i morski ‘a plačana v gotovini postale I gruppo TRST, nedelja 22. novembra 1959 •Si *vimo Prav v seda-°asu, nas navdaja I J? s Ponosom a včasih ;tJL ■ • Ko se veselimo neslutenih dosežkov jbJ* §a duha, se obenem Kr?11? ob misli, da je to 2e prav tako dose-C Posobnost izbrisati živil Sro!.SVeta. Zdelo bi se, iDatv??1 tolikšnega poleta Čl'?’ tehnike, v času tffoVayja prirodnih ved 'ie tiftnisla 111 občutka za Vlasti ’ lcar vznemirja, ‘tikn « razveseljuje člo-Ij a«ffCe- 2delo bi se, da nudi le-ta razmeroma malo umetnosti gledalcu in poslušalcu, ga vendar tako priklene, da mu ne pušča časa za kaj drugega. Toda kakor je po eni strani res, da nobena novost človeka ne priklene za vedno in popolnoma, tako je po drugi strani res, da je vsaka novost faktor, s katerim je treba računati in nekoliko po njem vskladiti nadaljnje delo. In skoraj normalno se nam zdi, da bo ljubezen do gledališča zopet najbolj narasla prav tedaj, ko se bo že zdelo, aa je hčerka Talije izgubila skoraj vse svoje prijatelje. že tisoč in tisoč let je gledališče — v taki ali drugačni obliki — duhovna potreba človeka kot mu je kruh potreba za telo. Pri Slovencih tradicija l» tudi sylvia ^ J*>e žrtev levkemU 28 let. Sedem dni v svetu Alžirci pripravljeni na pogajanja Alžirska vlada je ponovno ponudila roko Franciji in ponovila, da je pripravljena pogajati se s francosko vlado. Seveda ne bo mogoča ustavitev sovražnosti brez jamstev glede izvajanja načela o samoodločanju, ki ga je ponudil de Gaulle. Za morebitna pogajanja je alžirska vlada pooblastila pet alžirskih vcdittijev, ki so inter.i mi v e rc.ncji, odn.ar so jih fiat-coske oblasti ugrabile, ko so leta ’56 prestregle letalo, s katerim so se alžirski voditelji vozili iz Rabata v Tunis. Med temi voditelji je najvidnejša osebnost Ben Bela, ki je imel v zadnjem času več razgovorov s svojim advokatom, o katerem se govori, da je imel važno vlogo kot posredovalec. V tvoji izjavi, s katero sporoča pripravljenost na pogajanja, poudarja alžirska vlada, da nedavne izjave nekaterih francoskih voditeljev jemljejo sleherni smisel samoodločanju in so zaradi tega potrebna bolj ko kdaj koli jamstva glede svobodnega izvajanja pravice o samoodločanju. Na vsak način želi alžirska vlada pospešiti rešitev spora in je v ta namen pooblastila omenjene alžirske voditelje, da začnejo morebitna pogajanja s francosko vlado. Tudi «Alžirsko narodno gibanje* (MNA) je sporočilo, da je pripravljeno pogajati se in je v ta namen pooblastilo svojega voditelja Mesa-lija Hadža, ki je sedaj prost v Franciji. General de Gaulle je v svoji prvi izjavi kot odgovor na alžirsko sporočilo poudaril, da se sedaj spet pojavlja možnost miru v Alžiriji, če že ne takoj, vendarle eneke-ga dne*. Ponovil pa je francosko stališče z besedami: sOdvisno je samo od njih, da krenejo po poti, ki smo jim jo nakazali. Seveda govorim o tistih, ki se borijo, ne o tistih, ki so izven boja*. Te besede pomenijo, da de Gaulle vztraja pri svoji tezi, da ne more biti nobenih političnih pogajanj, pač pa samo pogajanja o ustavitvi sovražnosti. Vendar je verjetno, da bo prej ali slej prišlo do stikov med alžirskimi in francoskimi predstavniki. To bo Francija prisiljena storiti, ker so miroljubne pobude alžirske vlade naletele na ueliko odobravanje v svetu, kjer vedno bolj obsojajo francosko trmo. Bliža se čas, ko bodo o Alžiriji razpravljali v OZN. Zato bo morala Francija končno resno pokazati dobro voljo, če noče, da jo večina v skupščini obsodi. Res je, da je še daleč čas, ko bomo lahko rekli, da je Francija res pokazala dobro voljo, kajti sedaj smo slišali samo doneče besede, katerim so sledila dejanja in druge besede, ki so v protislovju z de Gaullovimi svečanimi iz-jatami. Tudi na kongresu golistič-ne stranke eZveze za novo republiko» so sicer z besedami odobrili de Gaullovo politiko, toda fe sama resolucija, ki so jo sprejeli, kaže, da mislijo nadaljevati svojo akcijo, da preprečijo Alžir-cem, da bi se izrekli za neodvisnost. Na kongresu niso sicer zmagali skrajneži, ki jih vodi Soustelle, vendar pa je sprejeta resolucija kompromis s skrajneži in u njej prevladuje prav teza skrajnežev. Na vsak način se de Gaulle ne bo mogel izogniti po-nov i« ponudbi Alžircev tn bo m-rut vendarle seka/ ukreniti, kar naj bi pokazalo, da njegove besede niso samo propaganda. rta Koncu omenjamo se znano afero Mit terrand. Frejinji teden je senat zavrnil zahtevo za ukinitev parlamentarne imunitete senatorju Mitterrandu v zvezi z znanim atentatom nanj. (Državni pravdnik ga namreč obtožuje, da je žalil sodstvo, ker n« takoj povedal imena atentatorja). Mitter-rund je na seji senata poudaril, da je postal sam žrtev mahinacij policije. Poslanec Pesqnet je prav tako obvestil tudi bivšega ministrskega predsednika Bour-gesa Maunourgja, da se pripravlja atentat nanj. Mau-noury je o tem obvestil policijo, vendar pa je vlada to stvar skrivala do 3. novembra, da bi lahko izpeljala načrt za kompromitiranje Mitlerranda. Mitterrand je dalje obsodil predsednika vlade Debreja, da je pooezan z atentatom na generala Salana v Alžiriji. Kot tedanjega pravosodnega ministra so ga preiskovalni organi obvestili, da je med organizatorji atentata tudi Debre. Ta jr od Mitter-randa zahteval, naj se proti njemu ne začne noben postopek, dokler ne bo zbral potrebnih dokazov za svojo obrambo, Mitterrand mu je tedaj ugodil. Senat je zaradi tega spet prepustil zadevo posebni komisiji z nalogo da zadevo temeljito prei.ee. 7'oda Debre je prepovedal svojim ministrom pričanje pred komisijo, in ta je zaradi tegu potrdila svoj prvotni sklep o ukmitoi parlamentarne imunitete Mitterrandu. O tem bo sedaj spet razpravljal senat v sredo. Pričakovati je zelo burno debato in niso izključena nova presenečenja, ki bodo še bolj razkrila gnilobo med francoskimi vodilnim krogi. Adenauer v Londonu Zohodnonemški kancler A-fenauer je imel prejšnji te-ten dvodnevne razgovore z Kancler Adenauer je prišel v London uveljavit svoje mnenje v zvvzi z mednarodnim razvojem in tudi v zvezi z ustanovitvijo «E’vrops*kega združenja svobodne izmenjave«, ki bi znale najbolj prizadeti gospodarstvo Zah. Nemčije-Tu ga vidimo z Mac Millanom Za čigav račun? Odnosi med Italijo in Jugoslavijo se po oktobru 1954 stalno izboljšujejo in poglabljajo v obojestransko korist, v nekaterih primerih pa morejo celo služiti za vzor dobrega sosedstva in sodelovanja med dvema državama. Take odnose more ceniti in nedvomno ceni zlasti krajevno prebivalstvo na obeh straneh državne meje, čez katero se more svobodno gibati brez večjih formalnosti. V zvezi z uradnim obiskom italijanskega državnega podtajnika za zunanje zadeve, poslanca Folchija, v Beogradu pa se je na tržaški strani glasila italijanske komunistične partije pojavil celo na uvodnem mestu članek, v katerem se skuša odgovornim državnim činite-Ijem podtakniti namera o teritorialnih korekturah dosedanje meje v škodo Tržaškega ozemlja. Ob tem se v članku celo zatrjuje, da naj bi tu umišljena namera povzročila resno zaskrbljenost med tukajšnjim prebivalstvom, zlasti med prebivalstvom miljske občine (zaskrbljenost, za katero miljski župan Pacco izjavlja demokrščanski agenciji cGiulia*, da je zanjo izvedel šele iz glasila KP1 *Unita»j. Kakor da bi to še ne zadoščalo, se je zganil tudi poslanec Vidali sam in zastavil v parlamentu ustrezno vprašanje s tem v zvezi, na kar mu je predstavnik zunanjega ministrstva odgovoril, da so take in podobne *vesti» brez vsakršne podlage. Dejansko obstajajo še vedno dve mešani razmejitveni komisiji, ki se izmenično sestajata v Vidmu in v Ljubljani, in ki opravljata tehnična dela v zvezd z mejno črto po mirovni pogodbi in po londonskem sporazumu. Gre za to, da se ta dela pospešijo in čimprej zaključijo. Javna tajnost pa je, da je zadeva z zakoličenjem mejne črte v glavnem že urejena, da pa ostajata še nekatera vprašanja, predvsem na Goriškem, ki so še odprta in čakajo na ustrezno rešitev. Od kod torej potreba, da vprav glasilo KPJ dviga tak hrup, ki nas, čez noč, postavlja v vzdušje nekdanje inform-birojevske klevetniške kampanje? Komu je to potrebno? Ali se glasilo KP1 nikakor ne zaveda, da se s takimi in podobnimi anahronističnimi podvigi samo smeši? Ali mu vse dosedanje negativne izkušnje takega in podobnega ravnanja res niso nič koristile? Kaj si od tega obetajo? Morda ponovno pridobitev političnega ugleda in vpliva pri tistih tržaških delavcih, ki so si ga bili s svojo nekdanjo cenverovščino* zapravili? Ali pa se jim morda toži po časih, ko je bila protijugoslovanska ost italijanskih nacionalističnih krogov še zelo naostrena in v njihovem časopisju stalno prisotna? Res ne vemo, kjer naj iščemo dejanski povod za tako neodgovorno pisanje glasila K Pl in interpelacijo poslanca Vidalija; vendar smo mnenja, da tako početje nikakor ne more biti v korist delovnega ljudstva niti v korist tukajšnjega prebivalstva, najmanj pa v korist dobrih sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, kakor tudi ne v korist pomirjen j a v svetu ki ga tudi glasilo KPI — vsaj z besedami — tako vztrajno zagovarja. Mac Millanom v Londcnn. ) razgovorih niso objavili nobenega uradnega poročila, toda kancler je na tiskovni konferenci izjavil, da usta obe strani zadovoljni z rezultati*. Zdi se, da je pravzaprav bolj zadovoljen A-denauer, ker mu je uspelo delno vsiliti b onnsko stališče, zlasti kar se tice priprav za rfonjerenco najvisjih. Uspel je doseči, da se na prvo mesto dnevnega reda uonjerence nujvišjih postavi razorožitev, zatem pa nemško vprašanje tn u okviru tega berlinsko vprašanje. Kar se tiče Berlina, je A-denauer vztrajal, naj se ne išče začasna rešitev, pap pa naj se zadeva rešuje v okviru celotnega nemsKega vprašanja, bporazurnelt so se sicer, aa se zadeva postavi na dnevni red v okviru nemškega vprašanju, toda vse se zdi, da se Mac Millan ne stnnja z mdenauerjevim stališčem. Velika Br itentja in Amerika sta namreč mnenja, da bi začasni sporazum o berlinu prej okrepil kakor pa zmanjšal pravice zahodnih držav v Berlinu. Angleški tisk poudarja, da je angleška politika doživela neuspen in da je britanska vlada popustila pred naskokom Adenauerja in, de Gaulla. Kancler je na primer dosegel tudi tako imenovano politizacijo razoro-žttvenega vprašanja, kar pomeni, aa bo hotel s tem povezovati celo vrsto drugih zahtev. Frao tako je dosegel, da so se v Lonuonu obvezali, da sploh ne bodo več govorili o tako iraenouonem sodmiku« alt pa o kakršnem koli »razredčenju« oborožitve v brednji tvropi. Kar se tiče zahodnoevropske integracije, je znano, da gleda Adenauer na to zadevo predvsem kot na politični razvoj, v katerega naj bi se Velika Britanija ne vmešavala. trav gotovo je pri tem vztrajal in je ponovil, da je pripravljen popustiti v gospodarskih vprašanjih. Kar se tue politične plati, pa bo Velika antamja imela eventualno besedo v okviru zahodnoevropske zveze, v kalen je ciaruca snupno z ostalimi sestimi državami skupnega tržišča. Glede gospodarskega sodelovanja so zaceli sedaj ponavljati formulo, aa bosta sporazum in sodelovanje morda mogoča, ko bo zavelo delooatt sev rop-sko združenje za svobodno trgovino*, o katerem so se pravkar sporazumeli v Stockholmu in v katerem sodelujejo poleg Velike Britanije še Norveška, Danska, Švedska, $vica, Avstrija in Portugalska. Poznejša pogajanja naj bi se vodila, kako naj skupina »šestih« in skupina ssedmih» sodelujeta, da ne bi bilo med njima «gospodarske vojne*. >■ >11111111111111IIHMIIIIII tlllllllllllllltllllllllliiilllii zUllllllllllllllltinilHItlllllllliMlllllllllllllliMllllllllllltlllllllllllltlllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIirfIlllllllllllllllllllllliniMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIII ŠTIRJE PRIMERI OZDRAVITVE RAKA V SRBIJI Dve žlici petroleja na dan Znanost se z navadnim empirizmom ne zadovolji - Del strokovnjakov «metodo» odločno odklanja, so spet drugi, ki nameravajo stvar temeljito proučiti in konkretno preizkusiti Tri junakinje te zanimive zgodbe: Prva je Živka Jovanovič, žena delavca iz Kragujevca, drugi dve pa sta kmetici 70-letna Mileva Milojevič iz Osipaonicc in 65-letna Rosa Jocič iz Sikole pri Negotinu (Nadaljevanje na 8, strani) V eni tipičnih delavskih hiš v predmestju Kragujevca, v Srbiji, živi družina Jovanovič. «Mojster Dragi«, kot gospodarja kličejo v tovarni »Crvena zastava«, kjer je zaposlen kot visoko kvalificiran delavec, je krepak možakar petdesetih let. Njegova žena Živka, ki je stara 45 let, pa še bolj je »pri sebi«. Edino hčerka Liliana je bolj drobna. Vsi trije so veseli in srečni. Ni pa tak j bilo spomladi 1957. Gospa Živka je že nekaj časa čutila utrujenost in od časa do časa tudi kak bodljaj po dolnjem delu trebuha. Ker so se bolečine trmasto ponavljale, je povedala možu, ki ni okleval. Takoj sta stopila k zdravniku. Po nekaj ne prespanih nočeh in mrzličnih dneh je Prisrčno srečanje med najboljšim ameriškim strokovnjakom za raketno tehniko Nemcem von Braunom in sovjetskim strokovnjakom Leonidom Sedo-vom, ki je skupno s štirimi sovjetskimi kolegi prišel na ameriški kongres za avstronavtično vede (Von Braun je na levi, Stdov na desni) prišla porazna diagnova: rak na maternici. Nekaj dni za tem je na radiološkem inštitutu medicinske fakultete v Beogradu dežurni zdravnik vpisal novega pacienta — Živko Jovanovič. Diagnoza se je po temeljitem pregledu glasila: «Carcino- ma partionis vaginalis ute-ri» — po domače torej spet — rak, Živko Jovanovič so namestili v sobo štev. 14, kjer so bile tudi druge bolnice z isto boleznjo. Minevali so dnevi, začela se je kura, toda prej zelo obilna Živka je usihala in od 92 kg prišla na 48. Od 30. aprila do 12. junija so Živko ob- sevali 48-krat s kobaltno bombo — zadnjim sredstvom v borbi proti tej grozni bolezni. Ko so 12. junija pacientko izročili možu, da jo odvede domov, so zaskrbljenemu »mojstru Dragemu« zdravniki pojasnili, da se koristnost obsevanja včasih opazi šele kak teden po terapiji. Ko so bolno Živko pripeljali spet na njen dom na periferiji Kragujevca, je okoli njene postelje bila vedno gruča ljudi, ki so jo tešili in ji vlivali upanje, da bo živela. Toda minevali so dnevi in nič ni šlo na bolje. Minili so tedni in stvar se je še poslabšala. Ko je minil čas, ko bi u-godne posledice žarčenja morale priti do izraza, se je zdravstveno stanje Živke Jovanovič že močno poslabšalo. Njen mož, »mojster Dragi«, sicer tega ni hotel priznati in pred ženo pokazati, mučilo pa ga je neizpodbitno dejstvo, da bo njegova žena vsahnila. Krvavitve so namreč postajale vedno močnejše in z njimi vedno neznosnejše bolečine. Bolnica je povsem izgUDila tek in noči so se spreminile v pravi pekel za njo in za domače. Se poraznejše so bile analize. 30. septembra znaša sedimentacija krvi 83-110, tretjega oktobra pade sedimentacija celo na 104-120. Pri krvavitvah se začenjajo opažati tudi kosi razkrojenega tkiva. Kakih deset dni za tem. točno 14. oktobra, torej, 4 mesece po odpustitvi iz beograjske bolnišnice, prenesejo Živko v domačo bolnišnico v Kragujevcu. Toda tu ostane 'e pet dni. Uprava bolnišnice da Živki na razpolago avtomobil, da jo odpeljejo domov, zdravniki pa pobitemu možu povedč, da bo zdržala kvečjemu 5 do 8 dni. Živka ne spi niti čez dan niti ponoči. Od bolečin si grize prste in puli lase. Nič ne zaužije več in vsi čakajo najhujšega, le »mojster Dragi« se s tem noče sprijazniti. V eni teh neprespanih noči se spomni, da živi v vasi Bajazitovo 70-letm starček Boja, ki so ga bili odpustili jz bolnišnice z rakom v požiralniku, ker je bilo vsako zdravljenje že odveč. In starček Boja kljub temu še živi. Do Bajazitova je 35 km. »Mojster Dragi« jih ob vsem slabem vremenu napravi v eni noči peš in tu vidi da je »brezupni Boja« dejansko čil in zdrav. Pobitemu možu je Boja povedal, kako se je izlečil. In ko je mojster Dragi prišel domov, je stopil v trgovino, kupil liter petroleja, ga odnesel v tovarno, da so mu ga prečistili in tako filtriran petrolej prinesel domov svoji ženi. Ko se danes »mojster Dragi« spominia teh dni, pravi, da tedaj že ni bil več normalen. Kljub temu pa se onih dni z veseljem spominja. Ze na smrt obsojena Živka ni hotela slišati o tem, da bi pila petrolej, kot je bil naročil starček Boja, Ker je brezupno odklanjala, ji je mož s silo zjutraj in zvečer dal požreti po žlico petroleja. To se je ponavljalo dan za dnem in po treh tednih »petrolejske terapije«, se je bila Zivna nanjo že privadila. In tako je prišel 23. november 1957, ko je Živka prosila domače, naj ji pomagajo na stranišče. Mož in vsi ostali so ob tem obstali. Živka se že mesece ni premaknila s postelje. Pomagali so ji in, ko se je vrnila, ni vec legla na kavč, kjer je že mesece sama ležala, pac pa na zakon- sko posteljo. Bilo je že pozno zvečer in mož je legel poleg nje, ugasil luč in v sobi je njeno stokanje začelo počasi ugašati. »Mojster Dragi« je mislil, da je prišel usodni konec. Ko pa je prisluhnil, je opazil, da Živka normalno diha, da spi. Spala je vso noč, tako, da je on zamudil v tovarno, da bi je ne prebudil. Ko se je iz tovarne vrnil jo je našel na robu postelje s skodelico Juhe v roki. Od tega dne se jc njeno stanje začelo naglo boljšati. Kmalu je vstala, začela normalno jesti, se rediti, delati in danes živi normalno življenje povsem zdravega človeka 'n njen spomin na težko bolezen so le mučne sanje. Ce bi se bil pripetil, en tak primer uspešnega zdravljenja s «petrolejsko terapijo«, bi mogli reči, da spada med one izredno redke primere spontane ozdravitve. Toda prej smo omenili, da se je v beograjski bolnišnici v sobi št. 14 zrda-vilo več pacientk. Živka se je bila tedaj sprijateljila s 70-letno Milevo Milojevič iz naselja Osipaonica in 65-letno Roso Jocič ir naselja Sikole blizu Negotina. Ko ji je po bolezni odleglo, se je spomnila tudi svojih prijateljic m tako prosila moža, naj bi njeni prijateljici obiskal, da je na to pristal. Namen je bil, seveda, tudi njima svetovati »petrolejsko terapijo« in ker sta tudi ti dv bili v enako obupnem stanju kot Živka, se nista dolgo obotavljali. Mesec dni za tem je poštar prinesel k Jovanovičevim v Kragujevac prvo veselo pismo iz Osipa-onice. nato »n sledila Dismn tudi iz Sikole in tem pismom so sledila vedno bolj vesela pisma. Tudi ti dve bivši pacientki, ki sta bili obsojeni na smrt, sta danes zdravi. Na rednih kontrolah, kamor hodijo od časa do časa, zdravniki ugotavljajo, da ;e njihovo stanje dobro in da so se rane na napadenih organih »popolnoma zacelile in epitelizirale«. Zgoctho smo najedli brez uvoda. Za zaključek pa bomo povedali, da se z navadnim empirizom znanost kaj nerada snrijazni. Primer treh žensk, ki že dve leti po prebolelem raku živijo povsem normalno življenje, postaja zanimiv. Del ali bolje večina zdravmsov to zdravljenje odločno odklanja, del zdravnikov pa kljub skepsi ((petrolejske terapije« načelno ne odklanja, pač pa namerava to terapijo konkretno preizkusiti, seveda pod lastno, torej strokovno kontrolo. Ker gre za borbo proti bolezni, proti kateri je kljub velikemu napredku znanosti kaj malo sredstev, čemu bi ne preizkusili tud itega. Res je, da ni v literaturi nikjer zabeležen poiskus zdravljenja raka s petrolejem, toda v starokitajskih medicinskih beiežkah beremo, da so Kitajci pred tisoči let zdravili nekatere bolezni tudi v prirodnih vrelcih nafte m predpisovali «črno tekočino«. Nafti oz. petroleju sicer očitajo, da združuje ali vsebuje, določen kancerogen agens, toda homeopatija, ki je seveda zelo stara, temelji na načelu «simi*ia similibus cu-rantur«, to se pravi slično se s sličnim zdravi. Za sedaj pa pustimo, da bo- rio£nnst nnvp svnip Zadeva »atentata,) na bivšega francoskega ministra Mitlerranda je še vedno zelo živa. Državno pravdni* štvo v Parizu je odredilo aretacijo bivšega poslanca Pesqueta, ki je «atentat» organiziral. Na sliki Mitterrand (na levi strani) odhaja iz senata, kjer je odločno nastopil proti tis'im, ki so mu hoteli odvzeti poslansko imuniteto Aktualni portreti HEITOR VILA LOBOS brazilski skladatelj, ki se je rodil pred 72 ten. je 1* t. m. preminil. Čeprav je bilo pričakovati, da pri svojih letih ne bo zdržal novega napada bolezni, ki jo je nosil nekaj let, je vest o njegovi smrti močno prizadela kulturni svet. ALBERT SCHVVL1IZEH ki že 45 let deluje v ekvatorialni Afriki kot nekakšen medicinski misijonar, je na potovanju po Evropi, da bi zbral čim več sredstev za svojo bolnišnico, ki jo Je ustanovil za svoje «črn-ske prijateljea. Kot je znano, se je Schvveitzer odločno postavil tudi proti novim atomskim poizkusom. LINO GUSSONI je pred tednom v eni noči obiskal kar tri nočne lokale v Rimu. Ko so ga prežeči fotoreporterji hoteli fotografirati, je nastal pretep, ker m mu bilo nerodno, če bi njegove fotografi ie prišle v Javnost. Nič čudnega, saj Je Lino Gussoni župnik neke ner/vorške župnije. VLADIMIR NABOKOV avtor romana »Lolitan, ki je postal eden najbolj branih romanov zadnjega leta In katerega ze »spravljajo na platno«, se z ženo Vero namerava nastaniti v Italiji, verjetno v Sorrentu. DOMEN1CO MODUGNO bo v kratkem obiskal samega papeža Janeza XXIII. S seboj bo baje vzel tudi kitaro, kajti pred papežem namerava zapeti eno svojih značilnih pesmi. Baje bo zapel komaj skomponira-no »Apokalipso«, ki jo Je skomponiral po tekstu znane poezije nobelovca Quasimoda jgsgggrjggvSTv 22. novembra 1959 KEDAR NATH iraiieva brada j.^0?0^ bi bilo najbolje TOati vso zadevo ministru wosodja», je dejal predrl? vlade. «Kar se me-£«*. misiim, da je tka-Pametnejši od onega!* tl it .je zamišljeno gle-skozi okno; zunaj je ve-semtertja upogibal je- ... 0 listje. «Banya ven-Posoja denar ih še za- Sff,tem'Vedn0 ima Obžalujem, Sire, da ni-■£ toliko pameten. Tka-Sara od ranega jutra Poznega večera in se preživlja. Banya je j. °,zvit in premeten; to-•.firost in premetenost ^največkrat posledici la-j^nosti in ne modrosti, itde »prihaja iz ttižin in ift**. besede svetovalca delovale na krate Takoj je dal ^ati pravosodnega mi- .P°nižno mnenje wi> v&žno pripomnil miki n Pravde, «da za se-ialr moremo niti za niti za posojevalca KjSjjJ8 reči, da sta par ij0 “• Zato je vprašanje, ftejii ed njiju je mo miiLi. Popolnoma brez-^nibno.s. ° ie vse preveč splošen Iloj-^Pon. Sire, je vedno Ih,*- Resnica ostane k j-.^liavno dejstvo in •taHič težko reči z brežin v«? gotovostjo, kdo i-(j,0l?o Pameti. Naj mi bo krrJ,n.a domneva: nekaj lin-iV®, Prirojene, nekaj tiro- S1ar Prego-ii rin 1: samo bedak mi- ®Prr 8 deia napak!» ietli“O. nasprotujočih si feJl* ie predlagal mi-blfe Predsednik, «naj jjj^nstvo samo poizkusih. SeL?6 je Prisiljeno t(i parul: na vprašanje, 'ko J? » 1311 zastavil, mu š*i odgovoriti. Kljub se mu je zdel zeta ?r Predlog ministr- Predsednika. • * * # avilaJ uro kasneje se je iav na dvoru majhen tii;m°Z- Ali so mogoče ?ibon ?nega mojih, ne t ieJ oednih poslov? — jfije oAjPrnševal. Njegove d#41e *° zbegano pobli-Naia' k,8 -bolj Pa ga ->e %ina v ešceče oblečena pil^ ’ zi ga je takoj ob- ^e8ovn°vem Poklonu se tnila 9 kozja brada do->Čite ®T Preproge. ? Ven* strani Njego- N b-mf’ ne!> Je mole-M v Pya. močno prese-l Začudil lnarja se je C*a ?re sPrva je mi-^ Odk f knzen za eno uJe bij »I Soljufij, ki V 0bra,iagresil- Toda iz-r*i Kftpreplii navz°čih so Poin^__ i> da bi orne- WaiS,ma se je umiril vltrti samozavesten. Vska ?in ni zganila S?Je začet’Z0?0111011151 Vte nCel z očmi raz-,{o aze okoli sto- fi>ž5?a so sijšaia %%, J°* Je dejal do-B ki' gjub majhni bo ort« ostala. sire?rvte,in zapo-ir, rSak delček it! JI! te'psa vam i^PojU razpolagaj- ^itiVvaZ)8lldanstvo že- h brado- Zato ^ j^dite kratki!» N °bračain°botavljati S ' sPrail J?? na vse S^Podb^d ’ kaj nal . ! fe . ega Pogled r Sli?*8nai -Predsednika ^ e-V Je Preostale K^°mn Pjeni je zma- K ?iboije ii Ml,sm je- Rv'kateri8 ^Pe1 z na-V, pri se je po-\S ieSV°jih stran- ^Potioar^, sprva v Jim nar • v trenutku ‘ *S?-a«S?nSSj pa * K ,bj pegati “ J pa ^ ® k. Ufiv.j,.' r 11 'f V 1 t t i 'fh7 nar°ertV,' Prenizka ^ lovski18 vtis nje-fci? bre» h Pokornosti P* RoniVoma tnkoj Iv? Ugfij gre ven-raljevske ,'?1jenet>7;ape,ian Od b.*“ j«Vsp* f C?: rupij kT^ani^ in celo šftfi Sa j‘js®sa Začude-It J}1 Pričako- ,.4> IjVo^koj tli Zahtevano W briiem ie Pri- spet Ura ln že spet na dvoru. Bil je zelo razburjen in je težko dihal. «Sire, sire,» je začel prositi. «Tisočkrat vas prosim oproščenja! Ponižno vas prosim, bodite usmiljeni in mi takoj vrnite brado!* Iz zepa je potegnil deset srebrnikov. «Kako, da ste se tako hitro premislili?* «Sirel* Posojevalec je imel oči polne solz. «Moja žena, ko me je zagledala brez brade, je vzkipela: ,Ti nesramni vol, kje je znak tvoje častil’ Sire, pokazal sem ji denar in ji povedal vso zgodbo. Toda ni hotela razumeti. Razsajala je; ,Ti si svoje moško dostojanstvo prodal za umazanih deset rupij!’ Tolmaču in pojasnjeval sem ji, toda vse je bilo bob ob steno. Pred vsemi ljudmi mi je zagrozila: .Dokler ti ne zraste znak dostojanstva kot je bil, se ne smeš prikazati v hiši’» Kralj je pogledal ministrskega predsednika, ki je pomežiknil. Nato so mu brado vrnili. Toda čez pol ure je bil tanya že spet na dvorcu ves bled in zmešan. «Kaj naj storim, Sire,* mu je dejal z glasom strtega človeka. Ko se je vrnil domov ga je žena pričakala pred vrati: «Torej se vračaš z ničvrednim šopom kocin, umazano častjo in s smešno nizko ceno prodanim moškim dostojanstvom!* Nagnala ga je s psovkami in mu pred nosom zaloputnila vrata. Kralj se je smejal, ponovno vzel brado in jo spet plačal. * # # Tkalec je bil človek širokega obraza, čokate postave in je imel močno čeljust z oglato brado. Njegove oči so bile temne in mirne. Poslušal je in si pri tem s prsti nežno gla-dU košato črno brado. «Vse, kar imam, Sire, je vaše,* je izjavil slovesno. »Izvolite ukazati! * Navzoči so ga napeto gledali; on je poglede zdržal in dejal: «Moja cena je vaše imetje. Kar se vam vedno zdi primerno, je tudi meni prav.* «Kaj pa če jo hočemo odkupiti po vaših lastnih pogojih?* je pritisnil kralj. Oni je še vedno nežno gladil brado, kot bi bila njegov edini otrok. «Zato,» je dejal premišljeno, «mi prijateljsko do-olite, da vse skrbno premislim, ker je zadeva močno zapletena* Kralj je postal radoveden. «Moja brada, Sire, je moja čast!*" je pribil tkalec. «S temi nekaj kocinami sem trdo, toda častno živel in si ustanovil ugledno družino. Pred desetimi leti sem si zgradil hišo, ki me je stala dve sto tisoč rupij. Pred petimi lati sem orno-il najstarejšo hčer, kar me je spet veijalo nadaljnjih petdeset tisoč rupij. Imam pa še neporočene dve hčeri in tri sinove. Moja brana je moj kredit, Sire!* je dodal in s lem podkrepil pomembnost svoje brade. »Pred nekaj leti sem hotel zastaviti en sam las iz brade za najetje 18 tisoč rupij. Sedaj je tako: dokler bom imel brado, mi bodo še vedno pomagali, kajti brada ni samo znak časti, temveč tudi moje plačilne zmogljivosti. Večkrat so mi jo poskušali ukrasti celo tatovi; proti tem sem se najodločneje boril in bil pred cem tudi ranjen, za kar sem moral zdravniku plačati inatne zneske. Vse te malenkosti mora človeK upoštevati pri računih.* »Kolikšna vsota bi po vaši sodbi bila primerna?* Tkalec je trenutek pomislil in dejal s sproščenostjo deželjana: »Milijon rupij, Sire!* Kralj se je debelo zarežal in prikimal. »Brada je naša, vi pa imejte denar!* Prišel je brivec, da bi tkalčevo čeljust osvobodil lepega okrasa. Tkalec je stopil korak nazaj in porinil brivca vstran. »Bedak!* je zavpil nad njim. «Hočeš porezati kraljevo brado? Moja je že itak prodana; ta pa, ki jo nosim, je kraljeva brada. Ne pozabi, da je to lastnina Njegovega Veličanstva!* Te besede je podkrepil s pestjo, ki je udarila v obraz «žalivca*. Kralj se zlepa ni nehal smejati. Smejal se je — kot pravi uradno poročilo dvora — uro in petinštirideset minut. Potem je podaril tkalcu ne samo brado, temveč tudi srebrnike, ki jih je bil zaslužil z modrim odgovorom. 1) Bar»ya — indijski posojevalec denarja. ,z nov A X? Prizor iz Camusovega filma «Črni Orfej» PLEMENITI KONTRASTI Pariška «Opera coiiiiqne» in Prosvetni dom v Izoli ••• Basist ljubljanske Opere Ladko Korošec - stotrikrat Kecal - Kratka pot od dramskega igralca do opernega basista - Sancho Pansa v Parizu - Pimen in Vaarlam v Barceloni • In vendar - Don Pasguale v Kopru in Izoli To ni niti biografija, ne reportaža in ne informativ-ni zapis, kajti težko je na strogo odmerjenem časopisnem prostoru, predstaviti tako zanimivega človeka, kakor je Ladko Korošec. Pri vsem tem pa je najbolj zanimivo prav dejstvo, da ta mož nima nič takega na sebi, kar bi zamikalo novinarja ali reporterja: nič rahlo pozerskega, kar je navsezadnje vendarle vsaj zunanja dekoracija gledališko-opernega človeka. Nobene tipično operne fasade ne na obrazu m ne v celotni pojavi, niti nekakšnega originalnega «o-pernega* zvena ni v njegovem glasu, nič artistično-opernega tudi nima tematika njegovih konverzacij-skih mimobežnosti. Morda 'pa je ravno to tako zanimivo, da človeka prvi hip osupne. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirnitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiutiiiitiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŠE ENKRAT MLAD AVTOR V OSPREDJU Smiljan Rozman: «Obala» (_knjiga kot fihnsk Pet med seboj rahlo povezanih zgodb iz življenja letoviščarjev, domačih in tujih, natakarjev, godbenikov, tabornikov, mornarjev Knjiga domačega avtorja je na slovenskem knjižnem trgu vedno zanimiv pojav, ki je toliko zanimivejši, če gre za mladega avtorja. Po izidu pa še bolj, če knjiga opraviči pričakovanje in ne razočara. Knjigi, ki je zdaj izšla pod naslovom «Obala», moramo prižriati, da je opravičila jjfi-čakovanje. Se več. Marsikoga bo “nfčšenetila. Vsem pa'"60 ne vojne. Zanj je prejel Prežihovo nagrado. Letos se nam je predstavil s knjigo »Obala*. Ce bi v književnosti uporabili filmsko izrazoslovje, bi tej knjigi nadeli podnaslov «literarni omnibus«. Kajti knjiga je sestavljena iz petih med seboj rahlo povezanih zgpdb', 'ki jim je skupna obala in življenje o-Iroli nje V teh zgoHVah obrav- velika lahkotnost le malce mbti. «Obala» sicer ne predstavlja kake posebno velike u-metnine. Je pa to na poseben način napisano delo, s svojsko obravnavano tematiko, skratka knjiga, ki je zanimiva in ki predstavlja nekaj svežega Vjj.nifSli književnosti. Zato gre 'avtorju priznanji, posebno še, ker n' nobebega Iz nemške scenografije- H 01 ime h Wendel: «P i' i ne Homburškia Heinricha von Kleisla. Mestni oder, Wuppertal OPOMBA O PISATELJU Kedar Nath sodi med mlajše naprednejše indijske pisatelje. Sedaj živi v Varšavi. dokazala, da imamo rudi med našimi najmlajšimi pisatelji avtorje, ki znajo obravnavati sodobne teme, ki so zanimivi, privlačni, moder; i in kar je glavno znajo »Isati. Knjiga «Obala» je tako s se p sinje vredna. Izšla je v zbirki, ki jo je na novo zasnovala Državna založba Slovenije. Njen prvotni naslov »Pisci mladega .odu« dokazuje, da je ta zbirka namenjena mladim avtorjem. Sedanji naslov ((Trkov časa« sicer tega ne pove tako določno, vendar kaže na to. da hoče založba z izdajanjem knjig v tej zbirki omogočiti mladim talentom objiv.jaoje njihovih del, pa čeprav morda ne gre za posebno dognane umetnine. Knjiga ((Obala« je ena izmed prvih treh knjig te zbirke miadih pisateljev. In kdo je avtor? Smiljan Rozman je doma iz Maribora, kjer se je rodil leta 1927. Doživel je vojno, saj so njegove starše izgnali Nemci v Srbijo, sam pa je komaj šestnajstleten okusil prisilno delo v Nemčiji. Po vojni je dokončal učiteljišče in nekaj časa učil. Potem pa se je posvetil, predvsem pisateljevanju in živi zdaj v Ljubljani. Pisati je začel že v srednji šoli. Javnosti se je predstavil z novelami, ki jih je zadnja leta objavljal po slovenskih revijah. Lani pa je pri mariborski založbi Obzorja izdal roman «Nekdo«, zajet iz življenja druge svetov- nava pisatelj življenje v nekem letovišču ob našem morju. Pri tem opisuje življenje letoviščarjev, domačih in tujih. natakarjev, godbenikov, tabornikov, mornarjev in domačinov, od katerih vsak po svoje doživlja poletne dni v času turistične sezone. Njegove zgodbe so neprisiljene, preproste, skoraj igrive, napisane lahkotno, hudomušno, s smislom za humor in rahlo ironijo. Pa vendar kljub vsemu tople, prijetne, svetle in polne toplote, tako kot so lepi in brezskrbni dnevi na počitnicah ob morju. Pisatelj je izredno dober opazovalec. In zato bi lahko njegove zgodbe še toliko bolj lahko primerjali s filmom. Bralcu se zdi, kot da na platnu gleda pred seboj to pestro in prijetno življenje, ki ga, kot neusmiljeno realistična kamera, do podrobnosti prikaže bralcu pisateljevo pero. In tako kot v filmu, je tudi pisateljeva tehnika pripovedovanja taka, da kratko, jedrnato, a ostro in plastično čara pred bralca koščke življenja, ki mu je skupna obala in ljudje okrog nje. V tem svojem načinu pripovedovanja in obravnavanja sodobne tematike je avtor originalen. 2e to pa je avtorju treba šteti v prid. Pa tudi ta tematika sodobnega življenja je nekaj novega v naši književnosti. In če omenimo še prijetne zgodbe, smo s tem povedali vse, kar daje knjigi vrednost, čeprav nas včasih pre- dvoma, da bodo ob tej prijetni knjigi uživali mnogi bralci, kot Uživajo ob prijetnem filmu, ki sicer dosti ne pove, ki pa vendar pokaže človeku, košček njegovega življenja, povrh vsega še takega, ki je prijetno. Knjiga mladega avtorja zasluži vso pozornost ljubiteljev knjig. Naša partizanska pesem Partizanska pesem je kljub temu, da obravnava za današnje čase že skoraj zgodovinsko tematiko, še vedno polnokrvna, borbena pesem, z nezmanjšano veljavnostjo in še vedno aktualna, saj nam borba za nacionalno in osebno svobodo samo simbolično predočuje borbo za splošno in resnično svobodo vsega človeštva proti temnim silam. Iz teh razlogov se je založba »Borec« lotila nove izdaje partizanskih pesmi, hoteč v novo zbirko zajeti vse pesmi, ki so nastale v času narodnoosvobodilnega boja, ne glede na njih izvor in poreklo. Tako smo dobili na naš knjižni trg okusno opremljeno knjigo, ki prinaša besedilo in note 156 pesmi, razvrščenih v pet ciklov. Knjiga ima poleg uvodne besede urednika Radovana Gobca še študijo dr. Padoslava Hrovatina o slovenski partizanski pesmi. Na koncu pa sc še kratke opombe k pesmim. V uvodni besedi ugotavlja urednik, da predstavlja joredmetna zbirka najpopolnejšo izdajo partizanskih pesmi, kar jih imamo pri nas. Skupno število teh pesmi nas naravnost preseneča. Prav . la knjiga pa je obenem dokaz, kako plbdna in ustvarjalna je bila kulturna tvornost naših ljudi tudi med osvobodilnim bojem. Prav primerjava med domačimi, povsem domačimi pesmimi in presajenimi, kaže ugodno sliko domače tvornosti. Knjiga pa je pomembna tudi zato, ker so nekatere pesmi, ki so bile sicer kvalitetne, pa zaradi manj spretne priredbe manj izvajane, postale z objavo v tej zbirki dostopne vsem pevcem. V sporazumu z avtorji je namreč uredniški odbor nekatere pesmi priredil in jih napravil bolj pevne ali bolj učinkovite. Uvodna študija dopolnjuje zbirko, nastanek posameznih pesmi in druge podrobnosti v zvezi z njimi pa tolmačijo opombe. Osrednji del knjige so pesmi, razdeljene po ciklih. Partizanskim priredbam slovenskih narodnih pesmi slede pesmi drugih jugoslovanskih narodov. Nato so uvrščene ruske revolucionarne pesmi in pes,mi drugih na- rodov. Osrednji del zbirke pa predstavljajo ((slovenske umetne partizanske pesmi«, ki jih je tudi največ Založba »Borec« je z izdajo te zbirke partizanskih pesmi storila nadvse pomembno delo in pripomogla, da bo , pesmgrica poipa-gala ohraniti partizansko pesem živo in še večkrat izvajano. Pripominjamo, da so pesmi prirejene za moški zbor. Tone Seliškar: Martinček, sin brigade Priljubljeni mladinski pisatelj Tone Seliškar je za založbo «Borec» pripravil besedilo za slikanico, ki jo je opremila z izvirnimi podobami Marjanca Jemec. Knjigi se pozna, da jo je napisal odlični mladinski pisatelj, ki ve, kaj je treba mladim bralcem. Avtor je obdelal v knjigi zgodbo mladega fanta Martinčka v času osvobodilnega boja. Zgodba se po mnogih peripetijah in burnih doživetjih srečno konča. Tudi slike so primerne, vendar bi tako kvalitetno in res lepo napisano besedilo skoraj zaslužilo bolj veščo risarsko roko. S!. Ru. tllllllMIIHIIIIIMI III! >111 MU IHM UM II Idi H MIHI'MIMUllltllHtll MII llllllllltll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH l| Fran Albreht (,17. XI. 1889-17. XI. 1959) Fran Albreht, slovenski pisatelj, literarni in gledališki kritik, esej:st in kulturno- politični publicist, prevajalec, literarni organizator in javni delavec je pred dnevi dopolnil svoje 70. leto. Rodil se je v Kamniku, gimnazijo pa je študiral v Kranju, kjer je že urejal dijaški rokopisni list Cvet in sad. Prvo javno objavo svoje pesmi je doživel 1. 1906 v Slovanu, potem pa je sodeloval še v Omladini in Domačem prijatelju, od 1. 1908 pa tudi v Ljubljanskem Zvonu. Seznanjal se je tudi z idejami socializma, kar je prišlo neposredno do izraza že v njegovi poeziji; njegov Spev proletarcev je iz časa okrog 1. 1910. Od 1. 1912 dve leti domačega poučevanja v Gorici nato vojna, po vojni diploma na slavistiki ljubljanske univerze, v drugi svetovni vojni Dachau, po vojni važna mesta ljudske oblasti do upokojitve. To je zunanji potek Albrehtovega življenja. V tem času je pa tudi deset let urejevanja Ljubljanskega Zvona, vidimo ga med avtorji Krize Ljubljanskega Zvona in med ustanovitelji revije Sodobnost. Vselej je stal na pozicijah, katerih veljavnost in tvornost je v celoti potrdila najnovejša zgodovina. »Lepo vas prosim, nikar ne pišite o meni, ker..,* «Toda...?» «... v resnici ni kaj pisati. To, da sem operni pevec, ljudje itak vedo. Da sem basist, tudi. Da sem rad med ljudmi, prav tako. No... in?» V koprski »Vipavki*, kamor ga je pripeljal član Slovenskega okteta Tone Kozlevčar (strastni ljubitelj redkih dobrih ljudi in dobrih vin), se je ob domačem kosilu razpihal pogovor o estetskih vrednotah koncertne izvedbe Donizettijevega »Don Pasquala», s klavirjem seveda. A Korošec je — kako zanimivo za njegovo notranjo podobo! — uporno potiskal v prvi plan vlogo umetnika, v tem primeru opernega pevca, v neki napredni družbeni skupnosti: da gre — čeprav na račun estetskih kvalitet — med ljudi, da jim ob maksimalnem razdajanju lastnih moči vsaj nakaže svet operne glasbe, ki jim je sicer tako nedopovedljivo daleč. Iskra zdrave, človeške, polne in zadovoljujoče sreče se je prižgala v njegovih očeh, ko je pripovedoval o uspehih te donpasqualske skupine v vaseh na Dolenjskem in drugod, pa o tem, kako so prihajali kmečki ljudje po predstavi k njim, se z njimi pogovarjali.... Da, tu, v teh malih, na vi-oez drobnih in nepomembnih srečanjih, morda kje na Dolenjskem ali štajerskem, vseeno, kjerkoli že, tu se začenja renesansa neke umetnosti, tu izgubi svoj papirnat šelest geslo: u-metnost ljudstvu. Ladko Korošec sugestivno omamlja s svojo zavzetostjo, pa s svojo čudovito in toplo privatnostjo, ki pa je vsa vaša, če le pokažete kanček razumevanja za njegove ideale. Mislil sem si: o bog, ali je mogoče, da danes med nami prebiva še tak človek, ki pri vsem svojem zanosnem idealizmu celo še verjame v te svoje ideale? Ali pa nemara ta kontrast ne oznanja haše:' velike skepse, malo pridne prizanesljivosti, samoljubja, sivkaste prilar godljivosti in suhega, zoprnega pesimizma? Lgodba tega pomirjujočega humanizma se je začela leta 1920 v Zagorju ob Savi. Sodim, da je bil Ladko Korošec doma v skromni družini, dasi tega ni posebej poudarjal. To so namreč stvari, ki po svoje oblikujejo značaje. Njegov oče je bil kapelnik rudniške godbe in strast za muziko ga je oplazila že v otroških letih. Vzorna biografska beležka bi s cehovsko natančnostjo pou-udarila osnovno šolo, pa srednjo šolo, namigovala na uspehe v šolskih nastopih. Spustimo vdano ta srednji del: operni basist Ladko Korošec je v Ljubljani končal dramsko Akademijo in še zdaj ga topli spomini priklepajo na imena profesorjev Debevca, šesta in Šaričeve. (Zdelo se mi je, da zakajena, gostilniška «Vipavka* zdaj ni več tako brezupna, tako zapredena v pajčevino krč-marstva!) Tri leta je bil dramski igralec: baron Žiga Zois v «Matičku*, pa še to in ono, naposled vloga Povodnega moža v Strindbergovi drami »Nevesta s krono*. Ta Povodni mož je prekucnil njegovo kariero: vloga je namreč zahtevala, da njen nosilec tudi poje. In Korošec je pel: zato, ker je to.terja* la vloga, in zato, ker je rad pel. Slišali so ga, povabili v Opero, postal je učenec Julija Betteta in — še danes je tam. Preprosta zgodba, kaj ne? Brez ekspozicij, konfliktov in očiščenja: ravna, bi človek rekel, in gladka. Kakor njegova gostova-nja: leta 1954 z beograjsko Opero v Wiesbadnu. Pel Je Vaarlama v «Borisu Godunovu*. Tja so ga poklicali potem še štirikrat. Prav tako v švicarski Lausanne. Potem je bil kralj Tref v Prokofjeva »Treh oranžah* — z ljubljansko Opero v Parizu in pozneje v Benetkah. V Pariz se je vrnil z beograjsko Opero, toda v novi vlogi: .Sancho Pansa v operi »Don Kihot*. Ladko Korošec je čuden človek: svoje uspehe sramežljivo skriva v podstrešje svojega srca. Drugi so povedali, kako je bilo v Parizu: bis, bis, Sancho Pansa. On pa je z Don Kiho-tom — basistom Cangalo-vičem — nepfeudarno sedel v razkošni oblačiinici Sarah Bernhardove. Zaradi njega, zaradi slovenskega in ljubljanskega in zagorskega in pri vsem tem se vedno tako tragičnega, toplega in osebnega Sancna Panse je beograjska Opera ponovila svojo predstavo. Ne vem, če si je kdo doslej upal napisati to resnico: tu je in ljudje jo bodo brali. To je pa tudi vse, kar je o njej treba povedati. Potem je bil Korošec v Parizu še Vaarlam in je bil še Dikoj v Janačkovi operi «Katja Kabanova*. Letos bo 22. decembra gostoval v »Grande Teatro Celeo* v Barceloni. V dveh .vlogah, ene opere; Vaarlama in Pimena v »Borisu Godunovu*. Tu so tofej tisti redki kontrasti: Ladko Korošec poje v Wiesbadnu, pa v Lausannu, pa v Parizu, pa v Benetkah, potem v Barceloni — z enako močjo, z enakim notranjim ognjem, ki prezira vse papirnate predsodke, pa poje »Don Pasquala» v Kopru in Izoli, v Kostanjevici ali kje v kakšni drobni vasici v osrčju Slovenije. Take stvari je vredno zabeležiti: to so namreč ljubeznivi antagonizmi današnjega časa Neugnani Doktor, všečni, poniglavi, o-krogli pa vrtoglavi Don Bartolo, pa spet živahni, slovansko domačni Kecal iu navsezadnje skozi solze smešni, a vendar cervante-sovsko tragični Sancho Pansa — štiri velike postaje na dolgi, a ne vedno lepi in shojeni poti opernega basista in prijatelja vseh ljudi, še posebej pa znanca in tovariša malih ljudi Ladka Korošca. Saj ne more biti naključje, da na nogometnih tekmah, kamor rad zahaja, navija za moštva, ki sq na koncu lestvic. «Fantje, danes pa boste zaigrali*, jim pravi. In najrajši bi jim to zapel. Nemara pa bi bilo treba s filmsko kamero, ki jo ima doma in je njegov zvesti, ljubljeni konjiček, posneti dokumentarni film z naslovom: «Ladko Korošec — vdani in zvesti slovenski Sancho Pansa*. MILAN LINDIČ P. JANEZ BRTOJA, BARKOVLJANSKI ZIDAR IN PEVEC P J Kako je Janez iskal botr delil vino s svojo Vano Pjetlarca z Ujemanj » Nosili smo še krila, kajti prve hlače smo oblekli, ko smo šli v prvi razred barkovljan-ske šole, in smo se že čudili, kako more nekdo imeti ime Janez in še povrhu vzdevek Brtoja. Kakšen Barkovljan je to, če mu ni ime Nine, Vanek, Vane al kaj taikega? Naše začudenje ni nič pomagalo, kajti Janez je ostal do svoje smrti Janez Brtoja. Janez je imel svojo hišico na dolgem bovedskem dvorišču. Borna je bila njegova hiša, kajti na pročelju je manjkala polovica ometa in desno okno se je s težavo zapiralo. Pred hišo je bil postavljen kamnit stol, na katerem je lahko sedelo več oseb, a ikljub najlepši legi, od koder se je lahko gledalo barkovljansko morje, ni bilo Janezu dano, da bi ga občudoval. Na prostornem dvorišču je bilo vse prepleteno z vrvmi, na katerih je njegova Vana sušila perilo. Vana je bila perica in je na te vrvi obešala skozi ves teden rjuhe, srajce in drugo belo perilo, a vmes so visele tudi rdeče flanelaste ženske hlače, ki so se ob kraški burji napihnile, da so se zdele kakor baloni. Seveda smo kot otrooj izkoristili tako priliko, da smo metali v take napihnjene hlače večje ali manjše kamenčke in smo bili tako nekaki predhodniki današnjih košarkarjev. Tudi Vana se je morala globoko prikloniti, ko je šla nabrat peščico peteršilja, kajti obešeno perilo je viselo skoraj do tal. Zato pa tudi Janez, ki ni več videl skozi devet zidov, ni mogel s svojimi očmi do morja. Tako je bilo pred Janezovo hišo ali nič bolje ni bilo v njej. Od večnega dima okajena kuhinja ni razpolagala s takim prostorom, da bi človek v njem lahko sedel. V ponedeljkih je bilo razgrnjeno u-mazano perilo po vsej mizi, po stolicah, po skrinji, omari in po vsem, ki je imelo tudi najmanjšo ploskev, v torkih je bila razgrnjena žehta, v sredah splaknjeno perilo, v četrtkih posušeno in je ostalo do petka, ko ga je Vana spravljala v cule. V sobotah pa je Vana raztegnila domače perilo, tako da je ostala kuhinja Janezu na razpolago samo v nedeljah. Pa kaj bi Janez v nedeljah s kuhinjo? Ta dan je bil posvečen maši, večernicam in gostilni. In vendar je našel Janez prostor, kamor je lahiko sedel in to je bila «kura». Pa ne mislite, da imajo s to besedo opravka kokoši. Kaj še! Kura so rekli majhnemu prizidku v svislih hiše, ki je služil za ikuho. Na nizkem ognjišču je bil postavljen v pravokotu daljši stol, na katerem je lahko sedela vsa Janezova družina izven Vane, ko je zunaj deževalo in skozi vso zimo, ko je bilo sedenje na odprtem priprava za prehlad in kašelj. V tej «kuri» je ob slabem vremenu in skozi vso zimo sedel Janez in jih kvasil v veliko veselje družinskim članom in sosedom, ki so se kaj radi shajali v Janezovi hiši. Redki so bili dnevi ali večeri, ko se v Janezovi kuri ni kadilo. In še kako se je kadilo! Med letom je bilo mnogo vlage in takrat je Janez pripravil svoji Vani samo vlažna in večkrat celo mokra drva. Ob takih prilikah se je valil dim od stropa do kolen, da se niso videli drug drugega. Večkrat je Vana klicala svoje otroke k večerji, ki so bili od nje oddaljeni dober korak, a Vana jih ni opazila, pravil se je proti Greti, da naprosi trgovca Pogorelca, naj mu gre prihodnjo nedeljo za krstnega botra. Pod okno Pogorelčevega doma je prilomastil točno ob polnoči in začel metati kamne v polkno, za katerim je spal Ante. Dosti je padlo kamnov, ‘preden se je Pogorelec prebudil, a naposled je vendar odprl okno in vprašal, kdo je tisti malopridnež, ki ga ob tako pozni uri budi iz spanja. «Jest s’n jest, gaspud Pogorelc. Jest s’n, Janez Bertoja.* «Jen kej češ jemet u tej ure?» «S’n pršo v’s pruaset, če grjeste za krstnega buatra muajmo sine, ke mo bomo dale glih tisto jeme, ke ga jemaste vi.» «Pej ne be pršo l’hko jiitre, ke b’š pršo spet an gl’ž’k tropinovca u muajo žganjarno?« «A ni miga taku» mu je odgovoril Janez. «Muoj ranjek uače me je rjeko, de treba pritiskal s svojim nizkim basom, ko so peli za božič: kakor niso videli otroci Vane. j nejt buatra na pastele jeno ne «Kej jeh ‘kličeš h večerje« je rekel Janez, «sej smo kukr uokajene klobase jen se l’hko ad’n driizga pojemo.» Janez se je točno držal navodil, ki mu jih je dal pokojni oče. Po takih navodilih mu ni bilo težko dobiti botra, ko je šlo za krst ali birmo. Qd- u vaše petešarije.* Kaj je hotel Ante Pogorelec, gretarski jestvinčar, kakor obljubiti Janezu, da se bosta videla v nedeljo pri krstnem kamnu? Janez je bal po poklicu zidar a v nedeljah je bil tudi cerkveni pevec. Pošteno je RIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII1HIIIIIIIIII lllllllllllllllllllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Hill II llllllltlllltlllllllllllllllllllltll Hill II Hill I Hill 11 Hill llllltlllnilll III llllllllllllll 111111111111111111111111111111111111111 OD PREPROSTE POGAČE DO NAJ1ZBRANEJŠ1H SPECIALITET Človek vseh časov je precej suwva skr]jei za gvoj želodec hrana - pečena ----------------------------------- živila - Kruh je bil vedno temeljno živi- lo - Sladokusci - Pojedine pri Rimljanih Prehrana današnjega človeka se mOčife razlikuje od one, jo je imel človek v raznih dobah zgodovine. Dandanes, ko je tako rekoč vsa znanost vprežena v raziskovanje vseh mogočih lastnosti posameznih živil, o njih vplivu na človeški organizem, o škodljivosti tega ali onega hranila, ko že vsak šolar skoro ve vse mogoče o ogljikovih hidratih in beljakovinah, o rudninskih soleh in o vitaminih, si pač ne moremo misliti,, da so ljudje mogli živeti, ko o vsem tem niso nič vedeli. Prvotno se je človek hrar nil le za to, da je zadostil lakoti. Vendar pa je naravni čut v njem odločal in ga vodil pri izbiranju, da je segal po takih živilih, ki so imela vse snovi, potrebne njegovemu organizmu. Pozneje pa se je človeku začenjal okus spreminjati, iskal je v jedi še drugih užitkov in marsikdaj se je odločil za tako jed, ki ni bila ne potrebna ne koristna, a je bila «fina», z njo se je postavljal in nemalokrat je bila taka prehrana vzrok boleznim in celo epidemijam. Kuharska umetnost je stara prav toliko kot o-genj. Ko je jamski človek okusil meso, ki se je ponevedoma osmodilo ob ognju in spoznal, da je boljše kot surovo, ga je od takrat redno osmodil ob ognju, ali pa ga je tudi začel kuhati. Celo nekake kuharske recepte so našli iz tistih dota, napisane oz. narisane na kamnitih ploščicah. Iz drugega tisočletja pred našo dobo pa so se ohranile prave kuharske bukve, v katerih so recepti napisani na povoščenih tablicah. Stari Grki so bili znani, da so radi dobro jedli. U-živali so malone vse jedi, ki so še dandanes cenjene in so poznali celo kaviar.. Bili so tudi veliki ljubitelji "IktaijS:, cenili so" zlasti paivja jajca, -a' za posebno poslastico so veljale pečene svinjske noge, jetra divjih prašičev in ovčja glava s figami. Jedli so tudi vse vrste perjadi, posebno divje, dalje rake in poznali so tudi najboljše vrste rib. Sadje je bilo pri starih Grkih posebno v čislih, saj ga je v njih domovini na pretek. A med vsemi jedmi je bil najbolj imeniten kruh. Bil je bel kot sneg in nadvse okusen. Niso bili Grki prvi, ki so začeli peči kruh. Po zgodovinskih virih je videti, da so bili prvi, ki so poznali kruh Izraelci. Tako nekako okoli 1.700 let pred našo dobo segajo zapiski. Seveda niso kar takoj znali delati kruh, kot ga poznamo mi. Ve se, da so delali kruh takole: Pred peko so žito najprej dobro prepražili in šele potem so ga zamesili v pogačo. Potem so začeli peči kruh tudi Babilonci in tako se je polagoma jela širiti peka kruha po vseh deželah. Nekako pred 2.000 leti so ga prenesli tudi v Rim. Tam pa so peko kruha dobro spopol-nili. Sezidali so posebne peči v ta namen. Tako krušno peč so odkopali v ruševinah Pompejev, ki je zelo dobro ohranjena. I-meli so tudi posebne mline, v katerih so mleli žito. Te mline so gonili ali sužnji ali pa kaznjenci. A tudi živina in celo voda. Stari Rimljani so bili še večji ljubitelji okusnih jedil kot Grki. Najbolj znamenit rimski sladokusec je bil Lukul, ki je zapravil vse svoje imetje, ko je pošiljal posebne odprave po vsem svetu za to, da so iskale recepte za najbolj izbrane jedi. V tisti dobi je bil Rim resnično središče sveta. Pomično, pa tudi dejan- arij so se stekala bogastva od vseh strani. In takrat so prirejali rimski veljaki razkošne pojedine. Takrat se je ugled posameznika ravnal po tem, koliko poje in koliko gostov povabi ter kako razkošne so njegove pojedine. Znane so pojedine, ki so se največkrat spremenile v pravcate požrtije, ki so jih prirejali Neron, Tri-malhijon, Vitelius in še mnogi drugi. V tisti dobi so jedli leže. Pri vsaki mizi je bilo po navadi troje ležišč, vsako za tri osebe. Ob mizi je bilo ležišče nekoliko vzdignjeno, a gostje so se med jedjo naslanjali z laktom na blazino, noge pa so imeli stegnjene po ležišču navzdol. Sicer pa so bili itak bosi, ker so si obuvalo sezuli brž ko so vstopili, in si umili noge. Pri jedi niso rabili vilic, kose mesa so nosili v usta kar z roko in zaradi tega so si morali pogosto umi-t( roke že med jedjo. Najbolj pieprosta večerja takih veljakov je obsegala najmanj sedem jedi. In vino. Najboljše, močno, izbrano vino. A redno so ga mešali z vodo, samega piti je veljalo za nespo- dobno. To seveda le med jedjo. Ko pa so končali jesti, takrat pa ni več bila obvezno mešati vino z vodo. Najvažnejše so bile večerje, ki so tudi najdalj trajale. Tudi po več ur. Posebno imenitne pojedine so bile tiste, kjer je gostitelj poskrbel za spored. Nastopali so pred gosti plesalci in godci, recitatorji in pevci. Niso bile tudi redke pojedine, pri katerih so skrbele za zabavo gostov spogledljive ženske. In take večerje so se skoro redno spremenile v prave orgije. Nihče se ni več menil ne za obzirnost ne za spodobnost. Vse strasti so se docela sprostile. Tudi glede obnašanja pri mizi so imeli takrat nekoliko drugačne pojme kot jih imamo dandanes. Riganje pri mizi so imeli za spodobno, a kadar so želodec že tako napolnili, da se jim je začela upirati vsaka jed, so si neredko kar tam pri mizi pomagali, da so se olajšali, da so mogli nadaljevati z večerjo. Ko dandanes beremo o vsem tem, se nam pač gnusi. A takrat je bilo vse to zelo naravno in razumljivo. Bilo je več kot nor-malno, saj je bilo merilo ugleda, imenitnosti in veljave. Takrat so mnogi živeli samo za to, da so jedli. S. A. Kaj se vam adi pastirci vi, al’ ste kaj slišali? Za velikonočne praznike je prišel hripav domov, ko je moral pri Riccijevem Allelu-ja zapeti to besedo najmanj stokrat, a vse pesmi je pel Janez po notah in ne na pamet, kajti že v tistih časih se je pelo v Barkovljah po notah. Bilo je za dopnnašanie sv. Jerneja, ko se ga je Janez malo več kakor navadno nalezel. Od starega društva do bo-vedakega dvorišča je bila dolga pot in še daljša je postala, ko so morala priti Janezu na pomoč vsa drevesa ki so rastla ob dolgi poti do Tabra. Malo naprej od Tabra je začela strma bovedska pot, na katero se je moral Janez pripraviti. Naslonil se je na debelo brestovo deblo, in da si nabere zadosti moči, se je zdelo Janežu primerno, da si eno zapoje. Če je že stokrat zapel drugim, zakaj ne bi zapel enkrat samemu sebi? Sv. Jernej, barkovljanski cerkveni varuh, je samo do polnoči, zato mu je treba zapeti. In Janez se je lotil: 0 o o o ifpihala tllcViija lllijot popraveš uado, ma če djenes , uado v vino, pej se frdirbala (J vino. Videš kašne lepe reči, A ke me navade na uosmice v/ muoj Janez? Vide, ke uan se (j zastuope na vino je so na A uado.* V Kakor za vsakega tako so U tekla leta tudi za Janezi. Bolj Q pogostoma je Janez posedal v a svoji kuri, kjer je pomagal U dimu. Janez namreč ni kadil Q Pred skoro petdesetimi leti je k Sv. Ivanu prihajala tedensko prosjačit stara revna ženica iz Ricmanj. Njen nastop, vedno enaka molitev in pogovor, ga je razpredla z mojo materjo — kar se je ponavljalo teden za tednom s zi več let — so mi ostali živo v spominu. Predvsem se spominjam njene litve, ki je bila tako različna od one od drugih beračev, ki so po navadi mo očenaš. Danes razumem, da jo Je »pjetlarca* sama sestavila, zato sem Jo zabeležila. „ Dve osebi tu govorita druga z drugo. Prva je »pjetlarca* Ančka, dr p pa mandrjerka Vanka. cigaret, ne pipe in tudi ne ci- a i- v gare. On je imel svoje poseb-ne cigarete, "ki so bile podob- Q ne klobasam. V časopisni pa- A j- V pir si je natresel najdebelej- . šega tobaka za pipo, med ka- Q terim so bile take trske, da A bi žnjimi lahko skuhal kavo. G Kako naj bi zvijal s takim to- (J Pjetlarca Ančka: Duobr dan! Buh dej! D’nas d’š grje naprej. Juočejuo strehe, napite suo lehe, je muokr us’k kuot, uade pau&uod, — luba sna Vanka — še u šulne ne manka! Pjetlarca Ančka: Ma prej ku h mize se usjeden, za tistga muolen, ke je vreden: (Vsa družina jo posluša.) bakom in majhnim cigaretnim A papirjem svoje posebne ciga- V rete, ko mu bi tak tobaik preluknjal papir. Za tako delo je bil primeren samo časopisni >. papir. Med zvijanjem je Ja- (J nez vtaknil v žerjavico večjo Q Sklicuje praznek vse ledi Mladjenče jeno stare. Se sv. Jeme tle časti Patruon jen varh tje fare. Prav ko je končal, se je pojavil barkovljanski stražnik, tki slučajno ni govoril slovensko in je zato rekel Janezu v tržaškem narečju: «La sa Janez, che nd se deve cantar de note?* na kar mu je Janez odgovoril: «Ma caro mio sior! Mi canto fora de note* s čimer je mislil Janez povedati, da poje po notah. Stražnik pa je končal z besedami «Fora o dentro, de note no se deve cantar* in je Janeza poslal domov. «Ma vdžga zludja! Nanika po notah se ne smej več puaj*t. Mene se me zdi, de se je svet zmešo.* Janez je imel lepo navado, da je peljal s seboj na osmi-co svojo Vano. Niti misliti si ne morete, kako si je štela Vana to v čast. Preden se je odpravila od dogna, je šla od hiše do hiše z izmišljenimi izgovori, samo da je povedala Mariki, Juci, Pepki in Tuonci, da gre z Janezom na osmico, Ogrnila se je z lepim krapo-nom in je korakala vštric Janeza, kakor da bi šla k poroki. Ko se je Vana vrnila z osmi-ce, je šla znova obiskat vse sosede in jim pravila, kako je bilo na osmici in kaj vsega jo je Janez naučil. «Viš Juca! Na uosmice spije Janez giih trko kukr jest.* »Maj p’s» je rekla Juca. «De spiješ ti glih trko vina kukr Janez? Ma muče dej Vana!* «Ma k’r te rečen. Samo posluša me! Janez kliče ta prve pualč jeno reče: Viž Vana! Zdej nalijen. mene, puale tebi jeno nazaj mene. Kadar pride na mizo ta druge pualč, nardi Janez glih ta-ku: «An gl’ž mene, an gl’ž tebe jen anga mene. Ben spijemo al ne spijemo uoba glih? Ma kej misleš ti Juca? k’d’r sedimo z Janez’n p’r mize, me zmjer’n kej nauači. Kej be rekla ti Juca, kej je vseglih, če djeneš vino u uado al pej če djeneš uado v vino? «Eh! Vse an zlude je, ke sez takga mejšanja ne pride uon neč driizga kukr bevan-da* je rekla Juca. #Ben videš ke ni taku, zatu ke če djeneš vino u uado, GRAFOLOG ODGOVARJA I. ZORA — Prisvojite si večjo mero samozaupanja. Na splošno ste uravnovešeni, vendar bi vam čustvenejse b 7 Tn oj ko trošite svoje življenje ne škodilo. Pridejo trenutki, ___ vtf prihranke brez pravega cilja, odnosno za stvari, o Ka- prinranKe Drez prave*;« cuja, uu..uD..v — -v : " «L terih se pozneje prepričate, da nimajo pravilne cene. g Skrbi, ki se vas lotijo glede bodočnosti, ne jemljite , skorjo kruha, da se je poštena segrela in jo je v takem stanju vrgel v .kozarec vina, da se to malo ogreje, kajti Janez je dobro znal, da mrzlo vino lahko škoduje grlu in želodcu. Tako je Janez skozi vso zimo zvijal svoje posebne cigarete in srkal ogreto vino, dokler mu ni začelo v prsih hreščati, kakor da bi imele v njih miši svoja gnezda. Vedno A na slabje je šlo Janezu in za- A to mu je Vana očitala, da bo G 0 o o o o o o S’n trudna, me vjertč prestuopat use jerte, uod dave use zguda za staruo, je huda! Se d'š d’nas pada, u kolena me zbada. Suo nuage u uade, ja, Ančka, kar huade petlat ukul šiš! Luba sinka zdej viš, za škuorjecuo kruha! Se pr nas ne čuha. Suo tri uatročiče zap’ščene tiče. Muoj sin je balan zmire v’č us’ke dan. Ga nesreča je pičla, se me žena zmaličla, z drugem pa svete, nej buojuo je hipe prekljete! U jemjene baga učjeta, gospodarja t’ga svjeta, jen njegouga sina u menjave kruha jen vina, jen svjetga d’ha u zadržke mest. Amen! Nej pažjegnan buo us’k kamen! Dave s’n pr svjete maše bld, t’n s’n vidla Jezusa, jen njegoveh pjet krvaveh ran. Jezus je zbuadjen na djesnuo stran. Ne križej ga! Ne martrej ga! Van je duabrega srca, kar ga pruosmuo, tu n’n da! Pruosmuo ga ta svjete raj, na un’me svjete n’n ga daj! Svjete križ, uače, sin, svjete duh Tri pršuone, an sam buh! J’žeš, Juožef, Marija, buode naša kompanija, .m pa nuače, pa dnjeve, nejm’r tt *J ’ uad vekomaj do vekomaj, Amen! Vanka: vedno huje, ker preveč preseda v kuri. A Buoga reva Ančka vi. ((Huade na left, ku huade, V m.____-j— če čješ uozdravet. Ma u kure ne b’s jeno ne b’š uozdravo.* Naposled je bilo treba iskati zdravnika. Ko je ta dobro pregledal Janeza in mu pred- q zdej lih padan zguni, Muolen za dobrutneke naše, jeno starše vaše, pej za ustita žlahtuo, nej Jez’s buo tLs’n za vahtuo! h mize buoste sjela, 0 z name buoste jela! S Mineštra duabra, sirk uophan, U pride zmire prau u padan! pisal potrebno zdravilo, mu je Q Dejte les še vaŠUO CUlCUO rekel: Lei Janez bisogna che curi la salute. Insoma, lei la A de v’n kruha dan jen anuo mulcuo! a Učjere kukca smuo ubile, U d’nas mulce smuo nardile. se devi meter in cura. «Ma sior mio! Se son tuto el giomo in cura.* a mm0 2G ft ^ kapitale. ((Bravo Janez, bravo Janez!* (J ® • J P 0 Celga kukca smuo predale Buh pagljede dual pa zemle, bagatcan užurnen, ti le jemle. Usi tuaje črve smuč, ti velek se jen silen, samo julk usmilen nej u tuaje gnade bub! Buh de be jemele jen de be dale, pačeščeno njegovo svjeto imjč! mu je rekel zdravnik pri odhodu. In tako je Janez še nadalje sedel v svoji kuri, dokler ga smrt ni spravila v Kunčevo njivo. R. P. OPr šiše duaste je douga, uače vianc. skrbi n'n da! . uače pjanc, 0 P’smuo tu! Jen Ančka dejte, A zdej te z name jejte, q de se utešči r’n duša. ■iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniimimiiiiiiiiitiiiiiiiiiii Vanka: Drugo ku zaslužla ste kosila, samo reva, krko ste smolila! V Ne prašte še vi kan jen kuot? 0 Kr h n’n nej v’s prpjele puot! b Buh žjegne Ančka! A Veselo potovanje v Dalmacija ali nepričakovana moc pesjflj Dne 30. junija 1938 smo se v Celju vkrcali na vlak: Ciril Rakuša, tedanji slovenski prvak za harmoniko; Karlo Sancin, tedanji ravnatelj celjske Glasbene šole in mednarodno znani violinist; Berto Sirk, slikar, velik prijatelj morja in imeniten kuhar — specialist za ribe; Ciril Velušček, ranocelnik in nosilec male priročne apoteke, naše rezerve in utehe za primer kake nezgode na morju (barka) ali na kop nem (gostilna); ter moja podpisana malenkost. Naš cilj je bil Šibenik in nato otok Murter; v podrobnem potnem načrtu pa so bile naslednje postavke: vožnja po morju in kopanje: ribe in olje (petkrat na dan); paradižniki in paprike (glej prejšnjo postavko!); epolo in njegov polnovredni sorodnik vugava (seštej obe prejšnji postavki!); smeh in veselje (pomnoži med seboj vse tri prejšnje postavke!); sploh počitnice! 7 izrecno pripombo: »Brez časopisov in brez ženskega spola!!» V Zagrebu nas je čakal še naš dvorni fotograf, veseli Slavko Godnič. leni štajer, sončna Vipavska dolina in tužna Istra, a po zaslugi Slavka Godniča se je v Zagrebu pridružila še jebentarska Dalmacija: Visoko nad glavo je Godnič ob prihodu vihtel debelo ci-lerco rujnega dingača, češ, naša divna Dalmacija nam že v naprej pošilja pozdrave in dobrodošlico. Rakuša in Sancin sta takoj intonirala pesem «Oj divne mi Dalmacije!* in s tem sprožila naše bučeče »žinganje*, ki je bilo dober porok in prerok bodočega «žaganja».... Začela se je vožnja, za katero nas tudi najbolj klasični argonavti lahko zavidajo. Po «divni Dalmaciji* sla naša dva muzikanta zaigrala nekaj mirnih, resnih komadov. Nato je sledila pavza s kruhom, vinom in drugimi pritiklinami. V levi roki svinjski krak, v desni čašo vina je veseli Godnič,klopi in kovčke; dejal: »Kjer je kruh, tam je stegovale do v 8 krak; kjer je krak, tam je stropa. ^ vino; kjer je vino, tam je | Neki Dunajčan J*«, ‘ krik; in kjer je krik, tam je - - —a/'a ■ krok!» Rakuša je dodal: «In če še eno tako zineš, bo pa krah!» Klasične gcdbe je bilo konec. Po par valcerjih in koračnicah je prišel na vrsto naš bogati slovenski poskočni repertoar. Tako smo, kar nas je bilo Slovencev, na-mah veselo poskakovali (in krulili!) v svoji slovenski vodi, gotovo bolj veselo nego dalmatinske ribe, ki so nas čakale tam doli v svojih dalmatinskih vodah. Iz sosednih kupejev so se ruvali in suvali k nam potniki z nasmejanimi obrazi irt z očmi, ki so žarele od razposajenega počitniškega pišmevuhštva Penjali so se meKi c/uiiajoe-j- naš kozarec dinga® f prijetno zapel sta vSr ( sko «Mei Muatt® ^ Weanarin» (Matk o . Dunaja doma) J" ' poredno «Du liaDSar»d-o« -vota, i brauch ka (Nebeški oče nioJ> ..(jiKj maram tvoj!):.. w g mlada Nemka, e1\j sentimentalno « j j nastopil je celo . ^d i jan (vrag si ga.v^ jt/U se je vzel!), peijl dobro odrezal z jetna • te P8. ®e/.e',e' , Ki Rak (od 216. do 22.7.) Vabilo ne bo prijetno, vendar se boste morali odzvati. Izvedeli boste koristne vesti glede vašega dela. Tvegali je treba. Škorpijon (od 23. 10. do 21. 11.) Nepričakovani dogodki bodo razveselili vaše srce. Videli boste drago osebo. Prijeten večer. Dosegli boste, kar želite. Ribi, P V' do 2 nS 't' niste jf.nl. f razpiši V i] i„ P' Pr Up// .e*ni>y p / nem pody°^lU ugodnejši. altom. Mot Just ber tenorist. ne Dotakni se samo- ^.KRESA , RAYEN !_______ ) \f?OKE PROČ OD DRE* ’ Vdala f j— V°Ce' STE'—----- twoRELI ■> »ZAKON PO-. o ZNAM ABOUE Sl BpO... J®S. mislil sem, da \TUDI C e Bi to ga Boste zada-) napravil.Clo- vil/ / ~~ Svestvo NEBi/r — ^------y \MNOGO IZGuJ/ fl KAJ POČETE A Cv^^atISPjk^S^ OB TEJ UR, >J{&ZCfi*iA$/rZ kactCAM f... PRED POL J »mm I us,CA URE SO OA NJEGOVI \JE ZAVOHALA. PRIJATELJI odpeljali/ ^=W U ' (v REDU'//Af&rffl IZVELI SMO TUD/ , DA TUKAJ. PREBIVA PROFESIONALNI —> IGRALEC , NEKI... RAYEN.JK? V KATER, SOB,'JE /~ ?--JURI GOSI [raven.. PUSTITE ME ! KRIŽANKA IZ SKRAJNEGA KONCA BRD V lepi dolini pod Medano ležijo skrbno obdelana in rodovitna polja JESENSKI MOTIV IZ NABREŽINE ^glo še vedno čaka na vodovod, ker je voda napeljana samo do ra*potja Plešivo - Ceglo - Sedem lovcev na enega samega ptiča .**< Pred časom smo objavili dva članica Poti našega sodelavca Po krajih ob meji med Brdi in Furlanijo. Danes zaključujemo opisom tega kotička 11,1 naši skrajni narod-nostni meji. lini BnJe tor€i v prelepi do-tjj0 . Medano, čeprav mo-tyati me^e P0<1 ceno pro-SV°^e Pridelke, vino in W ,1 VePdar ne tarnajo, kalit > arLslkie drugje, o sla-Sče | Prijaznimi očmi do-ij\lj Saojekuhe. ***** morda kakšno 'ttnil ž!'i°- ki naj bi jo **1 0 ,v Članku, ko bom pi-S . aišnjem življenju?« «Da pražal kmeta v Ceglem. i za ~v°dovodu bi lahko Smfv- Kaj je z vo' 'Slem - Nimamo ga še v So 'j *°da je napeljana Pjla razpotja Ple^vo-i' IftU slovenska šo* V M ¥ kilometer odtu-^seca koder so letos dva k nam.» ? dorm-1 so mi tudi vodo m i-Cega vodnjaka, v karanih '^ar mrgolelo zelo .^etej z*Valic. Poldrugi ki-)!va, a v°dovoda ni taka za-iH, u 1° krminska obli. plešivm°r spadata Ceglo ? Sov* °’ ne mogla rešiti. i avii„ ,razmejitve med Ju-_*8eBa In Italijo je ta raz-lslt0 as spadala pod me l4 je k , no in faro. Tudi J* t;_blla v Medani. ski položaj sloni na dveh krepkih temeljih, in sicer na vzorni pridnosti in na ugodni legi zemljišč, kar je z vrha Cegla, pri zadnjih hišah pod državno mejo, jasno razvidno. Dolina se mi je prikupila že, ko sem se vozil po njej proti Ceglu, ko sem pa stal na vrhu, je ležala pred menoj vsa pozlačena od sonca (bližal se je poldan) in se je nikakor nisem mogel nagledati. Spodaj pod Ceglom, Plešivom in Krminsko goro se razprostira prekrasna, skoraj popolnoma okrogla zelena ravnina do potoka Oblino, ki teče proti jugu pol kilometra vzhodno mimo Cegla, skezi Preval, mimo Zgornjih Ruš v potok Vrša. Preval je zožena dolina pod Ceglom. kjer je prehod (od tod ime Preval) iz te v nekoliko više ležečo dolino med Ločnikom in Gradiščem. Pod Ceglom je bilo močvirje do leta 1937, ko so ga kanalizirali in izsušili ter spremenili v sedanjo rodovitno polje, ki je obkroženo z vencem nizkih brd z vinogradi od Krminske gore do Plešiva, Cegla, Vipoiž m že omenjenega potoka Vrša. Ne vem sicer, kakšen je bil Adamov raj, ali jaz bi bil tudi s takim zadovoljen in razumem, zakaj si kmetje v Ceglem in Plešivem prav nič ne želijo, da bi postali sužnji tovarniških strojev. Iz Cegla sem se vrnil peš ;(j*bt od Cegla do Kfmiha je dolga približno 6 km), da se bolje naužijem prirode in da si ogledam pokrajino in njene prebivalce. Takoj na ravnini pod Ceglom sem srečal lovce, sedem jih je bilo, ki so bili s puškami pripravljeni, da ustrelijo enega — medveda, mislite? — ne, ubogega tiča v velikosti kosa, ki je zbegano frčal nad njih glavami. Puška je počila in tič je končal precej daleč od mene, v koruzi, kamor so naglo izginili tudi lovci in njih psi. Stopil sem med koruzo ob cesti, da vidim kako je visoka. Stebla so bila vi- soka približno 3 metre, medtem ko sem videl svoj čas v ubogi Reziji komaj 1 meter visoko zrelo koruzico. Ta plodna ravnina, kjer uspevajo razen koruze tudi vsi polj- . _____________ ski pridelki za domačo pre- in drugimi. I hrano, omogoča vinorejcem, h9*0 d0 delavcev ni, ker ki živijo okoli nje, precejš- dovolj dela. Ta njo gospodarsko neodvisnost a dober gospodam | in če že ne bogato, vsaj u ,lllll,|MII|||lt||l|m||||||||t||||||||,||,||||||||l||mll||m|lllll|llll,M|l|,|l„,|1llllt|| (a'=na K jl °bčino 1; " b>l skf°V°ra z domačini, iz i.°mn4b zahtev in iz kar J’! C* dobil vtis, da tu-5.Vsa; °> če že ne srečno, sv°3o usodo še pre-Voljni kmetje, da, l C'6 Je' toliko samostoj-h' *°r tudi koloni. Govo- .-“ar setn videl okoli dobno kmečko življenje. Seveda bi dobra zemlja nič ne koristila, ako ne bi bila tako pridno obdelovana, kakor so tukajšnji vinogradi in polja pod njimi. Tu ni zapuščenih vinogradov, kakor so premnogi v tržaški okolici. Pridnost je vidna povsod, ne samo na njivah in v vinogradih, ampak že na kmečkih dvorih, ki so lahko ponosni na svoje lepe in velike poljedelske stroje. Toliko strojev nisem videl še v nobeni od naših vasi; bila je nedelja in počivali so vsi doma na obširnih kmečkih dvoriščih pred lepimi in skrbno negovanimi poslopji. Nehote sem se spomnil na vzorne švedske vasi, na katere ne morem pozabiti predvsem zaradi tega, ker so v rezkem nasprotju z zanemarjenimi norveškimi. Obiškal sem še prve kmeti- je Cegla, ki niso daleč od razpotja Plešivo - Ceglo, nekatere že v ravnini na glavni cesti, nakar sem si hotel ogledati ge šolo na razpotju, o kateri so mi trdili, da je bila ustanovljena pred nekaj leti. Sola pa je bila zaprta, ker je bila nedelja in ker edina učiteljica stanuje v nekem bližnjem mestu. Na šolskem poslopju je velik slovenski napis Osnovna šola in manjša tablica z napisom Scuola elementare di Plessi-va. Od tukaj sem odkorakal mimo raztresenih kmetij, ki jih Slovenci imenujejo Kr-minska gora, Italijani pa Monti, v Krmin, Sama gora s* na zemljevidu imenuje Monte Quarin. Krmin-Quarin. Katero od teh dveh imen je izvirno? DRAGO GODINA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiMiniiiuiiiiiistmiiiiiiiiiiiuiniiiitiiiiiiniiiiiiinitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiMiuiniiiiiiMiiiiiiiiiiHitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii Križem po naših krajih mi,, £iata POROKA v Padričah praz- He»- Ju-n J’°,r°k0 Franči' ' 3e st„ c- svoje Prčživela v rojsten ,ta J novembra 1909. \ °b° o pr,se0la večno ?!C' °d taL*°Vim Supni K 1 let 2 r • ie dul!tlh ®*e a ,e na^“ N n°/Tote *n tegobe 'st* jima ‘3enja-. v zak°- !e 5- °d 1-r.A r°dilo petero p er"‘ so še štir- J», *n} dn sta i‘h v jnaterinega jezi- ,sc dandanes vsi l Pe»XZVet!!e0'‘ dTU' SlAoter. 0 *bora «SIo- °0 <'fI' hi sta v dru- Si !et v ! ovala dolqo 11 i*e «e j", starej.H doma- y\e l'ranVr° Mmminjajo, N 3® kr - Meinarjena, *°lo v‘Cei° P° domače, zboru s svojim lepim altom. Mot Just pa je bil dober tenorist. Tovarii Kalc je upokojenec po skoraj šestdesetih letih zasluženega dela: najprej je delal v kamnolomih, nato v pivovarni Dreher, v raznih podjetjih in v zadnjih letih je bil zaposlen kot delavec pri pokrajini. Tudi njegova žena je od mladih, let vedno delala. Mnogo let je nosila vsak aan mleko v Trst, da je s tem doprinesla tudi svoj delež z vzdrževanju družine. Jubilanta sta stalna in stara naročnika «Primorskega dnevnika» m zato se čestitkam njunih otrok, vnukov, sorodnikov, prijateljev ter vseh vaSčanov pridružujeta tudi uprava in uredništvo našega lista ter jima želita še mnogo srečnih in zdravih let. M- M. Ni potrebno križariti po tržaškem Krasu komaj vsakih pet in več let, da opazite spremembe po teh naseljih — že po letu dni morete zazna movati- drugačno lice. Ce bi to ocenjevali iz zornega kota izpred pol stoletja, bi opazovalca to presenetilo in bi se nedvomno vprašal p*- vzroku te — blaginje. Da, to bi za človeka prejšnje dobfr pomenilo veliko blaginjo. Moderno vozilo ni več v zadregi celo za najbolj stran* siko naselje. Dobre ceste so seveda namenjene splošnim prometnim potrebam. Stroju se hoče čim lepše, boljše, krajše ceste, ker se tem voznikom, upravičeno ali ne, sila mudi. Te prednosti nove dobe so v precejšnji meri deležni tudi oni, ki v poslih ali kako drugače le niso tako nestrpni — naše vasi. Povsod voda in luč, oba važna činitelja v gospodarstvu in zdravstvu. Ta dvojica je v preteklosti — takrat, ko čas še ni bil tako dragocen kot danes, povzročala našim gospodarjem in gospodinjam ali v gospodarstvu in v družini toliko preglavic. Seveda predvsem' voda, ki so jo lovili v kale in posode pod kapom, šele kasneje v vodnjake. Poletje je povedalo, koliko je bil vreden liter dobre vode. Luc po vaških poteh, pred hišo, v vseh hišnih in gospodarskih prostorih. Gospodinje, ali znate to pravilno ceniti!? Mlade gospodinje najbrž ne, ker če hočemo pravilno ceniti neko ugodnost, moramo v tem prej preskusiti na lastni koži neugodnost. Te gospodinje ne vedo, kaj pomeni poltema ob leščerbi ali za njo polmrak ob petrolejki, ki ima svojo težko zgodbo v naših starih stanovanjih in tudi v gospodarskih pritiklinah. Pa se pomaknimo dalje. Nekoč ste videli lepe domove v mestu. Kakšen bolj redek dvorec se je šopiril v gaju njegove bližine. Ali se nam, danes dovolj ne napase oko na vseh mogočih in mičnih oblikah domov tudi na podeželju in celo predvsem na podeželju? Čigavih domov? Ta je od kakega zelo petičnega meščana (Opčine, Devin), oni — mogoče nič ali malo manj razkošen — od domačega trgovca ali višjega uradnika, tretji od obrtnika, četrti — tudi ličen — je dom delavske družine. Tudi po vaseh je gneča, se pravi, da je število družin (delavskih) narastlo. Kam iz rojstne vasi? Ne le, da ni za tako «popotovanje» sredstev, naš človek je s svojim rojstnim krajem tako spojen kot malokdo in se od njega loči le v skrajni sili. Kraševec je trd, a v svoji sredini mehak, čustven. Ali je to praktično dobro ali ne, je vprašanje zase. Mi pravimo, da je v tem nekaj naravnega in zaradi tega moralnega. Torej v vas nove krove ali pa preurediti in prilagoditi stare stene novim sta-, novanjskim potrebam. Tako rastejo med starimi stanovanjskimi zidovi, iz skednjev in lop novi družinski domovi, sicer tesni, a dovolj udobni. Ta osamosvojitev je močna težnja mladih zakonskih parov, predvsem mladih gospodinj, ki se sklicujejo na enakopravnost in si žele čim-večjo udobnost.' Sicer pa je težnja za lastno streho povsem naraven pojav. Se je po deželi zemlja, še hlevi, kleti, živina.... Zdi se, da je mnogim vse to preveč vsakdanje, rekli bi preveč prozaično. Saj je to resnica in mi bi se temu radi izognili, a kaj, ko pa je vse življenje v svojem bistvu velika proza. Pa tudi ono «fi-no» življenje, ono gosposko. Le prisluhnite štirim stenam naših domov, bilo mestnih ali podeželskih, gosposkih ali preprostih, pa boste priznali, da je res tako! In če je vse življenje proza — in da ne pozabimo — prav v prozia predvsem v trdem kmečkem delu tudi pesem — poezija — zakaj bi se ne dotaknili tudi zemlje jcar je z njo v zte-zi? S to zadevo pa je drugače. Tukaj je z njo približno, tam manj v redu, na mnoge površine pa so gospodarji docela pozabili. Hlevi se ne prilagajajo modernim načelom kot stanovanjski prostori in njih oprema. Radovedno oko se stisne in čustva so težka. Opazovalcu se neprestano vrača ista misel, češi Zakaj je tukaj civilizacija — ne, to je že tud: kultura — tako trmasto obstala? Zakaj IIIMfllllltllllltllllllllltllllllllllllflllltllllllllfllinmillllUIIIHIIIIttllllllltlll,,,,,!,,,,,,,,!,,,,,!!,,,!! OB SVETEM MARTINU NA PROSEKU Sestanek odbornikov kmečkih organizacij Podeželje pogreša kmetijske tečaje Naš patron sv. Martin « moral biti kmečkega porekla, mogoče iz kakšnih vinskih krajev in poznavalec vina, sicer bi bili namesto njeg< postavili za določanje, če ;«i je mošt spremenil v vino, ka* kega drugega svetnika. On je torej v neki meri kmetovalec. Menda so se prav zaradi tega zbrali na Martinovo na Proseku odborniki Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, da se pomenij« o kmečnih zadevah, ki jih je vedno več. Ni jih zadržalo doma slabo vreme; to pomeni, kako resno jemljejo taktne sestanke. Oba tajnike sta poročala o poteku dela, o raznih intervencijah in vlogah, o pomoči kmetom pri vpisu v seznam kmečke bolniške blagajne itd, Nam so iz te zadnje zadeve znani primeri, ki niso za bonomijarr ško organizacijo — tega log-ca na naše kmete v mrežo obljub in prevar — posebno čedni in častni. Naši ljudje drug za drugim uvidevajo, kdo jih s svojo politično špekulacijo vara in kdo iskreqo ščiti njihove stanovske interese. Zaradi tega se kmetje samo po svoji uvidevnosti vedno bolj obračajo na K|Z in ZMp (via Geppa 9). Na seji so obravnavali tudi vprašanje večernih kmetijskih tečajev, ki jih podeželje močno pogreša. Oblast se za to kaj malo zanima. Kljub znatnim oviram nameravata obe organizaciji prirediti v rej zimi nekaj teh tečajev. Tudi mi bi si takega tečaja zelo želeli, in to tembolj, ker se postopno poraja težnja za umnim izkoriščanjem zemlje, na kar smo v zadnjih desetletjih, žal, pozabili. Nismo pa kakšni izkoreninjenci, se pravi, da bi se od svoje rodne grude povsem ločili in bi je ne cenili. Ce so na Martinovo tožili kramarji in drugi, ni vreme toliko prizadelo gostilne. Martinovanje se je zavleklo tudi skozi teden, Na njegov račun je padla marsikatera opazka v obliki jeze in šale. Obvestilo kmetovalcem Potrditev - licenciranje plemenskih bikov Vsi kmetovalci, lastniki nad 10 mesecev starih bikov, pretiravanje. Kot malokdaj so nam zelo ugajali igralci vsi po vrsti: Silvij Kobal, Miha Baloh, Bogdana Bratuževa, Rado Nakrst, Štefka Drolčeva tn Julij Guštin. Seveda se bomo s predstavo še podrobneje ustavili v eni prihodnjih številk, toda za sedaj jo moramo vsakomur samo priporočati. Prof. Tavčarju -in izvajalcem iskreno čestitamo. Naj bi bil ta lep začetek ugodno znamenje za novo sezono! Izvolitev novega tribuna na univerzi Po raznih zapletljajih je skupščina predstavniškega organa univerzitetnih študentov končno izvolila novega tribuna Enza Tomellija, ki je nato predstavil nove člane izvršnega odbora. Novega tribuna so Izvolili na podlagi sporazuma iz letošnjega marca, ko so se domenili, da bo šest nj£a?Xev tribun iz vrst katoliške »Intese« in šest mesecev iz laične UGI. Ko pa je prišel čas izmene, se je katoliška «Intesa» obotavljala, zlasti ker so nastala nasprotja tudi glede univer. zitetnega športnega centra in centra za kinematografijo. Končno je pretila nevarnost razkola tudi še po izvolitvi novega tribuna, ker je vklju- Clane Delavskih zadrug opozarjamo, da imajo pravico veliti tudi v primeru, če liimato članske izkaznice. Zadostuje, da pridejo v nedeljo od 9. do 22. ure na volišče v Ul. Italo Svevo 14 (bivši prehod Sv. Andreja 68) in da imajo s seboj veljavni osebni dokument. Tam bo posloval poseben članski urad. kjer bodo lahko uredili vse formalnosti in nato volili. čil v Izvršni odbor enega člana UGI, ki katoličanom ni pogodu. Po daljšem razpravljanju so katoliški študentje le popustili in se pobotali z UGI. Preklicana stavka v Delavskih zadrugah Včeraj dopoldne so s posredovanjem urada za delo dosegli, da so sindikalne organizacije preklicale že napovedano stavko uslužbencev Delavskih zadrug. Sindikalni predstavniki so na pogajanjih dosegli določene garancije, da se pogajanja na uradu za delo prič-no v torek 24, pri čemer kaže, da je vodstvo Delavskih zg-drug pristalo na ločitev pogajanj na dve ločeni vprašanji. Kot smo že poročali, je do napetega položaja v Delavskih zadrugah prišlo, ker vodstvo ni hotelo pristati na povišanje plač za 2.5 odst., kar je že v veljavi v vseh drugih trgovinskih podjetjih in zadTužnih podjetjih. Prošnje za dodelitev ljudskih stanovanj Občinska komisija za dodeljevanje stanovanj sporoča, da so neveljavne prošnje, ki so bile vložene pred 12.7.1959 z Izjemo beguncev. Zato poziva komisija, da naj prosilci vložijo do konca leta novo prošnjo na posebnih obrazcih. Upoštevali bodo samo prošnje italijanskih državljanov, ki stalno prebivajo (rezidenza) v Trstu. Obvestilo zveze partizanov Tajništvo Zveze partizanov TO obvešča svoje člane, da je v teku nabiranje podatkov v zvezi s priznanjem naziva »bivšega partizana-borca« in ((domoljuba« za državljane bivajoče na Tržaškem, ki lahko dokumentirajo ali kakorkoli dokažejo, da so pripadali operativnim partizanskim edini-cam ali da so sodelovali v organizacijah Osvobodilnega gibanja. Potrebna pojasnila dobe čla- Nova trgovina na Opčinah Sinoči je bila na Opčinah otvoritev nove trgovine z radijskimi in televizijskimi aparati, električnimi potrebščinami in z vsemi drugimi aparati, ki jih potrebuje današnje sodobno gospodinjstvo. Trgovina je v novi stavbi na vogalu Proseške in Narodne ulice, kjer sta b:li pred nedavnim že odprti trgovini Delavskih zadrug in manufakture Podobnik. Nova trgovina je zelo okusno opremljena in bo poleg že številnih novih lokalov na Opčinah vasi brez dvoma v ponos. Lastnik trgovine, g. Marij Sosič, je ob otvoritvi prejel številne čestitke in lepe šopke rož. ni na sedežu. Ul. Montecchi št. 6- tl, vsak torek, četrtek in soboto od 18. do 19.30. zaprt Konzulat FLRJ 28., 29. in 30. Uradi Generalnega konzulata FLRJ v Trstu ne bodo sprejemali strank dne 28., 29. in 30. t. m. o priliki praznika Republike FLRJ. Huda prometna nesreča Včeraj popoldne okoli 17. ure se je zgodila huda prometna nesreča, zaradi katere je v nevarnosti življenje 24 let starega Marcella Bembija iz Milj. Bembi se je vozil s svojo vespo po obalni cesti proti Sesljanu, za njim pa je sedel njegov 23 let stari prijatelj Gina Centak, prav tako iz Milj. Mladeniča sta uživala v prijetni vožnji in vse je šlo po sreči skoraj do Sesljana, ko se je zgodila nesreča. Zračnica zadnjega kolesa je nenadoma počila, vespo je začelo zanašati po cesti in Bembi je izgubil oblast nad vozilom. Oba mladeniča sta se naenkrat znašla na tleh in medtem ko se je Centak takoj in nepoškodovan dvignil, je Bembi obležal nepremično na tleh. Prijatelj mu je seveda takoj priskočil na pomoč, toda ko je videl, da močno krvavi na glavi, je prosil prvega avtomobilista, da o nesreči obvesti rešilno postajo. Cez kake po' ure je prišel rešilni avto, s katerim so ponesrečenega Bembija odpeljali v bolnišnico ter ga nujno sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdravniki so mu ugotovili veliko rano na glavi z verjetnimi lobanjskimi poškodbami ter hud pretres možganov, zaradi česar so si pridržali prognozo. iiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiintitiiiiifiiiiiniiiiittiiranniiiiitiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiinititi Razprava o šoli v Italiji Podpiranje zasebnih šol po državi je protiustavno Velik vzpon zasebnih šol, ki jih imajo povečini v rokah verske organizacije V Krožku za socialne študije na sedežu PSDI v Ul. sv. Frančiška je bila v petek razprava o temi: .Sola v Italiji*. Razpravo je vodil prof. Schiffrer, govorila pa sta prof. Gia-como Furlani o »Medicijevi reformi, in prof. Pesante o .Javni in zasebni šoli«. Zatem se je razvila precej živahna diskusija. Prof. Furlani je poudaril, da ni mogoče ustanoviti enotne nižje srednje šole za vse, ker se ni mogoče odpovedati latinščini, čeprav jo je treba nekoliko skrčiti. Po njegovem mnenju je treba nižjo srednjo šolo razdeliti v humanistično, Strokovno in v »normalno«, to je nadaljevalno. Med temi tre-m vrstami šol pa ne bi smelo biti pregrad in bi moral biti mogoč prehod z ene na drugo (?,fc4qpolnilnimi izpiti. Pri tem ja treba Upoštevati pomen, ki ga-je zadobila v sedanjem razvoju industrije in tehnike nižja strokovna šola za pripravljanje bodočih specializiranih delavcev. Minister Medici je skušal nekako razsodno urediti vprašanje šol za učence od 11 do 14 let starosti ter je razdelil nižjo srednjo šolo v štiri vrste, toda višji svet za šolstvo je zavrnil nadaljevalno šolo, tako da bi ostale le tri vrste. Sploh je na tem področju velika zmešnjava in se razne težnje križajo. Prof. Pesante je načel kočljivo temo o odnosih med javnim in zasebnim šolstvom in je kljub zelo umirjenemu tonu obsodil poskuse za okrepitev zasebnih šol na račun javnih ter ugotovil, da imajo zasebne šole povečini v rokah verske organizacije in duhovščina. Clen 33 ustave jasno določa, da je poučevanje svobodno in s tem tudi ustanavlja- Tako bomo volili za Delavske zadruge i Jutri začetek razprave proti morilcu lastne hčerke Jutri se bo začel pred porotnim sodiščem morda najbolj zanimiv proces jesenskega zasedanja. Ni se še popolnoma polegel odmev nerazumljivega umora komaj 3 leta stare Iviane, kateri je njen oče Sergio Fain 3. aprila letos naperil samokres v glavo in jo ubil. Vest je žalostno odjeknila pri Sv. Soboti, kjer je* mala Iviarja stanovala pri starih starših in tudi v mestu. Pri nas namreč že dolgo nismo zabeležili take tragične družinske tragedije. Fain je umirajočo hčerko prinesel v bar nasproti stadiona, kjer je počakal, da so prišli ponj agenti letečega oddelka kvesture. Presenetilo je njegovo vedenje med zasliševanjem, ker je stalno izjavil, da je nameraval ubiti samega sebe, a da mu je samokres zašel na hčerkino kodrasto glavico. Kot ozadie tragedije je tedaj navajal ženino nerazumevanje, češ da ga je pustila na cedilu in da ni hotela živeti v njim. Dejstvo je, da to ne more b'ti edini vzrok njegovega koraka, ki presega vse meje. Brez dvoma bodo imeli porotniki težko nalogo, da ugotovijo, kaj je Faina prisililo, da je' ubil hčerko, ki jo je blazno ljubil. Sicer so že ugotovili, da mladi mož ni bil popolnoma pri sebi, ko je sprožil. Za proces, ki se bo začel ob 9.30, vlada veliko zanimanja. Ponovna otvoritev Ljudske knjižnice nje zasebnih šol, pri čemer pa ne sme država nositi nobenega bremena. Sedaj pa smo priča poskusom, da bi naprtili državi del izdatkov za te šole, ki postajajo monopol cerkvenih krogov. Krogi, ki zagovarjajo ta razvoj se sklicujejo na pravico staršev, da izberejo za svoje otroke takšno šolo, ki jih bo vzgojila v njihovih lastnih nazorih, toda moderna pedagogija uči, da se mora samemu učencu nuditi svoboda in s tem možnost izbire. Javna šola to možnost zagotavlja, ker lahko pridejo v njej do vpliva vse težnje in versko usmeritev jamči s svojim pou-1 kom katehet. Minister Medici je v svojem načrtu določil 5 milijard od 140 za zasebne šole, kar pomeni, da se krši omenjeni člen ustave. Toda to skuša obiti z ustave. Toda to skuša obiti z neprepričljivim dlakocepe-njem, češ da država prostovoljno da to podporo. K temu je treba tudi dodati razne strokovne večerne tečaje, ki jih vedno v večjem številu vodijo klerikalne ustanove. Prof. Pesante je tudi navedel nekaj številk, iz katerih je viden stalni vzpon zasebne šole. V diskusiji, ki Je sledila, je prišla do izraza pomanjkljivost sedanje šolske ureditve. Prof. Ciacchi, ki sam poučuje latinščino, je dejal, da zagovarja enotno nižjo srednjo šolo in ne treh ali štirih vrst ter da bi se v prvih treh letih ne smela poučevati latinščina, katere načiu pouka je sploh zastarel. Sedanja vrsta klasične gimnazije je izven stvarnosti in se ni nič spremenila iz Napoleonovih časov, ko je bila ustanovljena. Dijak klasične gimnazije lahko postane le dober profesor klasične gimnazije, za stvarno Jutri bo zopet začela poslovati Ljudska knjižnica v Ul. Polonio, ki so jo pred časom zaprli zaradi pomanjkanja o-sebja, tako da je ostala odprta samo njena podružnica pri Sv. Jakobu. Za sedaj bo knjižnica delovala s skrčenim osebjem. PROŠNJA iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifuuumiiiiiiininititiiiiiiiiiimiiimiiif imint«iivttiitmniiiiiMiiiitiiiiitiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiin»v*iiiiiH ži v 1 j en j e in tudi moderno kul- turo pa nima smisla, razen če se sam osebno ne zanima zanjo. Kritiziral je tudi način pouka zgodovine. Oglasil se je tudi neki študent, ki je zagovarjal enotno nižjo srednjo šolo, ker bi delitev te šole v tri tipe pomenila nedopustno diskriminacijo. Prof. Dulci je opozoril na naraščanje števila zasebnih šol, dr. Sala pa je dejal, da se cerkveni vpliv širi tudi na univerzitetni ravni, saj bo katoliška univerza «Sa-cro Cuore. iz Milana ustanovila v Rimu kirurško fakulteto, za kar bo prav gotovo dobila pomoč od države. .— — — ---------------------------_.. »j e. ’ #t’; ~ .Tui \ Ji ~ • ....: ' 4. Vozni red avtobusov v Delavskih Odhodi iz Nabrežine Postaje Odhodi iz Trsta 8.30 11.50 15.05 Nabrežina (trg) 11.40 14.55 18.15 8.40 12 — 15.15 Sv. Križ (avtobusna postaja 11.25 14.40 18.— 8.55 12.15 15.30 Prosek (trg) 11.10 1425 17.45 9.— 12.20 15.35 Kontovel (»Gosp. društvo«) 11.06 14.20 17.40 9.10 1230 15.45 Furlanska cesta 10.55 14.10 17.30 9 15 12.35 15.50 Rumena hiša 10.50 14.05 17.25 9.40 12.55 16.15 Trst (Sv. Andrej) 10 25 13.40 17,— Odhodi z Opčin Odhodi iz Trsta 9.—* 1(5.40 Opčine (pri kinu) 12.40 20.20 9 15 16.55 Bani (prt Koloniji) 12.25 20.10 8-10 17.10 Trebče (trg) 12.15 19.55 9.45 17.25 Gropada (trg) 12,- 19 40 9.55 17.35 Bazovica (trg) 11.50 19 30 10.15 17.55 Katinara (križišče) 11.30 19.10 10.30 18.10 Trst (Sv Andrej) 1145 18.55 Odhod iz Podlonjerja (gost.) 14.05 Odhod iz Trsta 15.20 LOTERIJA BARJ 7 6 59 49 36 CAGLIARI 46 69 24 51 83 FLORENCA 26 77 28 71 40 GENOVA 75 80 2 52 10 MILAN 55 30 46 62 84 NEAPELJ 90 11 44 52 69 PALERMO 83 69 31 36 39 RIM 13 59 34 48 83 TURIN 32 33 12 71 70 BENETKE 22 25 64 38 1 ENALOTTO 1 X 1 2 X 2 2 1 X 1 1 X V upanju, da bo našla med našimi čitatelji dobrodušne o-sebe, ki bi ji pomagale v hudi stiski, se 45-letna Ernesta Valletti por. Checo obrača na vse s sledečo prošnjo. Od l.VI. do 7. VII. t.l. je bila v bolnišnici na zdravljenju, ki pa ni imelo zaželenega, uspeha. Potrebna so ji denarna sredstva, da se podvrže ki-kirurški operacij, ki ji edina lahko vrne zdravje. Je mati 17-letnega sina in 19-letne hčere, ki sta brezposelna in za katera je vedno v zelikim po-žrtvovanjem skrbela. Vsak prispevek bo s hvaležnostjo sprejela v svojem bivališču v Ul. Buonafata št. 101. ZASTONJ !! OBLEKO po meri — ZASTONJ 11 Odlikovana krojačnica PODGORNIK Ulica Oriani 9, poklanja od danes naprej na vsakih 25 klientov eno obleko po meri. Veliki izbor domačih in angleških tkanin za moške in ženske. Plačljivo tudi na obroke. olepahSCa ) Slovensko gledališče v Trstu DANES 22. t. m. ob 16.30 v AVDirURlJU v TRSTU NICKV - ZLATI DEČEK komedija v treh dejanjih Spisal: JOSIP TAVČAR Režiser: JOŽE BABIC Scenograf: JU2E CESAR Asistent režije: ADRIJAN RUSTJA Pesmi skomponjral: ALEKSANDER VODOPIVEC Prodaja vsČOpnič eno uro pred začetkom predstave v Ul. Roma 15-11, tel. 31-119. V sredo ?25. t. m. ob' 20.30- v prosvetni dvorani na Opčinah N!CKY - ZLATI DEČEK IGRALSKA SOLA V soboto 28. t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj». Vrdelska cesta 7 premiera Srečni dnevi komedija v treh dejanjih Spisal: CLAUDE-ANDRE’ PUGET Prevedel: CIRIL KOSMAČ Režiser: ADRIJAN RUSTJA Scenograf: IVO KUFERZIN GLASBENA MATICA - TRST V nedeljo 29. novembra 1959 ob 16. uri v dvorani stadiona «Prvi maja, Vrdelska cesta 7 DONIZETTI: DON PASOUALE C KINO komična opera v treh dejanjih Osebe: Don Pasquale - Korošec Ladko; Nerina - Hočevar Sonja; Ernesto - Lipušček Janez; Dr. Malatesta - Ostašev-ski Marcel; Notar - Kozlevčar Tone pri klavirju prof. CIRIL CVETKO Vabila so na razpolago od četrtka 26. t. m. dalje v ((Tržaški knjigarni« Ul. sv. Frančiška 20 ter v nedeljo 29. t. m. eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. VERDI Excelslor 16.00 «Nas-ilno poletje«. Oaličen italijanski film Valerija Zurlimja. Eleonora Rossi Drago, Jean Louis Trintignant, Jacqueline Sassard. Izkaznice neveljavne. Femce 14.30 »Zenske iščejo ljubezen«. Diamaticen; Cinemasco-pe, Color de Luxe, Hope Lange, Biephen Boyd, Suzy Parker, Marta Hyer. Izkaznice neveljavne. Fikklram matico 14.30 »Peščeno morje«, K. Attemborought, J. . Gresson. Gianacielo 14.00 «Velika vojna«. Pum, ki je bi! nagrajen v Be-uetkah z ((Zlatim levom«. Supercmema 13.30 «Veliki kapitan«. Techrurama - technicolor, Robert Stack, Charles Coburn, Marisa Pavan, VVarner Bros. Izkaznice neveljavne. Arcohaleno 14.00 »Veliki kapilarni. Technirama - technicolor, Robert Siack, Charles Coburn, Mar.sa Pavan, VVarner Bros. Izkaznice neveljavne. A'abnrda 14.30 »To telo toliko zaželeno«. Zgouba čudovite preveč ljubljene ženske, belinna Lee, Dany Carrel in Daniel Ge-ltn. prejovedgno mladoletnim. Capiiol 14.00 «R;f;fi», Nadia Til-Ier, Robert Hossein, Eudie Con-štantine, Tiberio Murgia. Prepovedano mladoletnim. Aurora 14.30 »Dan osvete«, K. Douglas, A. Gumn. Prepovedano mladini. Izkaznice neveljavne. Cristallo 14.00 Tognazzi m Vianel-io z izredno komičnim filmom «Sva dva ubežnika«, Magali Noel in Fred Buscaglione s svojimi originalnimi pesmimi. Ukinjene izkaznice. Garibaldi 14.30 «38. vzporednik, naloga izvršena« Gregory Pečk, Harry Guardino Impero 14.30 »Moralist«, Alberto Sordi. Prepovedano mladini. Italia 15.00 »Venere greha«, po knjigi »Dom svobodne ljubezni«. E. Bartok, K. Fischer. Prepovedano mladim. Massimo 14.30 »Rumeni zob«. Čudovite pustolovščine. Technico-lor. Fier Parker in Dorotty Mc Guire. Sledi: »Paperino, operacija sne«, risanka Walt Disneya. Velik uspeh. Moderno. Danes ob 10. uri velika matineja za otroke z »Musichie-retto«. Natečaj z nagradami za otroke z ansamblom «Pr ima vera«, ki bo izvajal pesmi, plese in igrice. V predpredstavi risani filmi VValt Disneya. Ob 14.00 «Kako omožiti hčer«, R. Harrisom K. Kendall. Vittorio Veneio 14.30 «Noči Lu-krecije Borgie«, Belinda Lee, Jacques Sernas, A. Foa, F. Fa-brizzi. Aidebaran 14.00 »Krik in sila« Čudna ljubezen pomešana z na-silstvom in sovraštvom. Cinema-scope. Yul Brynner, Joanne Woodward, M. Leighton. Ariston 14.00 »Epirski bandit«, Van Johnson Astra Rojan 14.00 »Moja gospa teta«, R. Russel, P Tucker. Ideale 14.30 Zvezda šerifa na prsih bandita. »Steza ropa«. Ci-nemascope-technicolor. Audie Murphy in Gia Scala. Marconi 14.30 »Evropa ponoči«. Najbolj slavne varietejske točke na svetu. Predstava predstav. Technicolor, VVarner Bros. Radio 14.30 »Na razpolago kralja«, Eleonora Rossi Drago, Jean Marais. Savona 14.30 «Fatovanje», Y. Brunner, D. Kerr S. Marco 14.00 »Zemlja upora«. Technicolor. Peter Finch, Mary Ure., Novo cine 14.00 »Osmo čudo sveta«. Nepozabno potovanje v technicolor. Odeon 14.30 »Trapez življenja«, R. Hudson tn D. Malone. MILJE Evropa 15,00 »Krotilec iz Chicaga«, Robert Taylor. Roma 15.00 »Leseni narednik«, J. Levvis. Verdi 15.00 ((Zimske počitnice«, A. Sordi, E. R. Drago. Volta 15.00 «Mož za Cinzijo«, G. Grant, S. Loren. RADIO RADIO TRST A NEDELJA, 22. novembra 1959 8.00 Jutranja glasba in koledar; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski motivi; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... kronika 7 dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.00 Dvajset minut moder, r.ih ritmov; 15.20 Slovenska zborovska glasba; 15.40 Orkester Ra-pha Brogiotti; lo.OO Glasbeni popoldan; 16.40 Pevci lahke glasbe: 17 00 «Cepica s kraguljčki«, igra v dveh dejanjih; 18.15 Pianista Ralph Sharon in Eddy Duchin; 18 40 Koncert slovenskih solistov; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Glasbena fantazija; 21.00 Pesmici in njih stvaritve; 21.25 Večerne melodije; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta; 22 45 Poje Duo sa Kvarnara z orkestrom Franka Russa; 23.00 Danny Welton in njegove orglice; 23 30 Nočni ples. TRST 7.15 Kmetijska oddaja; 9.30 Guido Cergoli pri K'avirju; 1210 Venček pesmi; 12.30 Glasbeni album; 13.30 Nedeljska fantazija; 14 30 »El Campanoit«; 15.30 Prenos drugega polčasa ene od nogometnih tekem državnega prvenstva; 16.30 Glasbeni variete; 17.45 Simfonični koncert; 19.25 Pesmi dr.eva; 21.00 Ne raztrgajte pobotnice, oddaja za igralce Enalotto; 22.45 Koncert komorne glasbe. Danes ob 16. uri druga predstava opere .Vitez iz Eke-buja«. TEATRO NUOVO Danes ob 17. uri Gogoljev »Revizor« za abonma DD, Cene 650, 450 in 250 lir. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni. TEATRO MODERNO Jutri, v torek i,n sredo: Cect Doria in Rosi De Sevilla v veliki predstavi »Fantastično« z Ginom Pagnanijem ln Lauro Da Vinci. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. novembra se je rodilo v Trstu 8 otrok, umrlo je 13 oseb, porok je bilo 6. POROČILI SO SE: stražnik Javne varnosti Antonio Panaro in šivilja Giuseppina De Luca, uradnik Riocardo Milla in uradnica Fausta Concina, kovač Luigi Bo-nasia In gospodinja Lucia De-ponle, uradnik Ferruccio Nadaia in gospodinja Egle Leonardi, gasilec Albano Coretti in delavka Antonella Dussioh, strojnik StelliO Rusloh in cvetličarka Lucia Napol!. UMRLI SO: 63-letna Agnese Ko-ler por. Balestra, 50-letm Gino Canesin, 69-1* trti Giuseppe Zanco-tich, 63-letna Luigia Maruzza vd. Meridizza, 33-letna Bianca Mico-lich, 79-letna Mana D'£ste vd. D'Este, 81-letni Pietro Pellizola, 70-letni Martino Saule, 74-ietni Francesco Dussi, 64-letni Arturo Spazzapan, 63-letm Ricciotti Bau tmelh, 60-] e tol Romano Bemetti, 5 ur stara Patrizia Luciani. KROJACNICA BAUČER in Ivan SMRDEL Ulica XX. septembra 22 Tel. IC-796 Ima nove vzorce, delo solidno, cene zmerne. — Vabimo Vas, da se prepričate! POTOVALNI URAD • AURORA* Trst, Ul. Clcerooe 4, tel. 29-243 priredi sle’eče izlete: OPATIJA-REKA-POREC Vpisovanje do 16.12.1959 pri »AURORAn, Ul. Cicerone 4 OKLICI Uradnik Vittorio Miniutti In šivilja Ottorina Beltrarnini, trgo-vec Guido Sabatini in gospodinja Maria Jvulli. univ. asistent Gabriele Torelli in univ. asistentka Romana Tosi, uradnik Attilio Zannini in šivilja Nerina Ferenaz, pomorščak Tullio Trarvi in prodajalka Norina Buongiorno, delavec Giovannl Varesano in delavka Susanna Abbatusta, težak Orazio Mandorino in gospodinja Giulia Maggi, električar Alfredo Lusai in šivilja Alcea Cappelli, Inženir Donald B. Evans in gospodinja Laura Manni, pomorščak Ludml-lo Pezzlcari ln gospodinja Vllores F.rmacora, električar Pietro Ml-lazzi in prodajalka Marija Bitežnik, mehanik Francesco Cricchio ir. šivilja Rosalia Rasmilovtch, natakar Bruno Orzan in gospodinja Bruna Schiesaro, šofer Cipriano Stanovich in uradnica Giovanna Boscolo alias Sassariolo, jedrski tehnik Fernando Femandelll in dijakinja Nella Cadonl, pomorščak Libero Climl in pomorščakl-r.Ja Caterlna Bultignon, prodajalec Massimo Pacor in gospodinja Neda Pečar, prevoznik Havlo Bua in gospodinja Maria Usco, stražnik javne varnosti Stefano Cento in gospodinja Anna Maria Miceu, inženir dr. Renzo Gertt lucci In gospodinja Giuseppina Condo, u-radnik Plinio de Visintinl In gospodinja Fiorenza Treu, pomorščak Sergio Pagiiaro in uradnica Annamaria Gambato, Bruno Po-lsto In Eufemia Stoinl, kadet Ful-vlo Dlstefano in gospodinja Maria Brunetti, Nino Busan in Luciana Sortni. It A ZNA OUVKNT1LA OBCN1 ZBOR SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRSTU Slovensko planinsko društvo v Trstu bo Imelo svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v sredo 2. decembra t. 1. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Rimski ul. 15-11. Zakasneli člani so naprošenl, da ureae svoje članske obveznosti ob sejnih dneh, ob torkih po 21. uri v društvenih piostorih v Ul. R. Manna 29-11., ali vsaj ob občnem zboru. Odbor Podporno društvo »Dijaška Matica* sporoča svojim članom, da do reden občni zbor 1. decembra ob 2030 v Ulici Roma 15-11. DAKOV1 IN l*KINI*KVKI Ob ete-ji obletnici sm.ru Silvestra Pregarca daruje sestra Sonja z možem Justom Colja 1000 lir za Dijaško Matico. — V Isti namen daruje Ema Tomažič 1000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Ane Požar darujeta Sonja in Just Colja luoO lir za Dijaško Matico. V isti namen daruje Ema Tomažič 1000 lir V počastitev spomina pok. Ane Požar daruje družina Kodrič 1000 lir za Dijaško Matico. Ob petnajsti obletnici junaške smrti dragega sina in brata Borisa Skeriavaja darujeta mama 1000 in sestra Anita 500 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Vinka Grgiča iz Paorič darujejo bra-tranci in sestrične poleg cvetja še 4.500 lir za Dijaško Matico. Ob drugi obletnici smrti nepozabne Tee Peterke darujejo starši 5.000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pokojne gospe Ane Požar daruje družina Volk 3.000 Mr za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. gospe Anke Jereb daruje Minka Pahor 1000 lir za Dijaško Matico. LEKARNE ODPRTE DANES INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2: Cipoila, Ul. Belpoggio 4; De Colle, Ul. P. Revoltella 42; De-pangher, Ul. sv. Justa 1; Mazoni, Ul. Settefontane 2; Marrhio, Ul Glnusstlca 44; Rovis. Trg Gol-doni 8, dr. Miani, Barkovlje in Nicoli, Skedenj. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM, Al Cedro, Irg Obeidan 2: G Piipo, Kjadin 1095; Picciola, Ul. Oriani 2; Alla Salule, Trg Cavana 1. II. PROGRAM 10.10 2enSKj teden; 13.00 «A-strorascel«; 14 05 Helmut Zacha-rias in njegov orkester; 15.00 «11 diseobolo«; 15.30 Pesmi dneva; 16,00 «La mongolfiera«; 17.00 Glasba in šport; 18.30 Plešite z nami; 20.30 Glasbeni variete, nato Tino Scotti Shaw; 21.00 ((Presodite jih vi«, sedem novih glasov lahke glasbe; 22.15 Športna nedelja. KOPER e.“0-7.15 Prenos RL; 8.00 Domače novice; 8.05 Kmetijska oddaja: »Nagrajevanje po enoti proizvoda na posestvu Brič — Vprašanje nakupa in potrošnje umetnih gnojil — Pot po Makedoniji: pripoveduje republiški ljudski poslanec Davorin Ferligoj«; 8 30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Naša reportaža: »Sami si režemo svoj kos kruha«; 9.15 Zabavni zvoki; 10.00-10.30 Prenos RL; 10.30 Operne skladbe (Saint-Saens, Puccini Boito, Gounod, Mascagni, Verdi); 11.00 »Potovanja«; 11.15 Nedeljski koncert; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12 10 Glasba po željah; 12.50 Glasba po željah (II. del); 13.30 »Sosedni kraji in ljudje«; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Za vas smo izbrali spored zabavnih melodij; 16.00-19.00 Prenos RL; 19 00 Športna nedelja; 19.10 Glasbeni inter-mezzo; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.35 Plesna glasba. SLOVENIJA Lojze Lebič: Tri skladbe » ^ vir; 9.00 Zabavna matinej«. „ Rado Simoniti: Koledn:finskih brigad; 10.00-13.00 R* ^ no za prenos slavnosti od ^ rltvi avtomobilske c«te .,, ritvi avtomoousivc ---- SI]J stva in enotnosti«; lT1^11)i0 In zabavna glasba; i».ay ^ vas; 13.45 Lahek spored » fr želje; 14.15 Naši poslu&f' ^ tajo in pozdravljajo, poslušalci čestitajo W [jjO jo; 16.30 Glasna in SPOnuJg Radijska igra —t* 18.40 ncmijauv«* igi« --- Bankovec za milijon fw* Zabavni potpourn; l».w -g polke in valčki; 10.30 jg dnevnik in športna Por%J’*8( Ali jih poznate?; 20.30 do rumbe; 21.00 Skice d, jjjj nja Richarda VVagnerja, jjjj Glasba z Elizejskih Vilko Ukmar: Simfonični P * rtTV JUGOSLAVIJA Beograd 9.30 Oddaja t -j valce: Mokrm — vas J Li, proizvajalcev, higiena st* ^ nasveti strokovnjakov cert po željah; 10-30 PjSgv ^ daja v počastitev gtadn tomobilske ceste; 15. svečane proslave ob t ^ dc-1 avtomobilske ceste n>' p ju Paračin-Nlš; 18.00 Svec ^^ slava graditeljev avtomo 6 00 Budnica; 6.10 Nekaj domačih; 6.30 Z bobnom in činelami; 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva; 7.35 Popevke za nedeljsko jutro; 8.00 Mladinska radijska igra — Milan Sega: Zgode in nezgode kraljevskega dvora; 8.55 CIA COMO VATOVEC Succ. S. n. c. TRST, Ul. Torrebianca 19 — tel. 23587 - 37561 POŠILJA STALNO DARILNE PAKETE ZA JUGOSLAVIJO IZVAZA BRAZILSKO KAVO OD 1.20 DOLARJA ODN. 750.— LIR za kg dalje, -kakor tudi vsako drugo kolonialno blago. Kolesa in motorna kolesa BIANCHI in razne druge znamke. OBIŠČITE V TRSTU tlptoina ceičtievr Drevored XX. septembra 18 kupili boste po najbolj ugodnih cenah čevlje najbolj znanih italijanskih tovarn za vsakovrstno r ’ i. ter smučarske POZOR izletniki za TRST V TRGOVINI L^dtega M TRST - Ulica Emo Tarabocchia. 4 - telefon 90-691 (blizu Trga Goldoni) KUPITE NAJCENEJE RAZNOVRSTNO BLAGO, n. pr : Dežne plašče iz nplona in bombaža, površnike, obleke, bunde, hlače, usnjene suknjiče in jopiče, vetrne jopiče. semiš suknjiče, eskimo, športne predmete perilo, plete nine, čevlje, pedu le, planinske čevlje OBIŠČITE NAS, jamčimo Vam, da boste zadovoljni Sklicujte se na OGLAS da dobite poseben POPUST ZALOGA VSAKOVRSTNIH PODLOG IN BLAGA ZA: moške in ženske plašče obleke perilo ko te nine volnene odeje zavese itd. SKLICUJTE SE NA TO REKLAMO DOBILI BOSTE POSEBEN POPUST TRST ULICA GINNASTICA, 22 ste v Nišu; 20.00 TV 20 20 Kulturna panoram*-20.35 Portret igralca A« f»-liča: 20.5-0 Dokurnentan ■ -j 21.15 ((Improvizacija« , JI,* glasbena oddaja. Beo Sedem dni... zanimivi ma in po svetu. Jutri Beograd 18.00 Oddaja tt no telev oci-oaj in dom; 18.30 vizije — poljudn°r^ $.* * tl !! Trd ensk i ~ ” šport ni Pr«S»“ I Jir» Ja ra nelovski: <,L .N'*1 , PECI IN NAJMODERNEJŠI^ LIK NA VSA GO ilK^ • ELEKTRIČNI ^ jj, NIKI. SESALCI -g PRAH. PRALNI S3p HLADILNIKI. vSeH • LESTENCI TER -m VRST ELEKt*11 LUCI. • dekorativni METI. • SERVISI IZ P°RI NA. I l • NAMIZNI steck) Z NEHJA GA JEKLA l‘1 0 j * S-23. t. m. ob If-gfdt«11 losti v Ulici GU8 lino Inf. 403. t i Včeraj ob prisotnosti podtajnika Schirattija voritev novega osrednjega sedeža ike Hranilnice in zastavljalnice W zavod so ustanovili 1831. leta - Govor podtajnika zaklad-ministrstva - Ogromno vlog in malo investicij - Čeprav imajo kmetje najnižji dohodek, so tudi najmočnejši varčevalci '■kem številu občin-U,i. katerim so bili go-(k, “Peraterii, predstavili 80 včerai 0k , >orili novi sedež hra-itt a. ^erdijevem korzu. • ea* govor je imel Locatelli, ki je na-Je bil dolga leta se- ^aik la lake v Ul. Carducci, ker nasu ustanovitve 1831. ie ustanovil grof 25? della Torre — bilo irerti*?estno in gospodar-,SCe- Navedel je, da i| a 1940 v hranilnici iUott°v°V lir vlog' le' (ll »va Pa so narasle Ularde Ur. K temu ^Prišteti še za 2.8 mi-r Posojil na nepre-• iCai^e'e ioudiarie). 1 govor je imel Hi 2a^adnega ministr-Itjv ■ ki je obravnava sl* Področja gospo-bil ?vania- Zaradi teli l u^.EOV Sovot bolj Otv • ' 'z ekonomije v°ritvenemu govoru. j. ie Pobijal razpolo- Sti'* ustvarilo med iija operatorji in držaja ni.kak°r ne drži, da b. y0vdrala zasebno ini-H n*6 mUijardne vladne ■ Jug so bile dane iifi^^kom (!). čeprav Via t^i SVoiem imenu, je ■'iti ° tI'ad'l mnenje vla-''bna Prašailiu- Rekel je, Ni 'n*c*at'va je i italijanske eko- ie zelo važnega primer v denarnih zavodih 14 milijard lir vlog, za investicije pa se uporablja komaj polovica, in sicer 7 milijard lir. Kako je mogoče, da imajo banke toliko denarja, ki ga nihče ne mara jemati na posodo? Kako je mogoče, da je Italija po tolikih letih kroničnega obračunskega primanjkljaja postala v tem pogledu aktivna in neodvisna od inozemskih posojil? Rekel je, da je Italijo v tem pogledu rešil turizem, ki je ustvaril neverjeten dotok denarja. Medtem ko imamo v državi tako razvit in dobičkonosen sektor, kakršen je turizem, imamo tudi zelo nerazvit sektor — kmetijstvo. Dohodki v kmetijstvu so najnižji; vzrok za to je iskati v tradicionalni zaostalosti, preveliki delitvi zemlje in premajhni mehanizaciji. Kmetje hočejo pridelovati vsakega malo, namesto da bi se lotili specializacije. Hočejo, da bi jim zemlja, ki jo imajo, dala prav vza, kar potrebujejo. To pa ni mogoče doseči. Kot posledica je najnižji dohodek, ki ga ima kmetijstvo od vseh sektorjev v državi, in zapuščanje zemlje. V državi se s kmetijstvom ukvarja 40 odstotkov prebivalstva, v ZDA pa samo 10 odstotkov. Značilno je, da so kmetje najvarčnejša kategorija državljanov, čeprav imajo najnižji dohodek. Poudaril je potrebo večjih investicij v kmetijstvo, čeprav donašajo te investicije najmanjši zaslužek. Investicije se bodo izplačale, če bo postal denar cenejši, to se pravi, če se bodo znižale obresti na posojila. S te mne bodo dosežene večje investicije v kmetijstvu in večji dohodek na področju kmetijstva, ampak se bo povečala tudi kupna moč kmečkih množic, kar bo imelo zelo ugodne posledice na razvoj industrije, trgovine in gospodarstva na splošno. - -Smrt v Sovodnjah Včeraj zjutraj ob 8, uri je umrl v civilni bolnišnici 75-letni Ivan Petejan - Nuto, ki si je v nedeljo pri nesreči zlomil nogo. Pokojnika, ki je bil med vaščani zelo priljubljen, bodo položili k večnemu počitku danes ob 16 uri. Medtem ko vaščani izrekajo sožalje užaloščeni družini in njegovemu sinu — občinskemu obhodniku, želijo dragemu Nu-tu, da bi mu bila lahka domača zemljica. K I Sinoči v telovadnici Vica rdi novi prvak v orodni telovadki Eleganca, spretnost in drznost vrhunskih italijanskih telovadcev Otroci osnovnih šol iz sovodenjske občine so včeraj zjutraj posadili več dreves okoli športnega igrišča % 'v*1 se sedaj prvič ^ ha daliji, da imajo 14 ];0 e velike vloge, se zelo znižale ^ ' Na Goriškem je na i ^«>nstvo diletantov 2. kategorije Canciano-Sovodnie za prvo mesto J, v c° napadalno vrsto bo okrepil Oblak i^ESTViCA; 2 2 0 0 12 14 2 2 0 0 6 14 2 110 2llo 2 3 1 3 2 3 3 2 7 2 2 1 2 110 2 10 1 2 10 1 10 10 2 0 11 2 0 11 1 0 0 1 0 2 0 0 2 1 2 0 0 2 1 11 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 1 2 4 1 1 0 6 0 0 • Sovodnje 4‘ Ogrado tor S- Lorenzo N . —■ »• Roma >t; 0t>te n ■o . ," ^aPnvese - a". Luc‘mo . 0rar° ~ »»»o k S pD0 današnja tek-i na,Pianom in So-L "faimivejša tek-„ delje prvenstva II. Saie kategorije. Za- , -- namreč dej-e ekipi na vrhu ‘ n*-, ^ na vrnu la Iv, j številom o p- ana-šnja tekma ! neKoh? mestu lRra ’°Vader! sti' toda i* Idomn? prav lahko bfa držValk°Čk0' ^ " Romana iz Tržiča bo igrala s S. Marcon, Capriva pa s Podgoro, ki vsaj za sedaj ni pokazala tistega, kar smo od nje pričakovali. Tudi ostale tekme bodo živo zanimale ljubitelje nogometa. S. CANCIANO - SOVODNJE Prvič v tem prvenstvu bodo Sovodnje igrale na nasprotnem igrišču, in sicer proti S. Cancianu, ki je doslej zabeležil v svoj prid dve zmagi nad Villessem na domačem i-grišču in Morarom na nasprotnem igrišču. Sovodenjski igralci, ki imajo prav tako za seboj dve zmagi nad Sagradom in Villessem, si nadejajo, da bodo danes zvečer zasedli prvo mesto na splošni lestvici. K temu bo nedvomno pripomogel debutant Oblak od Pro Gorizie, ki bo vnesel več reda v napadalno vrsto, ki jo sestavljajo dobri igralci — s skromnimi izkušnjami. Vodstvo društva je za 13. uro pozvalo naslednje igralce, ki naj bodo na razpolago trenerju; Šuligoj, Cijak, Vižintin II., Podgornik, Vižintin I., Ferfolja, Hmeljak Oblak, An-selmi, Petejan I., Petejan II. in Devetak. Praznik drevja na Goriškem Šolski otroci posadili več stotin mladih dreves Govori učiteljevo važnosti drevja za življenje Včeraj so po vsej državi slavili praznik drevja. Na Goriškem so se tega dne spomnili na šolah. Goriške mestne šole so se udeležile proslave tega dne, ki so ga organizirali v dolini Korna. Posadili so več desetin dreves, predstavnik kmetijskega nadzorništva pa je imel daljši govor o pomenu drevja v najrazličnejših vejah gospodarstva. Tudi po okoliških občinah so slovenske šole proslavile ta dan s tem, da so posadile večje količine mladega drevja V Sovodnjah so posadili 70 sadik; nekaj na vzhodni strani nogometnega igrišča ostale pa na občinskem zemljišču, pri Soči. Ob tej priliki je učiteljica gdč. Tatjana Bednarik govorila zbranim učencem iz vseh šol v občini, ki so jih u-čitelji pripeljali v Sovodnje, o pomenu tega dne, predvsem pa o veliki važnosti drevja za življenje. Prisotna sta bila tudi občinski tajnik in poveljnik orožnikov in župnik. V Doberdobu so učenci obeh šol posadili več dreves okoli šole in na igrišču. Posadili so jih predvsem na tistih krajih, kjer so jih sadili lani, pa se niso prijela. Prisostvovali so župan, občinski tajnik, mare-šalo orožnikov, župnik in drugi. V Jamljah so posadili 18 sadik cipres, bora in črnega bora okoli novega šolskega poslopja. V števerjanskl občini bodo drevje posadili prihodnjič. Rojstva, smrti in poroke V goriški občini se je od 15. do 21. novembra rodilo 16 o-trok, umrlo je 15 oseb, oklicev je bilo 6, porok pa 4. ROJSTVA: Dario Cumari, Cristina Tavano, Adriana Pun-tin, Fulvio Madotto, Patrizia Rossi, Evelina Bergomas, Denise Valentini, Marina Mar-chioro, Pietro Marini (rojen mrtev), Luisa Martina, Fiorel-la Braida, Anna Breda, Rosal-ba Bano, Margherita De Leo, Fabio Dorni, Matteo Picciolo. SMRTI; 59-letni pek Valentino Cecchini, 66-letna Amalia Černe, por Fait, 61-letni Silvio Tavano, 74-letna Ida Bu-ratti, vd. Turchini, 82-letna Giuseppina Pavcic vd. Forna-saris, 49-letna Irma Zoff, por. Landi, 93-letni upokojenec Pasquale Suraci, 79-letna Rosina Fabro, vd. Giacopo, 56-letna Elisabetta Famea, vd. Eusebione, 58-letni trgovec Umberto Delich, 85-letni Um-berto Manganelli, 79-letni zdravnik Silvio Vianello. 46-letna Alba Slanisca, por. Cre-paldi, 56-letni upokojenec Alberto Peri, 79-letna Anna Fo-liga, por. Lovko OKLICI; agent javne varnosti Stefano Cento in Anna Maria Miceu, finančni stražnik Patrizio Piano in Elda Tuan, mehanik Dante Bertoni in Mil-va Del Zuanne, električar El-vino Medeot in tkalka Anna Maria Lovini, Anton Primožič in tkalka Viktoria Špacapan, mizar Valte Bressan in šivilja Liliana Cherbassi. POROKE: računovodja A- lessandro Vesentini in učiteljica Veta Marra, natakar Ar-cangelo Calabrese in tkalka Anna Maria Miculin, bančni uradnik Giorgio Sapunzachi in uradnica Licia Battisti, bančni uradnik Vito Duiz in učiteljica Luigia lourdan. Motocikel v avtobus Včeraj ob 10.20 je prišlo na križišču Ul. Aquilea, Korzo Italia do trčenja med avtobu. som podjetja ATA in motociklom, Avtobus, katerega je vozil 45-letni Danilo Cosseni je vozil proti postaji, ko se je vanj zaletel motociklist 65-let-ni Antonio Ballaben iz Gradiške, ki je iz Ul. Manzano nameraval v Ul. Aquilea. Zaletel se je ob levo stran avtobusa. Pri padcu se je motociklist potolkel po obrazu, zato so ga pripeljali z rešilnim avtom v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki poleg rane na čelu ugotovili tudi zlom desnega zapestja. V bolnišnici bo moral ostati 25 dni. Na kraj nesreče je prišla cestna policija. Koncert opernih pevcev v Prosvetni dvorani Prihodnjo nedeljo 29. novembra ob 20.30 bo v Prosvetni dvorani v Gorici koncert prvakov ljubljanske Opere, ki bodo ob spremljavi klavirja v koncertni obliki, delno pa tudi v igri zapeli Donizzet-tijevo komično opero «Don Pasquale». Za to priliko bodo na sedežu ZSPD in v kavarni Bratuš prodajali vstopnice s sledečimi cenami; sedeži 400 in 300 lir, stojišča 200 lir, dijaki in otroci 150 lir. —«»—_ Nesreča na Travniku Na Travniku je včeraj okoli 13. ure trčil v avtomobil pokrajinske uprave, katerega je vozil Riccardo iBerim, motociklist 28-letni Franco Or-zan. Avtomobil je bil ustavljen pred poslopjem št. 24-1 in je nameraval obrniti, ko se je vanj zaletel motociklist, ki je prihajal iz Raštela. V bolnišnici so mu odrgnine po rokah in nogah obvezali in ga poslali domov. Ozdravel bo v 4 dneh. Kino v Tržiču PRINCIPE. 14-22: «Nekomu u-gaja ioplo», M. Monroe, T. Turtis, J. Lemmon. EXCELSIOR. 14-22: «Indijan-ska grobnica«, D. Paget, P. Hubschmid, v barvah. NAZIONALE. 14-22: «Karava-na suženj«, V. Staal, G. Tho-mola, M. Cruz, v barvah. AZZURRO. 14-22: «Crni Orfej« Prihodnjo nedeljo bo organizacija ANFIM (vsedržavna zveza družin mučenikov) obdarila okoli 40 družin v Doberdobu. Ob tej priliki bo prišel na županstvo predsednik Della Longa, ki bo razdelil bone, s katerimi si bodo lastniki kupili blago. Obdaritev bo ob 10.30, Včeraj sta si v Rupi obljubila večno zvestobo Karmela Oibot iz Rupe tn Roman B utkouič iz Sovodenj. Novop oročen-cema, ki sta oba iz zavednih družin, želijo vaščani in prijatelji obilo sreče v novem življenju. Čestitkam se pridružuj« tudi naše uredništvo. V stari telovadnici «Ginna-stica Triestina« se je včeraj začelo absolutno državno prvenstvo v orodni telovadbi za juniorje, seniorje in za vrhunske telovadce nacionalnega razreda, v katerem so v glavnem verjetni olimpijci za 1. 1960. Dopoldne so začeli z obveznimi liki juniorji, sledili so jim seniorji, popoldne pa so nastopili vrhunski telovadci nacionalnega razreda z obveznimi olimpijskimi vajami na vseh šestih orodjih. Pri teh vajah se je skoraj vsem poznala premajhna uvežbanost. ki jo zahtevajo izredno težke prvine. Kljub temu pa je že pri obveznih likih potrdil svojo dobro formo Angelo Vicardi iz Rima, ki je nedavno dosegel prvo mesto tudi na mednarodnem troboju v Švici. Prijetno pa je presenetil mladi Giovanni Carminucci, ki se je uvrstil na drugo mesto z malenkostno razliko za zmagovalcem. Na splošno so bili telovadci najboljši na bradlji in na drogu, dokaj površni pa so bili v parternih izvedbah. Višek prvenstva je bil zvečer ob 21. uri, ko so vrhunski telovadci začeli izvajati proste like, v katerih pride mnogo bolj do izraza njihova fantazija in tudi njihova spretnost. Številnim gledalcem se je nu-dil za Trst res izreden užitek. Kot že pri obveznih likih, se je tudi pri prostih odlikoval Vicardi, medtem ko je Giovanni Carminucci zaradi dokajšnje smole moral drugo mesto prepustiti bolj rutiniranemu bratu in dosedanjemu prvaku Pasqualeju. Na posameznih orodjih so telovadci vrhunskega razreda dosegli naslednje uspehe: Bradlja: 1. Vicardi 19.05 t., G. Carminucci 18.95, 3. P. Carminucci 18.10, 4. Agabio 18, 5. Polmonuri 17.75, 6. Car-noli 17.25, 7. Neri 17.10, 8. Mar-zolla 16.60. Konj z ročaji: 1. Vicardi 19.15 t., 2. Polmonari 18.65, 3. Marzola 18.30, 4. Carminucci 17.80, 5. Carnoli 17.10, 5. Neri 17.10. 7. Agabio 16.95, 8. Carminucci 16.75. Krogi: 1. Agabio 18.70, 2. Carminucci 18.40, 3. Carminucci 18.35, 4. Vicardi 18.20, 5. Marzolla 18.15, 6. Polmonari 17.80, 7. Carnoli 17.65, 8. Neri 17.40. Preskok konja: 1. Agabio 18.65, 2. Carminucci 18.55, 3. Vicardi 18.45, 4. Carminucci 18.10, 5. Marzolla 18, 6. Polmonari 17.95. 7. Carnoli 17, 8. Neri 16.95. Parter: 1. P. Carminucci 18.20 t., 2. Carnoli 18.15, 3. Marzolla 17.35, 4. G. Carminucci 17.25, 5. Neri 17.20, 6. Vicardi 17.05, 7. Agario 16.90, 8. Poimonari 16.50, Drog: 1. Vicardi 18.60 točk, 2. G. Carminucci 18.45, 3. Carnoli 18.35, 4. Agabio 17.85, 4. Polmonari 17.85, 6. P. Carmi- (mimiimimitiiimiimiiiiitiiiimiiiiiiiMiiim Kino v Gorici CORSO. 15.00: «Krošnjarji» (I magliari), A. Sordi, B. Lee, R. Salvatori. VERDI. 14.00: »Anatomija u-mora«, G; Stewart, L. Re-mik, mladini vstop prepovedan. VITTORIA. 14.00: »Vojna po- vest«, A. Guinness, J. Haw-kins. CENTRALE. 15.00: »Od Apeninov do Andov«, E. Rossi Drago, F. Tozzi, v barvah. MODERNO. 15.00: «Safari v tropskih krajih«. — -«»--- DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Soranzo, Korzo Verdi št. 17, tel. 28-79. «»---- TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 14,2 stopinje ob 13.30, najnižja 1,2 stopinje ob 6.45. Vlage 80 odstotkov. nucci 17.80, 7. Marzolla 17.40, 8. Neri 14.75. KONČNI VRSTNI RED: 1. Vicardi 2. P. Carminucci 3. G, Carminucci 4. Agabio 5. Polmonari 6. Marzolla 7. Carnoli 8. Neri 110.50 točk 108.40 ■ 108.30 107.05 106.50 105.80 105.50 100.50 Sodniki za današnjo tekme A in B lige MILAN, 21. — Za današnje t kme A in B lige so določeni naslednji sodniki: A liga Atalanta - Padova: De Magistri: iz Turina; Juventus -Genoa: Genel iz Trsta; Lane-rossi - Fiorentina: Orlandini iz Rima; Milan - Bari: Rigato iz Mester; Palermo - Lazio: Rebuffo iz Milana: Roma - Internazionale: Jonni iz Mnce- rate; Sampdoria - Bologna: Marchese iz Neaplja; Spal -Alessandria: De Marchi iz Pordenona; Udinese^Napoli: Cam-panati iz Milana. B liga Catanzaro • Cagliari: Guidi iz Brescie; Como - Catama: Angonese iz Mester; Lecco Verona: Stanzione iz Salerna; Modena - Parma: Mori iz Cre-mone; Novara-Marzotto: Gam-barotta iz Genove; OZO Mantova - Triestina: Famulari iz Messine; Reggiana - Torino: Ferrari iz Milana; Sambene-dettese - Brescia: Rastrelli iz Florence: Simmenthal - Messi-na: Ascari iz Caprija; Taran-to - Venezia: Caputo iz Neap-!j». O KAUFBEUREM, 21. — B reprezentanca Nemčije v hokeju na ledu je premagala B moštvo Italije s 5:1 (2:1, 1:0, 2:0). Boks Italija-Jugoslavija v Bologni V vseh borbah zmagali Italijani Lazerevič izgubil s K. 0, Šojič ni nastopil BOLOGNA, 21. — Boksarski dvoboj diletantskih reprezentanc Italije in Jugoslavije se je končal z visoko zmago italijanskih boksarjev z 20:9. Italijanski boksarji so zmagali v vseh kategorijah po točkah, v kat. lahki welter je Piazza premagal svojega nasprotnika s k o. v drugi rundi, jugoslovanski zastopnik v težki kat. Šojič pa sploh ni nastopil in tudi ni dopotoval v Italijo. Posamezni izidi: Mušja kat.: Curcetti premagal Ljubomiroviča p. t. Petelinja kat.: Zamperini premagal Srdanoviča p. t. Peresna kat.: Lopolo pre- magal Tkalčiča p. t. Lahka kat.: Musso premagal Gogosavljeviča p. t. Lahki welter: Piazza premagal Lazareviča s k. o. v 1T0" druge runde. Welter: Parmeggiani premagal Milosavljeviča p. t. Težki welter: Benvenuti premagal Jelesiča p. t. Srednja kat.: Napoleoni premagal Jakovljeviča p. t. Srednjetežka kat.: Saraudi premagal Popoviča p. t. Težka kat.: Masteghin premagal Šojiča zaradi predaje. Visintin premagal Ferrera po točkah Sitri prvak v petetinji kat. MILAN, 21. — Mario Sitri iz Livorna je osvojil naslov italijanskega prvaka petelinje kategorije z zmago zaradi diskvalifikacije v 11. rundi nad dosedanjim prvakom Scarpo-nijem. V okviru iste prireditve je v welter kategoriji Bruno Vi sintin premagal po točkah v 10 rundah Francoza Seraphi-na Ferr ra iz Alžira. • a«— Maks Baer je umrl HOLLV WuOD, 21. - Danes je umrl v Hollywoodu zaradi srčne kapi bivši svetovni boksarski prvak v težki kategoriji Maks Baer. Baer je bil star 50 let. Slabo mu je postalo med britjem v sobi hotela «Roosevelt», kjer je stanoval. Svetovni prvak je postal 14. junija 1934, ko je premagal Italijana Prima Carne-ro. Še v sredo je nastopil v neki televizijski predstavi. SAN PAOLO,* 21. - Italijanski boksar srednjelahke kat. Paolo Melis je preteklo noč premagal po točkah v 10 rundah Japonca Jiri Sawada, Dvo- boj ni bil posebno zanimiv za radi velike premoči Italijana. NEW YORK, 21. - Južnoafriški boksar lahke kat. Wil-lie Toweel je včeraj v prvem ameriškem nastopu premagal Lena Matthewsa, ki velja za novo boksarsko nado ZDA. «»------- REŠEVANJE KRIZE Dr. Pasquale sprejel vodstvo U. S. Triestme MILAN, 31. — Predsednik Nacionalne nogometne zveze dr. Pasquale Je danes sprejel upravni odbor US Triestine v osebi predsednika dr. Gallinot-tlja, dr. Lea Brunnerja in ing. Cambisse ter bivšega predsednika odv. Columraija. Po proučitvi finančnega in tehničnega položaja društva so začeli proučevati splošen načrt za sanacijo sedanjega kritičnega položaja. Danes v Trstu TELOVADBA Državno prvenstvo v orodni telovadbi. Telovadnica »Ginn. Triestine« ob 9. NOGOMET Ponziana - Sangiorgina, diletanti. Igrišče Ponziane ob 14,30. Crda - Juventina, diletanti. Igrišče pri Sv. Ivanu ob 14.30. Edera - Libertas, diletanti. Igrišče v Ul. Flavia ob 14.30. KOŠARKA Pallacanestro Stock * Fiat Torino, ženska A serija. Športna palača ob 18. Don Bosco Goriziana, moška A serija. Telovadnica v Ul. Della Valle ob 17. NAMIZNI TENIS Prosek - Škamperle, prijateljsko srečanje v društvenih prostorih na Proseku. RUGBY Cus Trieste - Rugby Udine, promozione beneško - julijske skupine. Igrišče na Opčinah ob 14.30. KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 13.30. Glavna dirka za nagrado Devina. 410.000 lir, proga 2080 m. Dirka Totip. «»—— Stock brez Ruprechta odpotoval v Livorno Tržaško košarkarsko moštvo Stook je včeraj odpotovalo v Livorno brez igralca Ruprechta, ki je zbolel za angino. Namesto njega bo nastopil Daz-zara. Ostala formacija bo standardna. Zenska vrsta Stock bo danes igrala v Športni palači na Montebellu proti vrsti Fiat iz Turina. Odsotna bo Prentm-shijeva. ČSR bo sodelovala na svet. prvenstvu 1962 PRAGA, 21. — Nacionalni odbor za telesno kulturo in šport CSR je danes sklenil, da se bo Češkoslovaška udeležila svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo 1. 1962 v Cilu. Odbor je tudi sklenil podpreti ostale države v njihovi zahtevi, naj bi bil začetek prvenstva preložen od maja na junij. Odgovorni urednIK STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTI fr* KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 22. t. m. ob 16. uri cinemascope Warner Bros barvni film: Trojanska Helena ŠMMnil/tfflttlh predvaja danes 22. t. m. z začetkom ob 15. uri Titanus Technicolor film: rneBter se s tiho zadovoljnim tolstim obrazom tir ' ■'..................... voza, da je le-ta na vseh mestih zastokal *■- Pluaje in vzdihaje je vstopil pri Malčevih in :.de»-,6e^za hčer Meto. Ni se mu odbila prošnj bila je z vsem zadovoljna. a, in ko dekw ‘cer Meto- 1 nta P°vPra^ali, 'Ce Hevtli Pa Je v sreči svoji Ernestu Malcu, ki ga Je od ^ vSe,h n-iT sv°ji obitelji, razodel še drugo veselo novico dejal je s sladkim glasom, »kaj čem s tudi n' res taka?> oženi!» odgovori Malec. “A ,le bo zgodilo! Izbral sem ?otr°behem otrok- P°slušal je mu nevesto in, ker je očetove besede, ne iSh ur°k i«, ?} Prešteval izbrani nevesti sive lase na glavi! , V0Wo ^ande moj!» ,mu izbral?« vpraša Malec zaspano. Stvar ga \ Rimala. L k. NO, Mllrn, j k bilo ni6esar ni odgovoril, dostavi Lavrencij, da bi pač ’ 06 bi se oboje ženitovanje napravilo še pred Murnovko! Ta Ima denar in vzela ga bo adventom in če bi se oboje ženitovanje slavilo skupno — na Nižavi. «To bi bilo tudi najceneje, ker tako ženitovanje, ljubi moj, je preklicano draga šala! To vem predobro! Ko sem se pred štiridesetimi leti oženil s prvo svojo ženo, stalo me je denarja, da sem bil ves trd! Ali tedaj, dragi moj, dobivali smo živež skoraj zastonj!« Ernest Malec je bil zadovoljen, in ko so bledo nevesto povprašali, bila Je isto tako zadovoljna. * * * 2e v dan pred dvojno poroko se je zbralo na Nižavi nekaj gostov. Domači sin Viktor je bil tiste čase zopet stopil v vojno službo, iz katere ga Je bila prej nekdaj pognala preobilnost nadležnih dolgov. Nepričakovana sreča nižavske obitelji ga je pljusknila kvišku; plačal je dolgove in zopet stopil med častnike ulanskega polka. Ta je tedaj že dan pred poroko dospel na Nižavo. S sabo pa je pritiral dva tovariša, plemenitnika, ki sta ž njim že poprej v gimnaziji popivala in z novopečenim častnikom uganjala vsakovrstne šale, ki jih le-ta v radosti svoji, da ima aristokratske prijatelje, niti opazil ni. Bila sta to baron Krušič in grof Welser. Nadčastnik baron Krušič je nosil na velikanskem telesu drobno in s telesom v nikaki primeri stoječo glavico. Njegov obraz je bil navaden, tako rekoč vsakdanji in, da si ni česal , ciog ušes, kazal bi ne bil niti najmanj- šega plemenitaškega znaka na sebi! Pod nosom so mu visele velikanske brke, podobne ledeni sveči. Te brke so dajale drobnemu obrazu nekaj smešnega, da bi se bil človek najrajši glasno zasmejal, če Je moral gledati baronov otroški obrazek in velikanske brke, ki so zakrivale lep kos tega obrazka. Ali naš baron si je bil v svesti, da so brke največji kras, s katerim ga je blagodarila priroda. Zategadelj jih je neprestano sukal z drobnimi prsti, in posebno tedaj, če je bil v družbi, v kateri so se nahajale ženske. Imel je tudi svojstvo, da se je mnogo in glasno smejal in da Je skoraj po vsaki drugi besedi vpletal med govorico vprašanje: »Bin ich nicht ein verfluchter Kerl, was?» To je vse kar verno povedati o baronu. V nasprotju z baronom pa je bil grof Welser tenak čast- niček, nizke postave in bledega obraza, ki niti brk imel ni! Glavno svojstvo mu je bilo, da je rad pil šampanjca Govoril je zaspano in ne mnogo. Tolikanj bolj pa je klel! In če se je pričelo besedičiti o kaki opolzli stvari, tedaj se je grof Welser hipno oživil in na blaziranem obrazu se mu je napela vsaka žila. če je bil pijan, bil je nevaren človek, kei je pri najmanjši priliki takoj rad potegnil orožje. četrti v družbi je bil neki vitez Lanski, ki se Je šele v Lukovcu pridružil vojakom ter se jih tiščal potem toliko časa, dokler niso prišli na Nižavo. Vitez Lansk: je preživel svoje dni v Lukovcu, o čem pa je živel, to je vedel sam Bog nebeški. Kjer je hrumela vesela družbica, tja se je znal pritihotapiti, da je pil in jedel drugim na stroške Kjer se je dolgočasila lepa zakonska ženica, sukal je naš vitez gotovo dolge svoje ude krog nje. Delal ni nič, imovit ni bil, ali vendar je živel v veselju in hrupu! dvoj čas je bil častnik, ali moral je iz službe zavoljo dejanja, ne posebno častnega, o katerem pa pozneje ni rad govoril. Pač pa je poznal skoraj vse častnike v cesarski vojski. Ta četvorica se je oglasila torej v dan pred dvojno poroko na Nižavi. Orožje je žvenketalo in ostroge so brenčale po hodnikih kakor v kaki vojašnici! Napravljali so krika }h hrupa, da ga ponižni dvorec poprej morda še nikdar toliko ni čul! Posebno Viktor, ki je sam sebi v novi uniformi neizmerno bil po volji, kričal je kakor besen, ker je živel v veri, da se pravega vojaka vojaški značaj razodeva v glasni in kričeči govorici. Popoldne okoli treh so se umaknili iz druge družbe in napravili svoje taborišče v stranski, oddaljeni sobi. Dasi že silno pijani, pričeli so v tej sobi piti iznova. Prazne steklenice so metali v steno, skozi okno, da je razbito steklo žvenketalo, kar jim je posebno dobro delo, ali pa po tleh, kamor se je komu zljubilo! Bil je še velik dan, vendar navzlic temu so jim gorele sveče! Da bi dejansko pokazali, kako nepotrebno orodje so stoli in mize polegli so po tleh, po pod-nicah in ležali krog polnih steklenic kakor nekdaj Rimljani krog svojih skled. Uganjali so raznovrstne neslanosti, ki Jih pameten in trezen človek ne uganja! Al! ti so živeli v zavesti, da se nebeško kratkočasijo in da se nosijo kakor bo- govi, ki so srebali nektar na olimpskih vrhovih! Končno pa je moralo tudi to brezmejno pijančevanje zaradi enakoličnosti biti dolgočasno! Prvi se je pričel dolgočasiti baron Krušič. »Veste kaj,« izpregovoril je, »tole pijančevanje je sicer pametno!« Tu je odrinil viteza Lanskega dolge noge, ki mu Jih Je bil le-ta lahkodušno položil na trebuh. »Ti si dolgočasna zverina, Lanski!« »Silno dolgočasna!« dostavil je Welser zaspano, «in prsti me srbe, da bi te s palašem usekal krog pijanih ušes!« Lanski Je potrpežljivo molčal in junaško pil. »če se dobro premisli,« oglasil se je zopet baron, »stvar je vedno ena in ista!« »Ena in ista,« mrmra Lanski, »In šampanjca je tudi že preveč!« »Molči no!« zavrne ga Welser, »šampanjca nima človek nikdar preveč! Vsaj pošten človek ne! Ti Lanski, ti pa si preklicana sirota!« Takoj je vitez obmolknil, ker se je bal, da bi ga sicer ne lzpehali iz družbe. »Nečesa vendar nimamo, nečesa nimamo!« tarna Krušič. «Potrebne soli nimamo!« »Česa nimamo?« vpraša Lanski ponižno. »Vraga, ali ne čuješ! Potrebne soli nimamo!« kriči Wel-ser nanj ter dostavi trudno: »Vse na tem človeku me jezi!« »Res je, soli ni!« nadaljuje Krušič »Neka) šale mora imeti vsak človek. Ali naj ves čas tega Lanskega uživamo? Tako bedast vendar še nisem!« Lanski je molčal m pil. »Izmisli si kaj, Krušič!« prosi Viktor. »Nesrečen bi bil, če bi se pri meni dolgočasili tako izborni prijatelji!« »Jaz bi že nekaj vedel!« odgovori baron in vrže prazno steklenico tako močno proti stropu, da je nazaj padši pri- letela Lanskemu na dolge noge. »Gogori. govori!« sili Malec. »Predlog moj je tale Ponižno sedemo k mizi odpremo vrata ter čakamo, kdo pride prvi po bedniku Kdor pride prvi, pade nam v plen in malo se pošalimo ž njim!« (Nadaljevanje sledi) Cena 30 lir IVI.: Trst 94.638, 93-808, 37.338 tiorira 33.82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo TRST, nedelja 22. novembra 1959 Leto XV. - Št. 278 (4432) UHKUNiSTVO: UU MONTECCHt it. 6, II. oaiL — TELEFON 93-80» IN 94-631 — PoStnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV, FRANČIŠKA it. 2« — Tel. St. 37-33» — Podružnica GORICA: Ulica S. Pelllco 1-11. — Tel 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18 — Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viime v Slrmt enega stolpca: trgovski 80. ftnančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 Ur beseda. lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 ur — Nedeljska Številka mesečno 100 lir. 'etn0 ska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Puittil ‘tekoči račun: -g NAROČNINA: mesečna 480 FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Puilnl ‘tekoči račun: jA tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: AOIT. OZS. Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunami banki v Munijani « Vladaje odobrila zakonski načrt za volitve senatorjev na Tržaškem Segni in Pella pri Gronchiju - Nenni o rezultatih kongresa nemške socialdemokratske stranke (Od našega dopisnika) RIM, 21. — Na današnji seji vlade je bil sprejet — kot je bilo že včeraj napovedano — ustavni načrt za dodelitev treh senatorjev za Tržaško ozemlje. V zvezi s tem je vlada odobrila nadaljnji zakonski načrt, ki vsebuje določbe o postopku za izvolitev novih senatorjev v smislu načel, ki so bila odobrena po dol- gih razpravah v prejšnjem parlamentu. Ostali ukrepi vlade se tičejo rednega poslovanja. V poslanski zbornici so komunistični poslanci odobrili resolucijo, v kateri zahtevajo od vlade, naj pripravi čimprej gospodarske deželne načrte za razvoj kmetijstva in industrije, da bi se omogočila popolna za- poslenost ter povečali dohodki lj................................. ljudskih množic, pri čemer bi bila dana večja možnost za razvoj krajevnih proizvodnih sil. Načrte naj bi pripravili in izvajali posebni deželni odbori, ki bi jih imenovali pokrajinski sveti in občinski sveti glavnih mest pokrajin, dokler ne bodo ustanovljene dežele. Načrti naj bi bili pripravljeni najpozneje v prvem polletju prihodnjega leta. V resoluciji se dalje zahteva od vlade, spričo dejstva, da glavni smotri Vanonijevega načrta niso bili doseženi, naj začne z novo gospodarsko politiko proti privilegijem gospodujočih gospodarskih skupin in proti monopolom. Predsednik republike Gron-chi je danes sprejel predsednika vlade Segnija in zunanjega ministra Pello. Verjetno je, da sc med razgovori obravnavali posledice zasedanja glavnega odbora krščanske demokracije na sestavo sedanje vlade. Eden izmed treh voditeljev leve struje »Baza«, Granelli, je ostro kritiziral sestavo novega vodstva ter dejal, da po- meni zasedanje glavnega odbora korak nazaj v primerjavi s kongresom v Florenci. «Kar se nas tiče, smo stopili v vodstvo, da bi storili svojo dolžnost do stranke, nikakor pa ne iz solidarnosti do tistih skupin, ki so postavile pogajanja na teren, ki ga imamo mi za nevarnega. Prav to potrjuje avtonomni značaj naših teženj. V političnem pogledu, kakor tudi v pogledu metod pa se sedaj odpirajo za nas nove perspektive,« je dejal Granelli. Centralna mladinska komisija PSI je sprejela skoraj s I je spreiej glasno! izjavo, ^ kat_erj_ je ri I rečo, da mladinska komi»jj zaradi * discipline pristaja m sklep centralnega komiteja PSI, da mladinske gibanja izstopi iz Svetovne den»okr*ti4. ne mladinske federacija :n hkrati izraža svoje pridržke glede metode, ki so jo uporabili, da so prišli do take- ga sklepa. Dalje je v izjavp I>oudarjeno, da bo mladinska komisija podvzela ukrepe za izvajanje sklepa CK in bo gibanje zastopano v Svetovni federaciji in v YUSI kot opazovalec ter pri tem podpiralo razvoj pomiritve med mladino vsega sveta. Nenni obravnava v svojem običajnem nedeljskem članku v »Avanti« rezultate zadnjega kongresa nemške socialdemokratske stranke. Med drugim piše, da se »dogmatično tolmačenje marksizma lahko spremeni v kult besed nk Ško- do marksističnega duha in marksistične metodologije«, ker se je družba, ki jo je imel Mar* iimuiiiiiiiiiiiiii Sporazum med ZDA in SZ o medsebojnem sodelovanju MOSKVA, 21. — ZDA in Sovjetska zveza so dane« podpisale v Moskvi sporazum o znanstvenem, tehničnem, kulturnem in pedagoškem sodelovanju v letih 1960-61. Sporazum bo stopil v veljavo 1. januarja prihodnjega leta. Uradna poročilo pravi, da sporazum določa »izmenjavo v in-dustriji, transportu, graditvi, trgovini, kmetijstvu, vagoji, javnem zdravstvu, umetnosti (gledališče, lilm, radiotelevizija). literaturi in razstavah«. Novi sporazum je razširitev programa za kulturno izmenjave, ki je bil skl«n.en januarja 1968. Novi elementi v tem programu so: 1. Začetek pogajanj o uvedbi neposredne letalske zveze med obema državama. 2. V program za znanstveno sodelovanje se vključi določba, ki predvideva izmenja Javo informacij in obiskov na področju miroljubne uporabe jedrska energije. 3. Zvišanje števila štuaentov, ki bo-do študirali v obeh državah, of 30 za vsako državo na 38 vi šolskem letu 196061 in na 54 v šolskem letu 1981-62. 4. Pbvečanje sodelovanja med zdravniškimi,oblastmi in znan- skvi in v dr mestih bodo sovjetski avljal Sical« in «My fair lady«. Soldi ki vjetska zveza bo poslala v ZDA državni simfonični orkester in moskovsko gledališče, medtem ko bosta ena ameriška baletna skupina in ena ameriška vojaška- godba |napravili turnejo zvezi. Sporazum določa tudi Izmenjavo na športnem področju, izmenjavo tehničnih razstav in ukrepe za razvoj turizma. Kar se tiče izmenjave knjig, ni bil dosežen sporazum o ustanovitvi čitalnic. pred očmi globoko razlikovala od sedanje. Tista družba je bila različna od današnje ne samp zaradi .sedanjega gigantskega tehničnega napredka proizvodnje, temveč tud: zaradi' socialnih in razrednih odnosov, ki so se zaradi delovanja socialističnih strank globoko spremenili. »Toda od marksizma ostane živa gospodarska razlaga zgodovine in nujnost, da se delavci organizirajo v neodvisni politični stranki za dosego politične oblasti. Od marksizma ostane bistvena ideja razredne borbe«. Nenni piše dalje, da je nazadovanje nemške socialdemokracije tem bolj čudno, ko i-stočasno angleška laburistična stranka in skandinavske socialdemokratske stranke razpravljajo o vprašanjih okrepitve svoje napadalne sile Za te stranke in za socialno zavzamejo, so realni pogoji za končno odstranitev nove svetovne vojne. Jugoslavija se za tako prespektivo bori in aktivno zavzema. V ta namen je aktivno podprla pobudo sovjetske vlade in drugih vlad, ki so bile usmerjene na popuščanje mednarodne napetosti in utrditev miru. Glede na velike težave in na poti za končni uspeh je potrebna mo bilizacija vseh miroljubnih sil. Pri tem bodo imele zelo pomembno vlogo izvenblokovske države, ki so v svojim primerom utrle pot sedanjemu procesu. «To poudarjam, je ugotovil Popovič, tudi kot odgo-vor tistim, ki trde, da so v sedanjem mednarodnem položaju izvenblokovske države, posebno Jugoslavija, izgubile svoj prejšnji pomen. Takšna ocenitev ni nič drugega kot odraz nekaterih želja. Poleg tega je sedanji položaj prava uveljavitev politike, za katero so se zavzemale te države. Zato je skrajno smešna trditev, da se položaj teh držav »slabša« v trenutku, ko se uveljavlja politika, za katero so se zavzemale.« Popovič je dalje poudaril, da se jugoslovanska vlada strinja c sovjetsko vlado in z nekaterimi drug ni vladami, da je potrebno in mogoče pred sporazumom o razorožitvi sprejeti ukrepe za prenehanje jedrskih poskusov, za ustanovitev jpodročja omejene oborožitve, * i ' ' V nadaljevanju svojega izvajanja je Koča Popovič ugotovil, da se je pozitivni razvoj mednarodnih odnosov pokazal tudi na letošnjem zasedanju skupščine OZN, kjer sta bili glavni vprašanji razorožitev in pomoč nezadostno razvitim državam. Popovič je ugotovil, da je hrabrilno. da so skoraj vse vlade zavzele pozitivno Stališče do predloga sovjetske vlade o razorožitvi, ki' predstavlja realno osnovo za pogajanja o postopni razorožitvi«. Illlllllllllll II Milili III ltllllllllllMMIIIIIlllllllllllllll||IIIMIMIIIIIIIIIIlll,lll||,i|l|llt|| Miiiiiii ,|,,| |ii,i,|| iiiiitiiiii,||>,,|||,,,,1,1111,,iii,(ni*,.tTIIIIll,,1,111 II ■■■llllllllilllllll|lllll,U|llll|ll Ulil H Hill Uliti IIIIIIII llllltllll II lllll II IIIIIIIIIHIiiillllllliil (Nadaljevanje z 2. strani) Na tiskovni konferenci je kancler poudarjal »p osveto-iralni- značaj razgovorov, ker hoče imeti še dalje proste roke zi Spletkarjenje proti procesu pomirjevanja med Vzhodom in Zahodom in kolikor mogoče zavleči sklicanje konference na vrhu. Na splošno prevladuje mnenje, da je rezultat obiska negativen in da je ed,ni •poz.-tipen* rezultat sporazum obeh strani, da si »ne bosta metali polen pod noge-. Kar se tiče datuma konference na vrhu med Vzhodom in Zahodom, so se baje zahodne države načelno sporazumele, da bodo predlaga e, naj bo konferenca konec aprila. O tem pa bodo sprejeli dokončen sklep na zahodni Ite, mferenci najvišjih, ki bo 19. jfcemtra v Parizu. Zelo ver- &no bosta skušala Adenauer rn de Gautle doseči ponovno odložitev z enim ali drupim izgovorom. Oba namreč računata na to, da bodo sovjetski voditelji morda zgubili potrpljenje zaradi njunega stal-negn rovarjenja, in da se bo izboljšano ozračje začelo spet ohlajevati. Toda kakor to miroljubne sile priiilile držao-nike, da so začeli voditi ven. darle realnejšo politiko, tako bodo znale tudi v prihodnje preprečiti, da bi dt>a državnika, ki hočeta biti za vsako ceno »velika*, pahnil a svet v ponovno zmedo. Kalija lije je izvolitev novega vod- j stva krščanske demokracije. Glavni odbor KD se je se- j stal v četrtek in je izvolil j tako imenovano »enotno« vod- stvo, potem kg so pogajanja med Fdnfanijem in Morom trajala več tednov, in potfrrr ko se je zdelo, da sporazum do zadnjega trenutka ne bo mogoč. Toda med samim zasedanjem je prišlo do kompromisa, tako da je v vodstvu JI dorotejcev, 5 fanfa-nijevcv ter po en pristaš struj «R innovamentos, ((Baza », »Primavera« in «Ljudski centrizem«. Za političnega tajnika je bil izvoljen ponovno Aldo Moro, ki je prevzel tud i funkcijo glavnega urednika demokristjanskega dnevnika sil Popolot. Poleg nje- 7 dni v svetu 1.1 ga pa sta bila izvoljena fantje fanijevca Zoli in Branži, m sicer prvi za predsednika glavnega odbora, drugi pa za up'■avnega tajnika stranke. (jluvni dogodek prejšnjega tedna v notranji politiki fta- Odnos sil v vodstvu je po tem kompromisu naslednji: Morovi in Segnijevi dorotej-ct ter desničarja Andreotti (»Primavera«) in Scelba («Ljudski centrizems) imajo v svojih rokah 14 sedežev, Fanfani s sindikalno sHmno-vamento» in levičarsko »Bazo« pa le 9 sedežev. Vse kaže torej, da je enotno vodstvo sam o po imenu enotno, kajti dejansko so ostale še vse globoke razprtije in spori, ki so prišli do izraza na znamenitem florentinskem kongresu. Na zasedanju glavnega odbora se o tem ni razpravljalo, čeprav sta Fanfani in Tambroni to zahtevala. Ce bi namreč načeli to pereče politično vprašanje, o-krog katerega se vrti vsa italijanska politika, bi te pre- piri ponoviti. Teh pa je bilo več kot dovolj že takoj, ko so ratpravljali samo o sestavi vodstva. Posledica četrtkovih volitev je za sedaj ta, da bo sedanja vlada ostala ter da se bo še dalje naslanjala na li-berlce, monarhiste in fašiste. Njihove predstavnike je Segni prejšnji petek sprejel tn — kot se govori — jim ponovno zagotovil, da bo tudi po izvolitvi novega vodstva KD vlada vodila politiko desnega centra. Hkrati pa nastaja vprašanj e, kakšno vrsto opozicije bo znotraj KD vod.l h anfant, ki osebno ni član novega vodstva. Trdi se, da ni hotel privoliti v kompromis, temveč da so ga na to prisilili njegovi pristaši. Zato tudi ni verjetno, da bo v bodoče kazal tisto lojalnost do politike, ki jo bo vodila večina m ki so jo od ujepa zahtevali na četrtkovem zasedanju. Izvajanje kolikor toliko socialnega programa pač ni mogoče ob podpori desničarjev. Med važnimi ukrepi, ki so bili' sprejeti prejšnji teden v parlamentu, moramo omeniti znižanje dohodninskega davka lencchezza mobile«) na obligacije delniških družb za 50 odst. ter zavrnitev zahteve levice, naj se razveljavijo povišan« tarife za telegraf, telefon tsi pošto, ka- kor tudi povišane tarife za železniške prevoze. Včeraj pa je bila važna sem vlade, o kateri poročamo na drugem mestu. S sindikalnega področja so važni sklepi tajništva levičarskega linaikatu CGIL, ki zahteva predvsem dosledno izvajanje tako imenovanega zakona nerga omnes«, da se na ta način uveljavi med drugim tudi izenačenje plač za delavce in delavke. Glede obisku Gronchija v ZSSR naj omenimo vest. da bo obisk verjetno S. januarja in da ga ho vrn’l ne samo Vorošilov, kot se je doslej stalno poudarjalo, temveč bo z njimi prišel v Italijo tudi Hruščev. Jugoslavija Pomembno etapo v razvoju sosedne socialistične Jugoslavije predstavlja zasedanje CK Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu. Na zasedanju so razpravljali o dveh poročilih: 1. Dobnvoje Radosavljevič je poročal o organizacijsko-političnih vprašanjih in 2. Mijalko Todorovič pa o nekaterih aktualnih gespodarsko-političnih vprašanjih. V teh poročilih so bile nakazane nove smernice, ki jih je CK ZKJ odobrit po krajšem govoru generalnega tajnika ZKJ Josipa Broza Tita, ki je zlasti obsodil vse primere nediscipliniranosti, samovolje in nepravilnega odnosa do delavstva in delavskih kolektivov. Zlasti je vazno omeniti, da se je število članov po VII. kongresu v Ljubljani povečalo za 324.000, tako da znaša sedaj skoro en milijon. Z gospodarskega področja pa je nadvse važen podatek, da je Jugoslavija v zadnjih sedmih letih podvojila narodni dohodek in da se je industrijska proizvodnja povečala za 237 odst., kmetijska pa za 50 odst Za naše kraje je važna vest, da so v Beogradu 20. t. m podpisali administrativni sporazum o izvajanju konvencije o socialnem zavarovanju, kamera je bila podpisana lani med Italijo in Jugoslavijo. Na podlagi tega sporazuma, katerega mora sedaj odobriti še rimski parlament, bodo zavarovanci ene države v drugi državi lahko uživali ugodnosti socialnega zavarovanja. Poziv na prepoved jedrskih poskusov Glavna skupščina OZN je v petek sprejela z dvotretjinsko večino resolucijo, ki poziva Francijo, naj ne dela jedrskih poizkusov s Sahari. Izid glasovanja je izredno važen, če pomislimo, da resolucija ni dobila v političnem odboru potrebne dvotretjinske večine. Izid kaže tudi, da to ZDA zgubile nadzorstvo nad glasovalnim strojem, in da so posamezne delegacije glasovale v skladu s politiko njih držav. Resolucija uiuža • veliko zaskrbljenost skupščine zaradi francoskega namena, da začne jedrske poizkuse*, in poziva Francijo, naj teh poizkusov ne dela. Francoski delegat v OZN Moch je izrekel celo izzivalne besede, da Francija ne bo upoštevala sklepa skupščine, in je dodal, da bo glasovanje lahko povzročilo v Franciji • sovražna čustva do OZN-. Francoska trma lahko ima zelo nevarne posledice za Ženevska pojajanja o prekinitvi poizkusov. Znalo bi se tudi zgoditi, da bi francoski poizkusi imeli za posledico, da bi poizkuse obnovile tudi druge države ki so jih prostovoljno prekinile med trajanjem pogajanj v Ženevi. Za take morebitne post. dice pa imata veliko odgovornosti London in Washington, ki se nista uprla francoski nameri, pač pa sta celo glasovala proti resoluciji, ki Francijo poziva, naj poskusov ne dela. za dajanje dela izdatkov, ki gredo za oborožitev, v pomoč nerazvitim področjem, itd. Koča Popovič je pozdravil dejstvo, da jo na letošnjem zasedanju C~N Sovjetska zveza in ZDA skupno predložile resolucijo o razorožitvi, in privolitev sovjetske vlade v nadzorstvo. Vse to kaže, je poudaril Popovič, da je postopna uravnovešena ja nadzorovana razorožitev postala realna možnost. Popovič je posebno poudaril važnost prenehanja jedrskih poizkusov za rešitev vprašanja razorožitve in je pri tem omenil negativne posledice eventualnega francoskega poskusa v Sahari. Drugi del svojega poročila je Koča Popovič posvetil odnosom Jugoslavije z drugimi državami. Izjavil je, da se je Jugoslavija dosledno zavzemala za razvoj odnosov na osnovah neodvisnosti, nevmešava-nja in enakopravnosti z vsemi državami ne glede na razlike v družbeno političnih sistemih. Poudaril je vsestranski razvoj odnosov Jugoslavije z neodvisnimi državami Azije in Afrike in posebno z Združeno arabsko republiko, Etiopijo in Indonezijo in napredovanje odnosov z državami Latinske Amerike, a katerimi Jugoslavija vedno bolj pogostoma sodeluje v OZN, in je pripomnil, da se odnosi z ostalimi državami v Evropi in dru god normalno razvijajo. To vt lja posebno za Veliko Britanijo, Francijo in ZDA. Dvostranski odnosi s Sovjetsko zvezo, s katero ima Jugoslavi ja enake poglede v mnogih mednarodnih vprašanjih, so boljši kot prej in se postopoma razvijajo. Jugoslavija ima danes diplomatske odnose s 67 državami. Jugoslavija kot evropska neodvisna država posveča veliko pozornost odnosom z evropskimi državami in evropskemu sodelovanju. Toda da bi Evropa v polni meri lahko odigrala pozitivno vlogo, je potrebno, da zahodnoevropski države preuredijo svoje odnose z nerazvitimi področji aa svetu v prvi vrsti z državami Afrike in da se zavzame jasen kurz v smeri vseevropskega gospodarskega sodelovanja. »Vsak dan — je ugotovil Popovič — je vedno bolj jasno, da so zaprte regionalne in Integracijske organizacije. ki so nastale kot rezultat razdeljenosti Evrope na dva bloka, preozke in v škodo osnovnim interesom evropskih narodov. Ko je govoril o odnosih Ju goslavije z vsemi državami, je Popovič posebno omenil »široko, vsestransko in prijateljsko sodelovanje z Grčijo*, ki se nadalje razvija. »S sosedno Italijo, je nadaljeval Popovič, je prav tako po rešitvi tržaškega vprašanja, ki je bilo doseženo ne brez žrtev z naše strani, prišlo do zelo ugodnega razvoja odnosov, posebno gospodarskih. Dejstvo na primer, da je samo v par letih italijansko-jugoslo-vansko mejo prekoračilo nad 11 milijonov ljudi brez najmanjšega incidenta, samo potrjuje, s kakšno pripravljenostjo so narodi obeh držav sprejeli politiko dobrega sosedstva in sodelovanja. Nedavni obisk državnega podtajnika Folchija v Jugoslaviji, ki je bil prvi obisk političnega značaja v naših medsebojnih odnosih, bo prispeval k nadaljnji razširitvi jugoslovansko-italijanskega sodelovanja. striji. Popovič je izrazil prepričanje, da bi se z medsebojno dobro voljo lahko rešila obstoječa sporna vprašanja. Odnosi z Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo so v celoti vzeti malo ugodnejši kot prej, toda zaostajajo za pozitivnimi tendencami na svetu. Glavna ovira za izboljšanje odnosov z omenjenimi državami je protijugoslovanska gonja, ki se vodi pod plaščem »ideološke kritike* in »antirevizionizma*. Dejansko pa gre za političen pritisk, l.i je v nasprotju z načeli listine Združenih narodov in nezdružljiv z normalnimi diplomatskimi in dobrimi sosedskimi odnosi. Odnosi z Albanijo, pa se sploh niso popravili, »ker albanska vlada tega ni hotela*. Albanska vlada je s stalnim obrekovanjem jugoslovanskih narodov in jugoslovanskega vodstva storila vse, da onemogoči normalizacijo odnosov. Tu ni, je poudaril Popovič — kar nas ne preseneča — popolnega spoštovanja znanega načela enotnosti akcije socialističnih držav. Tu gre za sistematično odkrito sovražno politiko, a je vsako njeno povezovanje z zatrjevano opredelitvijo albanske vlade za politiko miroljubne koeksistence nesmisel. Kljub temu se bo jugoslovanska vlada še dalje potrpežljivo zavzemala za izboljšanje medsebojnih odnosov. Koča Popovič je na koncu svojega govora ugotovil, da se v skladu z novimi tendencami na svetu vedno bolj govori o možnosti in potrebi okrepitve miru na Balkanu in dobrega sosedstva med državami Balkana. Jugoslovanska vlada meni, da se za uresničenje tega smotra lahko najbolj prispeva z ureditvijo dvostranskih odnosov in z vzpostavitvijo vsestranskega medbalkan-skega sodelovanja. Sicer pa se razume, je ugotovil Popovič, če vsi zainteresiraj pota, sredstva, metod«- c hladne vojne. _ Popovič je ob gotovil, da ugoden P — —-*- — — — _ A J**nl*^Qnl8 . «EL*t Ds razvoju mednaroi kaže uveljavitev r-~ p tivne koeksistence, a se je Jugoslavija ve . ločno zavzemala ID jala tudi v dobi Novi položaj omo8° je ref <51; viji in njeni politi*1 df0č.' aktivnost na v mednarodnega življ™„ teresu miru in ICIC5U IIllILi • i« JR* narodnega sodelova LjjtfJ j. jateljstva z vsemi,, „,sHI »Praktično se Pj'f ,vgfh P stavlja naloga, vimi » t1 vsemi izvenblokovs ‘ ‘ 1 Ha vami in vsemi lami na svetu r>e „,agu)*7 napori * težave, na katere i j bežno naleteli v PLjeJ L miritve na svetu. } j da pospešimo P°P°'V^ 'J politike aktivne h ki je edina trajna ^(It ! ru, enakopravnem . o nju in svobodnemu 1 I)** mu razvoiu. Po referatu PoPujfjoK j? je skupščina z ^ zdravila, so govc Ivekovič, Kiro Aleš Beoler in petar Ivekovič je opoza®'^ , nost, ki grozi povečanja ra K8lV primeru eksploz^c ne- jedrske bombe v ^ ^ da načrti ^ “i ° poudaril, . . Nemčije o penovn i«.™ niso v skladu 5 - |« puščanja naPet?st'0bor»J,^ gi za prenehanje ° tekme. To ve*)a'i,(ft«fh|l Ivekovič, tudi *a ketAji stavitvi nekaterih ^ d® strelišč v sosedni0 držav m Dr. Aleš Bebler Oj, jg no dotaknil vPr r>jVi' darsko nezadostno m žav in poudaril P ju. uguiuru FUJIUVIC, G d V lil JJUUUO*" • ^-» da do dejanskega sodelovanja I niziranja in večje* na Balkanu lahko pride samo,1 področjem. Z Avstrijo se, na žalost odnosi zadnja leta niso razvijali, kot je bilo v interesu obeh držav, in to v glavnem zaradi težav v zvezi z vprašanji jugoslovanske manjšine v Av- THST, Ul. S. w Tvrdka LORENZI ?S’ v III S kjer dobite » mestne de>e skuterje tekom dneva-A dzvaza: KOLBS^mK in ženska, pr®’ RENZI z vse0" P nami 18.000 uL LAMBRETE- v. v-pgt MOTORJE (" V * BILE in peu v Sežano VELEBLAGOVNICA « TRGOVSKI D0M» J*1 (pri liote.u Triglav) Hipiji Ko pridete v Koper, oglejte si naše }0' izdelkov — USNJENI PLASCI IN VETRNI keramičnih izdelkov — BROŠKE itd. _ vi°^0t Velika izbira >n PARILLA 99 kub. 4 takti 4 prestave L'r a liuilf TO Ulit* A' ,UV Obveščamo naše čitatelje, da v NOVI TRGO r tekstila • konfekcije in različnih volnenih i EMP0RI0 S. ANTOm UL. S. LAZZAKu kupite po zelo ugodnih cenah OGLEJTE Sl BREZ OBVEZNOSTI! A