IH. ttnRta.
IMMM i ptt,». WH HH.
urni. leio.
^^^^^^^^^^l                         ^^^^^^^|                         ^^^^^^^H        ^^^^^^^H           ^^^^^^^fl ^^^^^^H                ^^^^^^^^^^^_^^^^                   '^^^^^^^^^^^^^^k^^^^^^H                   ^^^^^^^^^^                        ^^^^^^^^^^^^^^B                            ^^^^^^^^l                                                  ^^^^^^^^^^^^^A ^^^^^^1                  ^^^^^^^^^^^^^^^H                    ^^^^^^^^1     ^^^^^^^K              ^^^^^^^1        ^^^^^^^H               ^^^^^^^h         ^^^^^^^^H
.Slovenski Narod* velja v li«IU|aml
na dom dostavljen:                >           ▼ »privništvu prejeman:
Rio leto naprej   •   ♦   •   .   K 24— I ćelo leto naprej   .   t   m   .   K 22w
pol leta       ,       .....12-— I pol leta        „       .   .   .   .    # U*—
žetrt leta     m       .   .   •   .    •    6'— I Čctrt lett      m       •   .   •   .    .    550 taa mesec    »      •   •  *   •   •   2*— • na mesec    m      .   .   •   •   ,   1*90
Dopisi na} se frankinjo. Rokopisi se ne vračaj©. Dr«dml*tTO: banova «Uca *t 3 (v prtf^fo le*oj •■!■•— M. M.
htterati veljajo:  peterostopna  petit vrsta sa eakrat po  16 vtaL, u dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat  po 12 vio.  Pirte in sakvila vrata 30 vla
Poslano vrsta 30 via Pri večjih taucrajab po doftPtiMa.
Upravaiitvu naj se poiiljajo naročnine, reklamacije, insefsM Lti,
to je administrativae stvari
———    Pmimiih fttevUlui v«l|« t# vtea*t#v.   ——^— Ha pia*Ma* astoćHa bsex istodobne vposlatve naro&ria* at M mtm.
•Slovenski Narod' vel|a po postiš sa Avsho-Ogrsfco:                 .                    za Nem^jo:
ćelo leto sknpaj naprej      .   K 25*— I ćelo leto naprej            .    ,    K 30*—«
pol leta       „         -     .   •    • 13'— I          »      ,.                _t         j * *
«*t leta     Z        ^     .   .    I   6*50        " Araeriko u vse druge dežele:
na mesec    „         •     •   •    •    2 30 * ćelo leto naprej    .   .    .    .   K 35-—
Varasanjen glede tateratov se nij priloži za odgovor dopisnica ali znamk** lpi«inMiiy (spođaj, đvcriKe lcro), KaaAava šlic« ftt 9, telafen at M*
Boj Ljubljane za đeinicc Dolenjsfcih zelcznic.
Sedai je dospela razsodba najvišjega sodnega dvora v znani pravdi mestne občine proti akcijski družbi Dolenjskih železnic. Mestna obči-na je to pravdo izgubila ter se mora udati usodi, da so delnice, za katere je svoj Čas plaćala 110.000 K, danda-ces brez vsake vrednosti.
Pos:opanje državne uprave v zadevi delnic Dolenjskih železnic vzbujalo je splošno nevoljo in lahko se reče, da na Kranjskern razun za-stopnikov S. L. S. ž njim nikdo ni bil zadovoljen. Ti zastopniki so se po-stopanja vlade se veselili, ker so se obenem znebili bremena deželne garancije in ker se je obenem prizadel mestni občini hud udarec, s katerim se je uničilo nad sto tisoč kron mest-nega premoženja. Mestna občina se Je branila in je pravdo v prvi stopnji tuđi dobila. Prepričani pa smo. da bi tišti, ki se sedai nad njeno izgubo v pest sinejejo, bili svoj čas najbolj kričali, če bi se bila občina tiho udala ter z veseljem hitela pod sekiro železni-škega ministrstva!
Stvar sama na sebi je znana. Delniška družba »Dolenjskih železnic« je na nekem izvanrednem obč-nem zboru z glasovi delnic, ki se na-hajajo v rokah države, sklenila, da se dajo dolenjske železnice v najem državi, katera prevzame v svojo plačilno obljubo prioritete in plača kakih 16.000 K na leto, da upravni odborniki ne bodo brezplačno na Du-naj zahajali. Po preteku 75. let, računano od početka železnic, pa pade vse v roke države, katera nima no-benemu niti vinarja poplaćati. Ob enem se je sklenilo. da se skrči kon-cesijska doba za 15 let, torej za tišti čas, v katerem so se imele iz dohod-kov amortizirati delnice.
Ta sklep je pomenjal cisto vsak-danjo silovitost, zagreseno nad zasebnim! delničarji! O tem bi bilo nepotrebno vsako pisarenje, ker je tuđi tiejuristu stvar tako jasna, kakor je Jasna luč solnea.
Občinstvo bo pri teh razmerah zanimalo izvedeti razloge najvišjega sodnega dvora, o katerih nočemo iz-
reci nikake kritike; samo toliko nam bodi dovoljeno pripomniti, da nas ni-kakor nišo prepričali, da tožba mestne občine ni bila v zakonu utemeljena.
Mesma občina je pred vsem na-glasala, Ja qxe v pravdi za zaseb-nopravne >         e. katere morajo do-
biti varst\ i sodiščih. Na to ođgo-varja naj\        -odni dvor tako-le:
^Unter          Gesichtspunkte des
cren Rc nsgrundes behauptet die Klagerin anachst, dass Jeder-mann, der >cin Vcrmogen in eine Aktiengesellschaft einlege, dies in dcr Absicht tue, um zu er\verben, dass ihm deshalb selbstverstandlich das Gesetz hiebei schutzen miisse. Ganz abgesehen von der Frage nach der RichtigKeit dieser Anschauung, vvelehe den VViderstrei: zviischen dem rein vermogensrechtlichen In-teresse des eir.zelnen Aktionars und dem unter Umstanden weit mehr in Betracht kornmenden vvirtschaitli-chen Staatsinteresse ausser Acht lasst, und ubersieht, dass "\veder in den die Aktiengesellschaft betretfen-den Bestimmungen des Handelsge-gesetzbuchesnochindem aktiven Re-gulativ dem einzelnen Aktionar in Be-ziehung aui die Erreichung des ange-gebenen Z\veckes gegen statutenge-masse Mehrheitsbeschliisse ein Schutz gewahrt ist, steht der Annah-me, dass die Klagerin ihre 550 Stiick Stammaktien in der Absicht, um aus denselben selbst Geuinn zu ziehen, gezeichnet babe, der ausser Streit stehende Sachverhalt entgegen. Hiernach hat die Klagerin einen Teil jener 6000 Stammaktien erworben, deren Zeichnung Voraussetzung fiir die Uebernahme der Garantie in An-sehung des zur Verzinsung und Til-gung des Prioritatenanlehens not-\vendigen Reinertrages durch das Land Krain war, also um das Zustan-dekommen des Baues der Unterkrai-ner Bahnen, an welchem die Klagerin als Landeshauptstadt und Aus-gangspunkt dieser Bahnen offen-sichtlich interessiert v/ar. zu for-dern, erfolgte die Zeichnu: z der Ak-tien von Seite der Klager   .«
Mi vzamemo razloge najvišjega sodišča spoštljivo na zna ic vendar pa bi ponizno zastopali voje mne-nje, da gospodarski interc    države v
privatnopravnih prepirih nima prav nobenega prostora. Posebno pri državnih železnicah bo odslej železniški minister diKtator. ki bo diktiral tuđi naivišjemu sodnemu dvoru na Duna-ju, kako naj s*xli in kako naj ne sodi v železniških zadevah.
Na drugem niestu je občina v svoji pravdi zastopala stališče, da ima vsak delničar temeljno pravico do dividende in pred vsem do tega, da se mu vsako leto predlagajo računi o resničnih stroških in dohodkih delniškega podvzetja. Vsled sklepa izvanrednega občnega zbora Dolenjskih železnic pa odslej delničar ne bo dobil drugega računa, nego samo glede tistih 16.0(Ml K. katere bodo čla-ni upravnega odbora vsako leto med seboj razdelili. O tem, koliKo pa so železnice resnično nesle dotično leto, pa ne bo dobil delničar nikakega pojasnila in naj so železnice donašale faktično še tako visok dobiček.
Gre torej za navidez-nost, katere sodniki braniti ne bi smeli. Temu odgovarja najvišji sodni dvor :ako-le:
»Wenn die Revision meint, dass die Aktionare in ihrem Anspruche aut Legung einer jahrlichcn Rech-nung geschadigt \vorden seien, weil der Staatsverwaltung nicht die Pflicht auferlegt wurdef iiber die wirkiichen Einnahrnen und Ausgaben alljahrlich der Generaf-Versammlung Rechnung zu legen, so tibersieht sie, dass der Staat als Pachter deren Be-trieb ja nich: fiir Rechnung der Be-klagteu, sendern fiir eigene Rechnung ftihrt, und dass gar kein Anlass bestand, vom Staate als Pachter eine solehe Rechnungslegung zu verlan-gen, weil die Beklagte an dem aus dem Betriebe der Bahn sich ergeben-den Ge\vinn oder Verluste nicht be-teiligt ist (§ 3 des Vertrages), das Recht der Aktionare aber von der Gesellschaft Rechnungslegung iiber die Einnahmen und Ausgaben der Gesellschaft zu verlangen durch das Pachtverhaltniss gar nicht beriihrt wird.«
Tukaj se sklicuje vrhovna instanca na § 3. najemne pogodbe, katera se je s pravdo izpodbijala. Da nam taka pravniska argumentacija ne more biti vzor, tega nam ni treba posebej naglašati.
Še bolj značilni so razlogi, s ka-terimi opravičuje najvišji sodni dvor sklep, da naj se skrči za 15 let Konce-sijska doba. Z matematično gotovost-jo se da sklepati, da morajo Dolenjske železnice v tistem trenutku, ko hodo poplaćane vse prioritete, postati visoko aKtivne. Kot take pa morajo tuđi že preje postati, ker se mora vsled belokranjske železnice promet na njih znatno pomnožiti. Normalen človek mora priti do sklepa, da bi Dolenjske železnice, če so ostale v tišti ponizni meri samostojne, kakor so bile pred famoznim izvanrednim občnim zborom,v kratkem nosile pri-merno dividendo in da bi se bile v zadnjih 15 letih amortizirale do zadnjega vinarja.
Ali o vsem tem ni hotel najvišji sodni dvor ničesar slišati; oklenil se je marveč razlogov. ki se Tatto-le glase:
»Was die Herabsetzung der Kon-zessionsdauer um 15 Jahre betriff;, so muss vor Allem hervorgehoben werden, dass nach § 1 des Pachtver-trages diese Herabsetzung eine Voraussetzung fiir das Zustandekom-men des Vertrages bildete and sich als teilweises Entgeit, als Gegen-wert fiir die Uebernahme der Priori-tatenschuld durch den Staat dar-stellt. Wenn, \vie von Seite der Un-tergerichte in Hinblick auf § 37 Z 5 der Statuten mit Recht angenommen \vurde, die Generalversammlung be-rechtigt war, den vorliegenden Pachtvertrag mit der Staatsverwal-tung zu schliessen, dann kann auch in der Festsetzung der Gegenleistun-gen fiir die vom Staate in diesem Vertrage ubernommenen Lasten eine den obligatorischen Anspruch des Aktionars im Sinne des Art. 216 HGB in seinem Bestande beeintrach-tigenden Verfiigung nicht gelegen sein. Fiir die Annahme einer unent-geltlichen Zuwendung an den Staat fehlt es ebenso wie fiir die Be-hauptung eines Schein(Pacht)ver-trages an jedem tatsachiichen An-haltspunkte.-----------
Die statutarischen Bestimrnun-gen §§ 50, 51, 15, 47 und 48 betreffend den Dividendenbezug bezw. die Amortisation der Aktien (Liquida-tionsquote) setzen alle den Fali vor-aus, dass ein zu verteilendes Reiner-
tragnis bezw. ein bei Auflosung det Gesellschait zur Verteilung an die Aktionare nach Berichtigung dei Gesellschaftsschulden noch verblei-bendes Vermogen vorhanden sei, keiner dieser Falle lag aber bei der Beschlussfassung am 19. Mai 1913 vor. Von einer Verletzung des durch die gedachte Voraussetzung beding-ten Rechtes aut Dividenden bezw. Amortisations- oder Liquidations-quoten komite nur dann gesprochen werden, \venn ungeachtet des Vor-handenseins eines Reinertragnisses bezw. eines Reinvermogens die Zu-weisung an die Aktionare entgegen den bez\v, Statutenbestimmungerr unterblieben ware. Es ist zwar ganz richtig, wenn die Revision behauptet, dass zwischen den Aktionaren der beklagten Gesellschaft kein Unter-schied gemacht uerden diirfe, dass alle Aktionare die Folgen schlechter Geschafte. vvelehe die Gesellschaft macht, tragen miissen, allein fiir die Annahme, dass der Staat in seiner Eigenschait als Aktionar gegeniiber den anderen Aktionaren der Gesellschaft begiinstigt worden sei, fehlt jeder Nachweis. Die Verpachtung der Bahn an den Staat steht mit dem Aktienbesitz desselben in keiner not-wendigen Zusammenhange. Dass sich ein anderer Pachter, welcher der Gesellschaft vorteilhaftere Be-dingungen, insbesondere einen hoh-eren Pachtschilling gevvahrt hatte, iiberhaupt und insbesondere unter den Aktionaren der Beklagten gefun-den hatte, hat Klagerin nicht behauptet, eine Verletzung des Grund-satzes der Gleichstellung der Aktionare in Beziehung auf ihre mit dem Aktienbesitz verbundenen Rechte kann aus der Verpachtung an den Staat nicht gefolgert \verden. Wenn es auch im Bereiche der Moglichkeit liegt, dass der Staat aus der Pachtung und aus der damit verbundenen Kiirzung der Konzessions-dauer einen Vorteil zieht, so darf doch nicht iibersehen werden, dass der Staat ausser der Prioritaten-schuld, deren Abstattung ungeachtet der Landesgarantie in letzterer Linie doch der Gesellschaft selbst abgele-gen ware, eine Reihe von in Anbe-tracht der Lange der Pachtzeit als wahrscheinlich zu bezeichnenden Gefahren  aus   Elementarereignissen,
LISTEK.
Vrban.
Spisal C. Q o I a r.
Tz rosnega žita se je vzdignil gkrjanec, zažgolel in se vriskaje spu-stil navzgor v belo in sinje nebo, solneu nasproti, ki se je smejalo od izhoda in mu je žarelo zlato lice, kakor da se vozi na svatovskem vozu po vedrem nebeškem polju. Kamor se pripelje, zasije nebo v jasni modri-ni, oblački ginejo, kadar se napijejo na solnčni svatbi jasne toplotc. In solnee se lesketa radosti in razposa-jenosti in vroče poljube siplje v pozdrav svoji nevesti, razkošno oven-čani zemlji, ki se je oblekla v pisano krilo in si pisanega cvetja zat3Jinila v nedrija in za pas.
Sijalo je tiho, zlato jutro, nebo je bilo samo tu in tam Še posuto s snežnimi ovčicami. ki so se razpasle in razletele po božji poljani, da iih ne bi zadelo plamteče oko. Moj Bog, to je bil rajski čas, tako svetel in devi-ški, kot bi svatovali angelci, kot bi pela in maševala sama sveta nede-ija. Vsenaokoii rosa in žarki, iskre in biseri, petje in cvetje. Zeleno se \z-preminjaste oči so se bliskale iz žita, iz tenke, mlade rži in temne, bohot-no kipeče pšenice, in po njivah so se
podile in valovale hladne, mehke sa-pice, kakor bi se skrivale in letale re-vidne deklice. Kakšno jutro je to!
In polje! Glej, kako se je zgrnilo v daljavo, kako je naraslo in se zalilo kot mlado dekle, razpasano in po!-no čvrstega zdravja. Kamor nese oko, morje samih rož, zelenja in trave, kakor bi si postlala deva na livadi in bi dihala in bi valovali njeni razpleteni lasje in plapolali v rosni sapi. Cvet šepeče s cvetom in se ^a-nja in ziblje, a kadar zapiha veter, tedaj se zdi, da hite cvetovi po polju od enega konca do drugega, se spod-tikajo in padaio in zopet beže v ur-nem objemu. Ob strani se lije žito v zelenih valovih, visoka, sočna in sinjebleda rž se gosto pretaka, in njeno klasje cvete. Po drobnih bil-kah, po vitkih in visokih stehričih, se vzpenja na zavrtih nogah beli slak, kot bi jezdil in napival z lilija-stimi kelihi. Globoko pod klasjem, spodaj nad prepeličjim gnezdom, v razorih, se žari in kriči živo rdeči, široki mak. Plavice, modri poljski na-geljni, gledajo izmed žita, drobne, vijoličaste cvetke pa so njivo nago-sto prepregle, skrivajo se med pšenico in se tišče prsti. Oj, kako bujne in skromne, gizdave in preproste, nedolžno pisane in bogate so njive! Bog z vami, kako ste krasne!
Sredi polja, med njivami, na po-dolgasti, nekoliko vzvišeni plani je stal Vrbanov uljnjak. Star in sklju-čen se je sklonil in najmil pod zele-
nim in gostim mahom, ki je kakor baržun zagrnil slamnato streho, tako da je sedela na njem kot zelena kučma. Stal je na polju že od nekdaj, in zdavnaj so že strohnele tište roke, ki so postavljale in vezale te tramo-ve, in bogvekje je glava, ki je mislila in ugibala, ali bo novi uljnjak v srečo njemu in njegovemu rodu. Stal je sredi vedno se izpreminjajo-čega, živega polja, med zelenimi, zlatimi in belimi njivami, sredi pšenice in škrjančkov. objet od solnčnih žarkov in mrzle burje. Samo uljnjak ni cvetel spomladi, ko se je zemlja ogrinjala v ženitovanjski plaše, bil je star, nem in gluh, nizko sklonjen sredi rosnega cvetja in bohotnih žit, poleti ni zorel in jeseni ni umiral. Živel je zmeraj, mladi starec, noč in dan je šumelo in vrelo v njem, zvenelo je, kot bi pele tenke, tenke strune, in bučalo je, kot bi odmeval globok, ni-zek bas.
In v uljnjaku je bil panj pri panju, kakor kraljestvo poleg kraljestva, osem panjev na širino in devet na visino. V vsakem je kraljevala matica četi pokornih in marljivih delavk ter tropa neskrbnih,sladkosnedih trotov, ki so lahkomiselno zapravljali in pili imetje ter bili v škodo gospodarstvu.
Uljnjak ni cvetel, a dehtel je po-zimi in poleti kot najslajše rožice; na moč je dišalo iz nizke, lesene kočice, in kdor je šel mimo, se je ustavil in duhal in dihal sladko sapo.
Spomladi, ko je solnee   stooilo
sneg in zazvonilo z belimi zvoneki, so se začele gnesti Čebele iz panjev, in v zlato opoldne se je potegnil na plan dolg, živ in pojoč curek brez konca. Vlilo se je iz uljnjaka in pod solnee, na čelu vsem matica, in visoko v zraku so obhajali svatbo. Začelo se je življenje in radovanje, dan na dan so rojile čebele. živi, šumeči ko-bulji in grozdi so se obešali po hru-škah in jablanah, in to je trpelo vso pomlad. Od jutranje zore do hladne-ga mraka so letale čebele po cvetju, kjer so bile odprte rožne čaše in so vabile na sladko hrano. S polja, s hol-ma, iz lesov, so prinesle sapice sladko vonjavo, in mahoma se je zgrnila tja vsa vojska, šumeča in bučeča. Naj je cvetel kostanj ali detelja, ves uljnjak se je povabil v goste. In jeseni je zacvetela ajda, njive so se izpre-menile v bele in rdeče pasove, ž nji-mi se je zvezalo in ovilo polje, in na njih je pila in pela Čebela pri čebeli. Srkale so in se potapljale v rožno morje, a nad njimi je plavala lahna megla, vsa napojena in prepledena s solnčnimi žarki.
Bistro in čisto je nedeljsko jutro, srebrn mir plava nad poljem. Zemlja je pokojna, njiva je praznično svetla in zala, žito se igra v slad-kem, prijetnem veselju in šumi in hiti po lehah in razorih. Čebelar Vrban se je vrnil od jutranje maše; iz cer-kve na nasprotnem griču jo je mah-nil naravnost med žita in po mejah, med škrjaočki in makom, je prišel do
uljnjaka. Čebele so šumno škropile iz panjev in izginjale v solnčnem zraku, a s polja so se zgrinjale težko obložene čete vprašenih delavk. Ustavil se je sredi goste trume in zadovoljno se je smehljal, ves obraz mu je bil poln veselja, po gubah in pro-gah se je razlivala nedolžna radost preprostega človeka, ki živi s poljem in s Čebelami, kakor s svojim bratom in prijateljicami. Kadil je in ob-jemal z obemi rokami malo pipico, okovano s svetlimi žebljički, in vsak trenotek mu je priletela Čebela za vrat ali mu sedla na klobuk. Bil je malo vpognjen in obrnjen s hrbtom k solneu, ki ga je goreče pripekalo v stare ude.
Sedel je na klopico, potegnil včasi z roko po gladki bradi, se po-gladil po rjavih, skrižanih licih in po-gledaval na žareče nebo, kjer je ki-pela in se razlivala pesem poljskega pevca. Vstal je in odprl vratca v uljnjak. Iz temnega, nizkega prostora, ki je bli ves nastlan z listjem, je še slajše zadišalo in zasliŠalo se je zadovoljno bučanje matice in čebel, ki so imele opravka z postavljanjem in nalivanjem celic. Pokleknil je in previdno in polagoma vzel deščico iz srednjega panja, nato pa je še bolj oprezno segel z lesenim nožem vanj in odkrhnil kos bleščečega rumenega satja. Vse se je v njem smehljalo, ko ga je vzdignil proti svetlobi, in je gosta in sladka tekočina posijala y bc-lih celicah.                  (Dalje prih.)
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 26. juniji 1914.
143. Stev.
wirtsebaftlichen odcr politischen Katastrophen (!) auf sicli nimrat, wahrend er bei AMauf der urspriing-lichen Konzessionsdauer ohnc Ent-gelt in das lastenfreie Eigentum und in den Oenuss der Bahnlinien und dcs sammtlichen beweglichen und unbe-weglichen Zugehors getreten ware (§ 13. der Konz. Urkunde). Ebenso-wenig wie die Vorteile, welche sich in diesem Falle fiir den Staat erge-ben hatten, konnen jene allfalligen Vorteile, welche aus der Pachtung dem Staate zufliessen sollten, als mit dem Aktienbesitz in Zusammenhang stehend angesehen werden, in diesen von einer Reihe von Zufallen ab-hangigen eventuellen Vorteilen kann demnach auch eine mit der Gleich-herechtigung der Aktionare ini Wi-derspruche stehende Begiinstigung des Staates in seiner Eigenschaft als Aktionar nicht gefunden werden.«
V podrobnosti teh razlogov se ne borno spuščali. Tuđi ne zapiŠemo nikake kritike, ker nočemo, da bi se nam očitalo, da ne sprejemamo raz-sodb najvišjega sodnega dvora s ti-sto spoštljivostjo, katera se mora iz-kazovati tako visoki sodni stopnji Razloge smo objavili v nemškem je-zfku. da bi se ne reklo, da smo jih pri prevodu kaj popačili.               —r.
Blfisoui o prepovedi sokol-shega zleta v Ljubljeni.
Brnske »Lidove Novinv. pišejo: V dneve veselja, ko se češko Brno pripravlja na svoje velike sokolske praznike, je padla temna senca. Ka-kor smo na kratko že sporočili v listu, je bil zlet slovenskoga Sokol-stva, ki se pripravlja v Ljubljani za 15. in 16. avgusta, uradno prepove-dan. Neverjerna vest, ki smo jo tuđi mi prvi dan smatrali za nesporazum-Jjenje, se je potrdila v celem obsegu. Ko je bil lani prepovedan ljubljanski zlet. že tedaj se je Čutilo to po vsem Slovanstvu kot čin mašče-vanja za neprikrite slovanske, simpatije bojujocim se bratom na Balkanu. In ko so v Ljubljani zdaj po enem letu zopet projektirali svoj sokolski zlet, že v večji oddaljenosti od balkanskih dogodkov, se je delalo tako na trdnih predpogoiih, da skoro z go-tovimi jamstvi. da bo :a telovadna manifestacija dovoljena brez vsa-koršne težkoče. In bela slovenska Ljubljana se je radostno pripravljala na avgustove dneve in s ponosom vabila vse Slovanstvo v svoje čiste in hladne ulice pod zelenim in vab-Ijivim Gradom z ohranjenimi ostanki stare trdnjave. Toda do tega veselja priprav je naenkrat ledeno zavelo staro sovraštvo z mest, kjer so le na-\idezno in morda tuđi z gotovo rafi-niranostjo kazali uslužnost in dobro voljo. Ljubljanski sokolski zlet je bil zopet prepovedan in sicer iz najma-lenkostnejših vzrokov, iz zlagane in brezpredmetne skrbi o bogve s čim ogroženega javnega blagorja. In če preiskuiete, kaj je bilo tako nevarne-ga liubijanskemu javnemu miru in redu, tedaj izveste z začudenjem, da je bilo to priglašena udeležba delegacije srbskega Sokola iz Belgrada. Tedaj edinole navzočnost par Čet srbskih junakov, ki so hoteli prinesti v slovansko mesto slcvanske dežele svoje srčne slovanske simpatije, ta svobodni in naravni izraz bratske vljudnosti, katero izkazovati v ugodnih trenotkih smatralo jugoslovanski narodi za svojo dolžnost, je resno ogroziia interese velevlasti in bi otresla temelje notranjega reda.
Je to premisleka vredno, z ozi-roin na razmere te države, če more-jo v činiteljih, ki vodijo usodo Av~ strije, nastati resne skrbi zaradi tega, če se pri soKolski manifestaciji snidejo zastopniki sorodnih narodov, da si odkrito stisnejo desnice in da bi iz pojavov rnoči in discipline in no-tranje sile enega črpal drugi enerži-jo. ki naj bi vodila k skupnim ciljem. Prepoved ljubljanskega zleta je v resnici preveč jasen testimonium uradne brezsmiselnosti, ne da bi se moralo sprejeti to vest prosto, sicer s stisnjeno pestjo, toda s s'irčenimi rameni, in ne da bi se ustavili pri njej en trenutek v resnejšem premi-šljevanju.
Ali je medsebojni srčni stik jugo-slovanskih narociov te države z Ijud-mi iste krvi, istega jezika in vere in is;ih temeljnih kulturnih idealov ne-kaj nedovoljenega, morda ćelo kaz-njivega, kako misiijo krmarji ladjice Avstrije prepluti nemirno morje istinitih razmer k ciljem, ki so si jih mo-goče vendarle postavili tam kje na koncu pota? Ali v resnici misli biro-kratična dunajska gospoda, da more s tako naglo ugonobitvijo veselih na-dej, s tako nepremišljeno prepovedjo odstraniti s sveta to, kar je globje, nego navadni izraz vljudne vzajem-nosti, pravega notranjega odnošaja, morda tupatam popolnoma nezave-dajoče se,   toda   vkoreninjene prav
do slovenskega bistva? Da se more z navadnim prečrtanjem peresa odstraniti s sveta vse dolgoletno delo-vanje notranjih živčnih vlaken eoot-ne osebnosti različmh narodov, naj že miri vladna prepoved doli v imeri proti Srbiji, ali, kakor je bila v Ljubljani sami ne brez povoda izrečena sumnja, gori proti Češki? To bi bila usodepolna zmota.
Toda pri činiteljih dunajske vlade je postalo že toliko nemožnosti inogocih in toliko zmot so dvignili na sčit principa, da tuđi v tem slučaju stojimo pred dejstvom, ki je samo eden izrned mnogih dofcazov, kako se v Avstriji rešujejo navadne in ne-komplicirane razmere tako, da iz njih tako? nastajajo — problemi. Samo če se na tem potu dospe do kakšnih ciljev, na to naj si odgovori dunajska birokracija, kadar si bo resno izpra-ševala svojo vest. Zdi se pa, da se nobena blamaža ni nobenega izmed te gospode spametovala, ir da bodo še le tedaj razumeli, kadar z njimi iz-pregovore pravi Ijudje s pravimi in jasnimi besedami. In bo v interesu zdravega razvoja narodov, da bi bila ta osvobodujoča beseda izgovorjena čim preje in čim najrazumljivejše. Ker tu gre za vse. Kar se je danes zgodilo v Ljubljani, to se more enako zgoditi jutri v Brnu in drugič v Pra-gi ali v Krakovu ali v Zagrebu ali kjerkoli drugje. Povsod tam, kjer ho-če avstrijska, z nemškim duhom pre-pojena in od klerikalizma obvladana birokracija onemogociti svobodni izraz slovanskega, naprednega bistva, najsi bo posameznika ali narodov. Vsled tega je ljubljanski slučaj slučaj vsega naprednega Slovanstva. In njegova    rešitev je vprašanje nas vseh.
Praška »Samostatnost« je taki-sto priobčila o prepovedi vsesokol-skega zleta v Ljubljani članeK, v ka-terem pravi med drugim:
»Kak nesrečen vpliv in kakšne nesrečne posledice bi naj imela javna sokolska telovadba, tega bi se ne domislil nihče. ako bi tuđi razmišljal ćele tedne, mesece in leta! Tega bi nam tuđi sam policijski ravnatelj ljubljanski ne mogel povedati, ako bi moral govoriti jasno in konkretno! Sicer pa je jasno, da takšnega vele-vanega akta, kakor je prepoved vse-sokolskega zleta, ni izvršil policijski ravnaterj na svojo pest, marveč ta odlok je izšel v sporazumu z vlado, oziroma na njeno povelje. Vlada pa je izdala ta ukaz na pritisk gotovih vplivnih in mogoenih činiteljev.
Ta dogodek nam kaže, kaj je nam pričakovati od sedanjega vlad-nega sistema v državi. Od sistema, nikakor pa ne samo od posamnega uradnika ali od posamne vlade! A proti takim aktom nasilstva je treba započeti posebne akcije: Tu ne za-đostuje, da bi posredovala na Dunaju samo kaka poslanska deputacija in se zadovolila s kakršnimkoli opra-vičeniem ali s kako polovično odredbo. Dotična akcija Slovanstva mora pokazati, da Slovanstvo v tej državi ne samo obstoji, marveč se tuđi Čuti kot večina in da ima ta večina pravico, polno pravico tuđi ukazovatiU
Ljubljansko mestno knjigovodstvo.
(Iz meščanskih krogov.) III.
Pri sestavi navodil so se glede načina vknjiževanja respektirala zgoraj omenjena načela. Ustanovilo se je poleg upravnega (solarnega) leta računsko leto s štirinajstimi rae-seci ter na ta način omogočilo, da so se koncem upravnega leta preostali krediti lahko izkoriščali še dva me-seca po zaključku tega leta in torej troski zaračunali v breme upravne-ga leta, v katerem so imeli svoj izvor. S to uredbo se je doseglo, prvič. da so se za določeno upravno leto dovoljeni krediti s prav rnalimi slučajnim!* izjemami porabili za po-kritje ravno tistih potrebščin, za ka-tere so bili proračunjeni, in drugič, da so računski zaključki nudili pravo pravcato sliko glede porabe dovolje-nih kreditov.
Ta uredba pa je obveljala samo par let. Mestno knjigovodstvo je začelo poslovati začetkom leta 1894. Vodilo je knjige natančno po doloČ-bah uradnega navodila menda samo dve leti in tuđi samo za dve leti se-stavilo računske zaključke oziroma proračune v smislu teh določb. Kma-lo se je računsko leto opustilo. Na kakšen ukaz, ne vemo. Najbrž iz teh-le razlogov: Po § 53. občinskega reda je računske sklepe vsako leto, najdalje tri mesece po preteklem uprav-nem letu, za katero so položeni, izro-čiti občinskemu svetu. Ker pa je trajalo po določbah uradnega navodila zaračunavanje za ravno minulo upravno leto še dva meseca po preteku tega leta, Je preostajalo mestne-mu knjigovodstvu premalo časa   za
zakUifitnje knjig, sestevo račaoske-ga sklepa in napravo potrebnih izka-zov. Prišlo je še potresno leto 1895., ž njim mestni regulačni zaklad in — občutna poinnožitev knjigovodstvenih DOSlOV.
Halo #»obiav T#llto dela; bI ču-da, da st )• vsled ttta nđl olajsav« bremena fpremenilo to aH ono. Od-prava raCanskega Ma p* Je imela za posledico, da je »aogo dovollealb kreditov, ker se nišo mogli pravo-časno izkorfstiti, docela ali dek>ma ugasnilo. Manjši, iz minulega leta iz-virajoči stroški, poravnani še le začetkom naslednjega leta, so se morali \ knjižiti v breme tega leta, tore) leta, za katero nišo bili preliminirani. VečH neporabljeni krediti ali ostanki pa so se koncem predmetnoga leta realizirali, plodonosno v branilnici naložili in na ta način za pokritje tistih potrebščin rezervirali, za katere so bili pruraCunjeni. Tako si je pomagalo vodstvo rnestnega magistrata, da ni prišlo v zadrege, kadar je bilo treba honorirati prepozno došle več-je račune. To prakticiranje s stališča računske kontrole res ni priporočlji-vot je formelno nepravilno, če tuđi v bistvu ne. Da se v bodoče takemu formelno nepravilnemu postopanju odpomore, bo moral skleniti občinsKi svet za to potrebna nova navodila. Pristavljamo, da je v državnem proračunu za slučaje, v katerih se dovo-lijo večji krediti, ki očividno ne mo-rejo biti izkoriščeni tekom enega sa-mega leta, poskrbljeno z določbo, da se smejo ti krediti izrabljati v d:n dveh let; ali pa da se razdeli vsota na več let ter deli toliko let proračuna-vajo, da skupaj dosežejo visino ćele vsote.
KonČno ne moremo zamolčati, da smo z vso pozornostjo sledili izva-janjem razprave, kakor jo je »Slove-nec« priobČil v dneh od 8. do 10 t. m. in da je ta razprava na nas naredila vtisk največje hudobije, ki jo more uganjati politična strast pri takih res-nih stvareh! Pavšalno sumničenje in obsodba mestne uprave na podlagi neresničnih ali po svoje razlaganih dejstev ne bo v javnosti nikdar doseglo zaželjenega cilja, marveč obratno. Vsi krogi obiektivno sode-čega ljubljanskega občinstva so danes bol] kakor kdaj poprej prepričani, da se na mestnem magistratu gospodari varčno in racijonelno, kolikor je to le mogoče v danih razmerah. Temu deistvu ravno se imamo zahvaliti, da se mestna občinska dokla-da na direktne davke dosedaj Še ni zvišafa nad 35^. Kako se pa gospodari v deželnem dvorcu, to čuti-!no \ 5i, kar nas je meščanov ali deže-lanov v kronovini Kranjski, ko nam vsled nezaslišano visoko povijanih deželnih dok^ad od dne do dne nara-šča.toča draginja v«eh življenskih potrebščin obeta temno prihodnjost — samo siromaštvo in splosno deželno bedo!            _________.
Lex Rolisko.
V  zadevi    zakona    Kolisko    so nemški  nacijonalci  včeraj   interpeli-rali   v   nižjeavstrijskem     deželnem zl.oru. \' interpelaciji vprasajo deže}-nega mnršala, ali bo zastopal mini-strskemu predsedniku nasproti stali-šče nižieavstrijskega deželnega zbora, in ali je pripravlien izsiliti ofici-jalno izjavo vlade. Interpelacija vpra-pa nadalie. ali bo deželni maršal sto-ril. da se bo sestal odsek,   ki naj se posvetuje o narodnostnih vprašanjih, in ki naj natančno precizira stališče nizjeavstrijskih      Nemcev     napram vladi.            _________
Hrvatski sabor.
V  včerajšnji seji sabora se je vršila zelo obširna debata o predlogu, da naj se dado obema podpredsedni-koma sabora službene doklade letnih 3600 K. Posanec dr. Pa v 1 i ć je za-hteval, da se istočasno    uredi    tuđi vprašanje poslanskih dijet. Za odse-kov predlog se je izrekla većina,     V regnikolamo deputicijo je bil nato iz-voljen   poslanec dr. Starčević z 41 glasovi. Vlada je predložila saboru predlogo glede podaljšanja indemni-tete do konca julija.     V ponedeljkovi seji se je vršila zelo živahna debata o proračunu. Frankovec Novak je zahteval združitev Bosne in Hercegovine s troedino kraljevino. V poteku svojega govora je napadal bana in večino. Zaganjal se je tuđi v Srbe in jih denunciral   kot   veleizdajnike, kar je izzvalo v saboru tako ogorčenje, da je moral predsednik sejo pre-kinitL Kljub resnemu opominu pred-sedstva, katero je bil prevzel po zo-petni otvoritvi   seje   podpredsednik dr.   M a n d i ć,   ki je grajal njegove neosnovane denuncijacije, Je rosla-nec Novak nadaljeval   napade   na koalicijo ter Ji podtikal, da trpi mad-jarske sole na hrvatskem    ozemljn, dasiravno Je znano, da so se te sole ustanovile    ood barenom Rauchom,
id ga je koalicija vedno brez pardona napadala.
VČeraj popoldne se je vršila tuđi seja regnikolarne deputacije pod predsedstvom grofa Kulmerja. V seji se je sporočil rezultat dosedanjih po-gajanj glede finančnega razmerja med Ogrsko in Hrvatsko. Vsled obi-ska nadvojvode Frana Salvatorja se ban seje ni mogel udeležiti, zaradi česar se bo v prihodnji seji še enkrat predložil materijal včerajšnje seje.
Zueza med Srbijo in Crno goro.
ZagrebŠki »Srbobran« poroča iz Belgrada, da je vprašanje zveze med Srbijo in Crno goro definitivno reše-no. Srbija in Crna gora bosta imeli skupno armado, skupna zastopstva v inozemstvu, skupne finance in skupno carino. Zadeve armade, zunanje politike in financ bodo upravljali skupni ministri s sedežem v Bel-gradu, ki jih ripsta oba kralja sporazumno imenovala. Dasiravno je zve-za perfektna in so podane tuđi garancije za zvezo, vendar varujejo v oficijoznih krogih o zadevi še vedno strogo tajnost. V prikladnem trenot-ku, na katerega pa ne bo treba več dolgo čakati, pa se bo zveza med Srbijo in Crno goro oficijalno proglasila.
Srbski kralj.
V srbskih političnih krogih splo-šno obsojajo postopanje vlade povodom poverjenja regentstva prestolo-nasledniku Aleksandru. Naglaša se, da proklamacije tega važnega dr-žavnega čina ne upravičuje zadostno. V pomirjenje javnosti bi bilo potrebno, da bi proklamacija povećala tuđi, kako je z zdravjem srbskega kralja in kako dolgo ne bo mogel opravljati svojih vladarskih poslov. Tako dol-go, da je bila izdana ta proklamacija, javnost ni vedela, da je zdravstveno stanje kralja tako, da bo moral za negotov čas odožiti vladne posle. Tej okolnosti je pripisovati, da je dala proklamacija povod k najrazličnej-šim govoricam, ki kljub kategoričnim dementijem nočejo utihniti.
Revolucija v fllbaniji.
Zakaj skrivajo?
Ze tri dni    obstoja   negotovost glede Prenk Bib Dođe. Italiianski listi kategorično vztrajajo pri svoji vesti, da je bil Prek Bib Doda vjet, toda nemški listi potrjujejo to vest,   da je bila vojska miriditskega    poglavarja 4000 mož deloma unrčena, deloma pa vjeta, samo na Dunaiu tega    nočejo priznati. Na Dunaju vedo ćelo o zma-gah Prenk Bib Dođe ter premlevajo še vedno velikansko zmago Miriditov pri Išmi, od koder so se morali vsta-ši umakniti proti rtu Rondoni. Miri-diti so vstaše zasedovali in pri Bizi je prišlo glasom dunajskih poročil do krvavega boja, v katerem    so    bili stasi popolnoma poraženi.      Nato so nadalievali Miriditi svojo   pot   proti $jaku. Kako pretirane so vesti, ki pri-hajajo preko Dunaja, na! bi kazalo tuđi poročilo, ki pravi, da so imele čete Prenk Bib Dođe do torka samo dva mrtva in šest ranjenih. Samo nekaj bi eventualno priznali na Dunaju, da je bila namreč    morda    premagana predstraža Prenk Bib Dodovih čet, nikakor pa ne glavna armada. Narav-nost    nezmiselno je tako    skrivanje. Saj je avstrijski javnosti pac    lahko vse eno. ali zmagaio albanske vladne ali albanske vstaske čete. Niti za te, niti za one se ne bo avstrijska javnost ogrevala, in obsojala    bi   prav gotovo, če bi hotela avstriiska vlada pomagati vstašem ali albanski vladi. Zakaj potem to skrivanje? Avstrija vundar ne more trpeti    na   svojem ugledu, če dobe albanske vladne Čete po grbi?     Nasprotno so albanski vstaši, dasiravno jim ne maramo od-rekati roparske kvalitete,   še vedno bolj simpatični, kakor    konglomerat raznih pustolovcev in večinoma nezadovoljnih ljudi, ki služijo knezu Vi-Hemu samo za to, ker ima nekaj žak-ljev   cekinov.     Po pravici se torej sprašujemo, zakaj to skrivanje? Saj Miriditi in Malisori nišo Avstrijci. Ne vemo, če se bo kdo jokal v Avstriji, ražen grofa Brechtolda, če porežejo vstaši vsem Miriditom ušesa,     Saj vendar   nimamo med četami Prenk Bib Dođe avstrijskih častnikov.   No, če je kteri kaj dolžan kakemu dalma-tinskemu trgovcu, se bo morda vendar dalo napraviti, da trgovec ne bo trpel prevelike izgube.     Pa naj napravilo na Dunaju zbirko prostovolj-nih darov, ker se taJco boje,   da   bi dalmatinski srbski trgovci trpeli Škodo. Sočutje je prav plemenito, prc-daleč pa ne srne iti, sicer Je smešno. Saj vendar Miriditi tuđi nimajo avstrijskih pn5k, da bi se te    izkasafe kot mani vredne proti vstašem? Za-
to v svoji podloiniški seraznmnosti ne vemo, zakaj se grof Berchtold tako boji priznati, da je bila Prenk Bib Dodova četa tepena, ne razumemo tem manj, ker je celo albanski vlađni poslovnik na Dunaju Sureja beg Vlo-ra vzkliknil v razgovoru s sotrudnikom »Neue freie Presse«: ^Vse upa-nje sem izgubil! Moja nesrečna domovina je v obupnem stanju!«
V  Dračo.
Z uganko: »Kaj misli Berchtold?« se ne borno pecali, ker je no-ben človek, s kolikor toliko ureje-nimi mislimi ne more razrešiti. Zato hoćemo prinesti suhoparne vesti Iz Drača. V sredo, 24. t. m., ob 10. zve-čer so poročali iz Drača, da se nada-ljujejo dela za utrditev mesta in da v mestu ni prišlo do novih spopadov, Zjutraj je dobil notranji minister Akif paša od vstašev pismo, v katerem zahtevajo vstaši, da se prično poga-ianja in da posije vlada svoje odpo-siance v Sjak. To se je zgodilo. Iz Drača so poslali k pogajanjem štiri mohamedance, dva pravoslavna in katoliškega monsinjorja Cacciorija. Odr>oslansUro je dospelo papoldne v ??- \ ter našlo tam več zastopnikov, od vstašev zasedenih krajev, s kate-rimi pa so se mogli samo neobvezno razgovarjati, ker zastopniki Matijev in Elbasana še nišo dospeli. Vstaši so vladne odposlance vljudiio povabili, da naj prenoće v Šjaku, ker bodo ti odposianci drugo jutro dospeli v Šjak. Vladnim odposlancem pa to ni dišalo ter so se raje vrnili v Drač. V zvezi s tem obiskom se je premirie podaljšalo zopet za en dan.
V  Draču imajo zopet kabinetno krizo, za katero Albanijo res iz srca za vi damo. Pravijo, da bi se bil moral izvršiti padec kabineta že včeraj. Iz kabineta naj bi namreč    izstopilo več ministrov, med njimi Mufid paša* Predsedstvo naj bi obdržal    Turkan paša, Izmail    Kemal    pa,    prognani, opsovani, zaprti, skoraj na smrt ob-sojeni rebel, pa naj bi dobil zunanje ministrstvo,    najbrže, ker je bil par mesecev zunaj Albanije.
O pogaianjih z vstaši p^ročajo iz Drača, da zahtevajo vstaši, da se ne imenuje noben kršćanski uradnik in da dobe hodže boljše plače. Če je to res, potem je to dokaz, da so ves kra-val napravili duhovniki, — to pot iz-jemoma mohamedanski, — in da tuđi ti nimajo nikdar dosti polnih bisag. Zdi se pa, da vsa ta pogajanja nimajo pravega pomena, marv^eČ da gre vstašem samo za to, da v miru kon-čajo svoje priprave za odločilen uda-rec proti Draču. V Draču samem, ćelo med člani vlade, je opažati sedaj že protidinastično gibanje, ki ima namen kneza odstraniti. Res obupno stanje!
V Skadru.
»Albanische Korrespondenz« je zagrešila zadnje dni zopet budalost, ki kriči do neba. Tako pravi, da ima-iz Skadra sledečo brzojavko: Ze delj časa skušajo turski in crnogorski agenti nahujskati mohamedance v Skadru in okolici k vstaji. Mestni poveljnik, polkovnik Philips, nastopa prav strogo proti tem agitacijam. Ko je odkorakala skadrska mladina k četam Prenk Bib Dođe, je neki mo-hainedanec ustrelil na prostovoljce. lakoj so ga aretirali. Mohamedanci so zahtevali od polkovnika Philippsa dovoljenje, da se smejo pridružiti vstašem in polkovnik je odgovoril: Prav tako. možje, kar pojdite, samo imena mi boste povedali, da vam bom konfisciral posestva.
V Južni Albaniji.
V  Valoni ni prijetno živeti. Med Dunaiem in Rimom se vrše pogaja-nja, če sme Italija poslati v Valono parnike,   ki bi odpeljali   prebivalce mesta, dokler so še živi. V Beratu sa vstaši izpustili vse kaznjence in vjet-nike, ki so se sedaj pridružili vsta-škim četam, ki prodirajo proti Valoni. Bivši predsednik    provizorične    albanske vlade, Izmail Kemal, |e izdal na    prebivalce   Valone    in    okolico oklic, v katerem jih pozivlja,   da naj pošljejo prostovoljce v Valono. Tem prostovoljcem   bo   baje   poveljeval Eddin Vlora. Vsled izgredov in ropa-nja vladnih čet so vstaši silno   raz-burjeni. Bati se je, da bodo vsled tega prihodnji boji silno krvavi. Vstaši Valono silno ogrožajo. Vstaši so prekoračili    reko   Vojuso, ki tvori na-ravno obrambno    crto    Valone    na vzhodni strani. Vstaši se pripravljajo na splošni naskok.
Holandski častniki.
Iz Rotterdama poročajo, da je dobila vlada brzojavko stotnika de Jonga iz Valone, ki potrjuje, da sta bila dva holanska častnika, major Verhulst in stotnik Reimers vjeta, Več drugih holandskih častnikov se nahaja v severnem Epiru. O treh častnikih ni sledu. »Corriere della se-ra« pa poroča, da vstaši izpuičajo vse holandske častnike, VstašL
Beroltnska   in    rimska poročil vedo, da imajo vstaši okrog   16.00(
143. tter.
• SLOVENSKI NAROD«, dne 26. junija 1914.
Stran 3.
mož   zbranih okrog Drača.     Vstaši
jmajo tuđi moćno konjenico in topove, ki so jih vzeli vladnim četam. Tuđi v Tirani imajo pripravljenih vee topov in strojnih pušk.
Avstrija in Italija..
'Albanaca policija priđe torej v avstrijske roke. Baron Biegeleben je bil imenovan od maforja Kroona za generalnega kontrolorja policije v l>raču. Z Dunaja pa dementirajo drugo vest, da namreč namerava Avstrija poslati v Albanijo častnike kot instruktorje. Pravijo, da to ni res, marveč da obstoja samo namen albanske vojake izvežbati v Skadru s pomocio mednarodnega mornariške-ga oddelka. »Tribuna« piše k vsem tem siedeče: > Avstrijci Čutijo, da gre 2 njihovim vplivom proti koncu. Zato bi radi izigrah svoje zadnje karte. Knez in albanska vlada sta njih žrtve. Avstrijci so prevzeli ob-rambo mesta ter zasedli vsa vojaŠka in policijska mesta s svojimi kreatu-rami. Sovražnik stoji pred vratini. Jutri že je Drač lahko v oblasti vsta-sev. Pa tuđi v tem slučaju se zatr-jujc, da bodo posegle avstrijske vojne ladfe v slučaju napada na mesto, vmes. NeresniČno pa je, da bi bil do-bil italijanski admiral enako povelje. Talijanski mornarji se bodo v sluča-_: potrebe omejili na obrambo kona-ka in kneza. Te trozvezne prijaznosti borno seveda prijateljsko vtaknili v žep. Precej drastično se je izrazil o rivaliteti med Avstro-Ogrsko in Itali-jo v Albaniji tuđi italijanski zunanji minister. ko je govoril o entreviji v Opatiji. Če smemo verjeti listu -Economisto italiano.<„ te zavezniški zunanji minister rekel sledeče: -Mislite si. gospoda moja, sentimentalno deklico z juga. kl je poročena s starim godrnjavim vojakom s seve-ra. in povejte mi potem, kaj mislite o takem zakonu!« — Pa premišljujmo!
Bršha in Turčija.
Z Dunaja poročaio, da se vrše <edaj med Carigradom in Atenami direktna pogajanja zaradi odposlanja mešane komisije, ki naj odloči o re-: atriiranju in odškodnini pregnanim Grkom.
Grško oboroženje,
Londonska »Morningpost« poro-ca iz Malte, da so dobili grški mor-: ariški rezervisti prvih petih letni-kov na Malti povelje, da se morajo v treh dneh zglasiti v Atenah. Iz Aten prihaja nadaljnje poročilo. da je gr-ška vlada kupila Šest novih torped-nih rušilcev in štiri podmorske col-ne. V Atenah raČunajo s tem. da bo-sta dospela oba od Zedinjenih držav kupljena dreadnoughta že v 14 dneh v Pire}. Dobila bosta baje ime »Kralj Juri« in >Kraljica Olga«.
Tursko oboroževanje.
»Ikdam« in »Tasvir i Efkiar« de-mentirata vesti iz Aten, da je Turčija naročila Armstrongovi ladjedelnici, da naj pospeši dela pri dreadnoughtu -Sultan Osman« in da naj ladjo odda prej. Po pogodbi mora ladjedelnica ođdati dreadnought 15. julija. Ladjedelnica pa je sporočila, da ladje ne more izročiti pred jesenjo. Tega pa turska vlada ni sprejela, marveč je zahtevala, da se dela pospešiio in da se dreadnought odda ob določenem času. Sedaj delajo v ladjedelnici z veliko naglostjo, da zakasnitev kolikor mogoce skrajšajo. »Matin« pa poro-ča še, da bo v kratkem odšlo s Fran-coskega za Turčijo 30 vodnih zrako-plovov in 12 navadnih zrakoplovov.
Štajersko.
AvtoraobHna zveza Brezice, Bi-zelisko in Grobeljno. — Bizeljsko vi-
ao. Z Bizeljskega nam pišejo: Doča-kali smo vendar enkrat avtomobilne zveze Brezice, Bizeljsko in Grobeljno. Otvoritev te zveze je bila že 8. t. m. Sprva je vozil samo en voz, sedaj vozita že dva. Iz Brežic mesta vozi avto ob 5*30 zjutraj, je na Bizeljskem 6*24 in v Grobeljnu 940 predpoldne. Drugi voz vozi iz Brežic kolodvor 250 popoldne, je na Bizeljskem 402 in v Grobeljnem ob 7. popoldne. Iz Grobeljna vozi voz ob 5. zjutraj, je na Bizeljskem ob 8*08 in v Brežicah ob 907 na kolodvoru. Drugi voz pe-Ije iz Grobeljna ob 4*30 popoldne, je na večer ob 7*35 na Bizeljskem in ob 830 zvečer v Brežicah — mesto. Kakor se iz tega razvidi, je zveza tuđi z vlaki v Brežicah in v Grobeljnu prav ugodna. Naši toli oddaljeni kraji imajo sedaj zvezo z železnicami in ]p mogoce sedaj na Bizeljsko od se-* *ra ali od juga po ceni priti, kar je "* vinsko kupčijo, posebno za bizelj-r ci kraj, velikega pomena. Letos ka-žejo vinske gorice izborno lepo, grozdja se je toliko izvalilo, da ljudje še ne pomnijo tako obilnega nasada. Če nam bog obvarje vinske g. riče, bo letos promet z vinom kaj živahen, saj bodo vinski kupci kaj lahko in po ceni prihajali k nam ku-
povat vino. Našemu kmetu, ki ima z vinogradi dosti truda in stroškov, pa želimo, da se    v    gospodarstvenem
oziru letošnje leto opomore.
Iz Celja. »Narodni list« vsled stavke v tiskarni ni mogel ta teden iziti. Upati je, da se vrnejo prihodnji ;eden v tiskamo redne razmere in bo izšel list kot navadno.
Slovenci, ki prihajate v toplice Ooberne pri Celju, posečajte edino slovenski hotel »Union«. Tam dobite lepe snažne sobe, prav dobro klet in kuhinjo po najnižji ceni. Dolžnost je torej vsakega Slovenca, da ta do-mači slovensKi hotel podpira. Hotel je last dobrnske *>Posojilnice«.
Iz Laškega trga nam pišejo: Ob času občinskih volitev v Laškem trgu sta se prozni mojster Stummvoll in železniški uradnik Loschnig volil-ne agitacije udeležila na skrajno nedopušten način. Na občnem volilnem shodu je Loschnig, čeravno je bil Itjt nevolilec crtan iz volilnega imenika, deloval proti kompromisu, torej proti miru. Agitiral je pri volilcih in je še ćelo šel k deKanu žugat, da bode prestopil k protestantizmu, ako bi duhovniki se še nadalje za volitev brigali. Lansko leto na cvetličnem Jnevu bila je pisama polna deklet, ki so vpričo uradnika L. in ž njim na-vjovarjala našega vinotržea Maksa K., <ia nai kupi cvetlice in ko je ta oclAlonil, re!:el je L.: »Sie uerden schon nocli kommen!« Oba, St. in L., sta poklicala gospico Milanko Z. k sebi in jo nagovarjala za nemško volitev. Sedaj po volitvi so vsi železniški uradniki med seboj sklenili, da ne bodo več Kupovali mesa pri onem mesarju, pri katerem so dosedai kupovali, ker ni ž njimi volil. Tako te-daj izvršujejo uradniki Južne želez-nice naravnost bojkot. Gotovo je lahko direkcija ponosna na take uradnike, ki Še drugim ljudem ne pu-stijo volilne svobode. Najmanje, kar mi zaKtevamo od Južne železnice. je to, da naj pusti naše ljudi pri miru ter da naj njeni nemški uradniki v naših Krajih ne rogovilijo ter se naj brigajo samo zase in svoj urad.
Na naslov ptufskega okr. glavar-stva. \* ormoškem okraju se vrši te dni klasifikacija konj. H komisiji pri-tegrijeni trije cenilci so sami ljuti or-moški nemskutarji: dva od teh sta za ta posel popolnoma nesposobna moža, namreč en mesar in en usnjar. Te može je imenoval uradni vodja ptujskega okrajnega glavarstva Ne-toliczka. G. Netoliczka upravlja slovenski politični okrai ptujski, a kaže naravnost izzivajočo naklonjenost do maloŠTevilnih nemškutarjev, ki se v njem nahajajo. To ni več slučajna nerodnost, to je sistematično draže-nje slovenskega prebivalstva.
Iz Gradca. V sredo je bil graški mestni zastop razpuščen. Za komi-sarja priđe zopet, kakor smo že označili, pl. Underrain. V kratkem bodo razpisane nove volitve, pri katerih priđe med meščani (trgovci, obrtniki, hišnimi posestniki na eni) in uradniki ter socijalisti na drugi strani do silo-vitega volilnega boja.
Roroško.
Občinske   zadeve v Vol perku.
Iz Volšperka poročajo, da /našajo stroški kanalizacije dveh cas* 40.317 kron 92 v, od katere vsote s mora pa sele najeti pri mestni hr nilnici vsota 28.000 K kot posojila. — Parna pralnica, ki se opravlja v mestni režiji je imela v letu 1913 5726 K 65 v dohodkov in 6898 K 25 v izdatkov, torej primankljaja 1171 K 60 v.
Hitro prijet tat koles. 23. t. m. je ukradel neKi tat v Celovcu izpred tamošnjega gledališča kolo, vredno 220 K. 24. t. m. pa je neki neznanec prišel v Beljaku k nekemu prodajal-cu koles ter mu ponujal skorai novo kolo za 20 K. To je bilo seveda sum-ljivo in policija je dotičnega prodajal-ca prijela. Je to slikarski pomoćnik Karei Doukovec iz Moravske, hi iat-vino tuđi priznava. Baje je ta Doukovec tuđi preje že izvršil več takih tatvin.
Žrtev pokliča. V sredo 24, t. m. je umri v bolnišnici v Beljaku po močnem trpljenju delavec južne železnice Josip Wunder. 27. maja je za časa povodnji bil na progi južne železnice in odstranil iz proge les, ki ga je naplavil tja neki potok. Pri tem ni opazil, da je prišel med tem časom brzovlak, ki ga je prijel in smrtno poškodoval. Prepeltali so ga v brez-upnem stanju v beljaško bolnišnico, kjer je sedaj po dolgem trpljenju umri. Mož je postal žrtev svojega pokliča, kajti skoraj gotovo bi se bila prigodila kaka nesreća, če bi bil les ostal na progi. Zapušča vdovo in več nepreskrbljenih otrok. Truplo se je na predlog državnega pravdniStva obduciralo.
Drobite novtee. Nevin ta. V sredo zvečer okrog 6. pojavila se je nad Celovcem nenadoma silna ne-vihta ter je pričela padati tuđi toča, kakor da bi se bil utrgal oblak.   Ne-
vihta je povzročila v celovški okolici precejšnjo sKodo. — Nezgoda. V Voišperku je popravljal minulo nede-ljo mehanik V. Kroh neki stroj, pri čemur je prišel z^desno roko med ko-lesje, ki mu jo je zmečkalo v členku. Težko poškodovanega so prepeljali v avtomobilu v celovško bolnišnico. — Tatvin a. V času od 24. maja do 24. junija je ukradel do sedaj neznan tat iz neke vile v Porečah več namiznega in posteljnega perila v vrednosti 263 K. O tatu, ki je kradel samo perilo, nimajo do sedaj še no-bene sledi. — Nezgoda pri de-1 u. Dninar Fran Kochl v Celovcu je padel pri snaženju hlevu taKO ne-srečno z neke lestve, da si je zlomil več reber ter so ga morali prepeljati v tamošnjo bolnišnico. — Saiao-mor ali nesreča? Pred dalje časa skočil, oziroma padel je v Celovcu v kanal neki mož in utonil. Obnašal se je pred nezgodo na bregu kanala kakor da bi bil blažen. Ne vc se, ali je izvršil samotnor, ali pa se mu je pripetila nesreča. da je pade! v kanal. Tuđi njegove identitete takrat nišo mogli dognati. Sedaj ^e '•* sele dognalo, da je to 1. 1862. v Škofičah pri Celovcu rojeni posestnik Mihael Kleber.
Ppinrot#a.
Iz VoJč pr! Tolminu.    Dne 22. t.
m. je bil pri nas nadvojvoda Friderik. Sprejem je bil sijajen. Pri sprejemu je bil podpolkovnik pl. Voinovich, šesta stotnija 27. domobr. polka pod poveljstvom stotnika Blaschkeja z godbo, oddelek strojnih pušk, okr. glavar tolrninski, županstvo in drugi dostojanstveniki. Vsa občina je bila v zastavah. Nadvojvoda se je iskreno zahvalil za sprejem.
Porotno sodišče v Gorici. Raz-prava proti obtoženemu Flajsu je bila predvčerajšnjem končana. Porot-niki se nišo mogli prepričati o krivdi obtoženca, da bi bil namreč ta zlora-bil svojo lastno hčerko in jo pri tem inficiraj z boleznijo, marveč so stavljeno jim vprašanje soglasno zanika-li. nakar je sodišče oprostilo obtoženca.
Kazenska razprava proti R. Ko-njedicu v Gorici radi poloma »Mizar-ske zadruge« v Solkanu se je konca-la minulo nedeljo. Sodišče je prišlo do spoznanja, da je Rudolf Konjedic kriv konkurza »Mizarske zadruge« v Solkanu, ter ga radi tega obsodilo na šest tednov zapora. Spustili so ga pa takoj iz zapora, ker je svojo ka-zen prestal že v preiskovalnem za-poru.
Poskušen samotnor. lSletni Srečko Brajnik v Gorici si je hotel te dni vzeti življenje s tem. da je izpil v neki gostilni v ulici Cappella nekoliko strupa. Prepeljali so ga z rešil-nim vozom v goriško bolnišnico, kjer so mu izprali želodec, nato pa odpu-stili domov. Baje je Šel še isti večer v neko drugo gostilno plesat.
Slovenščina na državni železni-cL Znano je, da se slovenščina na državni železnici zelo zapostavlja. Vse pritožbe in prošnje so bile doslej za-man. Slovenščina je prej ko slej popolnoma zapostavljena, kjer je pa le v rabi, tam se spakedra in se direktno norčuje iz Slovencev. Tako se vidi kurijozum na progi Herpelje-Trst. Na postaji pri Sv. Ani se vidi napisno tablo, na kateri se bere: »Eingang — Entrata — Izhod«. Tako se direktno norčuje uprava iz Slovencev. Pa tuđi v Herpeljah samih se vidi kaj čuden napis. Na okencu, kjer se daje-jo potnikom vozni listki, se blišči napis: »Denarnica za listke«. Če ni tako postopanje državne železnice več ko preziranje in norčevanje iz Slovencev, potem res ne vetno, kaj bi se dalo še ukreniti, da bi se slovenski jezik še bolj pačil.
Umri je v noči od torka na sredo v Rojanu pekovski mojster Josip Mrevlje. Bil je zaveden, naroden mož, ki se je zanimal za slovensko stvar. Njegova velika zasluga je, da so v pekovski zadrugi letos prodrli Slovenci z izključno slovenskim odborom. Preminul je po kratki 10-dnevni bolezni in zapušča soprogo in štiri nedorasle otroke. Vrlemu, za-vednemu Slovencu bodi zemljica lahka!
Toča v FarUniii. Te dni ie privela nenadoma padati pri Redipulji in okoli Sv. Petra ob Soči zelo močna toča, ki je napravila na polju veliko škode. V Beljanu je streia ubila eno kravo.
Legar v Trst«. Zadnje dni so biti naznanjeni trije slučaji legarja. To so menda le posamezni slučaji in je mestni fizik dr. Constantini pojasnil v predvčerajšnji občinski seji, da se je izvršil prenos baciiov potom mr-česa. Mestna občina je odredlia vse varnostne odredbe, da ostanejo ti slučaji legarja osamljeni.
Jacotlovaatka ttrnrtaoloffBft ▼ poOedelstvti. V neielio se ie vrštl v Pulju v »Riviera-Palast hotela« let« do zborovanje poljedclskih učiteli^v
južne Avstrije. Razpravljalo se je na tem zborovanju zlasti o upeljavi enotne jugoslovanske terminologije v poljedelstvu. V, ponedeljek so se vršili razni izleti na brioitske ctoke in v okolico Pulja.
Droboe novice. Nesreča pri d e 1 u. Pri nakladanju kamenja v ne-kem kamnolomu y Opatjem selu se je utrgala veriga, ki je držala kamen. Pri padcu kamna je leta ranil 441etne-ga Nikolaja Marusiča na desni nogi. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. — Otrok ponesrečil. Deček Alojzij Pahor, 13 let star, js nesel kosilo svojemu očetu v tovarno Franca Sandrina v Mirnu. Prišel pa je preveč blizu nekemu stroju, ki ga je potegnil s seboj in mu pokvaril obe nogi. Prepeljali so ga nevarno poškodovane-ga v goriško bolnišnico. — P a d e c z v o z a. Petletni »ieček M. Bregant je sedel na vozičku, na katerem je njegov oče peljal domov murbino listje. Vsled slabe po*i pa se je vozi-čeK prevrnil in deček je odletel tako nesrečno na tla, da si je ziomil desno nogo. — Nepreviden vojak. V nedeljo dopoldne je snažil neki vojak v Gradišću ob Soči revolver. Pri tem pa je ravnal tako neprevidno z orožjem, da se mu je revolver spro-žil. Kroglja je zadela nekega v blizini stojećega vojaka v čelj in ga težko ranila. Prepeljali so težkc ranje-nega v vojaško bolnišnico. — O g e n j. Predsnočnjem okoli S. zvečer je začelo goreci v neki mali trgovini na Belvederju v Trstu. Poklica-ni gasilci so siloma odprli vrata trgovine, a nišo imeli kaj gasiti, ker je med tem časom v trgovini že vse po-gorelo. Škoda je precejsnja. — T a t-v i n a. V prosti luki v Trsiu so are-tirali te dni 261etnega težaka Bene-dikta Farinija, ki je ukradel svoji tvrdki več kavnih vreČ v precejšnji vrednosti. Oddaii so ga sodišču.
Zadnja seja občinskega odbora v Spod. Siški.
Snoči ob 8. uri zvečer so se zbrali občinski možje šišenski pod vodstvom svojega župana — najbrže zadnjikrat — v posvetovanje za Ši-ško važnih in za blagor občanov ko-ristnih vprašanj.
Bilo je pričakovati, da se bo ob-činska seja razvila burno ob pretre-savanju težke prihodnjosti, ki caka Siško po inkorporaciji. Mirni potek seje kaže na discipliniranost gospo-dov občinskih odbornikov ter dokazuje, da se zavedajo svoje naloge, ki jim jo nalaga sedanji kritični čas.
Točno ob 8. uri otvori župan, go-spod Josip S e i d 1 občinsko sejo, javljajoč, da je najbrže to zadnja seja zadnjega šišenskega občinskega odbora. Nato pozove navzoče občin-ske svetovalce in odbornike, da naj, kakor vedno, tako tuđi danes zadnjič vrše svoje dolžnosti, katerih izpol-njevanje jim je naložila na ramena izvolitev s strani občanov. Dasi mu silijo bridke besede na jezik, se vendar podrobneje ne bo bavil s položajem, ker je itak vsakemu dovolj na-tanko znan in vsakdo razumeva težko važnost istega.
Preide nato na dnevni red.
Kot referent finančnega odseka predlaga g. Milan Cimerman, da naj se ubožeu Ivanu Bemiku da me-sečna podpora 10 K ter se mu kupi lajna in za isto oskrbi dovoljenja od deželne vlade.
Dalje predlaga, da se določi ob-činskemu lampistu plača z meseč-nim zneskom 90 K, prosto luč in stanovanje.
Oboje se sprejme.
Imenom personalnega odseka poroča g. Janko K e 1 e c.
Služba lampista za oskrbovanje razsvetljave v Šiški se odda Fran-cetu KI e z i n u, kot strokovnjaku v tipu za Javno razsvetljavo uvedenih »Lux-svetilk«.
Dalje se priporoča. prošnja Antona S t i r n a za razširjenje gostilni-čarsfce koncesije.
V domovinsko zvezo se sprej-mo: Andrej Podrekar z družino, Franc LoČnikar z družino, Janez Malenšek z dmžino, JerneJ G 1 a-v i č z družino, Peter S e 1 a k z družino, Josip B1 a t n i k z družino, Mihael   Tarman   z   družino,   Fran
0 gri z ek z družino, Matija Ter-
1 e p z družino, Fran Q o 1 o b z družino, Drago V u č n i k z družino.
Na poročilo Milana Cimermana imenom cestnega odseka se sklene ob poti, vodeči čez parcelo 728/, za zidavo hiš po vzoru viso-koprittičnih vil, izposlovati od deželne vlade tozadevno dovoljenje.
Na predlog šolskega odseka se na podstavi razpisa c. kr. okrajnega šolskega sveta, v katerem ta poroča, da ministrstvo za uk in bogočastje pritožbi proti raspustu prejšnjega krainega Šolskega sveta, ni ugodilo, izvolijo v krajni Solski svet: Milan Cimerman, Fran Ogrizek st, J^iko^Ke.lec kot oibomiki;   kot
namestniki pa gg. Josip S e i d I, Ivan N o č in Drago V u č n i k.
Nujni predlog Milana Cimermana, da se Šiška glede razsvetlja-ve še bolj izpopolni in da se naroči v to svrho še štiri svetilke, ki se iz te-kočih dohodkov nakupijo, se sprejme.
Ravnotako se sklene urediti nad Vodnikovo cesto pralno kotlo ter se predpriprave in naprava poverijo županstvu in stavbniku Danielis Battelino.
Ker je dnevni red izčrpan, se jei župan, za slučaj, da je ta seja zadnja, toplo zahvalil gospodom svetovaU cem in odbornikom za njihovo dose~ danje trudapolno sodelovanje in pod-poro pri vodstvu občine in delu za javni blagor, ter jim polagal na srce, da tuđi kot »Velikoljubljančani« tipa >'Šiškar« vrše svojo narodno in ob-« čansko dolžnost ter je zaključil skoro polnoštevilno obiskano sejo.
Dnevne vesti.
% '+ Izvrševalni odbor narodno-ntpredne stranke in prepoved vseso-kolskega zleta. Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke je v svoji seji dne 25. junija 1914 z ozirom na odredbo državne policije, ki prepo-veduje sokolski zlet za dneve 15., 16. in 17. avgusta — to prepoved vzei z obžalovanjem na znanje, ker so pri tem v mogočni meri oškodovani gospodarski interesi, ne samo mesta Ljubljane, temveč ćele kranjske de« žele sploh. Vendar pa pričakuje izvrševalni odbor, da bo državna oblast, upoštevaioč pred vsem gospodarske ozire, razveljavila to prepoved.
-r Klerikalni sofizmi. Znano Ie, da je na celovškem shodu, ki so ga priredili nemški nacijonalci, govori! v imenu kranjskih Nemcev odvetnik dr. Eger. V svojem govoru je raz-pravljal tuđi o »krivicah«, ki se gode Nemcem na Kranjskem. Pri tem se je skliceval na razne zakone, ki so bili v zadnjih letih sprejeti v kranjskem deželnem zboru, na primer na zakon o novem občinskem volilnem redu, na cestni zakon, na zakon o šolskem nadzorstvu itd. To beleži včerajšnji »Slovenec^. in pripominja; »Grajal je tište reforme v deželi, ka-terim so nasprotovali tuđi naši libe-ralci in ki jih naši liberalci še vedno napadajo. Dr. Eger je govori! proti tem, za ljudstvo važnim izpremem-bam s stališča nemškega nacijona-lizma. Ali ne trobijo torej slovenski liberalci v nemško - nacijonahu rog . . .? Liberalci kot pomagači nemških nacijonalcev!« — Kakšna nesramnost tiči v tem klerikalnem sofizmu! Kakor da bi naprednjaki nasprotovai onim zakonom iz istih vzrokov, kakor Nemci. Saj je že dan-danes vsakemu političnemu otroku znano, da so naprednjaki nasprotniki gotovih zakonov, ki jih je sprejela deželnozborska večina, zgolj iz; stvarnih, gospodarskih ali pa iz strankarsko - političnih ozirov. Napredna stranka ni še nikoli nasproto-vala nobenemu zakonu, ki je bil pošten in pravičen. Takšnih zakonov pa je klerikalna stranka predložila in sprejela prav malo. Uveljavljala je ponajveč samo take postave, ki so bile njej na korist strankarsko - politično ali pa gospodarsko. Narodni moment y nobenem izmed teh zako-nov ni prišel v veljavo. V vseh teh zakonih se vije kakor rdeča nit težnja, klerikalni stranki ne glede na eminentno narodne pomjsleke zago-toviti klerikalni stranki absolutno gospodstvo in nadmoč v deželi. V tej težnji so klerikalci sprejeli zakon oi šolskem nadzorstvu in zakon o občinskem volilnem redu. Absolutno ini neomejeno gospodstvo, to je bila gonina sila, ki je napotila klerikalce, da so uveljavili te zakone. Na stvari ne spremeni čisto nič, ako so v zakonu o občinskem volilnem redu vrgli narodni ideji mal ocvirček v oMiki odprave častnih občanov. Kan pa se tiče novega cestnega zakona* bi bilo pač odveč, o tem razpravljati, saj že vrabei na strehah čivkaio, da je bil ta zakon sklenjen samo zato, da se Čim naibolj obremeni Ljubljana, ki bo morala vsled tega zakona nositi malodane polovico vseh stroškov za deželne ceste, ne da bi za to dobila kakršnikoli ekvivalent. Takai je stvar in nič drugačna. Če nas zato, ker nasprotujemo takim zakonom, brumni »Slovenec« proglasa zal »pomagače nemških nacijonalcev«, nas pušča to sofistično natolcevanje docela hladne, to tem bolj, ker nas narodnega dela in poštenega narc4-nega mišljenja in čustvovanja ne bodo učili ljudje, ki so izdali slovensko belo Ljubljano ter spravili y občinski zastop 7 Nemcev, ltudje, ki daje]o te dežeinih sredstev podporo nemške-rau fllharnioiilčneniu društvu, ne pri« voščiio pa niti vlnarja podpore slovenski »Glasbeni Matici«, ljudje, ki so ustanovili v Ljubljani samostalno nemško gimnazijo za 100 đijakov, subjekti, ki so spravili v Ljubljano gtrmiaizatoria psi»ef|a Mpotad-
Strm 4.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 26. junija 1914.
143. štev.
nika đeželnega sodiščal Nak, takšnl, v nacijonalnem oziru dvomljivi elementi nas ne bodo učili, kako }e treba delovati, da se narodu res koristi! + 25 + 25 = 50 K. Do tega zneska je pripomogel družbi sv. Ci-rila in Metoda ter gradbi »Sokolske-ga doma« v Spodnji Šiški znani klerikalni petelin Orehek. Zgodilo se je to tako - le: Orehek goji v svojih prostih urah razfične sporte. ImeI je tuđi nalogo kontrole nad naprednim občinskim odborom, in kar ni bilo njemu, oziroma kakemu njegovemu pristašu po volji, je on napisal in po-slal pritožbo na deželni odbor. V tem oziru ie dosegel že precejšnjo vajo, in njegove pritožbe so imele po veči-ni pri klerikalnem deželnem odboru, ki je te pritožbe narocal. uspeh. Ni zlomka. da je njegova klijentela rasla in se je zatekel po pomoć k njemu sem pa tja tuđi kak »na videz« naprednjak. In zgodilo se je. da neke-mu šišenskemu občanu odredba žu-ranstva ni bila po volji, in hajd k Orehku. Z največjim veseljem mu je slednji ustregel in napisal na deželni odbor pritožbo. v katero je nagroma-dil tuđi več žalitev, nanišajočih se na asebo gosp. župana. Občan je pritožbo v dobri veri. da so gospod Orehek isto v vseh ozirih dobro podprli, rodpisal. in tako se je zgodilo, da je »oral naknadno lepo prositi župana odpuščanja. da je pa bolje držalo, je moral položiti na oltar poleg stro-$kov še 50 svetlih kronc. Zahvali naj se za to gosp. Orehku.
—  Sankcijoniran deželnozborski *fcfep. Cesar je sankcijoniral    sklep kranjskega    deželnega zbora z dne 2. in 3. marea 1914, s čemur se dovo-ljuje mestni občini ljubljanski: a) za zidavo tretje mestne deške    ljudske sole. za obrcžne zidove ob Ljubljani-ci in za sezidanie mestne mrtvaške veže najetje posojila v znesku 900 ti-soč kron: b) za financiranje pogreb-nega zavoda najetje posojila 200.000 kron proti kvečiemu 5^- obrestova-niu in temu primerrri amortizaciji, s pripombo,    da se  smelo ta  posojila dvigniti in porabiti sele z dovoljenjem deželnega odbora.
—  Kdo   naj čita    knjigo    »Škof proti župniku«? Odgovor na to vpra-šanie je kaj laliak. To knjigo naj či-tajo vsi. prav vsi. ki se zanimajo za uprav turske razrnere. katere Je vpe-lial pri nas častiti Bonaventura. Zla-sti naj bero z premislekom vsak sta-vek oni dijaki, ki stoje na potu v življenje, da si izbero svoj poklič. Bero na] to semeniščniki.    ki    naj    dobro premislijo. kaj vse je mogoče zgoditi se pod    ljubljanskim Škofom   Bona-venturo. Bero naj jo stariši in to zla-sti matere, ki tako rade silijo svoje sinove v semenišče, meneč, da ga s tem že popolnoma osrečijo. Ne vedo pa. s kakšnimi težavami, nasilstvi in korupcijami se bo moral boriti    njihov sin - duhovnik, če bo hotel ostati pošten.— Dalje  naj  čitajo  to knjigo vsi oni duhovniki, kateri je do sedaj še nišo čitali, kajti ravno pošteni du-hovniki vidijo v knjigi več ali manj — sami sebe. Slednjič naj knjigo paz-no prečitajo vsi zaslepljeni klerikalci, da vidiio, kaj vse je zmožen zagre-šiti  njihov visji  dušni  pastir.  Kakor rečeno, knjigo naj čitajo    vsi,   prav vsi.   Veliko dobro delo store pa oni rodoljubi, ki kupijo nekaj več   izvo-dov te poučne knjige, ter   jo   potem blagohotno    porazdele    med     razne revnejše sloje. Knjiga je pisana po-Hudno in vseskozi lahko umljivo, to-rej bo dobrodošla izobražencem, kakor tuđi priprostim Ijudem.    Zatorej kupujte, pridno to knjigo in širite jo povsod! Knjiga »Škof proti župniku« mora priti v vsako slovensko hišo.
—   Profesor za slovanske in balkanske jezike na vseučilišču v Lel-denu (Nizozemsko), dr. N. vanWyk, je prispel v Ljubljano ter posetil Matico Slovensko.
—      Hrvatice    na    Slovenskem. Včeraj popoldne so se gojenke    varaždinske višje dekliške sole vrnile v Varaždin.      Pod vodstvom svojega ravnatelja Ivana Ramušćaka ter treh učiteljic so napravile izlet na Koroško in Kranjsko. Bil je to prvi izlet hrvatske mladine na Koroško. Izletnice so videle   Celovec,   vozile se po Vrb-skem jezeru, a koroški Slovenci    so jih poučili o Gosposvetskem polju, o pokrajini, ki se je nekdaj zvala župa hrvatska.  Iz Koroškega so izletnice potovale k Savici in na Bled ter dalje preko Ljubljane v Postoino.     Vedno češče    so    poučni izleti hrvatske in srbske    mladine v naše    pokrajine; nas to zelo veseli in le    obžalujemo, da slovenski mladini ni dana prilika, prirejati enake poučne izlete.
—  NI skoro Ljubljančana, ki bi
ne vedei. kie je gostilna pri Možini na Radeckega cesti št. 24. Ravno tam priredi »Napredno društvo ža šentpetrski in kolodvorski okraj« v nedeljo, dne 28. juniia ob 4. popoldne veliko vrtno veselico v prid društveni knjižnici. Kar se tiče zabave, dobre kuhinje in žlahtne kapljice, }e že vse preskrbljeno. Društvo »i Je pridobilo tuđi najboljšeca komika 12
Parira, ki nastopi na nali veselici. Salonski orkester »Sokola I.« pa bo izvajal popolnoma nove izbrane skladbe. Zatore} v nedeljo vsi k Mo-lini.
—  Šentpetrčani potrebujejo knjižnico tako nujno, kakor oko v glavi. Prosili smo že javno po časopisju za knjige, pa se nihče ni oglasil. Poma-gajte nam vsaj na ta način, da nas v nedeljo, 28.  junija, v slučaju slabe-ga     vremena,    —     pa     na     praznik sv. Petra in Pavla, to je dne 29. junija gotovo obiščete in s tem pripo-morete društvu, da si od čistega do-bička  nakupi  knjig za svojo  prepo-trebno knjižnico.
— Nogometna tekma »Hašk« : »Ilirija«. V nedeljo in ponedeljek si stoje moštvi hrvatskih akademikov in naše »Ilirije« Šestič in sedmič v tekmi nasproti. Gotovo je zanimivo vedeti vse te rezultate in na podlagi njih primerjati napredek ^Ilirije* ter ugibati o uspehu obeh tekem. »Ilirija« je »Hašku« v Zagrebu vedno podlegla, in sicer kronologlcno tako-le: 2 : 6, 1 : 9. 0 : 1. Zadnji rezultat je letošnji. V Ljubljani je dosegla mnogo boljše rezultate, namreč 0 : 3 in 3:1. Upravičeno se sicer lahko trdi, da je »Ilirija < Hašku < nevarna tek-movalka, toda z gotovostjo izreci v naprej. kdo zmaga, ie nemagoče. Pač pa je gotovo, da bodo te tekme prvorazredni športni užitek, kakršnega že večina našega občinstva zahteva. Zato pričakujemo, da poleg vseh prijateljev športa, poseti te tekme tuđi gospoda, ki ima simpatije do hrvatskih akademikov, ki se pokažejo le-tos prvič v Ljubljani na športnem polju. Tekmuje se obakrat ob vsakem vremenu. Pričetek obakrat ob 4. popoldne. Opozarjamo zlasti na razpis nagrade za gledalce in na znižano predprodajo vstopnic.
—  Razpis nagrade v znesku S0 kroti.    Prijatelj nogometnega športa je izročil blagajni v$. K. Ilirije < vso-to 50 K, da razpiše po v7->rcu drugih mest in v svrho veCj          inimania za športne prireditve o priiiki te\(   i s ^Haškom- kot reprezenfantoni 'nr-vatskega športa    nagrado v znesku 50 K za onega obiskovalca obeh   tekem. ki kct prvi napove \Tiaprej pravilno končni  rezultat  obeh    tekem, kakor tuđi razmerje v polčasu za oba dneva. Konkuriranja za to nagrado, ki se izplača dne 1. julija, se udeleži lahko vsak obiskovalec tekem,    iz-vzemši izvršujočih članov -»5. K. Ilirije«. Treba mu je le oddati pri vho-du na igrišče na Hstku ali v kuverti napisan  rezultat  in  obenem navesti na listku svoj natančni naslov.    Rezultat se lahko napove za obe tekmi že prvi dan. ali pa za vsako tekmo posebej.     Edino   listki,   oddani   drugi dan tuđi s pravilnim rezultatom prej-šnjega dne, so neveljavni.    PaČ    pa konkurira lahko drusri dan še enkrat, kdor je prvi dan oddal rezultate   za oba dneva in je rezultat ter razmerje prvega dne pogodil pravilno. S tem ima večje šance do nagrade.   Listki se zaznamujejo sproti s tekočimi šte-vilkami, kakor se oddaiajo. Nagrado dobi tišti  gledalec, ki je na podlagi tekočih Številk napisal    prvi    prnvo razmerje in končni rezultat obeh tekem. Do konkuriranja so upravi"eni Ie do pričetka tekem oddani listk   — Vzemimo. da  je  kdo  tako kot  : rvi napisal: 28. junija rezultat 0  :  1 v polčasu in na koncu 1  : 3 za »Ilir >o<r, 29. junija rezultat 1  : ?v polča^    in na koncu 2 : 4 za »Ilirijom in da k^n-čajo tekme res tako, potem mu   nakaze »Ilirija« znesek 50 K. — Ome-njamo, da se je udeležilo    podobne konkurence na Dunaju o priliki tekme Avstrije proti    Gorski na  tisoče ljudi. — Komur je sreča mila,   ima s tem ujrodno priliko do nagrade 50 kron. — Ne zamudite je torej in pri-dite številno posku^at svojo srečo!
—    Spomin    na    Go^posvetsko polje.    Petstoletnica zadnjega   uine-sčenja   koroških vojvod    v    slovenskem jeziku se slovesno praznuje le-tos po ćeli Sloveniji. Dr. V. Rožič je sestavil v pouk ljudstvu kratko zgo-dovino o tej zgodovinski petstoletni-ci z naslovom:      Spomin na Gospo-svetsko polje«.    Naj se    naš    narod pouči in naj se    zave, kako    slavno zgodovino - preteklost imajo Slovenci. Zato priporočamo, da bi vsi rodoljubi, posebno pa knjigotržei, čč. go-spodje duhovniki, izobraževalna društva, čitalnice in sploh vse naše organizacije, zlasti mladinske, širile ta lep spomin, ta najdražji biser slovenske zgodovine med slovenski narod. Trgovci in    razprodajalci    dobe   pri večjem številu običajni trgovski popust. — Knjižica se dobi v Celovcu pri založniku, dr. Valentinu Roži-č u (»Mohorjev dom«) in v vseh knji-garnah. Cisti dobiček je pisec odločil v narodne namene koroških Sloven-cev.    Zato se    prćplačila    hvaležno sprejemajo kot dar za narodne naine-ne korotkm Sloreacev.
—  Slovensko planinsko đmitvo,
osrednji odbor Ljubljana, ie izdalo lično ilustrirano brošuro o turistov-skem hotelu Zlatoroi ob Bohinjskem
ieceru. Slovenski planinci in planinke, posežite po brošuri ter opozorite svoje znance in prijatelje na divno to našo in velevažtjp najnovejšo po-stojanko ob biseru Julijskih planin — Bohinjskem jezeru! Brošure raz-pošilja gori imenovani odbor, dobe pa se pa tuđi v pisarni Deželne zveze za tujski promet in turistiko, nasproti hotela Union.
—  Razstava risb   gojenk   rnest-nega dekliškega liceja bo v   soboto
27.  t. m. od 8. do \2. dopoldne in od 2. do 6. popoldne ter v nedelio od 8. dopoldne do 1. popoldne. Slavnemu občinstvu   prav  toplo    priporočamrv, naj si gleda to zanimivo razstavo.
—  Pri tvrdki Marija Drenik raz-stavljena sta dva  zelo lepa in prav po ugodni ieni izdela traka, podarje-na od kumice gospe    Ane FJalečkove in narodnih gospodičen praporu    ži-rovskega    Sokola, ki bo razvit dne
28.  t. ni.
—  Umri je gospod .lurij Selan, mesar  v Ljubljani.  Počivaj v miru!
Gledallška predstava v Kranju Članov slov. gledališca pod vodstvom režiserja A. Danila iz Ljubljane, se vrši v soboto 27. juniia in ne v nedeljo. kaKor smo poročali. Vprizori se iraneoska slika iz življenja od Emile Oirvodina, Pri tej predstavi nastopi-jo dame Buksekova, Juvanova, M. Danilova, Ga^parijeva in mala Silva, ter gospodje Grom, Hrenovec in Danilo. Orkester za sceno iz prijaznosti oskrbi pro^tovoljno gasilno društvo v Kranju. To je zadnja predstava, ki jo vprizore v Kranju slov. igralci v tej sezoni, za to je upati obilo obiska.
OgenJ. V vaši Pristavica v litij-skem okraju je izbruhnil 22. t. m. požar, ki je uničil hiše in gospodarska poslopja osmim posestnikom. Pri požaru je pogorelo tuđi 22 prašičev. Skupna škoda znaša 126.000 K, zava-rovalnina pa le 18.600 K. Ogenj je nas:al vsled nekega petletnega otro-ka, ki se je z vžigalicami igral.
Toča. Iz Črnomeljskega okraja poročajo, da je 19. t. m. padala tam-kaj huda toča, ki je unicila kakih 60% žita. Tuđi drugi poljski pridelki so hudo trpeli.
Slovensko     planinsko     društvo
javlja p. t. svojini članom in drugim ljubiteljem slov. planin, da so otvor-jene dosedaj že sledeče planinske po-stojanke:   Kadilnikova koča na Goli-ci (1836 m).   doliod    a) iz železniške postaje Jesenice    čez    vas    Planino (1000 ra — go^tiina pri Kopišarju — I11-2 ure)    ter    po nemškem ali slov. potu na vrh 21/2—3 ure; ali pa b) iz železniške postaje:    Podrožcica    na Koroškem čez planino Kladie 3V2 do 4 ure. — Obadva pota dobro nadela-na  !n  markirana.    Zelo priporočljiva lahka partija, brez vsake nevarnosri. Krasen razgled posebno na Triglav-sko   pogorje   in Visoke Ture!    Prostorna   koča   z mnogimi posteijami. Prešernova koča na Stolu. Dohod iz žel. postaje Zirovnica 4 ure. do Pre-šernove koče    na Mal. Stolu čez Ži-rovniško    planino    vodi    popolnoma varna, izborno nadelana jahalna ste-za. Na Vel. Stol ,2239 m) pol ure. — Razgled s Stola    po ćeli Kranjski in Koroški    od tod    naipreglednejši    in najzainiTiivejši.    Veleezanimiv je pot od koCe preko Vojnaša   po grebenih na Go'ico. — Dom   na Vršiču    (1606 m).    hohod po kolovozni cesti skozi divjeromantično dolino Pišenco    vrh sedla   med Mojstrovko    in Prisojni-kom iz železniške    postaje Kranjska gora samo 23/4 ure;    planinska promenada. —    Pristop na Mojstrovko (2^2 m) laheK, IV2 ure. na Prisojnik (2M7 m) nekoliko naporneiši. Sestop v Trento Ozvir Soče) 2 ure. — Poleg navedenih so otvorjene že tuđi večje stavbe S. P. D„   ki so tako po nepo-pisno krasni svoji legi in zelo ugodni-mi dohodi,   kot po izborni    hotelski oskrbi in postrežbi še predvsem pri-poročajo vsem    prijateljem    narave. T2letm'kom  z    rodbinami,    društvom itd.    Le-ta planinska letovišča z naj-popolneišo oskrbo, vedno svežimi jedili in dobro pijaco, ki so kaj pripravna in ugodna    za    daljše bivanje so: BtetrlSka koča   ob   izviru KamnišKe Bistrice, iz osrčja Savinjskih alp. Dohod iz Kamnika   po   cesti kolovozni ali romantično izpeljani, dobronade-Iani jahalni stezi (velezanimive tesni potoka Bele)   ob   naravnern   mostu »Predaseli« 2l/2 ure. Od tod se ti nu-dijo premnogi    izleti in gorske   ture. Najzanimivejše so:    Kamniško sedlo (KamniŠka koča — Že oskrbovana — (1921 m), 3V2 ure,   Grintovec (2559 m) 5 ur. Velika Planina (koča na V. Pl. 1335 m — že   oskrbovana) 3 ure. Aliažev dom v Vratlh (1010 m). Naj-impozantnejša stavba S. P. D. — turist, hotel — tik pod 1000 m visoko znamenito severno triglavsko steno! Dohod iz železn. postaje Dovje-Moj-strana (2V2 ure)    po   dobronadelani cesti mimo prekrasnega slapa Perič-nika in po ćeli divjeromantični dolini »Vratar, ki slovi kot ena izmed naj-lepSih dolin v Abah; sploh je planinska promenada   brez   primere in ti ostane vedno v hvaležnem spominu.
— Turist, hotel   Zlatorog« ob Bohinj. Jezeru.   Najnovejša plan.  postojanka S. P. D. ob gorenjem zahodnem koncu Bohinjskega jezera — bisera Julijskih alp! Krasne promenade ob jezeru (kopališče, čolnarna)! 1 uro od hotela sloviti in mnogoopevani slap Sa-vice!    Dohod iz železniške    postaje Bohinj. Bistrica peš 21U ure;    vozni promet (omnibus trikrat dnevno,  tja in nazaj). Zahtevajte brošuro, ki jo je ravnokar   izdal   Osred. odbor Slov. plan. društva v Ljubljani!
Zdravstveno stanje mestne ob-čine ljubljanske. V času od 14. do 20. junija t. 1. bilo je novorojencev 22, inrtvorojenca 2, umrlo pa je 33 oseb, med temi 19 domačinov in 14 tujcev. Umrla pa je za otročico 1 oseba, za jetiko 6, med temi 3 tujci, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 3 in za različnimi boleznimi 22 oseb. Za in-fekcijoznimi boleznimi so oboleli in sicer za otročico 1 oseba, za egiptov-sko očesno boleznijo 2, vsled vratice 1 oseba.
Pristanišče uničenja, senzacij-ska, napeto - zanimiva pomorska detektivska drama v treh dejanjih, predvajala se bo danes na specijal-nem večeru v kinematografu Ideal. Poleg te drame je na sporedu še krasna tridejanska Nordisk - veselo-igra »Mala čokoladarica«. — Pri večerni predstavi ob pol 9. uri, ki se vrši ^b ugodnem vremenu •"- vrtu, sodelujc   močan    »vojaški    ortbter«.
—  Priporoča se, preskrbeti si vstop-nice pravočasno, ker    je    zanimanje veliko in bi    bili lahko    prostori    Še pred večerom razprodani. — Jutri v soboto krasna veseloigra   Kje je Co-letti? (Razposajeni dogodliaii detektiva Co!enija.)
Čudoviti so dogodljaji, ki so jih doživeli oba otroka kapitana Granta in njih spremljevalci. Po kordiljer-skih ledenikih nas vodi pisatelj Jules Verne, morie nam razkazuje v vsej njega mogočnesti in strahoti, nedo-^ledne planjave Južne Amerike nam odkriva v prirodni resničnosti, predočuje nam vse nevarnost: in junaštva male ali odločne družbe in nas povede naposled do cilja tega    potovanja
—  posreči se najti izgubljenega kapitana Granta samega. — In vse to v kinematografu Bachmaier v  Latter-mannovem drevoredu danes in   bo-doče dni. Nihče naj ne zamudi prilike in si ogleda ta velezanimiv film.
S ceste. Kakor znano, so začeli nred kratkem popravljati zvonik pri trančiškanski cerkvi ter v svrho varnosti pasaže del ceste obgradili. Ko je danes dopoldan nek voznik na vozu sedec pripeljal po Miklošičevi cesti, je zadel v dotično ograjo s tako močio, da ie vso podrl in bi se bila lahko pripetila velika nesreća, ko bi bil v istem trenotku pridirjal mimo kak avto, katerih gre po ti cesti do hotela »Union« skoraj največ. Ali bi ne bilo umestno na dotičnem mestu ceste za vozni promet sploh zapreti?
Glas iz občinstva. V Cegnanevi ulici, pred hišo ključavničarskega mojstra g. Bremca stoiita dva koštanja, ki sta. na tem mestu. prava nevarnost za pasante, posebno pa za voznike in kolesarje. Na eni strani oštri ovinek iz Holzapfljeve ulice v Cegnarjevo. na drugi pa, za regulacijo ceste namenjeni vrt, silita vozove in koiesarje naravnost v koštanja, tako, da je pravo čudo. da se tam še ni kdo ponesrečil. Zadnji čas je že. da se koštanja odstranita. posebno ker stojita precej proti sredi ceste in tuđi ništa posebno v okras okolici.
S tega. Danes je prinesla na trg neka ženska nekaj prvih letošnjih tnalin ter jih prodajala kilogram po 80 vinar je v.
Naklene stvari v času od 21. do 24. junija 1914, nahajajoče se pri c. kr. pol. ravnateljstvu: 1 srebrna damska ura z monogramom, 1 20-kronski bankovec, 1 zlata damska ura, najdena 16. junija 1914, 1 usnja-a listnica z 80 K v bankovcih, naj-dana 16. junija 1914, 1 zlata damska ura, 1 srebrna zapestnica z obe-skom »srce«, 1 potrdilo tvrdke Reich. — Izgubljene stvari v času od 31. do 24. junija 1914, ki so bile prijavljene pri pol. ravnateljstvu: 1 bankovec za 10 K, 1 zlata zaponka (broša), 1 listnica z bankovcem za 20 K, 1 zlata damska ura, 1 zlate oča-la s futeralom, 1 srebrna vratna veri-žica s 3 obeski.
Društvena naznanila.
III. slovenski vsesokolskl   zlet v
Ljubljani 1. 1914, Danes ob pol 7. zve-čer se vrši seja tajniško ČastniKar-skega odseka v zvezni sobi v Narod-nem domu.
»Sokol 1.« Moški oddelki imajo svoje glavne zakijuCne sknšnje za svoj nastop v nedeljo, dne 5. }ulQa v sredo in petek t. J. dne 1. in 3, julija od 6. do 9. žveCerne ure. — Ženski oddelki imajo zaključne skušnje v torek, Četrtek in soboto med 6. do 8. večerao uro. Društveni člani in Čla-
nice z legitimacijo imajo k zadnjim skušnjam prost pristop (Ledina, let-no telovadišče).
»Sokol« v Idriji naznanja, da se udeleži župnega zleta v Žireh korporativno z zastavo. Bratje tekmo-valci in člani jezdnega odseka odha-jaio iz Idrije že v soboto zvečer in sicer prvi ob pol 7. uri. Pridružijo se jim lahko tuđi drugi člani. Telovadke in starejši člani v kroju odhajajo iz Idrije med 5. in 6. uro v nedeljo zju-traj, ker imajo dospeti do 9. ure v 2iri. Želeti je, da se udeleži članstvo in idrijsko občinstvo v najčastnejšem številu župnega zleta v 2ireh, kjer se razvije prapor bratskega žirovskega »Sokola«. Na zdar! Odbor.
Kolegijalna organizacija gorenj-skih čevljarskih mojstrov iz okolice Radovljice je na zadnjem sestanku sklenila sledeča določila: 1. Natanč-no regulirani cenik za vse enak, zmerne cene po najnižjem proračunu. 2. Popravila tovarniških izdelkov je za par odsrotkov dražje, kakor domaćih del. 3. Medsebojna obvesti-tev o strankah, ki jim ni upati.
Književnost.
— Milan Pugelj: Mimo ciljev. 2.
zvezek knjižnice »Slov. Ilustrovane-ga Tednika<'. Milan Pugelj ima že dobro ime med slovenskimi pripovedo-vralci. Spisal je nekaj povesti in no-vel, v katerih je pokazal lep talent. Njegove ljubeznive novele iz doma-čega življenja so mu pridobile mnogo bralcev. V lični knjigi. ki je pravkar izšla, ie Pugelj obelodanil deset no-vel in črtic, ki jih bo vsakdo z zanimanjem čiral.
Razne stvari.
*  Sufragetke. Iz Londona poročajo: V Ballylessonu pri Beltastu so poskušale sufragetke zažgati cerkev. Škoda je velika.
*  Kolera. Krakovski »Čas« poro-ča, da je v več krajih na    Rusken: Poljskem ob Pugi izbruhnila kolera. Dozdaj je obolelo 19 oseb.   Pet oseb je že umrlo.
*  Nesreča v rudokopu.   Iz Gel-senkirehna poročajo:   V rovu  »Wil-helm-: so bili predvčerajšniim popoldne zasuti trije rudarji, ki jih dozdaj še nišo resili.
*  Najtežji človek na svetu umri. V Monakovem je   pred   par   dnevi umri, zadet od kapi, dunajsKi gostil-ničar VVutzel, ki je bil najtežji človek na svetu. Tehtal je 480 funtov. Njegov pogreb je   povzročil   precejšnje težkoče. Treba je bilo krste   65 cm visoke in en meter široke.
*  Nesreća na  Aterskem   Iezeru. Iz Mondseeja poročajo:    Pred tremi dnevi je razsajal na Aterskem jezeru hud vihar. Pri Stock\vinkelju se Je potopila ribiška ladjica. Ribič Habel in njegov desetletni sin sta utonila po dolgem boju z valovi. 281etnega Ha-beljevega sina je valovje    vrglo    ob obrežni zid.    Poškodoval se je    ne-varno.
*  Prepovedan    roman.    Grofica Edita Sallburgova,   dama    dunajske visoke aristokracije, je spisala roman »Če kralji liubijo...« Ta roman je bil v Avstriji prepovedan. Grofica Sallburgova ima v Arcu krasno vilo. General Dankl je prepovedal   oficirjem tirolskega armadnega zbora vstop v to vilo z ozirom na konfiscirani   roman grofice. Več poslancev bo zaradi tega interpeliralo   vojnega   ministra.
*  Špionaže. Iz Berolina poroča-. jo: Tu vzbuja veliko senzacijo areta-cija uradnika    neke    višje    vojaške oblasti. Gre za uradnika pri gdrabe-no - inženirskem oddelku,   podčast-nika Pohla, ki je baje prodal važne papirje o vzhodnih   obmejnih   utrd-bah. V to zadevo je zapletenih še več drugih oseb. Predvčerajšnjim so are-tirali v  Draždanih  nekega moškega, ki se imenuje dr. Blumenthal. »Vossi-sehe Zeitung« poroča: V Diisseldor-fu so aretirali nekega    uradnika    in dva   delavca    renske   kovinske   in strojne tovarne, ker so na sumu Špionaže.    Delavci so kradli    granama vžigala, ki jih je prodajal uradnik neki tuji državi.
*  Zgorela en dan pred poroko. Iz Novega   Jorka poročajo:    V   pred-mestju Ne\v Jersey bi se imela vršiti poroka miss Kate Mausove. Nevesta je priredila svojim    prijateljem    dan pred poroko v svojem  stanovanjem intimno slavnost, pri kateri se je tuđi plesalo. Pri valčku sta zadela   ženin in nevesta ob mizo, na kateri je stala svetilka. Svetilka je eksplodirala ter vžgala nevestino obleko, ki   je   bila naenkrat vsa v ognju. Bežala je kakor blazna iz sobe v sobo, dokler se ni končno onesvestila. Bila je grozno opečena. 2enin, ki jo je hotel resiti, je bil tuđi zelo opečen.   Nevesta je   v groznih bofečinah umrla. 2enin se Je hotel neposredno pred smrtjo ž   njo poročiti, toda zdravniki nišo tega dopustili.
142. šiev
.SLOVENSKI NAROD*, dne id  junija  1914.
btran o.
Telefonska in brzojaiu porotila.
Ctsar.
Duna], 26. junija. Dunajski župan rjr. VVeiskirchner je izdal poziv na ćunajsko prebivalstvo, da naj pokaje svojo radost nad okrevanjem ce-*arja s tem, da se postavijo društva :n korporacije, ko se bo cesar odpe-jjal v Išl, od Schonbrunna do kolodvora v Penzingu. Na kolodvoru bo čakal cesarja dunajski občinski svet.
Nižieavstriiski deželni zbor.
Duna|, 26. junija. Nižjeavstrijski deželni zbor je bii včeraj odgođen.
Lvovsko vseučilBče.
Lvov,   26. junija.   Za   rektorja Vovskega vseučilišča za   prihodnjc e o je bil izvoljen proiesor filozotije Kazimir TwardowskL
Intronizacija   solnograškega    knezo-škofa.
Solnograd, 2$. junija. Povodom 'ntronizacije solnograškega knezo--\r>fa dr. Kaltnerja, bo imel slavnost-■;.•) pridigo mariborski Škof Napotnik. papežev fcomisar bo kardinal dr. Bettinger iz Monakova.
Atentat na guvernejevo palačo na Reki.
Reka, 26. junija. Danes dopoldne «e je \TŠila razprava proti delavcu Arduinu Beleliju, ki je 2. marca vrgei hombo proti guvernerjevi palači na Reki. Beleli priznava svojo krivdo ter navaja, da ga je najel neki Scipi-oni. ki mu je obljubi! za atentat 500 kron. Dobil pa je samo 60 K. Beleli je h:I obsojen na eno le:o in 30 đni ječe in na izgnanje iz Reke. Državni pravdnik in branitelj sta priglasila rekurz.
Bagdadska železnlca.
Frankobrod o. At., 26. junija. Iz Carigrada poročajo. da bo 1. juliia zapet 100 km dolg del Bagdadske že-leznice od Cerablise do Telabada iz-gotovljen.
Mehika.
Niagarafalls, 26. iunija. Protokol a nesporazumljenjih med Mehiko in Zeđinjenimi državami je bil včeraj rodrusan. Konstitucijonalisti se bodo < Huertovimi pristali dogovorili gle--e vseh spornih vprašanj. tako tndi slede volitve provizorične \ilade. V par dneh pričakujejo tu   odposlance
Carrauze.
*            •
Dogoditi na Balkanu.
REVOLUCIJA V ALBANIJI. Italija v Albaniji.
Milan, 26. junija. ^Secolo« porota: Torpedni rusilec »Minerva« je nenadno odplul, da z dvema torpe-dovkama ojači italijansko brodovje rred Dračem.
Drač, 26. junija. Bivši ministeri--slni tajnik kneza, kapitan Castaldi, je bil imenovan od italijanske vlade za atašeja italijanskega poslaništva v Draču.
Presojanje položaja na Dunaju.
Dunaj, 26. junija. Oficijozno se naglaša: Na] priđe v Albaniji, kar hoče, samostojnost nove države Je za vse eventualnosti zasigurana. Za to jamči že mednarodna komisija, ki bo, če treba, prevzela vodstvo države. Med velesilami se vrše pogajanja o sredstvih za novo organiziranje albanske armade, ki se bo izvršilo morda tako, da bodo častniki skadr-skih oddelkov prevzeli instruiranje Albance v.
Komuni hujskaio Albance?
Budimpešta, 26. junija. »Pesti Hirlap< dolži Romunsko, da je poslala v Albanijo agente, ki sporazumno z italijanskimi agenti huiskajo proti vplivu Avstrije v Albaniji. Glavni sedež teh agentov je baje v Trstu.
Rim, 26. junija. Listi poročajo, da je knez Viljem nujno prosil ro-munskega kralja, da naj se zavzame pri velesilah za to, da naj pošljejo mednarodne čete, ki naj patlačijo vstajo. Knez naglaša v svoji prošnji, da sam vstaje ne more zatreti in bi bil, če velesile odklonijo njegovo prošnjo, primoran, da odloži krono. Ro-Tiunski poslaniki na evropskih dvo-rih so dobili nalog, da v imenu Ro-munije stavijo tozadevne predloge.
Intervencije ne bo.
Dunaj, 26. junija. Z ozirom na vesti, da se hoče albanski knez ponovno obrniti do velesil za interven-
cijo, se izjavlja, da ni upati, da bi se ugodilo te) želji. Angleški zuranft minister fe še snoči decidirano izja-vil, da je izključeno, da bi Angieška izkrcala tuđi samo enega moža za intervencijo.
V Skadru.
Rim, 26. junija. Iz Skadra priha-jajo vznemirjajoče vesti. Vstaško gibanje muzlimanov je vedno bolj očit-no. Baje prišlo tuđi že do pouličnih bojev, katere je moralo potlačiti vo-jaštvo mednarcHlne posadke.
Pomoć Draču.
DunaJ, 26. junija. »Albanische Korrespondenz^ poroča, da ie odšlo iz Skadra 150 Malisorov knezu na pomoć. Ta pomoČ je za Drač malo dobro došl; Dejstvo je namreč, da so Malisori in Miriditi za Drač naj-večja nevarnost. Malisori in Miriditi se upirajo vsaki vajni akciji ter se kratkocasijo s tem, da kradejo po mestu in da ponoči ropajo po hišah. Policija se ne upa nastopiti proti njim, ker se boji, da uprizore potem v mestu samem vstajo. Malisori tn Miriditi so se tuđi uprli, udeležiti se del, h katerim je bilo prebivalstvo Drača prisiljeno.
Dunaj, 26. juntja. Kipar ^usch-ner in arhitekt \Virt. člana takozva-nega »Albanienkomiteia« sta priob-eila v današnjih jutranjih Hstih poziv, da zbirata avstrijske prostovolj-ce, ki naj gredo knezu NViedu na pomoć. Že v zgodnjih Jutraniih urah se je v VII. okraju Lindengasse, kjer ima VVirt svoj atelje, zbralo več sto sumljivih elementov in brezposelnlh ljudi, ki so izvečine upali, da dobe takoj izplačan najem. Prijavili so $e kot prostovoljci. V dopoldanskih urah ?e ie zbralo pred hišo že preko 1000 ljudi, med njimi več rezervnih častnikov in nad 150 dijakov in raznih pustolovcev. Wirt ie moral najeti tri potnožne s!le in etablirati ćelo pišamo, v kateri neumorno sprejeraa-jo albanske prostovoljce. Onoldne so jih Imeli napisanih že 700. Odklanja-jo samo posebno sumljive elemente in one, ki so |X)dvrženi še vojaški službi. Giadko pa spreleraaio one, ki «o že odslužili triletno vojaško službo in take rezerviste, ki b\ morali delati letos voia^ke vaie. Pri tem pravijo. da avstrijske oblasti nimaio ničesar proti temu. če se ti udeleže ekspedicije, češ, da gre ne Ie za albansko, marveč tuđi za avstrijisko stvar. Faktično ne store oblasti niče sar, da bi prer>rečile to, zakonito zabranjeno nab'ranje voiakov za tuio državo, nasprotno, v ultcah stofi ćelo policija, ki daje interesentom Ijubez-njivo navodila. Oba upata. da bo šre-vilo prostovolicev za Albanijo naraslo danes že na 10000 ter namera-vata v ponedeljek ali torek oditi s prvimi prostovoljci knezu na po-moč.
*     *     •
Srbski krali.
Belsrrad, 26. iur«i!a. V mestu kro-žijo vesti, da je kralj prav resno bolan. Res je. da je napadla kralia omo-tica, ki je traiala več, kakor 2 uri.
Srbska skupščina.
Beftjrad, 26. junija. Neposredno pred razpustom skupščine ji y predložila vlada zakonsko predlosrr eclede pristaniške konvencije med £■ ijo in Grško. Vsled razpusta skupne ie bo vlada v zadnjih dneh pre< ožene nacrte pogodb s tujimi država mi jeseni predložila novi skupščini
Avstrijsko - srbska železniška konvencija.
Dunaj, 26. junija. Sekcijski načelnik v železniskem ministrstvti vitez Sonnenschein je odpotoval v Bel-grad, kamor pridejo tuđi zastopniki ogrske^a trgovinskecea ministrstva. V Belgradu se prično pogaianja glede avstrijsko - srbske železniške konvencije.
Bol^arsko posojilo.
Sofija, 26. junija. Boćarska ima baje za svoje posojilo ruske in fran-coske ponudbe. Tuđi iz Londona je prišla ponudba za posojilo več sto milijonov.
GospfNhmtvo.
— Goriški eksportni trg. Tz Gorice poročajo: 24. t. m. so na tukaj-šnjem eksportnem trgu prodali: 35 stotov hrušk po 36 K stot; 15 stotov breskev po 84 K stot: 90 stotov če-šenj po 48 k stot; 3 stoti čeSpelj po 44 K stot; 6 stotov agreža po 34 K stot; 100 kg ribizelja po 60 v kg; 30 kg jagod po 1 K 30 v kg;   50 stotov
vstročjega fižola po 26 K stot; 10 stotov graha po 30 K stot; 4 stoti špar-geljev po 58 K stot; 30 stotov krom-pirja po 14 K stot.
—  liva* srbsktti uraiićev v Av-strijo. Iz Belgrada poročajo: Kontingent za uvoz zaklanih prašiče / iz Srbije, ki znaša 50.000 komadov in ki ]e določen v avstrijsko - srbski   trgovinski pogodbi, bo v najkrajšem času izčrpan. K temu poroča srbski trgov-ski list »Trgovinski Glasnik«,    da je bil   dovoljen   uvoz   nadaljnih     50.U00 zaklanih prašičev pod pogoji    avto-nomnega carinske^a   tanfa.    Srpski kontingen za uvoz    prašičevje letos mnogo prej izčrpan nego v prejšnjih letih, ker je konzum zaradi nižjih   en z;elo narastel, dočim je bil   uvoz   iz Galicije majhen. V zadnjem času so pripeljali na dunajski trg tuđi mnogo prašičev iz Nemčije.
—  Dobave.   TurVao vojno mini-strstvo namerava   razpisati    dobavo 20.000 parov čevijev. — Crnogorsko vojno ministrstvo je razptsal«   dobavo 5000 vojaških plasčev    Rok    za vložnev ponudbe je 6. julij i. 1.
—  Izsetjevanje v Kanado. Po za-nesljivih poročilih vemo, da položaj trga za delavne moči v   Kanadi    za rnarsikatere stanovske panoge v tem času ni zadovoljiv. V osrednji in zapadni Kanadi je mnogo    rokodelcev nrez dela, največ v    stavbni   stroki. Tuđi se zdaj ne potrebuje    delavcev po farmah ali dninarjev, mnogo jih je nezaposlenih. Rudarji v premogoko-pih na otoku Vancouver že več me-secev ne delajo, stavka krojaških po-močniKov v Montrealu tuđi še do danes ni končana.    2enskam se    nudi edino prilika, da dobe službo kot po-sli; kot strojepiske, bolniške strežni-ce, trgovske uslužbenke in vzgojite-ljiee večkrat ne morejo    dobiti    za-služka. Ker je preveč rokodelcev in dninarjev,    se določila    kanadskega naseljevalnega zakona,    ki    skušajo omejiti priseljevanje, strogo uveljav-Ijajo tako v Kanadi sami, kakor tuđi po organih    kanadske    naseljevalne postaje na   Ellis Islandu   (pri   New Jorku). Po teh določilih mora imeti vsak priseljenec v času med    1. novembrom in 28. februarjem vsakega leta razven voznega listka po želez-nici do kraja, kamor je namenjen, tuđi še lastnih čistih 50 dolarjev. Će pa želi priseljenec privesti s sabo tuđi še svojo družino, mora dokazati, da ima poleg voznih listkov po železnici do kraja, kamor je namenjen, za vsakega družinskega člana v starosti nad 18 let 50 dolarjev, pod to    starostjo pa 25 dolarjev. Izjeme so samo    za gotove vrste priseljencev. Kanadska naseljevalna komisija na Ellis Islandu je pred kratkim dobila od osrednjega naseljevalnega urada v    Ottawa navodilo, da se naj drži najstrožje teh določil in da naj zavrne vsakega pri-seljenca, ki ne more zadostiti tem po-gojem. Oficijelni angleški urad za informacije o izseljevanju je v zadnjem času najkrepkejše svaril pred izselje-vanjem v Kanado. Kakor   izvemo iz amerikanskih časniških poročilih, se je do 31. marca 1914 rokodelcem in dninarjem prepovedalo   naseljevanje v Britansko Kolumbijo, ker   je  tam trg za delavne moči že prenapolnjen. Zato priporočamo veliko previdnosti tištim, ki se žele   izseliti in   poiskati delo v Kanadi.
— Kako ie z naseljevanjetn v Ze-dinienih državah.    V tistih    grofijah držav Zapadna Virginija in Pennsvl-vanija, ki spadajo v področje avstro-ogrskega konzulata v Pittsburghu v Zedinjenih državah, je    splošna   gospodarska kriza. Glavno so prizade-ti jeklena in železna industrija in pa jame, kjer kopljejo premog ali izde-ljujejo koks. Posledica te krize je, da se je pojavila dalekosežna brezposel-nost. In tisoči avstrijskih delavcev to težko občutijo.    V doglednem   času pa ni računati $ tem, da bi se opustile odrejene omejitve obratov. In tako je pri popisanih razmerah skoraj izključeno, da bi novodošli iz    Evrope dobili delo. Zato nujno svarimo pred izseljevanjem v te kraje.
Darila.
Darila »Mladiki«. V zadnjem Času so podarili društvu »MladikU gdč. J. pl. Garzarollijeva y Trstu 5 kron, trije denarni zavodi skupno 410 K; neimenovana v Ljubljani 20 K 47 v; gospa Antonija dr. Škofova v Ribnici na Štajerskem 10 K; čisti dohodek akademije v internata 360 Kron 38 v; neimenovana, rn 10 K. Vsem darovalkam in darovalcem Ie-pa hvala!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 23. junija: Marija Sever, posestnikova žena, 50 let. — Josip Suštaršič, posestnikov sin, 4 mesece.
KINO METROPOL
v „Narodnom domu".
9aa«s ▼ pttok laibifikrat:
Vagabundov konec.
V soboto nov programi
Napoleon.
Predstave: v soboto «b ! ?7 in l 29 zr.
v n«d«llo   ob   '/211. 4opv 3.   ia 5.
pop., 7. in 9. zr.
v pondeijek ob ]   11. đop., 3. ii 5.
pop,. 7. ia 9. zr.
v torok ob * 27. in > /29. iv.
CENE: I.  prostor   80   vin.,   II.   prostor 60 vin.. IH. prostor 30 vin.
Dijiki in vojaki: I. prostor 60 v, II. prostor 10 v, III. prostor 20 v.
Daaašnii list obscga 5 strani
Izdajateli in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. ^rz. poslanec.
Lastnina in tlsk »Narodne tiskarne«.
Na zdravjet bralcev ponavljamo: pristni dobite obe preizkuseni reelni sredstvi: Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z oblastveno naravno besedno znam-ko »Elsa - fluid« in prebavo pospešu-joče želodčno sredstvo Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z oblastveno varnostno besedno znam-ko »Elsa kroglice«, ako svoje naro-čilo naslovite tako - Ie: Lekamar E. V. Feller, Stubica, Elsa trg 5t. 238 (Hrvatsko). Ti iz prirodnih zdravil-nih rastlin napravljeni izvrstni do-mači sredstvi sta tuđi ceno. — 12 malih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici Fellerjeveg"a blagodišeče-ga rastlinskega esenčnega fluida stane franko na vse kraje 5 kron. med-tem ko stane 1 zavitek s 6 stekleni-cami Fellerjevih pristnih rabarbar-skih kroglic z znamko »Elsa kroglice« franko na Vašo pošto za 4 K.
Borzna porodila.
LlaMUnska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Urađni   kurzi dun.  borze 26. junija   1914
■aložbenl papirjl.                         ^
4°o majeva renta.....      80 96     82i0
4*2° o srebrna renta   ....      8455     8465
4% avstr. kronska renta .  .      81-50     8170
4° o ogr  kronska renta    .  .      7990     80 10
4° o kranjsko dež. posojilo .      — •—      89'—
4°/o k. o. češke dež. banke .      8575     86-75
Srećke.
Srečk« iz I 1860 Js . ; . .    420—    430-
n       ,. ., 1864......670'-    690-
fjslec........285*__   295*—
"      zemeljske  !* izdaje . !' 279—   289 —
U.     „      . j 23450    244 50
„      ogrskt hipotečne .  .    224*—    234 —
l(      dun. komunalne   .  .    45475    46475
„      avstr. kreditne . .  .    4H1-—    491*—
„      Iiublianske.....j   56*—     62*—
m     avstr. rdeč. križa • •     4975     53 75
-     ogr.       „      n     •  • I   27'50     3150 „      bazilika......'    2V50      27 50
*     turske.......i 209 75   212*75
Oelnlee.
Ljubljanske kreditne banke .    399*.c0    400-50
Avstr. kreditnega zavoda    . i  ć99 20    600 20
Dunajske bančne družbe    .!  504 —    505 —
Južne Železnice......      83-50     84-50
Državne ieleznice .....    685*—    686 —
Alrine-Montan.......    78975    790*75
CeSke sladkome družbe . . j  285—    287*—
Zivnostenske banke • • . .    266*50   267-50
Valirt*.
Cekfni......; • ." .      11-42     1146
Marke..........    117-9S    118-15
Franki   . •....... .      9605!    9625
Lire...........      95 55 1    9575
Rublji..........    251-62 \ 252-62
Žitne o#ne w Budimpešti.
Dne 26. junija 1914. Termin«
PSeniot za oktober 1914    .   za 50 kg  12-91
PSenica za april 1915    .    .    za 50 kg  1307
Rž za   okt. 1914    .    .    .    .    za 50 kg    9*31
Oves za oktober 1914    ,   .   za 50 kg   7-o3
Koruza za iutij 1914      .    .    za 60 kg    745
Koruza za avgust 1914 ♦   •   za 50 kg    7 60
Koraza sa ma) 1915  .    .    .    za 50 kg   7-32
HeteomlosKno poročlto.
VWm wH s«ij«a »M-2             Snšmf\ mtmi flak 7M mm
čtf IStaiJe! i&" B
i sr.fa li J-°°" *-
25. 2. pop. 739.3     22*7 |tr. Jvzh.  poLoblaČ. ••    9. zv.   740.6      15 1 i si. jvzh.      jasno
26    7. zj.    7417     11-8 ! si.  jjvzb.        .
Srednja   vCertjSnja temperatura   167° nsem. ll*7*. Padaviaa v ZA   «rah mm 0*3
Tužnim srcem na znanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naS nepozabni, ljubljeni oCc, brat, gospod
JURI SELAN
mesar
danes dopoldne ob 11. uri, previđen s svetimi zakramenti, v starosti 63 let mirno v Gospođu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 28. junija ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti Ambrožev trg št 7 na pokopaiiSče k sv  Križu.                                 2504
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra.
Bodi mu obranjen blag spomin!
LJUBLJANA, dne 26. jun. 1914.
Pepca Selaa, hčl Jakob in Fraa
Selan, sina.
I. slov. pogrebni  zavod Jos. Turk.
LJUBLJANSKI
ZVON
JtfUsečnik za književnost in presveto. Letnik XXXIV. 0914).
„UUBLJAJI8KI ZVOH" Uhaja t zvemklli  pa enkrat na
meseo ter stana na lete 9 E 20 h, pol  leta 4 S 60 h
fetrt leta 2 K 30 h,   za  ne  neavatrlltktt  delal« po
11 S 20 h na leto.
Posamezal ir«iki se doblvajo po 80 b.
„Narodna tiskarna" v LJnblJanL
J(aro5na knjigama
v £jubljani
prešernova ulica Itev. 7.
»   priporoSa   !
kancelijski, konceptu!,  9okn-
mentni, ministrski, piscmsld,
ovitni in barvani papir
Kasete s plsemsklm uoplrjem.
Crgovskc knjige
v vseh velikostih, frtane z eno ali
z dvema kolonama, vezane v papir,
platno ali polusnje.
OJjemalne knjižice po c^čnih
Zalaga iolskih zvczkov in risank,
Zavitke za urade * vseh veukostoi.
-------Velika izber-------
Tieh    piiamliklta   potMbšfttn,
tTinčnlkov, pereš, peresnlkOT,
nidlrk,    kamen61ioTv    tmbllo,
goblo, crnila ttd.
**■ *» <*
JarK za Sole In umetnike.
------- Razglednice-------
pokrajinske,   humoristične,   ttmet-
niške vseh vrst, od najpreprostej$ih
do najfinejiih.
jflbami za slike in dopisnice,
Tezue ▼ plii in v atn|e.
--------poczOske Jnjift--------
po6oWce za otrokt
<^*      -^s      «*
jCcsai rfnrfrJU nnzjtihkt.
liabK kske, MkotiOri, palete, risaha nraita, lik, (tpKe,
Jtetcsl bi ttaMU.
Peteh 26, SoboU 27, Neđelja 28, Pondelfok 29.
„M kapitaea Draita
•e •IovH.m nmn JULU VEIMEA.
San 4 lil
~Um mm
i Gnmd Bektn Mm, Iivt
M^HaLa^KA    fl la^k^aTflAAB^at     JM^M^at aHB^a^Ha? 8    aaaaa^Baaar^aaaa^aaaaal      ^Br^Baaaaaaaaaaal^Bf      ,^K|B^B^B^B^P    ^V    aaaaanaaaaaaHaV     ^*^     aBB^PVa^^P^vW    ■■■■■aVal^^^BaMl^^^i^^^^F    aHw|i    BVv^^K                 ™a|a^^^4^W     ^a^B^^^P^^^^M                ^P^^Hbb^B^B     av^a^aa^a^B^aaa^V^Pa^l^^    ■a^^^B^Hl^a^^P^ape               aa^^^a^B    aaa^BBp    aaaaV^pv B^V    ^aaaw^a^aap    ^P^Ba^^^^V^aaaB^a^a^p^v    ■■aaav    aWV^F^^v^NHa^^a^aaaalB^Ba'   ^^Hav«aS|^r
Strau 6.
»SLOVENSKI NAROD« dat 26. junija 1914.
143. Stev.
Velika gostilna
kjer ostajajo vozniki, prav blizu Zagreba, z nekaj tujskimi sobami, hlevi, verando, vrtom, kinematografom v hiSi, ledenico, vse popol-noma urejeno. se zaradi drugega podjetja takoi Odda sa E 6500- . — Nizka na-jcmnina.                                               2476
Ponudbe  pod **t 2476" na upravn. »Slov. Naroda«.
~              Dobro idota            24S
Mi 111 blaga
v prometnem kraju, tik železnice na Spod. Štajerskem, se vsled bolezGi ta-koj Odda. Kapitala potreba 4—5000 kron. — Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod „Trgovina 2484".
Kje je ColPtti ?
Vidi i« v senzacljskt veselo-Igri z Magdo Lesslog
v  Iw xxo   Iđ.eaL Sobota 27. }fedclja 28. ?one9cljsk 29.
Jabolenil^
Ksto in snažno pretočen, rrav sladek, zajamčeno naraven, najboljše vrste, i- tabolk (mo§anci) razpoSilja po povzetju l'ter po 20 vi-
napev, hru?\*evec ! ro  17 h od IO1 I narrej
Jttri jos. Stcker, trgovina z moštom
Wetselsderf pri Orade«.  2405 Frođa se poceni lepo    2602
na krasnem kraju, lep razgled, z dobro pitno vodo iz studenca, ki izvira le malo pro* od hiše, pripravno za letovišče ali za človeka, ki je v pokoju in rad živi v lepem mirnem kraju. Oddaljeno od Ljubhane kakih 13 km ob dol. železnici. Hiša z 2 sobama ro 25 2m, kuhinja, klet hlev za 3 živine, 160"» Q sežnjev sadnega vrta. R sni kupci si tuđi lahko ogledajo, ševe da je tuđi hi§a od znotraj v najlepšem stanu. Naslov gospodinje pove upravn. »SI Naroda*.
I Gotska življcnjska I 1 zavarovalna banka I
Wk :i  na vzajemnost.   bi 9
SE Zavarovalno   stanje  prićetkom ^B
11 milijarda i liiliumr Kron. 1
^J Doslef lzplaćane dividende: jH H         370   mtžtlonov    kron.         B
H Vsl presežkl oritieio 1avarova- Bj ^1              te li e ni v dobro.       2495 B
H Zasfounik: Uhati KastneT. Liiiiiljana. JP
!    Prlparote m kat strokovnjak
k. jurman
optik-spedallst, optlčnl zaTod i eletkrićn. obratom.
Bodite previdni pri   nakiipu o6alf ker   le speoialist   vam   lahko   določi
pravilno očala in Vas strokovnjaško postrele.
Zahtevajte : cenik. :
O^^e/^C^^
@evlji %a gospode in dame.
Odlidnost v  kvaliteti in oblikah.
Selenburgova ulica ?
(nasoroti c %r. glavne po$ttj.
Cene:
KP KP
Eđina primorska I tovarna dvokoUs I
i  „TRIBUNA-
) Sorica,    Trtaika ' nllca it 28, pret I ' piTOvar    Gor!np. I
Velika eksportna zaloga  dvokoles,  šivalnih in   kmetijskih   strojev,   pramofonov.   orke- 1 strijonov itd. itd.                     I
Gorica, Stolna ulica št. 2-4«
Prodaja na obroke.                Ceniki franko.
i6-o Prva domaća tovarna
omar za led
Simona Praprotnika
v £jub!jaai, jfenkova ulica št. 7.
Prevzemajo se vsa v stavbno in pohištveno : mizarstvo spadajoča : dela, katera se točno in po najnižjib cenah ^?.________,f -= izvršujejo.-------
Velika zalcga gojtiiaišliifi okroglih mlz.
Ceaiki & poJiljajo u zaiitsro bmplabo m psstn oe prosto.
1914      Slovenski vsesokolski zlet      1914
Vseh vrst blago 2a kroj članov in članic Sokola, kakor tuđi za narašćaj, dalje vse v to svrho spadajoče potrebščine: čepiće, srajce, telovadni jopiči, hlače in čevlji, našivi i. t. d. se dobijo natanko po predpisih sloverske --------------------      in češke sokolske zveze pri tvrdki--------------------
A« & E. Skabarne,  Ljubljana, Mestni   trg  štev. 10.
To¥orni flvtomobil
i Us^ii ili    u i luii m mi
sistema „Ssuer", 35 EP moćan, aoseč 45 mot sioto¥f to mit časa v rabi, zatorej skoro nov, so zaradi opmstttro ofcrti takof
proda proti jako ugodnim plačilnim pogojera.
ATtomobll se lahko ogleda v                 '.
tovar ni za vozove Peter Keršic
Spodnja Siska pri Ljubljani.     23!2
Nobena varnostna odredba ne brani nikoga r pred  smelimi tat vina mi.
Dolinost ]e torej vtakofa, kraatil srofo taao^o
2 wMim m vinuti niviii
katoro po4 sel« agotetaal ff$ sfctepa tmiM vpraiaafa
s »brateo paito «4f*var|«                          21«
Generalni zastop banke „Slavlje" v Ljubljani
SAHATORIUM • EMONA
I ZA NOTRANJE INKJR1JRGICNE BOLEZN1. ■ PORODNJSNJCA
' LuJUBLtJANA • KCMENSKEGA ULICA 4 5EF-ZDEWNIK PRIMARU DR- FR DERGANC
Novo!                Novo!
30—40
vagonovledu
H  Mengi^kih pivovarniŠkih ledenic
v Ljubljani,  Metelkova   ulica št. 13 in   v   Šiški,    restavracija    „Vega4*
je t vsaki množini          2381
miči   prodaj«
Cena   do   100 kg  1  K 60 v, za 100 kg dostavljeno na  dom   v   Ljubljani.   Pri  večjem odjemu ali pri   odđaji  iz   ledenice cena po dogovoru z lastnikom
ANTON MAVEB
posest. restauracije Vega, Sp. Silka 26.
Ail je dobiti točno in  neškodljivo učin-kujočega sredstvi proti
mc?^! C5lebele5ti?
Velczamiv opis o ptesenetljivem razkritju nemškega potovalca po Afriki (pripo-znano tuđi od številnih nemških in ino-zem^kih profesorjev In zdravnikov) raz-pošilja za 20 h za poStnino v zaprtetn dvojnem   pismu  brez  natiska  dr.  med.
H. Sgemann, Sommerteld 83. (Hq.)
Gospodje v«ake starosti, ki so doslej brezuspešno rabili vse mogoče (aparate, krogljice, metode, praške takozvane oja-Ćila itd.\ mi bodo po prečitanju mojega opisa hvaležni. Pišite ta koj, ker je na razpolago samo omejeno število eksem plarov.                   4563
mm tieu!       c« me!
Prva najve&ja
^tasufai bi #fenMFtaM tvFflm!
ZitafMj t kr. nrit, nju mthvki tKštntBn M
On. p. mu
I     V    Ljubljana     II
Glavni zastopnik največjih tovarn nr v Sviti
ttnfei n ttflm n ftmi n k
^■^■^■•■■■^•^•rP   Wa«BBaBaai^^P"aT0   ^PWvWaB%v^B^0     ■•^■^^•■■■■■•■■■^P   V^^SBB
Knjigovodja
ali knjlgovodlnja
' pcpolnoma sarr.ostojna, bilance zmožna moč, it liče za Čimprejšnji vstop. Hrvatskega jezika vešče sile i majo prednost                                           2446
Ponudbe s točno  navedbo   plače, Tstopa   in s   prepisi   svedočb   naj   se
pošijejo   na   Podravina  paromlin d. d. OIvrglevaGf Hrvatska.
£epo posestvo
proda iz  proste roke po  zelo nizki ceni Elizabeta Kovačlč, posestnica
v Kostanjevici, Dolenjsko
Presernove slike
prodaja in pošilja po poltnem povietio Iv. Bonač v Ljubljani,
tena slikl 9 kron.        372 !
Akviziter soknene stroKe
nemškega, slovenskega in italijanskega jezika popolnoma zmožen se l§Če za veliko razpošiljalnico sukna. Ponudbe 1 navedbo referenc pod „Tuchbranclie 30" na anončno ekspedicijo Edvard Braun, Dunaj I, Rotenturrastrasse 9.              2487 j
te
15
:*
^ S
tn
<  o
rs  ^ »4  <
«   ••
"i
«   5
« -
*c
Lm >
o H
P  Za veliko Družino ^  in varcne  tjudi je samo
Ere!ci I
krema za čevlje.
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10.                            M2
W«Ukm   4ail»M«*jftX                      Solidna   p€»s#x*^Jfe1»ja Z
Radi minule sezone prodaja letno obleko za dame in gospode po okazijski  ceni.               2498
Angleško skladišče  oblek,  O. Bernatovič, Ljubljanai, Mestni trg št. 5 — 6.
Mt ii prcpnlK su!
i    Od dobrega najbolj^e    s
m ta^l po laliHfl caal pri                2338
F. ČUDEN
Ljubljana 81 — Prešernova ulica št 1.
Fin«y zan«slji vo idoče ure, uhani,
prstani i. t. d.
Umm SMrik »■■t«wj la poMnin« prosto.