Za gospodarje
Maribor, ~ne 8. maja 1935.
Peronospora in oidij.
(Na več Vprašanj, ki so dospela deloma proti koncu prožiega poletja, deloma še sedaj prihajajo: Kako se zatirata peronospora in oidij, podajamo na tem mestu kratek odgovor.) Več o tem lahko najdejo interesenti v strokovnih knjigah, listih in na raznih strokovnih tečajih in pre^ 'njih.
Peronosporo
fluramo zatirati pravočasno in pravilno. Bolezen povzročuje neka glivica, ki napada lis' ene poganjke, kabrnke in zeleno grozdje. Te bolezni ne more-m. več ozdraviti, ako se je že pojavila na navedenih trsnih organih. Zato pa moramo začeti pravočasno s škropljenjem, da uničimo kali bolezni, predno napadejo trto. Rali tega moramo škropiti prv'č že, ko s poganjki dolgi 15— 20 cm, posebno ob času, ko je bolj deževno vreme in ko je nočna zračna toplota dosegla 13° C. Toplota in vlaga prav posebno pospešujeta okuženje listov po bolezni. Pri prvem škropljenju moramo dobro poškropiti pred vsem Spe nje liste, k "e ti "ijprej okužijo, dalje kabrnke in vse liste na gornji in zlasti na spodnji strani Usta, kjer bolezen najbolj nas a. Drugič škropimo 12—1-i dni po prvem, tik pred cvetenjem. tretjič 2—3 tedne po drugem škropljenju. Če je jako deževno vreme, pa so termini škropljenja krajši. Sicer pa, kedaj in kolikokrat naj škropimo, zavisi od vremena, sorte in lege in se tedaj ne more na splošno določati. Vsakokrat prav temeljito poškropimo kabrnke, oziroma že drobne jagode grozdov. Paziti moramo pri škropljenju tudi na to, da pada škropivo kot fina megla na listje, ker se tako dalje časa drži na listju. Škropivo ne sme kapljati ali kar teči po listju, ker tedaj slabje učinkuje in se ga uporabi tudi mnogo več.
Za prvo škropljenje vzamemo na 100 litrov vode 1 kg modre galice ih M—i li-ž kg gašenega apna; pri drugem, tretjem in nadaljnjem škropljenju pa Vzamemo na 100 litrov vode 1% kg gklice in do 2 kg apna. Količina apna zavisi od količine vode, ki jo apno vsebuje in od kakovosti apna samega. Galica naj se raztopi v eni, apno pa v drugi posodi, nakar se med dobrim mešanjem vliva raztopina grlice v raztopino apna. Na ta način dobimo fino škropivo, ki se delj časa drži na listju in dalje časa učinkuje. Zavedati se moramo, da uspeh škropljenja ni odvisen od koliö'no galice, ampak od pravočasnega in pravilnega škropljenja od tega. koliko časa vzdrži raztopina na listju. Važno je, da ne uporabljamo galično apnene b- zge prej, dokler je nismo preizKusiji z belim Rmelftaleinovmi papirjem, če ta papr ne postane rdeč, ko ga pomoči-r v dob’io premešano galično-apneno raztopino, dodamo raztopini še' toliko apna, da ta papir pordeči, sicer bi distje razjedalo in bi se na listju pojavile opekline.
Oidij (plesen)
tudi napada listje, posebno pa kabrnke in pozneje grozdje. Oidij se zatira najbolje z najfinejše zmletim in očiščenim žveplom. Žveplati se mora prvič kmalu p^ prvem škropljenju in sicer liste, posebno pa kabrnke. Drugič se žvepla po cvetenju, to je po drugem škropljenju. Če je potrebno, žveplamo še v tretjič in sicer se mora grozdje dobro opražiti, navadno se to izvrši1, ko so jagode kakor na pol zreli grah debele, to je navadno 2—3 tedne po drugem žveplanju. Najugodnejše vreme za žveplanje 'je, če je nevetrovno, suho, toplo in brez rose. Ob prevročem vremenu ne smemo žveplati, sicer se grozdje na soncu ožge (suberoza). Tudi premočno ne smemo žveplati, temveč trosimo žveplo le kot fin, tanek prašek.
V bolj mokrih letih, ob bolj nizki temperaturi in oblačnem vremenu, ko žveplo radi premalo toplote no učinkuje dobro, tedaj lahko ilzvršimo obenem zatiranje peronospore in oidija s tem, da uporabljamo namesto žvepla saloidin (natrijev thiosultat). Rabi se praktično pri prvem in drugem škropljenju (pred cvetenjem in po cvetenju) skupno z ga-lično-apneno brozgo, ki se najprej pripravi sama zase ter se ji doda nekaj več apne, kot je sicer potrebno; takoj potem raztopi v 100 litrih bordoške brozgp % do 1 kg saloidina.
Nekateri vinogradniki dodajajo bor-doški brozgi pri prvem in drugem škropljenju 1—2%no raztopino žveple-no-apnene brozge; tedaj istočasno borba proti peronospori in codiju. Nad 2% raztopine žvepleno-apnene brozge opali trsje. Če pa oidij pozneje še nastopa, je lokalno žveplati.
V
Lfudsld pravnik.
Sezonsko delo v Franciji. Gpkv. —
Rad?, bi šli na sezonsko delo v Francijo, ker ne morete dobiti doma nikjer dela in zaslužka. Rabote pa gotove podatke. Obrnite se na izseljeniški komisarijat v Ljubljani- Miklošičeva cesta, ali pa na Družbo sv. Rafaela. Podrobno vpišite vsa vprašanja ter priložite znamke za odgovor. Tam boste zvedeli vse kar pač rabite.
Leta 1928 napravljsni dolg. Šig. —
Vaš oče je napravil leta 1928 dolg pri zasebniku, le obresti je redno plačeval. Vaš oče se je zavezal pri odvetniku, da bo do oktobra 1935 popolnoma plačal svpj dolg. Vprašate, če je oče dolžan plačati do oktobra 1935 svoj dolg — Ako Vaš oče ni zaščiten kmet, potem mora plačati svojo obveznost tako, kakor se je zavezal, to je najkasneje do oktobra 1935. Ako tega ne bo stori! do tega čaša, ga bo nasprotnik lahko iztožil in na podlagi sodbe izposloval vknjižbo;, ter nato eventuelnö dosegel prodajo posestva. Ako pa je Vaš oče zaščiten, tedaj mu ne bo treba plačati, ker spada pod zakon o zaščiti kmetov, pa čeprav se je posebej zavezal svoj dolg plačati do 1. 10. 1935. Če ni zaščiten, to je da obstoji obveznost plačila do oktobra t.
1., pa bi oče svojega dolga do tega časa ne plačal, potem gre tožba m vknjižba na stroške očeta. V tem slučaju nima nobene pritožbe. V obratnem primeru, namreč v slučaju kmečke zaščite, pa v tej tožbi lahko ugovarja zaščito. Če bi pa oče sam od sebe dovolil vknjižbo na posestvo, potem bo upnik tudi zahteval, da se izvrši vknjižba na očetove stroške. Če je oče zaščiten, potem nasprotnik itak ne more zahtevati vknjižbe s tožbo, marveč z navadnim predlogom pri sodišču.
Višinn obresti. Jjs, — Neki stranki ste posodili 10.000 Din z dogovorjenimi 5% obrestmi na leto. Vprašate, kakšne obresti smete zahtevati. — Ako ste že dovolili 5% obresti, smete iste zahtevati brez nadaljnjega, ker doslej še ni nobenega zakonu, ki bi zakonito obrestne mero zniž.d pod 5% letno. Lc v slučaju, da je dolžnik kmet, smete zahtevati obresti.
Služnostna pravica zajemanja vode. Oip, — Že ^0 !et hodite v sosedov vodnjak po vodo za kuhinjsko uporabo. Sosed je sedaj prepovedal rabiti vodo in je vodnjak zaklenil. Vi imate tudi sicer vodnjak, pa vendar v njem voda ni užitna za ljudi, marveč, jo -'orelo rabiti samo za živino, ker se vanjo steka gnojnica. Vprašate, kakšne so Vaše pravice. — ' ko ste že nad 30 let javno, nemoteno in brez vprašanja hodili v sosedov vodnjak po vsa vodo, kolikor ste jo rabili za kuhinjsko uporabo, potem ste že to pravico priposestvovak in Vam sosed ne more z uspehom zabraniti zajemanja vode v svojem vodnjaku. Ako, je kljub tF.nu prepovedal hoditi po vodo in je vodnjak colo zaklenil, tedaj Vam ne preostaja druga pravica, kakor da soseda tožite na priznanje v Vašo korist obstoječe služnostne pravice. Najlepše pa bi seveda bilo, ako bi mogli stvar uredite s sosedom brez tožbe, če pa sosed tega no mara, potem pa Vam ne preostaja drugega, kot da v obrambo svojih pravic vložite pri pristojnem sreekem sodišču tožbo. Tožbo pa lahko vložite pri sodišču na zapisnik ali pa stopite k odvetniku, ki Vam bo sestavi! tožbo in nato zastopal pred sodiščem Vaše interese.
*
— 59 —
Gospodarska vprašanja in odgovori.
Vprašanje K. iz ?. Kupil sein njivo, da lii jo spremenil v travnik In jo zasejal s pasjo travo, ki je rasla lani že drugo leto, a skoro ni bilo kaj kositi, dasi je zemlja tu okoli precej rodovitna. Preoral bb in posejal lucerno, pa nimam dosti domačega gnoja in tudi seme bi veliko stalo, zraven pa še nimam kozolca za sušenje. S kakim umetnim gnojem naj pognojim, da bom imel primerne košnje? — Iz Vašega travnika ne bo nikoli nič, ker ste sejali samo eno travo, ki sama ne more delat: goste ruše. Saj tudi na naravnem travniku ne raste sama pasja trava. Trositi denar za umetna gnojila na takem »travniku« se nikakor ne izplača. Zato je vkljub vsem Vašim omislekom najbolj pametno, da vse skupaj preorjete in sejete lucerno, ki Vam bo, če je zemlja zanjo prikladna, mnogo več donašala kakor tak travnik. Lahko pa tudi zasejete umetni travnik, toda pravilno, kakor dobite to opisano v knjigi: Turk »Trav-ništvo«, ki je izšla v Mohorjevi družbi.
Vprašanje F. D. iz D. p. C, S kakšnim umetnim gnojem naj mešam pepel in kedaj ga je najbolje trositi po travnikih? — Ker ima pepel v sebi fosfor, kalij in apno, mu manjka samo dušik. Zato rabi tak travnik še apneni dušik. Mislimo pa, da ne boste imeli veliko dobička, če oboje mešate, ampak trosite' I'je vsako zase. Pepel je najbolje trositi že jeseni ni ostanke pomlad: pograbiti; če je dobro presejan, ga pa lahko trosite tudi še zgodaj spomladi. Apneni dušik trosite lahko od pozne jeseni do Zgodnje spomladi, toda vedno le ob lepem >reme"u. Pepel lahko trosite tudi na travnike, ki ste jih gnojili z gnojnico. Tak travnik bo sicer dobil nekaj več kalija, pa ne ’ ^ škodovalo. Še bol j dobička nosno kot za travnike pn uporabite pepel za fižol, lucerno ali deteljo, ker rabijo te rastline bas vse one snovi ffo-ifor, kalij, kalcij), ki jih ima v sebi pepel.
Vprašanje F. G. iz L. - Ali je zdravo poklndati korenje dojnim kravam n o 1 davljenim te’•'toni. Nekateri so mnenja. la krave po korenju nimajo mleka. - Za dojne krave jo korenje prav
dobro krmilo, k' mlečnosti nič ne škoduje, ampak celo koristi. Seveda moramo dodajat1 tečnih krmil, ako poklada-mo veliko korenja, ker korenje nima skoro nič beljakovin, brez njih pa ni mleka. Več kot IZ kg c.j, dan ni dobro pokladati molzni kravi. Odstavljenim teletom ga pokladajte prav malo, nekaj pa je dobre kot osvežilo, ker pozimi nimamo sveže krme. Za odstavljena teleta je glavna krma dobro posušeno, mlado košeno seno in oves.
Vprašanje A, M. iz IVI. Ali je res, da prenese nadušljrva kobila to bolezen na mladiča in da za to ni za pleme? —1 Konjska naduha se v resnici smatra za dedno bolezen, vendar se bolezen sama na podeduje, ampak samo nagnenje za to bolezen, to se pravi, da so potomci take kobile pač bolj podvrženi tej bolezni, kakor potpmci zdravih staršev. Če pa konja, ki izvira od nadušljive kobile, previdno uporabljate za delo, vseeno ni, da b: moral postati nadušljiv. Razume se pa, da kobile, ki je že nadu šljiva, ne kaže pripuščati, ker jo verjetno, da se ji bo bolezen potem še bolj poslabšala.
Vprašanje J. V. iz Sp. V. Kakor v naši okolici, tako je slišati tudi od drugod, da se je pojavila nova bolezen govedi, in sicer kužnost, spolovil. Ker vsak poedari posestnik v današnjih razmerah ne zmore ‘živinozdravniškega pregleda, prosim, da bi vplivali na merodajno oblast, da se pregleda okužena živina potom občin in ukrene potrebno zdravljenje. — Bolezen, ki jo Vi omenjate, ni nova, ampak že zelo stara in gre skoro gotovo za nalezljivi nožnični katar, ki je po naših krajih močno razširjen. Nožnica postane najprej rdeča in vroča. Kmalu se napravijo kot drobno proseno zrnce debela, najprej rdeča, pozneje pa bledejša zrnca po obeh straneh nožnice, ki jih vidite, če nožnico z dvema prstoma odprete. Bolezen zdravite z bisuli-nom, k ga dobite v vsaki lekarni. So pa še druga, cenejša sredstva, ki Vam jih napiše živinozdravnik. Glede uradnega zdravljenja od strani občin nimamo mi nikakega vpliva. Obrnit^ se na Vaš občinski zastop, da vnese v prihodnji proračun za zatiranje te bolezni primerno postavko. Skupno zatiranje bi bilo za našo žtriftorejo v resnici veli-
— 60 -
kega pomena Potrebno je pa tudi, da se živinorejci nmi za to boi.' zanimajo in da se skušajo « to bolezni'o --zna-n'ti, tako c' jo bo’o v .z p--	" k-r
ni ‘zžk.. i ' a jc že po;;:—e oz' r.na v strokovnih iistth in tir" v itn ';i: Čer-nt »Živinoreja«', ki ;e izda v Mohmyvi družbi.
Vp'^šCBj' IT U. »z ;;i. i;. V. Zaka; poka mast, ki jo 'spuščamo, in ko «e to prepreči — Da ma«t ne b ; p 'zla pri spuštanju, morate odstraniš' ■<' 'ze, ker se v ni:h nahaja tekočina	-
zroča pokanje
Vo aškc z?» ovp
Vojaška goduena šcla. — P, E., Tčc.o-
ajak pri Ptu’u. — Ali je letos že izšel natečaj za spre.em gojencev v vojaško godbeno šolo? Moj sin, ki namerava v to šolo, je sedaj v 15. letu svoje starosti. — Letos še ni razpisanega natečaja za sprejem v vojno muzičko šolo, ki se nahaja v Vršcu. Za to šolo se zahteva starost 14—16 let in se prošnje vlagajo do l novembra. Vprašajte ponovno v mesecu avgustu!
Prošnja za skrajšanje vojaškega roka,
A. P. R. M, — Odmerjen mi je bil 18me-sečni polni rok vojaške službe pri naboru leta lOS-* Brat, ki je starejši, pa je že služil 9 mesecev v kadru. Zaradi spremenjenih rodbinsk h razmer: starši so med tem umrli in sem jaz prevzel posestvo, tako 'a skrbim še za 18 let starega brata, prosim za pojasnilo, če nimam morda pravice do skrajšanega ro — Pravico do .-kra šancga roka bi m:-'.: šele takrat, če bi dokazali, J j sta Iva predhodna rodbinska člana >lsUi-f'.'a l?mocecni poln: rok v kadru V Iru-i ni pa se je že prvi, najstare'li brat okoristil z ugodnostjo skrajšanega raka, zato je Vam pravilno odmerjen po1ni •ok vojaške službe.
Davek, plalilm nalog. — F. J., Lokarja — V moji odeotr.ost , ko sem bil pri vojakih, sc preteklo leto sprejeli plačilni nalog za davek. AH moram ta davek poravnati? — Ker nam ni znano, kakšen davek morate plačati (morda vojni-cr>), ne moremo na stavljeno vprašanje odgovoriti,
*
Cen« m se'mska pcKoüM’a.
ET triberski trg. Na mariborski trg 4 .maj.'i jo pripeljali 28 komadov zak n tih svini. Svinjsko meso je bilo po 9—10 1», sinn:na 10—1?. Kmetje so pripeljal 0 vozov sena po 5?—55, 1 voz otave 55, 1 voz ržene slame 30, 38 voz krompirja po 0.50—9.73, 18 vroč čebule po 2 Din. 'Česen 8—10. kislo zelje 3, karfijola 5— 14, hren 6—8, glavnata solata 1—?. Sparil 1 k •:?, i-rali v str.,'ju 10, luščeni ■ iibolke ",—8, euhe slive 7—11, celi orehi 6—7 ln . ni 20—32. Na trgu je bilo 12 vreč pšenice po 1.50, 6 rži 1.25, 11 jermena 1.25, 10 koruze 1—1.25, 14 ovsa 9 75, 5 prosa 1 50, 4 ajde 1, 10 fižola 1.50-do 2. Smetana 8—10, surovo maslo 20 — 24, čajno 28—30, jajca 0.50—0.60. Pr nesli so 212 kokoši po 20—30, 844 piščancev 20—35, 2 gosi 35, 8 puranov 30— 60, 13 rac 18—20, 37 domačih zajcev po 5—40, 25 kozličkov 30—70 Din.
Mariborski živinski sejem 39. 4. 1935. Prignanih je bilo 10 konj, 9 bikov, 60 volov, 235 krav in 19 telet, skupaj 333 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile sledeče: debeli vol 1 kg žive teže od 2.75 do 3.50 Din, poldebeli voli 2 do 2.25, plemenski voli 2.50 do 3, biki za klanje 2.25 do 2.50, biki za klanje 2.25 do 2.50, klavne kra ve debele 2.50 do 3.50, plemenske krave 2— do 2.25, krave za k’obasarje 1.— do 1.50, molzne krave 2.25 do 2.50, breje krave 2.25 do 2 50, mlada živina 2 50 do 3 25, teleta 3 do 4 Din. Prodanih ie bilo 167 komadov.
Mariborski svinjski se'em 3. 5. 1935.
Na ta	je bilo pripePanih 366 svinj
in 2 kozi, cene so bile sledeče:	Mladi
prašiči 5—6 tednov star komad 45—70 Din, 7—9 tednov star 80—90 Din, 3—4 mesece stari 150—160 Dm, 5—7 mesecev stari 200—250 Din, 8—10 mesecev stari 300—340 Din, 1 leto stari 480—500 Din, 1 kg žive tež? 4—5 50 Din, 1 kg mrtve teže 7—8.50 Din. Prodanih je bilo 142 svinj.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko me so I. vrste 1 kg P—10 Din, volovsko meso II. vrste 6—8 Din, meso od bikov :m krav ter telic 4—6 Din, telečje meso I. vrste 8—10 Din, telečje meso II. vrste 5—6 Din, svinjsko meso sveže 8—12 Din