GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO 19
14. januar 1980
CENA 3 DIN
S seje predsedstva OK SZDL
Znamo razpravljati!
Naloge in aktivnosti, ki smo si jih zastavili v Resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik v letošnjem letu in ki so jih sprejeli delegati na zadnji seji občinske skupščine, bo moč uresničiti samo z usklajenim in odgovornim izvajanjem resolu-cijskih ciljev in spoštovanjem ukrepov za njeno izvajanje v vseh samoupravnih sredinah.
Predsedstvo občinske konference SZDL je na svoji zadnji seji v letu 1979, ki so se je udeležili tudi predsedniki krajevnih organizacij SZDL, spregovorilo o analizi izvajanja družbenega plana v letu 1979 in o resoluciji za leto 1980 in obenem razpravo tudi strnilo. Ugotovljeno je bilo, da je o predlaganih dokumentih živahna razprava potekala v vseh samoupravnih sredinah in da pripomb in predlogov ni manjkalo, čeprav je bilo po splošni oceni gradivo kvalitetno pripravljeno. Pripombe in predloge je izvršni svet naše skupščine obravnaval in jih upošteval oziroma na nekatere pripravil dodatna pojasnila. Na seji predsedstva je bilo poudarjeno, da je bila javna razprava kljub kratkemu roku dobra in živahna, kar kaže, kako velik je interes za dobro gospodarjenje ter obenem priča, da dobri gospodarski rezultati v letu 1979 pomenijo osvežitev in poživitev tovrstne aktivnosti. Člani predsedstva so bili mnenja, da je resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik postavljena na realno osnovo, ter da so v njej naloge opredeljene tako, da jih bo ob sodelovanju vseh zainteresiranih in odgovornih v letu 1980 moč izvršiti.
Predsedstvo je obravnavalo tudi potek samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja na področju stanovanjskega gospo-
darstva. Ocenilo je, da je bilo na tem področju premalo storjenega. Samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine je zgolj prvi korak. To se je pokazalo tudi v razpravi o tem samoupravnem sporazumu, ki je bila predvsem v zadnjem času kvalitetna in živa. Prav v teh razpravah so se pokazali problemi, katerim bo v prihodnjem obdobju potrebno posvetiti veliko pozornosti, če hočemo v stanovanjskem gospodarstvu take samoupravne odnose, ki bodo omogočili vsakemu delovnemu človeku • in občanu aktivno in ustvarjalno vključevanje v razreševanje pro-
stanovanjskem gospo-
blemov darstvu.
Potrebna bo akcija za oživitev hišnih svetov, ki so osnovne celice za odločanje in gospodarjenje v stanovanjskem gospodarstvu. Omogočiti jim bo potrebno materialne pogoje za delo in uresničiti njihovo delegatsko povezavo s skupščino stanovanjske skupnosti. Poleg tega bo potrebno razrešiti še nekatere druge probleme, kar bo nedvomno ena od nalog koordinacijskega odbora za spremljanje samoupravnega sporazumevanja na področju stanovanjskega gospodarstva pri OK SZDL.
JOŽE ZAGORC
V Rudniku pri Volčjem potoku je bila 6. januarja, ob 35-letnici napada na partizanske bunkerje, v katerih so se aktivisti in družbenopolitični delavci kamniškega okrožja zbrali na pomembnem sestanku, spominska slovesnost, ki je v ta kraj kljub sveže zapadlemu snegu privabila številne borce, aktiviste, družbenopolitične delavce in občane Domžal in Kamnika. (Zapis o slovesnosti in o dogodkih v januarskih dneh leta 1945 objavljamo na 3. stfani).
(Ne)odgo vornost delegatov
Ni naš namen spet govoriti o ustavnih, zakonskih in v občinskem statutu zapisanih določilih o nalogah in odgovornosti delegatov zborov občinske skupščine. Povod za to razmišljanje je bila udeležba delegatov na skupni seji vseh treh zborov občinske skupščine konec lanskega decembra. Še posebej slaba je bila udeležba delegatov zbora združenega dela. Več kot petina delegatov tega zbora se seje ni udeležila, večina brez kakršnegakoli opravičila.
Postavlja se vprašanje, kaj bodo rekle delegacije oziroma njihovi volilci, delavci v združenem delu, ker so brez
sodelovanja njihovih delegatov na seji skupščine sprejemali tako pomemben dokument kot je resolucija o uresničevanju srednjeročnega družbenega plana v letu 1980. Ko je hkrati brez njihovega sodelovanja občinska skupščina sprejela tudi ukrepe, ki naj bi zagotavljali uresničitev v resoluciji zastavljenih ciljev. In to v letu, ko smo ga označili kot stabilizacijsko leto, kot leto povečanih naporov in prizadevanj za ustalitev naših gospodarskih tokov. -
Ali lahko pričakujemo, da se bodo manjkajoči delegati zavzeli za uresničitev nalog, če niso sodelovali pri njihovem sprejemanju? če občinska skupščina sprejme nek dokument, namreč še ni rečeno, da je s tem samo po sebi zagotovljeno njegovo uresničevanje. Za to so odgovorni tudi delegati občinske skup-
ščine, ne samo izvršni svet in upravni organi. Tudi delegati morajo v svojem delovnem okolju ustvarjati Vzdušje in pogoje za uresničitev tega, kar je bilo po predhodni demokratični razpravi sprejeto v skupščini. Zato pa seveda morajo v celotnem procesu nastajanja stališč in sklepov tudi sodelovati.
Vsako drugačno ravnanje pomeni, da ne držimo besede, ki smo jo ob izvolitvi delegacij leta 1978 dali svojim volilcem: da bomo v skupščinskih zborih vsa štiri leta, kolikor traja mandat, zastopali interese svojih volilcev in jih seveda usklajevali z interesi drugih delegatov in delegacij, predvsem pa s širšim družbenim interesom.
Tudi v tem pogledu bomo morali naše ravnanje in obnašanje v letu 1980 precej spremeniti!
F. S
Glasilo
ustvarjajmo vsi
Ob prehodu v novo leto so številne delovne organizacije, krajevne skupnosti in posamezniki zaželeli uspešno in plodno delo tudi uredništvu Kamniškega občana. Vsem se naiskreneje zahvaljujemo za dobre želje, ki so bile hkrati majhen izziv za tale pisani klepet z vami, našimi bralci.
Ne, nočemo vas obremenjevati z vsotami denarja, ki ga bomo v letošnjem letu potrebovali za izhajanje časopisa, niti s tem, da uredništvo še vedno nima pravega prostora za svoje delovanje. Več besed bi radi namenili vsebinski zasnovi našega glasila. V program dela, ki spremlja tudi samoupravni sporazum o združevanju sredstev za redno izhajanje glasila, smo zapisali, da programske zasnove ne bomo spreminjali. Da pa bi jo radi kar najbolj dosledno uresničevali in sicer tako, da bo v glasilu vedno dovolj prostora za novice in poročila o pomembnejših dogodkih v vseh samoupravnih sredinah, pa naj bodo to delovne organizacije, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, društva, klubi ali druge samoupravne oblike združevanja delovnih ljudi in občanov. Tako naj bi glasilo naše občinske konference SZDL resnično postalo glasilo delovnih ljudi in občanov, pa hkrati dragocen pripomoček delegatom pri njihovem delu, saj bo tudi v letošnjem letu v Kamniškem občanu imela svoj prostor delegatska priloga.
Seveda pa za uresničevanje take vsebinske zasnove potrebujemo pomoč vas bralcev, pravzaprav vaše sodelovanje. Strani našega časopisa so vam odprte, zato nam pišite o pomembnejših dogodkih, sestankih, pa tudi o vsakdanjem življenjskem utripu na delovnem mestu ali v kraju, kjer živite. Sestavki so lahko tudi polemični, saj v današnji številki glasila odpiramo posebno rubriko, v kateri bomo poslej objavljali polemične sestavke, torej take, za katere ste nam zdaj neredko očitali, da najdejo svoj prostor le v košu za smeti. UREDNICA
V ozke ulice starega mestnega jedra nas le redko zanese pot, saj tam ni številnih trgovin, da bi se ustavljali po nakupih, ne drugih reči,
1 hi nas privabljale. Ali pač, pa jih ne vidimo. Nekaj očarljivega, ^rnantičnega skrivajo te ulice s starimi pročelji in starinskimi svetil-
atl,i. ki svoj pravi čar pokažejo v temi, še zlasti, če se mimo SVfitlobnih pramenov vrtinčijo beli kosmi snega. (J. T.)
Večji solidarnostni sklad
»Vsaj vsake tri mesece bi se morali takole srečati,« so ugotavljali predsedniki krajevnih skupnosti naše občine po tehtnem in dolgotrajnem pogovoru, ki so ga napletli malo pred iztekom preteklega leta skupaj s predstavniki občinske skupščine.
Težko je povzeti vsa razmišljanja, predloge in pripombe, ki so jih posredovali v razpravi, na kateri so potrdili tudi razdelitev preostanka sredstev solidarnostnega sklada za razvoj krajevnih skupnosti. Slednjega so namenili krajevnima skupnostima Črna in Kamniška Bistrica; prvi devetdeset novih tisočakov za izpopolnjevanje električnega omrežja in drugi za dograditev vodovoda prav tako devetdeset tisoč dinarjev. S temi sredstvi bo obema krajevnima skupnostima omogočeno, da zaključita načrtovani naložbi. Seveda tudi tokrat ob znatni pomoči krajanov, saj bodo tudi v teh
dveh krajevnih skupnostih dodeljena solidarnostna sredstva za svoj razvoj oplemenitili z delom in s krajevnimi samoprispevki.
Sicer pa naj bi se solidarnostna sredstva v prihodnosti še povečala, saj so v krajevni skupnosti Duplica izoblikovali predlog, naj bi v prihodnje še več sredstev, ki.jih za razvoj krajevnih skupnosti združujejo organizacije združenega dela, prelili na solidarnostni sklad ter tako omogočili, da bi več denarja dobile tiste krajevne skupnosti, ki imajo le malo zaposlenih. Pobuda je vsekakor dragocena in bi jo veljalo podpreti, saj bi pomenila pomembno osnovo za uresničevanje policentričnega razvoja občine, ki smo ga potrdili v smernicah za pripravo prihodnjega srednjeročnega plana.
Predsedniki krajevnih skupnosti so tehtno razmišljali tudi o medsebojnem kreditiranju krajevnih skupnosti,
saj še vedno velja, da marsikje zaradi skromnih sredstev načrtovanih naložb ne morejo uresničiti tako hitro, kot bi jih radi. Temu vprašanju bo torej treba nameniti vso pozornost in skušati nanj tudi odgovoriti. Nekoliko težje bo najbrž najti odgovore na vprašanja o nepriznanih obrestih na sredstva, ki jih krajevne skupnosti hranijo v bankah, saj gre za neenotno bančno politiko, ki bi jo bilo potrebno uskladiti v širši družbeni skupnosti.
Verjetno pa se velja zamisliti tudi nad dvomečimi razmišljanji tistih krajevnih skupnosti, ki so podpisale sporazum o sodelovanju s komunalno skupnostjo pri urejanju komunalnih zadev, saj ugotavljajo, da jim to samoupravno sporazumevanje ne prinaša tistih ciljev, ki so jih pričakovali.
J. T.
t
Ob otvoritvi so šolarji pripravili pester in bogat športni program
Nova telovadnica tudi na Duplici
Nova telovadnica pri osnovni šoli Duplica
Ob izteku minulega leta so krajani Duplice, še posebej šolarji, praznovali prav poseben praznik, saj so s priložnostno slovesnostjo Uročili namenu novo telovadnico ob teli, hkrati pa uradno odprli tudi osem novih učflnk, v katerih so s poukom sicer začeli ie ob začetku šolskega leta.
Prav gotovo so novi objekti na Duplici obogatili pogoje za izobraževanje naših najmlajših. Pa ne le zato, ker je občinska izobraževalna skupnost v telovadnico in prizidek k šoli investirala 23,5 milijona dinarjev. Pač pa, ker so najmlajši pridobili nove, svfctle, moderno opremljene učilnice in ker poslej lahko telovadijo v prostorni telovadnici, saj ima okrog , 600 kvadratnih metrov uporabne površine. Sicer pa je pomembno prido-- bi te v ustrezno ponazorila športna akademija, ki so jo šolarji pripravili za slovesno otvoritev. Pa t udi besede slavnostnega govor-
_Kvnm-
nika Slavka Ribaša, predsednika naše skupščine, ki je med drugim dejal:
Ni naključje, da smo v tem srednjeročnem obdobju posebno pozornost namenili področju vzgoje in izobraževanja, saj se nam je ravno tu zaradi prepočasnega razreševanja v preteklosti nakopičilo veliko težav. Zato je bila na mestu odločitev občanov Kamnika, da del krajevnega samoprispevka in dodatno združenih sredstev OZD namenijo izgradnji šolskih in otroškovar-stvenih ustanov. Rezultat tega pa so: otroški vrtec v Komendi, Center usmerjenega izobraževanja, osem novih učilnic tu na Duplici, športna dvorana pri osnovni šoli Frana Albrehta ter ta telovadnica. To so vsekakor pomembne pridobitve, sad zavestne odločitve delovnih ljudi in občanov, da je ustvarjanje osnovnih pogojev za vzgojo in izobraževanje tudi predpogoj za.nadaljnji razvoj in krepitev naše samoupravne socialistične družbe.
Res je, da s tem niso razrešeni vsi problemi na tem področju. Še vedno je prisotna, posebno v nekaterih središčih naše občine, prostorska stiska, ki onemogoča uvedbo pestrejše in sodobnejše vzgoje. Zato bo naša naloga, da tudi v prihodnjem letu, kot tudi novem srednjeročnem obdobju, posvetimo vzgoji in izobraževanju potrebno pozornost, kajti na dlani je dejstvo: kolikor več bomo vsestransko vlagali v mladi rod, toliko več tudi lahko v prihodnosti od njega pričakujemo.
Pomembna sestavina vzgoje in izobraževanja je telesna kultura. Brez obvladanja le-te si ne moremo zamišljati oblikovanja celovite osebnosti mladega človeka. Ne samo, da mu nudi vir zdravja in moči, temveč ga privaja na delo, na tovarištvo ter zagotavlja realno vrednotenje njegovih sposobnosti. Poleg tega pa omogoča koristno izrabo prostega časa, ki se žal in prečesto, pri pomanjkanju drugih aktivnosti, sprošča v družbeno negativna dejanja.
Zdra vilo za TOZD Hoteli in žičnice
Minuli četrtek so do žičnice na Veliko planino pripeljali še zadnji manjkajoči material - nove nosilne vrvi so pripeljali že pred novim letom - za obnavljanje žičnice in seveda začeli tudi z montažo. Če torej ne bo nepredvidenih zapletov, bo žičnica spet obratovala v začetku februarja.
Tako se je končno razpletlo dolgotrajno dogovarjanje o sanaciji žičnice in hkrati sanaciji Golfturistovega tozda Hoteli in žičnice Kamnik. Poročali smo že, da se v sozdu Sap-Viator kar predolgo niso mogli odločiti za zamenjavo dotrajanih nosilnih vrvi na gondolski žičnici. Pa tudi o tem, da predlagani sanacijski program ne zagotavlja tozdu Hoteli in žičnice uspešnejšega poslovanja. Naš izvršni svet je zato v začetku decembra na svoji seji postavil ostro zahtevo, naj se v sozdu Sap-Viator v desetih dneh dokončno odločijo, ali bodo žičnico obnovili in hkrati pripravili ustrezen sanacijski program. Že na tej seji je izvršni svet posredoval predlog ukrepov, s katerim naj bi sanaciji tozda pripomogli v okviru občine.
Na zadnji decembrski seji so tako znova spregovorili o odpravljanju težav v tozdu Hoteli in žičnice. Vendar razprava tokrat ni bila polemična, saj je di-
rektor Golfturista Aleksander Modrijan posredoval zagotovilo, da je urejena dokumentacija in so zagotovljena sredstva za uvoz novih nosilnih vrvi. Poleg tega so v sanacijskem programu upoštevali predloge našega izvršnega sveta: v okviru sozda naj bi po njem tozdu Hoteli in žičnice odpisali vsa kratkoročna posojila z obrestmi vred, s katerimi so ostali tozdi doslej pokrivali izgubo v kanfniškem tozdu, oprostili naj bi ga združevanja sredstev za skupne službe v Golfturistu in v okviru sozda Sap-Viator, odpisali naj bi tudi posojila iz skladov skupne porabe in zmanjšali stroške za obratna sredstva. Vse to naj bi skupaj z predlaganimi ukrepi izvršnega sveta - tozd naj bi oprostili plačevanja nekaterih davkov, združevanja sredstev po nekaterih samoupravnih sporazumih, s sklada rezervnih sredstev pa naj bi pokrili tudi del lanskoletne izgube - v tozdu Hoteli in žičnice omogočilo poslovanje brez izgub. Take olajšave naj bi predvidoma veljale do leta 1983, ko bodo v tozdu odplačali večji del posojil in anuitet.
Ob naštetih dejstvih je dobil zeleno luč tudi program razvoja turizma na Veliki planini - oblikovala sta ga oddelek za gospodarstvo pri izvršnem svetu in
tozd Hoteli in žičnice, ki je osnova za razpravo o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti Velika planina. Program predvideva tako obnavljanje in dopolnjevanje žičniškega sistema ter gostinskih objektov v prihodnjih letih, da bi uredili vse osnovne pogoje za poletni turizem in rekreacijo, predvsem pa za zimski turizem in rekreacijo, saj bo z dograditvijo žičniškega sistema na Veliki planini lahko smučalo okrog 2500 ljudi. Od začetnikov in najmlajših, do vrhunskih smučarjev, pri čemer smučarji tekači niso izvzeti, saj naj bi uredili tudi tekaške proge.
O programu bo razpravljal še iniciativni odbor za ustanovitev interesne skupnosti in ga skupaj s samoupravnim sporazumom verjetno že v tem mesecu posredoval v javno razpravo.
JANA TAŠKAR
Smučarski klub Kamnik -
alpska šola vabi cicibanke in cicibane rojene leta 1970 in mlajše, ki imajo veselje do tekmovalnega smučanja, na začetne treninge v telovadnici Mekinje vsak ponedeljek in petek od 18. do 19. ure.
SK Kamnik
• Kako bomo delali v prihodnjem srednjeročnem obdobju
Smeli razvojni načrti
O eni najstarejših tovarn na Slovenskem, o Kemijski industriji Kamnik, le redko spregovorimo. Pa vendar sega njena zgodovina tja v leto 1849, ko je av-stroogrska armada na svojem bojnem pohodu zaplenila v mestu Mantova tamkajšnjo tovarno smodnika, iz katerega so stroje prepeljali v Kamnik. Tu so nekdanje Andreonjeve fužine preuredili v tovarno smodnika, Id je začela z delom leta 1852.  ... .
Seveda ni težko uganiti, da je taki odločitvi botrovala ugodna zemljepisna lega, saj so objekte lahko razvrstili na primernem zemljišču ob Kamniški Bistrici. Vendar pa v tistih prvih letih Ka-mničani niso smeli stopiti v tovarno, v kateri so takrat delali le vojaki. Vojaška uprava pa je kmalu sprevidela, da s stalnim menjavanjem delavcev - vojaki so delali le dokler so služili vojaški rok - delo trpi. Zato so se leta 1870 odločili, da sprejmejo na delo v tovarno civilno prebivalstvo iz Kamnika in okolice.
Toda, poglejmo si pobliže današnjo Kemijsko tovarno Kamnik, njeno samoupravno organiziranost, njene proizvodne programe, uresničevanje zastavljenih ciljev v tem srednjeročnem obdobju in cilje, ki jih snujejo za prihodnje petletno obdobje.
Kemijsko industrijo Kamnik tvorijo tri temeljne organizacije - Kamniktit, v kateri proizvajajo razstreliva in aluminijeve paste, prah, ter pomožna livarska sredstva, drugi tozd nosi ime Namenska proizvodnja in tretji je Kamnik, ki proizvaja plastične iz-, delke. Pod okriljem delovne organizacije so še skupne službe s pomožnimi in vzdrževalnimi obrati.
Proizvodni program so tudi v tej delovni organizaciji v povojnih letih pridno dopolnjevali, saj so do leta 1945 izdelovali le razstreliva, črni smodnik in vžigalne vrvice, po tem letu pa so program dopolnili s proizvodnjo plastičnih izdelkov, proizvodnjo aluminijevih past in prahov, pomožnih livarskih sredstev ter pirotehniko. Pri tem je gotovo zanimiv podatek, da se je proizvodnja razstreliv od leta 1945 do lani povečala za šestkrat, da se je v enakem obdobju celotni prihodek povečal kar za štirinajstkrat, računano po enotnih cenah pa se je prav toliko povečala tudi produktivnost.
Sicer pa poglejmo nekoliko natančneje še podatke o lanskoletnem gospodarjenju v tej delovni organizaciji. Celotni prihodek je v primerjavi z letom 1978 porasel za 15 odstotkov, planske naloge so presegli za odstotek. Fizični obseg proizvodnje se v primerjalnem obdobju ni pove-
čal,nespremenjeno je ostalo tudi število delavcev. Takim gospodarskim kazalcem botruje dejstvo, da so se cene za razstrelivo povečale precej kasneje kot so porasle cene osnovnim surovinam. Pri tem tudi razmerje ni bilo ustrezno, saj so se cene njihovim izdelkom povečale za 9 odstotkov, medtem ko so se na primer Pegranulati podražili za 88 odstotkov, TNT za 47 odstotkov in tako dalje. Seveda so posledice takih razmerij občutili predvsem v tozdu Kamniktit, kjer je ekonomičnost poslovanja upadla za 4 odstotke, v tozdu Namenska proizvodnja je bila manjša za 2 odstotka, medtem ko je v tozdu Kamnik porasla za 6 odstotkov.
Ob tem pa ni mogoče spregledati vzpodbudnega podatka. Kemijska industrija je namreč lani izvozila kar za dva milijona štiristo tisoč dolarjev izdelkov ter s tem izvoz iz leta 1978 povečala za 29 odstotkov, medtem ko je uvoz porasel le za 20 odstotkov. S takim razmerjem se delovna organizacija, ki je lani izvažala v dvanajst držav, predvsem v Francijo in ZR Nemčijo, vključuje med aktivne izvoznike.
In kako bodo sklenili to srednjeročno obdobje? Če bodo dosegli načrtovano 15 odstotno rast celotnega prihodka, odstopanj od planov ne bo. S tem pa bi si še bolje utrdili temelje za uresničevanje ciljev v prihodnjem srednjeročnem obdobju, ki nikakor
niso skromni. Predvidevajo namreč, da bodo zmogljivosti obrata za proizvodnjo razstreliv povečali za 50 do 60 odstotkov. Zgradili naj bi obrat za proizvodnjo aluminijevega prahu za pli-nobeton, proizvodnjo aluminijevih past naj bi povečali od 200 na 600 ton ter osvojili proizvodnjo pihanih aluminijevih prahov. V tozdu Kamnik naj bi se zmogljivost od sedanjih 3000 povečal« na 6000 ton izdelkov, pri čemel bodo kot novost vpeljali še proizvodnjo preganih in večslojnih folij. V tozdu Namenska proizvodnja pa naj bi se obseg proizvodnje povečal za 36 odstotkov. Seveda bodo ob vseh teh ciljih potrebne tudi nove naložbe, predvsem v strojno opremo, ki jih bo tako kot doslej vodila zahteva, da mora vsaka od njih prinesti tudi boljše delovne pogoje.
Morda ob koncu tega zapisa ne bo odveč podatek, da so v Kemijski industriji Kamnik od leta 1945 do konca preteklega leta zgradili kar 220 družbenih stanovanj in da so v tem obdobju dodelili posojila za gradnjo zasebnih hiš kar petsto svojim delavcem. In da tudi sicer družbenemu standardu delavcev namenjajo dovolj pozornosti, pa naj gre za organiziranje letovanj ali urejeno družbeno prehrano, saj so v njihovem obratu družbene prehrane v lanskih enajstih mesecih pripravili kar 181 tisoč obrokov hrane.
JANA TAŠKAR
Podpisan dogovor o kadrovski politiki
Po večmesečni razpravi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacijah in občinski skupščini je dokončno sprejet novi družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini. Podpis dogovora je bil 9. januarja. V dogovoru je poudarjena vloga delovnih ljudi pri oblikovanju kadrovske politike, odgovornosti in obveznosti nosilcev kadrovske politike, vloga in naloge strokovnih delavcev, v kadrovskih službah itd.
Opozoriti je vendarle potrebno na dejstvo, ki smo ga zasledili tudi v razpravah o osnutku dogovora - da delovni ljudje premalo poznajo vsebino dogovora o kadrovski politiki. Zato bo ena osnovnih nalog strokovnih služb, družbenopolitičnih in samoupravnih dejavnikov ter poslovodnih organov, da z vsebino dogovora seznanijo čim širši krog delovnih ljudi, saj je delovni človek nosilec in ustvarjalec novih družbenoekonomskih in političnih odnosov in tudi odnosov na področju kadrovske politike kot sestavnem elementu teh odnosov.
Naslednja pomembna naloga je, da samoupravne akte uskladimo z vsebino dogovora, v nekaterih primerih pa - ker tega še nismo storili - tudi z zakonom o združenem delu, zakonom o delovnih razmerjih in ostalimi predpisi, ki urejajo področje kadrovske politike. Skratka, dogovor smo sprejeli in se s tem obenem zavezali, da bomo njegova določila dosledno uresničevali v praksi.
T. MALINARIČ
Spominska slovesnost v Rudniku
Številni borci, aktivisti, družbenopolitični delavci občin Domžale in Kamnik in občani so se 6. januarja letos spet zbrali v Rudniku pri Volčjem potoku, da bi se ob spomeniku poklonili spominu na padle aktiviste ka-mn!$kega okrožja. Ta dan je minilo petintrideset let od krvavega obračuna sovražnika z tridesetimi nekdanjimi aktivisti. V Rudniku so se namreč v začetku januarja 1945 zbrali aktivisti in družbenopolitični delavci, da bi na sestanku zasnovali nove akcije in cilje. A trije bunkerji, v katerih so se zadrževali, zaradi izdajalskih besed sovražniku niso ostali skriti - sovražnik je bunkerje napadel in večina aktivistov je izgubila življenje v neenakem boju s sovražnikom, nekaj pa so jih Nemci ujeli in jih ustrelili v Vrhpoljab. Med padlimi je bil tudi sekretar okrožnega komiteja komunistične partije Slovenije Edvard Petemel-Tlnko.
Na slovesnosti, ki so jo izpolnili moški pevski zbor Solidarnosti, kamniška godba na pihala in re-citatorji ZSMS Volčji potok, je zbranim spregovoril Iztok Kuret, predsednik občinske konference ZSMS Kamnik.
»Težko je nam mladim govoriti o težkih dneh, ki jih nismo doživeli. Vse kar danes imamo, smo dobili iz vaših rok, tovariši, ki ste se za vse to borili. Naša velika želja pa je, da bi tudi mi imeli kaj povedati in predati v roke prihodnjim mladim rodovom. V vsakodnevnem življenju
in delu se srečujemo in spoznavamo z načini in potmi, kako bomo to dosegli. Zato se z veseljem udeležujemo takšnih srečanj, kot je današnje. Zadovoljni smo, da so takšna srečanja postala tradicija. Iz bogatih izkušenj lahko črpamo novih vzpodbud, tu lahko iščemo novih moči za svoje nadaljnje delo. Vemo, življenje teče dalje, toda mladi lahko obljubimo, da poti partizanov, kurirjev, aktivistov ne bodo ostale pozabljene in osamljene,« je dejal slavnostni govornik in nadaljeval:
»Te dni smo vsi zelo zaposleni z ocenjevanjem preteklega leta, s tehtanjem uspešnih in tudi neuspešnih akcij. Posebej je to delo zanimivo in privlačno, če je bilo preteklo obdobje uspešno. In ker je bil leto 79 uspešno, želimo tudi mladi najti svoje mesto v analizah, podčrtati svoje uspehe in najti poti, da bi v bodoče še bolje delovali. Res nam je z vsakim korakom bližji cilj, ki ga želimo doseči. Vendar za vsak korak naprej potrebujemo veliko več moči, več svojih aktivistov, ki jih moramo sami usposobiti. Ravno v tem tudi vidimo svoj največji uspeh v preteklem letu, saj je v številnih akcijah sodeloval skorajda vsak od preko triti-soč članov zveze socialistične mladine v naši občini. To pa nas tudi zavezuje, da vse, ki so si nabrali novih izkušenj, vključimo v še odgovornejše akcije. Seveda se tudi ostalim družbenopolitičnim organizacijam s tem obetajo
novi, mladi kadri, ki bodo pomladili aktivistične vrste v vodstvih SZDL in ostalih frontnih organizacijah. Enako velja za delegatski sistem, v katerem smo mladi sicer procentualno dokaj dobro zastopani na vseh ravneh.
Za nas mlade je v tem trenutku najpomembnejše to, da lahko najdemo svoj akcijski prostor, da ne moremo in ne bomo ostali ob strani, zaverovani v svoje inteme organizacijske probleme. Kajti v praksi se uresničujejo Kardeljeve besede, da družbeni problemi niso mladinski problemi in obratno. Mladi smo življenjsko zainteresirani, da naša družba prebrodi vsakp krizo, pa tudi sami želimo iz takih situacij iziti kadrovsko in organizacijsko * močnejši. Z uspešnim delom se ne bomo okrepili samo mi, poleg tega pa si bomo tudi konkretizirali in utrdili svoje perspektive. Kljub vsemu delu v preteklosti menim, da si mladinska organizacija še ni v vseh sredinah zagotovila pravega mesta, predvsem v nekaterih osnovnih sredinah, kjer mladinske organizacije še niso dobro zaživele ali pa si niso pridobile ustreznega ugleda.
Vsaka generacija se želi dokazati pred predhodnimi generacijami in tudi mi želimo to. Vemo, da bomo uspeli. Le z vestnim in zavzetim delom bomo zares najlepše počastili spomin vseh, ki danes ne morejo uživati sadov svojega boja. S tem jim bomo vsi gradili največji spomenik,« je zaključil svoje misli Iztok Kmet.
Sosed Matevž
Sosed Matevž je živel na kmetiji s svojo materjo. Sestre so že zdavnaj odšle od doma in se poročile. Očetova pisma iz daljne Amerike pa so bila vedno bolj redka. Zgodilo se je tisto, kar sta z materjo že dolgo slutila. Umrl je. Potem tudi pisem ni bilo več.
Ko je mati ostarela, se je Matevž poročil. Žena je bila molčeče narave, a pridna kot mravlja. Delala je na polju, v hlevu, gospodinjila in vzgajala otroke, ki so se jima rodili.
Matevž ni bil frfrav človek. Vsako delo je opravil počasi, s preudarkom. Vsi sosedje so imeli že par tednov zasajen krompir, ko je on šele začel voziti na njivo gnoj. A glej ga 'domka! Na sosedovih njivah je bilo vse polno plevela, ko krompir še iz zemlje ni prišel.
Okopavali so in pleli, da jim je pot lil z obraza, ko je Matevž počasi oral in sadil. V enem tednu je imel krompir zelen in prav nič plevela na njivi. Pa so sosedje zmajevali s svojimi glavami in se Čudili, kot nekdaj Butala, še danes se mi čudno zdi, da se je to ponavljalo iz leta v leto.
Kadar je Matevž kosil seno, ga je bilo še posebno prijetno opazovati. Travnik v bregu je dobro pognojil, zato je bila trava gosta in je zrasla meter visoko. Kako lepo je valovila pred njim, ko je kosil! Tla med redovipa so bila kot pobrita, tako lepo je kosil.
Ko je počival, je z očmi °bjemal njive okrog sebe. Ko se mu je pogled ustavil na bližnjem gozdu, je v mislih že Preudarjal, kje ga je treba r*zredčiti.
Bil je srečen, zadovoljen. Imel je grunt, dobro ženo in otroke.
Sreča pa je opoteča, pravi pregovor.
Minilo je že četrto leto vojne. Matevž je bil doma. Pridno je delal na polju in ker je bila domačija ob gozdu, še bolj pridno skrbel za partizane.
V bližini njegove hiše so imeli partizani izkopane tri bunkerje. Rekli so, da je tam tehnika. Matevž sicer ni vedel, kaj to pomeni. Vedel pa je, da mora biti to nekaj zelo pomembnega ker so bili bunkerji v grapi tako dobro skriti.
O, vedel je zanje Matevž! Toda, za nič na svetu ne bi o tem z nikomur govoril. Tudi z ženo ne!
Molčati je znal, Matevž!
Molčati pa ni znal nekdo drug, zato so Nemci vas Rudnik zjutraj šestega januarja 1945 obkolili.
Prišli so po Matevža in ga ves dan vlačili po gozdu. Hodili so gor, pa dol in sem pa tja. Matevž je samo odkimava!, da ničesar ne ve, da mu nihče ne zaupa.
Nenadoma se mu je zazdelo, da sliši nečloveške krike. Obli! ga je mrzel pot. Noge se nikakor niso hotele več premikati.
»Kaj se je zgodilo, koga pretepajo?«
Ni slutil, da so v tistem trenutku Nemci vrgli njegovega soseda Vampretovega Gašperja na mesarski stol in ga neusmiljeno tolkli. Ko je omedlel, so ga polili in zopet tolkli. Nato še njegovo sestro Katro.
Hoteli so zvedeti, kje so bunkerji, kje sta sinova Stane
Minute tišine pri polaganju vencev ob spomenik padlim aktivistom
Kurir Kavka
in Tone, ki sta bila v partizanih.
Ni mogel slutiti, da bosta oba, Gašper in njegova sestra, ostala brez nog, ker jih bodo morah' zaradi pretepanja amputirati.
Tudi ni vedel, da drugega soseda Petra, kije imel partizansko ime Krt - pri njem je bila javka, kjer so partizani našli zatočišče podnevi in ponoči, kjer so dobili hrano in ves drugi potrebni materija!, kjer so ležali na zdravljenju ranjenci — tudi vlačijo po gozdu in tudi od njega zahtevajo isto:
»Povej, kje so bunkerji! Pokaži!, in izpustili te bomo.«
Po zaslugi izdajalca so bunkerje okrog poldneva odkrili, Krta pa ustrelili na travniku pod domačo hišo.
Za Matevža izdajalec ni vedel in so ga proti večeru izpustili.
Rešilo se je le nekaj partizanov. Vse druge so pobili. Nekatere v bunkerjih, druge, ko so se hoteli rešiti. Ujete so naslednji dan ustrelili v nekem kamnolomu v vasi Ra-folče.
Ta dogodek je Matevža tako prizadel, da si dolgo ni opomogel. Začel je bolehati. Lasje so mu osiveli in vidno je slabel.
Ni in ni mogel razumeti, da domačin izda domačina! Še manj pa, kako se je izdajalec počutil, ko so pretepali Va-pretovega Gašperja in njegovo sestro Katro! Kako se je počutil, ko so pobijali partizane?
»Naj jih hudič vzame, te izdajalce!«, mi je rekel ob prvem srečanju po končani vojni.
V majhni vasi Rudnik pri Kamniku je živela Kardinova mati, ki je imela štiri sinove. Čeprav je bila revna, so bili otroci lepo oblečeni in obuti. Poskrbela je, da so se vsi izučili poklica.
Ob pogledu nanje se je vsakokrat srečno nasmehnila in pozabila na prečute noči.
Ko so že odrasli, so nekega jutra tuji vojaki prestopili meje naše domovine in jo zasedli.
»Nemci!«, so govorili otroci materi.
Stisnilo jo je pri srcu. Nobena vojna še ni prinesla nič dobrega. Ona pa je imela kar štiri odrasle fante.
Ni trajalo dolgo, ko so začeli po vasi šepetaje pripovedovati, da je nekaj fantov iz sosednjih vasi odšlo v gozd in se bodo bojevali proti Nemcem.
Mati se je v strahu za otroke prekrižala in noge so se ji začele tresti. Ni si mogla predstavljati, kako bi živela, če bi ji njene fante pobili.
Prvi je odšel v gozd njen najmlajši, sin Videk. Komaj sedemnajst let je bil star. Bil pa je krepak in pogumen fant. Za njim so odšli ostali trije. Neko noč je izginil še njen mož, oče pogumnih fantov.
V hiši je ostala sama. Sede la je ob oknu in gledala ven, da bi jih takoj zagledala, če bi se kdo odkod prikazal. Po uvelih licih so ji nezadržno polzele solze.
Namesto otrok pa je zagledala nemške vojake, ki so ob-
kolili hišo. Ukazali so ji, naj se obleče in gre z njimi. Odpeljali so jo v zapor, nato pa v neko taborišče daleč v Nemčijo.
Dve leti in pol je živela na tujem. Postarala se je in lasje so ji osiveli. »Kaj, če ne bo preživel nobeden mojih?«, se je stalno spraševala.
Ko se je vrnila, je našla hišo prazno. Kar niso odnesli Nemci, so pobrali domači izdajalci.
Še isto popoldne jo je obiskala sosedova Bronica, hčerka ubitega partizanskega obveščevalca Krta, mala pogumna pionirka. ^
Tiho je mati poslušala, ko je deklica pripovedovala, kako so se bojevali mož in otroci in kako so v boju drug za drugim padli.
Ko naj bi pripovedovala o Vidku, je premagalo tudi Bronico. Molče je gledala v mizo in iz njenih otroških oči so privrele solze.
»No, še o Vidku povej!«, je poprosila mati.
»Videk je imel partizansko ime Kavka. Bil je kurir. V nekem spopadu z Nemci je bil hudo ranjen. Partizani so ga prinesli v sosedov - Štebe-tov senik. Sami so se morali zaradi hajke umakniti.
Pri Štebetovih takrat ni bilo nikogar doma. Vseh pet sinov, Miha, Janez, Jože, Ciril in Vinko je bilo v partizanih. Očeta, mamo in hčerko Minko to Nemci preselili v Nemčijo, hišo pa zažgali. Ostal je samo senik.
Pri Vidku je tisto noč ostal
moj oče. Drugi dan sem mu nesla juho, pa ni mogel jesti. Ponoči je izkrvavel.
Z očetom sva ga pokopala skrivaj, tja pod Stet/etov"kozolec.
Takrat, na treh kraljev dan leta 1945, ko je nekdo izdal bunkerje za vašo hišo, kjer je bila tehnika, je izdal tudi mojega očeta. Ustrelili so ga na travniku pod hišo.
Mene so pustili pri miru. Kdo bi sipa mislil, da sem atu pomagala, ker sem bila še tako majhna.
Ko sem videla, da se je iz bunkerja prebila partizanka Nadja v sami kombineži in bosa, sem ji šla takoj kazat pot proti Grdavu, kjer so ji dali obleko, da je lahko odšla naprej. Jaz pa sem sama gazila sneg skozi gozd nazaj proti domu,« je povedala Bronica.
Uboga mati je izkopala trupla svojih najdražjih, le za enega ni vedel nihče, kje naj bi bil pokopan, in jih pokopala v skupen grob na pokopališču.
Kadar je v njeno hišo vstopil kdo, ki ga je pot zanesla mimo samotne domačije, jo je našel ob mizi s škatlo družinskih slik v naročju.
In ko se je že privadila samote, so se nekega dne potiho odprla vrata in pred seboj je kot v sanjah uzrla enega izmed svojih sinov. BiLje invalid, toda NI je živ.
Ne najdem besed, s katerimi bi lahko opisala srečo, ki jo je mati občutila v tistem trenutku.      ?W$ W %
ANICA SEMEJA
Tečaj za zaščito
idjMM
Malo pred koncem lanskega leta je bil za krajevni okoliš Moste in Komendo organiziran tečaj za radiološko, kemično in biološko zaščito. Teoretični del pouka je bil v osnovni šoli v Mostah, praktični preizkusi in zaključna vaja pa v okolici šole in na terenu za vasjo Žeje.
V začetku tečaja nekateri slušatelji zanj niso kazali pravega zanimanja. Posebno zato, ker je bil učni program precej obširen. V začetku je bilo že tudi povedano, da bo potrebno delati teoretični in praktični izpit pred komisijo. Vendar je slaba volja kmalu izginila. Organizatorji (oddelek za ljudsko obrambo občine Kamnik in odbora za ljudsko obrambo Moste in Komenda) so tečaj skrbno pripravili, veliko zaslugo za dober obisk in zanimanje na tečaju pa ima tudi predavatelj major Stojanov, ki je znal
slušatelje vedno pritegniti k delu.
Ni potrebno posebej poudarjati, kolikšna je pomembnost poznavanja, odkrivanja in dobre zaščite pred RKB nevarnostjo. Radiološko, kemično in biološko orožje je najnevarnejše in uničuje ljudi, hrano in drugo tudi takrat, ko je klasično orožje brez učinka. Pravilna zaščita krajanov pred udari in sevanji atomskih izstrelkov, vojnih in bioloških strupov ob vsakem presenečenju je-za življenje manjših skupin in družbe kot celote bistvenega pomena.
Obiskovalci tečaja smo se seznanili z zahtevnimi načini RKB zaščite.
Ob zaključku tečaja smo vsi slušatelji delali teoretični izpit, prav tolikšno pomembnost pa je imela zaključna praktična vaja, ki je potekala več ur. Tečajniki smo bili raz-
porejeni v skupine. Dve skupini sta na terenu odkrivali nevarnosti, drugi pa smo, prav tako organizirani v oddelke, s pripomočki, sredstvi in v zaščitnih oblekah opravljali varnostne ukrepe na ljudeh, oblekah, orožju in vozilih.
Vaja je potekala z vso resnostjo. Teoretično znanje smo tako uporabili v praksi, nabrali pa smo si tudi nove izkušnje. Pripomniti je potrebno, da je bila praktična vaja ob RKB tečaju v Mostah prvič organizirana in ima veliko večjo vrednost, kot opazovanje aktivnih pripadnikov armade.
Praktično uporabo znanja za RKB zaščito so si ogledali predstavniki republike, občine, pripadniki nekaterih okoliških krajevnih skupnosti jn domačini.
CIRIL SIVEC
Polemični prispevki
Skladen razvoj vseh krajevnih skupnosti
Smo v času, ko se izteka srednjeročno obdobje in tečejo priprave na novo, torej v času, ki zahteva, da kritično pregledamo, kaj je bilo v posameznih krajevnih skupnostih in v občini napravljeno. Na osnovi dosedanjega razvoja in napak moramo napraviti tak plan, da bodo porabljena sredstva, Id jih v občini ni na pretek, racionalno porabljena. Objekti, ki naj bi bili skupnega pomena za več krajevnih skupnosti, morajo biti v bodoče postavljeni tako, da bodo služili za vse krajevne skupnosti, ne pa samo eni.
ii sivs<|8nq xi '
Če pogledamo v tem srednjeročnem obdobju na območje krajevnih skupnosti Moste, Komenda in Križ vidimo, da so bili vsi objekti, ki naj bi bili skupnega pomena, zgrajeni v Komendi, čeprav je bilo v srednjeročnem planu načrtovano drugače. Otroški vrtec bi morali zgraditi na lokaciji, mimo katere se ljudje vozijo, ko gredo na delo, bodisi s svojimi avtomobili ali avtobusi. Ne pa obratno kot v tem primeru, ko je vrtec za krajane Most in Križa od rok, posebno na dan, ko je prepoved vožnje. Če bi vrtec stal v Mostah ali Križu, bi Ko-mendčani lahko spotoma (v tej smeri so zveze tudi z avtobusi) oddajali otroke. Krajanom Most in Križa pa ne bi bilo treba vsak (Jan prevoziti do 6 km, kar v sedanji energetski krizi ni brez pomena. Večina Komendčanov se namreč vozi na delo skozi Moste in Križ, v obratni smeri pa skoraj nihče.
Nekaj podobnega se je zgodilo tudi z zgradbo PTT, ki bi jo morali po sprejetem srednjeročnem
razvoju občine zgraditi v Mostah. V resoluciji sprejetega plana občine je jasno pisalo, da bodo nove pošte v Mostah, na Duplici in v Stranjah. Nekateri krajani Komende niso mogli prenesti, da bi imele Moste svojo pošto. Izsilili so gradnjo pošte v Komendi, čeprav je gradnja telefonske centrale (obstoječa je v Mostah) v Komendi zaradi geografske lege bistveno dražja (tranzitni kabli so napeljani skozi Moste). Manj ekonomično bo tudi poslovanje pošte. Pošta v Komendi bo kot do sedaj krajanom Most in Križa služila le za dostavo, medtem ko se bodo uslug na poštnih okencih še v naprej posluževali v krajih, kjer so zaposleni, oz. v krajih, skozi katere se vsak dan vozijo.
V naslednjem srednjeročnem obdobju 1981-1985 naj bi po prvotnem načrtu Občinske izobraževalne skupnosti zaradi prostorske stiske povečali šolo v Mostah. Vendar so Komendčani na zboru skupščine začeli dokazovati, da ni prav, ker je popolna osemletna šola v Mostah, ker je po njihovem mnenju Komenda center celotnega področja. Dokazovali so tudi, da v Mostah ni več prostora za povečanje šole, čriprav je v neposredni bližini šole prostora še dovolj. Pod vplivom komendske delegacije je bil sprejet sklep, ki je zapisan v Projekciji razvojnih možnosti vzgoje in izobraževanja v občini Kamnik do leta 1985. Pod drugo točko je zapisano tudi tole:
»Tudi v Mostah je ugotovljen porast prebivalstva. Šolska zgradba se ne da širiti, zato bi bilo smotrneje, da bi v Komendi zgradili šolo tako, da bi bila lahko popolna osemletka - osnovna šola,- ki naj bi imela 24 učilnic«
Proti večjemu davku
Zaradi neprijetnih zapletov pri preskrbi z osnovnimi živili so v ljubljanskih občinah izoblikovali predlog, naj bi del sredstev za pokrivanje izgub na mlečnih farmah' in za rednejšo preskrbo z mesom zagotavljali tudi z višjimi davki na promet z alkoholnimi pijačami.
O tem predlogu so konec decembra razpravljali načelniki davčnih uprav vseh občin ljubljanske regije, saj naj bi predlog Ljubljane upoštevali tudi v primestnih občinah. Razprava je pokazala, da je v marsikateri izvenmestni občini ta davek že zdaj nekoliko večji kot v Ljubljani in da torej povečanja ne bo težko izpeljati.
Odklonilno stališče do predloga je na tem sestanku posredovala le naša občina, vendar so vzroki za tako ravnanje utemeljeni. Naše gospodarstvo namreč že skoraj leto dni združuje po samoupravnem sporazumu sredstva v višini 0,10 odstotka od
bruto osebnega dohodka delavca za pospeševanje kmetijstva. Torej tudi za boljšo preskrbo z osnovnimi živili. Čeprav pospeševalna služba zaradi pomanjkanja delavcev v preteklem letu še ni mogla opravljati vseh nalog, pa so bili rezultati večje skrbi za razvoj kmetijstva že občutni, saj v Kamniku preskrba z mesom ni bila tako kritična kot v Ljubljani, občasnemu pomanjkanju mleka pa je botrovalo pomanjkanje embalaže.
Poleg tega ni mogoče zanemariti tega, da bi podpora predloga ljubljanskih občin za kamniško občino pomerila odstopanje od resolucije družbenoekonomskega razvoja v letošnjem letu, v kateri je zapisano, da se davščine ne bodo povečevale. Prav nasprotno, saj so zbori skupščine že sprejeli odlok o tem, da se davek od .osebnih dohodkov v letošnjem letu od 0,50 odstotka zniža na 0,10 odstotka.
J. T.
Novi sodniki
Obširni program dela DUVTSS (Društvo učiteljev, vaditeljev, trenerjev in sodnikov smučanja) kamniškega področja vsebuje tudi podroben program strokovnega izpopolnjevanja kadrov z različnimi seminarji.
Sredi meseca se bodo učitelji vsega področnega zbora zbrali na dvodnevnih pripravah za demonstratorje vrst, teden dni zatem pa bodo organizirali že tradicionalni
vsakoletni predsezonski seminar za vaditelje.
Tudi sodniki smučanja ne držijo križem rok.
16. januarja bo seminar za »stare« sodnike, 21. in 23. januarja pa tečaj za nove. Oba se bosta pričela ob 17. uri v prostorih Centra za usmerjeno izobraževanje. Kdor želi stopiti v njihove vrste in se še ni prijavil, lahko to stori prvi dan tečaja (zadnji dan tečaja bodo tudi izpiti!).
Od tu dalje se govori le o šoli v Komendi in nič več v Mostah. Ne razumem, zakaj je delegat Most v vseh teh razpravah molčal, če je bil sploh prisoten? Pri dokazovanju, kako je potrebna šola v Komendi in ne v Mostah, so prikazovali povečanje vpisa otrok v Komendi. Res je, da imajo letos v Komendi vpisanih sedem otrok več kot v Mostah, toda na račun prvošolcev iz Križa, ki morajo zaradi pomanjkanja prostora v Mostah hoditi mimo te šole k pouku v Komendo. Nadalje so prikazovali, da se bo v Komendi, ker bo leta 1985 zraslo 30 novih hiš, vpis povečal v letu 1985 za 30 otrok oziroma za 100%. Iz tega se vidi, da gre verjetno za podatke, kakršne so uporabljali pri vrtcu in je zaradi tega le polovično zaseden. Vedeti moramo, da tudi na področju krajevne skupnosti Moste letno zraste nad deset novih hiš, le da te niso tako opazne, ker se vklapljajomed že obstoječe.
Povedati velja tudi to, da je šola v Komendi edina, poleg šole v Stranjah, ki ima dovolj prostora, da je lahko lani začela s poskusnim podaljšanim bivanjem v šoli. Če vzamemo predpostavko, da bi v Komendi res zgradili novo šolo, ki naj bi imela skupaj z obstoječo, pred desetimi leti zgrajeno šolo, 24 učilnic, bi v Mostah ostalo sedem že zastarelih učilnic in upoštevamo še:
- da se pripravlja zakon za višje razrede osnovne šole, ki bodo morali preiti iz sedanjega predmetnega na kabinetni pouk
- prehod na celodnevno bivanje v šoli
- prehod na desetletno obvezno šolanje, lahko logično sklepamo, da šola v Mostah, brez ustrezne povečave, ne bo kos niti eni od zgoraj napisanih zahtev.. Pa čeprav bi v to šolo hodili le otroci iz krajevne skupnosti Moste, medtem ko bi v Komendi bilo prostora več kot dovolj.
Vemo tudi, da občina nima toliko sredstev, da bi lahko povečala šolo v Mostah, če bi bilo 2 km stran dovolj prostora. Torej bi se moralo nujno nekaj razredov iz Most preseliti v Komendo. Šolo v Mostah so zgradili naši očetje takoj po vojni, s prostovoljnim delom, to je v najtežjih dneh našega gospodarstva, brez pomoči sedanjih sosednjih krajevnih skupnosti. Zavedali so se, ker so sami to doživeli, kako je za otroke, če morajo hoditi po dežju in mrazu daleč v šolo. Tem nevšečnostim, ki so jih morali včasih prenašati otroci na poti v šolo, se je pridružila še nova, najhujša; to je nevarnost na cesti.
Opozoriti velja, da se morajo v družinah, kjer sta oba starša zaposlena, otroci sami odpraviti od doma in v takih primerih nastane vprašanje, kako oblečeni sploh gredo na tako dolgo pot. Mislim, da sedanji položaj zahteva od vseh družbenopolitičnih organizacij v Mostah in v občini, da v času samoprispevka ne bomo izgubili tega, kar smo do sedaj v krajevni skupnosti imeli, oziroma, da ne bomo plačevali po nekaj deset starih tisočakov mesečno iz posameznega gospodinjstva za novopriseljene krajane Komende, ki do sedaj občini niso prispevali nič, ostali stalni prebivalci občine pa bomo ostali praznih rok. Ali bomo plačevali sa-
Všolo v Mostah so nekdaj hodili v takratno nižjo gimnazijo celo otroci iz Lahovč in Vodic. Češolanebo dobila v letu 1981 novo sosedo, bo moral velik del otrok iz Most-hoditi v šolo v Komendo.
moprispevek zato, da bodo otroci izgubili šolo v domačem kraju? Kdo bo še lahko ob glasovanju prihodnjega samoprispevka prepričal krajane Most, da bodo glasovali ZA, saj bodo s tem plačevali zato, da bodo izgubili tisto, kar so ustvarili v najtežjih letih po vojni?
Ne vem, ali lahko delegati in SIS za izobraževanje prenašajo šolo iz ene v drugo krajevno skupnost brez vednosti in soglasja vseh prizadetih krajanov. Mislim, da tako barantanje nima veliko skupnega s samoupravo.
Prav in normalno je, da se ustanavljajo popolne osnovne šole, tudi v krajevnih skupnostih, kjer jih do sedaj ni bilo. Še bolj prav in razumljivo pa je, da omogočimo normalno delovanje šol v tistih krajevnih skupnostih, kjer te že obstajajo.
Zanimivo je tudi, kako se v času, ko se vsi bojijo prehitre zazidave, v Komendi veselijo vsakega novopriseljenca, jim prirejajo piknike ter jim zagotavljajo na račun občine vse potrebne objekte družbenega standarda. Ne vem, kakšno je stališče ko-mendskih kmetov in občine do tega, da je zemlja, na kateri v Komendi gradijo hiše, najbolj rodovitna zemlja v občini sploh, čeprav zemlje slabše kvalitete tudi v Komendi ne manjka. Kaj bi bilo, če bi se še v Mostah odločili za tako politiko, pozidali nekaj hektarjev rodovitne zemlje in izsilili od občine vse spremljajoče objekte. Kaj bi občina od tega imela, če bi bila zjutraj kolona proti Ljubljani za kakšnih 50 avtomobilov daljša.
Poleg vsega naštetega smo priča" propagandi proti Mostam s strani Komende, tudi preko raznih informativnih sredstev. Napoti so jim celo obcestne table, ki označujejo križišče v Mostah. Za nastali položaj je kriv tudi svet krajevne skupnosti Moste, ker na svojih sestankih, namesto da bi reševal probleme, ki so za krajevno skupnost dolgoročnega pomena, rešuje dostikrat probleme, ki so napol zasebni. Tako na primer v zadnjem času porabijo na sestankih veliko energije s tem, kako bi asfaltirali poljsko pot v vzhodnem delu Most. Te poti danes nihče ne uporablja, če bi bila asfaltirana od tega krajevna skupnost ne bi imela nobene koristi.
Prepričan sem, da do takih razprav na svetu krajevne skupnosti ne bi moglo priti, če bi bil izdelan dolgoročni plan razvoja krajevne skupnosti. Prav tako do tega ne bi moglo prihajati, če bi odločitve o vseh naložbah sprejemali krajani na zboru.
Stagnacija razvoja krajevne skupnosti pri družbenem standardu ima za posledico tudi stagnacijo v vseh vrstah družbene ak-
tivnosti in postopoma vodi do malodušja vseh krajanov.
Spominjamo se lahko še na čase, ko so bile v dvorani, ki je preurejena v šolsko telovadnico, r.azne prireditve. Od gledaliških, ki jih je uprizarjala domača dramska skupina, do predavanj (zdravstvenih do poljudno znanstvenih), glasbenih prireditev, ki-nopredstav, proslav itd. Organizirani so bili tudi razni tečaji, od gospodinjskih do tistih za voznike motornih vozil, ki so bili tiste čase še posebno zanimivi.
Sedaj ko so poti v krajevni skupnosti v glavnem asfaltirane in škarfe ob vodah zabetonirane, bi morda krajevna skupnost morala sprejeti bolj ambiciozne plane.
Mislim, da bi tako velika krajevna skupnost potrebovala dom,
v katerem bi bili društveni prostori, krajevni urad, pošta, otroški vrtec pa morda tudi zdravstvena ambulanta. V zadnjem času se veliko govori o potrebi zdravstvene ambulante za to področje. Mnenja sem, da glede na dosedanji razvoj, zemljepisni položaj in nenazadnje na sprejeto politiko o policentričnosti razvoja, bi bil že čas, da pridejo na vrsto tudi Moste.
Da v bodoče ne bi prihajalo do razkoraka v razvoju posameznih krajevnih skupnosti, je potreben dolgoročni plan razvoja vseh krajevnih skupnosti. Seveda pa sprejetje takega plana zahteva dejanske možnosti in lojalnost vseh krajevnih skupnosti, ne pa iskanje dominate ene krajevne skupnosti.
VINKO OVUAČ
Kolesarska obvoznica
Letos so končno začeli graditi kamniško obvoznico, cesto, ki naj bi razbremenila glavno prometno žilo skozi Kamnik. S tem naj bi začeli reševati prometne probleme Kamnika. Toda naše mesto ima to srečo, da večino stvari rešujemo zelo kratkovidno, polovično ali pa zgrešeno, vsaj kar zadeva prostorsko urejanje. Pa ni namen tega članka govoriti o urbanistični politiki, ki je v Kamniku, razen redkih izjem, zgrešena. Opozoril bi rad na stvar, ki so jo, vsaj tako kaže, kljub dolgoletnim pripravam in študijam, pripravljalci rešitev prometnih problemov, pozabili. Namreč na kolesarje.
Kolo postaja vedno bolj zanimivo. Nekaj zaradi spoznanja, da je človeku potrebno gibanje, nekaj zaradi vedno bolj izrazite krize s tekočimi gorivi in prepovedi vožnje z avtomobili ob torkih in četrtkih. Tako se temu najcenejšemu prometnemu sredstvu na kolesih obetajo gotovo široke perspektive.
Kako pa lahko postane vožnja s kolesom nevarna, posebno ob prometnih konicah, najbolje povedo nezgodne kronike. Zakaj ne bi zato preusmerili kolesarje z glavne ceste na stranske, manj prometne, zakaj naj ne bi imeli skozi Kamnik tudi »kolesarske obvoznice«?
Večina kamniške industrije, razen KIK in obratov ob Kore-novi poti je na levi strani ceste Kamnik-Ljubljana. Tako mora vsakdo, ki gre na delo po glavni
cesti, to vsaj enkrat prečkati. A tako zavijanje s kolesom v levo, zjutraj, ko se vsem mudi, ko je slaba vidljivost, je lahko usodno. Zakaj ne bi kolesarji imeli svojo stezo, ki bi bila speljana levo od glavne ceste Kamnik-Ljubljana?
Saj bi jo lahko že imeli, če bi bilo le malce več razumevanja in dobre volje in z nekaterimi dopolnitvami bi jo'morda lahko potegnili celo do Duplice. Za kolesarje bi lahko namenili pot, ki poteka od starih mehaničnih delavnic po stranskih ulicah in uličicah mimo hotela Malograjski dvor in Utoka vse do osnovne šole Frana Albrehta. Tu pa so naredili vse kar so mogli, da bi kolesarjem preprečili pot: stopnice, ograje, znake. In zakaj? Mar ne bi bilo pametneje - če se že bojijo tega, da bi nekdo s kolesom divjal tam okoli šole - narediti kolesarsko stezo tako ovinkasto, da bi bilo kaj takega nemogoče. Tako pa se vsi delavci, ki se vozijo s kolesom na delo, upravičeno jezijo na tistega, ki je dal narediti vse tiste nepotrebne stopnice in ograje. Posebno takrat, ko je dež in je zaradi stopnic potrebno stopiti s kolesa v lužo in blato. Če bi 'primerno uredili območje okoli šole Frana Albrehta, bi s tem precej rešili problem kolesarske povezave severnega dela mesta z južnim, obenem pa ugodili tudi veliko delavcem iz »ETE«, »SVILANITA« in »TITANA«.
BOJAN POLLAK
PRILOGA ZA DELEGATE - PRILOGA ZA
S seje občinske skupščine
Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so na seji 26. decembra sprejeli:
- resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976-1980 v letu 1980 s predlaganimi dopolnitvami in ukrepi, ki jih je izvršni svet predlagal za njeno izvajanje:
- odlok o proračunu občine Kamnik za leto 1980;
- delegati so se seznanili z informacijo o višini prispevnih stopenj samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za leto 1980 na osnovi aneksov k samoupravnim sporazumom.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so sprejeli:
- odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov;
- samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Kamnik ter odlok o najvišji stanarini v občini Kamnik;
.- odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik;
- odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu.
Zbor združenega dela je sprejel:
- odlok o določitvi stopnje za obračun obveznosti združevanja sredstev rezerv temeljnih organizacij združenega dela s področja gospodarstva občine Kamnik.
imenovanja
Zbori občinske skupščine so na seji 26. 12. 1979 imenovali:
tovariša Vladimira HVALICA za ravnatelja Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik.
Tovariš Hvalic že dolga leta uspešno poklicno deluje na področju družbene skrbi za invalide. Je član zveze komunistov in aktivno deluje kot delegat krajevne skupnosti Nevlje v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti, katere predsednik je.
Skupščina občine Kamnik je dala soglasje k imenovanju tovariša Franca SKINDERJA za načelnika uprave javne varnosti Ljubljana - okolica ter tovarišice Milene PAVŠIČ za namestnico javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
Ker je po zakonu prenehala funkcija delegata tovarišema Janezu Andrejašiču ter Ani Kaste-'ic> je zbor združenega dela izvo-
v skupino delegatov za delegiranje delegata za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije za prosvetno-kulturno področje delegatko Marjeto VIRIANT, za namestnico delegatke pa Nadjo 2IBERT.
Vsi zbori so dali soglasje k "nenovanju tovariša Aleksandra °OPLIHARJA za vodjo temeljne organizacije združenega dela Zdravstveno varstvo Kamnik.
Skupščina skupnosti Požarnega varstva (14. decembra 1979)
Delegati so sprejeli plan za le-to 1980 ter smernice za srednje-r°cni plan 1981-1985. Največ Pozornosti so posvetili gradnji d°ma zaščite in varnosti.
Predsednik Izvršnega odbora Skupnosti požarnega varstva, to-variš Dolenc, je delegate seznanil
dosedanjimi pripravami na gradnjo tega objekta.
V novem domu bodo dobili so-°bne prostore gasilci, civilna za-
ščita, teritorialna obramba, občinski center zvez ter postaja milice. Gasilski del bo obsegal okrog 1700 kvadratnih metrov. Lokacija doma bo poleg Viator-jevih garaž na Perovem. Sredstva za gasilski dom zbirajo že od 1. oktobra 1977, ko so občani začeli prispevati 0,4% od svojih brut-to osebnih dohodkov, kar je med najvišjimi prispevnimi stopnjami za potrebe požarnega varstva v SR Sloveniji. Tako so do sedaj zbrali 6,500.000 din. Ljubljanska banka jim bo na to vsoto odobrila posojilo v višini okrog 12,000.000 din. Del sredstev (500.00 dinarjev) bo prispevala Zavarovalna skupnost Triglav, računajo pa tudi na posojilo Samoupravne stanovanjske skupnosti za stanovanjski del gasilskega doma. Anuitete za posojila bo Skupnost lahko odplačevala s prihodki od prispevkov od brutto osebnih dohodkov občanov.
Delegati so sklenili, naj Skupnost požarnega varstva pristopi k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za financiranje postaje milice v sklopu doma zaščite in varnosti v Kamniku.
Požarna skupnost bo nosilka celotne naložbe. Idejni načrt gasilskega dela zgradbe bo obravnavala in sprejemala skupščina požarne skupnosti.
Ker se je tovariš Klemene Franc odpovedal funkciji predsednika skupnosti požarnega Varstva, so na seji izvolili novega predsednika. Skupnosti bo odslej predsedoval tovariš JOŽE OBLAK.
Skupščina skupnosti otroškega varstva (19, decembra 1979)
Ker je planska služba občinske skupščine Kamnik izračunala, da lahko glede na rast družbenega proizvoda v občini Kamnik samoupravne interesne skupnosti valorizirajo vrednost programov za leto 1979 še za 5,9%, so delegati sprejeli predlog izvršnega odbora skupnosti za valorizacijo programov.
Skupščina je soglašala tudi z valorizacijo otroških dodatkov in posebnega dodatka k otroškim dodatkom. Delegati so sprejeli enotno prispevno stopnjo za program skupnih nalog v letu 1980 v višini'2,0Z% od brutto osebnih dohodkov, kar je v skladu s sprejetim aneksom k samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji.
Delegati so potrdili realizacijo finančnega plana do 30. 9. 1979. izvirni dohodki skupnosti so bili realizirani v višini 72,6%, iz česar je mogoča ocena, da bo do konca leta okrog 2% presežka sredstev.
Delegatsko vprašanje
Skupnost otroškega varstva je delegatom posredovala odgovor na delegatsko vprašanje delegatke Živilske industrije ETA Kamnik v zvezi z morebitnimi nepravilnostmi pri sprejemanju otrok v vrtec Antona Medveda.
Strokovna služba Skupnosti otroškega varstva je dne 16. 10. 1979 skušala ugotoviti stanje v otroškem vrtcu glede na sprejemanje otrok. Otroški vrtec vodi knjigo prijavljenih otrok. Starše, ki prijavljajo otroke za sprejem v otroški vrtec, vpisujejo po datumih. Otroka lahko vpišejo v katerikoli oddelek vrtca, če je mesto prosto. Po pravilniku o sprejemanju otrok imajo premestitve iz enega oddelka v drug prednost pred sprejemom novih otrok.
Komisija je pregledala tudi
primere, ki jih je navedla delegacija, ter ugotovila, da so bili vpisani v knjigo prijav s pripombo, da bodo otroke vključili v stran j-ski vrtec. Ali so bili ti otroci dejansko v vrtcu v Stranjah ali ne, oziroma ali so jih starši vpisali z namenom, da bodo obiskovali vrtec v Stranjah, ni bilo mogoče ugotoviti.
Na to delegatsko vprašanje je ravnatelj vrtca Antona Medeve-da Kamnik, Marjan Novak posredoval še dodatni odgovor.
Vsi starši vključujejo otroke v otroški vrtec Antona Medveda na enak način in plačujejo po enakih kriterijih. Ko starši s svojim podpisom potrdijo datum otrokovega vstopa v vrtec, postane otrok naš gojenec. Glede na število dni, ko je bil otrok prisoten ali odsoten v vrtcu, napravi blagajničarka obračun.
Med gojenci imamo tudi takšne, ki so ves mesec odsotni. Tudi za te plačajo starši ustrezen znesek po znanih kriterijih.
Vsa dokumentacija in dodatna pojasnila so občanom dostopna.
Delegati z odgovori niso bili zadovoljni. Menili so, da tak način sprejemanja otrok v vrtec ni pravilen. Skupščina je sprejela sklep, naj samoupravni organi v vrtcu nepravilnosti odpravijo.
Skupščina skupnosti socialnega skrbstva
(20. decembra 1979)
Delegati so razpravljali in dali soglasje k cenam storitev v Domu upokojencev Kamnik in Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku.
Potrdili so realizacijo finančnega načrta skupnosti v devetih mesecih lanskega leta. *
Na skupščini so delegati sprejeli sklep o dopolnilu 7. in 8. člena aneksa k Samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini Kamnik in SR Sloveniji za obdobje 1976-1980 v letih 1979 in 1980. Iz 7. člena aneksa je razvidno, da je občinska skupnost socialnega skrbstva zneske, izražene v cenah 1978 za leto 1979 valorizirala z indeksom 111. Glede na gibanje družbenega proizvoda v občini Kamnik v letih 1978 in 1979 pa bo možna še dodatna valorizacija programov za leto 1979 v višini 5,9%.
Skupščina socialnega skrbstva je imenovala naslednje delavce za opravljanje spravnega poskusa in zakonskega in predzakonskega svetovanja: Dušan STARE mlajši (zdravnik), Nataša BRIŠNIK (psihologinja), Ivan JUST1NEK (sociolog), Ani BARAGA (socialna delavka) in Ivanka JERMAN (socialna delavka). Strokovni delavci so bili dodatno usposobljeni, kot to določa pravilnik o delu zakonskih svetovalnic in o predzakonskem svetovanju.
Skupščina
telesnokulturne
skupnosti
(24. decembra 1979)
Ko so delegati razpravljali o razvoju telesne kulture v obdobju od 1981-1985, so menili, da smo področje telesne kulture pri nas dolgo zanemarjali, zato sedaj prihaja do velikega razkoraka med potrebami in materialnimi možnostmi za njihovo uresničevanje.
Delegat občinske strelske zveze je menil, da bo strelstvo, ki je tudi pomemben dejavnik v okviru splošnega ljudskega odpora, nazadovalo, če strelci ne bodo dobili boljših možnosti za trening: novega zračnega strelišča.
V Kamniku imamo nekaj zelo
kvalitetnih nogometnih igralcev, ki bi jih morali vključiti v okvir razvoja vrhunskega športa.
Delegat Kegljaškega kluba je poudaril, da deluje v tem klubu že 280 članov. Med občani je velik interes za ta šport, vendar ima klub premalo kegljišč, da bi lahko sprejemali nove člane.
Podobne težave ima Teniški klub - za trening 150 članov so štiri igrišča premalo. Taborniki, katerih število hitro raste, imajo hudo prostorsko stisko, zato se boje, da bo z večanjem števila tabornikov v vodih padla kakovost dela njihove organizacije.
Mnenja delegatov o gradnji plastične smučarske skakalnice so bila deljena. Prevladalo je stališče, da so smučarski skoki v naši občini med prioritetnimi smučarskimi panogami, imajo že dolgoletno tradicijo. Slabe snežne razmere v zadnjih letih in skromni pogoji za treniranje so do sedaj močno ovirali hitrejši razvoj tega športa, zato bi skakalci morali dobiti plastično skakalnico.
Več delegatov je razpravljalo tudi o pokritem bazenu. Strinjali so se, da bazen "v Kamniku potrebujemo, kakšen naj bi bil, kje in druga vprašanja pa na seji niso dobila odgovora.
Ko so delegati sprejemali plan za leto 1980, so ugotavljali, da sredstva za vzdrževanje večnamenske dvorane še niso bila vključena v finančni plan. Nekaj sredstev bodo za te namene prenesli iz leta 1979, vendar jih bo najbrž premalo.
Na seji so delegati sprejeli Pravilnik o podelitvi plaket Samoupravne telesnokulturne skupnosti Kamnik. Plakete bodo podeljevali za športne dosežke v vseh športih, ki jih gojijo člani društev in klubov, za organiziranje, treniranje, vodenje in drugo požrtvovalno delo na športnem področju.
Delegati so sprejeli tudi Samo-. upravni sporazum o uporabi večnamenske dvorane ob šoli Frana •Albrehta.
Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti
(24. decembra 1979)
. Delegati so razpravljali o poteku javne razprave o Samoupravnem sporazumu o prehodu na ekonomske stanarine. Ugotovili so, da je bila le-ta slabo organizirana. Kljub temu so delegati izglasovali Samoupravni sporazum, saj je uvedba ekonomskih stanarin temeljni pogoj za oblikovanje ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu tako na področju graditve kot pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
Do konca januarja je podaljšana javna razprava o Samoupravnem sporazumu o merilih za pridobitev stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih. Strokovne skužbe skupnosti doslej še niso prejele pripomb. Delegati so dolžni organizirati razpravo, saj sporazum prinaša več novosti, med drugim tudi finančno soudeležbo prosilcev.
Delegati so sprejeli predlog rebalansa finančnega načrta sredstev za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik s pripombo, da bo v prihodnje potrebno posvetiti več pozornosti premiranju in subvencioniranju stanovanjske izgradnje.
Delegati skupnosti so sprejeli osnutek finančnega načrta za leto 1980. Predlog finančnega plana in zaključni račun bo skupščina sprejemala konec februarja tega leta.
Pripomba delegatov
Delegati so posredovali pripombe delegacij, da je obveščanje delegatov in zato tudi drugih delovnih ljudi o tako pomembni zadevi, kot je stanovanjska problematika, slabo. Delegati dobivajo gradiva prekasno, da bi lahko organizirali širšo razpravo.
Skupščina
samoupravne
komunalne
skupnosti
26. decembra 1979
Delegati so obravnavali poročilo o devetmesečni realizaciji finančnega plana. Prihodki samoupravne komunalne skupnosti so bili realizirani le 50 odstotno, ker republiška skupnost za ceste zelo neredno izpolnjuje svoje finančne obveznosti za izgradnjo obvozne ceste. Dolžna bi bila prispevati polovico potrebnih sredstev. Izvršni odbor skupnosti se bo moral z republiško skupnostjo dogovoriti o rednejšem izpolnjevanju obveznosti.
V razpravi o rebalansu finančnega načrta za leto 1979 je Izvršni odbor skupnosti pojasnil, da je na osnovi kasneje predloženih dokumentov odobril najetje dodatnih kreditov, ki skupno znašajo za 44,589.749 din več, kot so bili načrtovani v osnovnem finančnem planu. Do izredno povečanih stroškov je prišlo zaradi financiranja osnovne komunalne ureditve Novega trga in štirinajst nadomestnih parcel, dodatnih del na obvoznici, odkupa zemljišč in stavb. Pri izgradnji čistilne naprave v Komendi je prišlo do nepredvidenih del, za katera je bilo potrebno najeti kredit v višini 1,431.886 din. Za komunalno opremljanje 34 parcel v Komendi je izvršni odbor odobril najetje kredita v višini 5,025.000 din ter kredit v znesku 22,385.998 din za kanalizacijo Podgorje-Š-marca. Delegati so rebalans finančnega plana sprejeli.
Delegati so skupščini posredovali več pripomb svojih delegacij na osnutek finančnega plana samoupravne komunalne skupnosti za leto 1980. Delegacije nekaterih krajevnih skupnosti so menile, da njihovih predlogov v pripravi osnutka niso dovolj upoštevali (krajevne skupnosti Nevlje, Kamnik, Podgorje). Delegacije nekaterih organizacij združenega dela pa se niso strinjale s povišanjem prispevne stopnje od brutto osebnega dohodka delavcev za Komunalno skupnost. Direktor Komunalnega podjetja je delegatom pojasnil predlog programa vzdrževanja komunalnih naprav v letu 1980. Uresničevanje tega programa bo seveda odvisno predvsem od pripravljenosti te--meljnih samoupravnih sredin, da bodo program financirale. . ■
Na seji so se delegati seznanili tudi s Samoupravnim sporazumom o ustanovitvi enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem in njeni vključitvi v Komunalno skupnost občine Kamnik. Osnutek samoupravnega sporazuma določa namen ustanovitve enote, njene naloge, organe ter način pridobivanja finančnih sredstev. Osnutek bo v javni razpravi do 31. januarja 1980. *
Skupščina občinske izobraževalne skupnosti
(27. decembra 1979)
Pri potrjevanju realizacije finančnega načrta v prvih devetih mesecih leta 1979 so delegati menili, da je bil plan pripravljen premalo natančno. Naložbe niso nepredvidljive, zato naj bi v bodoče  takih  postavk  bilo čim
' Skw ™ *' ™ %F manj, plani naj bodo bolj realni.
Tudi informacija o realizaciji bi naj bila napisana bolj pregledno.
Po precej burni razpravi so delegati sprejeli sklep o dopolnilu 5. in i. člena aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Kamnik za leto 1979 in 1980. Tako bi glede nagibanje družbenega proizvoda v občini Kamnik v letih 1978 in 1979 bila možna dodatna valorizacija programov za leto 1979 v višini 5,9%.
Izvršni odbor občinske izobraževalne skupnosti Kamnik je razpravljal o problematiki pouka telesne vzgoje v Izobraževalnem centru Rudolfa Maistra ter ugotovil, da obstaja možnost gradnje telovadnice in stanovanja za hišnika v letu 1980 iz sredstev, ki se bodo v tem letu združevala iz samoprispevka in iz prispevka iz osebnega dohodka ter s sofinanciranjem Izobraževalne skupnosti Slovenije. Delegati so podprli predlog Izvršnega odbora, naj bo investitor izgradnje telovadnice Izobraževalni center Rudolfa Maistra. Občinska izobraževalna skupnost bo investitorju v letu 1980 zagotovila 9,000.000 din za gradnjo telovadnice, hišniško stanovanje ter delno zunanjo ureditev. Republiška izobraževalna skupnost je že prispevala 2,540.000 dinarjev za gradnjo telovadnice. Ta sredstva bi zadostovala za telovadnico v velikosti 600 kvadratnih metrov (brez bazena in manjše telovadnice) ter za stanovanje hišnika v izmeri 80 kvadratnih metrov.
Delegati so sprejeli samoupravni sporazum o uporabi večnamenske dvorane pri Osnovni šoli Frana Albrehta z nekaterimi popravki, ki se. nanašajo predvsem na čas uporabe telovadnice ter financiranje vzdrževanja.
IZ DELA IZVRŠNIH ODBOROV INTERESNIH SKUPNOSTI
Kmetijsko zemljiška skupnost
Člani Izvršnega odbora so se sestali 20. decembra. NOV STATUT SKUPNOSTI
Da bi postavili delovanje skupnosti na čimbolj samoupravne temelje in poživili aktivnost članov skupnosti, je strokovna služa Kmetijsko-zemljiške skupnosti pripravila osnutek novega statuta skupnosti. Osnutek je . obravnaval izvršni odbor in dal nanj prve pripombe.
Izvršni odbor skupnosti je skleni), da bo skupnost nagradila kmete, ki so v letih 1978 in 1979 povečali hlevske zmogljivosti ali zgradili silose. Nagrade v obliki nakazila za umetno gnojilo bodo prejeli naslednji kmetovalci:
Janez GERBIC (Kršič), Peter JERIČ (Križ), Franc SMOLNIKAR (Buč), Anton BORŠT-NAR (Laze), Franc GRKMAN (Komenda), Jože PLAHUTA (Tučna), Franc PETRIČ (Breg), Janez BRLEČ (Podhruška), Franc VOLJKAR (Zg. Tuhinj), Dimitrij REBOLJ (Zduša), Franc MATJAN (Ravne), Lado LOMOVŠEK (Žeje), Julka KOŽELJ {Moste), Anton ZARNIK (Moste), Ivan STRAŽAR (Šmartno), Ciril LANIŠEK (La-niše), Anton KOŽELJ (Tunji-ce), Alojz PERNE (Križ), Jože ŽIBERT (Veliki Rakitovec), Emil PESTOTNIK (Pšajnovica), Aleš KERN (Komenda), Janez KOČAR (Laniše), Ivan KREČA (Zajasovnik), Franc KOSEC (Križ) in Stane GLOBOČNIK (Suhadole).
Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 5-180/76, 10-381/76, 31-1393/76 in 8-483/78)
izdaja davčna uprava občinske skupščine Kamnik
poziv
občanom, da vložijo napovedi za odmero davkov:
za leto 1979 zavezanci, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1980 zavezanci, katerim se davki odmerjajo vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti najkasneje do 31. januarja 1980. Napoved za odmero davkov morajo vložiti za leto 1979:
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodku doseženem v letu 1979
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodku, doseženem v letu 1979
3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodku, doseženem v letu 1979
4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih, doseženih v letu 1979. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin
5. Zavezanci davka od premoženja na posest gozdnega zemljišča v letu 1979. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1979 presega 20.000,00 dinarjev oziroma če skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana
6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1979. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupni čisti dohodek v letu 1979 presega 248.000,00 dinarjev.
Napoved vložijo:
- zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor pri . davčni upravi občine, na katere območju je poslovni prostor, ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče. Če zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, mora napoved vložiti pri davčni upravi občine, na območju kater« imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
- zavezanci iz 2. in 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče. Če zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na območju katere imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani
- zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri davčni upravi občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin pa pri davčni Upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče
- zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, na območju katere leži gozdno zemljišče
- zavezanci iz 6. točke pri davčni upravi občine, na območju katere so imeli v letu 1979 najdalj stalno prebivališče.
Za leto 1980 morajo napoved za odmero davkov vložiti:
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostoj-nega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek: v pavšalnem letnem znesku.
3. Zavezanci davka od premoženja (na posest stano-I diiso^,,!. stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in počitniških
'''hiš).
Napoved vložijo:
- zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri davčni upravi občine, na območju katere je poslovni prostor. Ostali zavezanci," ki nimajo poslovnega prostora pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče. Če zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, mora vložiti napoved pri davčni upravi občine, na območju katere imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani
- zavezanci iz 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče. Če zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, mora vložiti napoved pri davčni upravi občine, na območju katere imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani.
- napoved vložijo lastniki oziroma uporabniki stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in počitniških hiš za nepremičnine, ki ležijo na območju občine Kamnik. Napoved je treba vložiti le za tiste nepremičnine, za katere še ni bilo opravljeno točkovanje prostorov za odmero davka od premoženja ali pa če se je vrednost nepremičnine po opravljenem točkovanju spremenila (nove hiše, adaptirane hiše...).
Napoved za odmero davka je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki so na voljo pri davčni upravi občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo pravočasno, ker bo za nepravočasno oddano napoved odmerjeni davek večji za 10 odstotkov oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki napovedi ne bodo oddali, pa bomo davek povečali za 20 odstotkov oziroma najmanj 200 dinarjev.
Davčna uprava občinske skupščine Kamnik
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA DOMA UPOKOJENCEV KAMNIK
vabi k sodelovanju naslednje delavce-ke:
1. MEDICINSKA SESTRA: 1 - za nedoločen čas Za opravljanje del in nalog se zahteva:
- srednja šola za medicinske sestre
- opravljen strokovni izpit • veselje do dela s starostniki
Preiskusna doba 3 mesece
2. BOLNIŠKE STREŽNICE: 5 - za nedoločen čas Za opravljanje del in nalog se zahteva:
- končana osemletka
- veselje do dela s starostniki
Delavkam delovna organizacija nudi strokovno izpopolnjevanje
Preskusna doba - 2 meseca Starost najmanj 18 let
3. SNAŽILKA: 1 - za nedoločen čas Za opravljanje del in nalog se zahteva:
- končana osemletka
- tečaj iz higienskega minimuma Preskusna doba 45 dni
Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev sprejema odbor za delovna razmerja Doma upokojencev Kamnik, Kamnik, Neveljska pot 26 ,
Podrobnejša pojasnila p delovnih opravilih lahko intere-senti-tke dobijo v tajništvu Doma.
PREDZAKONSKO SVETOVANJE
Družbena skupnost s sistemom izobraževanja, zdravstveno vzgojo in s pomočjo strokovnih služb ter z zakonskimi svetovalnicami omogoča bodočim zakoncem, da se vsestransko pripravijo na skladno skupno življenje.
Predzakonsko svetovanje v Kamniku bo vsako tretjo sredo in četrtek v mesecu z začetkom ob 16. uri 30 minut, v sejni sobi št. 9 občinske skupščine Kamnik.
Natančnejša pojasnila dobijo bodoči zakonci vsak uradni dan pri strokovni službi skupnosti socialnega skrbstva v Kamniku, Titov trg 9.
V mesecu januarju bo svetovanje 23. in 24. v istih prostorih. Za prvo svetovanje bodo bodoči zakonci prejeli še posebna vabila.
OBVESTILO
Smučarski klub Kamnik, Odbor za rekreacijo organizira avtobusni prevoz za udeležence Trnovskega maratona na Črni vrh nad Idrijo, 10. februarja 1980. Odhod avtobusa bo ob 6. uri s Trga prijateljstva (za hotelom Malograjski dvor). Cena prevoza bo 100 din. Prijavite se lahko v gostilni Pri Hribarju v Godiču, vsak dan od 12. do 20 ure, do 25. januarja 1980.
V SPOMIN
ANTONU IPAVCU
24. decembra je minilo leto dni, odkar nisi več med nami. Kruta usoda je bila močnejša kot ti in te je mnogo prezgodaj iztrgala iz naše sredine.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in prižigate svečke.
Žena Rezka in otroci z družinami
Kamnik, decembra 1979
Izobraževalni center
Rudolfa Maistra
Kamnik
vabi k sodelovanju:
1. vodjo kuhinje (1 delavec)
2. kuharice (3 delavke)
3. kuhinjske pomočnice (5 delavk)
4. knjigovodjo za enoto kuhinje (1 delavec)
Pogoji:
k 1. točki: SSI gostinske smeri ali dolgoletne izkušnje pri vodenju družbene prehrane
k 2. točki: strokovna šola ustrezne smeri
k 3. točki: nekvalificirane delavke z izkušnjami
k 4. točki: delavec s srednjo izobrazbo ali poklicno šolo ustrezne smeri z desetletno prakso.
Splošni pogoji: ustrezne psihofizične in moralne lastnosti.
Za vsa navedena dela in naloge sklenemo delovno razmerje s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Nastop službe po dogovoru.
Rok za prijave 15 dni po razpisu oz. do zasedbe delovnega mesta.
Pismene prijave s kratkim življenjepisom pošljite komisiji za delovna razmerja pri Izobraževalnemu centru Rudolfa Maistra Kamnik.
Smučarji - pozorl
Zaenkrat zima s svojo belo malho v Kamniku in njegovi okolici ni bila preveč odprtih rok, ampak to muhavo vreme se lahko tudi spremeni. Vsaj do šolskih počitnic konec meseca, ko se bo na tisoče predšolskih in šolskih otrok, pa tudi odraslih zapodilo na naša prepolna smučišča. Tako, če bo sneg, bodo tudi tečaji!
Zveza organizacij za telesno kulturo - odbor za množični šport in Društvo učiteljev, vaditeljev, trenerjev in sodnikov smučanja v Kamniku prirejata začetne in nadaljevalne smučarske tečaje za šolsko mladino in odrasle. Prvi bo organiziran od sobote, 26. januarja do srede, 30. januarja 1980 na Velikih poljanah, v Komendi-Moste, Tunji-cah, Nevljah, Mekinjah, Stranjah in v Tuhinju.
V primeru, da bodo v času razpisanega tečaja na območju občine Kamnik neugodne snežne razmere, bo tečaj prestavljen v naslednji mesec - od 2. februarja do 6. februarja 1980.
Cena petdnevnega tečaja je 300 din.
Organizirajo tudi tečaj v Kranjski gori z vsakodnevnim prevozom od srede, 2. 2. do vključno 6. 2. 1980.
Cena tega petdnevnega tečaja je vključno z vožnjo in žičnico 1.450 din.
Zadnji rok za prijave je 23. januar 1980.
Prijave z vplačilom tečajnine sprejema Zveza telesnokulturnih organizacij Kamnik, Kidričeva 15, za otroke pa tudi pooblaščene osebe na šolah.
Pa obilo snega in malo padcev.
SONJA H.
Osnovna šola Toma Brejca Kamnik objavlja prosta dela in naloge čistOJke
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Nastop dela po dogovoru.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre
ŠTEFKE KOZJEK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom iz Rožičeve, Paglavčeve in Slatnarjeve ulice ter vsem ostalim, ki so ji darovali lepo cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki so z nami sočustvovali, izrazili sožalje ter vsem, ki so nam v teh težkih dneh pomagali. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru Solidarnost.
Kamnik, Irdning, Svečina in Kungota, 8. januarja 1980 Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
BOŽA CARICA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo podjetju »Lek« za dano pomoč in poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala pevcem Lire za zapete pesmi in dr. Staretu za skrb med njegovo boleznijo.
Žalujoči vsi njegovi Kamnik, Split, Vrhnika 8. jan. 1980
Štirinajstdnevna kronika
Veselo v novo leto
Stopili smo v prve dni leta 1980 in da bo inventura za 1979. leto zaključena, je prav, da napišemo nekaj še o dogajanjih na področju javnega reda in miru, kaznivih dejanj in prometnih nesreč v zadnjih petnajstih dneh preteklega leta. Za to obdobje zopet lahko ugotavljamo, da je bilo kar precej pestro in zdi se, . da so nekateri hoteli nadoknaditi vse zamujeno. Tako je bilo v zadnjih petnajstih dneh jubilejnega leta za Kamničane zabeleženih kar sedemindvajset (27) prekrškov zoper javni red in mir, devet (9) primerov kaznivih dejanj in šestnajst (16) prometnih nesreč.
IAVNI RED IN MIR
Kaže, da so nekateri skozi leto štedili svoje moči za čim bolj pestro slovo od lanskega leta, saj je bilo v obravnavanem obdobju zabeleženih največ pretepov — 12, sledi pa razgrajanje in razbijanje. Največ kršitev reda in miru je bilo jasno v gostinskih objektih - 9, ne dosti manj pa v stanovanjskih prostorih - 6 in na cesti - tudi 6. Med gostinskimi iokali je največkrat omenjena gostilna »Pri Piršu« na Lokah.
17. 2. je ob 19.35 uri v kavarni Veronika Salja F. s Cankarjeve udaril Abdula M., ker le ta ni bil pripravljen igrati kart. Salja je eden od stalnih strank naše rubrike, pa tudi več kot »stranka in pol« pri sodniku za prekrške, kateri mu izdaja odločbe za »nagrado«. Tako je Salja tudi 19.12. ob 18.40 uri, tokrat pred kavarno Veronika, počakal Zuhdija C. in ga nič kaj nežno »pobožal« po obrazu. Neprimerne novoletne čestitke.
18. 12. se je ob 21.30 uri znesel nad vratarjem v samskem domu na Bakovniku Ibro Š. iz Ba-kovnika. Menda je bil vzrok odpoved delovnega razmerja v podjetju, vendar vratar za to ni nič kriv. Ibra bo sprejel sodnik za prekrške, pa ne v delovno razmerje.
21. 12. so imeli ob 4.30 uri »vaje« Marko S., Miomir D., Mile M. in Jura M. s Cankarjeve. Na Maistrovi, železnem in betonskem mostu, se jim je zdelo malo preveč svetlo, pa so namesto za-temnjevanja razbijali cestno razsvetljavo. Napravili so kar precej škode, pa bo verjetno stvar vzelo v roke sodišče. Če mi lučka preveč gori...
22. 12. je ob 2.15 uri vgostilni »Pri Piršu« neki Zlatko brez vzroka, vendar z roko, udaril Emila K. iz Podgorja. Gostilničar menda tudi miličnikov ni hotel Poklicati. Tudi Zlatko bo postal znan, če ne prej pa takrat, ko se hosta skupaj z gostilničarjem znašla pri sodniku za prekrške. Rana ura, slovenskih fantov...
Tega dne je ob 23.15 uri v isti gostilni razbijal in se sicer neprimerno vedel Franc Ž. s Kranjske. Menda ga ni »treslo« zaradi mraza.
24. 12. sta se ob 16.30 uri pred hotelom Malograjski dvor stepla Milan U. z Zikove in Franc O. s Križa. Že čez dobro uro pa je •mel Milan opravka z blagajno v ■stem lokalu, kamor je menda hotel vlomiti. Da ne bi imeli mi-'ičniki Opravka z Milanom še Preko noči, so ga do iztreznitve "»mestih' na PM v že precejkrat °rnenjenih prostorih.
25. 12. sta ob 20. uri izvajala »Program« Fiko G. in Rafik M. s Cankarjeve. Zaradi pretepa se "osta morala zglasiti pri sodniku *a Prekrške.
. 29. 12. je ob 19.10 uri močno VlnJen Ivan N., Pot 27. julija, pri
Bevcu izzival mirne goste, ki še niso bili pripravljeni na silvestrovanje. Ivanovo jezo je občutila ena izmed slučajnih obiskovalk lokala, katero je udaril in ji pri tem zdrobil očala. Nesilvestrsko noč je preživel na »hladnem«, saj so ga miličniki pridržali od iztreznitve.
30. 12. sta se ob 21,40 uri v gostilni »pri Piršu« od starega leta poslavljala Marjan P. iz Laz in Stane R. iz Šmartnega. Namesto voščil sta si izmenjala nekaj udarcev, katere jima bo zaračunal sodnik za prekrške.
Zadnje dni lanskega leta so se nekateri zlikovci spravili na snežne količke ob cesti na Duplici, v mestu pa na koške in posode za smeti, pa tudi nekateri prometni znaki so jim bili napoti. Upajmo, da se bodo tudi neznani »komunala« ujeli.
TATVINE IN VLOMU
V obravnavanem obdobju je bilo na Kamniškem storjenih devet kaznivih dejanj. Začuda tokrat ni zmanjkalo niti eno kolo. Kaže, da je zima, čeprav brez snega, le nekaj doprinesla. Zabeleženi so trije vlomi v osebne avtomobile, en vlom v stanovanje in en vlom v trgovino. Sicer pa so ljubitelji tuje imovine odnašali jabolka, premog, denar in dokumente, odpeljan je bil en moped, ljubitelji glasbe pa so zmaknili tudi kasetni avtoradio.
V noči od 21. na 22. 12. je bilo pred disco klubom v Komendi vlomljeno kar v tri avtomobile. Oškodovanci so pogrešili iz svojih avtomobilov poleg radia tudi dokumente, denar, kozmetiko in še kaj.
31. 12. so trije mladoletniki z Drnovškove in Vrhpolja namesto dedka Mraza nabirali po trgovinah razne sladkarije in podobno. Seveda so menili, da lahko nabavljajo brez denarja in mimo blagajne.
PROMETNE NESREČE
V šestnajstih prometnih nesrečah sta bili dve osebi težje, štiri pa lažje telesno poškodovani. Pri ostalih prometnih nesrečah je nastala le materialna škoda. Med udeleženci v prometnih nesrečah je bilo zopet največ voznikov osebnih avtomobilov - 20, sledijo štirje pešci, trije avtobusi itd. Med vzroki prometnih nesreč je
na prvem mestu neprimerna hitrost, sledi vinjenost in izsiljevanje prednosti. Zabeležena sta tudi dva primera prometne nesreče s pobegom.
Največ prometnih nesreč se je pripetilo med 18. in 22. uro - 7, štiri prometne nesreče so se pripetile med 13. in 15. uro. Po kraju prednjačijo Vrhpolje, sledijo pa Kovinarska in Ljubljanska cesta, Podgorje in Šmartno.
Vedno več je tudi poškodb vozil na parkiriščih, vendar nihče od povzročiteljev ne pusti svojega naslova.
POSEBNI DOGODKI
20. 12. je nekaj po 20. uri zagorelo v tkalnici frotirja v Svi-lanitu. Požar je nastal na enem izmed tkalskih strojev in se razširil na del tkalnice. Kljub prisebnosti delavcev sami požara niso mogli pogasiti. Pri gašenju požara je poleg domačih gasilcev sodelovala tudi poklicna brigada iz Ljubljane, gasilci PGD Kamnik. Križ, Utok, Svit in drugi. Škoda, ki je precejšnja, je nastala predvsem na tkalskih strojih. Na predlog izvršnega sveta je tudi občinska skupščina sprejela določene ukrepe za omilitev posledic nastale škode.
22. 12. se je šestnajst požrtvovalnih gorskih reševalcev ob 15.10 uri podalo v reševalno akcijo na Veliko planino. Trije mladi turisti so se peš podali od žičnice preko Dolskega grebena na Veliko planino. Med potjo je najmlajši med turisti od izčrpanosti obnemogel in sta ga ostala dva pustila v nekem hlevu na Dolu ter čez par ur sporočila novico v dolino. Akcija gorskih reševalcev je bila zaključena ob 23. uri, ko so onemoglega turista zdravega spravili v dolino. Velja torej opozoriti obiskovalce planin na njihovo telesno pripravljenost in opremljenost pri planiranju pohodov na zasnežene planine, pa tudi na njihovo odgovornost v primeru težav in even-tuelnih nesreč.
Kamnik je bil zadnje dni lanskega leta pribežališče za mladoletne prestopnike, ki so se po pobegu iz vzgojno poboljševalnih domov znašli prav v Kamniku. Miličniki so morali kar štirinajst takih prestopnikov vrniti v domove za prevzgojo. MAJ
Neprimerno, še bolj pa nevarno zavarovanje parcele v Mostah.
Odprta vrata za ljubitelje narave in taborništva
■00.01 ■>(
Veliko je uspehov, ki jih je taborniški odred Bistriških gamsov iz Kamnika dosegel v zadnjih letih. Pa poglejmo samo najboljše dosežke v letu 1979.
Že takoj v začetku leta smo na zimskem republiškem orientacijskem tekmovanju v Dražgošah osvojili drugo mesto. Uspešno smo se vključevali tudi v akcije, ki so jih organizirali RK ZSMS, OK ZSMS Kamnik, ZRVS, ZTS...
Maja smo za naše najmlajše tabornike iz ljubljanskega območja organizirali področni mnogoboj, na katerem je sodelovalo več kot 500 tabornikov.
V času počitnic smo uredili taborni prostor v Bohinju, kjer smo taborili v dveh desetdnevnih izmenah. V istem času smo že drugič zapored zmagali na teku okrog Bohinjskega jezera.
V oktobru smo dosegli največji uspeh v tem letu. Fantje so bili drugi na republiškem orientacijskem tekmovanju - Milovanovi-
čevem memorialu. Odred pa je osvojil naslov republiškega lokostrelskega prvaka za leto 1979, saj se je najbolje odrezal na tekmovanju za Zlato puščico.
To je le nekaj skopih podatkov o uspehih odreda v zadnjem letu.
»30 akcij za 30 let« pa je geslo vseh jugoslovanskih tabornikov za leto 1980, ko Zveza taborniških organizacij Jugoslavije in obenem Slovenije praznujeta 30-letnico svojega delovanja. K vse-
mu temu se bo s svojimi akcijami in s svojim jubilejem - 20 let delovanja, priključil tudi naš odred.
Veliko je nalog, ki smo si jih zadali za prihodnje in vsi upamo, da jih bomo z lahkoto premagali.
Zato pozivam vse nekdanje tabornike, vse ljubitelje narave in taborniške organizacije, vse naše simpatizerje, skratka vse stare in mlade, ki želite na kakeršenkoli način delovati v taborniški organizaciji, da se nam priključite.
To lahko storite vsako sredo ob 19. uri v prostorih OBG, Maistrova 15 (v Avto campu, Kamnik) ali pa pismeno na nasldv: Odred Bistriških gamsov, Marjeta Zagoričnik, Parapetova 11, 61240 Kamnik. .
Upamo, da se boste tudi vi vključili v delo taborniške organizacije in da bomo s skupnimi močmi uresničevali geslo »NAZAJ K NARAVI«.
SAŠ DOLINŠI^K
• Iz življenja in dela krajevnih skupnosti
Mladi obiskali starejše občane
težavami, ki so jih bolj ali manj uspešno prebrodili.
Zato smo vsakemu posebej zaželeli v Novem letu 1980 mnogo sreče, zdravja in uspehov z željo, da se v prihodnjem letu ob istem času zopet vidimo.
Navdušenja in sreče, ki je žarela tem ljudem iz oči, ni mogoče opisati. Bili so presrečni in
presenečeni obenem, da smo ie jih spomnili najmlajši v krajevni skupnosti, da nismo pozabili nanje, ki so prispevali v<slik delež k temu, da mladi rodovi danes živimo v svobodi.
Še enkrat vsem srečno, predvsem pa zdravo npvo leto 1980! j '
MARTA OREŠN1K
Ob prehodu starega leta v novo smo se spomnili starejših občanov v krajevni skupnosti Volčji potok tudi mladi. Na seji predsedstva OO ZSMS in IO SZDL je bilo domenjeno, da ob novem letu 1980, podobno
VOZNIKI POZOR!
- viilkanizadja
- premontaža gum
- centriranje koles
- prodaja avtoplaščev SAVA Kranj
Vam hitro in solidno opravi VULKANIZERSTVO JANEZ SITAR, VRHPOLJE 25, KAMNIK
Delovni čas od 8-12 in od 15. do 19. ure, sobota od 8. do 17. ure
kot leta nazaj, obiščemo vse starejše občane v krajevni skupnosti na domu in jih obdarimo s skromnimi darili ter jim zaželimo še mnogo sreče, zdravja in uspeha v letu, ki prihaja.
Tako smo se 29. decembra ob dogovorjenem času zbrali, se razdelili v tri skupine in se odpravili po domovih, kjer prebivajo naši najstarejši vaščani. Ob tem je treba povedati, da kljub temu, da je naša krajevna skupnost dokaj majhna in ma-■ loštevilna, v njej živi 16 občanov, ki so stari nad 70 let. Ob tej številki se lahko zamislimo: 70 let ni tako malo. Kaj vse so morali ti ljudje v življenju prestati? Vsi vemo, da njihova življenjska pot ni bila lahka, ni bila posuta z rožami, ampak tudi s trnjem. Srečevali so se s
OBNOVLJEN ZADRUŽNI DOM
Urejena zunanjost je bila vodilo sveta krajevne skupnosti Komenda, ko so se po izselitvi trgovskega podjetja Kočna iz zadružnega doma v Komendi pričela obnovitvena dela na tem objektu. Za naložbo, ki je stala skoraj 20 tisoč dinarjev, sta sredstva prispevala stanovanjska skupnost Kamnik in Emona. Pri organizaciji obnavljanja pa je sodelovala tudi krajevna skupnost, pri čemer sta še posebej pridno poprijela za delo Janez Kimovec in Marjan Žnidar. V zadružnem domu so obnovili tudi notranjost, tako da so dobili urejene prostore stanovalci in tudi krajevna skupnost. V spodnjih prostorih bo imela svojo trgovino Emona in sicer za prodajo gradbenega materiala, železnine ter materiala za kmetijstvo in kmetijsko mehanizacijo.
Lepi boji kar ateistov
Sredi decembra Je bil v Domžalah prijateljski karate turnir, ki se ga je udeležilo okrog devetdeset tekmovalcev iz vseh večjih slovenskih klubov, saj so nastopili karateisti iz Ljubljane (KK Forum), Maribora, Nove Gorice, S .»Sitega, Radeč, Sevnice, Ivanč-ne Gorice, Kamnika in Domžal.
Tekmovalci so se pomerili v treh kategorijah:
- v nižji kategoriji (nosilci belih pasov)
- v srednji kategoriji (nosilci rumenih in oranžnih pasov)
- v višji kategoriji (nosilci zelenih, modrih, rjavih in črriih -mojstrskih pasov).
Boji so bili lepi, predvsem v višjih kategorijah. Očitno je bilo, da so poletne priprave in seminar v Umagu, ki se ga je udeležilo tudi osem Kamničanov, znatno pripomogli k čistejši tehniki in večji kvaliteti bojev.
Kljub nekaterim manjšim poškodbam je tekmovanje v Domžalah potekalo v pravem športnem duhu, saj so se tekmovalci zavedali, da v karateju preizkušajo psihofizične sposobnosti tekmovalca: njegovo hitrost, reakcije, moč, občutek ravnotežja, sposobnost koncentracije in kontrolo udarcev.
Tudi kamniški karateisti (v tekmovanjih v okviru priprav na ta turnir smo zasedli drugo in tretje mesto) smo na turnirju v Domžalah prikazali sadove trdih treningov. Uspeh ni izostal. Štirje tekmovalci so prišli med deset najboljših. Najbolje sta se uvrstila Cveto Balantič s tretjim mestom v srednji kategoriji in Sašo Mikuš, ki je po hudem finalnem boju z Ljubljančanom Rističem v višji kategoriji zasedel prvo mesto in si s tem priboril pokal Domžal.
Novi uspehi so nam dali novega poleta in se s še večjo vnemo pripravljamo na novo sezono, ki
se prične konec januarja oziroma v začetku februarja z regijskim tekmovanjem. Kljub ne ravno rožnatim pogojem za treninge (telovadnica, rekviziti) kamniški karate pridobiva tako na kvaliteti
kot na kvantiteti, skladno s tem pa lahko pričakujemo tudi večje uspehe.
Komisija za informiranje pri KK Kamnik
Prehodni pokal spet Domžalam
V organizaciji šahovskega kluba Virtus je bil v začetku decembra na Duplici tretji šahovski turnir za prehodni pokal Vinka Do-baja. "
Vinko Dobaj se je rodil 9. februarja 1922 v delavski družini na Duplici. Po končanem šolanju se je zaposlil v stolarni takratne tovarne Remec, kjer se je tudi priključil naprednemu gibanju. Leta 1937 je bil sprejet v zvezo komunistične mladine Jugoslavije. Ko se je začela druga svetovna vojna, je bil med prvimi kamniškimi borci, ki so se 27. julija uprli sovražniku. Svobode ni dočakal, saj je padel na Veliki planini.
V njegov spomin so se tudi letos zbrale šahovske ekipe iz Domžal, Mengša, Radomelj in, Duplice na brzoturnirju, ki naj bi prinesel že tretjega zmagovalca. Glavni favorit je bila ekipa Domžal, ki tekmuje v drugi zvezni ligi in ima v svojih vrstah tudi slovenskega in državnega prvaka v sindikalnem šahu Vida Vaupeti-ča. Tudi ostale ekipe so bile močne, saj so bili v njih trije mojstrski kandidati, sedem prvokate-gomikov, sedem drugokategor-nikov in trije tretjekategorniki.
Tekmovanje je bilo izenačeno, saj je šele dodatni dvoboj med šahisti Domžal in Stola dal končnega zmagovalca. Domžalčani so bili boljši in so tako pokal osvoji-
li že drugič zapored. Na prvem turnirju je namreč zmagala ekipa Stola.
Končni vrstni red: 1. Domžale, 26 točk, 2. Stol, 26 točk, 3. Virtus Duplica, 12 točk, 4. Mengeš, 9 točk, 5. Radomlje, 7 točk.
TONE TREBUŠAK
Priznanje ZTKOS za Ivana
Zveza telesnokultumih or-' ganizacij Slovenije je na svoji redni skupščini decembra podelila priznanja športnikom, ki so v letu 1979 osvojili medalje na evropskih ali svetovnih prvenstvih.
Med dobitniki priznanj je bil tudi Ivan Pibernik iz Su-hadol pri Komendi, ki je na evropskem prvenstvu para-plegikov v atletiki na Dunaju osvojil zlato medaljo v metu diska in srebrno v metu kija.
Ivan se ukvarja z invalidskim športom od leta 1972, ko je po avtomobilski nesreči ostal invalid - tetraplegik. Težka invalidnost mu ni vzela volje do življenja, prav šport pa mu je veliko pomagal, da je lažje prebolel krizo.
Prvi večji uspeh je dosegel
prav na Dunaju, ko je dobil za met diska srebrno medaljo. Bila je to lepa vzpodbuda za naprej in uspehi so se začeli vrstiti; zlata medalja v
metu diska v Rimu, dve srebrni in ena bronasta leta 1977 na Dunaju in ponovno na Dunaju zadnji večji uspeh, za katerega je tudi prejel priznanje. Ivanovo vitrino krasijo še številna priznanja, medalje in pokali, osvojeni na republiških in državnih tekmovanjih.
Paraplegiki se zavedajo, da je za njihovo psihofizično kondicijo šport izredno koristen, zato ga množično gojijo. V svojih vrstah imajo odlične športnike, ki so že osvojili odličja na svetovnih in olimpijskih tekmovanjih. Društvo paraplegikov SRS jih pri tem vzpodbuja in jim omogoča pogoje za trening in tekmovanja.
JOŽE GLOBOKAR
Titan - sindikalni prvak
Vsako leto beležimo vedno manj udeležencev na občinskih sindikalnih igrah, zato z množičnostjo vsekakor ne moremo biti zadovoljni. Čeprav je treba reči, da se osnovne organizacije sindikata v občini trudijo za dobro vključitev na področju telesne kulture.
Za organizacijo aktivne vadbe v delovnih organizacijah skrbijo predvsem referenti za šport in rekreacijo, ki se s tem ukvarjajo poklicno ali amatersko. Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnemu svetu si prizadeva, da bi zagotovila vsakemu zaposlenemu možnosti za rekrei-ranje.
Na letošnjih sindikalnih igrah je v devetih panogah nastopilo 894 tekmovalcev, od tega 769
moških in 125 žensk. To pa je komaj 9% vseh zaposlenih v kamniški občini. K množičnosti je največ prispevala delovna organizacija Stol, ki je nastopila z 121 tekmovalci, sledijo Titan in Kemijska industrija Kamnik. Nastopila so moštva iz 26 osnovnih organizacij sindikata.
Občinski prvaki v posameznih panogah so postali:
mali nogomet - Zarja; šah -Stol; rokomet - Stol; odbojka -Titan; tenis - Zdravstveni dom; streljanje - Titan; keglanje -Stol; namizni tenis-Titan; smučanje: do 25 let - Titan; od 26 do 35 let - KIK Kamnik; nad 40 let - Svilanit.
Skupna uvrstitev v vseh panogah prvih desetih:
L-Titan - 937 točk; 2. Stol -
649 točk; 3. KIK - 532 točk; 4. Svilanit - 426 točk; 5. Alprem -387 točk; 6. Zarja - 380 Točk; 7. SO Kamnik - 352 točk; 8. Utok - 323 točk; 9. Graditelj - 268 točk; 10. Eta-251 točk.
Kriterij za dodelitev točk je bil osvojeno mesto v posamezni panogi upoštevala se je tudi množičnost - to je, kakšno število tekmovalcev je imela posamezna organizacija sindikata. Organizacija tekmovanj je bila zaupana 'športnim klubom kamniške občine*. Tekmovanje je bilo izvedeno v vseh panogah, razen v plavanju in košarki. Največ ekip je sodelovalo v malem nogometu, medtem, ko je nepričakovano padlo zanimanje za šah, saj so nastopile le štiri ekipe. (Lansko leto 10 ekip).
Slovenska odprava v Novo
Včasih, ko je bil alpinizem pri nas še manj razvit, je bil obisk francoskih Alp že kar prava odprava. In že takrat so naši alpinisti tam splezali marsikatero težko steno, čeprav s skromnimi tehničnimi pripomočki. Današnji čas pa je posvetil tudi alpinizmu in odpravarstvu več pozornossti in več sredstev. Mnogi alpinistični odseki kar sami organizirajo društvene odprave. V Kamniku je še nismo, vendar smo v vsaki odpravi zastopani. Saj smo tudi eden najstarejših in najbolj delavnih odsekov v Sloveniji. Tako bomo tudi v odpravi v gore Nove Zelandije prispevali dva naša mlada in zelo aktivna alpinista: »Janka Plevela in Janeza Benko-viča.
Odprava bo krenila na pot 24. januarja, štela pa bo šest članov. V Novi Zelandiji bodo mesec dni, ko je tam ravno poletje. Plezali bodo v gorski skupini okrog Mt. Cooka (3764 m), ki je tudi najvišji vrh te dežele.
Našim alpinistom so te gore precej neznane, saj je to zelo oddaljeno področje in le redki so, ki so ga obiskali. Tudi drugim alpinistom po svetu je to področje uganka, saj so gore neraziskane, prvobitne in na marsikateri vrh še ni stopila človeška noga. Vreme je tu nestanovitno, do sten so dolgi in težki dostopi. Plezali bodo v glavnem ledne in kombinirane smeri, saj je v teh gorah- kar precej snega, ledenikov, serakov.
Kaj več o gorah bomo izvedeli, ko se bosta fanta vrnila, sedaj pa ju spoznajmo.
JANEZ BENKOVIČ
Alpinist je od leta 1977, pleza pa od leta 1975. Je tudi pripravnik za GRS (gorska reševalna služba), študent na VŠTK. Doslej še ni bil na odpravi, je pa že plezal v
Franciji, in tudi pri nas je preplezal veliko težkih smeri. Od prvenstvenih je preplezal: laz razočaranj v Kalškem ?rebenu, Varianto Hruške v Coglu, Zajedo s Centralnim vebrom v Rzeniku, Sta-netovo smer v Kalški gori.
Ima tudi: prvo ponovitev Forme vive v Anica kuku (Paklenica), drugo ponovitev Zajede usmiljenja v Vežici, prvo zimsko ponovitev Bobnarja v Brani, drugo ponovitev in hkrati prvo solo prav tako Bobnarja, drugo zimsko ponovitev Pripravniške grape v Planjavi. ■
Razen tega je preplezal še naslednje težke smeri: v Pa-klenici: Brid klina, Funkcijo; v Severni Triglavski steni: Helbo s Čopovim stebrom, Ljubljansko smer; v Dolgem hrbtu: smer Šimenc-Škarja, Trikot; v Rzeniku: Kamniško smer, Centralni steber; v Julijskih Alpah še: Steber Šit, Zajedo Travnika, v Franciji: greben Brenve, (Mt. Blanc) SV greben (Grand Char-moz), Corneau-Devaille (Les Droites)
Ima tudi veliko turnih smukov in spustov s smučmi: po Petem žlebu (Storžič) Čez jame (Grintovec)
JANKO PLEVEL
Drugi član kamniškega dela odprave je zaposlen v tovarni Svilanit. Alpinist je od leta 1977, pleza pa od leta 1973. Ima že okrog 160 vzponov, od, tega 6 prvenstvenih:
Direktna na Jermanov turn, Stanetova smer v Kalški gori, Mekinjska smer v stolpu Skute, Vroča poč v Vršičih, Sinji slap pod Češko kočo in v Rzeniku: Zajedo s Centralnim stebrom.
Tudi Janko je pripravnik za GRS. Na odpravi še ni bil, vendar je v tujini že veliko preplezal, saj je bil v francoskih Alpah, v Avstriji, v poljskih Tatrah.
Ima zelo veliko kvalitetnih vzponov: prvo zimsko grebensko prečenje od Krvavca do Velike planine v Rzeniku: Centralni steber in Kamniško smer, obe smeri po dvakrat (verjetno edini, ki jih je preplezal dvakrat), v Pakleni-
ci: Brid klina, Funkcija; Brana: Bobnar z izstopno varianto-tret-ja ponovitev, Triglav: Skalaška smer s Čopovim stebrom, Francija: SV greben v Grand Charmo-zu, Corneau-Devaille v Les Droites in še veliko drugih.
Zdaj lahko obema alpinistoma zaželimo srečno pot, veliko ple-zalskih užitkov in srečno vrnitev. Oba bosta še najbolj vesela, če bo čimprej rešen problem viz, ki jih še niso odobrili. Edino to lahko prepreči alpinistom iz Slovenije odpravo, na katero si tako želijo in za katero so se toliko pripravljali.
IRENA MARKUŠ
Zlate značke značke ZTKJ
Zveza za telesnokulturo Jugoslavije (ZTKJ) je podelila zlate značke za najzaslužnejše športnike leta. To so zelo visoka priznanja, saj jih podeljujo le za najvišje športne dosežke na svetovnih in evropskih prvenstvih. Gotovo je velika čast, da so tokrat med nagrajenci spet Kamničani. Drugič v zgodovini kamniškega športa je doletela ta čast naš kraj. Prvič je bila podeljena Kamniča-nu leta 1975: Bojanu Pollaku.
■ V letu 1979 pa so dobili zlate značke ZTKJ trije člani Alpinističnega odseka Kamnik: Dušan Podbevšek, Bojan Pollak in Tone Škarja. To je najbrž dovolj zgovoren dokaz, kako visoko je razvit alpinizem v Kamniku. Mimogrede: v prejšnji sezoni smo prvi AO v Sloveniji -po številu opravljenih zimskih vzponov.
Razglasitev rezultatov za leto 1979 bo v sredo, 16. 1. 1980 ob 17. uri v sejni sobi SO Kamnik.
Da bi v bodoče čimbolje delovali, je komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Kamnik izdelala program dela, ki temelji na dosedanjih izkušnjah ter možnostih in potrebah delovnih ljudi. Pri izvajanju programa športne rekreacije moramo posebno izpostaviti množičnost. Zato je potrebno za množično rekreacijo racionalno izkoristiti prostorske možnosti telesno-kulturnih objektov in vzpodbujati tudi druge oblike kot so: trim akcije, planinarje-nje, kolesarjenje, mnogoboji, delavska športna tekmovanja v okviru TOZD in DO. Da bi pomanjkljivosti v čimvečji meri odpravili, bo treba v letošnjem letu posvetiti največ pozornosti naslednjemu:
- usposobiti bo treba referente za rekreacijo in predsednike komisij za šport in rekreacijo, zato bo februarja v okviru izobraževanja organiziran enodnevni seminar. Zahtevati je treba, da bodo v sleherni osnovni organizaciji sindikata imenovali komisijo oz. referenta za šport in rekreacijo,
- da bo informiranje o sprejetih sklepih komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu sprotno, bo treba redno objavljati v Kamniškem občanu ali preko drugih oblik informiranja,
- razširiti sodelovanje z SITKS in ZTKO občine Kamnik, še posebno pa z odborom za rekreacijo pri ZTKO,
- za množično rekreacijo je potrebno uveljaviti dogovor o financiranju, ki ga opredeljuje portoroški sporazum 50 : 50, kar se v praksi ne izvaja v celoti,
- preko OOS zahtevati, da v delovne organizacije v svojih kratkoročnih in srednjeročnih plahih planirajo potrebna finančna sredstva za množično rekreacijo kot sestavni del plana.
ANDREJ PERČIČ
'KAMNIŠKI 0BÇAH
KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor -glavna in odgovorna urednica Jana Taškar-tehnični urednik Franc Mihevc -Izhaja dvakrat mesečno -, Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.