Leto LXVT, št. U9
LJubljana, četrtek 8. Junija 19)3
Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje ln praznike. — Inseratl do 30 petit 4 Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek pesebej. — >Slovenski Narod« ▼elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnafIJeva ulica it. 5 Telefon št. 3122, 8123, 3124, 3126 in 3126
Podru*niče: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon Št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
BLOK VELESIL OBNOVLJEN
Sinoči Je bil v Rimu parafiran pakt velesil — V Franciji ga tolmačijo kot novo garancijo miru in sprave, v Nemčiji pa kot izhodišče za ustvarjenje nemških
»r&riz, S. junija, r. Ker je Nemčija dala svoj pristanek, .je bil sinoči v Rimu parafiran pakt štirih velesil. Pakt bo veljal za dobo deset let in se podaljša avtomatično za nadaljnih deset let, če ga po preteku prvih osem let ne odpove nobena izmed udeleženih držav. V veljavo bo stopil pakt, čim ga bodo ratificirali parlamenti pogodbenih držav, kar se bo pr*:d\idoma zgodilo v najkrajšem času.
Ves svetovni tisk se1 bavi danes s pomenom tega pakta. V bistvu se strinjajo vsi listi v tem, da gre za dalekosežno pogodbo, ki more postati važen instrument miru v Evropi, nekateri pa vendar le dvomijo, da se bo ta nada izpolnila in izražajo bojazen, da se tesnejše sodelovanje med velesilami ne bo pretvorilo v diktaturo nad malimi državami. Značilno je, da zlasti nemški tisk poudarja, da je ostal duh pakta isti, kakor si ga je prvotno zamislit Mussolini ter da niso s tem pokopane vse nade na revizijo mirovnih pogodb in priznanje popolne enakopravnosti glede oboroževanja Nemčije.
Nasprotno pa podčrtavajo francoski listi, da so s sklenitvijo tega pakta, ki ga bo francoski parlament z zadoščenjem ratificiral, odstranjene glavne ovire evropske solidarnosti ter na glasaj o s posebnim zadovoljstvom, da je sedaj mogoč tudi sporazum v vseh spornih vprašanjih med Francijo in Italijo.
Odmev v Franciji
Pariz, 8. junija. AA. Havas poroča: Parafiranje četvornega pakta pozdravlja časopisje z zadovoljstvom. Pri tej priliki naglasa, kako težka so bila njegova pogajanja. Listi levice in centruma smatrajo novi pakt za logično posledico tiste francoske politike, ki išče pomiritve v novih zavezništvih, ostajajoč pri tem na strani svojih dosedanjih zaveznikov in v okviru Društva narodov. V svoji sedanji obliki pakt ne daje povoda za nobena sumniče-nia. kakršnega Je povzročila prvotna, rimska oblika prt Mali antenti. Pravijo dalje, da bo pafct v sedanji obliki ustvaril v ev-ropi pomirljivo ozračje za mirno reševanje vseh morebftaab vprašanj. Desničarski feti, ki so dnzdaj ostro zavračali pakt (priznavajo, da so njegove nevarnosti skoraj popolnoma odstranjene.
Posebne komentarje ros veča jo listi -Mussolrnijeverrai govoru, ki otvarja po njihovem mnenju novo dobo odnosa je v med Francijo ?n Italijo.
»Petit Journal« pravi v tej zvezd, da •prinaša že dokument sam srečno izipre-membo italijanskega stališča nasproti Francij:. Mu s s 08 mi je včeraj dosegel, da je rimsko senat po dolgem času ploskal francoskemu imenu. Soglasno pritrjevanje je treba tako tolmačiti ,da so se senatorji zahvalili diuceju, da je odpri duri srrave med obema latinskima narodoma. Mussolini je iizjavil, da bo novi pakt olajšal ureditev visečih sporov me.d Francijo in Italijo in Francfio fai Nemčijo. Upajmo, da bodo besedam sledila tud:, dejanja, čemer bi se mi Itz vsega srca veselili.
Podobno piše »Exce!slor«: Francosko-rtalijansko prijateljstvo je močno napredovalo z zadnijimć odkritimi razgovori med Rimom in Parizom. Pakt Štirih prinaša Evropi znatno olajšavo m ugodne izglede za svetovno gospodarsko konferenco.
Sodba angleškega tiska
London, S. junija, r. Vsi današnji listi objavljajo obširne komentarje o paktu velesil, ki je bil sinoči parafiran v Rimu. »Datlv Telegrapha piše. da je Mussolini upravičeno lahko trdil, da pakt kljub številnim in dalekosežnim izpremembam ni nič izgubil na duhu, ki mu ga je dal v prvotnem osnutku Mussolini. V razgovorih, ki so se vršili zadnje dni, je Franciji sicer uspelo, izločiti iz pakta vprašanje revizije mirovnih pogodb in nemške oboroževalne enakopravnosti, toda dejansko sta oba ta problema vsebovana v duhu tega pakta in bosta gotovo kmalu prišla do jasnega izraza. Prav tako list odobrava kritiko Musso-Iinija nad izjavami dr. Beneša v češkoslovaškem parlamentu. »Daily E.vpres« je mnenja, da pakt nič ne obljublja in je samo pogodba, ki komaj pomeni napredek v primeri z drugimi pogodbami, kakor so pakt Društva narodov, Lokamo in Briand-Kellogov pakt.
V Nemčiji so navdušeni
Berlin, 8. junija, r. Hitlerjevo glasilo »Volkischer Beobarvhter< v daljšem Članku komentira parafiranje pateta velesil v
Rimu Ln na&laša, da predstavlja ta pakt zgodovinsko najvažnejšo pogodbo, kar jih je bilo sklenjenih v teku zadnjih 14 let. Po dolgem trpljenju in po hudih razočaranjih je naposled ustvarjena osnova za nadaljnja realna pogajanja o vseh nemških željah in težnjah. Mali naroii naj bodo pomirjeni, kajti njim se ne 'bo z-godila nobena krivica. Glavni cilj tega pakita je, da pe popravijo krivice, ki so bile storjene z nepravičnimi mirovnimi pogodbami, katerim je bila v Rimu podpisana smrtna obsodba. Ta pakt tudi dokazuje, da ima Evropa samo dva voditelja, ki 6ta -^režeta resnične mirovne volje. To sta Hitler in Mussolini. To sta ona dva moža, ki se ju je najbolj napadalo kot militarista, a sta v resnici največja pacifista. Kot pametna nacionalista sta baš ona dva postala voditelja in graditelja pravega miru. Prihodnjih deset let mora biti posvečenih uresničenju  tega velikega cilja.
>Lokal Anzeiger« govori samo o jvmes-ni rešitvi« in najglaša, da pakt v svoji sedanji obliki zaenkrat še ne pomeni nika-
kega napredka nemške zunanje polit&ke. Daje pa nado, da se bodo nemške želje v doglednom času izpolnile. Velesile imajo seiaj osnovo, na kateri bodo mogle pričeti z reševanjem velikih gospodarskih in političnih problemov. To reševanje pa mo-ra sloneti bolj na zaupanju nemški narodni vi adi, kakor pa na tem zgolj f-Tnal-ner paktu.
Francoska nota Mali antanti
Pariz, 8. junija. AA. »Echo de Pariš« poroča, da bo francoska vlada poslala jugoslovenski, češkoslovaški in romunski vladi v kratkem noto, v kateri bo tudi pismeno ponovila obljubo, ki io je dal v Ženevi francoski zunanji minister Paul Boncour. Tudi s Poljsko se bodo vršila nova pogajanja, ker ie poljska vlada s parlamentom vred še vedno odločno proti paktu štirih.
Stališče Jugoslavije
Seja Narodne skupščine — Zunanji minister dr. Je vtič
o paktu velesil
Beograd, 8. junija, r. Danes se je po daljšenn odmoru sestala Narodna skupščina k svojemu rednemu poletnemu zasedanju. Za to zasedanje vlada v vseh poliitič-nih krogih veliko zanimanje, ksr so na dnevnem redu važni problemi, ki se nanašajo na sanacijo gospodarskih prilik. Po<]eg likvidacije agrarne reforme, ki pride kot prva na dnevni red, bo skupščina razpravljala tudi o razih drugrh ukrepih za izboljšanje gospodarskih prilik in za ureditev naših notranjih kreditnih razmer v smislu predlogov, ki jih bo sestavil ro-svetovatoj odlbor ministrstva za trgovino in imdustriijo, po katerih bo vlada sestavila svoj-e predloge.
Za današnjo prvo sejo pa je vladalo še prav posebno zanimanje, ker se je pričakovalo, da bo prišlo do važne zunanjepolitične debate. Glede na to. da je bii včeraj v Rimu podpisan pakt velesil, je mamreč poslanec dr. Cirič vložil interpelacijo na zunamjega ministra, ki se glasi:
Gospod minister! Čutim pobudo, da Vam na prvem sestanku Narodne skupščine stavim vprašanje o dogodku, ki se mi zdi izmed vseh drugih najbolj važen. Pred javnostjo vsega sveta se je sprožilo vprašanje takozvanega pakta štirih med Italijo, Nemčijo, Anglijo in Francijo. Ves svet diskutira o njem in mi, narodni poslanci, hočemo čimprej izvedet: z merodajne-ga mesta, kaj konkretno ta pakt pomeni. Dovolite mi, g. minister, da Vam stavim naslednja vprašanja, ki si jih stavimo samim sebi:
1. Ali pomeni ta pakt roskus revizije mirovnih pogodb?
2. Ali pomeni ta pakt poskus revizije pakta Društva narodov, tako da bi se degradirala ta najvišja moralna ustanova?
3. Ali pomeni revizijo VVilsonovkh načel in preokret od Wjlsonove samooprede-litve narodov k mešetar j eniu s tujimi pravicami?
4. Kako stališče zavzemajo napram paktu naša kraljevska vlada in države Ma4e antante?
Ra'zen tega se je izvedelo, da bo zu-■nanji minister g. dr. Bogoljub Jevtič v zvf.*.- s tem dal tudi obširna pojasnila o ski**^ konference Male antante v Pragi.
Seji, ki io ie ob 10. otvoril predsednik Narodne skupščine g. dr. Kuananudii, je prisostvovala Gelofcui>r * vlada, navzoči so pa bili nadalje skoraj vsi v Beogradu akreditirani dipiomati ter števftoia domači in inozemski novinari. Tudi galerjj-e 90 bile nabito polne. Opaziti je bHo zlasti mnogo predstavnikov gospodarskih krogov, ki se živaihno zanimate) za problem tesnejšega gospodarskega sodelovanja.
Po običaijnih formalnostih so brli pre-čitani ukazi o ostavki ministra Demetro-viča in o imenovanju ministrov dr. Toma-šiča in dr. Andjelinoviča, Predsednik se nato spomnil smrti poslanca Spinčiča in mu posveti! tople bessde, k* so jih poslanci poslušali stoje in počastili spornim velikega narodnega borca s trikratnim »Slava!«.
Skupščini je bilo nato sporočeno, da je vlada predložila v ratifikacijo več medna-•.rdnih konvencij, naikar so bile prečitane nekatere interpelacije, med njimi tudi :jt-terpe aciia posuinca Ciriča o paktu velesil
Zunaui minister g. Jevtič je takoj po-vzeil besedo m v daljšem govoru odgovoril na to interpelacij]o. Takoj v začetku je nag asil. da ni povoda za kako vznemir-•>nje. Ko se ie prvič pojavil ta paikt, is res predstavljal nevarnost za mir Evrope. Toda NUua antauta je odločno nastopila v zaščito svojih interesov ter ie našla pr" Franc.j; j^poino razumevanje. S skupnimi napori se je posrečilo doseči tako Lznre-membo besedila tega paktta. da je odstranjena vsaka nevarnost revizi-je meja držav Male -m ta n te. brancina je dala tudi potrebne garancije, ki so take narave, da ta pakt šurih veresl' nikdar ne bo mogel postat' osnova kakega sporazuma za revizijo naših meja. Pakt kakršen je bil sinoči podpisan v Rimu, ima le namen, pospešiti r šitev gotovih vprašanj med vele-silaom samimi, od česar je v nafveBK meri rdvs en tudi mir Evrope. Jugoslavija in Mala aitanta zaradi tega lahko z zaupanjem sprejmeta ta pakt
Zbornica je sprejela govor ministra dr. Jevtica z burnim odobravanjem. Nato je povzel besedo interpeiant poslanec Cirič, kri ob ud, ko to roročaimo, še govor.
Odbita italijanska intriga proti sokolstvu
Razorožitvena komisija je zavrnila italijanske trditve
ženeva, 8. junija, r. Glavni odbor raz-orožitvene konference je na svoji včerajšnji seji razpravljal o zasebnem izdelovanju in trgovini z orožjem. Ob zaključku debate je italijanski delegat polkovnih Giglioli znova z vso vehemenco napadel jugoslovensko Sokol stvo ter i znesel »nova dokazila«, da je ta organizacija vojaškega značaja. Delegati nekaterih držav, Id podpirajo Italijo, med njimi avstrijski, madžarski, bolgarski in nemški, so pritrdili njegovi trditvi, da so dokazila, ki jih je zbrala italijanska diplomacija, povsem uradnega značaja. Polkovnik Giglioli je prečital celo nekatere določbe, ki so bile objavljene v jugoslovenskem »Vojnem listu« in ki naj bi dokazovale vojaški značaj jugoslovenskega Sokolstva. Ju-gosjovenski delegat general Nenadović je
odločno zavrnil Gigliolijeva Izvajanja ter je poudaril, da je jugoslovenska vlada pripravljena takoj dati na razpolago vse podatke o Sokolstvu, če bi mogle italijanske trditve zares kogarkoli prepričati o njegovem vojaškem značaju. Glavni odbor je znova zavrnil italijanske zahteve, da naj se Sokol-stvo vključi v predvojaške efektive, ter je pristal le na to, da se Gigliolijeve navedbe vnesejo v zapisnik. Za Jugoslavijo so poleg jugoslovenskega delegata glasovali zastopniki ameriških Zedinjenih držav, Francije, Japonske, Holandije, češkoslovaške. Rum lini je, Belgije, Poljske, Švice in Avstralije, proti pa zastopniki Španije. Delegati Nemčije, Madžarske in drugih držav so se vzdržali glasovanja.
Nočni požar sredi LJubljane
Ponoči je gorelo ostrešje dr. čerttetove hiše na Dvornem trgu št« 1
Ljubljana, 8. junija. Ponoči že ob 1.40 so stanovalci na Cankarjevem nabrežju zapazili plamen na ostrešju hiše Dvorni trg št. 1, ki je last dr. Ivana ćerneta. Gostilničar g. Maček ml. je takoj tekel požar javiti gasilcem, ki so prišli že 10 minut zatem k ognju pod poveljstvom g. Gostiše in g. Ogrina, prostovoljni gasilci pa pod poveljstvom gosp. Mežeka. Takoj sta začeli delovati dve briz-galnl, postavili so pa v trenutku tudi Ma-girusovo lestvo, da so ogenj lahko gasili tudi od zgoraj doli. Razen Magirusove lestve so rabili gasilci tudi drugo lestev, pripravljena je bila pa tudi tretja lestev. Ma-gtmsova lestev Je sedaj prvič pokazala, kako je bila našemu mestu zelo potrebna.
Vse ostrešje nad Dvornim nasipom je bilo v hipu v plamenih in sapa je ogenj gnala proti poslopju Filharmonlčnega društva, ki je bilo v največji nevarnosti, da se ne vname lesena kupola. Streho Fllhar-moničnega poslopja je branil hišnik Tone Japelj, ki Je bil seveda takoj ves moker, ker so gasilci predvsem brizgali vodo na kupolo, da tako lokalizirajo požar, ki se je pretil razširiti proti severuzapadu na sosedna poslopja. Z največjim naporom je uspelo poklicnim in prostovoljnim gasilcem požar zadušiti, da so se ob 5. lahko vrnili v Mestni dom in je na pogorišču ostala le še straža petih mož. Gasilci so na podstreSju vdrli prav med ognjene zublje, ker je bilo edino na ta način mogoče ustaviti ogenj, v podstrešnih sobah dvonadstropne hiše stanuje namreč več strank, ki so v največjem strahu za svoje življenje in imetje begale okrog in reševale, kar je bilo re§iti mogoče. V poslednjem trenutku Je skočil skozi dim in v dušljlve pline požrtvovalen stražnik in rešil otroka brivskega mojstra g. gplndler-ja ter ga prinesel na cesto.
cim so ljudje po kavarnah, ki še niso bile zaprte, začuli signale motorne brizgalne, so pritekli takoj z vseh strani k ognju, druge sta pa spet vrgla iz postelje dva topovska strela, ki sta zagrmela nad preplašeno LJubljano ob 2. V vsej okolici katastrofe je bilo polno za silo oblečenih gledalcev, med njimi pa seveda tudi mnogo žensk v nočnih haljah.
Med tem, ko Je ostrešje že gorelo z največjim plamenom, pa stanovalci še niti najmanj niso slutili, da so v goreči hiši. V drugem nadstropju so prebivalce zbudili šele psi, ki so pričeli lajati, ko so pri SI i ljudje pomagat.
V največji nevarnosti so bili stanovalci v manzardi, kjer Je ▼ opremljenih sobah, ki Jih oddaja hišni lastnik, stanuje član opernega orkestra g. Ljmp, konservato-ristka gdč. Dolenčeva, v svojih stanovanjih pa brivec g. špindJer in pismonoša g. Bavčar. Kake je ogenj nastal, ne vedo niti najbližji stanovalci, pač je pa najbrže vzrok požaru spet brezskrbno ravnanje z žarečim pepelom. Pod streho je bilo polno pohištva, ki je vse zgorelo, prav tako je pa zgorela tudi velika trodelna omara s starimi akti hišnega lastnika g. dr. čer-neta, ki ima znano gospodarsko pisarno. Veliko škodo ima tudi trgovski zastopnik g. Dular, a kuharici Ivanki Jamškovi je zgorela vsa bala. Seveda je veliko škodo napravila tudi voda, ki je skozi strop prodrla tudi v drugo nadstropje, kjer stanuje gdč. Antonija Gariboldi, privatna uradnica firme »Arbor«. Od stropa £e vedno kaplja voda in strop mora biti podprt, da se ne zruši omet v sobo. Stanovalci so sicer deloma zavarovani, vendar pa le za malenkostne vsote, največjo škodo Uma hišni lastnik, saj bo moral napraviti vso ostrešje novo, ker je ves les ožgan, opeko so pa morali zmetati na ulico in pa na postreš-je. Po cenitvah strokovnjakov Je ogenj napravil samo na ostrešju škode za najmanj 150.000 Din. Ker je opeka letela tudi na nizko ravno streho zadnjega dela Filhar-monične družbe, ki je krita s pločevino, bo tudi tu škoda prav znatna, saj imajo že sami žlebovi polno lukenj.
Ob pogorišču se še sedaj zbirajo velike skupine gledalcev, ki kritizirajo, kako slabo funkcijonirajo signalne naprave za požar. Gasilska postaja v Mestnem domu ima namreč le en telefon, a telefon požarnega čuvaja v velikem grajskem stolpu sploh že dalje časa ne funkcijonira. Ker pa požarni čuvaj na Gradu ne sme streljati, dokler ne dobi naročila z gasilske postaje, je morala njegova nečakinja teči iz velikega stolpa na drugo stran Gradu v mali stolp vprašat, če sme signalizirati požar s topovskim strelom, nato pa spet nazaj v stolp, kjer Je z dvema streloma objavila požar meščanom. Niti vsi poklicni gasilci ne stanujejo v Mestnem domu .večina prostovoljnih gasilcev Je pa raztresena po vsej Ljubljani. Prostovoljno gasilno društvo se poteguje že dolgo, da bi več članov dobilo stanovanja na Gradu, ki naj bi bila z zvonci zvezana z gasilsko postajo v Mestnem domu, da bi v primeru požara lahko takoj priskočili na pomoč. Stanovalci na Gradu se pa že dolgo potegujejo tudi za telefon, ki naj bi bil v hišnikov! sobi, da bi lahko grajske prebivalce-gasilce takoj poklical na pomoč. Sinoči so zaradi slabega funkcijoniranja gasilskih signalov gasilci brez najmanjše lastne krivde zamudili cele Četrt ure. kar bi bik) lahko v drugem primeru usodnega pomena za me-
sto. Tudi so grajski prebivalci že večkrat opozorili, da je pokvarjen telefon požarnega čuvaja v velikem stolpu, vendar telefon Se vedno ni popravljen. Kar se tiče boljše telefonske zveze v gasilski stražnici v Mestnem domu, smo pa pred mesecem tudi mi poročali, kako se mestni gospodarski urad trudi, da bi pošta to za vse mesto sibno važno zvezo na kakršenkoli način izboljšala. Mestni dom je namreč priključen na ostalo omrežje, tako da večkrat po cele pol ure ni mogoče dobiti zveze z njim, če je ostala proga na tej strani mesta zasedena. Le izrednemu požrtvovan j u vseh 20 prostovoljnih in poklicnih gasilcev kakor tudi sosedov, ki so tekli v Mestni dom javit požar, se je treba zahvaliti, da je bil požar lokaliziran.
Hišni lastnik bo šele danes brzojavno zvedel za nesrečo, ker je na oddihu na Hvaru. Njegova soproga, znana trgovka ga. Jagrova je pa z največjo prisotnostjo duha skrbela, da so stanovalci rešili prestrašene otroke in jih prenesli spat v sosedne hiše.
Kot rečeno, še ni bilo mogoče ugotoviti kako je nastal požar, vendar pa nikdo ne sumi, da bi bil ogenj podtaknjen. Dopoldne si je pogorišče ogledala gasilska komisija, ki so v njej poveljnik poklicnih gasilcev, zastopnik mestne občine g .inž. Per-ko in zastopnik policije, ter ugotovila vzrok požara in škodo. Kar se tiče kratkega spoja, ta ne more biti vzrok, ker električna napeljava ne sega do prostora, kjer je izbruhnil požar.
Kaj pripovedujejo stanovalci
Prebivalci hiše prav za prav ničesar ne vedo, kako ln kdaj je IzbruhnU ogenj. Ko je bilo podstrešje že v plamenih, so stanovalci v manzardi še trdno spali ta so gledalci metali kamenje v okna, da bi bili ljudi prebudili. Na Dvornem nasipu so gledalci razbili več šip v oknih, vendar pa niso mogli nikogar prebuditi, ker nikdo ne spi v teh sobaL.
Okrog pol 2. je začutil brivec g. Gabrijel špindler smrad po smodu v svojem stanovanju in vprašal ženo, kaj naj to pomeni. Ker nista v stanovanju nikjer našla nič sumljivega, je g. Spindler stopil na hodnik in zakričal od groze, ker je bU hodnik že poln plamena in dima. V smrtni grozi je jel razbijati po vratih ostalih podstrešnih stanovalcev in jih v resnici prebudil. Zaradi plinov in strahu se je pa rešitelj takoj nato onesvestil. Kmalu so prišli tudi gasilci, ki so pa le z največjo težavo pomagali pri reševanju, ker so biU brez mask proti plinom. Medtem so prispeli v gorečo hišo tudi že drugi ljudje ter sosedje, ki so rešili stanovalce. Ob pogorišču se je še med požarom razširila govorica, da se je nekdo rešil s tem, da je skočil iz manzarde na ulico. Vest ni resnična, pač so pa ljudje morda videli tramove in opeko, ki je padala na zemljo, ali so pa za skakalca smatrali v rjuho zavit zavoj obleke, ki ga je nekdo vrgel skozi okno.
Požar je navzlic pozni uri prihitelo gledat toliko ljudi, da jih je bilo na Dvorskem trgu in na Cankarjevem nabrežju vse polno in lahko računamo, da je bilo gledalcev mnogo nad tisoč. Tudi vse dopoldne so se zbirale množice radovednefcev na požarišču, ki vsi občudujejo veliko srečo, da požar ni zahteval večjih žrtev.
Tekme za balkanski pokal
Bukarešta, 8. junija. Včeraj se je vršila meddržavna U-kma Jugoslavija : Bolgarija za balkanski pokal, ki se je končala z lepo zmago Jugoslavije v razmerju 4:0 (2:0). Tri gole je zabil Kodrnja, enega živkovič. Pri tekmi je bil težko blesiran naš branilec Kovačić, ki so ga morali prepeljati v bolnico in takoj operirati. Iz noge so mu vzeli tetivo. To je že druga nezgoda, ki je zadela jugoslovensko reprezentanco v tekmovanju za balkanski pokal, v tekmi proti Grški je bil namreč blesiran branilec Belo-ševič. Vodstvo jugoslovenske reprezentance je brzojavilo savezu, naj takoj pošlje v Bukarešto rezervnega igrača, da bo lahko jugoslovenska reprezentanco nastopila proti Rumuniji. Danes se vrši tekma med Rumu-nijo in Grško, ki ji bo prisostvoval tudi ru-munski kralj Karol. Sodil bo g. Pabris.
Sorzna poročila.
ljubljanska borza. Devize: Amsterdam 230.63 — 2318.99, Berlin 1327.92 _ 1338.72, Ourih 1108.3« — 1113.85, London 194.14 _ 195.79, Newyork 4741.60 _ 4769.88, Pariz 225.86 — 226.77, Praga 70.67 _ 171.53, Trst 297.96 _ 300.36 Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.85 (premija 28.5 odst).
INOZEMSKE BORZE. Curlh, 8. jainija, Pariz 20.377, London 17.545, Newyork 430.—, Bruselj 72J.0, Milan 26.925, Madrid 44.20, Amsterdam 208.20, Berlin 120.15, Dunaj 57 pet osm., Praga EfMO,   Varšava   58—, Bu-knreata
Stran X
PRIDE! Opereta P AULA ABRAHAMA
Pustolovščina ene noči
Zavarovanje privatnih nameščencev
Pred občnim zborom Pokojninskega zavoda — Neka] podatkov iz letnega poročila
Ljubljana, 8. julija. V nedeljo, 11. t. m. ob 10. dopoldne bo ▼ sejni dvorani mestnega načelstva t Ljubljani XII. redni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Na dnevnem redu je poročilo upravitelja, volitev članov načelstva in njihovih namestnikov, poročilo revizorjev za preizkušnjo računskega zaključka za leto 1932. sklepanje o računskem zaključku in odvezi načelstva. prememba statuta PZ. kolikor bo potrebna glede na izdajo prečiščenega teksta zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev glede na § 67 finančnega zakona za leto 1933-34 in v zvezi s pravilnikom o draginjskih dokladah. sprememba pravilnika o draginjskih dokladah, določitev zneska za podpore po § 6. o draginjskih dokladah in slučajnosti.
Za občni zbor je izdal PZ zelo pregledno sestavljeno letno poročilo za poslovno leto 1932., ki so v njem krasne slike nebotičnika z njegovimi zanimivostmi ter Slajmerjevega doma 14 najlepših slik kaže vso impozantnost te naše ponosne palače, ki vzbuja zasluženo občudovanje in priznanje vsakega, kdor jo vidi. Iz rednega poročila je razvidno, da je bilo v preteklem poslovnem letu 4419 za\arovancev odjavljenih in 4113 prijavljenih. Število zavarovancev je nazadovalo za 306 odnosno za 3.1 odstotka. Nazadovalo je število zava-varovancev v srednjih in višjih razredih, poraslo pa v nižjih razredih. Nazadovanje tekočih prispevkov znaša mes. Din 143.376 ali letno Din 1,720.512. Zato jc nazadovala tudi  povprecnina  zavarovanih  letnih pre-
jemkov od Din 22.887 na Din 22.109 ter povprečna mesečna premija, ki odpada na poedinega zavarovanca od Din 238.87 na Din 221.09, torej za 3.4 odstotka. Službeni prejemki zasebnih nameščencev so rasli do konca 1930., v letu 1931. se pa niso ustalili, temveč so le začeli nazadovati. Znižanje prejemkov je znašalo leta 1931. 0.6, lani pa 3.4 odstotka.
število službodajalcev je poraslo lani za 90 podjetij, kljub temu Je pa število nameščencev padlo. Nazadovalo je število zavarovancev v skupini denarnih zavodov za 98, v trgovini in špediciji za 183, v rudarski in kovinski industriji za 112, v ostali industriji za 89, skupno torej za 4S2, priraslo pa ie edino v skupini prostih poklicev 159 in 17 prostovoljnih zavarovancev, v celoti je torej nazadovalo število zavarovancev za 306.
Prekomerno velik je prirastek rentnl-kov. Računsko je bilo predvidenih pri moških 54, priznanih je pa bilo 142 novih invalidskih rent, pri ženskih zavarovancih so bile računsko pričakovane 4, priznanih je bilo pa 24 novih rent. Vsota izplačanih rent in doklad je porasla od predlanskih 6,241.596 na lanskih 7,628.334 Din, torej za 22^. Na odpravninah je bilo izplačanih 164.916, povračilo premij je pa znašalo v 759 primerih 3,148.257.09 Din.
Bilančna vsota aktiv znaša 300,622.293 dinarjev in 53 par, efektivna aktiva znašajo 242,713.065.54, ostala knjižna aktiva pa 57.909.227.99 Din. Pri denarnih zavodih ima PZ za 13,346.965.42 Din vlog. dočim je imel lani 14,636.706.20 Din.
Slovenski akademiki v Beogradu
Prisrčen sprejem v prestolnici. - Pri prosvetnem ministru. - Ogled
mesta in drugo
Jeograd, 4. junija.
Mrzlfčno razpoloženje pred odhode m v LtfiibMan-i :e doseglo višek na kolodvoru. £?'-etzni3ka dfrdkciia nam je rezervirala gostoljubno dva vagona, tako da smo se udobno namestili. K slovesu so prihitela mnogi naši tovariši in starši naših tovarOšlc. k! potujejo pod nadzorstvom se. Orthaberjeve. Svečana -pesem našega zbora, zadrojd pozdravi In že hitimo proti Zagrebu. Razpoloženje   je   sij.aj.no. Smeh ob šal! in petje nam krajšata čas. Skrbno vodstvo pa nam daje zadnje informacije. Kfckrt) pozni nočni uri si velik del tovarišev dovoli v Zagrebu majhen sprehod do Ilice. Pred odhodom pa ž^anjemo pozornost s svojo pesmijo, ki najde pot v srce vsakega slučajno navzočega. Še K hoteli poshjŠat: našo pesem, vendar *:q-nal za ndhod je 2e dan in zopet smo vsi »doma«. Žvierr-e se nekoli-ko umiri, ker je veČina   dala   prednost kratkemu počltat Zgodnja ;utran.ia za-rja pa nas najde zopei pokonou in čim bolj se božamo Beogradu, tem hobj silijo na?e glave skozi okna. Ko se nam od daleč pokaže mogočno v jutranjem soncu,   smo že. vsi pripravljena. Se most čez Savo in brzo vlak zapelje na kolodvor, kjer nam mahajo Številne roke v prvi pozdrav.
Sprejem, ki so ga nam priredij beograjski tovariši, člani akademske edimice »Jadranske straže* in člani akademskega pevskega zbora »Obilic«, je bil nadvse prisrčen. Prisotni so blili rudi Številni zastopniki beograjske slovenske kolonije, predvsem društva »Trjtfav«, ki je v veliki meri organiziralo nase branje v prestoVnem mestu. V itnemi akad. eđ:irce »Jadranske straže« je naslovi1, na nas -tople pozdravne besede nje predsednik kol. g. Ljubom!r Petrovič. Njegovi top4i dobrodošlici se je zahvali predsednik »Jadrana« tov. g. Uršič. Naš zbor je zapel mogočo Hajdrihovo pesem >Slava Slovanom«, ki je bila navdušeno sprejeta. Ko so se polegle aklamacije, nas je takoj pritegnila pozornost, ki so nam jo vedno izkazovali naš: beograjski kolegi. Naloživši svojo prtljago na tovorni avtomobil, smo s? skupno napotil skozi mesto do kraljevega srednješolskega doma na De-dinjn. kjer smo bili nastanjeni. Tam nas je sprejel upravmk doma ter nas takoj poraz-mesr3. Prav vs! smo občudovali krasno stavbo, ki se mogočno dviga med prijetnim zelenjem na severo-zap. vrhu Dedinja. Nihče pa ni moge! dovoli pohvaliti notranje ureditve. Mladma bo imela, dom bo namreč šele v jesen" otvorjen. na razpolago ne samo udobna prenoč:šča, temveč tudi velik bazen za kopanje, krasne umivalnice, ve;:-ko ie.dFmico in posebno dvorano za študij in svoje pr;red:tve. Vse odgovarja najbolj modem"m h:gijensk:m zahtevam fn namenu kateremu ie posvečeno. Prostora bo imeVo v n:em 3W srednješolcev.
Ker je odpadla avdijenca pri No. Vel. kraliju. ki ie odsoten izven Beograda, se je večina že dopoldne napotila na ogled mesta. Oficie-lna delegacija pa se je zgiasila v prosvetnem ministrstvu in zaprosila za sprejem pri g. ministru. G. minister Stan-kovič je takoi ljubeznivo sprejel delegacijo ter jo zadržal v pogovoru pri sebi nad eno uro. Predsednik »Jadrana« je razložil g. ministru v nagovoru naše želje in zahteve glede neokrnjene univerze v Ljubljani, glede socialne ureditve šolnin, glede naših reprezentanc, sodelovanja študentstva pr; studentski Mali antanti flPE©, glede sp'ošno socijalnih in zdravstvenih ustanov za študente. G. minister ie na vse izražene želje
dal preciizne odgovore ter povedal svoje do potankosti argumentirano mišljenje, k čemur je delegacija stavljala svoje pripombe. Na koncu je g. minister izrazil željo, da mu naj predloži delegacija o vsem Še posebno spomenico, kar je bilo sprejeto z zadovoljstvom na znanje. Izjave g. ministra so važne in tako jasne, da izM|jn5ujejo vsak dvom in v gotovih pogledih tudi bojazen. Da se pa ne bi izrabljala ta izdava, bodo iste javno iznešeoie šele na prvem članskem sestanku i. n. a. d. »Jadran« v Ljubljani, kjer se bo zavzelo do njih tudii naše definitivno stališče. Na koncu je g. minister na izraženo željo tudi izročil ekskurziji svoje priporočalo na vojaSko komando v Kragnjevcu glede vojaških avtomobilov. Naklonjenost ki jo je izkazal g. minister delegacija v vsakem rogledn. nas je navdala z optimizmom in nas uverila, da ie naš vrhovni šef mož širokega obzorja in da posveča vso skrb vzgoji -n bodočnosti naše mladine.
Po kosilu smo nadaljevali z ogledovanjem mesta, zvečer pa smo skupno z beograjskimi tovariši posetili beograjski loka. »Hercegovina«, kjer smo si ogledaLi tad prestolniško nočno življenje. Utrujenost pa je zahtevala kmahi umik k počitku.
Danes zjutraj nam je postregla uprava doma, kjer smo nastanjeni, z bogatim za-joitrkom. Obenem so se že pričeli tudi prvi sestarkki med delegati posameznih beograjskih štude-ntskih organizacij in našimi delegati, ki so dovedli do sklepa, da se izda skupna resolucija. Definitiven sMep bo sprejet po liašem povratku iz Kragujevca, kamor nas bo v.ak odpeljal Že čez eno uro. Za odhod smo ž« vsi pripravljeni, spremljan nas bodo nekateri beograjski tovariši, ki se vedno trudijo, kako bi čim boli izkaza li svojo gostoljubnost.
Danes nas bo sprejelo srce Sumadnje, naš piemont svobode. Mladina navdušeno h'ti v i fesov objem želeč spoznati ga in pristojiti si njegove odlike.
P. S. VV beograjski listi so prinesli danes tople članke o našem prihodu. Razlaga; oč smoter ekskurzije izražajo želje, da b mfladina uspela v svojem stremljenju.
_a z.
Letošnji velesejetn
Ljubljana, 8. Junija.
Na letošnjem Ljubljanskem velesejimu preseneča obiskovalca veliko število razstavil alce v naše industrije in obrti, saj je z redkimi izjemami zastopano vse, kar je velikega, dobrega in zdravega; zastopano je predvsem ono, kar je naše. Zaupande v izboljšanje nezdravih gospodarskih razmer je onevno večje in čvrstejše. Vele-sejmski obiskovalci imajo baš letos, ko je barometer splošnega gospodarskega položaja padel na najnižjo to5ko. vtis posebne sistematske urejenosti po vseh posameznih panogah razstavnega blaga. RazstavUja:c: delajo, upoštevajoč psihologijo moderne reklame, tudi razmeroma boljše kupčije. Blago se ti nudi v okusno izbrani oblaki, aranžmaji posameznih paviljonov v celoti in v detajlu so od&dnt in dokazujejo visoko stopnjo pravega trgovskega razumevanja.
Industrijsko in obrtno osamosvojitev opažaš vsepovsod: v strojni m v kovinska industriji, v fini mehaniki, razsvetljavi in kurjava, v lesni, v tekstilni industrija, v usnjeni konfekciji, v kemični in v živilski industriji, pa še v premnogih drugih panogah naše domače podjetnosti. Specijal-
ne razstave te naše lepo organizirane gospodarske revije nudijo prav posebno razpoloženje. Domačnost, ki te objame na razstavi »Ljubiteljev prirode v stanovanju«, ti odkriva košček tihega rodbinskega življenja našega akvarista, Ijub0tel4a ptie oevk, kaktej in še marsičesa, kar ustvarja prijete in lep domek.
Obiskovalci letošrnjega velesejma ne prihajajo samo iz vseh krajev naše države, temveč tudi iz Češkoslovaške, Nemčije, Avstrije, Madžarske jn Italije.
Kmetijska razstava v Kranju
Kranj, 7, Junija. Potujoča kmetijska razstava je v Kranju zelo lepo uspela. Postaja je bila vsa okrašena z zelenjem in mlaji. Ko je dospel vlak z razstavo na binkoštno nedeljo ob pol 9. zjutraj t Kranj, je bila zbrana na peronu velika množica ljudstva Iz mesta in vse okolice. Zastopani so bili vsi uradi, oblasti in gospodarske organizacije. Navzoča je bila večina županov našega sreza. Mnogo je bilo tudi šolske mladine z učiteljstvom.
Pozdravni govor je imel srezki načelnik g. dr. Franc Ogrin. Poudaril je, da pomeni razstava veliko pobudo v gospodarskem in nacijonalnem delu, ker ustvarja vezi med posameznimi deli naše države. Zato smo dolžni hvalo Njeg. Vel. kralju Aleksandru, ki je pokrovitelj in inicijator te potrebne in pomembne razstave. Kranjski župan g. Ciril Pire je pozdravil razstavo v imenu kranjskega mesta, ki goji trdne vezi z deželo. Govorili so še: predsednik sreskega kmetijskega odbora g. Tomaž Križnar, župan iz Nakla, banovinski svetnik g. Oton Detela v imenu Kmetijske družbe in sreski kmetijski referent g. Josip Sustič, znani naš strokovnjak v kmetijstvu, ki je fe lani priredil v Kranju uspelo kmetijsko razstavo. Govoril je v imenu vseh kmetijskih organizacij in zadrug v srezu. Končno je pozdravil vse navzoče delegat osrednjega odbora in Inspektor kmetijskega ministrstva g. Nemčanin. Lepo je omenjal vse vezi, ki nas družijo v socialnem, kulturnem in gospodarskem oziru in malenkostni pomen vseh diferenc, ki bodo same naravno izginile
Nato se je takoj pričel ogled razstave. Sreča je bila, da je bilo tako sijajno vreme. Ves dan so prihajali od vseh strani ljudje. Voz za vozom so prihajali in zadovoljni odhajali. Zanimanje za razstavo je bilo v Kranju zelo častno. Za Beogradom smo Kranjčani na prvem mestu. To je pokazalo število prodanih vstopnic, čeprav vstopnina ni bila obvezna. Razstavo si je ogledalo nad 5000 ljudi. Skoda, da je ostala v Kranju samo en dan.
Upravnik razstave g. ing. Sadar in inspektor g. Nemčanin sta bila z uspehom razstave nad vse zadovoljna. Mnogo priznanja gre tudi sreskemu kmetijskemu referentu g. Josipu Sustiču in njegovemu pomočniku g. Martelancu. Zanimanje so vzbujala tudi strokovna filmska predavanja v Zabretovem skladišču. Ljudje so si ogledovali razstavo do poznega večera. Veliko zasluge za uspeh razstave ima tudi postajenačelnik g. Soklič, ki je oskrbel lep sprejem razstave in izbral za razstavo res zelo primeren prostor pred postajo.
Brezposelni, ki razbija okna
Trbovlje, 7 junija
Ko SO pred leti, ko je bilo tudi pri nas Še dela dovolj, odhajali zlasti mlajši rudarji v rudnike v Belgijo, Nemčijo in Francijo, se jim je pridružil tudi mladi Trbovelj čan Alojz Reako, sin stare rudarske rodbine. Zaradi vedno hujšo gospodarske krize pa so se delovne razmere za naše delavce tudi v tujini vedno bolj slabšale in že leta 1930 so bili mnogi prisiljeni vrniti se v domovino, ker jim hladna tujina ni več nudila kruha. Med temi je bil tudi Alojz Renko. Med tem je pa nastopila tudi že kriza v rudarskih revirjih in mladi mož ni dobil več dela, ki ga je pred leti prostovoljno zapustil. — Od tega časa je Renko brezposeln. Stanoval je pri svojem bratu-rudarju na Njivi, ki pa ga seveda tudi ni mogel vzdrževati v težkih časih, ko rudarji niti svojih družin ne morejo redno preživljati. Ko se je lani ustanovila kuhinja za brezposelne, je bil Renko med prvimi, ki ga je županstvo zabeležilo kot upravičenca do brezplačne hrane. Toda brat je na Alojza baje vedno pritiskal, naj si preskrbi bodisi drugo stanovanje ali pa primerno delo, da si bo lahko kupil obleko in tudi bratu kaj dal za njegovo podpiranje.
Zato se je Alojz Renko danes odločil za radikalno rešitev tega vprašanja. Odšel ie na občino, kjer je prosil župana in socialnega referenta za podporo, delo in stanovanje. Pojasnjeno mu je bilo, kakor mnogim drugim, da so sredstva za podpiranje zaenkrat izčrpana, da prejema v brezposelni kuhinji brezplačno hrano in da je bil še nedavno za krajšo dobo pri nekem delu zaposlen, kjer je vsaj nekaj zaslužil. — Renko se pa seveda s tem pojasnilom ni zadovoljil ter je na občini gospodom dejal, da bo prav kmalu sam našel stanovanje. Razburjen je zapustil občinsko poslopje in se takoj spravil na delo; razbil je izložbena okna trgovine Moli, trgovine Pavlin, čevljarskega mojstra Kukenberga, gostilničarja Goropevška, nato pa naglih korakov od-hitel pred brivski salon g. Hutara in zlatarja 2aka ter poštni urad, kjer je povsod razbijal šipe in izložbena okna, končno pa se je spravil tudi na veliko izložbo krojaškega mojstra g. Škrbca, kateremu je isto-tako pobil izložbena okna Renko se je nato sam javil orožništvu, ter izjavil, da dejanja prav nič ne obžaluje, kajti sedaj naj vso škodo, ki znaša okrog 10.000 Din, plača občina, ki mu ni hotela dati podpore. Renko si s tem nepremišljenim, nasilnim dejanjem seveda ni izboljšal položaja kajti obsojen bo na strogo kazen, drugič pa bo težko še kdaj izprosil kakršnokoli podporo. Brezposelni naj pomirljivo vplivajo drug na drugega, da s takimi nasilnimi dejanji ne izgube dosedanjih simpatij javnosti
Nase ženstvo je inicijativno
Poročilo ge. Govekarjeve o občnem zboru J neslovenske ženske
zveze. - Za pocenitev sladkor?*
Ljubljana 8- junija. Prireditev Splošnega 2enakega društva, ki je biia sicer botf internega enačaja, predavanje se. Minke Govekarjeve o občil em zbora Jugoslavenske ženske sveze (Ju«, ženski savez), ki j« bil od 21. (do 23. maja v Novem Sadc — Je dokazala, de je nafie Ženstvo delavno tei Inicijativno. Po zborovanju so zborovalke razpravljale o ukrepih sa znižanje previsokih cen sladkorja
Prireditev je bila včeraj popoldne v tfaimskl sobi kavarne Simone. Številne udeleženke, med katerimi je bila ena celo kz CeJtfa, je pozdravila predsednica dvorna dacna ?a. Fran j a Tavčarjeva
fočrpno ter zek> obširno je poročala o kongresu ženstva ga.  M. Govekarjeva, ki je zastopala na tistem občnem zboru SŽD. Kongresa ee je udeležilo 9 Slovenk. Ob priliki zborovanja   je praznovala žensika organizacija  >Dobrotvorna zadruga Srpkinja - Novosaićklnja« svojo oOletnloo; poleg J2S sta bili zastopani tudi Matica naprednih, žena In Udruženje slovaških žen, Nj. Vel. kraljico Marido je pa zastopala dvorna dama ga. Gjungjerfka. Predavateljica se je podrobno bavila s poročili na občnem zboru. — V JŽS Je včlanjenih 450 društev. Glavne smernice dela eveze so: stremljenje ženstva za enakopravnost « moškim svetom v pogledn zakonodaje in javneea "□»dejstvovanja,  težnja  za  popolno zaščito matere in otrok, Širjenje mirovne misli in ideje mednarodnega sporazumna itd. V ta Mejni okvir spatfajo tudi poseibna poročila poročevalk na kongTesu. Ga. dr. A. Gogje-vac je poročala o III. balkanski konferenci, ki se je je udeležila oktobra. Ta mednarodna organizacija Siri Mejo   zbližanJa balkanskih narodov. Njeno delo se deli na več komisij: komisija za doihovno sodelovanje,  pripravljalna  pravniška komisija, komisija za soc. higrijen&ka vprašanja, komisija za politično sodelovanje in komisija za prometna viprašanja. — Podpredsednica JŽS ga. M. Atanaokovićeva je poročala o konferenci Mednarodne feministične alljance, ki  se je je udeležila  marca v Marsellesu. Atanackoviceva je poročala na konferenci o dveh vprašanjih. — O gospodinjskih šolah  v naši  državi je poročala Beograjčanka ga Lukičeva. Ob tej priliki je ga. Kraigherjeva predlagala    v imenu Zv. gospodinj, odseka SŽD, resolucijo, da naj JŽS za povz>digo gospodinjstva ustanovi     gospodarsko    gospodinjski odsek. Sploh so zastopnice slovenskega ženstva
vložile na kongresu večino predlogov. _ O
sodelovanju žen v organizaciji iu delu za zaečito matere in dece iu o udejstvovanju žen v obrtnih panogah so tutdl obširno razpravljale, ga. C. Stebijeva-Pieško Iz Ldnbljane je pa predlagala uvedbo materinske pokojnine. Ob priliki predavanja o kemični vojni Je predlagala ga. M. Krof-tora resolucijo, po kateri se ženstvo odločno zavzema za svetovni mir. Ista Je tudi predlagala resolucijo na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, naj bi priporočilo večjim občinam zidanje domov za brezposelne služkinje.
Delo kongresa omenjamo zato, da naglasimo, kako agilno je nase ženetrvo in kako živo se zaveda najibolj perečih vprašanj, ki niso v zvezi le z njim. O tem delu ženstva se pri nas ni mnogo govorilo.
Brez odmeva pa najbrž ne bo akcija našega ženstva za pocenitev sladkorja Pobuda za to je izšla od Zveze gospodinj (odsek SZD). O tem je poročala snoči tajnica Zveze gospodinj ga, V. Lapajnetova. V dobro utemeljeni spomenici ženstvo zahteva, da se mora poceniti sladikor, ki Je važno hranilo za najširše plasti' prebivalstva. Znižati je treba trošarino ter davfke na sladkor, a namestu nJega se naj obdavčijo alkoholne pijače, v katerih se ljudstvo utaplja čedalje bolj. Ker je sladkor tako drag, konzum zelo pada, kar tudi ni v interesom nairodnego gospodarstva, če bi Ml sladkor dovolj poceni, b! zlasti meščani lahko konzervirali precej sadja, ki je vsekakor važno hranilo, tako pa gnije neizrabljeno. Ker je sladkor drag, uporabljajo ljudje vtihotapljeni saharin, ki nt-ma nobene red line vrednoetl. Tihotapstva skoraj ne bo mogoče odpraviti, dokler bodo ljudje tako kupovali saharin.
Zato ženstvo zahteva pocenitev sladkorja, sklicujoč se na ogromne zashižke sladkornih tovarn, ki dele najnižjo dirvl-dendo 29 odet na leto do 53 od«st. Znižati je treba tudi trošarino na uvoz sladkorja; visoka trošarina samo Mirti sladkorne tovarne v naši državi, ki so v pretežni večini pod tnjim kapitalom. Sicer pa knajo naše žene tudi v rokah zanesljive podatke, »da dividende ne padajo zaradi nižjih cen blaga saj tem bolj rase konsunn. čtm bolj se blago poceni.
Po poročilu ge. Laapajnetove so Efooro-val'ke sklenile, da Zveza gospodinj pod okriljem SŽD priredi kmalu zborovanje (shod), na katerem bo ženstvo zahtevalo pocenitev sladkorja.
Narodno gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. Četrtek, 8.: Tartuffe. Red B. Petek, 9.: Produikcija gojencev operne šole dirž. konservatorija Sobota, 10.: Kari in Ana. Red D. Nedelja, 11.:  Tartuffe. Izven. Gldboko znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek,   12.:   Okence.  Red A OPBRA. Začetek Ob 20. Četrtek, 8.: Dežela smehljaja. Red A. Petek, 9.: Zarprto. Sobota. 10.: Jim-Jlll Red 0. Premijera Nedeltfa, 11.: Jim-Jm. Izven.
•
Premijera angleške operete v nasi operi. V soboto dne 10. t m. se uprizori prvič na našem odru opereta >Jto-JiH, ki je vsebinsko sorodna s komedijami >Rok-bU in >Pegica mojega srca*- Glavna oseba Jim je pravzaprav moderna Pepelčica v moški izdaji. Vsa komedija se odigrava na posestvu družine Lancaster, ki sestoji i« obligatnega očeta, ki Je pod copato aristokratsko namišljene matere, porednih otrok m nevoljnega Jima, daljnjega posinovlje-nega sorodnika. J fon Je v družini neke vrste sluga, ki mora opravljati vsa poljska in hišna dela. Tudi Jimu mora nekoč zasijati solnce sreče, vendar pot ni lahka in mora skozi nešteto neprilfk in splet*, da pride do svojega veselega dneva. Opereta Je delana popolnoma po drugem vzorcu in nima z običajno dnnajsko šablono prav ničesaj- skupnega. O zasedi)! jutri. Premijera bo v soboto, prva reprtoa pa v nedeljo zvečer.
Relief Kranja na velesejimi
Kranj, 7. junija. Mnogo zanimanja vzbuja tujskopromet-ni razstavni oddelek zunaj paviljona »E«, takoj levo od velesejmskih uradov. Razstavljen je novi relief našega mesta, ki si ga je nabavilo Tujskoprometno društvo v Kranju. Tujskoprometno društvo v Kranju ima že mnogo zaslug za letoviško življenje in olepšavo mesta. Sreski načelnik g. dr. Franc Ogrin, ki predseduje društvu in vsi agilni odborniki so res storili vse, da je Kranj letos prav častno zastopan na vele-sejmu.
Relief obsega vse mesto in še precej okolice. Selan ga je izdelal zelo precizno. Nikjer ne manjka nobeno okno in nobena ograja Orientacija po reliefu je prav lahka. Tako lepo izgotovljenega reliefa nima Ai velesejmu nobeno nase mesto. Za vsakega pomeni relief zanimivost in presenečenje. Kranjčani opazujejo vso podrobno natančnost vsake zgradbe. Kdor je kdaj živel v Kranju in ga sedaj že dolgo ni videl, lahko spozna velik razvoj našega mesta, ki se je tako lepo razvilo na vse strani. Tudi industrijski del Kranja je zelo plastičen. Za tujski promet je relief gotovo zelo velikega pomena. Saj sta kakor na 'liani krasna lega in pa lepa okolica Kranja, k: mora navdušiti vsakega tujca
Naš tujskoprometni oddelek je zelo okusno urejen, kar priča o trudu aranžeria g. "-illvja. Razstavljene so zanimive, povečane slike fotografa g. Kramaršiča, efektne brošure o tujskoprometnem pomenu Kranja in okolice, po katerih je bilo mnogo povpraševanja. Kdor obišče velesejem. naj si ne pozabi ogledati našega oddelka, s katerim je naše mesto lahko zadovoljno, posebno pa je v čast Tujskoprometnemu društvu, ki se ne straši žrtev v delu za propagando ca Kranj.
KOLEDAR. Danee:   Četrtek,  8.  junija  katoličani r Medar*!, Viseslav, pravoslavni 26. maja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino  Matica:  Simfonija rjobecni Kino   Ideal:   Mladost  je sladka. Kino Šiška: >Moja »ena — t veda fena< ob 20.30.
Zvera za tujski promet občni »bor ob 17. v sejni dvorani Zbornice TOL An-gleakc društvo v  Ljubljani predavanje ge. Copelamlove o Škotski ob 20-30 v veliki dvorani Miikličevega hotela DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Ramor, Miklošičeva cesta tO tn Trakoozv, Mestni trg 4.
— Poseben vlak na Bled in v Bohinj. Bistrico. Kdor se želi udeležiti cenenega Izleta s posebnim vlakom na Bled in v Bohinjsko Bistrico dne 13. in 14. junija naj se takoj prijavi pri »Putniku« za nebotičnikom. Cena vožnje in piknika ob Boh. jezeru stane Din 49.— za osebo. Odhod v torek, 13. t. m. z glavnega kolodvor« ob 530.
— Polarna potovanja na Norveško in v Severno ledeno morje priredi Putnik skupno s Francosko linijo v času od 7. julija do Z avgusta in od 5. avgusta do 29. avgusta s francoskim parobrodom »Foucauld« (15 tisoč ton). Prijave za prvo potovanje se sprejemajo do 20. junija, za drugo do 20. julija t 1. Informacije in prijave pri »Putniku« v Ljubljani.
^Jzpod sita
Mt
Če se farti nameni v zakonski Jarem, mora poiskati moža, ki mu pomaga prestopiti samski prag. Navadno se ljudje radi odzovejo takemu povabilu, čeprav je treba poseči globoko v žep. Je pač lepo gledati, kako si mladina navdušeno oprta zakon-tki jarem, pa tudi ohcet je prijetna* posebno v teh težkih časih, ko vidi človek okrog sebe tako malo veselih, zadovoljnih obrazov. Bolj redko se pa pripeti, da ženinov mož ne utegne prisostvovati poroki in ga mora zastopati kdo drugi. To ni fair tn bi moral biti dotični ženin z nevesto vred bridko užaljen.
Vseeno pa želimo takim užaljenim ženinom in nevestam obilo zakonskega blagoslova in družinske sreče, če jo bodo utegnili uživati.
Velika eksplozija na Japonskem
Tokio, 8. junija r. Na tukajšnjem vojaškem letališču se Je pripetila včeraj popoldne hude nesreča. Iz nepojasnjenega vzroka Je nastala eksplozija v skladišča smodnika m streliva. Pet poslopij Je zletelo v zrak. Zaradi eksplozije »o se vneli tudi bencinski tanki, tako da Je zgorelo več hangarjev in z njimi vred 15 najmodernejših vojnih letal. Sest oseb Je bilo nbitih, 10 pa hudo ranjenih.
Matternov polet ponesrečil
Moskva, 8. junija. AA. Letalec Mat termi, ki je bil na poletu okoli sveta. Je moral svoje potovanje prekiniti in se spustiti na tla v bližini Novoaibirska, ker Je motor odpovedal.
Iskren trgovec.
— Gospod, ali grem lahko v teh Čevljih tudi v vodo?
— Lahko, toda iz vode pridete brea njih.
Stev 129
»SLOVENSKI NAROD«, dne 8. jtnrfja 1933
^   PRIDE! Opereta PAULA ABRAHAMA I
I Pustolovščina ene noči g
Dnevne vesti
— Kongres računskih uradnikov v Ljubljani. Z odlokom finančnega mr ra je dovolcen dopust vsem uradnikom članom Društva državnih nameščencev računske stroke kraljevine Jugoslavij da se bodo mogli udeležiti redne glavne skun-ščine društva, ki se bo vršila v dneh 12., 13. !n 14. junija v tujubljani. Dopust trafa* tri dni, raeen tega bodo pa šefi posameznih ustanov dodali še toliko, kolikor bo potrebno za potovanje do LJubljane in nazaj, toda ne več kot dva dni, tako da celotni dopust ne bo presegel 5 dni. Udeležencem skupščine je z odlokom prometnega ministra iovoljen popust na državnih železnicah  in ladjah. Člani društva,  ki so
• ržavni nameščenci, plačajo četrtino, člani, ki niso državni nameščenci, in rodbinski člani pa plačajo polovico, člani, državni uradniki, kupijo na odhodni postaji polovični vozni listek, člani, ki niso državni uradniki in roibine članov pa cel vozni listek, ki ;lm bo veljal tudi za po-vratek. Po zborovanju prirede udeleženci skupščine s posebnim vlakom skupni izlet na Bled in k Bohinjskemu jezeru.
— Obvestila in novice po radiu. Vodstvo >Radio oddajne posta;e< v Ljubljani je sklenilo, da bo dopuščalo razgla-ševanje kratkih otbvestil in novic po radiu v državnem ;e/.iku. ki jih nameravajo pošiljati obiskovalci letošnjega velesejma in udeleženci letošnjega sokolskega pokrajinskega z.!eta svojcem - radio - naročnikom. Obvestila Ln novice ne smejo biti naslovljene na posamezne osebe, pač pa smejo imeti podpise onib. ki jih pošiljajo. Cena takih obvestil in novic znaša za enkratno razglasitev 10 Din za vsakih začetih deset besed. Obvestila in novice se bodo razglašale dnevno med 12. in 13. ter med 19. in 20. uro.
— Izlet JS s >Kraljlco Marijo« po Sredozemskem morju. Udeleženci, ki so se prijavili za prvo potovanje JS s ^Kraljico Marijo*, se obveščajo, »da so od izvršnega odbora v SpJitu vrnjeni vsi potni listi in da so vse priprave končane. Radi skupnega odhoda vz Ljubljane naj udeleženci sporoče piearai JS v Ljubljani pismeno ali osebno, Če nameravajo odpotovati dne 14. t. m, z večernim bnzovlakom ob 20.03, tako da prispo v Split 15. t. m. ob 9.10 uri. Od»bor JS bo v slučaju dovoljnega števila reilektantov preskrbel skupni vagon iz Ljubljane do Splita. Prijave Je treba posla/ti najka&neje do 12. t. m. ob 18. url.
— Češkoslovaški železničarji na našem Jadranu. Češkoslovaški železničarji pripravljajo za julij tretjo ve', ko ekskurzijo na naš Jadran. Več sto češkoslovaških železničarjev preživi počitnic? v Dalmaciji in v Hrvatskem Prinioiiu.
— Prepovedan ameriški list. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi v Chicagu izhajaioči list »Ave Maria«.
— Letna glavna skupšč'uu Jugosloven-ske gasilske zveze. Letošnja glavna skupščina Jugoslovenske gasilske zveze *Ljub ljana« bo S. in 9. julija v Ce'jskim domu v Celju. Po čL 9. pravilnika JGZ pošlje na skupščino vsaka župa poleg Župnega na-•xe.n;ka ali njegovega D&inestnika ^e enega oeposlanca. Župe, ki imajo nad 300 rednih gasilcev, pošljejo poleg tega na vsakih na-daljnih 300 rednih gasilcev še enega odposlanca.
— Seja upravnega odbora Zveze mest.
V soboto, 24. t. m. bo v Osijeku plenarna seja upravnega odbora Zveze mest
— Ža tujski promet ob Savinji. Podpisani izJam v kratkem zbirko pokrajinskih in drugih črtic >Ob Savinji«. Obsegala bo predvidmo sledeče črtice: Logarska, Na pragu Savinjskih alp. Robanov kot. Od Vrbovca do Gornjega grada. Nazarje. Ko-harje. Gornji grad. Savinjski polhi in polharji, štmsljevo gradišče. Mozirje. Mozir-s&a planina. Sveti Križ nali Belimi vodami. Hmelj obirajo. Tolsti vrh pri Celju. Laško. Laski Smohor. Marirja gradeč. S savinjskimi arplavarji v osrčje Jugoslavije. Občine in zasebnike, ki jim j; kaj za tujski promet v njihovem okolišu, prosim, da mi za ilustracijo te knjige do 20. t m. dajo na racpolago primerne pokrajinske in droge »like ter poda.ie. ki bi za tujca bili eanimivi in važni. — Dr. Pr. Mišic, prof.,  Maribor, Aškerčeva 22.
— Hrvatski planinci na Golici. Hrvatsko planinsko društvo Sljeme priredi v nedeljo ll. t. m. za svoje člaue skupni izlet na Golico. Udeleženci se odpeljejo iz Zagreba z izletniškim vlakom ob 0.05, vrnejo se pa v nedeljo ponoči.
— Hladno, deževno poletje? Danes je Sv. Medard, ki je glede vremena nekako v sorodu s 40 mučeniki. Ljudje namreč pravijo, da ostane vreme 40 dni tako, kakršno je bilo na dan sv. Medarda. Če je to res. bomo imeli hladno in deževno poletje. Upati pa seveda smemo, da ne bo tako hudo.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je v naši in savski banovini deževalo, drugod pa je bilo samo deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 25, v Splitu 24, v Sarajevu 23, v Zagrebu in Be »g,*du 22, v Mariboru 20.4. v Ljubljani 20 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760. temperatura je znašala 11 stopinj.
_ Smrtna nesreča. Te dni sta se odpeljala iz vasi Družbinca pri Varaždinu v Ptuj po oetovo kislino Leopold Kovačič in Ivan Ciglar. Ko sta se v torek vračala, sta se blizu Ormoža konja splašila. Kovačič in Ciglar sta padla pod voz in nesreča je hotela, da je konj s kopitoma tako močno udaril Kovačiča, da je obležal mrtev, Ciglarja so pa težko ranjenega prepeljali v ormoško bolnišnico.
_ Apno v oči. Iz Trnovca pri Mozirju so prepeljali v ljubljansko bolnišnico Hotnega posestnikovega sina Petra Brezovni-ka, ki mu je sosedov fant vrgel apno v oči. Poškodba je zelo nevarna in se je bati, da bo fantek oslepel.
— Osveta zaljubljenega Rusa. Včeraj /jutraj se je v Novem Sadu odigrala krvava ljubavna tragedija. Ruski emigrant Nikola Nikoiajevič se je pred dvema leto-
ma seznanil z Elizabeto Kiševo, ki jo je pregovoril, da je pobegnila od staršev in se preselila k njemu. Čeprav ga je imela Kiševa zelo rada. je bil Nikoiajevič silno ljubosumen na njo. Zato je zahteval, da se z njim poroči, prosil je pa tudi njene roditelje, da pristanejo na ženitev. Dekletovi starši pa niso hoteli ničesar slišati o tem. zadnje čase se je pa tudi Elizabetina ljubezen do Rusa ohladila. Priznala mu je celo, da ima razmerje z drugim. Naposled sta se razšla. Toda Rus je kljub temu še vedno zalezoval dekle in ji prigovarjal, naj se vrne k njemu. Ker se mu to ni posrečilo, je sklenil maščevati se. Na njenem domu jo je napadel z nožem in večkrat sunil v vrat in glavo ter legel kraj nezavestne mladenke in si prerezal vrat in žile na levi roki. Oba so našli nezavestna. Prepeljali so ju v bolnico, toda Rus je že med prevozom umrl, dekle se pa bori s smrtjo.
— Smrtna obsodba v Gospiću, Pred okrožnim sodiščem v Gospiču se je te dni vršila razprava proti 231etnemu posestniku Gjuru Jerkoviču in njegovemu 201etnemu tovarišu Dušanu Jerkoviču, ki sta se morala zagovarjati zaradi roparskega napada. Oba sta nedavno ponoči vdrla v stanovanje soseda Begoviča, umorila posestnika, njegovo ženo pa težko ranila. S plenom 600 Din sta pobegnila, a so ju kmalu izsledili. Gjuro je bil obsojen na smrt na vešalih, Dušan pa na 20 let ječe.
— Prijet slepar. Graška policija je aretirala že dolgo iskanega potnika Franca Reinpacherja ki je sleparil kar na debelo. Kakor poročajo graški listi, je Reinpacher tudi v Ljubljani zakrivil večjo sleparijo ter izsilil od neke ženske v Ljubljani večjo vsoto denarja. Izročili so ga graškemu sodišču.
— Granata med starim železjem. Kleparski pomočnik Jakob Slunjski iz Varaždina je večraj doma stikal med starim že-lezjem in drugo ropotijo, ko je nenadoma naletel na staro, zarjavelo granato. Obračal jo je tako nerodno, da mu je eksplodirala. Vsega razmesarjenega so morali prepeljati v bolnico, kjer se bori s smrtjo.
— Bauda leči pismeno, fo^čali smo že
0 zagrebškem arhitektu Kanu Baudi, ki zna baje lečiti bolnike, čeprav ni zdravnik. Zdaj je Bauda izjavil, da ne bo nikogar več sprejemal, temveč da bo lečil bolnike kar pismeno. Kdor je bolan in zaupa v njegovo cul-diino moč, naj mu kar piše, pa bo ozdravel.
— Dva samomora. V Brodu se je zastrupil na binkoštni ponedeljek prometm uradnik v Sibinju Nikola Skrinjar ki je zapustil ženo in več nepreskrbljenih otrok. V torek se je pa ustrelil v Bro iu 271etni mesarski pomočnik Vekoslav Meršie. ki je baje poneveril 10.000 Din v škodo osiješke tvrdke Deutsch.
— Ciril Metodova družba je založila nove razglednice (4 vrste). Cena komadu
1 Din: trgovci dobe 25odstotkov popusta. Naročila sprejema C. M. pisarna, Ljubljana, Beethovnova ul  2 340-n
Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevih, abcesih. sečnem pritisku odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju napadih omotice prinašr: uporaba naravne »Franz Josefove« greneice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Jose-frve« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah,- drogerijan in vseh speceriiF^'h trgovinah.
Iz Ljubljane
_lj Tombola za mladino! Ali poznate šolsko mladino naših delavcev, nameščencev, malih uradnikov? Ali ste jih kdaj po-zornejše gledali, če gredo v šolo ali Iz *o-le? V tenkih izpranih oblekcah, zakrpanih čevljih, bledih lic, šibki in suhi so jasna priča današnjih socialnih razmer. Prema?
10 imajo hrane, premalo zraka. Preskromni dohodki staršev ne dopuščajo dobrih stanovanj, v malih zatohlih sobah biva preveč oseb. hrana pa ne more biti izdatna Kdor more dati tej mladini v poletnem času mesec dni bivanja v prosti naravi, v okolici morja ali ob morski obali, kdor ji uteši v teh dneh glad s krepko domačo hrano, ta je storil veliko dobro delo. En mesec samo svetlobe, vode, gozda, zraka, en mesec samo malo svobode ubogemu človeškemu   ptičku,    uklonjenomu ostalih
11 mesecev v tesne prostore domačega stanovanja, en mesec izpremenube dajmo tem revčkom, da se jim okrepe telesca in razvedre duše, da bodo videli, da tudi njim sije solnce na nebu! Mestna občina vtzdržuje že več let počitniške kolonije na Gorenjskem m ob morju, toda njena redna budžetarna sredstva v današnjem času ne zadoščajo več. Preveč je potrebnih in srce nam je težko, ko ne moremo ustreči vsem. Nekaj sredstev v ta namen hočemo zbrati s tombolo, ki se vrši dne 11. junija 1933 ob 3. popoldne na Kongresnem trgu. Dobitki so izredno lepi in mnogo jih je. A ne kupujte tablic samo zaradi dobitkov. Kupujte jih v zavesti, da bo vsak dinar, ki ga daste, pomagal zaokrožiti in pordečiti lička naše revne mladine. V ta namen apeliram na vaša zlata srca — someščan i! _ župan dr. Dinko Puc.
—lj Huda ploha. Med 11 in 12. uro je nastala v mestu taka tema, da so morali po pisarnah prižgati luči, ob 8/i na 12 se je pa vlila precej huda ploha, toda lilo ni dolgo. Dobili smo zopet pravo Jesensko deževje, ki ne obeta nič dobrega.
—lj Angleško druitvo v LJubljani opo zarja na javno predavanje gospe Fauny S. Oo^eiandove, ■-ktorice angleškega jezika na ljubljanski univerji o škovskf ki se bo vršilo pod okriljem tega dru&tva v če-
trtek dne 8. t m. ob 20.30 uri v veliki dvorani hotela MikJič (Metropol). Predavanje bodo spremljale števll-je skioptlčn* s:=ke 337-a
1(L_ VandalIzem. Sokol na Viču je nalepil te dni okusne lepake ea svoj javni nastop, ki bo v nedeljo 11. t a V Rožni dolini, zlasti na cesti V so neznani (?) zlikovci potrgali vse lepake in s tem pokazali svojo srčno omiko. Pozivamo zavedne občane, da budno pazijo na te zlikovce ter jih takoj javijo policiji, kjer bodo gotovo prejeli za svoje junaštvo zasluženo plačilo. V odgovor na ta vandalizem pa naj vse zavedno viško občinstvo v čim večdem številu poeeti  nedeljski Javni nastop.
—lj XXxm. redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani se bo vršil v petek, dne 16. junija t. L ob 7. uri zvečer v posvetovalnici Združenja trgovcev v Trgovskem domu, Gregorčičeva ul 27, pritličje, levo. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika, 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov, 5. Volitve odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov. 6. Določitev ustanovnine, članarine in pristopnine za leto 1933. 7. Samostojni predlogi. Samostojne predloge je naznaniti pet dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedstvu. 341-n
DAME! Ako hočete Imeti blesteče, goste ln zdrave lase, umivajte si jih edlno-le s
SHAMPOO „LA TOJA"
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: »CHEMOTECHXA«   DRUŽBA   Z   O. Z., LJUBLJANA,  MESTNI  TRG   STEV. 10.
_lj  Društvo stanovanjskih najemnikov
priredi protestni shod proti pretiranim najemninam v torek dne 13. junija 1933 ob pol 19. uri zvečer v veliki dvorani hotela Uniona. PrMiite brez izjeme vsi na shod!
—lj Delavski dom je zdaj pri nas ena največjih gradenj; delo ne napreduje baš naglo, vendar precej hitro. Zdai ometavajo zidarji pročelja: omet je narejen v višini dveh nadstropij. V notranjosti so zidarska dela v glavnem končana. Ta meeec bod ■o najbrž že lahko podrli odre ob stavbi.
_J(! Sokolsko društvo Ljubljana III. poziva vse članstvo kakor tudi vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži dne 11. junija t. L dopoldne ob pol 11. uri razvitja društvenega prapora in povorke, popoldne ob 15. pa Javne telovadbe. Po telovadbi velika narodna veselica z godbo, petjem, plesom, srečolo-vom, šaljivo pošto itd. Poleg teh razvedril in dobre postrežbe bo vsakemu dana mož nost, da odnese za spomin na ta dan lep dobitek s sokolskega srečolova. — Sodeluje pevsko društvo >Bežigrad< ln godba Sokola I. — Vabljeni vsi! Z Vašo poJno-šte*viino udeležbo dokažite Vašo sokolsko in narodno zavest! — Bežigrajsko javnost se naproša, da raizobesi na ta dan raz hrS •državne za-stave.
—lj Sokol na Viču priredi v nedetfo 11. t m ob 16. popoldne Javen nastop z otvorit v»; o letnega telov-idišča Pri javn1 telovadbi nastopijo vsi oddelki z vajami za pokrajinski zlet in na orodju. Po telovadbi bo narodiia veselica s pilesom. Sodeluje godita Sokola L Tabor. Za dobro pijačo in okusno jedačo po zmernih cenah je preskrbljeno ter bodo vsi posetniki nastopa izredno zadovoljni. Vabimo bratsko vse prijatelje viškega Sokola, da pohitijo v nedeljo k njemu v goste. Na svidenje na VI ču! 3S9-n
Svoj k svojemu itaj velja
kot načelo pri nakupu mila. >Hubertus< milo je pravi domači, celjski izdelek. Ni trgovine,   ki Vam  z njim  ne  bi mogla post reči.
—Ij Poskusen samomor v deliriju. Sno-či Okrog 18. je bila reševalna postaja pozvana na poenoč v Apihovo ulico št. 20, kjer si je z britvijo prerezala vrat 2Tlertna žena ključavničarja Avguština S. Nesreč-nica Je imela pljučnico z visoko vročico, v deliriju je pa nenadoma pograbila britev in si hotela končati življenje. Reševalni avto jo je nemudoma prepeljal v bolnišni co. Njeno »tanje je kritično.
_lj Zastrupljen je s plinom. V Kolinski tovarni so našli suoči okrog 19.30 nezavestnega 431etnega kurjača Janka Mirti-ča, stanujočega na Ižanski cesti 33. Na pomoč so pozvali reševalno postajo tn so Mirtiča kmalu prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da gre za zastrupljenje s plinom. Mirtlčevo stanje se je davi Že izboljšalo.
—lj žrtev splašenlh konj. Precej huda nesreča se je pripetila davi v Vilharjevi ulici. Tam so se namreč splašili vojaški konji in zdrveli z vozom vred po cesti ter podrli 201etno Berto Mlakarjevo, ženo magistratnega uradnika. Ponesrečenko Je moral reševalni avto prepeljati v bolnišnico. Mlakarjeva je zadobila lažje notranje poškodbe, menda ima tudi zlomljeno eno nogo.
_fj Bluze, razno damsko perilo, torbice in rokavice najnovejše mode dobite le pri tvrdki Miloš Karnlčnlk, Stari trg.
Iz Trebnjega
— Predavanja. Ob priliki potujoče kmetijske raestave in šole, ki potuje stko-zi Trebnje v ponedeltfek 19. t m., bodo po učna predavanja iz perutninarstva, in sicer istega dne v osnovni šoli v Trebnjem ob 15. uri popoldne o vtzrgoji in hranjenju mlade perutnine, o najnevarnejših boleznin in spoznavanju istih itd., o perutni-narstjvn sploh.
_ Program razstave.    Krajevni odbor
za potujočo razstavo, ki ga tvorijo župani vseh občin sodnega okraja Trebnje, bo iasdelal v petek popoldne na odoborovi seji program razstave, ki se ga bodo morale držati brezpogojno vse občine po določenem redu. Ker spadajo pod po ročje Treb-nde občine Sela šucnperk, Ambras, Zagra-dec, žužem/berk, Dob miče, Velika Loka, Mirna in Trebnje ter je pričakovati velikega poseta, bo vrstni program občin točno določen ter bo raznieljen čas tako, da pridejo vse občine za cbisk razstave na vrsto. Šolski mladini tepod 10 let vstop ne bo dovoljen.
_ Oddaja registrskih tablic ca bieikJje in fljakarske vozove iu pdombiranje istih po uradniku sreskega načelstva se bo vršila za vse občine sodnega okraja Trebnje v torek 20. t m. od 7. do 15. ure pred občinsko plaarno v sledečem vrstnem redu: od 7. do 9. ure občina Trebnje; od 9. do 11. ure občina Velika Loka; od 11. do 12. ure občina Sela šnamperk, od 13. do 14. ure občina Mirna in od 14. do 15. vre ob-
čina Dobraiče. Vsem lastnikom vozil se naroča, da pripeljejo vozila na odrejeno mesto zaradi pritrditve tablic in plom^i-randa. Noben lastnik vozila ne more dobiti reg. tablice, ako ni plačal prijavne letne takse oziroma ako nima r red«1, prometne knjižice. Važno je, da sedaj dobe tablice samo ona vozila, ki so krita s prometnimi knjižicami odnosno z začasnimi potrdili davčne uprave o plačani letni tak-
Ljubljana, S. junija.
Prehrana naraiceja in dece
Prehranjevalni odsek za L pokrajinski zlet v Ljubljani opozarja vse bratske edi-nice, ki se udeleže zleta, na sledeča navodila, katerih naj se vse edinice točno drže in se po njih ravnajo.
Za II. predzletni dan dne 18. junija — nastop naraščaja in dece — se bo prehrana preskrbela samo za oni naraščaj in deco, ki bo prehrano t j. kosilo po Din 6-50 plačala vnaprej prehranjevalnemu odseku. Vsi udeleženci morajo prinesti s seboj skodelico (priporočajo se vojaške skodelice s pokrovom) in jedilni pribor. Prijave za skupno kosilo naraščaja in dece morajo biti vpo-slane prehranjevalnemu odseku najkasneje do 2. junija, ker se bodo kasnejša nakazila brezpogojno zavrnila. Za ostale udeležence naraščajskega dneva, ki bi se za prehrano do 12. junija ne prijavili in prehrane ne plačali vnaprej — odklanja prehranjevalni odsek vsako odgovornost.
Obenem naj vse bratske edinice prijavijo prehranjevalnemu odseku tudi vse one naraščajnike(nice) ter deco, ki reflektirajo aa zajtrk in večerjo. Cena izdatnemu zajtrku bo Din 2-50, večerja pa Din 6, tedaj skupno Din 8_50. Opozarjamo bratske edinice, da pri prijavah in nakazilih za zajtrk in večerjo natančno označijo za kateri dan reflektirajo na zajtrk in večerjo. Kakor mora biti kosilo vnaprej plačano, tako morata biti vnaprej plačana tudi zajtrk in večerja ker se na naročila brez vnaplej plačanega denarja pod nobenim pogojem ne bo oziralo. Ker je pričakovati po dosedanjih prijavah — prijavljene je nad 9000 sokolske mladine — silen naval, priporočamo bratskim edinicam, da takoj preskrbe prehrano za svoj naraščaj in deco. Mladina bo dobila hrano le v spremstvu svojih vodnikov.
Bratske edinice torej ponovno opozarjamo na ta navodila ter naj takoj brez od lašanja do 22. junija pošljejo prijave za prehrano. Kar velja za naraščaj, velja tudi za članstvo s to razliko, da stane kosilo »a članstvo Din 8-50. Prijave članstva glede prehrane morajo biti poslane prehranjevalnemu odseku najkasneje do 18. junija, ker se na kasnejše prijave ne bo oziralo.
Pisarna prehran jeva1 ?ga odseka je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 13, kjer se bodo dobile vse informacije in kjer naj se javijo vodniki naraščaja in članstva po prihodu v Ljubljano.
Obvestila in navodila glavnega zletnega odbora
Komaj trije tedni nas ločijo od velikih sokolskih slavnosti v Ljubljani. V zletni pisarni je kot v čebelnjaku, vsi odseki delajo s podvojeno silo, vsi člani se zavedajo svojih dolžnosti za čim večji in sijajne j ši uspeh zleta. Za zlet vlada veliko zanimanje v naši državi in inozemstvu, zlasti bratje Gehoalovaki so razvili obširno propagando za naš zlet. ki se je iz pokrajinskega izpre-menil v vseslovanski sokolski zlet. Bratje Cehoslovaki pošljejo za naraščajske dneve 200 naraščajnikov in naraŠčajnic, ki bodo sodelovali pri javni telovadbi in v sprevodu. Za glavne zietne dneve pa pride članstvo s tremi posebnimi vlaki in tremi sokolski m i godbami. Članstva pride na naš zlet po dosedanjih prijavah nad 3000. Iz naše države pa se pričakuje vseh udeležencev nad 30.000.
Sokolstvo in občinstvo opozarjamo, da so zletni znaki že na razpolago; dobe se v zletni pisarni v Narodnem domu, vhod z Bleiweisove ceste. Telovadeče članstvo naroča zietne znake pri svojih društvenih načelnikih, netelovadeče ljubljansko Članstvo in drugi pa v zletni pisarni v Narodnem domu. Zletni znak je veljaven šele od 21. junija ko se otvori zletna razstava. Za naraščajske dneve pa daje zletni znak članstva samo vozne olajšave na železnici, drugih olajšav pa ne. Za vodnike naraščaja in dece, ki pridejo in se vračajo s svojimi oddelki, zadostuje naraščajski zletni znak, vendar pa priporočamo vodnikom naraščaja in dece, ki se nameravajo potem udeležiti glavnih zletnih dni, da si že sedaj nabavijo članski zletni »nak. Za naraščaj veljajo naraščajski znaki tudi za glavne zietne dneve.
Narodni muzej in ev. Narodna galerija bosta odprta v dneh 18., 28. in 29. junija od 9. do 13. ure. Vstop prost.
V prihodnjih dneh izide posebna brošura »Izletni spored«, za izlete po zletu. Iz-letni red, vključno izletna železniška legitimacija, staneta Din 6 ter se naročata v zletni pisarni. Udeležbo na vseh izletih, objavljenih v *Iz!etnem sporedu« je prijaviti zletni pisarni najkasneje do 20. junija. Opozarjamo vse izletnike, da bo vozil po zletu 30. junija poseben parnik s Sušaka v Split iz Ljubljane pa poseben vlak na Bled in v Bohinj. Voznina na Bled in v Bohinj bo po železnici tretjinska, za vse ostale izlete pa velja polovična voznina.
Vstopnice za D. predzletni dan in za glavne zietne dneve se dobivajo v Ljubi ja-
si in ki Imajo na knjižicah odnosno potrdilih vpisano tek. štev. 1 do 800 oziroma reg. štev. 57501 do 5S300, na kar se stranke posebno opozarjajo, da ne bodo po nepotrebnem hodile k plomiranju! Vsi lastniki koles pa na; se še pred plombiranjem nujno »glase pri pristojnih občinah v svrho v^!-sa podatkov, kJjjub temu, da po Se k->lo prijavili in plačali takso!
ni v zletni pisarni, pri Ljublj. kreditni banki in njenih podružnicah v Celju, Kranju. Mariboru, Novem Sadu. Ptuju, Splitu in Zagrebu in pri Kreditnem zavodu v Ljubljani. Ker bo v glavnih zletnih dneh velik naval za vstopnice pri blagajnah, opozarjamo posetnike zleta, da 9i nabavijo vstopnice Že v predprodaji, ker se bodo vstopnice prodale že v predprodaji. Hitite torej, če si hočete preskrbeti lep in udoben sedež na tribunah.
Vse ostale informacije glede zleta se dobe dnevno v zletni pisarni, Narodni dom, tel. 32-74.
Skrb za prenočišča
Stanovanjski odsek I. pokrajinskega »leta SKJ v Ljubljani sporoča ljubljanskemu in okoliškemu prebivalstvu, da je pričel te dni z razpošiljanjem »Oklicev« in »Izjav« kot vabil, da se mu dajo v dneh od 25. do 30. t. m. proti plačilu nastanjencev na razpolago prenočišča za nastanitev ogromnega števila Sokolov in Sokolić ter drugih po-aetnikov, ki prihite na pokrajinski zlet SKJ v Ljubljano.
Stanovanjskemu odseku je dobrodošlo vsako, tudi najprimitivnejše prenočišča. Zlasti naprošamo tudi lastnike, ki posedujejo razsežnejše prostore, ki bi prišli v po-štev za skupno nastanitev večjega števila Sokolov — kot dvorane, večje lokale, skladišča in druge za skupno nastanitev pripravne prostore (lesena tla, razsvetljava vodovod) — da jih prijavijo stanovanjskemu odseku L pokrajinskega zleta SKJ v Ljubljani.
»Izjave«, ki naj jih stanodajalci iipol-nijo, bodo pobirali člani stanovanjskih pod-odsekov, ki se izkažejo s posebnimi legitimacijami, v dneh od 10. do 15. t. m.
Ker se je Ljubljana ob onakih prilikah izkazala vedno s svojo pravo slovansko gostoljubnostjo tako pri sprejemih, kakor tudi pri nastanitvi tujih gostov, trdno pričakujemo, da tudi pri tej veliki sokolski slovesnosti — največji, kar jih je do$ej videla naša bela Ljubljana — ne zaostane in zastavi vse svoje sile, da spravi ogromno armado sokolskih borcev dostojno pod streho.
Naslovi prenočišč se tudi lahko prijavijo v mestnem odpravnlštvu (Mestni trg 27/HT) od 6. do 23. t. m. od 8. do 14. ure; od 24. junija naprej pa v pisarni stanoven> skega odseka na glavnem kolodvoru od 8. do 20.
Stanovanjski  odsek l. pokrajinskega zteta SKJ v Ljubljani
Dan Rdečega križa
Ljubljana, 8. Junija
Krajevni odbor Rdečega križa bo krnel svoj poletni dan R. K. v nedeljo IX t m. v spomin na dan poroke svojih visokth, zaščitnikov Nj. Vel. kraltfa Aleksandra L ln kraljice Marrje. Od 9. do pol IZ. ure bodo funkcionarji R. K. zbirali prostovoljne prispevke in vpisovali nove društvene člane. Ob 11. ari se začne promenada! koncert vojaške go>ibe v Zvezdi.
Vzvifieni in plemeniti, vseobčd so cilji Rdečega križa. Glavna njegove naloga je vsestransko delo m pospeševanje miroljubnega duha med narodi, duha strpnosti« medsebojnega spoštovan Ja. razumevanja in vsademne pomoči. Rdeči križ se trutti ln prizadeva ta duh strpnosti, apofltova-nja In človečanske ljubezni zanesti m utrditi med vsemi narodi sveta. V dnbu te človečanske ljubezni pomaga ln priskoči na pomoč vsepovsod, kjer Je bedni človek v stiski in nesreči ter si z lastnimi sredstvi ne more pomagati. Ko zadenejo človeštvo elementarne nezgode ob strahorta-h potresov, poplav, v letih suše, slabe letine, ko razsajajo nalezljive bolesni ki epidemije, je zopet R. K. prvi, ki nudi pomoč* onim, ki jih je nemila usoda pahnila v obup. Nič manj važne niso naloge R. K. ob največdi nesreči, ki more človeštvo sadeti, v vojni. Takrat pride njegova samaritanska organizacija do popolnega razmaha Reševanje ranjencev, negovanje bolniko"% skrb za invalide, vojne vdove in sirote so v takih dobah plemenita, sicer težka, a važna in hvaležna naloga vseolovečan*ke organizacije R. K. ne glede na narodnost ln državljansko pripadnost. Pa tudi v posameznih nesrečnih slučajih vrši R. K. vzvišeno poslanstvo: nudi lačnim kodček kruha, oblači reveže, tolaži obupane in skrbi za zdravje in okrepitev slabotnih otrok.
Rdeči križ čakajo velike naloge, ki mu jih nalaga poslanstvo ljubezni do bližnjega. More jih pa vršiti le tedaj, ako uživa vsestransko podporo in simpatije naroda. Tudi letos se obračamo do plemenitih src dobrega ljubljanskega prebivalstva m nujno prošnjo: Pomagajte Rdečemu križu vsak po svoji moči! Ne hodite v nedeljo mimo naših naiblralnih mla! Odkupite se, položite mali dar na oltar ljubezni ln usmiljenja! Vpišite se v naše človeko-ljubno društvo! Naša pisarna je ,v Wol-fovi ulici, Oraž..ov dom, dvorišče. Telefon 3218. Članarina je malenkostna: va rednega člana 20 Din na leto, za podpornega pi le 6 Din. Pridite, pristopite v našo miroljubno anmado bojevnikov v znamenju ljubezni do bližnjeea in vzajemne pomoči. Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani
>SLOVENSKI NAROD«, dne 8. junija 1938
mm 129
A. D £nrjery:
<0
ve streti
Rom
— Nimate pravice držati siroto v zaporu, nimate pravice pustiti umreti od lekote siroto, ki je nam zaupala svojo usodo... Stojte, mati, nočem biti sokriv zločina, ki ga snujete!... Stojte!... osvoboditi hočem dekleta, ki umira v obupu ... od lakote ... Umaknite se, ali pa zlomim ta vrata in strgam z vas blato zločina, ki se z njim pokrivate.
Kar se je začul Luizin glas. Slepa sirota je odgovarjala na vprašanje brezsrčne babnice.
— Usmiljenje!... Usmiljenje! — je stokala med krčevitim ihtenjem .. Usmiljenje!
Divji krik se je izvil Frochardki iz grla, krik zmagoslavja, ki je ustava nesrečni Luizi kri v žilah. Sirota je sklenjenih rok klečala in ponavljala:
— Usmiljenje!... Usmiljenje! Peter se ni mogel več premagovati.
stopil je zopet k svoji materi, rekoč:
— Odprite vendar, mali, kajti... Ni si upal izgovoriti svoje misli do
£onca.
Frochardka ga je tako srdito pogledala, da mu je kar sapo zaprlo.
— Odprem, ko mi odgovori na vprašanje, pokveka, je zagodrnjala ... Kdo je pa tu gospodar, ti ali jaz?
V odgovor na Luizine klice je pa dejala:
— Ce računaš 7. usmiljenjem, se motiš, dušica. V Frochardovi rodbini usmiljenia ne poznamo.
— O. gospa!... gospa ... odprite mi!... je prosila slepa venomer.
—-Saj se nam nikamor ne mudi. dragica. Najprej moram vedeti, pod kakšnimi pogoji.
— Trpim!... Umiram!... je ihtela nesrečni ca; — pripravljena sem doprinesti žrrev... Bože moj, pomagaj mi v tem strašnem trpljenju...
— Moja skrb bo pomagati ti, — se je zarezala beračica. — Torej sprejemaš pogoje?
— Sprejemam, — je odgovorila Lui-za. — Ubogala vas bom.
— Ubogati me boš morala tako, kakor jaz razumem to, — je nadaljevala Frochardka s pretečim glasom; — roke boš morala sklepati brez oklevanja ... Prositi boš morala miloščine vse hinavce, ki se vračajo iz cerkve; siliti boš morala v vsakega mimoidočega, ne boš se smela pustiti odgnati, čeprav te bodo suvali in zmerjali. Glavno pa je. da 'boš plakala, mnogo plaka-fa ... to je največ:., umetnost dobre beračice ... Velja torej, odslej bova beračili skupaj.
Luiza «e zamolklo zastokala... In komaj slišno je odgovorila:
— Ubogala ... vas bom. Frochardka je odkleni-la vrata. Zgrabila je slepo siroto za roko liki
hhiena. ko pflame na dolgo zasledovani plen. Odvlekla je Luizo po stopnncah v pritličje in jo posadila na pručico. Potem se je pa obrnila žareč od zmagoslavja k svoji žrtvi, rekoč:
— Tako je prav... pokorna in poslušna! ... To ni nobena nesreča, lepotica moja!
Luiza je molčala; bila je tako izčrpana, obupana in strta, da se niti ganiti 1 --------—*—~ ________________--g
ni mogla.
Peter se ni rnoge* premagati da bi ne dejal:
— Mati, poglejte vendar, kako trpi!
— Lačna je... zelo lačna ... in ker...
— In ker?
— Ker >e pripravljena storiti vse ... celo...
In Peter je pokazal z roko, kako se berači. Roka se mu je pri tem tresla.
Frochardka ga je vprašujoče pogledala.
Zdelo se ji je sumljivo, da je deklina tako hitro po-pustila in se brez pridržka uklonila njeni volji.
— Da, uklonila se je, — je dejala.
— toda kje je rečeno, da ne tiči za tem zvijača? Človek ne ve, na koga se lahko zanese... Kaj pa če namerava pobegniti, ko pride z menoj iz hiše?
— Saj je slepa. — je odgovori' Peter.
— To ni razlog, da bi ne kričala pc ulici -in opozorila na naju stražo...
To sta govorila mati in sin v kotu tiho, da bi ju Luiza ne slišala. Sicer >e pa bila sirota itak tako izčrpana, da se ni dosti zanimala za to, kaj se godi okrog nje.
Njeno trpljenje je bilo skoraj že prekoračilo mejo, ki je za njo samo se izčrpanost, nezavest in počasno umiranje.
Niti gania se ni, ko je pahnila Frochardka Petra nazaj, videč, da se mu dekle smili.
— Velja torej, samo jamstvo hočem imeti, — je dejala Frochardka.
—Jamstvo, mati? — je vpraša" Peter boječe.
— Seveda... še na misel mi ne pride pitati papigo, ki odleti, da bo pripovedovala ljudem svojo zgodbo.
Frochardka je povzdignila glas in njene zadnje besede so vzbudile Luizi no pozornost.
Spoznala je, da mora razpršiti Fro-chaidkine dvome in pomisleke. Čutila je pretečo možnost, da bo osta^ njena kapitulacija brezuspešna.
Zaman naj bi bila torei trpela, zaman naj bi bilo njeno ponižanje! Navzlic odporu, kljub grozi, ki jo je obhajala pri misli, da bo morala držati za roko to kruto žensko, je imela Luiza dovolj poguma, da se je obrnila k nji s prošnjo:
— Ne dvomite o meni, gospa!... Se nikoli nisem lagala in ponavljam svojo obljubo, da vas bom ubogala ... in obljubo bom držala.
— Obljubo?... To mi ne zadostuje, draga gospodična.
Slepa sirota se je začudila in ustrašila. To, kar je hotela zdaj Frochardka je bi'o enako čudno kot nepričakovano.
Pred sramotnim odrom, kjer je bil usmrčen njen mož, je proklela ljudS in boga; zda; je pa hotela, da bi Luiza, ta angel nedolžnosti in kreposti, padla na kolena pred njo, pred nestvorom, in poklicala za pričo svoje iskrenosti istega boga, ki beračica vani ni veroval
Ta ženska, ki ni verovala niti v boga, niti v hudiča, je slepo verovala v to prisego.
— Zdaj, — je dejala, zroč na Petra, ki je stal nepremično v nemem občudovanju klečeče mučenice. — zdaj bi ji pa že lahko dala jesti. Dva koščka sira in kos kruha, to bo zadostovalo.
Kako je nastalo
pomlajevanje
Prvi, ki je prišel na idejo pomlajevanja, je bil francoski
učenjak Brown Sequard
Znameniti učenjak, zdravnik in pro-iesor na Coiilege de France Charles Fdouard Brown Sequard je bil star ieta 1SS9 baš 72 let. Delo v laboratoriju ga je že utrujalo tako, da ni mogel stati nepretrgoma niti pol ure pri poskusni mizici. In ko se je nekega dne proti večeru vrnil domov, je na hitro roko povečerjal in bil je tako zaspan, da ni mogel prečita ti niti novin. Brovvn Sequard je bil star in je to dobro vedel. Kot zdravnik je od mnogil svojih priletnih pacijentov slišal željo, da bi jim dal zdravilo, ki bi jim vrnilo moči in bi jih rešilo težkega bremena starosti.
Neštetokrat slišana žeija Je postala končno tudi njegova želja. Pred 34 leti, ieta 1855, je Brovvn Sequard prvič nastopil pri svojih predavanjih s trditvijo, da izločajo moške spolne žleze snovi, ki dajejo živcem in mišicam energijo. In leta 1875 je bil Broun Sequard v Ameriki, kamor so ga povabili predavat in kjer je napravil več poskusov na starih psih, ki jim je zaši! pod kožo spolne žleze mladih morskih prašičkov. Vsi poskusi so se mu posrečili in potrdili so njegovo trditev glede spolnih žlez. Učenjak je razmišljal dalje in pri-šei do zaključka, da ni potrebno zaši-vati žlez pod kožo, temveč da bi morda zadostovalo, če iztisne iz spolnih žlez sok in ga vbrizgne pod kožo. Poskusi so pokazali, da je imel prav.
Vse to je 72 letni učenjak temeljito proučil, končno je pa sklenil preizkusiti pomlajevanje tudi na sebi. Ni imel poguma preizkusiti svojo metodo na drugih ljudeh, ker je bil preveč previden in vesten zdravnik, pač je pa trdno sklenil napraviti poskus na sebi. Prijatelji so ga sicer svarili, naj svojo namero opusti, pa se ni dal pregovoriti in 15. maja 1S89 si je prvič vbrizgal pod kožo sok, ki ga je dobil iz spolnih žlez mladega, zelo živahnega in razboritega psa. Prvi injekciji so sledile še nove injekcije in sicer 16., 17., 24., 29. in 30. maja.
15. maja istega leta je predsedoval Brovvn Sequard zborovanju biološkega društva v Parizu in to priliko je porabil, da je poročal o svojih poskusih. Njegovi prijatelja so bili že prej opazili, kako temeljito se je bil stari učenjak zadnje dni izpremenil. Stal je po cele ure v laboratoriju pri mizi, kjer je moral še nekaj dni prej najmanj vsake pol ure sesti. Po stopnicah je hodil kot mladenič in po večerji, ki je prej samo zaradi zaspanosti ni mogel pojesti do konca, je še korigiral in urejeval znanstvene razprave, kar je zadnjič delal pred 20 leti. Vse to so bili njegovi prijatelji in asistenti že opazili in o tem je Brovvn Sequard predaval pariškim biologom. On je bil prvi, ki je poskusil človeka pomladiti, bil je pa tudi tako pošten in vesten, da je poskusil pomlajevanje najprej na sebi.
Brown Sequard je bil mnenja, da starost in staranje ni posledica obrabe organizma in njej sledečih izprememb. temveč da se pridružuje temu še pomanjkanje onih snovi, ki jih dovajajo v
krvni obtok spolne žleze. Od takrat je minilo skoraj 50 let in teh 50 let je potrdijo, da je imel Brovvn Sequard prav. Mnogi učenjaki, med njimi zlasti Stei-nach in Voronov, so nadaljevali Se-quardovo delo in tako je nastala nova zdravniška metoda, nazvana organote-rapija ali lečenje z žleznim sokom. Dobili smo pomlajevanje starih ljudi, ki je pa žal zaenkrat še zelo drago, pa tudi glede zanesljivosti pomlajevalne metode še nismo prišli tako daleč, da bi se nam ne bilo treba bati starosti.
Nevarni zajci
Z dermatološke klinike varšavske univerze so bili ukradeni te dni trije zajci. Ko so tatvino odkrili, je nastalo silno razburjenje, kajti dva zajca sta bila cepljena z bacili raka, tretji pa z bacili sifilisa. Policija je takoj mobilizirala ves svoj aparat in začela iskati ukradene zajce. Kmailu je ugotovila, da je kupil vse tri zajce lastnik manjše varšavske kavarne Andrej Rombell.
Z bacili raka cepljena zajca sta bila še živa in so ju kavarnarju seveda takoj vzeli, tretji zajec je bil pa že ubit in kavarnar je z njim postregel gostom, ne da b; vedel, da jim je dal z zajčjo pečenko obenem tudi bacile sifilisa. Ce so bili baoili med kuhanjem odnosno pečenjem uničeni, si lahko onu ki so zajčka pojedli, samo čestitajo. Seveda je pa to še veliko vprašanje. V največji nevarnosti je bil kuhar, ki je zajca pripravljal. Med gosti Rombellove kavarne je nastalo seveda silno ogorčenje, ki bo ugled kavarne močno omajalo.
Tihotapstvo orožja
Leta 1931 poleti se je ustavila v pristanišču francoskega mesta Cannes bela jahta. Imenovala se je »Helius« in bila je last mladega spanca Martineza de las Rivasa, ki je kmalu začel igrati v mestu odlično družabno vlogo. Vsako noč je priplul od jahte čoln pred Bruvckovo garažo, kjer je nakladal težke zaboje, ki jih je vozil tovomi avto iz Juana-les-Pins. Neke noči je pa padel med nakladanjem en zaboj na tla in se odprl. V garaži zaposleni Rus Storo-skov je zagledal v zaboju orožje. Takoj je bilo jasno, da služi bela jahta »Helius« za tihotapstvo orožja. Se bolj je postalo to jasno, ko sta ponoči Sto-roskova napadla dva maskirana moža in ko je jahta :akoj potem odplnla z Martinezom iz Cannesa. Martinez je imel v Antibesu krasno vilo, pa se ni več vrnil tja.
Policija je takoj aretirala lastnika vile v Juanu-ies-Pins. od koder so vozili zaboje z orožjem, poleg njega pa tudi Bruvcka in Martinezovega tajnika Albina. Aretiranci so zatrjevali, da Rus laže in da bi rad izsilil od njih denar. Pri konfrontaciji z aretiranci bi bili Rusa kmalu zadavili. Albina in lastnika vile so izgnali kot nadležna tujca, Bruvck,
ki je bil obtožen sleparije, je pa priznal, da je pomagal pri prevozu 66 zabojev z orožjem in strelivom na krov bele jahte. Ker niso mogli ugotoviti, da bi bilo orožje namenjeno Franciji, je bil Bruyck oproščen. Vse kaže, da je bilo orožje namenjeno Španiji, ne ve se pa točno, komu. Baje se obetajo v aferi bele jahte nova presenečenja.
Ni še hudo.
— Z železnicami še ni tako hudo.
— Zakaj pa ne?
— Ker lokomotive še vedno žvižgajo.
Oče in sinko.
Mihec slabo čina. Oče mu da prečisti odstavek iz sv. pisma in Mihec čita je cl jaje: Gospod . . . gospod ... dobro nam je tukaj biti. Naredimo si... tri šotore.
Oče ogorčeno: Ce boš tako slabo či-tal, ti navijem ušesa.
Mihec pa jeclja dalje: Meni enega, tebi enega in Flini enega.
Iz Tržiča
— Numesto šopka na grob bla^opokoj-nega g. profesorja Vekoslava Spinčića je daroval tržiški podružnici CMD znesek 50 Din g. Franjo Kušar iz Tržiča. Naj bi našel mnogo posnemovalcev. Hvala!
— Tržiška strelska družina vabi svoji člane na sestanek, ki bo v nedeljo 11. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani hotela Pošta. Va sestanku se bo razgovarjalo o otvoritvi strelišča in o drugih za družino prevažnih zadevah.
— Škarpo ob Blejski cesti so v grobem dovršili. Cesta kaže sedaj prav čedno lice, ki ga kazi samo ona drvarnica tik nad Škarpo, ki zapira prost pogled na Bistriški klanec. Vogal Malijeve hiše so tudi že odbili, tako da je sedaj cesta dostopna tudi najširšim vozovom. Pri tej priliki opozarjamo znova, da bi bilo potujočemu občinstvu v veliko korist, če bi se napravil od Malijeve hiše na restavracijo Ljubelj svetlobni transparent, ki bi na najvidnejši način kazal Blejsko cesto. Samo letos je že najmanj 20 avtomobilov, ki so bili namenjeni na Bled, vozilo dalje in sicer večinoma na kolodvor. Kakšen vtis odneso tujci od nas, to si seveda lahko mislimo. Na vsak način mora biti Blejska cesta dobro označena in potem bo vsem prav.
— Tudi svojevrsten rekord čeških rof*-rf;cev. Za binkošti je bil na Bledu šesta lek rotarijcev iz Češke, Avstrije in Jugoslavije. Večina čeških gostov se je pripeljala z avtomobili. SV.upina Chrudimskega kluba, Jci jo je vozil dr. Peška, st je odpeljala :z Chrudima ob 5. zjutraj, preko Dunaja, Sem-meringa, Celovca na Ljubelj in odtod dalje na Bled. .Športnik dr. Peška je sedel ves čas za volanom in je bfl po triurnem odmoru med potjo ob %8 zveče v Tržiču, kjer so naši severni bratje obiskali svoje znance. Med temi je bil tudi glavni ravnate!] svetovno znane čevljarske tovarne Popper iz Chrudima g. Jože Zaba, ki si je ogledal tudi tovarno »Peko« in jo zelo pohvalil. Potnike iz Chrudima so krasote naših krajev naravnost očarale. Dr. Peška, ki je prevozil že dosti sveta, pa je bil od Ljubelja tako prevzet, da je skleril priti prihodnje leto zopet in to za del j časa v naše kraje. Rotarijci so prinesli s seboj tudi lepo vreme, ponašajo se pa lahko, da so v enem dnevu prevozili pot iz Chrudima na Bled, torej 632 km, kar je gotovo tudi rekord.
Želite 11 slišati resnico?
Iskreno in točno na popolnoma znanstveni bazi vam daje analizo vašega življenja in napredka samo popularni in nadarjeni grafolog in okultist
PAUL GUTVILLEN
s-'.nionska cesta 10 (pritličje), blizu Napoleonovega spomenika. — Na povabilo gre na dom enako za 80.- Din.
Revnim  daje  popust.  —  Shranite ta oglas tudi za vaše znance. — Celo analizo o značaju in življenju daje po želji pismeno za Din 30.-.
Tudi gospodje imajo za spomlad
svoje želje.   Nov površnik in novo obleko. Staroznana tvrd-ka
R. MIKLAUC,
LJUBLJANA, poleg Škofije.
vas najbolje postreže s kam-garnom,   ševjotom, športnim suknom ln drugimi tkaninami za vaš okus.
Nimate še prospekta hotela
„JADRAN" - JELSAV!?
To je edini hotel s SLOVENSKO opravo; zato svoji k svojim! — Prospekti v vseh potniških pisarnah na razpolago!
i
Telet. 2495
Izvršuje enobarvne ln večbarvne Črtne klišeje, enobarvne ln večbarvne autotipije, kombinirane klišeje za navaden in fine j* i papir, klišeje po perorisih, slikah bi risbah, rokopisih ;n fotografijah za razglednice, reklamne olike, vinjete
Ljubljana. Sv. Petra naeip št 23
Svetovno znani eksperimentalni psihografolog
KARMAH
V LJUBLJANI
Obiske sprejema od 10. do 12. in od 3. do 7. ure v HOTELU »SOČA«. — Odgovarja na došlo korespondenco. Pripomba: Nimam zveze z nikakršno hiromantijo.
čevlji na obroke „ALVA"
LJUBLJANA.  Selen bur^ova 4
Ce greste v letovišče
ali pa če ostanete doma, kopalni plašč boste potrebovali. Moderno vzorčast v barvi nespremenljiv frotir pri
A. Žlender, Mestni trg 22
ANTON MARTDTC se priporoča za vsa soboslikar-ska dela (nizke cene, delo solidno). — Kličite telefon 2701.
Modna konfekcija
Najboljši nakup a.   PRESKER,   LJUB LIANA.
Sv. Petra cesta 14. 1LT
VEČ SODOV
od tiskarske barve ceno naprodaj v »Narodni tiskarni«.
V nedeljo vsi na VRTNO VESELICO
ki Jo priredi društvo »ZORA«.
— Vljudno vabi GOSTILNA »FRANKOPANSKI DVOR«.
2601
RESTAVRACIJA »STARO« Rožna dolina — toči izborna štajerska  in  dolenjska vina; na razpolago mrzla in gorka jedila, senčnat vrt, balinišče.
2598
GOSTILNA »FRANKOPANSKI DVOR« sprejme cenjene abonente na dobro hrano, celodnevno Din 10.
— Priporoča se LTkmar.
* 2600
DETELJE IN SENA nekaj vagonov proda graščina Turn, p. Sv. Križ pri Litiji. 2590
STROJ ZA TAMBURIRANJE
prodam za 3600 Din. Tischler, Maribor, Aleksandrova 19/1.
2593
DIE SEL-MOTOR
naprodaj. — Hetzel, Košaki, p. Pesnica. 2592
RAZLIČNE STROJE
na sirovo olje in sesalni plin proda — nič, Maribor, Aleksandrova c. 24. 2591
28 LETNA GOSPODIČNA
išče mesto gospodinje na deželi. Roršek, pri Širše, Arja vas. p. Petrovce pri Celju. 2588
UČENCA za slikarsko obrt sprejme — Kolobar, Celje. 2594
POSTRE2NICO
za popoldanske ure sprejmem takoj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2582
FRIZERKO
dobro moč ln učenko sprejme A. Blažič, Ljubljana, Pred škofijo št. 10. 2597
21
mmm
MESARSKI LOKAL
prvovrsten, z inventarjem v Celju oddam v najem. — Križanec, Celje,  Gosposka ulica 3.
2589
Novootvorjeni damski salon JOŽICA KUMELJ,
Ljubljana,  Gledališka 2 TI, —
izvežbana v inozemstvu, se priporoča cen j. damam za prvovrstno in hitro izdelavo vse damske garderobe. Cene konkurenčne! — V specijalni pri-krojevalnici prikrojimo vsako obleko po meri in žurnalu, kjer dobite tudi navodila za nadalj-no izdelavo. 2311
S
S n.
HM
NAJVEČJA SENZACIJA NA VELESEJMU!
SMRTNA STENA, MOTORNA DIRKA na navpični, 7 m visoki steni. — Senzacija vseh svetovnih mest.
FOTO STRELJANJE, najnovejši predel foto-tehnike. Vsak pogodek da lastno fotostrelsko sliko.
Oglejte si to zanimivo zabavo!
I
Oglejte si razstavo na veiesejmu
lij Kopše
LJUBLJANA, Tesarska nI. 7   (KarlovSka ce**ta)
ivomica   pohištva in patentnih lestev
priporoča vsakovrstne specialne lestve za: industrije, trgovce, obrtnike, sadjarje, vrtnarje, hišne posestnike, gasilna društva itd. Lestve se lahko uporabljajo na vse načine, tako da ena le-stva nadomešča šest drugih.
Urejuje; Josip £u$>aa£ic* JB» >Nar©dno tiskamo«: Fran Jeseraefc. — 2» upravo to tneeratni 6el lista: Oton Chrlstot. — Vsi 9 Ljubljani