, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoll, lekar. V Kamniku:'Joa. Močnik, lekar. V Gorici: O. Christofolettl, lekar; A. de Gironooli, lekar; B. Kiirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V O glej i: Della Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de L.eltenburg, lekar; O. Prendinl, lekar; O. B. Forabonohi, lekar; Jak. Berravalto, lekar; Anton Suttina, lekar; Karol Zanetti, lekar. V Zagrebu: C. Arazlm, lekar. ||bF~ Vae lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v A vatro-OgrskeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi: Fra-žlso donscLa-če X3d3.ziilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se ženam prsa vnamejo ali Btrdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri zluzah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vuetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razkopanih rokab, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rauo ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro poinxga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi. V ikatU*c*nh po in 35 ter, (158—10) Balzam za ulio. Skušeno in po množili poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem so dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj. Basf" \a iiinogostraiisko zalitevanje ostane tu še osem dnij. V toreR 16. t. in. neprefcljicljivo zadnji predstavi. V Lattermannovem drevoredu. Nfptja menažerija na četa svetu. Lastnik F. KLEE M K lt O. Otvorjeuo od 9. ure dopolndne do 0. ure zvečer. Prvikrat v Ljubljani: 1 povodnji konj, 1 nosorog, 1 tapir, 2 slona, 15 levov, f> prekrasnih tigmv, 2 črna pantra, rjavi in Črni medvedje, pegasti pantri, leopardi, jaguari, bela lama, 30 redkih opic, 4 kače, krokodili i. t. d. — Vsak dan dve glavni predstavi: ob štirih popoludne in ob Bedmih zvečer »čudovitim slonom „Jombo", s 2 prekrasnima tigroma, 6 levi, hijenami, medvedi, volkovi, producirala se bod. ta krotiteljica zverin goBpodičina Ema Kleeberg in slavnozuani krotilec zverjadi gospod K. tirali. Vsakrat je mej produciranjem glavno krmenje grabežljivih zverin. Vstopnina: I. prostor 70 kr., II. prostor 4L0 kr., III. prostor 20 kr- (564—4) M- Zdravi konji xa klanje se kupujejo, da se krmijo z njimi grabežljive zverine. Jzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikur. Lastnina in titik „Narodne Tiakarne".