Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 5 din
ZASAVSKI
TRBOVLJE, 9. avgusta 1951 Štev. 32. — Leto IV.
.O O SV O B O D11 N E : OKRAJA TRBOVLJE
Ob 90-ietnid kemične tovarne v Hrastniku
Zgodovina razvoja Kemične tovarne v Hrastniku sega daleč v preteklo stoletje, saj se šteje leto 1861 kot leto zadetka proizvodnje. Tovarna je bila v, tistih časih med zelo pomembnimi in dobro zna-nimi tovarnami v Evropi. Saj je bila v tedanji dobi razvoja kapitalizma edini producent nekaterih važnih kemičnih proizvodov in je igrala važno vlogo v
iz domačega kamnoloma, kot stranski produkt pa je pridobivala še žgano apno.
Proizvodnja amonijakove sode in kalijevega bikromata je bila trn v peti mogočnim kapitalistom kemične industrije v Evropi, ker so z izjemo Anglije edino v Hrastniku izdelovali te tako vazne produkte. Ker pa je šlo takrat seveda samo za denar, je tovarna prenehala s produk-
Pogled na tovarno pred 89 leti
razmahu kapitalizma in industrializacije, ki je v teh časih z veliko naglico zajemala predvsem zahodne evropske države.
Tako praznujejo naši kemičarji v Hrastniku danes 90-letniCd obstoja svoje tovarne. Res je, da se je v devetdesetih letih zunanje lice tovarne precej spremenilo in se to podjetje razvija danes v moderno kemično tovarno; proizvodnja se je mehanizirala in modernizirala — novi delovni pogoji — socializem — le samo majhni ostanki zunanjega izgleda *o še, ki pričajo in spomnijajo na starost tovarne.
Prvi izdelek tovarne je bil kalijev nitrat, ki je služil vojnim namenom, kot stranska produkta pa kristalna soda in kuhinjska sol. Malo pozneje so pričeli s Proizvodnjo kalijevega bikromata — in to kot prvi v kontinentalni Evropi (rasen Anglije). Ta proizvodnja se-je začela Po zanimivem naključju. Leta 1S61 je Prispela v Trst ladijska pošiljka kroimove Dide, ki zanjo niso vedeli kam z njo. Kupil jo je laslnik tovarne v Hrastniku, ki je bil Tržačan, ker je bila zelo poceni. Tako je njegov sin, ki je študiral kemijo v Angliji pri znamenitem profesorju Hof-Otannu, uvedel v hrastniški tovarni izdelovanje kalijevega bikromata, ki ga je Poznala edino Anglija.
Proizvodnja tovarne se je že v prvem deceniju po ustanovitvi zelo razmahnila. Začela se je izdelovati žveplena kislina, Glauberjeva sol, kalijev sulfat, nattrijev sulfat ter-solne kisline. Žvepleno kislino So pridobivali takrat neposrednp iz žvepla. Ko pa so prešli na pridobivanje te kisline iz žveplenega kršca, je bila dana osnova za uvedbo proizvodnje železo-oksidnih barv kot nadomestilo za mihij.
Grešak Mirko - direktor tovarne
tovff'3 18„90,. 50 ustanovili podružnico ho in"** V fe Ju' k! i* proizvajala solitr-raJn ž'cp!eno kislino. Ta tovarna s? je danes v veliko samostojno kemič Podjetje.
Izvorf” !*‘ kasneje ,o že uvedli pro-oonjo koncentrirane žveplene kisline k Pompe jonskih rdečih barv. Cez dve k 'P® ,udi umclna gnojila in amonija, o sodo Potrebno kislino je tovarna hucirala sama. Apnenec je dobivala
cijo teh izdelkov, za kar je dobila seveda visoko odkupnino.
Leta 1925 je tovarna uvedla proizvodnjo poihožhih sredstev za tekstilno ih usnjarsko industrijo,.leta 1932 pa je ustanovila farmacevtski oddelek s proizvodnjo opijskih alkaloidov; atropina, kokaina ter digitalis glukozidov kot prva tovarna v Jugoslaviji.
Po prvi svetovni vojni,je prešla tovarna delno v slovenske roke in jo je upravljal veletrgovec Mihelčič iz Zag^fja do leta 1925, na kar jo je kupil veleindustria-lec Westen v Celju, v čigar lastnini je ostala tovarna do osvoboditve.
Med zadnjo svetovno vojno tovarna v glavnem ni obratovala. To je vplivalo na stare in že iztrošene objekte zelo slabo ter se je po osvoboditvi porajalo vprašanje, če se še izplača obnavljati tovarno.
Obrat solne kisline je bil do 50%, uničen, stare komore pri žvepleni kislini so se same podrle, svinčeni cevovodi in prašni kanali so manjkali, transformatorji so bili razstreljeni, železniški most v tovarno in železniški viadukt iz apnenice pa sta bila uničena.
Tovarna je bila brez surovin, brez gradbenega materiala — stanje je bilo skoraj brezupno. Tovarna pa s svojim žilavim delovnim kolektivom ni klonila. Vsi so prijeli krepko za delo m ne brez uspeha. 2e julija 1945 j'e bil \nadukt pri apnenicah toliko popravljen, da so spustili peči za žganje apna v obrat. Istočdsno so električarji popravili uničene transformatorje, vzpostavil se je tudi obrat solne kisline, kar je glavna zasluga tovarniških zidarjev-šamotarjev, s čimer so omogočili začetek obratovanja našim železarnam, tovarnam emajlirane posode ler usnjarski in tekstilni industriji.
Tovarno superfosfata v Celju in Hrastniku so spustili v obrat že septembra 1945.
Vso jesen leta 1945 so z veliko naglico in velikimi napori obnavljali obrat za žvepleno kislino — meseca aprila 1946 pa začeli ponovno s proizvodnjo te kisline. Manjkajočo solitrno kislino so najboljši delavci proizvajali sami z neizrekljivim trudom in veliko nevarnostjo.
Že v prvi polovici leta 1946 je ime! ta delovni kolektiv obnovljene vse obrate, uvedli pa so-istočasno nove, nujno potrebne proizvode, kot n. pr. železov oksid za emajl, cinkov klorid, kromov galun in kot prvi v državi — žveplena barvila.
Napori delovnega kolektiva niso bili zaman. Že leta 1046 je znašala celokupna proizvodnja tovarpe 22.000 ton proti 20 tisoč tonam v letu 1938.
Tudi na področju medicinske proizvodnje so storili mnogo. Že leta 1046 so proizvajali 7 in polkrat večjo množino zdravil kot leta 1038.
Pa ne samo v proizvodnji — tudi pri kapitalnih izgradnjah je kolektiv tovarne dosegel mnogo. Popolnoma novi objekti za barijev sulfid, železove okside, solne in žveplene kisline, nova električna cen trafa, nov železniški most, samski dom, gradnja 21 družinskih stanovanj ter izgradnja velikega sindikalnega dami} so dokaz velike ustvarjalne sile in voli* lega delovnega kolektiva. Zastarele strojne na prave delujejo samo z največjim priza devanjem tovarniških profesionistov.
Od osvoboditve dalje izdeluje tovarna sledeče produkte: cinkov ■ klorid, zeleno galico, kalcijev karbonat praecip., barijev sulfid, Glauberjevo sol, natrijev, sulfat, trinajtrijev fosfat, §olno kislino, žvepleno kislino za 66 in 60 stopinj Be. kromov galun, mineralne oksidne barve, železov oksid, apnenčevo moko, žgano apno, durlo, naulozol, nikotinol, poli-barit, magnezije^ klorid, klajno apno, dinatfijev fosfat in žveplena barvila.
Oddelek za farmacevtske proizvode jfe prešel'po osvoboditvi pod upravo medicinske proizvodnje in izpopolnil našo mlado industrijo zdravil.
Ob visokem jubileju tovarne pa ne smemo pozabiti njenih najstarejših delavcev; ki so po 40 let delali v proizvodnji raznih kemičnih proizvodov in so šli pred kratkim v pokoj.'To so tovariši Jože Kovač, Jože Šantej, Antoh Železnik' in' še drugi. V tovarni So pa še delavci, ki imajo tudi že nad 30 let službe: Miha Haler dela že 31 let pri žvepleni kislini, Franc Gačnik je. specialist za šamotne peči, Pavla Šimerl dela v kislinskih obratih, dalje Jože Kragel, Alojz Gorjup, Avgust Stašek ter Hinko Jazbec..
Med junake dela v tej tovarni štejemo seveda tudi njenega direktorja tov. Mirka Grešaka, ki je prišel v tovarno leta 1926 kot mlad učenec v laboratoriju. Leto nato je odšel v celjsko kemično tovarno na prakso, od koder se je po 5 letih vrnil in posta! vodja novega opijskega oddelka, kjer, je pričel s proizvodnjo po lastnih poizkusih. Nato je bil vodja obrata, od osvoboditve dalje pa. je direktor tovarne, Mnogo zaslug ima ne samo pri številnih novih izdelkih, ki jih prej niso proizvajali, to ..so opijski alkaloidi, kokain in še mnogo drugih kemikalij, temveč tudi na področju modernizacije irt mehanizacije tovarne. ter .pri izboljšanju delovnih pogojev kolektiva in njegovega' kulturnega izživljanja. Skupno z upravnim odborom, delavskim svetom, sindikalno organizacijo, pa tudi s kolektivom samim je direktor tovarne dosegel velik uspeh na vseh področjih dela.
- Upravni odbor, ki je lansko leto prevzel podjetje, je s svojimi predlogi uvedel boljšo organizacijo dela z odpravo nepotrebnih delovnih mest, odkritjem notranje rezerve delovne sile in s spremembami pri strojnih napravah, s čimer
je prihranil podjetju letno 16.000 delovnih ur. Izboljšala se je tudi delovna disciplina. — Tudi kulturno življenje v tovarni je razgibano, ki ga v podjetju 84 let niso poznali. Tovarna ima svoj lastni sindikalni dom z veliko dvorano (največjo v Hrastniku), razvite so vse. kulturne in fiz-kulturne sekcije. Pred kratkim so ustanovili svoj SKUD. Sindikat je iz svojih sredstev kupil inštrumente za godbo na pihala, ki prav dobro napreduje, dalje kinoaparaturo za ozki trak za kulturne filme, prav tako pa tudi razne športne rekvizite. Delavsko naselje tovarne je ozvočeno s petimi radjo aparati in osmimi zvočniki. Človeku je prijetno, če pride v tovarno samo, med kolektiv ali pa v naselje. Nov duh. veje povsod. Za to novo življenje gre zahvala prizadevanju celokupnega , kolektiva z njegovim spretninj vodstvom, ki je v težki osvobodilni borbi stal ramo ob rami, da se prežene in uniči okupator in ustvarijo pogoji, pod katerimi dela kolektiv'danes za nadaljnji pro-cvit podjetja in države.
Ob lepem jubileju čestitamo delovnemu kolektivu te tovarne in mu želimo še mnogo uspehov v vseh področjih dela.
Obiščite razstavo
lokalne Industrije in obrti,
ki bo od 12. do 20. avgusta v vseh prostorih osnovne šole v zgornjih Trbovljah. Sporedno z razstavo bodo v Domu kulture v Trbovljah naslednje kulturno-umetniške prireditve:
12. avgusta: Ob 18. uri promenadni koncert godbe SKUD »Lojze Hoh-kraut« Trbovlje.
Ob 19. uri »Veseli teater« Trbovlje.
14. avgusta: Ob 18. url promenadni koncert mešanega - pevskega zbora
*	Trbovlje SKUD »Lojze Hohkraut«.
•	. • .
16. avgusta: Ob 18. uri promenadni koncert godbe steklarne v Hrastniku.
18. avgusta: Ob 18. uri promenadni koncert moškega zbora SKUD »Lojze Hohkraut«.
20. avgusta: Ob 18. uri »Veseli teater« Trbovlje.
Po vsaki prireditvi prosta , zabava s plesom.
Razstavni odbor.
■■■■■■■■■■■■■■
PRODUKCIJA PREMOGA v juliju
V mesecu juliju je kolektiv rudnika Trbovlje-Hrastnik izpolnil svoj proizvodni načrt s 95,2%. Medtem ko je zahodni jamski obrat rudnika presegel svojo produkcijsko nalogo za 1,3%,. vzhodni pa za 1,2%, je obrat Hrastnik ostal za 3,3% pod planom in obrat Ojstro za 4,7 %. Prav tako dnevni kop rudnika ni mogel doseči- začrtane proizvodnje. Oviro za izpolnitev plana v obeh hrastniških jamah je iskati, v odkopnih težkočah zaradi hri-binskega pritiska in pomanjkanja odkopnih krajev — dnevni kop pa ni mogel doseči začrtane proizvodnje, ker je večmesečno trajno deže\;je povzročalo na dnevnem kopu stalno plazoyje, ki je prekrilo že za odkop pripravljen premog, na drugi strani pa je slabo vreme in pla-zovje onemogočilo predvideno redno odkrivanje premoga.
Položaj glede neupravičenega -izostajanja od dela se je v mesecu juliju na rudniku nekoliko popravil. Medtem :ko je imel rudnik v juniju 314 neupravičenih
Hi
* > ' -
Tovarna danes
izostankov, so ti kostanki v juliju padli na 232. Tudi zaradi nezgod izgubljenih dnin je'bilo v juliju za 0,1% manj kot prejšnji mesec. Slabše pa je- z ostalimi bolniki: v mesecu juniju so znašale zaradi bolnikov izgubljene dnine 6,7%, v juliju pa se je ta odstotek dvignil na 7,5 %. Zanimiva bi bila analiza porasta bolnikov, ker ni izključeno, da se precejšen del »bolnikov« rekrutira iz rudarskih delavcev, ki žive izven rudnika zunaj na vasi, kjer so bila pretečeni mesec važna kmečka dela. tako n. pr. košnja sena in žetev pšenice.
Razveseljiv pojav v mesecu juliju pa je vsekakor porast odkopne storilnosti v jami, ki se je proti junija dvignila za 0,21 t na . moža in “dnino, Prav tako se je znižala poraba razstreliva, v jami, ki so ga potrošili v juliju na tono za 6 g manj kot v juniju. Ker se pa v mesecu juliju ob manjši porabi eksploziva ni dvignila produkcija debelih vrst premoga, bi sklepali, da ima rudnik trenutno precejšnje število odkopnih krajev z zdrobljenim premogom, kar slabi seve finance podjetja.
Rudarji v Zagorju so opravili svoj proižvodhi plan v juliju s 96,2 %.
Kaj dela svet potrošnikov?
Kisovec je rudarsko naselje pri Zagorju. Tam poslujeta . prodajalni potrošniške zadruge in okrajnega, magazina. V obeh "prodajalnah doslej niso prodajali sadja' in zelenjave. Kisovčanj... hodijo po te pridelke v pol ure oddaljeno Zagorje, a še največkrat vračajo praznih -rok, ker niso prišli pravočasno na vrsto, pa so Zagorjani že pokupili vse razpoložljive zaloge. Zakaj bi potrošniška zadruga ne prodajala tndi sadja in zelenjave? Zgodnega krompirja in paradižnikov sploh ne moreš dobiti. Delavci se' upravičeno vprašujejo, čemu je bil postavljen svet potrošnikov, kajti o njegovem delu niso še slišali doslej ničesar.' — Tudi v, ostalih KLO zagorskega sektorja ' niso' delavci nič na boljšem Trgovsko omrežje, najsi bo potrošniška zadruga ali okrajni magazini, bi morali biti bolj gibčni glede preskrbe raznih pridelkov," da bi ustregli željam delavcem, ki prebivajo v teh krajih.
VAŽNI SKLEPI DELAVSKEGA SVETA RUDNIKA
TRBOVLJE-HRASTNIK
Dne 2. t,- m. je zasedal delavski svet rudnika Trbovlje-Hrastnik. Obravnavaj je važno finančno vprašanje'rudnika, in sicer znižanje proizvodnih stroškov.
Kakor vsa druga leia, je tehniško vodstvo rudnika napravilo tudi za letošnje leto produkcijski načrt rudnika, in sicer za vse štiri jamske obrate kakor tudi za dnevni kop. Medtem ko proizvodnja premoga poteka v letošnjem letu v jamskih obratih načrtno, je višja sila — večmesečno trajno deževje — na dnevnem kopu onemogočila pridobivanje pričakovane produkcije. Seveda so se z delnim izpadom proizvodnje premoga na dnevnem kopu spremenili tudi’ fetošnji dohodki rudnika: In tem spremenjenim dohodkom podjetja je treba prilagoditi tudi stroške podjetja, kajti le z ustreznim znižanjem izdatkov je mogoče res v polni meri zagotoviti likvidnost fonda piač delavstva in uslužbencev in poravnavo še drugih finančnih obveznosti rudnika. Da se vskladijo stroški podjetja z njegovimi dohodki, je upravni odbor rudnika izdelal primeren načrt, ki ga je predložil delavskemu svetu v pretres in potrditev.
Da se znižajo stroški rudnika na
ustrezno mero, predlaga upravni odbor, da se slalež delavstva in uslužbencev prilagodi novemu položaju v podjetju, t. j. primerno zniža. Nadaljnje prihranke bo rudnik po načrtu upravnega odbora dosegel z regulacijo nekaterih norm, z izvajanjem sankcij jSri prekomerni pioTabi eksploziva in pri prekoračenju normativov drugega materiala, z likvidacijo lesnega v Hrastniku in koncentracijo odmerjanja in žaganja jamskega lesa v Trbovljah, z reorganizacijo strojnega obrata ter fuzijo stavbnega obrata, zunanjega obrata in materialnega skladišča, prav tako tudi z opustitvijo avtomobilskega prevoza na prdgi Hrastnik-Jurkiošter. Pocenitev stroškov se pričakuje tudi na dnevnem kopu z ugodnejšim razmerjem med odkritim materialom in pridobljenim premogom. S temi in še drugimi ukrepi 1 bo mogoče uravnovesiti dohodke in izdatke rudnika. Član delavskega sveta tov. Ivan Zupančič je poročal, da bo mogoče z reorganizacijo službe pri skupnem- prevozu prihraniti nekaj delovnih moči.
Predlog upravnega odbora je delavski svet po daljši diskusiji, v katero se posegli predvsem člani sveta iz Hrastnika,
soglasno sprejel. Delavski svet je nadalje na predlogatovarišev iz Hrastnika sklenil, da se opusu rudniška ekonomija v Hrastniku, prav tako je sprejel sklep, naj ima rudniška uprava s člani delavskega sveta v Hrastniku vs&k mesec konferenco, na kateri se bodo pretresala specifična vprašanja hrastniškega dela rudnika.
Na predlog predsednika delavskega sveta tov. Antona Aliča je bil končno sprejet, še sklep, naj se pred vsakokratnim zasedanjem delavskega sveta dostavi članom sveta poleg dnevnega reda zasedanja še kratka pobližja razlaga vprašanj, ki se bodo obravnavala, da se zamorejo’ člani delavskega sveta na ta način res temeljito pripraviti na vsakokratno zasedanje.
, POVEČAN IZVOZ TRBOVELJSKEGA PREMOGA V ZAHODNO NEMČIJO
Pred kratkim je bila sklenjena pogodba o povečanem izvozu premoga iz Trbovelj in Zagorja v Zah. Nemčijo, Izvoz premoga iz Slovenije bo letos za 6-do 7 krat večji kot lani. V lanskem letu So količino izvoženega premoga prekoračili za 10 odstotkov že v prvem pol-.
TEŽKOČE PRI RAZGOVORIH V KESONGU
Svetovno zanimanje je oaredotočeho še vedno na razplet korejskega spora, ki je vsekakor ključno vprašanje vojne in miru in najboljši pokazatelj za možnost mirne poravnave sporov, ki se pojavljajo na gospodarskem, političnem in vojaškem področju obeh imperialističnih taborov. Delegaciji v Kesongu, ki sta prebrodili v večtedenskih pregovorih prve težave dnevnega reda, sta se znašli pred novimi nasprotji glede demarkacijske črte in demilitarizirane cone. Sodeč po zadnjih poročilih je stališče obeh strank nepopustljivo. Zastopniki kitajskih in severnokorejskih čet zahtevajo demarkacijsko črto na 38. vzporedniku in demilitarizirano cono, pomaknjeno južno od 38. vzporednika, delegacija sil OZN pa vztraja, da naj demarkacijska črta poteka ob sedanji vojaški liniji in skladno temu naj se določi tudi demilitarizirana cona proti severnokorejskemu področju. S tem si hoče zagotoviti svoje dosedanje vojaške uspehe in onemogočiti priprave za nove napade.	,
Po najnovejših vesteh se ne izključuje možnost kompromisne rešitve teh spornih vprašanj in privolitve delegacije združenega poveljstva, da se demarkacijska črta na vzhodni obali premakne v korist sovražnika, če bi ta dal ustrezno nadomestilo na zahodni obali Koreje. Znaki so pa, da bo delegacija združenih narodov nadaljevala razgovore, dokler bo sovražnikova delegacija k temu pripravljena. Stališče delegacije OZN kaže veliko previdnost spričo dosedanjih izkušenj in dejstva, da sovražnik zbira znatne vojaške sile in niso izključeni nenadni napadi. Zaradi tega tudi pi prenehala vojaška dejavnost sil OZN, zlasti pa delovanje letal, ki je osredotočeno na razbijanje središča sovražnikove preskrbe in . zbiranja čet.
Severnokorejske sile so do 23. julij« izgubile 1,228.854 mož, izgube čet OZN pa znašajo 80.079 vojakov.
ANGLO-PERZI IŠKI SPOR SE RAZPLETA
Posredovalna akcija Harrimana kaže kljub težkočam, ki je nanje naletel v svojih prvih razgovorih v Teheranu, prve uspehe v prid britanskim koristim. Obe-lanja ftnančno-gospodarskega značaja so vplivala na popustljivejše stališče perzijske vlade. Harrimanovo potovanje v London pa je pripravilo tudi britansko vlado, da je privolila v obnovitev pogajanj ter
v preteklem tednu
odredila posebno delegacijo pod vodstvom ministra za surovine Richarda Stokesa. Pogajanja naj bi se vršila na osnovi obojestranskega popuščanja, pri čemer bi Britanija privolila na nacionalizacijo perzijskih "vrelcev. Prodajo proizvodov pa naj bi vršil perzijsko-britansko-ameriški konzorcij. Predvsem naj bi se obnovilo delovanje rafinerije v Abadanu. Zadnje dni je zavladalo v Perziji baje mirnejše in spravljivejše ozračje. Sodi se, da je ugodna sprememba anglo-perzijskega spora predvsem zasluga Trumanovega posredovalca Harrimana. ZDA so se odločile za posredovanje vsekakor predvsem iz gospodarsko-stratelkih razlogov, kajti očitno je, da bi se v primeru zaostritve spora vpliv Britanije na Srednjem vzhodu zelo omajal ter bi izguba enega najbogatejših petrolejskih področij neugodno vplivalo na angloameriški vojaški potencial, pri katerem igra spričo mehanizacije vojaškega stroja izdatna in hitra preskrba s tekočim gorivom glavno vlogo. Spvjetski zvezi bodo v primeru ugodne rešitve anglo-perzijskega spora prekrižani važni računi za krepitev njenih strateških pozicij v tem delu sveta in njenih .osvajalnih namenih na tej novi rahli točki odpora proti njenemu imperialističnemu zavoje-vanju:
Jugoslavija prekinila vojno stanje z Nemčijo
Z ukazom Prezldija Ljudske skupščine FLRJ je prenehalo vojno stanje med Jugoslavijo in Nemčijo. Vojno stanje z Nemčijo so prenehale dosedaj: Belgija, Danska, Velika Britanija, Francija. ZDA, Italija, Luksemburg, Norveška. Kanada, Mehika, Peru, Indija, Južnoafriška Unija, Pakistan, Irak, Nizozemska, Nova Zelandija, Avstralija in Cevlon.
Letalski most med Berlinom in Zahodno Nemčijo?
Težkoče pri obnavljanju trgovinskega sporazuma med Zahodno in Vzhodno Nemčijo so imele za posledico sovjetsko blokado, ki onemogoča vsak promet med Berlinom in Zahodno Nemčijo. Ugotovilo se je namreč, da je dosedanja trgovina med Zahodno in Vzhodno Nemčijo služila ■predvsem krepitvi vojaške moči sovjetskega bloka, kajti Vzhod želi v zamenjavo čim večje količine jekla, pisanih kovin in strateškega materiala. Sovjetska blokada bi sedaj hotela izsiliti te svoje zahteve. Nov zračni »majhni most« bo pa te namene paraliziral in po zraku prepeljal v Zahodno Nemčijo 20.000 ton blaga, ki se je tam nakopičilo.
PRESKRBA OKRAIA TRBOVLJE V AVGUSTU
Radi prekrška kaznovani
V našem okraju je leto« po koloradskem hrošču okuženih 12 KLO. Akcija proti tej nevarni žuželki zahteva seveda mnogo truda Večina ljudi razume potrebo sodelovanja pri zatiranju tega škodljivca in se udeležuje množičnih pregledov krompirjevih nasadov, ki jih odrejajo naši KLO, vendar se še najdejo ljudje, ki nočejo razumeti ali pa celo ovirajo te akcije. Tako sta n. pr. Avgust Babič ml. in njegov oče na Dolu pri Hrastniku ozmerjala skupino ljudi, ki je bil a določena za pregled krompirjevih nasadov, in je nista pustila na svojo njivo, češ da dela škodo. Tov. Alt, vaški vodja, jima je lepo obrazložil potrebo teh pregledov s pripombo, da se krompirjevi nasadi pregledujejo po vsej Sloveniji in da nasadi zaradi tega ne trpe. Kljub temu pa Babič tej skupini ni dovolil pregledati svojih njiv. Njegov oče je nekega fanta z osnove šole, ki je sodeloval pri tem pregledu, celo udaril in ga nagnal z njive, sin pa je z grdim ozmerjanjem napodil vaškega vodjo z grožnjo, da ga bo vrgel čez skale, če ne zgine z njive.
Podobno se je zadržala pri tej akciji tudi Jožefa Petrin z Dola pri Hrastniku. Akoravno vodimo borbo proti koloradskemu hrošču že štiri leta, se ta tova-
rišica vendar še ni udeležila nobenega množičnega pregleda. Vaški vodja jo je ob vsakem pregledu opominjal, da je veak državljan po uredbi dolžan, da sodeluje pri teh akcijah. Ker sta Avgust Babič in Jožefa Petrin prekršila uredbo o zatiranju koloradskega hrošča, ju je komisija za prekršek pr j OLO Trbovlje kaznovala in sicer Babiča za 2000 din, Petrinovo pa za 2500 din.
Zopet pijan šofer
Prejšnjo soboto še je na cesti med Trbovljami in Zagorjem pripetila huda avtomobilska nesreča. Tovorni avtomobil kmetijske zadrug« ▼''Zagorju se je ob 21. uri vračal iz Trbovelj. Pri »slapu« se je izognil ha cesti stoječemu avtomobilu, toda zaradi težkega tovora je zemljišče ob cesti popustilo in avtomobil je zdrčal v Savo. ki je na tem mestu precej globoka. Avto sc potegnili iz Save šele v nedeljo dne 29. julija zvečer. Pri tej nezgodi sta izgubila življenje Marijan Buk-šič, uslužbenec OZKZ in še ena neznana oseba. Trupli obeh ponesrečencev še niso našli. Dva sta se rešila. Ugotovljeno je, da je bil šofer pijan.
Buk.
Poverjeništvo za trgovino in gostinstvo pri OLO Trbovlje razpisuje delitev živil za mesec avgust po podobnem ključu kot v mesecu juliju. Ker bo trgovsko omrežje dobivalo živila. v teku Vsega meseca postopoma, torej ne celotnih količin naenkrat, 6e bodo živila delila skozi ves mesec. Potrošniki ee opominjajo, naj ne delajo pred trgovinami vrst, ki niso okraju v okras in tudi ni potrebna bojazen, da bi kateri koli artikel pošel, ker bo delitev trajala ve6 mesec.
Pri delitvi se bodo upoštevale najprej prioritetne ■ kategorije. Razpis delitve zvezne zagotovljene preskrbe za upravičence živilskih nakaznic, izdanih za mesec avgust 1951. je sledeč:
Mlevski izdelki se bodo delili v razmerju: 20*/« koruznih izdelkov na oznako I, 50•/• pšeničnih izdelkov na odrezke z oznako II, III, IV in na odrezke brez označbe. V kolikor ima trgovsko omrežje razpoložljiv^ količine bele moke, se ta deli prvenstveno kategorijam D-l In D-2. ostanek pa kategoriji D-3 proti odvzemu ustreznega števila odrezkov za kruh in odrezek »Republ. dopolnilne preskrbe« št. 6 — avgust.
Pšenični zdrob, 80*/i testenine, testenine 06 6e delijo po želji potrošnikov na račun pšeničnih izdelkov. Pripominjamo, da si gospodinje na račun pšeničnih Izdelkov preskrbe testenine, in to v toliko, ker je še ta
mesec poleg zagotovljene prodaje na vidiku tudi prosta prodaja kruha.
Sladkor se bo delil po istih znižanih zveznih obrokih kot v mesecu juliju. Delil se bo po prioritetnem ključu, in sicer najprej kategorijam >D«, bolnikom, nosečim ženam, doječim materam, nato pa ostalim potrošnikom. Delitev po prioritetnem ključu je potrebna, ker bo sladkor, prihajal iz uvoza postopoma in se bo delil ves mesec.
Maščoba se bo delila v 100*/t-nem zveznem obroku (na 1 odrezek 100 g) v razmerju: 50 odstotkov masti, 40 odstotkov olja in 10 odstotkov margarine.
Kakao se bo delil potrošnikom kategorij D-l po 100 g na 1 odrezek. D-2 po 200 g na dva odrezka in D-3 po 300 g na tri odrezke z označbo »Kakao proizvodi«.
Riž dobijo potrošniki kategorij D-l po 500 g in D-2 po 250 g na odrezek »Bepubl. dopoin. preskrba« št. 8 — avgust. Doječe matere prejmejo po 250 g riža na odrezek »Republ. dopoin. preskrba« št. 24 — avgust. Po 500 g riža dobe na odrezek »Republ. dopoin. preskrba« št. 1 — avgust noseče žene.
Do delitve pralnega mila so upravičeni potrošniki kategorij:	B-la jamski. R-la.
R-lb. RŽ-1, B-l, R2-2,*RŠ.	R-2a,	RS-1.
R-2, R-3 in RS-3 po 250 g; po 200 g pralnega mila prejmejo kategorije PO, SO-1, SO-2, D-l. D-2, D-3 na odrezek »Milo« — avgust.
Pralni prašek po 200 g dobijo vse kategorije razen RS-1, RS-2 in R9-3. ki pralnega praška ne dobe. Pralni prašek se deli na odrezek »Republ. dopoin. preskrba« št. 7 — avgust.
Poleg navedenih predmetov se bodo delili v avgustu tudi artikli na nakaznice ČARE za mesec Junij in Julij.
Potrošniki nakaznic ČARE prejmejo za mesec junij maslo ter jajčni in mlečni prah za mesec julij. Opominjamo potrošnike, da dvignejo artikle'na nakaznice ČARE takoj, ker se bo deHtev do 13. avgusta zaključila, pozneje pa nakaznice zapadejo.
Pred nedavnim je poročal radio, da j« v vsej državi poleg zagotovljene prodaje kruha predvidena tudi prosta prodaja kruha. V Trbovljah se gospodinje razburjajo, ker se je dosedaj prodajaj v Sloveniji kruh v prosti prodaji samo v Ljubljani, Mariboru in Ptuju. V tolažbo našim gostodinjam sporočamo, da bomo imeli tudi v Trbovljah kruh v prosti prodaji v nekaj dneh. Seveda je treba razumeti, da tega ne moremo napraviti čez noč. Trboveljski okraj ni agraren, marveč industrijski kraj. Zato smo pri. morani. da dobimo potrebne množine moke za peko kruha iz drugih kmetijskih okrajev in agrarnih predelov države. Znano pa je, da žetev m mlačev še ni povsod končani in moramo še malo potrpeti.
AS/ CITAT E LJ! i
// * ^ *
DELO IN ŽIVLJENJE V SINDIKALNI ] TAKO JE TREBA DELATI
PODRUŽNICI DRŽ. USLUŽBENCEV
O delu sindikalnih podružnic «o časniki v zadnjem času malo ali skoraj nič poročali. To bi seveda delalo vtis. da je življenje v njih popolnoma zamrlo. Pa ni tako. Saj nam vsakodnevno življenje dokazuje aktivnost sindikalnih organizacij in delo na izgradnji naše domovine. Krivda pa je v tem, da se o delu in uspehu, pa tudi o napakah v teh ustanovah premalo piše.
V. pobudo drugim sindikalnim podrti žni. cam hočemo seznaniti naše bralce z delom, uspehom in napakami sindikalne organizacije uslužbencev državnih ustanov v Trbovljah. Meseca februarja so se na sestanku uslužbencev državnih ustanov posamezne sindikalne organizacije teh uslužbencev združile v eno. Na tem zborovanju, kjer so bile zastopane sindikalne podružnice OLO Trbovlje, MLO Trbovlje, Narodne banke. Okrajnega sodišča in KLO, se je analiziralo dosedanje delo teh sindikalnih ustanov. Dgo. tovile so se razne napake, pa tudi zavidljivi uspehi. Naj navedemo nekaj uspehov sindikalne organizacije pri OLO Trbovlje, seveda Pa tudi nekatere hibe.
Ta organizacija je v preteklem času polagala veliko pažnjo politični in strokovni vzgoji članstva, kjer sta Ji nudila veliko podporo tajništvo in upravni odbor. Uvedli so se redni študijski sestanki. Nudili so pomoč uslužbencem, ki so se pripravljali na strokovni izpit. Seveda niso izostale napade, ki jih je treba grajati. Krivda Je v tem. da so pokazali posamezni uslužbenci premajhno zanimanje za nudeno jim pomoč.
Uvedli »o redno dvomesečno tekmovanje med sindikalnimi grupami. Najboljša skupina Je dobila prehodno zastavico. Tekmovali so po točkah iz kulture In prosvete, politične vzgoje, prostovoljnega dela itd.
Spregovorimo o proetovolinem delu ne. kaj besed. Opravljenih je bilo nad 400!) prostovoljnih ur na gradnji Partijskega doma v Trbovljah, kjer so se posebno odlikovali mladinci. Prav tako so se uslužbenci udeleževali prostovoljnega dela na stadionu Rudarja v Trbovljah.
V aprilu je bilo tekmovanje strojepisk is vseh sindikalnih grup okraja. Tekmovalo je 22 strojepisk v čast III. kongresa OF. Zmagovalke so dobile lepe nagrade. Prva zmagovalka okraja je zasedla v Ljubljani drugo mesto.
Prav dobro je uspela proslava 27. aprila na čast 1. maja. Na tej prireditvi je bilo izročeno 52 diplom v priznanje za vestno delo v sindikalni podružnici in za delo v izgradnji socializma. Prehodno zastavico Je ašbila sindikalna grupa Narodne banke.
Ob tej priliki je prejel delovni kolektiv OLO Trbovlje diplomo IO OF Slovenije kot priznanje za uspehe v tekmovanju na čast venije js podelil temu delovnemu kolektivu desete obletnice ustanovitve OF. TOOF Slo-častno diplomo, ker_ee je v tekmovanju državnih ustanov uvrstil med najboljše kolektive državnih ustanov LRS.
Sedaj pa še o delu drugih »indikalnth skupin in kolektivov. Grupa Narodne banke Je v prvem tekmovanju po fuziji zasedla prvo mesto. Tudi druge sindikalne skupine so dobile priznanje. Razumljivo je, da tudi uspehi niso vedno brez napak. Kot primer naj služi sindikalna skupina MLO Trbovlje, kjer v upravnem odboru ni bilo pričakovane delavnosti. To vprašanje bo prišlo na dnevni red na prihodnjem sestanku podružnice.
Pred kratkim je bila ustanovljena strel, ska družina »Alojza Ribiča«. Člani se vadijo v streljanju prav pridno. Prav tako so si člani sindikalne podružnice s pomočjo upravnega odbora zgradili kegljišče in prostor za
Zatiranje koloradskega hrošča
v Zagorski kotlini	/
Akcija proti koloradskemu hrošču J* prav v teh dneh zelo važna, ker je prtlezl* oziroma ker še prihaja iz zemlje druga g*-neracija hrošča zlasti na krompiriščih. ki niso bila skrbno očiščena tega škodljive*-Večina prebivalstva pravilno razume ukrep« ljudske oblasti za zatiranje te nevarno žuželke. V osmih KLO zagorskega odseka so doslej našli in uničili 54 hroščev, okrog 155® ličink in nnd 450 jajčec. Ustaljena žarišč* so poškropili z razkuž.evalnimi sredstvi, V zatiral ni akciji so se dobro izkazali štabi in aktivi v KLO Zagorje in Izlake, kjer s« že pri prvem pojavu uničili hrošča ln nj«" gove Učinke.-Doslej je v zagorskem sektorju okuženo 1.4 */• krompfrišč.
>en>IIIMIISMII»WM«MMWHHIMIWIIimilWINIIIIMIMHIIMN<l>IMISNIHSI«|StWIIMIIMIIIIIMHIIMHIMIH IMSSMSMStSMISSSlISMSSSSSIISIHSSSMHSItSSSSSSIMSSSSSMHSHSMIHISIIIISIHH
■ga odbora Balinanje.
V	poslopju OLO Trbovlje je urejen eden izmed najlepših sindikalnih klubskih prostorov v Sloveniji. Ta kotiček, ki ga krasijo in poživljajo razne diplome, gesla, radio aparat, številne šahovnice in še druge igre ter šest različnih časnikov, obiskuje dnevno 60 do 80 članov.
Sedaj pa še o tekočih in prihodnjih nalogah. Podružnica bo priredila poleg dosedanjih izletov v Postojnsko jamo in v Logarsko dolino še izlet v Portorož. Predviden je izlet na Pohorje.
Oživlja se fizkulturno in kulturno živ. Ijenje. Upravni odbor je z uslužbenci organiziral seminar za jesenske strokovne izpite.
Na zadnjem sestanku je bilo soglasno sprejeto tekmovanje na čast desete obletnice JA. Tekmovalne točke člani izpolnjujejo vestno. Te točke »o:
1.	Sindikalna podružnica bo v zvezi z bližnjimi izpiti iz administrativne stroke organizirala s pomočjo IO OLO Trbovlje konsultacijske dneve za vso administrativno osebje.
2.	Hkrati se prirede podobni kousultacij-ski dnevi na štirih sektorjih okraja za administrativno osebje KLO.
3.	Člani- upravnega odbora bodo obiskali vse KLO in ob tej priliki pritegnili v sindikat še nevčlanjeue uslužbence, uredili zaostalo članarino; združili 12 KLO v štiri sindikalne grupe, zainteresirali uslužbence za sistematično delo, zlaati pri študiju, po. zanimali se pa tudi za vsa pereča gospodarska in politična vprašanja KLO.
4.	Sindikalna podružnica bo v okviru kulturno-prosvetnega dela napravila naslednje: do konca tekmovanja bo priredila štiri samostojne kulturno-prosvetne večere, strelska družina bo imela strelska tekmovanja z dvema sosednima okrajema, prav tako ho organizirala v dveh sosednih okrajih Saborsko tekmovanje, organizirala se ho odbojkarska, kegljaška in igralska sekcija.
5.	Podružnica bo priredila do konca tekmovanja štiri izlete, pri katerih se bo utrjevalo medsebojno tovarištvo.
6.	Člani sindikata bodo izvedli * delav-
skimi sveti in upravnimi odbori sindikalnih podružnic vseh podjetij na območju MLO Trbovlje štiri predavanja, pa kaferih se bodo elani delavskih svetov in upravnih odborov seznanili z najvažnejšimi ukrepi naše oblasti/	8. C.
Vtisi s pionirskega taborjenja na Sv. £ori
Okrajni ljudski odbor v Trbovljah je priredil za zagorske pionirje taborjenj* ns Sv. Gori. Z veseljem smo gledali male Zagorjane, kako so se zahsjvkli. kopali in tudi učili. Taborjenje je bilo dobro pripravljeno. Taborili so v dveh skupinah po en te. deu. Otroci so bili preskrbljeni z dobro hrano, Htanovali pa so v lepem novem planinskem domu. Vsaka skupina je oh koncu letovanja nastopila ob tabornem ognju z lepimi deklamacijami, petjem in prizori. Tovarišici Jožica Motnh In Marija Janežič ter tovariš Karel Soper, ki so nadzorovali tabornike, so vodili otroke na izlete, jih učili deklamacij, petja in Jih vzgajali z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo.
V	Zagorju v bivši Jugoslaviji nismo poznali taborjenja. Nihče se ni zmenil za rudarske otroke. V novi državi pa je drugače. Okrajnemu ljudskemu odboru v -Trbovljah gre za uspelo in dobro pripravljeno taborjenje zagorskih otrok vso priznanje.
Ladko Korošec
Sindikalno športno društvo »Svoboda« v Kisovcu pri Zagorju dobro napreduje. Im* »icer samo 80 članov, toda vsi so disciplinirani, vsi pomagajo pri razvoju društva.
V	začetku julija t. L so ss lotili nreditvs nogometnega igrišča. Južno atraa igrišč«, kjer se nahaja potok, bodo zavarovali z mrežasto pgrajo. Doslej 'en že postavili ogrodje iz starih neuporabnih tračnic in starih vrvi. V kratkem bodo ogrodje izpo-polnili z mrežo. Potem bo ta stran igrišč* zavarovana pred pndcem žoge v po-tok. kal je doslej motilo igro. zlasti ob tekmovanjih. Pri tem delu šo člani društva napravili nad 1000 prostovoljnih ur. S posebno marljivostjo pri tem delu se Je odlikoval' upravnik igrišča tov. Lado Gostiša, ki je napravil v svojem prostem času 280 prostovoljnih nr. Material za ograjo je dala uprava rudnika Zagorje. Društvo namerava zgraditi še igrišče za odbojko in tenis ter plavalni bazen.
Tudi na športnem področju društvo dobro napreduje.	■/
•	,	-■	A
Zbiranje odpadkov je važno
V nekaterih -KLO še nisp vsi razumeli, kakšno vrednost predstavljajo odpadki z* našo industrijo. Prebivalstvo je ponekod 0 tem vprašanju nezadostno poučeno, spričo česar seveda ni mogoč pričakovan uspeh.
V	nekaterih krajih je tudi odprema odpadnega materiala na glavna zbirališča slabo organizirana. V Zagorju n. pr. pionirji pridno zbiralo odnadke in Jih oddajajo takoj v skladišče »Odpada«. Doslej šo odda)) okrog 28 ton starega železa. V sosednjih KLO so sieer tudi .med šolskim letom zbrali nekaj staregg železa vendar pa tega materiala niso odposlali. V KLO Kisovcu leži n, pr. okrog 3 tone starega železa, v KLO Senožeti okrog 2 toni. v drugih KLO zagorskega sektorja ao^tndt zbrat) več alž znanj-edned_< nega materiala, ki ga pa niso spravili v zbirališče v Zagorje. Zakaj niso tega materiala odposlali >Odpsdu«T Pravijo, da bi prevozni stroški presegli vrednost izkupička za odpadke. Toda resno vzeto ne predstavlja to nobenega te.8ke.ga problema. Z dobro voljo bi se dalo tudi to urediti. Dostikrat gredo namreč prazna vozila v Zagorje, ob katerih prilikah hi mogli spraviti odpadni material na določeno mesto. Pa tudi podjetje 'Odpad« hi moralo organizirati ta prevoz. Jasno je. da bo material ostal na kupu. č* se nihče ne bo brigal za njegovo odpremo-Za neuspeh zbiralne akcije so krivi predvsem izvršni odbori KLO in ostale množične organizacije v teh krajih, ki temu važnemu vprašanju ne posvečajo dovolj pažnje. Zbiralci sami pa tudi nimajo veselja še nadalje pobirati odpadke, č* vidijo, da zbran* količine leže mesece v kaki šupl. ne da Bi zanje dobili ustrezne denarne zneske.
j
K. M.
m v izgnanstvo v Petrinjo
V prvih dneh julija leta 1941 so se pojavljali po vsem Zasavju veliki dvojetični irpani. Na g jih je okupator opozarjal vst prebivalce, ki so prišli na Spodnje Štajersko po letu 1914, naj se zglasijo pri komisijah, ki bodo uradovale v posameznih krajih. Tudi v Trbovlje je prišla takšna komi-ijo, ki je uradovala skoraj teden dni v sedanji dvorani okrajnega ljudskega odb/)ra. Komisijo so sestavljali večinoma Nemci, vendar ni v njej manjkalo naših petokolo-našev. Tako) po vstopu v dvorano so posamezne priglašence popisali no karton t vsemi mogočimi podatki. S t e fh kartonom se je moral vsak predstaviti komisiji, ki je s posebnimi znaki odločila, kdo ostane doma in kdo gre v izgnanstvo. Priglašenci takrat seveda Še niso vedeli, zb kaj gre. Nemci so trdili, da je to popisovanje le evidenčnega značaja.
Vsa trboveljska doliva je Sivela v tistih dneh pod mdro nemške okupacije. Tisto prvo navdušenje nekaterih hiderjancev je vitro splahnelo, ko so se pojavile prve govorice o preganjanju naših ljudi, o streljanju talcev, o mnoiičnih izselitvah iz mariborskega okrošja, o partizanih, o uporih itd. Posebno Še, ko so se pojavljali po vseh javnih lokalih napisi: »Tvoj materin jezik je nemški/« in *Kdor ne govori nemško. je sovražnik rajha!«
Po soparnem 5. avgustu 1941 je nastopila tiha noč. Okrog ene ure ponoči, 6. avgusta, pa so trboveljsko dolino in njene prebivalce ■budili it spanja motorji: na cesti je bila ‘dolga vrsta kamionov, v katerih so tu in lam sedeli nemški policistf. Na zbirnem mestu pred nekdanjo landarrherljsko po stajo m pred zgradbo sedanjega OLO je komandant te kolone, neki dolgi major, dajal svojim policistom zadnja navodila in določal uro povratka .posameznim ekipam.
Po vseh Trbovljah so te razlezli ti nemški zelenci ter nič'hudega sluteče prebivalstvo budili iz spanja. Začeli so jih goniti na zbirna mesta. Okrog četrte ure zjutraj so ie trkali nh hišna vrata. Kakot hitro so se vrata odprla, so bile prve besede: »Oblecite ae, v eni uri morate biti pripravljeni na izselitev. S seboj vzamete lah-
ko samo to. kar lahko nesete!* Sli so v sobe in budili otroke, jih dvigali iz postelj, prav tako pa začeli stikati po omarah in skrinjah. Nemo in začudeno so gledale nedolžne otroške oči te odurne zelene prikazni s čelado na glavi in puško v roki. Usteča jim v strahu niso mogla spregovoriti, še matij pa jokati. Niti moije, še manj pa šene, niso mogli razumeti tega ravnanja, ker niso vedeli, kaj so zakrivili, da jih preganjajo z rodne zemlje, da jim jemljejo in uničujejo tisto ubogo imetje, ki so si ga kupili s krvavimi iulji...
Vsi so bili iz sebe. Nihče n( vedel, kaj naj vzame z seboj. Večina se je oblekla v najslabše obleke, zavijati in spravljali v kovčke in cule manj vredne reči, otroci pa svoje stare, oguljene igrače.
Sosedi so priskočili na pomoč. Šele ti so trezneje premislili vso stvar, jim svetovali, kaj je treba vzeti s seboj, kako se jc treba obleči, na skrivaj pa so spravljali iz stanovanja vrednejše reči. Pri vsem tem seveda ni manjkalo solz in stoka, zlasti pri ienah, ki so podzavestno čutile, da gredo v negotovost — težkemu življenju nasproti. Posebno teiko pa je ta izselitev prizadela družine, kjer so imeli kakšnega bolnika. Toda Negici se niso oziraH niti na bolnice. Prisilili so jih, da so vstali. Z zadnjimi močmi so vstajali s svojih ležišč in se priključili dolgi koloni izgnancev ... S solzami v očeh so družine zapuščale svoja stanovanja. svoje borno imetje, v duhu so se poslavljali od vseh lepih dni in odšli so r\a trnovo pot ...
te okrog pete ure zjutrn) so iz posameznih kolonij in naselij začele prihajati prve družine izgnancev na zbirna mesta. Matere z majhnimi otroki v naročju, starejši otroci s culami, možje n kovčki, najmlajši pa s igračkami v rokah, tu in tam s kakšno kletko, v kateri je prestrašena frfotal kak ' kanarček. Žalostne so bile te procesije in srca vseh ljudi, ki jih ni doletela taka usoda, no sočustvovola s svojimi brati In sestrami: vse medsebojno drobno sovraštvo in mali prepiri, vse je bilo na mah pozabljeno — v srcih je ostalo le sovraštvo do okupatorja^
Nekako okrog osme ure sjutraj so biti kamioni natlačeno polni in1 odhiteli so preko Hrastnika, Zidanega mosta v Rajhenburg, v stari trnpistovski samostan. Tu so gestapovci strpali vse izseljence v barake, kjer so morali čakati do večera. Pred odhodom na postajo so napravili Še enkrat pregled prtljage in denarnic. Vsak je lahko vzel s seboj samo dvesto dinarjev gotovine. Pri tem pregledu so Nemci pokradli, kar je bilo vrednejšega, predvsem zlatnino, ure, čokolado, jedilno orodje itd. Tako so nekemu rudarju iz Hrastnikai ukradli zlato uro in verižico ter dva zlata prstana. Nekemu trggvcu iz Trbovelj so odvzeli nekaj kilogramov čokolade, ki jo je ta vzel s seboj za bolno hčerko. Takih primerov je bilo veliko. Le redki so odnesli s• seboj svoje revno imetje.
•
V barakah, kjer so izgnanci čakali na odhod, so bile vse vrste ljudi. Poleg delavcev, rudarjev, uradnikov, inženirjev so bili tudi duhovniki, kmetje in železničarji iz vse tedanje Spodnje Štajerske. Kakor nalašč se je okrog dveh popoldne vlila strašna ploha, ki je izseljencem, ki so imeti svojo prtljago pred barakami, premočila njih revno imetje do dna. Ko se je stemnilo, so klicali gestapovci posamezne družine po imenih in Jih uvrščali v kotono, ki je odšla z gradu na postajo. Tiho in brez besed so se pomikale dolge vrste, nemo gledajoč, predse, in ravno tako nemo so korakali na vsakih pet metrov nemški stražarji. Iz kolone je oh vznožju gradu izstopila neka žena z otrokom v naročju in hitrih korakov o(JŠIa proti trgu. Policist, starejši mož, jo je sicer videl, vendar ja je pustil. Ril je eden redkih, ki so imeli srce .
Na postaji v Rajhenburgu je ie čakala nagonska kompozicija in vstop v vozove se ie opravil v redu. Vlak je potegnil proti Hrvntski in na takratni obmejni postaji Pobovi en se izgnanci v duhu poslovili od svoje rodne grude, nekateri za mbnj, drugi za dalj časa, nekateri pa ta vedno. V vagonih je bilo tiho, otroci so utrujeni nota spali po klopeh, no tleh, kjer Je pač kilo mogel. Na zahodni železniški postaji t’ Zagrebu sg transport sprejeli zagrebški Slovenci in ga pogostili t mlekom, kruhom in malinovcem. T\ so jim tudi povedali, du gre njih pot v Petrinjo. Po, svojih močeh so jih tolažili in jim obljubljali, tla ne bodo pozabili nanje. Tu so Nemci izročili transport ustašem.
Ko je transport prispel v Petrinjo v zgodnjih jutranjih urah, ni starn o njem nihče nič vedel, niti ga ni nihče pričakoval. Sele v teku dopoldne je prišel zrezki načelnik, ki je odredil, da se izseljenci začasno namestijo v neki zapuščeni tovarni za dežnike. Transport Je šel skozi mesto In prebivalci pod vtisom terorja ustašev niso kazali za izseljence nikakšnih simpatij.
V novem zbirališču izgnancev so bile zaprte družine pravoslavnih Srbov, ki so jih ustaši pregnali s kmečkih domov. Ti so se morali stisniti v spodnje prostore, v prvo nadstropje pa so namestili Slovence. Pred tem so napravili ppnoven popis vseh do-ilih in Že pri tem popisu so duhovnike razdelili po posameznih župnijah v srezu in jih takoj z v o zrni odpravili na določena mesta. Tako so bili ti ves čas okupacije dobro preskrbljeni.
Slovenci v tem taborišču s pravoslavnimi niso smeli govoriti. Ko je neka starejša pravoslavno žena hotelu k izhodu, da bi si kupila sadje, jo je usfaŠki stražar pretepel s pasjim bičem, tena je mirno prenesla to ponižanje:
»Ti samo turi, i na tebe če dočl red7« je rekla m mirno odšla. To Je bil za izgnance vrvi pozdrav ustaške Hrvatske. Okrog četrte ure popoldne je prišlo povelje, da mr/ški ne smejo spati v istih prostorih s svojimi družinami, do morajo prenočevati zunaj na dvorišču. Ustaši so imeli namen finpirati ponoči napad partizanov in pri tem pobiti vse moške izgnance. Vendar pa so neki trezni meščani, ki so bili v odboru ta izseljence, in niso bili pristaši Paveliča, to preprečili* s tem. da so to namero ustašev sporočili telefonsko v Zagreb. Od tam je ustniki komandant dobil povelje, da se ne sme zgoditi nikomur nič žalega, To so izgnanci zvedeli Saje v prihodnjih dneh.
Po nekaj dneh bivanja v tej tovarni, kjer ni hilo niti dobre pitne vttde, kjer so bila stranišča skrajno nehigienska, so bili izgnanci premeščeni v mesto v šolo, od tam | pa odpeljani s kamicml v' posamezne rasi v okolici. Tam naj bi se nasMlli v kmečkih | domovih, ki so ost ali prazni, ker so u sl asi | pobili ali po odpeljali družine piavoslav ' nih Srbov r taborišča. Tako so nekateri našli v teh hišah po mitah ostanke jedi. : zraven pa mlake Krvi in ilclce možganov . * Urtaški krVolokt so dobili dt ožino pri ko-i šilu: moške so pobili, žene in otroke pa l to odprijoli v taborišča-
V teh taboriščih so otroke ločili od m* ter ter ene in druge zverinsko mučili jih končno pobili. . . Tako so nedaleč oo Petrinje — to je bilo leta 1941 — pobili 9 sekirami okrog 2o0 otrok, jih zmetali J odkopane jame in Jih posuli z apnom. * raznih gostilnah so se ustaši hvalili s jlmi grozodejstvi ter kazali okrvavljen* bajonete, kopita pušk, ki so se Jih ie dV žali možgani in lasje. Z nečloveško naslad0 so pripovedovali, da so pobijali gtroke, klf' /i starce in žene, pri tem pa poudarjal da so otroci bolj trdoživi kot starejši. Nitf pa pozabili povedati, da so pravoslavni Srb* umirali pod njihovimi noži in puškami Jd* naško.
Pri vsem tem pokončavanju Srbov v okr. lici Petrinje so jim vneto pomapali tud* katoliški patri iz samostana 'v bližini r** trinje. Ustaši v sami Petrinji so se rekrK tirali iz tinjbolj propadlih tipov. Prebiva}*: so imeli priliko videti njih pohode v okol*c. po dva- do trikrat tedensko. Zbrali so K popoldne ter se s kamioni odpeljali V °z.. daljenejše srbske vasi. Kmalu zvečer je jjj žarela nebo, požigali so. morili in krod Zjutraj so se vračali obloženi s pl en on*.j s preprogami, pasmi, purami, Žganjem fT *
Moški prebivalci v okoliških vaseh* ^ kolikor jih ustaši niso pobili, so Z;.' s0 gbzdove in pričeli * akcijami. Napada1'» posamezne ustaške krvoloke, skraja le ' p ki so bili poznani kat posebni klavci• .Cr-bili so nekaj teh zveri in ko se je ^ ,4*»-da pravoslavno prebivalstvo goji očitne s ^ pati Je da slovenskih izseljencev, so o* izseljence poklicali nazaj v Petrinjo v ^jali Tam so jih slabo hranili, nekatere P?' na delo v Sisak, drugi, posebno so šli delat v razne delavnice, tret}* sJjftv-poiskali službe kot čuvaji, pomožni ci itd. Le malo jih je odšlo z H*1**'?*m potnimi listi v Ljubljano. Nekateri * rftka vrnili s ponarejenimi dovolilnicam* !n1ijih meje domov, toda- doma Jih v ni čakalo mnogo, ker so nemški Pnč r je uradniki in njih žene pol, radii vse. bila še kaj vrednega. Nekateri parthane In so skupaj s hrvatsK gfp-srbskimii rodoljubi vodili borbo Pr, .jfoda škim zverem Večina pa Je prenašat jg hpnapcev t vero v osvoboditev, * jrmj: končno tudi prinesla naša herojska rnili Ja. Po dolgih letih izgnanstva so aygU^ v domovino. Trbovljam pa bo oS;n jnn pe+0 leta 1941 vedno v spominu kot am ikega nasilja in krivie .. •
v
in

Rudar je dobro igral
RUDAR : ŽELJEZA1ČAR (Sarajevo) 1:1 (0:1)
V nedeljski tekmi II. zvezne lige z Železničarjem iz Sarajeva je Rudar do norazu Ha Reki žel nepričakovan uspeh.
Rudar je nastopil v sledeči postavi: Ahlin, Sorel, Blaznik, Blatnik. Hudarin, Vodišek, Cestnik. Florjane, Koncilija. Kos, Opresnik.
Moštvo Rudarja ja z istfo zadovoljilo, gaj so igrali največ na terenu nasprotnika. Trboveljčani so pokazali eno svojih najboljših tekem, le pred vrati gostov so bili premalo odločni. Najboljša sta bila Hudarin in Koncilija.
Željezničar je po nedeljski zmagi nad Budučnostjo veljal za favorita, vendar ra-ten hitrih startov in včasih preostre igre ni pokazal nič posebnega. Najboljša igralca .•ta bila Svaljek in Domorodski.
POTEK IGRE
zfačetni udarec so imeli domačini, ki so ie vprvi minuti izsilili kot, takoj nato pa tudi gostje, a sta* oba ostala neizkoriščena. Priložnost za gol je imel Koncilja v 4. minuti, toda ovstro streljana žoga se je znašla
▼	outu. V 10. minuti so gostje napravili hitro kombinacijsko potezo. Bajrami pa je •treljal v out. Po tem brezuspešnem predoru ji posta! Rudar gospodar na igrišču. Ko so ▼ti pričakovali, da bo Rudar pokazal svojo premoč, so gostje v 3. minuti prišli nenadno
▼	vodstvo. Na žogo v sredini igrišča sta itartala Vodišek In Domorodski, sodnik pa je nepravilno prisodil prosti strel proti Rudarju. Žogo je dobil v kazenskem prostoru Martinovič, ki je iz obrata streljal na gol, a žoga se ja zadela v Hudarinov hrbet in Odbila v mrežo.
Po oddihu so Rudarjevi igralci pritisnili ia izsilili dva kota. V 11. minuti so domači napadalci izvedli lep kombinacijski predor, la katerega je Koncilija dosegel izenačenje.
Ostro streljana žoga se je znašla v levem zgornjem kotu. -•»
Premoč ua igrišču je pokazal Rudar v nadaljnjih štirih kotih, ki pa so ostali tne-izkoriščeni. V 27. minuti so gostje napravili
_____ _ J___	;___:	: _	—I L.: * „	^_____-1 „ t
out. Poleg kota Je bila to edina boljša priložnost gostov v drugem polčasu. Vsi drugi napadi so ee razbili že na sredini igrišča, kjer je uspešno gospodoval Hudarin. V zadnji minuti se je Opresnik uspešno prebil skozi obrambo in ko se je pripravil na približno 7 m razdalje na strel, ga je surovo podrl Svaljek. Namesto da bi sodnik prisodil kazenski strel, je zaključil igro.
To tekmo je vodil sodnik Mikulan iz Zagreba slabo. Oškodoval je domačine in dovoljeval gostom neprestano ugovarjanje, po čemer so znani že širom po Jugoslaviji. Tekmo je zaključil predčasno, ker je videl, da je bil Opresnik v situaciji, iz katere bi sled‘4 gol ali enajstmetrovka. Za svoje pristransko sojenje je naletel pri publiki na upravičeno negodovanje. Rudar je vložil protest proti registraciji te tekme z doseženim rezultatom.
V predtekmi je igralo Rudarjevo moštvo B proti Litiji in zmagalo 2:0.
Šport med tednom
Rudar : Bratstvo (Hrastnik) 4:1
Pretekli četrtek je li«ino moštvo Rudarja odigralo trening tekmo s Bratstvom is Hrastnika. Bojevita enajstorica is druga slovenske lige je bila dober nasprotnik. Moštvu Rudarja bi za uigravanje koristilo, če bi dobil med tednom večkrat lažje in disciplinjrane nasprotnike, ker bi na ta način Rudar dosegel bolj akupno igro. Sodil je Vaneli.
Malomarnost odbora avto-moto društva
Avto-motociklistično društvo v Zagorju ima lepe izglede za napredek. Na žalost pa upravni odbor društva tega ni hotel razumeti. Navajamo nekoliko primerov, ki zgovorno pričajo o slabem delu odbora. — Avtomobil, ki naj bi služil za praktično izpopolnitev članov in tečajnikov, so posamezniki uporabljali v svojo korist, dokler se ni dokončno pokvaril. Dali so ga v popravilo v delavnico strojnega obrata pri rudniku Zagorje, kjer leži že skoraj leto dni, ne da bi se kdo zanimal zanj. Nedavno je 20 mladih tečajnikov napravilo teoretični izpit za Šoferje in čakajo sedaj zaman na praktični tečaj.
Lansko leto je druStvo priredilo veselico, pri kaleri je izkazalo 14.000 din izgube ... Iz navedenega lahko sklepamo, da je društvo nekaterim članom služilo samo za zadovoljevanje njihovih osebnih koristi. V to malomarno poslovanje dcu-štva se je vmešala tukajšnja politična in upravna oblast, ki je podvzela potrebne korake, da se društvu pomaga. V sporazumu z upravo rudnika je zagotovila popravilo avtomobila v 14 dneh, preskrbela društvu primerne prostore za garažo in za delavnico in postavila posebno komisijo, ki bo pregledala delo upravnega odbora. Sklicali bodo izredni občni zbor društva, na katerem bodo izvolili nov odbor. Krajevna oblast oblast bo šla društvu na roke v vsakem pogledu in bo društvo s prevozi za tukajšnje ustanove imelo lahko stalen vir dohodkov, s katerimi si bo tudi finančno opomoglo.
..ZASAVSKEGA vestnika
Čudno je v Trbovljah včasih s cenami nekaterih artiklov. Tako dobiš n. pr. v trgovini v Petelinovi vasi dolge ženske nogavice Sa 64 din in 64 bonov, v trgovini pri Pašu Pa daš za enak par 95 din in 95 bonov. Obe trgovini sta deset minut narazen . ..
V naši slavni dolini se marsikdo vprašuje, odkod imajo nekateri ljudje toliko denarja in toliko bonov. Tako smo slišali, da ti je nekaj gospodinj te dni kupilo t denarjem in boni kar po 100—150 kg moke! Verjetno jih bo še glava bolela, saj se bo moka V kratkem zelo pocenila. — Če razmišljaš o teh norih nakupih in veš, da je v Trbovljah mnogo poštenih družin, ki si oh največji Skromnosti ne morejo kupiti najnujnejše potrebščine za življenje, ti postane čudno pri Srcu ...
Odkar v Trbovljah preurejamo cesto, je tukajšnje avtobusno podjetje na progi med Vodami in zgornjimi Trbovljami promet Vstavilo. Pa smo govorili * možem, ki se •Ja te reči res razume; ta mož nam je dejal. Ja bi avtobus ob primerni pazljivosti prav I'ahko vozil po zasilni cesti pod Delavskim domom. — vzgleda pa, da potniki iz taornjih Trbovelj le zaradi komoditete šoferjev pešačijo n& Vode.
Na tem delu ceste delajo tovorni avtomobili obupen prah — škropilnega, avtomobila
'2
• Kdaj pride...
V aoboto 11. ob 19.30 v Delavskem domu
»ZADREGA NAD ZADREGO«
KINO TRBOVLJE
bo predvajal ameriški zabavni film
»bil sem vojna nevesta.
Predstave v četrtak tn petek ob 6 uri, v nedeljo ob 4.. 6. in 8. uri in v ponedeljek ob «. tn 8. uri.
Uladinaka predstava v nedeljo dopoldne ob 10. uri.
Naslednji teden je na sporedu r »redo in četrtek angleški barvni film »B L A N C H E FURT«
AH ti le kupil arečko za veliko
TOMBOLO
Zvtfea boreer m m ta Trbovljat
10 tombol. 3000 oataJlh dobitkov v ▼rednoatl nad 3 milijona dlnarjGv.
Clati doblčak J§ namenjen sa postavi* t§v spomenika padlim borcem. Cena arečke 40 dinarjev.
pa ni na spregled. Ljudje, ki požirajo prah na cesti, se vprašujejo, ali ni bencina qli pa je morda vozilo pokvarjenof Če je škropilni voz pokvarjen, — ali ga v kraju, kjer delajo razne mehanične delavnice čudovite reči. ni mogoče spraviti v redt Kdo bo dal odgovor na to trboveljsko zanikrnost? Drugega izraza ne najdemo za to <čudno stanje kraja, ki si lasti ime mesta in sodi med največje rudarske centre v državi, na drugi strani pa je bolj zaostal kot kakšna majhna, pozabljena hribovska vas!
V	Radečah smo slišali, da učenci drugega razreda tamkajšnje nižje gimnazije niso nič kaj zadovoljni, s svojimi profesorji. Med dijaki se govori, da so učenca P. izklicali za odličnjaka, zasluži pa le zadostni red!
Prav tako niso v Radečah zadovoljni z deško restavracijo. Pravijo, da dobe v njej družine s številnim v*otroškirH blagoslovom največ po dve žemlji, nekatere tovarišice jih pa dobijo, kolikor hočejo, ne glede ali imajo otroke ali ne!
V	Vrhovem je ljudska inšpekcija preteklo sredo izsledila v mlekarni štiri kmetice, ki so prinesle do ene četrtine z vodo pomešano mleko. Upravni odbor zadruge je dobil nalog, da kmeticam tega mleka ne plača. Prav je tako — samo.zelo verjetno je, da krščenje mleka ni omejeno samo'na KLO Vrhovo. . .
V	Hrastniku smo se zadnjič ustavili pri fizkulturnem domu. Tamkaj so pred leti začeli graditi stadion. Odkar pa se je iz. Hrastnika buldožer poslovil in je bi{o treba pri-jeti za kramp in motiko, je delo na stadionu zaspalo. Niso pa bile tako zaspane nekatere praktične Hrastničan k e, ki so si na stadionu kar same napravile prav lične vrtičke. Nekateri v Hrastniku trde celo, da je uporaba stadionskega zemljišča v drugo svrho veliko bolj pametna kot v prvo.
Po fuziji z rudnikom Trbovlje se v Hrastniku cesto govori o tamkajšnjem, skoraj še popolnoma novem upravnem poslopju rudnika, ki danes v to svrho ni več potrebno. Pravijo, da bi se tamkaj lahko ure-
OPOZORILO
Že vsa leta po osvoboditvi se opaža v našem okraju ob praznovanju državnih praznikov slab, malomaren odnos do čuvanja naših državnih emblemov, zastav, slik naših vodilnih mož in podobno. Zastave, , ki se izobesijo dan pred državnim praznikom, so izpostavljene po teden dni in še več V6em vremenskim ne-prilikam, isto je z raznimi slikami. Prav nič čudnega ni, če postanejo zastave in slike ob takem ravnanju že po nekaj letih neuporabne.
OO ZB NOV Trbovlje opozarja vsa odjetja, organizacije, ustanove in prebivalstvo našega okraja, d* polaga v prihodnje večjo skrb in pažnjo čuvanju tega 'ljudskega imetja — čuvanju naših državnih emblemov. Vnasprotnem primeru bomo primorani, da vse ustanove!, podjetja' ali pa posameznike, ki bodo pokazali površno ravnanje z našimi dr-žavniim emblemi, v tisku javno grajamo 00 ZB NOV Trbovlje
C
KRAJEVNA ZB NOV V ZAGORJU
bo priredila v . nedeljo 19- argušta v Fizkultpmem domu v Zagorju
VELIKO
TOMBOLO
s številnimi in bogatimi dobitki. Med glavnimi dobitki so: vol, kuhinjska oprava, samsko pohištvo, 15 ton premoga, 3 tone Iganega apna. 2500 kosov strašne opeke. 5000 kosov zidne opeke, 2 prašiča (100 kg in 00 kg), ovca, vreča moke itd. — Pohitite z nakupom srečk, ker je število omejeno! Cisti dobiček je namenjen za postavitev spomenika padlim borcem NOV. — Pridite 19. avgusta v prijazno Zagorje, kjer boste postreženi z dobro pijačo in vsakovrstnimi jedilit
5 Odbor.
'•'.■•:yŠS£X
...
V raznih delavnicah trboveljskega okraja skrbne roke vajencev, pomočnikov In mojstrov pripravljajo svoje Izdelke za razstavo
Ameriški fum ..Bil sem vojna nevesa" *
dlle s majhnimi stroški prepotrebne kopalnice za rudarje, ker so stare premajhne, drugi prostori pa naj bi’ se uporabili za stanovanja rudarjev ali uslužbencev.
Tudi naši dušni pastirji se modernizirajo. — T’ nedeljo, !9. julija sta šla ob desetih zvečer dva duhovnika z dvema ženskama iz Kotredela proti Zagorju. Seveda je bilo to za Zagorjane senzacija, ki take ponočne poti strogo moralnih gospodov v družbi žensk pač niso pričakovali.
Težko pričakovana pitna roda iz novega Zagorskega vodovoda še ne teče, čeprav je cevovod že zgolovljen. Morajo namreč vodovodno omrežje še poprej razkužiti. Sanitetna komisija bi na to ie lahko preje mislila. Pravijo, da bo vodovod Se ta teden izročen svojemu namenu.
Tudi v Zagorju je bila velika bitka, ko so pred- par dnevi prodajali v prodajalni kmetijskih posestev moko po US dinarjev. Nekatere so potrošile precej bonov, druge pa odSle praznih rok. Tiste, ki so moko dobile, se sedaj jetija, ko so zvedele, da ho moka po Sd—en din ali pa Se eenejSa. Da, da, ni dobro, če se prenagliSl
Sličica z Izlakl — V prodajalni časnikovt »Ali lahko dati med oglase preklic moje izgubljene osebne legitimacije!. — Odgovor: s Ne — kar na KLO pojdite/« — Stranka: .Hvalats
Na KLO: »Zdravo! Zgubil sem osebno in druge legitimacije, prosim, da vložite preklic/« — Odgovor: »Saj ni treba pri nas nič, kar na milico pojdite! Stranka: >A tako!«
Na milici: -Dober dan! Kako je z osebno izkaznico, izgubil sem jo namrečU — Odgovor: »Dobro, samo da vemo! KLO naj vam izda potrdilo, saj vas taka poznamo/« — Stranka: »Hvala lepa, zdravoU
Da poroka ni vedno tako preprosta stvar, bo rad priznal vsak, ki je to že poskusil. Da pa utegne človeka spraviti skoraj na rob obupa, bi potrdili le redki razočaranci. Henri Rochard sicer ne sodi mednje, saj je po hudih preskušnjah le dosegel svojo srečo, vendar ...
Henri Rochard? Nihče ga ne pozna. Kdo je ta neznani trpin? Ril je Henri Rochard kapetan francoske armade in se jč zaljubil v poročnico ameriških ženskih oddelkov. Sklenila sta, da se vzameta. Zakaj pa ne? Če bi bilo življenje pravljica (pravljice pa ni, ker 'je na svetu tudi birokracija, čeprav včasih zares pravljična), bi Uhko končali in rekli: »Rečeno, storjena. Poročila sta se in živela srečno in zadovoljno.
Pogledat le pojdite, pa boste videli, kaj sta naša resnična junaka doživela, ko sla se za svojo srečo spoprijela z birokracijo. Njuno zgodbo je porabila ameriška filmska družba Foz za zabavno satiro s krepko ostjo proti slepemu in včasih prav neumnemu vojaškemu birokratizihu.
Članu francoske gospodarske misije v ameriški coni Nemčije dodelijo kot tolmača in. zveznega oficirja poročnico Ga-tesovo. Svojo nalogo z njeno pomočjo uspešno dokonča. Povrhu vsega se še zaljubita in se skleneta poročili. Do tu vse v redu. Potrebno pa je dovoljenje poveljujočega generala. Da to dovoljenje do hiš, moraš vložiti prošnjo, k prošnji pa moraš priložiti goro formularjev, ki sprašujejo po vsem mogočem, celo po spolu nevestinega očela. Vse to naša junaka prestaneta. Končno se celo poročila! Pa ne samo enkrat, ampak trikrat! Pred nemškim županom, pred ameriškim vojaškim kaplanom in pred francoskim župnikom. Krepko poročena se veselila svoje težko prislužene poročne noči, ko... ženinu ugrabi nevesto neizprosni ukaz: takoj nazaj v Nemčijo, ves oddelek se čez nekaj dni vrne v Ameriko. Zdaj se začne pravo tfpljenje. Na kakšen način naj spravijo mola v Združene države? Brihtna glavica najde, rešitev: kot vojno nevesto. Tujke, ki se poročijo z ameri škimi vojaki, imajo pravico do vselitve v ZDA. Kaj pa tujci? Takega primera še ni bilo, vendar v zakonu nič ne piše, kakšen mora biti spol zakpnskega druga. Henri pride torej v Ameriko kot vojna
nevesta. Spet prošnje, formularji, neum. na. in žaljiva vprašanja zabitih birokratom, ko pa je vse to prestano in je že na poti v Ameriko, skoraj ne najde mesta, kamor bi položil svojo trudno glavo. Filmu bi res lahko dali tudi naslov »Pojdite spat kam drugam!«
Kdor pa veliko trpi in se vztrajno bori, mora biti poplačan. Tudi ta dva sta bila.
Ta film bodo predvajali te dni v kinu v Trbovljah.
PHI PUTNIKU V TRBOVLJAH
dobite pokrajinske slike -raznih motivov v hakrotisku. serija 20 kom. za 300 din. Pokrajinske razglednice motiv Dobrna. Ljub, Ijana itt Rogaška Slatina 1 kom. 3 din. Istotako je na zalogi nekaj komadov velikih Putmkovih voznih redov 1951-52 po 50 dinarjev.
Ker je naklada vsega gornjega zelo majhna, se potrudite nakupiti te omenjene stvari čimprej.	Putntk Trbovlje.
OBVEŠČAMO
prebivalstvo okraja Trbovlje in Krško, da bomo organizirali v nedeljo. 12. t. m., izlet na Ljubelj, kjer bodo tradicionalne moto dirke. Odhod iz Trbovelj je 12 t. m. ob 3.14 uri in povratek iz Tržiča istega dne ob 1».15 uri/ Cena vožnje v obe smeri znaša 120 din. Prijave sprejemamo do 10. t. m. do 17. ure. Ker je zanimanje zelo veliko, smo zaradi tega primorani omejiti število izletnikov, zato pohitite « prijavami!
Pntnlk Trbovlje
ZASAVCANI.!
Putnik v Trbovljah vas obvešča, predvsem ps ljubitelje nogometa, da bo v nedeljo dne 26.' t. m. v Ljubljani nogometna tekma med ljubljanskim Odredom m trboveljskim Rudarjem. V ta namen organizira Putnik množični Izlet v Ljubljano. Ddhod vlaka iz Trbovelj je ob 11.58 uri in povratek iz Ljubljane 27. t. m. ob 1 uri. Prosili 6mo za poseben vlak: če ga dobimo, se bo vozni red spremenil. Cena vožnji Zidani most— Ljubljana 147 din, Hrastnik—Ljubliana 136, Trbovlje—Ljubljana 124. Zagorje—Ljubljana Pa_120 din. V navedenih cenah je zaračunana vožnja v obe smeri ter vstopnina za tekmo. Individualne kakor tudi kolektivne prijave sprejemamo do 22. t. m, Vse nadaljnje informacije daje	Putnik Trbovlje.
•Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik
Stane Šuštar — Naslov uredništva: Trbovlje,
uprava rudnika TrbovlJe-Hraatnik - Telefon štev. 54 — Bančni račun pri KB Trbovlje štev. 614 1 -95332-55 — Tisk tiskarne »Ljudska
pravica* v Ljubljani - Poštnina plačana
v gotovini — Četrtletna naročnina 60 din. polletna 120 din celoletna 240 din — »Zasavski vestnik« IzhajB vsak četrtek — Dopise sprejemamo do vsakega ponedeljka do 12 are dopoldne.
OGLAS
Na poti od Zerka do Radeja v Trbovljah je bila 2. avgusta izgubljena srebrna žepna ura. Pošteni najditelj naj Jo vrne, ker je drag- spomin, v upravi Zasavskega vestnika proti nagradi.
LJUBITELJI SONČENJA IN KOPANJA
Za ras se nudi lepa prilika v Izlaških toplicah vsak dan. — Tudi bite bo v kratkem odprt! — Vljudno vabljeni!
KLO IZLAKE.
Prosto po Scottu!
Črni bratje

»Da, prav njega.«
^ »Toda, Rihard, kako ti je mogli pasli S* «m ta blazna misel, da tl bodo prav ‘iudje pomagali?«
‘Mislim, da bodo to storili zame.« j|is*^a božje ime, kako ei to predstav-
» Moravec je zmajal’z glavo. »To se i . 4otovo zgodilo. V zvezi |e z nekim ft^kim tovorom, ki ga Walkerievi V Pogrešajo Saj si gotovo že slišal
teč"1' ladi* - • Sicer P* >* “en!"*‘ Pe’
* lam* drugo vprašanje, to je, kako ** * * * vrltn m ‘Trival pred policijo. V to
»G	i« obema zastal dih. Obledela
Le, glas ju je prekinil, glas, ki jima *>a vr	usoden. Nekdo je potrkal
CoU°tr^*' !e na vr*t* 4°spod« Walterja W«'v ’* »i' v*nd'r popoln tujec v *« _U' K,° ,e Moravec odpiral vrsta, so * "«» tresle roke.
^n»i je stal hotelski strežnik.
»Gospod Walt«r Cole?«
Vlad- Moravčevo srce js razbijalo ko “»divo. »To sem jaz.«
zasebno obvestilo za vas, go-
s_“Obvestilo?« Moravec je čisto izgubil evn° prisotnost. »Tako ... tako ....
Kriminalni roman
Nato se je zopet premagal. »Vpričo mojega prijatelja lahko mirno poveste vse.«
Mladenič je v Zadregi vrtel čepico v roki. »Smem vam samo zasebno povedati, gospod. Neka dama mi je tako naročila.«
»Dama?«
»Da, gospod Tale dama, gospod.«
S postranskim pogledom na Stoneja je dečko izročil Moravcu vizitko. Moravcu se je zameglilo pred očmi. Na papirju -je bila zapisana Doroteja Staple-sova.
Moravec je stal sredi sobe kot-omamljen. Tu v hotelu Astorju, kjer je mislil, da zanj ne ve živa duša razen prijatelja Waltsrja Stoneja, se je pojavila dama, ki jo je kot Peter Benton vozil v New York. Ta dama ne pozna samo njegovega bivališča, temveč tudi njegovo novo ime, ki si ga je nadel šele pred desetimi turami. Zaman si je prizadeval .uganiti, kako mu je prišla na sled.
Uslužno je »tal fantič še vedno pred njim. To ga je zbudilo Iz razmišljanja. Nevarnost se js torej bližala. Od katere koli strani je zadevo premislil, vedno je prišel do sklepa, ds mora biti skrajno previden. Njegova prva misel je bila, poiskati si čim hitreje novo stanovanje z novim imenom Nato pa mu ie postalo jasno, da ja naaproti Doroteji Staplesovi
brez moči. Vsaj za enkrat. Ona nedvomno ve, kdo je in kako je z njim.
Zakaj hoče z njim govoriti? Morda, morda ga pa le ne namerava izdati? Vsekakor je potrebno, da govori enkrat z njo, saj se ji tako ne more skriti. Ce mu je zdaj prišla sled, mu bo najbrž lahko še drugič
Moravec je naglo pogledal Stoneja in je s fantičem stopil na hodnik.
v »Dama je zunaj v svojem avtu,« je fantič pojasnil šepetaje. »Povedati pa vam moram, da želi govoriti le z vami samimi. Rekla je tudi, da ne mara priti v hotel Pridite torej za nekaj trenutkov k njenemu avtomobilu.«
»Dobro. Reci dami, da pridem — da pridem takoj.«
Kakor v snu je stisnil fantiču v roko dolar in šel v sobo. Z nekaj besedami je pojasni! Stoneju položaj. Prijatelj se je ustrašil.
»Za božje ime!« je jecljal.. »Kaj misliš, da ima policijo s seboj? Kakšna dama pa je to? Kako sodiš?«
»Ne — ne vem, res ne vem. Zdela se mi je le zelo samostojna. Walter, kaj naj storim? Podnevi vepdar ne morem po požarni lestvi pobegniti.«
Stone je premišljal. »Mislim,« je odločil, »da bo vendarle najboljše, če pojdeš k njej in se pogovoriš z njo. Zdaj, ko te ie našla, pač ne kaže nič drugega.«
»Torej pojdem. Hočeš Hi z menoj?
- »Toda ti moraš iti vendar sam?«
»Pojdi vsaj do hišnih vrat.«
■ »Seveda, Rihard, če želiš.«
Stopila sta naglo po stopnicah navzdol. Stone 1* ostsl v veži, Moravec pa je stopil na ulico.	'
Zaman je njegovo oko iskalo na cesti znani mu razkošni avto mlade gospodične. Prav pred vrati je stala težka, lepa limuzina. Moravec je nenadno zapazil, da je v tem vozilu sedela dama in ga 06tro opazovala. Bila je Doroteja Staplesova.
Ko je še vedno zmeden in razburjen stopal pro^i vozilu, je v veliko olajšavo opazil, da ni bilo nikjer nikakih policistov, ki bi bili prežali nanj. Šofer pri volanu ga ni videl, Doroteja Staplesova mu je sama odprla vrata.
Moravec je obstal in njuna pogleda sta se vprašujoče srečala.
Nato je mladenka zelo mirno pokimala. »Zelo vesela sem, da ste prišli, gospod Cole«
»Gospodična — Staplesova.« V zmedenosti ni našel več besede,
»Zdi se. mi,« je nadaljevala mirno, »da vas je moja prošnja za pogovor nekoliko presenetila. Toda moram z vami govoriti nekaj zelo važnega. Pogovor v hotelski veži bi pač pe bil priporočljiv.«
»Ne, gotovo — seveda ne, gospodična Staplesova,« je jecljal. »Toda ne vem — res ne razumem ..« Se nikdar v življenju se ni čutil tako ogroženega.
y»Vcm, kakšne težave imate,« je rekla s poudarkom. »Mislim pa, da vam lahko koristim. Stopite k meni v voz. Popeljeva se malo okoli, da se pogovoriva Prepričana sem, da vam lahko pomagam.« Pogledala mu je iskreno v oči.
»Rad bi se peljal z vami,« je odgovoril, »toda v veži me čaka prijatelj. Njega moram prej obvestiti...«
»Ali je to vaš dober prijatelj?«
»Najboljši prijatelj, kar jih imam.«
»Potem bo zanimalo tudi njega kar vam hočem povedati. Veselilo bi me, če! bi se nama pridružil.«
»Hvala lepa — da,« je menil Moravec, in šel po W alt er j a Stoneja. Kratko nato sta stala oba moža pred vrati limuzine.
Ko ji je bil Stone predsfavljen in sta oba moža sedla v avto, je Doroteja Staplesova zaklicala šoferju:	»Peljite nas
nekajkrat okoli bloka hiš. Pa počasi vozite.'* Vozilo se je premaknilo.
»Mislim — mislim, gospodična Staplesova,« Moravec je sedel kakor na trnju, •da se vam moram zdaj predstaviti.«
Mladenka se je z razumevajočim ne-smeškom obrnila k njemu.
»To ni potrebno,«
Njegovi možgani so se še vedno prizadevali najti pojasnitev. »Kako veste — odkod — ste zvedeli, gospodična Staplesova? Ne morem razumeti, kako ste mogli vse dognati. Kaj si zdaj mislite o meni?«
»Nič,« je preprosto rekla. »Prav dobro razumem položaj, v katerem ste bili.«
»Od kdaj pa veste, kdo sem?«
»Od tistega trenutka,« ie odgovorila, ne da bi ga pogledala, »ko’nama je tisti policist govoril o pobeglem kaznjencu, ki ga je iskal.«
Dalje prih.
■■■■■■■■■■■■
"HI
' • ' «	- -	- . - • • • ).
Na lojalni razstavi industrije to obrti trboveljskega okraja razstavljajo...
n
BITKA ZA KVALITETO PREMOGA JE NASA VSAKODNEVNA NALOGA. NA RAZSTAVI V TRBOVLJAH OBIŠČITE SOBO, KJER BODO RAZ-STAVLJENI IZDELKI RUDARSTVA
I Hudnik rjavega premoga
ZAGORJE

Tovarna dokumentnega in kartnega papirja, Radeče
izdeluje fine, brezlesne specialne papirje in razstavlja svoje izdelke ter potek izdelave papirja — na lokalni razstavi industrije in obrti v Trbovljah
OGLEJTE SI RAZSTAVO!
Tooarna
stehta u Hrastniku
IZDELUJE VRSTO STEKLENIH PREDMETOV.
KI SMO JIH MORALI NEKOČ UVAŽATI
Na razstavi lokalne industrije in obrti v Trbovljah si oglejte izdelke te tovarne v posebnem paviljonu
Nase geslo je:
DOSEGANJE PLANA PROIZVODNJE TER BITKA ZA KAKOVOSTNE IZDELKE
POTROŠNIŠKA ZADRUGA
HRASTNIK
OBIŠČITE NAS!
j
priporoča obisk trgovske poslovalnice v Hrastniku, zadružne pekarne in zadružne gostilne. Povsod boste dobro postreženi in boste dobili kaj za vaš okus
mestna proizuodna
podjetja Trbovlje
Ostala podjetja nudijo odjemalcem svoje kvalitetne proizvode po zmernih cenah. — Oglejte si nase proizvode na razstavi lokalne industrije in obrti v Trbovljah od 11 .—22. avgusta 1.1. Pri naročilih se obračajte neposredno na poslovalnice
UPRAVNI ODBOR PODJETIJ
MIZARSTVO ČEVLJARSTVO KROJASTVO SIVILSTVO TAPETNIŠTVO SLIKARJI IN PLESKARJI
E
tovarna rudarskih strojev
TRBOVLJE - SLOVENIJA
izdeluje:
MOTALA IN VITLA različnih velikosti in izvedb
IZVOZNE STROJE s pripadajočo opremo
STROJE IN OPREMO ZA POGLABLJANJE JAŠKOV
SEPARACIJSKE STROJE kot zvra-
čalce, rešetala, ločilne stroje itd.
PNEVMATSKE ODKOPNE SESALKE ZALIV ALNE CEVI IN ŽLOTE * STROJE ZA SPENJANJE GUMIJASTIH TRAKOV-MODELE ZA ODLIVKE ODLIVKE SIVE IN BARVNE LITINE IZDELKE PRECIZNE MEHANIKE.
kot analitske tehtnice s pripadajočimi utežmi, tehniške tehtnice, ane-mometre, orsat aparate itd.
MIZARSKE IZDEDLKE
Tovarna tvoj .produkcijski »rogram še razvija v cilju čhnvečje izbire doma v izdelanih strojev za rudarstvo
DRŽAVNI MOJSTER MEHANIČNO KOLARSTVO
FERDO LAZNIK
Radeče Dri Zidanem mostu
razstavlja izdelke mehaniziranega kolarstva
Obiščite nas na razstavi in doma v lokalni
. Državni mojster
MIRKO
KOVAČ
v Hrastniku
razstavlja na razstavi moderno spalnico v najfinejši izdelavi
Oglejte si te izdelke ter nas obiščite tudi v naši delavnici
Krajevna obrtna podjetja Zagorje
razstavljajo na razstavi v Trbovljah:
MIZARSTVO: otroško spalnico ČEVLJARSTVO: razne vrste čevljev SIVILSTVO IN KROJASTVO: razne obleke FOTO-ATELJE
Obiščite naš paviljon na razstavi in naše poslovalnice v Zagorju
Za naročila se. priporoča
UPRAVA
TOVARNA CEMENTA. TRBOVLJE — APNENICE, KRESNICE — TOVARNA IZOLITNIH PLOŠČ. RADEČE — TOVARNA CEMENTA. ZIDANI MOST — Našo proizvodnjo si oglejte na razstavil ••— Za naročila se obračajte neposredno na obrate 1
iidusfrija cementa in apna ob Savi
TRBOVLJE
Tovarna kemičnih izdelkov
nFrlSrniK Proizvaja: žvepleno in solno kislino za Mal UUllllll tekstilno in usnjarsko industrijo; pompe-•	jansko rdeče barve in čiste železookside
za zaščitne premaze in emajliranje posode; zeleno galico za barvanje volne in uničevanje plevela; kromov gafun za usnjarsko industrijo; trinatrijev fosfat za mehčanje vode pri parnih kotlih in lokomotivah; čistilno in razkuževalno sredstvo za živilsko industrijo (za mlekarne *n drugo); pralne praske za gospodinjstvo; natrijev sulfat,- glauberjevo sol in žveplena barvila za tekstilno industrijo; sredstva za zaščito rastlin; živinska krmila; žgano apno m apnenčevo moko za peskanje zemlje
OKRAJNA PROIZVODNA
PODJETJA
razstavljajo svoje izdelke na lokalni razstavi. Obiščite naš paviljon Proizvode naše industrije vam nudimo po zmernih cenah
APNENICE - OPEKARNA TOVARNA KLEJA KERAMIČNA TOVARNA ŽAGA - PLETILSTVO CEMENTNI IZDELKI MIZARSKA DELAVNICA
ZAGORJE
ELEKTRARNA
TRBOVL/E
proiiuaia električno energijo za industrijo, vas in mesto