Z najlepšimi željami v novo tisočletje Gorenjska^ Banka Banka <* posluhom Kranj, Bleiweisova 14, te/.: 064 212-274 MENJALNICE Kraj, Juni«, Ridivl jica. Tržit tel.:360-260 PROBANkA PE KRANJ - tel.: 064/380-160 Kranj, koroška 2. (Stara pošta) Leto LIH - ISSN 0352 - 6666 - št. 3 - CENA 140 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 11. januarja 2000 Mednarodna poslovna šola dr. Danice Purg odslej na Bledu Šola, ki simbolizira napredek Slovenije Kot je na otvoritvi dejal slavnostni gost predsednik države Milan Kučan, je otvoritev nove šole obetavna popotnica v novo tisočletje. Poudaril je izjemen pomen znanja za bodoči razvoj Slovenije; prav znanje lahko po njegovih besedah postane ena od primerjalnih prednosti naše države. STRAN 7 Družinska tragedija na Dražgoški cesti v Kranju Pred samomorom ustrelil še očeta Minuli petek popoldne sta zaradi ustrelin umrla Damjan (29 let) in Ljubo (65 let) Stojkovski - Sin je storil samomor, pri tem pa najverjetneje zadel še očeta, ki ga je poskušal ustaviti - Na Jesenicah poskus umora; osumljenec se je sam javil policiji Med talesenimi je bil tudi Jure Košir Pa ne tisti iz Mojstrane, ampak njegov soimenjak iz Kovorja. In še ta v smučarski opremi izpred sto let. - Darja je prosila, naj za vsak slučaj njeno smučanje merijo še s koledarjem - Janez je živ in cel prismučal do cilja, kako pa zvečer proti domu, se pa še ne ve... STRAN 6 AKTUALNO: Po stezah partizanske Jelovice Dražgoše 2000 Dražgosam vso slavo in spoštovanje Dražgoških dogodkov nihče nima pravice zlorabljati v politične namene, je dejal v nagovoru župan Železnikov Mihael Prevc, slavnostni govornik Janez Stanovnik pa ima Dražgoše za slovenski Termopile, za dokaz slovenske samoobrambe, samospoštovanja in hrabrosti. V nedeljo se je v Dražgošah znova zbralo več tisoč ljudi. STRAN 3 Spela se je spet veselila zmage MECAMILK STRAN 19 MERKUR MERKURJEVE VR0CE CEHE MERKUR - trgovina in storitve, d. d.. Cesta na Okroglo 7. Naklo 1 Ilir o 1 ^ CL > 3 -s It* if 2 "8 S * 21 -z* -8 9770352666018 PO SLOVENIJI ureja: Jože Košajefc_ SLOVENIJA IN SVET Malo zanimanja za nakup nepremičnin v Sloveniji Doslej 31 prošenj Avstrijcev, Italijanov, Nemcev in Grkov Ljubljana, 11. januarja - Tri prošnje državljanov Zvezne republike Jugoslavije in Bosne in Hercegovine so bile zavrnjene. Pridružitveni sporazum, po katerem je mogoče v Sloveniji pod določenimi pogoji že kupiti nepremičnine, velja samo za države, članice Evropske Unije. Zakon o ratifikaciji Evropskega sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na drugi strani določa, da lahko državljani držav članic Evropske skupnosti oziroma unije, ki so imeli tri leta stalno bivališče na sedanjem ozemlju Republike Slovenije, pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah z nakupom ob pogoju vzajemnosti in na nediskriminatorni osnovi. Določba, ki jo je bilo mogoče sprejeti šele po spremembi tedanjega 68. člena Ustave, je bila za nekatere vzrok strahu, da bodo tujci zlasti v obmejnih krajih množično kupovali slovensko zemljo in imetje. Podatki ministrstva za pravosodje za leto 1999 kažejo, daje bil doslej strah pred napovedovano razprodajo slovenskega imetja neupravičen. Za ugotavljanje vzajemnosti, ki je pogoj za nakup nepremičnine pri nas, je bilo vloženih 34 prošenj, od katerih so bile tri neveljavne. Vložili so jih državljani Zvezne republike Jugoslavije in Bosne in Hercegovine, ki niso članice. Vzajemnost je pomembna. V državi, katere državljan želi kupiti pri nas nepremičnino, mora namreč imeti tudi Slovenec oziroma tujec pravico do nakupa nepremičnine pod enakimi ali podobnimi pogoji. Izpolnjevanje pogoja vzajemnosti presoja ministrstvo za pravosodje na osnovi domačih podatkov in podatkov, za katere je po diplomatski poti zaprošena država, iz katere je prosilec za nakup nepremičnine pri nas. Prosilci so iz Avstrije, Italije, Grčije in Nemčije. Dvema državljanoma Avstrije sta bili že izdani odločbi o ugotovitvi vzajemnosti. V večini primerov želijo tujci pri nas stalno ali začasno prebivati ali opravljati določene dejavnosti. Ministrstvo za pravosodje ugotavlja, da se sodelovanje domačih in tujih državnih organov zboljšuje in omogoča utemeljene strokovne ugotovitve o obstoju vzajemnosti in razloge za zavrnitev prošnje. • J. Košnjek Župan in občan Peršak piše poslancem Trzin, 11. januarja - "Spoštovani gospodje in gospe, državni poslanci in poslanke, kot občan in župan občine Trzin in kot državljan RS, ki si že precej časa prizadeva za dejansko uveljavitev načel pravne države in pravil demokratičnega odločanja v naši državi, Vam pišem, ker boste v naslednjih dneh odločali o proračunu RS za leto 2000 in v zvezi s proračunom tudi o predlogu, da se slovenskim občinam delež dohodnine znova zniža s 35 na 30 odstotkov. Od tako odvzetih 12 milijard tolarjev naj bi tri in pol milijarde dodelili ministrstvu za kulturo za financiranje javnih zavodov in drugih ustanov, ostanek 8,5 milijarde pa naj bi po presoji vlade, torej vladne koalicije, razdelili za investicije med tako imenovane "revne občine". Rad bi vas opozoril na nerazumnost in nedemokratičnost takšnega ravnanja," je zapisal Peršak in izrazil upanje, da poslanci ne bodo podlegli "vročici volilnega leta." • J.K. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si ^0—^, f""'..... 'v ......hi* I"—V I—* #■......* f1111 m 111 r**'*'1 ^BMI mm mh . ^M; @@IMlMdJ©IESGLAS Naročniška akcija 2001 Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli v letu 2000 PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite sit ali - eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2000 ali leta 2001; ali - en celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, kadarkoli do sobote, 30. SEPTEMBRA 2001. leta,- alt - tri različne reklamne artikle Gorenjskega glasa. Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V naročniško akcijo "2001" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi-rednimi prilogami BREZPLAČNO do konca junija 2000. Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se bodo naroči do vključno 31 marca 2000, pa bomo namenili še eno izmed 2000 praktičnih nagrad! Novega naročnika sem pridobil(-a):_ Moj naslov: ■_______ Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ izlet po izbiri do 30. septembra 2001, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za __ trimesečje 2000 ali 2001 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ tri reklamne artikle Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: NAROČAM TOIimMcOJ^MGLAS za najmanj eno leto Ime in priimek:_ Naslov:__ Podpis: _ Če naročila ob izteku enoletnesa obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. marca 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz naše akcije pridobivanja novih naročnikov "2001" ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p, 124,4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Zakon o sodiščih naj bi dopolnili po hitrem postopku Tudi za sodnike nadure, če bo zaostankov preveč Predlagane so novosti, ki povečujejo pristojnosti predsednikov sodišč, zlasti v primerih večjih zaostankov, in jim v primeru pritožb strank (nadzorstvena pritožba) dovoljujejo vpogled v spise. Ljubljana, 11. januarja - Minister za pravosodje Tomaž Marušič je pretekli teden po seji vlade povedal, da naj bi državni zbor že februarja sklepal o predlogu sprememb zakona o sodiščih. Slovensko sodstvo je še vedno premalo učinkovito. V razpravi o ukrepih za povečanje učinkovitosti slovenskega sodstva so se pojavili tudi predlogi za ukinitev trajnega sodniškega mandata. To ni mogoče, je povedal pravosodni minister Tomaž Marušič. Trajni sodniški mandat je evropski standard. Sodnika pa je mogoče pod določenimi pogoji razrešiti. Trajni sodniški mandat je zapisan tudi v slovenski ustavi. Personalni sveti kot organi, pristojni za oblikovanje mnenj o ustreznosti kandidatov za sodnike okrajnih, okrožnih in višjih sodišč in za ocenjevanje dela sodnikov, bodo ostali še naprej. Pri okrožnih sodiščih naj bi bili personalni sveti ukinjeni (zaradi kolegialnosti ni bilo dovolj kritičnosti in objektivnosti, meni minister), pri višjih sodiščih pa naj bi ostali in odločali tudi za sodišča nižjega ranga. Pravica sodišč do podatkov Predlog spremenjenega zakona zavezuje državne organe in vse nosilce javnih pooblastil, da na zahtevo sodišča nudijo pomoč, ki je brezplačna, če zakon ne določa drugače. Okrožna sodišča po sprejemu dopolnil zakona ne bodo imela več personalnih svetov. Predsedniki sodišč dobivajo v predlogu zakona v nekaterih primerih večje prisf Ce pride na Predsednik slovenskega vrhovnega sodišča mag. Mitja Deisinger. sodišču do povečanega števila nerešenih zadev kot posledica nižje storilnosti od povprečne storilnosti sodišč iste stopnje, mora predsednik sodišča sprejeti program reševanja zadev in odrediti tudi delo izven delovnega časa. V primeru, če je storilnost sodišča vsaj za pet odstotkov višja od pov- prečne storilnosti sodišč iste stopnje, je sodišče upravičeno do dodatnih finančnih sredstev. Če pa bi se kljub temu število nerešenih zadev povečalo, dobi sodišče denar za delo izven delovnega časa ali pa se odobrijo dodatne zaposlitve. Pritožba zaradi zavlačevanja postopka Novosti zadevajo tudi tako imenovane nadzorstvene pritožbe. Kadar stranka meni, da sodišče neutemeljeno dolgo rešuje zadevo, naslovi na predsednika sodišča, ki zadevo rešuje, pritožbo zaradi zavlačevanja postopka ali nadzorstveno pritožbo. Če predsednik sodišča na podlagi navedb v nadzorstveni pritožbi ali na podlagi drugih podatkov meni, da niso spoštovana pravila o vrstnem redu reševanja zadev ali zakonski roki za razpis narokov ali izdelavo sodnih odločb, lahko zahteva od sodnika, ki mu je zadeva dodeljena v reševanje, da brez odlašanja izdela poročilo, lahko pa zahteva tudi spis na vpogled. Če ugotovi nepravilnosti, pisno opozori nanje sodnika, lahko pa predlaga tudi ukrepe po določbah zakona, ki ureja sodniško službo, je med drugim predlagano v spremembi zakona. Racionalno in učinkovito delovanje sodstva brez kršenja temeljnega načela o neodvisnosti sodnika so cilji sprememb zakona. Določen je tudi čas sodnih počitnic. Te naj bi bile vsako leto med 15. julijem in 15-avgustom. - • J. Košnjek ^njajo zadnje leto mandata Pukšič vabi politike in bančnike Po božičnih in novoletnih praznikih začenjajo zadnje leto svojega mandata poslanci državnega zbora. Ljubljana, 11. januarja - Prvi del bo, vsaj tako napovedujejo, produktiven, drugi del, po počitnicah, pa pričakovano manj, saj bodo pozno jeseni volitve. Ta teden utegne biti v državnem zboru zanimivo, čeprav bo prva seja prihodnji teden, ko naj bi sprejeli letošnji državni proračun. Danes in jutri vabi predsednik parlamentarne preiskovalne komisije o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine Franc Pukšič kot priče na zaslišanja najprej Zlatka Kavčiča, direktorja Gorenjske banke, in Franca Arharja, guvernerja Banke Slovenije, jutri pa Ado Gorjup, Franca Perčiča in predsednika republike Milana Kučana. Na seji komisije nameravajo vabljene priče spraševati zlasti o dogajanjih v begunjskem Elanu. Ta teden so sklicani tudi nekateri odbori in komisije državnega zbora: odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko, odbor državnega zbora za nadzor proračuna in drugih javnih financ, komisija državnega zbora za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije, preiskovalna komisija, ki raziskuje poskuse diskre-ditacije slovenskih policistov in vojakov v osamosvojitveni vojni na Koroškem, odbor državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, odbor državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport, preiskovalna komisija, ki raziskuje vpletenost in odgovornost nosilcev javnih funkcij pri najdbi orožja na mariborskem letališču in v skladišču Ložnica, komisija za vprašanja invalidov, odbor državnega zbora za gospodarstvo, odbor državnega zbora za infrastrukturo in okolje in odbor državnega zbora za obrambo. Jutri, 12. januarja, ob 18. uri je sklicana državnozborska komisija za volilni sistem in ustavne spremembe. Komisija bo obravnavala predlog zakona o volitvah poslank in poslancev, ki ga predlaga poslanec in predsednik SDS Janez Janša. • J. Košnjek S seje vlade Avstrijci bodo plačali odškodnino Ljubljana, 11. januarja - Ker Avstrijci niso zagotovili dogovorjenega pretoka Mutske Bistrice, kjer imajo zgrajeno pregrado za hidroelektararno Golica, na slovensko stran, ampak so vodo porabili za proizvodnjo energije, sta se avstrijska družba Kelag in slovenska vlada dogovorili za odškodnino v višini 8 milijonov avstrijskih šilingov. Ustrezen dogovor o uporabi energetskega potenciala Bistrice je bil podpisan leta 1988, hidroelektrarna Koralpe -Golica pa je začela obratovati leta 1991. Zlasti leta 1992 in 1993 je prihajalo do bistveno manjših pretokov na slovensko stran. Avstrijska odškodnina bo del slovenskega državnega proračuna in se bo porabila za vzdrževalna in ureditvena vodnogospodarska dela na vodnem območju Drave in Bistrice ter za gradnjo čistilne naprave na Muti. Vlada je sprejela program vlade republike Slovenije za spodbujanje tujih neposrednih investicij za leto 2000. Vladni ukrepi naj bi med drugim pripomogli, da bi se v naslednjih štirih letih letni priliv tujih neposrednih investicij s sedanjega 1 odstotka bruto do- mačega proizvoda postopoma povečal na 3 odstotke. Na seji vlade pretekli četrtek so za tretjo državnozborsko obravnavo potrdili predlog zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja. Zakon bo urejeval pogoje za odvzem delov telesa (organov in tkiv) žive ali umrle osebe zaradi presaditve z namenom zdravljenja v telo druge osebe. Zakon ne bo veljal za odvzem krvi in krvnih sestavin, razen za odvzem krvotvornih matičnih celic za alogensko transplantacijo. Ministri so za drugo obravnavo v državnem zboru sprejeli pm dlog zakona o orožju. Pri pm pravi predloga zakona m drugo obravnavo je vla^j upoštevala stališča državneg^ zbora, ki jih je sprejel v pfm obravnavi 30. junija lanH Poslanci so med drugim mefl1 j li, da je treba proučiti možnostj zaostritve meril za izdaj"' orožnih listin. V razpravo v državni zbor f vlada posredovala še dva zakf na: predlog zakona o izvrševani11 kazenskih sankcij (tretja obr^ nava) in predlog zakona o spi* membah in dopolnitvah zakoni o sodiščih. • J.K. (^Q)IM1MJ©IEIIGLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Iredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavec I Odgovorna urednica: teopoldina Bogataj I Novinarji in uredniki: H*" Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Pcternel. Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir. Andrej Žalar, Štefan Žargi / lektoriranje: Marjeta w I fotografija: Tina Doki / Priirava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Dtf 0 ■ TČR. Tisk časopisov iin revij. d.d., Ljubljana / l radništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova I. Kranj, telefon: 064/223-111, teleta: 064/222-° E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 064/22.M44 • sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naro"1 trimesečni obračun ■ individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega ^ bja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 X v ceni časopisi / CENA IZVODA: 140 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). AKTUALNO: Po stezah partizanske Jelovice Dražgoše 2000 Dražgošam vso slavo in spoštovanje Dražgoških dogodkov nihče nima pravice zlorabljati v politične namene, je dejal v nagovoru župan Železnikov Mihael Prevc, slavnostni govornik Janez Stanovnik pa ima Dražgoše za slovenski Termopile, za dokaz slovenske samoobrambe, samospoštovanja in hrabrosti. V nedeljo se je v Dražgošah znova zbralo več tisoč ljudi. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Dražgoše, T1. januarja - Največ je bilo pohodnikov, ki so iz kro-Parske, kranjske in železnikarske strani prišli v Dražgoše. Med njimi je bilo tudi rekordnih 348 udeležencev nočnega, 40 kilometrov dolgega pohoda s Pasje ravni. Med udeleženci je bil tudi predsed-nik republike Milan Kučan in nekateri slovenski politiki in javni de-'avci, med njimi Borut Pahor, Jelko Kacin, Miran Potrč, Rafael Kužnik, Janko Kušar in Ivan Dolničar. Letošnjo 43. partizansko Jelo- začel boj Cankarjevega bataljo- Vlco je sestavljalo več prireditev. Deklice in dečki nižjih razredov osnovnih šol so tekmovali v slalomu. Organizirana so bila kegljaška tekmovanja. V soboto je bilo na Rudnem polju na Pokljuki 29. odprto prvenstvo Slovenske vojske in policije v patruljnem teku z mednarodno udeležbo. V nedeljo opoldne, na dan, ko seje pred 58 leti v Dražgošah na z Nemci, in je v dražgoškem zvoniku odzvonilo poldan, seje začela osrednja spominska svečanost, v kateri so sodelovali povezovalec programa Jože Logar, dramska igralca Milena Zupančič in Polde Bibič, združeni pevski zbori Primorske, častna četa in trobilni kvintet Slovenske vojske. Zbrane sta nagovorila župan občine Železniki Mihael Prevc in član Najhitrejši patrulji na Pokljuki sta bili patrulja PIJ Kranj (levo) in patrulja specialne enote policije (v sredini) Iz svečanih govorov Mihael Prevc: Spomnimo se vseh poti "Spominjamo se tragičnih dogodkov izpred 58 let, ko je prav na teh strminah Cankarjev bataljon vodil bitko proti nemškim oboroženim enotam, ki so se po umiku partizanov grobo znesle nad civilnim prebivalstvom. Kar 48 mož in fantov v cvetu mladosti je bilo zverinsko ubitih. Mladi fantje, odločeni za boj proti okupatorju, pa so to odločnost plačali s svojim življenjem. Prav je, da se spominjamo teh dogodkov. Naj bodo spomini nanje nadvse spoštljivi. Do vseh umrlih... Naj bodo ti pohodi tudi pohodi po poteh in stezah tistih mater in očetov, ki so v ti-imi leta 1942 bežali z otroki v naročju ali v koših na Jelovico, in po poteh tistih mož in fantov, katerih zadnja steza je \ vodila na-mor išče, "je dejal župan in se zahvalil vsem, ki so se ()r> vojni vrnili v Dražgoše in zgradili nove domove. Janez Stanovnik: Dva zvonova za resnico Pld i—xm ■■ "Korenine fašizma še niso odstranjene. Te korenine so v fanatizmu enoumja, ki odbija dialog in sodelovanje z drugače mislečimi. Odtod izvira sovraštvo, ki se spreminja v nasilje. Proti takim pojavom se je dvignil duh evropeizma. Resnica ni monopol kogarkoli. Da bi se spoznala, je treba slišati dva zvonova, "je dejal. "NOBje bil boj celotnega slovenskega naroda. Dejstvo, da so se nekateri znaš/i v objemu okupatorja, te zgodovinske resnice ne spreminja... Delitve so vedno v korist onih, ki dobro ne mislijo. Mi se mo-" ramo osvoboditi notranjih delitev. Mi moramo živeti v spravi. Sprava pa ne pomeni pisanja papirnatih dokumentov in popravljanja slovnice med političnimi strankami, ampak strpno sožitje in stalni dialog znotraj celot ne-%a naroda. Z veseljem lahko ugotovimo, da se strpnejši toni slišijo tudi s strani Cerkve. Vedeti moramo, da smo Slovenci Pravo že dokazali: s svobodnimi volitvami, koje oblast mirno Povzela druga politična opcija, s plebiscitom, z vojno za Slovenju in ko smo spravljeni dosegli mednarodno priznanje, "je dejal. "Prihodnost in bogastvo je v znanju in ustvarjalnosti. Ustvar-jQb)ost pa je mogoča le v svobodi." sveta Združenja Zveze borcev Slovenije Janez Stanovnik. Spomini na borce proti okupatorju in žrtve nemškega nasilja nad civilisti naj bodo spoštljivi. Nihče nima pravice dražgoških dogodkov zlorabljati v politične namene ali netiti politične strasti. Janez Stanovnik pa je Dražgoše primerjal z grškimi Termopilami pred 2500 leti, ko se Leonides z 200 vojščaki ni vdal, ampak je skupaj z njimi padel. V Dražgošah so se Can-karjevci junaško bojevali, po njihovem umiku pa je sovražnik uprizoril morijo brez primere v slovenski zgodovini. Na svečanosti pri spomeniku sta Franjo Koprek in Tone Mu-lej prejela priznanji za 20-krat-no sodelovanje na pohodu od Pasje ravni do Dražgoš, predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar pa je izročil priznanje predsedniku borčevske organizacije v Dražgošah Ludviku Jelencu. 348 pohodnikov s Pasje ravni Na tradicionalnem letos že 21. pohodu Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše je bil dosežen rekord. V soboto ponoči je s Pasje ravni krenilo 348 pohodnikov, ki so v nedeljo nekaj pred enajsto uro prišli v Dražgoše. Pohod se je srečno končal. Vedno večje zanimanje za sodelovanje na pohodu je dobrodošlo, sta povedala organizatorja pohoda Jože Stanonik in Tone Mulej. Vendar se nekateri prehitro odločijo za naporno pot in podcenjujejo težave, kar se je pokazalo tudi letos. Napori na 40 kilometrov dolgem in deset ur trajajočem pohodu so veliki. Med drugim je treba premagati nad 2000 metrov višinske razlike. Pohodniki s Pasje ravni so računali, da se jim bo letos pri- fctiitNe Niso družil predsednik republike Milan Kučan, vendar se je zaradi prehlada odločil za manj zahtevno pot v Dražgoše iz kranjske strani. Vojaške in policijske patrulje na Pokljuki Na tekaških progah na Rudnem polju na Pokljuki, kjer ima Slovenska vojska vzorno urejen vadbeni center, je bilo v soboto v okviru dražgoških prireditev 29. odprto prvenstvo Slovenske vojske in policije v patruljnem teku. Na startu je bilo 50 štiričlanskih patrulj, med katerimi sta bili po dve iz Nemčije in Avstrije in ena iz Poljske. Vojaki in policisti so morali na terenskih smučeh preteči 10 kilometrov, streljati z avtomatsko puško (vsak član patrulje je ime/ ofk voV,o tri naboje), premagati ovire in smučati po grbinah. Vsak krog je štel pet sekund in za število doseženih krogov, pomnoženih s sekundami, seje znižal doseženi tekaški čas. Sobotna tekma na Pokljuki je bila razburljiva. Najbolje so streljali Poljaki, vendar so slabše tekli. Obratno se je godilo specialcem notranjega ministrstva. Streljali so slabše, vendar so odlično tekli in generalno zmagali. Pri dekletih so tekmovale štiri patrulje. Z dobrim tekom in streljanjem (70 krogov) je zmagal center vojaških šol, druga pa je bila patrulja 3. brigade 1. operativnega poveljstva vojnega letalstva in zračne obrambe iz Kranja v postavi Metka Srečnik, Katja Hribar, Mateja Naglic in Marjana Zivlakovič. Med moškimi patruljami je bila absolutno najhitrejša patrulja specialne enote ministrstva za notranje zadeve v postavi Roman Hiti, Robert Kešpert, Dejan La-vrič in Ludvik Miklavžin. Patrulja Policijske uprave iz Kranja je bila druga. Zanjo so tekli, in kot so dejali, z uspehom nagradili novega direktorja Jožeta Menci-na, Bojan Kovačec, Izidor Ko-fler, Gregor Kofler (oče in sin) in Robert Kralj. Med ekipami stalne sestave je bila prva četverica iz gorske šole Slovenske vojske v postavi Klemen Medja, Rajko Lotrič, Tomaž Perše in Marko Pogorevc. Med vojaškimi obvezniki sta se dobro odrezali patrulji kranjskega poveljstva vojnega letalstva in zračne obrambe. Med tujimi patruljami so bili najhitrejši Avstrijci. Priprave na jubilejno prireditev Organizacijski odbor dražgoških prireditev se bo kmalu lotil priprav na naslednje prireditve, je povedal predsednik Zdravko Krvina. Zlasti jubilejne leta 2002, ko bo 60. obletnica bitke v Dražgošah in jubilejna 45. prireditev. • Jože Košnjek V Dražgoše zaradi spoštovanja Rafael KUŽNIK, poslanec Slovenske nacionalne stranke: "Prepričan sem, da je bila v Dražgošah ena najpomembnejših bitk v zgodovini slovenskega narodnoosvobodilnega boja. Njeno tradicijo moramo negovati. \ To je naša zgodovina in svojo zgodovino moramo spoštovati. Če tega ne bomo počeli, potem bo konec z nami. Zaradi tega hodim v Dražgoše." Tone MULEJ, predsednik odbora za organizacijo pohoda s Pasje ravni: "Na letošnjem pohodu je bila udeležba rekordna, kar 348 pohodnikov. Na pohodu sem bil že dvaj-setič in vsak je nekaj posebnega. Glavni cilj organizatorjev je pohodnike srečno pripeljati do cilja. To je predvsem planinski pohod, brez politike, čeprav povezan s tradicijo boja Cankarjevega bataljona." Aleksander VALIČ, partizan in gledališki igralec: "Zakaj prihajam v Dražgoše? Ravno tukaj, pod Jelovico, počiva veliko mojih sošolcev in prijateljev iz mladih dni. Padli so. Bili smo sošolci iz viške meščanske šole in soko/skega društva in leta 1942 smo skupaj odšli v partizane. Ti ljudje mi veliko pomenijo. Ne morem jih pozabiti in spomine nanje hranim v svojem srcu. Zato sem tukaj." Janez BOHORIČ, predsednik uprave Save iz Kranja: Obisk Dražgoš je zame izraz spoštovanja in priznanja do tega, kar so naredili borci NOB. Osvoboditev je bila temelj vsemu, kar smo dosegli kasneje. Nekaj časa na take prireditve nisem hodil. Ko seje dvignil revanšizem, se mi je zdelo pomembno iti tudi na take prireditve in pokazati svoj odnos do NOB, v katerem je padel tudi moj oče." Jane:. KOCJANČIČ, predsednik Olimpijskega komiteja: "V Dražgoše prihajam skoraj vsako leto: zaradi zdravja in zaradi dokazovanja našega odnosa do NOB, dražgoške bitke in uporništva na Gorenjskem. Če bom zdrav, bom zanesljivo še prihajal. Tokrat sem prišel s svojega doma v Upnici." • J.K. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si AMZS Kot so nam povedali na AMZS, so od petka do danes opravili 39 intervencij. 28-krat so z vlečnimi vozili odpeljali nevozna vozila, II-krat pa so pomagali ob okvarah vozil na cestah. Tokrat so imeli tudi dve malo daljši vožnji, eno v Izolo in eno v Stuttgart. GASILCI Kranjski gasilci so imeli intervencijo na Drulovki, kjer je prišlo do trčenja škode in juga. Odklopili so akumulatorja in sanirali cestišče. V Tupaličah so vozilo, ki je pristalo na strehi, postavili nazaj na kolesa ter pobrali razlito olje. V Trbojah št. 14 je prišlo do požara starega dimnika, ki so ga prav tako pogasili kranjski gasilci. Tudi v Stražišču je prišlo do trka dveh avtomobilov, kranjski gasilci so jima odklopili akumulatorja in sanirali cestišče. Pohiteli so tudi na Planino 26, kjer je zaradi okvare kotljička prišlo do poplave. Zaprli so vodo, odvečno pa posesali. V Naklem je ponoči skoraj dogorela bivalna baraka, manjši vikend. Kranjski gasilci so požar pogasili. Gasilci PGD Škofja Loka in PGD Reteče so s skupnimi močmi pogasili zabojnik za smeti v Retečah. Jeseniški gasilci so pogasili goreč zabojnik za smeti na Ruparjevi ulici na Jesenicah, opravili so šest spremstev vozil, ki so skozi Karavanke prevažala nevarne snovi, rešavalcem pa so pomagali pri prenosu pacienta. NOVOROJENČKI Minuli konec tedna smo Gorenjci dobili 25 novih prebivalcev. Posebno v Kranju je bilo joka, kot že dolgo ne, saj se je rodilo kar 21 otrok. Od tega je na svet prijokalo 13 predstavnikov močnejšega in 8 predstavnic lepšega spola. Najtežja in najlažja sta bili deklici, prvi je tehtnica pokazala 4.240 gramov, drugi pa 2.620 gramov. Na Jesenicah so prvič zajokali 4 otročički, med njimi 3 deklice in l deček. Najtežja je bila deklica, ki je tehtala 3.500 gramov, najlažji pa je bil deček, ki mu je tehtnica pokazala 2.800 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli zelo veliko dela kirurgi, ki so imeli 271 urgentnih primerov, med njimi veliko zlomov, sledi interni oddelek s 57 urgentnimi primeri in pediatrija s 35. SMUČIŠČA Krvavec: do 110 cm snega; Kobla: do 60 cm; Velika planina: 100 cm; Cerkno: do 120 cm snega; Soriška planina: 110 cm; Zelenica: 130 cm; Pokljuka: do 100 cm; Kranjska Gora: do 70 cm; Straža: do 40 cm; Vogel: do 150 cm; Stari vrh: do 60 cm snega. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN IV l&ABEM |#|f|i| Torek, 11. januarja 2000 GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Veliko povpraševanje po stanovanjih Bohinjska Bistrica - V bohinjski občini so lani za stanovanjske potrebe namenili nekaj manj kot 29 milijonov tolarjev. Enajstim prosilcem so subvencionirali obrestno mero in jim omogočili najetje ugodnega posojila za nakup stanovanja ter za gradnjo in obnovo stanovanjske hiše po obrestni meri T + 2% in s pet- ali desetletno odplačilno dobo. Dvema so dodelili v najem socialno stanovanje, odkupili pa so tudi stanovanjsko stavbo in stanovanje v Bohinjski Bistrici, za kateri bodo drugi obrok kupnine p opravili v občinskih sta 3, na Jelovški cesti 16 ugotavljajo, da je velik vrst; ocenjujejo pa, da bi poleg stanovanj za trg potrebovali št osemnajst socialnih in trinajst neprofitnih stanovanj. • C.Z. Kanalizacija od Studenčic do Lesc i letos. Večja vzdrževali injih na Prečni 5b, v Va Ulici Tomaža Godca 3 >vpraševanje po stanov; Radovljica - V radovlj iški občini bod« > letos za odvajanje in čiščenje odpadnih vod aračunu 190 milijonov tolarjev ali domala štir i. Največ denarja bodo porabili za izgradnjo denčice - Lesce ter za pridobitev zemljišča ir nentacije za izgradnjo osrednje čistilne naprc Poleg tega načrtujejo tudi dokončanje S kan pridobitev gradbene-» Stare Vrhnif* rlnknn- ga dovoljenja in izgrac Canje kanalizacije v r služnostnega dostopa ridobitev zemljišča in bo prispevala denar tu bitev upravnih dovolje v Gregorčičevi ulici v Radovljici in v Lescah že zgrajene kanalizaci- je v Ljubnem ter za ui a in upravljanja zbiral- nika Prešernova plana a je veliko občanov brez llagajo kar ob cestah in v >r so v preteklosti lahko ker je čisto polna. Občani jo na pomlad, kojih bodo otni odvoz pa je tako ali Občina Šenčur se pomlajuje Šenčur, 11. januarja - Tudi v občini Šenčur se ne pritožujejo, da bi imeli premalo rojstev. Prebivalstvo se pomlajuje, dokazov za to pa je več. Tako so denimo do srede decembra lani izplačali dotacije za 6(\ novorojenčkov. Za vsakega prvega otroka dobi družina od občine 20 tisočakov, za vsakega naslednjega pa več, kar pomeni, da skušajo z občinsko dotacijo spodbuditi družine, da bi se odločile za več otrok. Tako imajo denimo primer, koje družina za rojstvo šestega otroka dobila 70 tisočakov. Drugi dokaz za pomlajevanje prebivalstva pa je popolnoma poln šenčurski vrtec, ki letos vključuje že 140 otrok. Tretje leto, kar ima Šenčur novi vrtec, se je prvič primerilo, da so zaradi velikega povpraševanja sprejeli še eno skupino otrok in ji namenili mesto v večnamenskem prostoru. Tudi v tri desetletja stari osnovni šoli je vse manj prostora, saj vsako šolsko leto vpišejo po deset otrok več. • D.Ž. Dvakrat letno odvažajo odpadke Šenčur, 11. januarja - Lani je občina Šenčur kar dvakrat organizirala odvoz kosovnih odpadkov, prvič aprila in drugič oktobra. Obakrat seje nabralo kar okoli 900 kubikov odpadkov, več kot 36 ton železa in tudi veliko odpadnega papirja, kar dokazuje, da so tovrstne akcije zelo potrebne. Še vedno pa v občini Šenčur ugotavljaj ekološke zavesti in da odpadk gozdovih. Šenčurska jama, V odlagali odpadke, je sedaj zar. naj torej z večjimi odpadki po znova odrešili z odvozom, za tako poskrbljeno. Ta čas sicer sneg prekrije marsikatero nesnago, toda ko bo skopnel, se bodo v naravi nemarno odložene smeti pokazale v še grši luči. • D.Z. Na Suhadolnikovi kmetiji še vedno javna dela Kokra, U. januarja - Suhadolnikovo kmetijo v Kokri še vedno oskrbuje oskrbnik, ki je tam zaposlen prek javnih del. Po novem letu pa četrtine stroškov za javna dela ne plača več občina Preddvor (glavnina gre na breme države), temveč je ta del obveznosti prevzel Humanitarni zavod Vid iz Kranja. "Za letos je zavod Vid dobil od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve mnenje, da je naše delo v javnem interesu, s tem pa nam je odobril tudi možnost javnih del," je povedal predstavnik zavoda Aleš Pajestka. "Tako so nam lani odobrili 10 oseb, ki lahko delajo prek javnih del, letos pa že 15 za vso Gorenjsko in še pet za območje celjske regije, kjer nastaja skupen projekt z zasebnim zavodom Zarja. Da sofinanciramo oskrbnika na Suhadolnikovi kmetiji v Kokri, ni v neskladju z našim humanitarnim poslanstvom. Nasprotno, gre za to, da se na ta način obvaruje kmetija in se ohrani za štiri Suhadolnikove otroke, ki so bili najbolj prizadeti v družinski tragediji. Prošnjo je na nas naslovilo podjetje B&Z, koncesio-nar Zavoda za zaposlovanje, češ da je po novem letu javno delo na kmetiji Suhadolnik negotovo, ker ga občina Preddvor financira le do tega datuma. Sprejeli smo ponudbo, ker so, kot že rečeno, v ozadju interesi otrok." • D.Ž. Dogovori za odkup občinskih stanovanj Tržič, 10. januarja - Na sedmi seji občinskega sveta občine Tržič, ki je bila začetek decembra lani, so se odločili za prodajo nepremičnin v lasti občine. Gre za 16 stanovanj v mestu in okolici, s katerimi je imel lastnik več stroškov za vzdrževanje, kot pa je zaslužil z najemninami. Seveda prodaja nepremičnin ne bo enostavna, čeprav so cene zmerne in občina subvencionira tudi obrestne mere za kredite. Glavni problem je omejena kreditna sposobnost kupcev. Kot je povedal vršilec dolžnosti direktorja občinske uprave Boris Tomašič, so vseeno tik pred realizacijo treh kupoprodajnih pogodb, dogovarjajo pa se tudi s kupcem, ki namerava poravnati kupnino z gotovino. Prodaja drugih stanovanj ostaja zaenkrat še odprta. • S. Saje >^ Obvezno plačevanje članarine zavodu Turizem Bled Članarina odvisna od dejavnosti Podjetja, podjetniki, oddajalci sob, turistične kmetije in drugi obvezni člani lokalne turistične organizacije bodo zavodu Turizem Bled plačevali članarino, ki bo odvisna od vrste dejavnosti, prihodka in tudi od olajšav. Bled - Zakon o pospeševanju turizma določa, da občina lahko predpiše plačevanje članarine lokalni turistični organizaciji vsem gospodarskim družbam, ki v občini s statusom turističnega območja opravljajo pridobitno, neposredno s turizmom povezano dejavnost. Blejski občinski svet je na zadnji lanski seji že sprejel odlok, ki za člane lokalne turistične organizacije - to je za podjetja in podjetnike posameznike, ki opravljajo s turizmom povezane dejavnosti, za oddajalce sob in za kmete, ki opravljajo gostinsko dejavnost, določa višino in način plačevanja članarine. Višina članarine je odvisna od vrste dejavnosti in prihodka v preteklem koledarskem letu pa tudi od dveh dodatnih kriterijev oz. olajšav. Člane so po prihodku razdelili v pet skupin (prva nad sto milijonov tolarjev, zadnja do pet milijonov), po dejavnosti pa v štiri. V prvo skupino, ki plačuje najvišjo čla- narino, so uvrstili dejavnosti, katerih dohodek je najbolj neposredno odvisen od turizma (gostinstvo, prodaja goriva na drobno, storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj, igralnice itd.), v zadnjo, četrto pa tiste, ki so od turizma najmanj odvisne. Višina članarine je odvisna tudi od dveh dodatnih kriterij - to je od olajšav glede na manjši obseg poslovanja in lokacijo, pri čemer je višja na območju krajevne skupnosti Bled in nižja v krajevnih skupnosti Bohinjska Bela, Ribno, Zasip in Gorje. Člani lokalne turistične organizacije, ki imajo na leto manj kot pol milijona tolarjev prihodka, so oproščeni plačevanja članarine, prav tako tudi novi člani v prvem letu od začetka poslovanja. Župan lahko na podlagi pisne vloge zniža posameznim članom članarino za določeno obdobje do 50 odstotkov, a le, če so za to utemeljeni razlogi, med katere sodijo tudi vlaganja v izgradnjo gos-; tinskih objektov, v turistično infrastrukturo,} za zavarovanje naravne in kulturne; dediščine, povečanje turistične privlačnosti območja in v izboljšanje dostopa do turistične kmetije. Člani, ki imajo na leto manj kot 20 tisoč tolarjev članarine, jo morajo plačati v enkratnem znesku, najkasneje do 31 oktobra, vsi ostali pa po dvanajstinah oz. vsak mesec. Najvišja letna članarina ne presega 250 tisoč tolarjev. Za vse, ki občini ne bodo (pravočasno) sporočili podatkov o vrsti dejavnosti in višino prihodka, so zagrožene kazni od 25 do 100 tisoč tolarjev V blejski občini ocenjujejo, da bo lokalna turistična organizacija na leto zbrala od obveznih članov približno 14 milijonov tolarjev članarine. Denar bo ob soglasju občine porabila za uresničevanje svojega programa. • C. Zaplotnik Varovanje kulturne dediščine Grad Kamen - problem trši od kamna? Občina je pripravljena še naprej prispevati denar za obnovo in vzdrževanje gradu, za oskrbnika in različne prireditve na gradu, vendar le, če bo tudi lastnica gradu oz. zemljišča, na katerem je grad. Radovljica - Ker zakonodaja onemogoča vlaganje javnega denarja v zasebne objekte, so se v radovljiški občini ob sprejemanju proračuna za leto 2000 odločili, da za vzdrževanje gradu Kamen letos ne bodo namenili niti tolarja, v proračunu pa so rezervirali nekaj denarja za odkup zemljišča, na katerem je grad. Lastnica zemljišča, na katerem je grajska razvalina, je namreč solastniška skupnost Planinca, ki pa za prenos gradu s pripadajočim zemljiščem v občinsko last zahteva določeno plačilo. Čeprav dogovarjanja o prodaji in ceni otežuje okoliščina, da ima skupnost okrog petdeset članov -družbenikov, od katerih jih nekaj živi v tujini, v občini kljub temu upajo, da bodo v kratkem le dosegli razumen dogovor. Grad Kamen naj bi že v leto prodal naprej rimski dvanajstem stoletju dali sezi- družbi Societa italiana per le dati grofje Ortenburški, kasneje je prešel v last celjskih grofov in v 15. stoletju v posest Lambergov, med katerimi je bil najbolj znan Gašper, odlični turnirski vitez in maršal Kranjske, po katerem je nastala tudi pesem Pegam in Lambergar. V prvi polovici 18. stoletja so grad opustili in ko so z grajskih streh sneli še kritino in jo uporabili za novo cerkev v Begunjah, je začel pospešeno propadati. Kasneje je lastnik Kamna in graščine Katzenstein (v njej sta danes psihiatrična bolnica in muzej talcev) postal fevdalni gospod Viktor Jermann iz Ljubljane, ki pa je 1875. leta graščino v Begunjah prodal avstro ogrskim oblastem, razvalino gradu Kamen in obširne gozdove okoli in pod Begunjščico pa zadržal in zapustil svojim naslednikom. Njegov sin Maks je posestvo leta 1900 prodal posestniku Francu Dolencu iz Škofje Loke, ta sedem let kasneje Umbertu Granadu iz Italije, ki pa je posest še isto industrie forestati. In kako se je v zgodovino gradu Kamen "vmešala" solastniška skupnost Planinca? 44 kmetov in posestnikov iz Begunj je namreč planino Planinca, ki obsega 278 hektarjev pretežno gozdov in je bila nekdaj last gradu Kamen in pozneje graščine Katzenstein, 1924. leta za 570.000 dinarjev kupilo od italijanske družbe. En kmet je vplačal štiri osnovne deleže, 29 lastnikov po dva in 14 po enega. Povojna oblast jim je 1949. leta celotno posest podržavila, vendar so s številnimi pritožbami posest pridobili nazaj in od 1957. leta z njo samostojno gospodarijo. S prodajo se morajo strinjati vsi solastniki Solastniška skupnost Planin-ca je v petdesetih letih pokazala pripravljenost, da grad s pripadajočim zemljiščem v izmeri 3.543 kvadratnih metrov brezplačno prenese v splošno ljudsko premoženje in da skrb za grad kot kulturno zgodovinski spomenik prevzame družbena skupnost (občina). Ob tem, ko občina že od petdesetih let dalje namenja denar za obnovo in vzdrževanje gradu in zadnjih sedem let tudi za delo oskrbnika in vodiča Mateja Resmana, ki je veliko pripomogel, da je grad ponovno Bila bi velika škoda... bnik in vodič po gradu Kamen, bi bila velika škoda, če bi se zc iradi neurejenega lastniš- tva zaustavilo nadaljnje, obnavljanje in o biskovanje gradu ter orga- niziranje različnih prireditev, med kate) imi se je še posebej lepo uveljavilo kresovanje. Samo lani si je grad ogledalo šest tisoč otrok, tudi po pet avtobusov jih je bilo nc i dan, med obiskovalci pa so bili tudi turisti iz Avstralije, Japonske, Kanade, Južne Amerike... zaživel, pa je lastništvo ostalo nespremenjeno. Tedanje "namere" o prenosu v SLP niso uresničili in jo zavedli v zemljiško knjigo, tako daje lastnica zemlje, na kateri je grad, še vedno solastniška skupnost Planinca. Občina ji je najprej predlagala, da bi zemljišče (in s tem tudi skrb za grad) brezplačno prenesla na občino, zdaj je pripravljena za zemljišče tudi nekaj plačati. Kot je povedal predsednik upravnega odbora Janez Rihtaršič iz Begunj, so zemljišče z gradom načeloma sicer pripravljeni za določeno plačilo prodati, vendar se morajo s tem strinjati prav vsi solastniki. Cene še niso določili-o njej se bodo s predstavniki občine še pogovarjali, dokončno pa naj bi o prodaji odločili na občnem zboru, ki bo prihodnji mesec. Če ne bo dogovora o prodaji, bo solastniška skupnost po zakonu o varovanju kulturne dediščine morala kot lastnica poskrbeti tudi za vzdrževanje gradu. • C. Zaplotnik Vodstvo krajevne skupnosti Bistrica kritično do delitve proračunskega denarja Jeza zaradi groženj o ukinitvi občinske dotacije Župan občine Tržič ni dobil finančnega načrta KS Bistrica za leto 2000, zato naj bi največja krajevna skupnost ostala brez denarja. Bistrica pri Tržiču, 8. januarja - Na sestanku vodstva krajevne skupnosti z občinskimi svetniki iz Bistrice so spregovorili o ozadju novega zapleta z občino. Njihovi svetniki bodo zahtevali dopolnitev proračuna, ki bo omogočala delitev sredstev vsem krajevnim skupnostim. Največje naselje v občini potrebuje naložbe v razvoj, vendar te ne bodo mogoče brez podpore občine. Povod za sklic izredne seje 17,7 milijona SIT, zato naj bi raz- za sveta KS Bistrica je bila napoved, da bo občina Tržič ukinila letošnjo dotacijo krajevni skupnosti za materialne stroške poslovanja. Kot je razvidno iz gradiva že sprejetega proračuna za leto 2000, je za financiranje 13 krajevnih skupnosti predvideno skoraj 18,4 milijona SIT. Krajevne skupnosti - z izjemo KS Bistrica - so s finančnimi načrti predvidele le nekaj več kot liko razdelili med drugih dvanajst krajevnih skupnosti. Do zapletov pri potrjevanju načrta dela krajevne skupnosti Bistrica je prišlo že lani, je ugotovila predsednica sveta KS Lucija Vrabič. Proračun za leto 1999 je bil sprejet, čeprav niso uskladili finančnih načrtov krajevnih skupnosti, izdelan pa tudi ni bil pravilnik za delitev sredstev. Ta pravilnik je stopil v velja- vo šele 1. januarja 2000, letošnji proračun pa je bil brez uskladitve financiranja krajevnih skupnosti sprejet prej. Njim so že pred obravnavo proračuna zagrozili z ukinitvijo dotacije, če se ne bodo podredili zahtevam po zmanjšanju stroškov. Zato so občinske svetnike iz Bistrice pozvali, naj ne glasujejo za predlagani proračun. Člani opozicijskih strank niso želeli glasovati, ker ni bila spre morali pri delitvi upošteva interese vseh krajevnih skupn0 ti. Kot je predlagal podpredse1 nik Ludvik Perko, morajo v lot jevni skupnosti zahtevati dop1 nitev sprejetega proračuna. & ne bodo dobili 500 tisoča^ dotacije, ne bodo mogli pokfj niti stroškov poslovanja. V nac. tu imajo vrsto investicij; niso uresničili niti ene, zato t^ niso spreminjali načrta za l6 2000. Ker Bistrica ni več v*| jeta zahteva po dvofaznem potrebujejo izboljšanje kvalrt6'/ postopku. Tako ni bilo možnosti življenja. Seveda tega ne bo fim za pripombe in usklajevanje, je doseči brez sodelovanja povedal Ivan Kapel. Menil je, da prebivalci, krajevno skupnog se v občinskem proračunu zbira in občino, so se strinj3 denar vseh prebivalcev, zato bi udeleženci sestanka. • S. Sar IZ GORENJSKIH OBČIN Zaradi Krvavca domačini slabe volje Z obnovo kabinske žičnice na Krvavec so rešili hitrost dostopa na to priljubljeno smučišče, vrsta drugih problemov pa ostaja. Čutijo jih zlasti domačini v Cerkljah. Cerklje, 11. januarja - Tik pred novoletnimi prazniki so v Cerkljah zaradi navala smučarjev doživeli celo pravi prometni infarkt. Ne le cesta od Cerkelj proti spodnji postaji žičnice, celo tista z Brnika proti Cerkljam ni mogla požirati kolon avtomobilov, namenjenim proti Krvavcu. Letošnja zimska sezona bo še dolga, zato se bo o problemih, ki vključujejo tudi parkiranje v Cerkljah, zapornico pred ovinkom na Stefanjo Goro in še kaj, treba kmalu dogovoriti. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Župan občine Cerklje Franc Cebulj je že pred prazniki napovedal, da bo sklical sestanek s predstavniki RTC Krvavec in države (tudi slednja je vlagala v posodobitev Krvavca), ki sta rešila le dostop s spodnje postaje žičnice na Krvavec, ne pa tudi siceršnjega dostopa do tega zimsko športnega središča. Cesta Spodnji Brnik - Zgornji Brnik in Grad -spodnja postaja žičnice na Krvavec bi morali prav tako doživeti obnovo, če naj Krva: vec sprejme več smučarjev, kot Pretekle sezone. Drugi problem so parkirna mesta. Ob večjem navalu smučarjev so njihovi avtomobili parkirani po vseh Cerkljah, saj jih je ob spodnji Postaji žičnice in celo vzdolž doline potoka Reke od postaje Proti Gradu veliko premalo celo za zmeren smučarski obisk. Slabo voljo smučarjev so uspešno rešili z avtobusi, ki obiskovalce pobirajo od Cerkelj proti žičnici, kjerkoli že pač pustijo svoje jeklene konjičke. Slaba volja domačinov, ki v središču potem nimajo kje parkirati, jim očitno ni mar. Tretji razlog, ki razburja domačine, zlasti vaščane Štefanje Gore, pa je zapornica, ki jo je RTC Krvavec postavil nasproti spodnje postaje žičnice tik pod ovinkom ceste, ki vodi proti tej hribovski vasi. Zanjo ima sicer vsa potrebna dovoljenja, menda tudi soglasje vaščanov. Toda predsednik vaške skupnosti Herman Banovšek o soglasju ne ve nič, ker naj bi se predstavniki Krvavca o tem pogovarjali z vaškimi gasilci, ko so jim v zameno za škodo, ki jo je RTC Zapornica je le ena od težav, ki razburja občane Cerkelj. Krvavec med rekonstrukcijo žičnice povzročil vasi, namenili opuščeno vlečnico. Zapornica je bila postavljena z namenom, da Štefanjce zaščiti pred prometnim navalom v konici smučarske sezone, v resnici pa imajo vtis, da jih je odrezala od doline. Poleg tega je dogajanje okoli Krvavca tudi sicer ločilo prej vselej zelo enotne vaščane. Že omenjeni problemi, ki zade- vajo RTC Krvavec in občino Cerklje, so dovolj, da eni in drugi sedejo za pogajalsko mizo. Lahko pa bi jih našli še nekaj, med njimi tudi dostop na Krvavec po cesti mimo Ambroža, ki je bil aktualen zlasti v preteklosti, koje občina Cerklje obnavljala in asfaltirala cesto Ravne - Stiska vas - Ambrož in soinvestitorja iskala tudi pri RTC Krvavec. • D. Z. Žlebir Z mednarodno pomočjo do bolj urejene Dovžanove soteske Naravni spomenik bo ohranil prvobitnost Obiskovalce soteske bo razveselila nova pot iz Čadovelj pri Tržiču, ki bo letos zgrajena le do nove brvi prek Tržiške Bistrice. Tržič, 10. januarja - Že lani so po programu PHARE odobrili denar za uresničitev treh projektov v tržiški občini, od katerih se eden nanaša na znamenito Dovžanovo sotesko. Ta naravni spomenik bo ostal neokrnjen, saj ne bodo gradili predvidenih gale-*M V najožjem delu. Razgledno pot bodo raje speljali po strmem desnem bregu Tržiške Bistrice. Prvotni projekt poti, ki je Predvidel galerije v ožjem delu dovžanove soteske, je dokonč-n° spremenjen. Zavod za vars-tv° naravne in kulturne dediščine iz Kranja pripravlja spremembo ureditvenega načrta soteske iz leta 1994, ki jo bo P° javni razgrnitvi spomladi obravnaval tržiški občinski svet. Že pred koncem lanskega •eta je ministrstvo za okolje in Prostor financiralo odstranitev železne konstrukcije ob cestnem predoru. Tako bo ohranjen naravni vkiez soteske, ugotavlja Tadeja Šubic, geologinja v kranjskem zavodu. Prednost spremembe je tudi Pocenitev načrtovanih del. Vseeno bo dobrih 18 milijonov tolarjev pomoči iz programa HlARE zadostovalo le za ureditev približno kilometer dolge poti od vasi Čadovljc in postavitev brvi na mestu nekdanjega mostu. Tam bodo sprehajalci z desnega brega Tržiške Bistrice prišli na levi breg in se po pločniku vračali proti vasi. Ta del poti bodo uredili letos, v prihodnosti pa bodo razgledno pot na desnem bregu speljali prek strme stene do že zgrajene poti od zgornjega dela soteske, razlaga načrte Irena Mrak, sodelavka v tržiški občinski Nekdanji razgledni most ob predoru so že odstranili, v soteski pa tudi ne bo novih galerij. upravi. Kot meni Darko Veternik iz urada za urejanje prostora, bo za obiskovalce privlačna tudi ureditev gozdne učne poti pod sotesko. V kranjskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine si obenem prizadevajo, da bi razglasili Jamenšniko-vo domačijo v Čadovljah za kulturni spomenik državnega pomena. V nekdanji sušilnici lanu so uredili mali muzej in informativno točko o soteski, domačija pa naj bi oživela tudi s kulinarično ponudbo. Razen tega načrtujejo ureditev točk na Slovenski geološki poti in zamenjavo kovinskih odbojnih ograj ob cesti z lesenimi. Da bi zavarovali sotesko pred propadanjem, bo nujna tudi omejitev prometa težkih tovornih vozil, se zavedajo v tržiški občini, že lani je Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane saniralo brezine nad cestnim predorom in jih zaščitilo z mrežami, za kar je polovico od 5 milijonov tolarjev prispevala občina. • S. Saje Fenomen preddvorskih komedij Smejali so se medenim tednom na koruzi Medeni tedni na koruzi se imenuje že deveta komedija, ki jo je ustvaril Slavko Prezelj iz Preddvora in jo postavil na oder z 21 igralci. preddvor, 1 L januarja - Minulo nedeljo je Jj'la spet na domačem odru, nabito polna dvorana (z dodanimi sedeži) pa je spet °dmevala od smeha. Za razliko od lanske •n še nekaj prejšnjih komedij tokrat ni bila Politično obarvana, ljudem pa je tudi preprosta vsebina zbudila dobro voljo. Zgodba je preprosta: na trdnem Košanovem gruntu mlada dva živita na k°ruzi, gospodarju pa to ni všeč, češ mi smo poštena hiša. Za nameček nista edina koruznika, daje zgodba še bolj zapletena, dodatno pa jo zapleta še precejšnje število Vaških likov in še kak pritepeni mestni 2ravcn, ne manjka pa niti vsiljivi "ta spodnji", ki osvaja eno od Košanovih hčera. Pri osnovni zgodbi se potem dokaže, da je nišni oče, ki zvesto prisega na pošteno 'nic domačega grunta, pred leti "naredil" nezakonskega otroka. Zakaj Košanovo dvorišče privablja toliko ljudi, zakaj ravno k njim rinejo na medene tedne na koruzi. pa je kriv vrelec energije na dvorišču, ki je pravcata naravna viagra. Nekako toliko je zmožen povprečni igralec izluščiti iz obsežnega dogajanja in množice oseb, ki se pojavlja na odru, da je na koncu že kar premajhen, ko se nanj zgrnejo vsi protagonisti, ki pridejo slavit poroko prvih dveh koruzni kov. Človek dobi vtis, da morajo v igri kolikor toliko enakovredne vloge dobiti vsi igralci. Glavne vloge pravzaprav ni in tudi režiser priznava, da vsako leto napiše igro za tolikšno število igralcev, kot jih je pač na voljo. Druščino je treba držati skupaj, konec koncev se poleg gledalcev tudi oni na vso moč zabavajo pri vsakoletnih komedijah. Tudi gledalcu, ki vsako leto vidi preddvorske komedije, je kar toplo pri srcu, ko na odru znova vidi znane obraze, čeprav v drugih vlogah. Nekateri pa se še posebej vsedejo v srce in kar malo žal nam je bilo, ker duhoviti je namreč že na pogled komična pojava in v takšnih vlogah se izvrstno znajde: letos je namesto bicikla po odru vozil samokol-nico z oblazinjenim sedežem in varnostnim pasom. Takšnega podeželskega življenja, kot ga prikazujejo preddvorske komedije, v resnici ni več, toda za zabavno igro je vendarle imeniten okvir. Tudi liki so precej poenostavljeni: moški so dobrodušni pijančki, ženske pa vreščavc Ksantipe. ki jim grenijo življenje, v letošnji komediji pa se je tudi ta odnos nekoliko obrusil. Tako je teta Jera, edini skrajno karikiran lik takšne ženske na odru, prav prijetna osvežitev. Avtor pravi, da zgodbe za odrsko uprizoritev jemlje iz vsakdanjega življenja. Če gre za prepoznavno lokalno zadevo, pri domačem občinstvu sproži še več smeha, avtor pa si je na ta račun v domačem okolju nakopal tudi kakšno Obrat Planike na Breznici že v lasti občine Breznica - Župan Občine Žirovnica Franc Plajfar je pred dnevi podpisal pogodbo za odkup nekdanjega obrata Planike na Breznici. Kot nam je povedal, naj bi primopredajo opravili v nekaj dneh. Občina bo za nakup odštela 58,8 milijona tolarjev, kupnino pa bo plačala v treh obrokih. Objekt je občina odkupila z namenom, da bo v njem uredila prostore za potrebe obrti. Kar nekaj obrtnikov v občini Žirovnica ima namreč prostorske težave in so pokazali interes, da bi prostore uporabljali za svoje potrebe. Na občini so že pričeli zbirati ponudbe morebitnih bodočih uporabnikov (prostora naj bi bilo za sedem podjetnikov), ali naj bi prostore oddajali v najem ali prodali, pa je stvar dogovora, pravi župan. "Občina želi, da bi dobro polovico prostorov prodali, s čimer bomo pridobili sredstva za obnovo objekta. Tako bo občina dobila lep, komunalno urejen objekt, v katerem naj bi bila tudi dvorana s 70 sedeži ter pisarniški prostori," dodaja. V letošnjem letu naj bi opravili večino del, tako da bi objekt lahko čimprej zaživel, še pravi župan Franc Pfajfar. • U. P. Gašper letos ni imel opaznejše vloge. Fant zamero. • D. Z. Žlebir Tržič, 10. januarja - Za Malfyjevo hišo, znameniti meščanski dvorec z začetka 17. stoletja, so imeli domačini več načrtov za obnovo. Do nje ni prišlo niti potem, ko je stavba postala občinska last. Ker bi popravila in ureditev stala več kot dvesto milijonov tolarjev, tega denarja pa ni na razpolago, se je občina Tržič odločila za prodajo objekta. Hišo sta kupila L/Z inženiring in STl K/NG, d.o.o., iz Ljubljane, ki sta zanjo odštela 25 milijonov tolarjev. Sedaj urejajo še formalnosti v zvezi s prenosom lastništva, letošnjo pomlad pa se bo začela obnova stavbe. V njej bodo poslovni prostori in stanovanja, ki bodo namenjeni za trg. Občina si je zagotovila večjo sobo za poročne obrede in razne sprejeme. Obnova bo potekala pod nadzorom zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja, ki ho poskrbel za ohranitev nekdanjega videza. Sedaj Mallyjeva hiša kvari izgled glavne tržiške ulice na vhodu v mestno jedro, zaradi dotrajane strehe pa je tudi nevarna za pešce in promet. • S. Saje Projekti za žirovniški vrtec Žirovnica - Občina Žirovnica je podpisala pogodbo s projektantskim podjetjem APP Jesenice, ki bo izdelalo projekte za pridobitev potrebne dokumentacije za izgradnjo novega žirovniskega vrtca. Rok za izdelavo projektov je 15. marec, tako da bi ujeli dobre roke za začetek gradnje; ta naj bi stekla junija oziroma julija. Po besedah župana Franca Pfajfarja si bodo prizadevali, da bi v letošnjem letu opravili čim več dela. Kot je znano, bo novi vrtec stal v Zabreznici severno od sedanje osnovne šole v podaljšku jedilnice. V letošnjem občinskem proračunu je za gradnjo vrtca zagotovljenih 70 milijonov tolarjev, poleg naložbe v čistilno napravo pa je to največja letošnja naložba v občini Žirovnica. • U. P. Hotel in smučišče ne samevata Ljubelj, 10. januarja - Hotel na Ljubelju je odprl vrata v drugi polovici decembra lani. Že pred prazniki ga je obiskalo nekaj družin, novo leto pa je tam pričakalo 54 gostov iz vse Slovenije. Prvi teden januarja letos so gostili skupino hrvaških turistov. Čeprav je trenutno hotel prazen, imajo že nekaj rezervacij za konec tega tedna, ves prihodnji teden in dva naslednja vikenda, kojih bodo ponovno obiskati Hrvatje. Dogovarjajo se tudi za obisk osnovnošolcev, ki imajo šolo v naravi. Vodja hotela Renata Koštomaj, ki ji pomagajo še štirje delavci, je zadovoljna tudi z obiskom smučarjev. Prejšnji teden je prišlo v hotel na kosilo 18 gostov, ki so smučali na smučišču Zelenica. Razmere za smuko na plazu pod Begunjščico so odlične, saj je tam kar okrog 3 metre snega, na Zelenici pa so ga namerili do 130 centimetrov. Kot je povedal Rudi Meršak, delujeta obe sedežnici in dve vlečnici. Med tednom naštejejo do 150 smučarjev na dan, ob koncih tednov pa jih je na smučišču še enkrat toliko. Ker bi radi privabili še več obiskovalcev, bodo vsak konec tedna ponuditi z Intersportom v brezplačno testiranje 25 parov smučin in 15 snežnih desk. • S. Saje Proračun na vrsti konec januarja Komenda, 10. januarja - Na zadnji lanski seji je občinski svet občine Komenda obravnaval tudi predlog odloka o proračunu občine Komenda za leto 2000. Po izredno živahni razpravi in številnih pripombah so se člani sveta strinjali, da predlog odloka o proračuna občine za leto 2000 v prvi obravnavi začasno umaknejo z dnevnega reda. Ponovna razprava bo konec januarja. So pa na seji sprejeli sklep o začasnem financiranju občine Komenda za leto 2000, ki bo veljal do sprejetja občinskega proračuna. Na začetku je bila zadnja lanska seja zaprta za javnost Župan je namreč seznanil člane sveta z nekaterimi aktualnimi vprašanji pri uresničevanju lanskega programa in s tem v zvezi z možnostimi za letošnje nadaljevanje. • A. Ž. Sveti trije kralje v Herodovi palači v Železnikih. Obudili najstarejšo kolednico Železniki - Na pobudo župnika Franceta Dularja so mladi igralci KD Scena iz Železnikov v četrtek ob 18. uri pred tamkajšnjo cerkvijo sv. Antona (ponovitvi sta bili v soboto in nedeljo), uprizorili prihod svetih treh kraljev. Trideset mladih igralcev iz selške doline je pod vodstvom režiserke Janje Roje in po tekstovni predlogi Franceta Dularja zaigralo v štirih prizorih, na Herodovem dvoru, prihod svetih treh kraljev, obisk treh kraljev v Betlehemu in beg svete družine v Egipt. Cerkvena zbora, moški in otroški, sta zapela najstarejšo slovensko kolednico iz leta 1854, v polurni predstavi so nastopili konjeniki iz Železnikov, niso pa manjkale tudi prave žive živali. Kulturno društvo Scena iz Železnikov sicer deluje že tri leta, mladi igralski navdušenci so doslej pripravili že deset iger, nastopili pa so tudi v lanskoletni uprizoritvi Škofjeloškega pasijona. "Lani smo prikazali žive jaslice, s tokratno uprizoritvijo pa smo predvsem želeli oživiti običaj koledova-nja. Ljudje so predstavo na prostem lepo sprejeli, saj si jo je vsak dan ogledalo okrog 200 gledalcev," je povedal organizacijski vodja Renato Kuhar. Za uspešno predstavitev gre poleg nastopajočih zahvala tudi domačim gasilcem, šiviljam in kos-tumografinjam, Prosvetnemu društvu Sotočje iz Škofje Loke in KUD Janez Evangelist Krek iz Selc. Projekt so podprli Občna Železniki, občinska Komisija za kulturo in Občinski odbor SKD. • Igor K., foto: Gorazd Kavčič Jožef, Marija in mali Jezus na oslu Mišku - Beg v Egipt. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si OBČINA ŽIROVNICA Breznica 3 4274 ŽIROVNICA Občina Žirovnica objavlja prosto delovno mesto POMOČNIK ŽUPANA ZA VARSTVO OKOLJA, URBANIZEM IN GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE Poleg splošnih in posebnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - univerzitetna izobrazba: arhitektura, gradbeništvo, komunala, geodezija ali druga sorodna tehnična smer - 8 let delovnih izkušenj - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika - znanje uporabe računalnika Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov: Občina Žirovnica, Breznica 3, 4274 Žirovnica. Nepopolne vloge ne bodo obravnavane. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljenem postopku. na Mohorjevem klancu v Kranju tel.: 064/36 66 55 www.monokel.com e-mailt opttko.monokeiCsiol.net Talesen so v Krop spet naredi goland Med talesenimi je bil tudi Jure Košir Pa ne tisti iz Mojstrane, ampak njegov soimenjak iz Kovorja. In še ta v smučarski opremi izpred sto let. - Darja je prosila, naj za vsak slučaj njeno smučanje merijo še s koledarjem -Janez je živ in cel prismučal do cilja, kako pa zvečer proti domu, se pa še ne ve... Kropa - "Da b' se zdrav', srečn' pa n'č polom len prof jutru enkat domu vrnil',*' je skoraj šestdeset tekmovalcev na začetku letošnjega Pokala kolednik minulo soboto v Kropi pozval uradni napovedovalec Franci Žaberl, v prostem času tudi sindikalist. In res, prav vsi so srečno presmučali strmino za Jarmom (nekatere so resda morali meriti s koledarjem namesto z uro), pa tudi memorial za svinjsko glavo v skokih se je končal brez polomljenih (tako smuči kot okončin). Klub talesenih iz Krope je bil tudi letošnji prireditelj srečanja smučarjev v starinski opremi, že tretjega po vrsti. Po besedah predsednika Joža Eržena so letos imeli precej manj skrbi kot prejšnja leta (enkrat so zaradi pomanjkanja snega tekmo morali celo odpovedati), saj je snega dovolj in so smučišče za Jarmom uspeli dobro pripraviti. Letošnjega pokala se je udeležilo skoraj šestdeset oldtimerjev iz vse Slovenije, od Bohinja, Velesovega, Velike Planine, Železnikov, Predmeje, Tržiča, Škofje Loke, Bovca in seveda - Krope. V starinski opremi različnih zgodovinskih obdobij, najstarejša je tudi izpred sto let, so se pomerili v veleslalomu za Pokal kolednik, večina od njih pa tudi v skokih za memorial svinjske glave. V spremstvu gorjanske godbe na pihala je povorka smučarjev najprej odšla okrog ta male Krope, nato pa se je začelo zares. Tekmo v veleslalomu je otvorila Tatjana Eržen ("Poznam jo, smučat jo pa še nisem vidu. Zato ne vem, a bo dons a jutr dol pršla," je njen start komentiral Žaberl). No, v cilj ji je uspelo priti še v soboto. In prvi vtisi? "Pazite na startu, je lisičji!" je opozorila sotekmovalce. Drugi na startu - mladi Erazem Dolžan. "Erazem je, dolžan pa tud, kot smo vsi Slovenci," se je oglasilo iz reporterske kabine ob ciljnem kozolcu. "Če bo tole z njim gor raslo, bo pa hudič," je eden od Kroparjev komentiral Žaberlove komentatorske sposobnosti. "Darja je pa prosila, naj še s koledarjem zraven merijo," je opozoril Žaberl ob smučanju kelnarce z Jarma. "Janez je živ in cel dol pršu, kako bo pa zvečer domu, se pa še ne ve," je bil komentar smučanja naslednjega tekmovalca. A je niso vsi odnesli brez padca, ženske kikle so letele v luft, lesene palice so frčale ("Da nauš teta Sprevod smučarjev v starinski opremi oh spremstvu gorjanske godbe na pihala (bilo je tako mraz, da so se bali, da jim bodo zmrznili inštrumenti) je bil prava paša za oči ratov!" je opozarjal Žaberl), a do cilja sojo srečno prismučali prav vsi. Edinole pri vmesnem času, kjer je bilo obvezno nagniti en štamperle šnopčka, se niso vsi hoteli ustaviti. Po mnenju Žaberla zato, ker so tako vohrni, da niti sebi ne privoščijo. "Ga niso pil, ker mislijo, da bodo poj dve porciji za jest dobil," si je razlagal njihovo pivsko vzdržnost. Kot zadnji se je s štartno številko 59 po strmini pognal domačin Robert, a ga je malo zaneslo in... Kar p° Žaberlovi razlagi niti ni čudno, saj je kol, s katerim si je pomagal pri smučanju, debelejši kot on... Po veleslalomu je sledil še memorial za pokal svinjske glave v skokih, po skakalnici se je pognala večina tekmovalcev, tudi ženske. "Odrrrin!" jih je spodbujal komentator, marsikdo je na veselje gledalcev pristal v snegu, nekatere pred- Odrrrrin/ In zmagovalci'/ Najhitrejša v veleslalomu za Pokal kolednik sta bila Mira Murtič (Klub talesenih) in Zlat ko Krivic (Gora, Predmeja). Najbolj skladno urejena tekmovalca sta bila Marija Strgar (Bohinjska Bela) in Roman Plaško (Predmeja), najštevilčnejša pa družina Batagelj iz Ajdovščine. Med otroki je zmagal Anže Habjan (Klub talesenih), najmlajša tekmovalca pa sta bila 13-letna Maja Subic (Rovtarji Skofja Loka) in 10-letni Erazem Dolžan (Klub talesenih). Najstarejši je bil Albin Kordež (Klub talesenih). Posebno nagradno pa so podelili najstarejšemu med smučarji, 85-let-nemu Ferdu Kravanji iz Bovca, kije še lani tekmoval. Svinjsko glavo za prvo mesto v skokih sta si razdelila Tatjana Stare (Klub talesenih) in Uroš Sajovic (Velesovo). Dolžino skokov so merili v rajželjnih. Posebno nagrado pa je dobil Robert Mesaric (Klub talesenih) - za največ padcev. Gravitacija je naredila svoje... stavnice nežnejšega spola pa so se p° načelu gravitacije čez odskočno miz° odpeljale kar po zadnjici... Bil je "goland" (po kroparsko zabava, štos), čeprav hudo mrzlo, a so odlični kro-parski prireditelji poskrbeli za brezplačen čaj, kuhano vino in žganje, pa kruh z zase- Jure Košir, pa ne tisti iz Mojstrane, ampak iz Kovorja, veteran v Tržiču in oldtimer v ko in kloDaso ter pecivo. Po tekmi so se Kropi. Bicikl je iz avstroogrskih časov, iz februarja 1912, z njim pa se Še vedno vozi. Bicikl tekmovalci zbrali v kroparskem domu. ima svetilko na petrolej in hupo na štrikec na sprednjem kolesu. Jure Košir se je s kjer so se do jutranjih ur zabavali ob ziV smučmi pognal tudi po strmini in po oceni uradnega napovedovalca ne dosti slabše kot v glasbi. Kako so jo proti jutru rezali proti letošnji sezoni njegov soimenjak iz Mojstrane. domu, pa ni znano. • Urša Peternel Slovenija postaja prijaznejša za tuje investicije Tuje naložbe doslej skromne Dosedanje tuje naložbe v Sloveniji so izrazito izvozno naravnane, kar velja tudi za največje na Gorenjskem. Kranj, jan. - Vlada je sprejela program spodbujanja tujih naložb, ki naj bi bil za tuje investitorje znamenje, da so poslej v Sloveniji dobrodošli. Doslej namreč ni bilo tako, saj so tuje naložbe spremljale različne peripetije, precej odmevne so bile tudi ob prihodu ameriškega koncerna Goodyear v Kranj oziroma v Savo. Zato je razumljivo, da so tuje naložbe v Sloveniji pičle, znašajo približno tri milijarde dolarjev. Zelo pomembno pa je, da so izrazito izvozno naravnane, kar velja tudi tuje naložbe na Gorenjskem, od Sie-mensove pred desetimi leti v kranjsko Is-kratel do Goodvearove v kranjsko Savo pred dvema letoma. V Sloveniji je bilo doslej za približno tri milijarde dolarjev neposrednih tujih vlaganj, s čimer sodimo med državami s skromnimi tujimi naložbami. Pri nas doslej niso bile pretirano dobrodošle, država jih ni spodbujala, nasploh so vzbujale strah. Zdaj je kot vse kaže prišlo do preobrata, saj je država sprejela program, s katerim bo zmanjšala administriranje, zagotavljala komunalno opremljenost zemljišča za industrijo in finančne spodbude. Minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur je program predstavil kot znamenje, da so tuje investicije v Sloveniji dobrodošle. Slovenija se po tujih naložbah lahko primerja z baltskimi državami Skratka, država je ocenila, da so po desetih letih od osamosvojitve Slovenije in uvedbe tržnega gospodarstva, najhujši gospodarski pretresi mimo, hkrati se izteka privatizacija podjetij. Tujci potemtakem ne morejo več pokupiti obubožanih slovenskih podjetij, kar seje dogajalo v nekaterih drugih tranzicijskih državah. Vendar je potrebno dodati, da na Češkem, Madžarskem, Poljskem izbire niso imeli, saj je bilo njihovo gospodarstvo precej bolj zaostalo Vpt slovensko. Tujci vlagajo k nam manj kot v druge tranzicijske države, samo na Poljskem je v enem letu toliko tujih naložb kot pri nas v desetih letih. Slovenijo prekašajo tudi vse srednjeevropske tranzicijske države, še najbolj primerljiva je z baltskimi državami. Toda lani je zanimanje tujcev za naložbe pri nas skoraj povsem splahnelo, čeprav jim je zakon o deviznem poslovanju širše odprl vrata. Zagotavlja jim namreč nacionalno obravnavo, podjetja plačujejo sorazmerno nizek davek od dobička, njegov prenos ni obdavčen, tudi delovna sila je pri nas kar dobro usposobljena. Pri nas dobiček manj obdavčen V Sloveniji je delež tujih naložb v bruto domačem proizvodu 13,3-odstoten in tako nižji kot v drugih tranzicijskih državah, ki se pogajajo za vstop v EU. Pričakovali bi, da bo ravno obratno, saj so bila pri nas vrata za tuja vlaganja pravzaprav odprta kar četrt stoletja prej. Tudi obdavčenje dobička je pri nas ugodnejše, saj je le 25-odstotno, medtem ko je denimo na Češkem 35-odstotno. Poleg tega je Češka ena od treh držav v Evropi, kjer se plačuje tudi davek na prenos dobička in to kar 25-odstotni. Med tranzicijski-mi državami je dobiček najmanj obdavčen na Madžarskem, ki je na stežaj odprla vrata tujim investitorjem in doslej jih je bilo za 18 milijard dolarjev. Madžarska je tako na vrhu svetovne lestvice po deležu podjetij s tujim kapitalom v izvozu države. Tudi za tuje naložbe pri nas je značilno, da so izvozno naravnane, zato je Slovenija na enajstem mestu. V Evropi ima najnižji davek na dobiček irska in sicer le 12,5-odstotnega. Poleg tega so bili Irci zelo dobri pogajalci in v Bruslju so dosegli, da jim ga ne bo potrebno dvignili tja do leta 2010. Sicer pa je dobiček po Evropi zelo različno obdavčen, najvišje v Nemčiji kjer je obdavčen kar 53,3-odstotno, v Italiji 41,2-odstotno, v Franciji 40-odstot-no, na Portugalskem 37,4-odstotno, v Španiji in na Nizozemskem 35-odstotno itd. Avstrijci imajo pri tujih vlaganjih kar 39-odstotni delež Lestvica tujih vlagateljev pri nas seje precej spremenila, odkar v statistiki ni več jedrske elektrarne Krško in hrvaškega vlaganja. Po novem pa so vključena podjetja. ki imajo več kot 10-odstotcn tuji delež, prej so namreč upoštevali le podjetja, ki so imela več kot 25-odstotnega. Tako so se precej povečal delež avstrijskih vlaganj, ki so imela leta 1998 približno 30-odstotni delež, lani pa je poskočil na 39-odstotnega in tako avstrijska tuja vlaganja še bolj odločno vodijo. Na drugem mestu so francozi s 13,4-odstotnim deležem, vendar je bo tem treba reči, da statistika naložbo ameriškega koncema Goodvear v kranjsko Savo beleži kot francosko. Na tretjem mestu je Nemčija s 12,8-odstotnim deležem, Italija s 6,9-odstotnim, Češka s 5,6-odstotnim, Velika Britanija s 5-odstot-nim, ZDA s 4,6-odstotnim itd. Podjetja s tujim kapitalom poslujejo bolje Analize so že večkrat pokazale, da pri nas podjetja s tujim kapitalom poslujejo bolje. V Sloveniji imajo v kapitalu podjetij 10,7-odstotni delež, pri številu zaposlenih pa 8,1-odstotnega. Ustvarijo 14,8 odstotka prometa in kar 18,6 odstotka dobička iz poslovanja, približno 10 odstotkov izgube in kar 24,1 odstotka slovenskega izvoza. Tujci vlagajo predvsem v trgovino in druge storitve, vendar je kar polovica njihovih naložb prišlo v industrijo. Na Gorenjskem je bilo doslej največ tujih naložb prav v industriji. Začnemo lahko pri nemškem Si-mensu, ki je pred desetimi leti prišel s približno polovičnim deležem v kranjsko Iskratel. In končamo pri kranjski Savi, kije pred dvema letoma sklenila dolgoročno pogodbo z ameriškim Goodvearom, po kateri sta bili ustanovljeni družbi Sava Tires in GEPE, ki sta v večinski Goodvearovi lasti. Vmes lahko omenili še Aquasavo, ki je kupila propadajoči kranjski Tekstilindus, s čimer je dejansko prešel v italijansko last. Pa TGA Unitechovo livarno v Skofji Loki, ki je zdaj v angleški lasti. Za vsa omenjena gorenjska podjetja velja, da dobro poslujejo, kar velja tudi nasploh za slovenska industrijska podjetja s tujim kapitalom. V prometu in dobičku imajo 21-odstotni delež, v izvozu 28-odstotnega, čeprav imajo v sredstvih le 16,8-odstotnega in v kapitalu 17,5-odstotnega. Med Ljubljano in Brusljem odslej leti tudi belgijska Sabena Slovenija še za eno letalo bližje Evropi Letalo belgijske družbe Sabena bo priletelo na Brnik in odletelo nazaj v Bruselj vsak dan, razen sobote - Bo konkurenca vplivala tudi na cene? Brnik - V nedeljo nekaj pred drugo uro popoldne je z nekajminutno zamudo na brniškem letališču pristalo letalsko belgijske letalske družbe Sabena. S tem je bila vzpostavljena nova neposredna letalska povesiva med Ljubljano in belgijsko prestolnico. Letalo Avro *J85 s 85 sedeži bo med Ljubljano in Brusljem letelo Sestkrat na teden, na brniško stališče bo prispelo vsak dan razen sobote, ob 13.40, ob 14.50 pa se bo že vrnilo v Bruselj. Z belgijsko Sabeno se je števi-'° tujih prevoznikov, katerih le-ta'a pristajajo na Brniku, povz-Pelo na deset, naše glavno mesto pa je po novem neposredno Povezano z 21 evropskimi mesti. Kot je povedal član uprave Aerodroma Ljubljana Peter Marn, je prihod Sabene zelo pomemben dogodek tako za brniško letališče kot za Slovenijo. "Naš interes je, da pri prometu med dvema državama sodelujejo prevozniki obeh držav. Doslej je med Brusljem in Ljubljano letela le Adria Air-ways, z vključitvijo Sabene pa se ponudba povečuje, potniki bodo lahko izbirali med domačo Adrio in belgijsko Sabeno," je dejal Marn. To po njegovih besedah pomeni korak k višji kakovosti ponudbe, konkurenca pa bo bržkone vplivala tudi na cene. Med Ljubljano in Brusljem sicer letijo zvečine poslovneži, državni uradniki in politiki. In kakšna letalska družba je Sabena? Je belgijski nacionalni prevoznik in ena najstarejših letalskih družb v Evropi. Pred dvema letoma so praznovali že 75-letnico obstoja. V letu 1998 so prepeljali skoraj devet milijonov potnikov. Letijo v okrog petdeset držav, o velikosti družbe pa govori podatek, da imajo več kot deset tisoč zaposlenih. Družba se je v preteklih letih ubadala s precejšnjimi težavami, po prevetritvi poslovanja so se leta 1997 vendarle izkopali iz rdečih številk, leta 1998 pa so že zabeležili lep dobiček. Letni promet Sabene znaša več kot 80 milijard belgijskih frankov. Pred pol leta je 49-odstotni tržni delež družbe pridobil Swissair, s čimer se ni začelo le povezovanje, ampak tudi poslovna integracija obeh družb. Povezovanje je pomembno tudi za našo državo, preko Bruslja kot Zuericha se odpirajo nove možnosti za povezavo naše države s svetom. • U. P., foto: A. Žalar Poslovna šola Bled tudi uradno v novih prostorih Šola, ki simbolizira napredek Slovenije "Sedaj nas čakajo nove, akademske naloge: želimo si več raziskovalnega dela, več svojih profesorjev, radi bi pritegnili še več mednarodnih strokovnjakov. Čaka nas tudi poseganje na druga področja, v druge profesije, usposabljanje menedžerjev v medicini, turizmu, vladi...," pravi dr. Danica Purg. Bled - "Ta šola simbolizira napredek Slovenije in bo močno prispevala k ugledu vaše države v svetu," je na petkovi slovesni otvoritvi novih prostorov Poslovne šole Bled dejal ugledni profesor Derek Abeli s švicarske poslovne šole IMD. Sloves šole je potrdila tudi številčna udeležba na otvoritvi, udeležilo se jo je več kot 700 gostov iz 22 držav, med njimi smetana slovenskega gospodarstva, politike in javnega življenja: predsednik države Milan Kučan, gospodarska ministrica dr. Tea Petrin, številni direktorji, nekateri od njih tudi sami bivši študentje, domači in tuji profesorji, ambasadorji in drugi gostje. "Srce mi poskakuje od sreče," je na preprost način izrazila svoje občutke ob otvoritvi novih prostorov na Bledu srce in duša šole, direktorica dr. Danica Purg. Vse, odkar je pred štirinajstimi prevzela vodenje šole, si je prizadevala, da bi dobili nove, menedžer-skemu usposabljanju bolj prilagojene prostore. In njena želja se je začela uresničevati pred dobrim letom dni, ko je padla odločitev, da se bo šola z Brda preselila na Bled. V ob- Dr. Danica Purg čestital dr. Purgovi za vse, kar je s svojo prodornostjo in ustvarjalnostjo storila za Center Brdo in kar sedaj dela za Poslovno šolo Bled. Kot je dejal, je otvoritev nove šole obetavna popotnica v novo tisočletje. Poudaril je izjemen pomen znanja za bodoči razvoj Slovenije; prav znanje lahko po njegovih besedah postane ena od primerjalnih prednosti naše države. Izrazil je upanje, da se v novi šoli ne bodo šolali le gospodarstveniki, temveč tudi visoki državni uradniki in politiki, saj je pri nas več profesionalnosti med menedžerji v gospodarstvu kot pa pri upravljanju z državo, je dejal predsednik države. novljenih vilah Mežakla in Nelly so pridobili 2500 kvadratnih metrov najsodobneje opremljenih prostorov, v katerih se bodo odslej usposabljali menedžerji z vsega sveta. Kar 18.500 se jih je že udeležilo več kot 700 seminarjev, na katerih je predavalo 170 profesorjev iz 37 držav. V novih prostorih jih bomo lahko sprejeli še več, je poudarila dr. Purgova, ki se je na slovesnosti tudi zahvalila vsem, ki so "sanjali z menoj in verjeli vame", zlasti številnim podjetjem, ki so prispevala sredstva za 11 milijonov mark vredno naložbo. A kot je dejala dr. Purgova, odprtje novih prostorov ne pomeni konca, temveč je šele začetek: "Radi bi razvijali nove študijske programe in postali še bolj mednarodni..." Slavnostni govornik predsednik države Milan Kučan je Tudi predsednik nadzornega sveta šole Metod Dragonja se je zahvalil dr. Purgovi, da je s svojo vztrajnostjo in upornostjo postavila jasno vizijo šole. Podobno je menil tudi profesor Derek Abeli z IMD Lau-sanne iz Švice, ki je že enajst let zvest prijatelj šole in tudi eden izmed njenih najboljših predavateljev: "Poslovna šola Bled je v resnici šola dr. Danice Purg; ona jo je postavila na noge in ona je zaslužna za to, da je šola postala ena najboljših menedžerskih šol nasploh." Svoje izkušnje s šolanjem na šoli dr. Purgove pa je predstavila Tatjana Fink, me-nedžerka leta 1999 in ena od bivših diplomantk študija me-nedžmenta. V okviru otvoritvene slovesnosti pa so pripravili tudi sedem predavanj uglednih domačih in tujih profesorjev. • Urša Peternel TRENČA d.o.o. Pridružite se največji prodajni verigi agrotehničnih izdelkov v Sloveniji RAZPISUJEMO PROSTA DELOVNA MESTA za nov največji prodajni center v Kranju (3300 m2 prodajnih površin), kjer bodo potrošniki lahko kupili vse za vrt, okolico, vrtnarjenje, hoby in še kaj. 70 zaposlenih si je za svoj moto izbralo: - ponuditi kupcu največ za najmanj denarja, - moderna informacijska tehnologija, - vseživljenjsko izobraževanje. (vse podrobnosti na Internetni strani www.trenca.si) Imamo moderen način nagrajevanja, zato k sodelovanju vabimo vse, ki imajo vizijo o svoji karieri. VODJA CENTRA Zahteva se: - najmanj VI. stopnja izobrazbe smer organizacija, agronomija, ekonomija in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju vodenja ali - najmanj V. stopnja izobrazbe trgovsko-komercialne-ekonomske ali agronomske smeri in 5 let izkušenj na področju vodenja Pomembna znanja: -trgovska, strojniška, agronomska, znanja iz psihologije, skupinsko delo, znanja komuniciranja, poznavanje blagajniškega poslovanja Koristna znanja: - vrtnarska znanja, aranžerska, motoroznanstvo, poznavanje elektro-naprav (kosilnice, električne škarje, črpalke, agregati) POMOČNIK VODJE CENTRA - izmenovodja Zahteva se: - najmanj srednješolska izobrazba trgovsko-komercialno-vrtnarske smeri z najmanj 2 leti izkušenj Pomembna znanja: - izkušnje na področju vodenja ljudi, znanje iz psihologije, znanja komuniciranja, trgovska, strojniška in agronomska znanja Koristna znanja: - skupinsko delo, poznavanje blagajniškega poslovanja AGRONOM Zahteva se: -najmanj VII. stopnja izobrazbe smer agronomija. Poznavanje vseh vrst škropiv in gnojil, predvsem tistih, ki se uporabljajo individualno. Poznavanje problematike zajedavcev in rastlinskih bolezni. Znanje svetovanja uporabe pravih komponent za uspešno vrtnarjenje. Pomembna znanja: -vrtnarska, aranžerska, trgovska, znanje iz psihologije, znanje komuniciranja Koristna znanja: - aranžerska, motoroznanstvo, poznavanje elektronaprav (kosilnic, električnih škarij, agregatov...) VODJE ODDELKOV (vrtnarski del, strojni del - vrtna orodja, kosilnice, kompresorji) Zahteva se: - najmanj srednješolska izobrazba ustrezne smeri ter najmanj 2 leti izkušenj na omenjenih področjih ali - izobrazba IV. stopnje ter 5 let izkušenj na ustreznem področju Pomembna znanja: - trgovska, strojniška, agronomska-vrtnarska, izkušnje na področju vodenja ljudi Koristna znanja: - poznavanje blagajniškega poslovanja PRODAJALCI smer: vrtnar - cvetličar, tehnična smer Zahteva se: - najmanj IV. stopnja trgovsko-komercialne-ekonomske smeri - najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju prodaje: * rož, vrtnega programa, sadik, fontan... * kosilnic, motornih kos, motokultivatorjev, kompresorjev... Pomembna znanja - poznavanje računalnika, izkušnje za delo z ljudmi Odgovornost -za določene blagovne skupine, ki jih kot prodajalec zadolži, čistoča na delovnem mestu in korekten odnos do strank in sodelavcev BLAGAJ NIČARKA Zahteva se: - najmanj V. stopnja izobrazbe - poznavanje blaga, blagajniškega poslovanja, komuniciranje, znanje računstva Pomembno - poznavanje računalnika, poznavanje živilsko-trgovskega blaga Odgovornost - za blagovne skupine, poznavanje blaga, zaračunavanje blaga, korekten odnos do strank in pomoč le-tem MEHANIK-SKLADIŠČNIK Zahteva se: - najmanj poklicna šola, smer avtomehanik in 2 leti delovnih izkušenj Pomembna znanja - znanje o dvo-, štirikratnih ter dizel motorjih, elektronapravah (kosilnice, agregati, kompresorji, črpalke), strojništvu, znanje komuniciranja z ljudmi Koristna znanja - trgovska, agronomsko-vrtnarska Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom. Delovni čas bo prilagojen delovnemu utripu Trgovskega centra. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, spričevalom 8. razreda in vseh letnikov nadaljnjega študija, pošljite v 8 dneh na naš nasiov. V kolikor zahtevanih dokazil ne boste poslali, vaše prošnje ne bomo obravnavali. Naslov: Trenča, d.o.o., Savska cesta 34, 4000 Kranj GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Reforma plačilnega prometa Namesto akceptov menice Prva podjetja bodo svoje račune z agencije za plačilni promet prenesle 1. februarja M ESETAR Kranj, jan. - Pri reformi plačilnega prometa je še osem nerešenih vprašanj, vendar naj bi jih razrešili do 20. januarja in prva podjetja bodo 1. februarja zaprla svoje račune pri agenciji za plačilni promet in odprla transakcijske račune pri poslovnih bankah. Kot instrument zavarovanja plačil naj bi namesto akceptnih nalogov (ki svoje vloge v bistvu niso opravljali) dobili menice (vendar ne jugomenice), akreditive, bančne garancije in ak-cepte. Reforma plačilnega prometa se nezadržno približuje dnevu, ko bodo tudi dokončno, ne le poskusno, računi prvih podjetjih z agencije za plačilni promet preneseni v poslovne banke. To se bo zgodilo 1. februarja, so povedali na četrtkovi tiskovni konferenci v Banki Slovenije. Viceguverner Darko Bohnec je naštel še osem vprašanj, ki jih morajo dotlej rešiti, pričakuje, da jih bodo pristojne ustanove razrešile do 20. januarja. Banka Slovenije in finančno ministrstvo pa morata do konca januarja določiti merila za vodenje računov in opravljanje plačilnega prometa bank. Nerešena so še naslednja vprašanja: zagotavljanje podatkov davčni upravi, zbiranje statističnih podatkov, zapiranje računov na agenciji za plačilni promet, možnost pobotanja obveznosti in terjatev, zavarovanje plačil, davčna in sodna izvršba, poslovni odnos med banko in podjetjem ter centralni register transakcijskih računov. Kdo vse bo lahko uporabljal centralni register transakcijskih računov, v katerega bodo banke vpisovale številke računov in pravne osebe, še ni odločeno. Pričakovati je moč, da bo na voljo sodiščem, kar bo jasno do Reforma plačilnega prometa bo pocenila gotovinsko poslovanje in plačilni promet znotraj bank, pravijo v Banki Slovenije. Vendar še ni znano, koliko bodo podjetja po novem plačevala za plačilni promet. Banka Slovenije denimo bankam za plačilne naloge majhnih vrednosti zaračunava deset tolarjev; po tri sto tolarjev pa za naloge, ki presegajo tri mili/one tolarjev. 20. januarja. Dotlej naj bi se tudi odločili, kakšni instrumenti zavarovanja plačil bodo nadomestili akceptni nalog, ki svoje naloge doslej pravzaprav ni opravljal. Viceguverner Darko Bohnec je navedel menico, vendar nemudoma dodal, da to ne bo nekdanja jugomenica. Omenil je še akreditiv, bančno garancijo in akcept. Merila za opravljanje plačilnega prometa morata Banka Slovenije in finančno ministrstvo določiti še ta mesec, okvirno so že znana. Banke morajo za opravljanje plačilnega prometa imeti dovoljenje Bank Slovenije, pri kateri bodo morale odpreti poravnalni račun itd. Banke in podjetja bodo morala izpolnjevati tudi tehnična in kadrovska merila, banke so sprva nasprotovale enotnemu standardu, sedaj pa je zavzemajo za takšno rešitev. Za prvi dve trimesečji so že narejeni seznami podjetij, ki bodo zaprla svoje račune pri agenciji za plačilni promet in pri poslovnih bankah odprla transakcijske račune. Pred dnevom prehoda in po njem bodo lahko račune odprla pri katerikoli banki, na sam dan prehoda pa samo pri tistih bankah, kjer imajo odprte depozitne račune. • M.V. Prodaja mariborskega Tarna Tam naposled prodan Kranj, jan. - Tik pred koncem lanskega leta je bil naposled prodan mariborski Tam v stečaju, kupil ga je konzorcij za nakup Tarna, ki je že vplačal 940 milijonov tolarjev predujma. Konec meseca bodo podpisane pogodbe o plačilu kupnine v višini 9,4 milijarde tolarjev. Prodaja Tamovega premoženja seje vlekla kot jara kača, 29. decembra lani je bila naposled sklenjena pogodba med Tamo-vim stečajnim upraviteljem in Konzorcijem za nakup Tarna, ki je plačal predujem. Za konec januarja jc postavljen rok za podpis dodatkov k pogodbam s posameznimi člani konzorcija. Z njimi bodo poskrbeli za končno plačilo kupnine, ki znaša 9,4 milijarde tolarjev. Medtem že potekajo aktivnosti za zagon novih dejavnosti na območju Tamove industrijske cone. Po eni strani je potrebno urediti odnose z bodočimi lastniki posameznih delov in po drugi strani poskrbeti celostno komunalno ureditev industrijske cone. Posebna strokovna komisija Konzorcija je s sodelovanjem Slovenske razvojne družbe že pregledala dosedanje delo na področju prostorske regulative in komunalne ureditve. Tako se je že začelo popisovanje komunalne infrastrukture, zemljišč in objektov, v teku je izdelava grafičnih zbirnikov na posameznih področjih. Začele so se tudi aktivnosti za ponovno oživitev tega industrijskega območja, tako nameravajo ustanoviti delniško družbo, ki se bo ukvarjala s komunalno in drugo infrastrukturo. Marca prva davčna šola pri nas Kranj, jan. - Marca bo Inštitut za davčno pravo iz Maribora odprl prvo davčno šolo pri nas, šolanje bo potekalo v Čatežu, v šestih sklopih ob koncu tedna. Davčno šolanje bo namenjeno izobraževanju davčnih svetovalcev, pridobitev certifikata ob uspešno končanem šolanju bo prvi pogoj za pridobitev licence, ki jo svojim članom podeljuje Društvo davčnih svetovalcev Slovenije. Šolanje bodo morali opraviti tudi tisti davčni svetovalci, ki licenco že imajo. Ne bo predstavljalo specialističnega študija, zajemalo bo splošno poznavanje davčnega področja, pridobivanje virov, domačo in delno tujo davčno prakso, poudarek bo na posameznih davkih. Predavali bodo domači in tuji strokovnjaki, šolanje bo potekalo 70 ur, razdeljeno bo v šest sklopov. Cene kmetijskih zemljišč in gozda Če kupujete ali prodajate kmetijska zemljišča in gozd, vam bodo informativne cene, ki sta jih pripravila sodna izvedenca in cenilca Pavel Okorn iz Škofje Loke in Andrej Avsenek iz Dvorske vasi, koristen pripomoček pri sklepanju kupčij. Cene so v tolarjih za kvadratni meter in so veljale decembra lani. Bonitetni Njiva, int. Travnik, ekst. Pašnik razred sadovnjak sadovnjak Območje občin Kranj, Cerklje, Preddvor, Jezersko, Naklo n Šenčur 1. 564,20 423,20 197,50 2. 507,80 366,80 169,30 3. 451.40 310,40 141,10 4. 394,90 253,90 112,80 5. 338,50 197,50 84,70 6. 282,10 169,30 56,40 7. 225,70 141,10 28,30 8. 169,30 112,80 - Območje občin Radovljica, Bled in Bohinj 1. 512,70 384,50 179,40 2. 461,50 333,30 153,80 3. 410,10 282,00 128,20 4. 358,90 230,70 102,60 5. 307,60 179,40 76,90 6. 256,40 153,80 51,20 7. 205,10 128,20 25,60 8. 153,80 102,60 - Območje občin Žirovnica, Jesenice in Kranjska Gora 1. 438,40 328,80 153,50 2. 394,60 285,00 131,50 3. 350,70 241,10 109,60 4. 306,90 197,30 87,70 5. 263,10 153,50 65,80 6. 219,30 131,50 43,80 7. 175,30 109,60 22,00 8. 131,50 87,70 - Vrednost gospodarskega gozda se ovrednoti po metodologiji in se približa vrednosti pašnika istega razreda, vrednost gozd- nega zemljišča se v skladu z metodologijo ovrednoti v višini 20 odstotkov vrednosti povprečnega gozda na tem rastišču, vred- nost varovalnega gozda pa je minimalna in se giblje od 10 do 30 tolarjev za kvadratni meter. Zaradi posebnosti gozda je nuj- no, da cenitev opravi sodni izvedenec. Zaposlitev dobi GRAFIČNI TEHNIK na delovnem mestu računalniške priprave za tisk. Zahteva se dobro znanje programov Windows, Freelland, Photoshop in CorelDraw. Atelje Rozman Janez Rozman s.p. Smokuc 86, 4274 Žirovnica (064) 805 505 atelje.rozman@siol.net Pivovarna Union uspešno sodeluje z dijaki srednjih trgovskih in gostinskih šol V letu 1999 je Pivovarno Union obiskalo 8.284 slovenskih dijakov Ljubljana, 11. januarja - Pivovarno Union je v preteklem letu obiskalo 180 skupin srednješolcev, kar pomeni, da je Pivovarna Union sprejela 8.284 obiskovalcev, od tega je bilo skoraj tri četrtine dijakov srednjih gostinskih in trgovskih šol. Glede na smeri šolanja so v Pivovarni Union za dijake pripravili različne programe, vsem pa so pokazali proizvodne obrate in jih še posebej opozorili na najnovejše tehnološke pridobitve v letu 1999 - regalno skladišče, linijo za aseptično polnjenje brezalkoholnih pijač, linijo za polnjenje pločevink, linijo za polnjenje naravne pitne vode Zala v 18,9-litrske balone... Poleg tega sodelovanja je Pivovarna Union lani prvič pripravila tudi kviz tekmovanje z naslovom "Poznavanje piva in Pivovarne Union", ki so se ga udeležile ekipe vseh šol, ki izobražujejo za ta poklic. Prvo mesto so osvojili dijaki Poklicne in srednje ekonomske šole iz Slovenj Gradca. Za vse dijake zaključnih letnikov srednjih gostinskih in trgovskih šol, ki so v zadnjem letu šolanja dosegli odličen uspeh, je Pivovarna Union pripravila posebno prireditev, na kateri so 86 odličnjakom gostinskih šol in 211 odličnjakom trgovskih šol podelili ročne ure Pivovarne Union. V Pivovarni Union s slovenskimi srednjimi šolami za gostinstvo in turizem uspešno sodelujejo že od leta 1992. Zavedajo namreč se. da bo prav to sodelovanje mogoče v prihodnosti vplivalo tudi na prodajo njihovih pijač. i POSLI IN FINANCE ~| Torek, 11. januarja 2000 1 __________ ureja: Marija Volčjak ___________________I 9. STRAN • GORENJSKI GLAS SODELOVANJA S TUJINO IN POVEZOVANJA Slovenska vlada je v prvem tednu novega leta obravnavala program za spodbujanje neposrednih tujih investicij. Pregled investicijske dejavnosti tujcev v slovenskem gospodarskem prostoru kaže neugodno sliko. Vsega skupaj so tujci v slovensko gospodarstvo investirali le 3 milijarde dolarjev, pri čemer je ugodno vsaj to, da so investirali v izvozno orientirana podjetja. Tujcem naj bi bilo v prihodnje olajšano predvsem preskakovanje administrativnih ovir, pri investiranju v Slovenji pa jih bodo čakale tudi druge spodbude in ugodnosti. S temi ukrapi želi slovenska vlada vplivati na aktivnost tujih vlagateljev, saj priložnosti v Sloveniji ne manjka. To se je pretekli teden izkazalo pri podjetju Kolinska, kije z ameriško multinacionalko Bestfoods že podpisalo pismo o nameri za prihodnje sodelovanje in kapitalsko povezovanje. Na področju izdelkov Knorr in Hellmann s se bo Kolinska v bližnji prihodnosti z ameriško multinacionalko kapitalsko povezala v novem podjetju. Podobno kot Kolinska se povezuje tudi domžalski Helios. S tujim podjetjem bo ustanovil skupno družbo, s katero bo lleliosova tržna moč večja predvsem na področju barv in lakov za avtomobilsko industrijo. Prav tako se na osnovi dovoljenja Urada za varstvo konkurence utrjuje sodelovanje med Petrofom in hrvaško Ino v novem podjetju za distribucijo utekočinjenega plina, seveda pod določenimi pogoji, ki onemogočajo nastanek monopola v tem sektorju. Kot vidimo, trenutno že potekajo ■skupni projekti slovenskih in tujih podjetij, pričakujemo pa jih lahko Še več. Samostojno pot pri rQsti pa nadaljuje Mercator. Objava seznama podjetij, ki jih je trgovski velikan že prevzel in ki Ji h še namerava, ter poslovnih načrtov za prihodnje obdobje je Potisnilo njegovo delnico precej navzgor. Vrednost je zopet preskočila 14.000 tolarjev. K spodbuditvi rasti slovenskega borznega indeksa SBI, ki je porastel za 1,35 odstotka na 1830 točk, Pa sta večino prispevali farma- cevtski podjetij. Lek je pridobil 2,7 odstotka in teden končal pri 34.540 tolarjih, spodbudne novice o prodaji Krki nega zdravila enap na ameriškem tržišču, pa so povzročile še višjo rast. S tem zdravilom bo podjetje predvidoma zapolnilo svoje proizvodne kapacitete in povišalo prihodke. Na to seje odzval tudi trg, ki je dvignil ceno delnice za 5 odstotkov. Lepo rast je v preteklem tednu dosegla tudi delnica Intereurope. Po gibanju pod 2.400 tolarji, kamor sojo zbile prednovoletne prodaje, se je njena vrednost zopet prebila preko 2.450 tolarjev, kar je 1,2 odstotka višje kot zadnji trgovahu dan preteklega leta. Ostalim pomembnejšim delnicam se ni godilo tako ugodno. Zdravilišče Moravske Toplice so med njimi izgubile največ. Prednovoletno popravljanje tečajev v pozitivno smer se je tokrat vrnilo z obratnim udarcem. Vrednost delnice seje vrnila za 12 odstotkov nižje na 1.373 tolarjev. Omeniti pa je potrebno še začetek kotacije delnice Save. V četrtek so borzni posredniki prvič preko borznega sistema sklenili posel, njen tečaj pa se je oblikoval pri 17.200 tolarjih, kar je glede na ceno, ki je pred kotacijo na sivem trgu znašala 15.300 tolarjev, gotovo pozitivno presenečenje. Naslednji dan je na tečaju pridobila še nadaljnjih 5 odstotkov, kar jo je prineslo na petkovih 18.285 tolarjev. Enako kot najvišja borzna kotacija se je pretekli teden gibal tudi vedno zanimivi trg pooblaščenih investicijskih družb. Indeks, ki meri splošno gibanje delnic pooblaščenih investicijskih družb, PIX je porastel za odstotek, tako da sedaj znaša 1.488 indeksnih točk. Vsa združevanja in prevzemi kažejo, da se tudi slovensko gospodarstvo giblje v trendu svetovnega trga. Globa/izacija poslovanja in prevzemi bodo tudi v prihodnje stalni gost na slovenskem trgu, zaradi njih pa bo močnejša tudi gospodarska rast in posledično tudi slovenski borzni indeks. Matjaž Bernik Ilirika BPH, d.d. Prenovljena spletna podoba Ljubljanske borze Kranj, jan. - Ljubljanska borza je v začetku letošnjega leta dobila novo podobo spletnih strani na starem naslovu www.ljse.si. Začetki njenega virtualnega življenja segajo v leto 1995, z leti je obisk njenih strani stalno naraščal in lansko pomlad so jih našteli že 40 tisoč mesečno. Ljubljanska borza na vsebinsko in oblikovno prenovljenih slovenskih in angleških straneh ponuja pregled lastne dejavnosti in zgodovine trgovanja ter osnovne informacije, ki so dobrodošle pri spoznavanju trga vrednostnih papirjev. Strani sestavlja sedem rubrik, vsak ima svojo barvo, zasnovane so tako, da jih je moč stalno nadgrajevati. Prve tri rubrike so namenjene izključno borzi kot instituciji, podatkom v trgovanju ter borznim informacijam, druge tri so posvečene investitorjem, borznim članom in izdajateljem. Poleg poizvedb iz arhiva tečajnic, starih, podatkov o tečajih in prometu s posameznimi vrednostnimi papirji so na voljo tudi stare vrednosti indeksov, kijih obiskovalci lahko spremljajo tudi v živo. Na spremembo trenda rasti ali padcev tečajev delnic, uvrščenih v Slovenski borzni indeks delnic SBI, opozarja tudi izmenično pojavljanje bika (rastoči trend) in medveda (padajoči trend). Borza misli tudi na tiste, ki trg vrednostnih papirjev šele spoznavajo, namenila jim je posebno poglavje "investitorji". Ponazarja celotno trgovanje, odnose med dejavniki na trgu, obiskovalci lahko dobe podatke o članih borze, izdajateljih vrednostnih papirjev in njihovi vlogi na trgu ter o samem trgovanju in investiranju v vrednostne papirjev. Kdor še ne pozna borznih izrazov, lahko klikne na slovar. V sedmi rubriki se nahaja zemljevid spletnih strani "Kje je kaj", kjer najdete iskano in naročite publikacije Ljubljanske borze ter skupaj z njo spoznavate lepote Slovenije. Novost namreč predstavljajo "Utrinki Slovenije", ki so namenjeni promociji kulture, zgodovine, naravnih lepot in drugih značilnosti Slovenije. S klikom na angleško zastavo lahko preidete na angleško različico (velja tudi obratno), ki je nekoliko drugačna od slovenske, saj je prilagojena obiskovalcem iz tujine. Usluga Kranj, p.o. - v stečaju objavlja neposredno prodajo osnovnih sredstev ščetkarne in pralnice, pisarniške opreme (miz, stolov, regalov s policami), orodja, žgane žice 01-03 mm, likalni-kov, pil, računskih strojev, plastičnh kadi, cevi, podbojev za vrata in ostalega drobnega materiala po 50 % znižanih cenah in sicer V ČETRTEK, 13. 1. 2000 v prostorih Usluge Kranj na naslovu Delavska 2b od 12. do 14. ure in na naslovu Gasilska 17 od 14. do 16. ure (Stražišče - nasproti Avtohiše Vrtač). Stečajna upraviteljica Špecerija pri Mercatorju Gorenjska Kranj, jan. - Ljubljanska borza je 6. januarja iz trgovanja na prostem trgu izključila delnice Špecerije Bled. Blejsko Špecerijo je namreč tudi uradno prevzela družba Mercator Gorenjska, ki ima sedež v Škof j i Loki, saj je to nekdanja škofjeloška Loka. Kot njena univerzalna pravna naslednica je borzo obvestila o pripojitvi Špecerije, kar je bilo že vpisano v sodni register. Blejske Špecerije potemtakem ni več, na njene prodajalne so napisali Mercator, ki ima na Gorenjskem širokopotezne naložbene načrte. Mercator Gorenjska že gradi trgovski center na Jesenicah, graditi pa namerava že v Kranju, na Bledu in v Škofji Loki. CESTNO PODJETJE KRANJ družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d. KBANJ. JEZERSKA C. 20 • TEL: (064) 380-600 » TELEF AX: (0M) 242-330 Cestno podjetje Kranj objavlja prosto delovno mesto DELOVODJE PRI VGRAJEVANJU ASFALTA Pogoji: srednja izobrazba gradbene smeri - V. stopnja, zaželene delovne izkušnje. Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za določen čas - 6 mesecev, z možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: Cestno podjetje Kranj, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Valorizacija otroškega dodatka Skladno z novelo Zakona o družinskih prejemkih se višina otroškega dodatka prvič uskladi konec januarja leta 2000 z indeksom rasti življenjskih potrebščin za obdobje od 1. 1. 1999 do 31. 12. 1999. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenje znaša indeks rasti cen življenjskih potrebščin za obdobje od 1. 1. 1999 do 31. 12. 1999-8,0%. Nova višina otroškega dodatka, ki velja od 1. 1. 2000, znaša: Dohodek na družinskega člana v % povprečne plače RS Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1998 v SIT Otroški dodatek tolarjev na mesec Vrstni red otroka 1 2 3 do 15 % do 23.710 16.200 17.820 19.440 nad 15% do 25% nad 23.710 do 39.517 13.851 15.309 16.767 nad 25 % do 30 % nad 39.517 do 47.421 10.557 11.799 13.041 nad 30 % do 35 % nad 47.421 do 55.324 8.316 9.504 10.692 nad 35 % do 45 % nad 55.324 do 71.131 6.804 7.938 • 9.072 nad 45 % do 55 % nad 71.131 do 86.938 4.320 5.400 6.480 nad 55 % do 75 % nad 86.938 do 118.552 3.240 4.320 5.400 nad 75 % do 99 % nad 118.552 do 156.488 2.808 3.888 4.968 Nova višina otroškega dodatka bo prvič izplačana v mesecu februarju 2000, pri izplačilu otroškega dodatka 2a januar 2000. Višina otroškega dodatka ob izplačilu v mesecu januarju (izplačilo za december 1999) ostane nespremenjena. Ze veljavne odločbe zaradi uskladitve otroškega dodatka ne bodo spremenjene, saj že vsebujejo določilo o •Jskladitvi. ŽELITE DELATI V PRIJETNEM KOLEKTIVU PODJETJA BIO N0VASKK, D.0.0., IN S PRIJETNIM DELOM DOBRO ZASLUŽITI? RAZGOVORI BODO V ČETRTEK, 13.1., OB 18. URI V HOTELU JELOVICA BLED, CESTA SVOBODE 8, 4260 BLED. KRANJ, 10.1.2000 iiakupnL'proiiajni nakupni/prodajni nakupni/prodijni MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA m, Kranj, Jesenice) 101,40 102,10 14,38 14,50 10,22 10,30 EROS (Stari Mayr) Kranj NE POSLUJE VEC GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, d.d Kranj 101,24 101,90 102,20 102,20 14.39 14,53 10,23 10,32 14.40 14,50 10,25 10,30 HIDA-trlnica ljutimo HRAM ROŽCE Mengeš 101,85 101,87 102,05 102,08 14,44 14,48 10,27 10,30 14,46 14,50 10,25 10,29 ILIRIKA Jesenice 101,60 102,10 14,38 14,48 10,20 10,28 ILIRIKA Kranj 221-722 IUHKA Medvode INVEST Skorja Loka KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka 101,75 101,70 101,40 102,20 102,20 102,30 14,43 14,49 10,25 10,30 14,47 14,54 10,28 10,33 14,41 14,54 10,24 10,33 LEMA Kranj 101,70 102,10 14,42 14,50 10,22 10,30 VrjlXSJ3M-_UD.BANKAd.4ti. 101,55 102,30 14,41 14,57 10,24 10,38 NEPOS (Šk toka, Trata) 101,70 102,00 14,40 14,48 10,22 10,30 hKMLB_rrtk,Kio^M«kxfc,it_c 101,55 102,26 14,43 14,53 10,25 10,32 R0BS0N Mengeš 101,80 102,25 14,44 u,52 10,25 10,31 PBS dd. (no vseh poštah) PRIMUS Medvode 100,30 101,80 101,95 102,10 13,50 14,50 9,68 10,27 14,40 14,50 10,20 10,30 PUBUKUM gubljano 101,82 102,15 14,41 14,48 10,24 10,29 PUBUKUM Kamnik Nt PODATKOV SHP-Slov. hraa in pos. Kranj 101,70 102,20 14,37 14,47 10,20 10,30 SKB (Kranj, Radovljica, Sk Loka) 101,40 102,30 14,38 14,57 10,22 10,35 SLOVENLIATURIST Boh. Bistrica 101,24 14,39 - 10,23 SLOVENUATURIST Jesenice 101,70 102,10 14,40 14,50 10,23 10,30 SZKB Blag. mesto Žiri 101,20 102,05 14,38 14,60 10,22 10,30 ŠUM Kranj 362-600 TALON Skorja Loka 101,70 102,20 14,40 14,48 10,22 10,30 TEN10URS Domžale TRG Bled 101.55 101,50 102,40 102,00 14,37 14,50 10,26 10,35 14,35 14,47 10,17 10,29 TR0RCAL Kamnik-Bokovnik 102,00 102,15 14,43 14,48 10,26 10,30 VVILFAN Jesenice supermarket UNION 862-696 WILFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič 704-040 (8.h-13.h(13.45h-18.h) 563-816 POVPREČNI TEČAJ 101,57 102,15 14,37 14,50 10,21 10,30 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menja niče, ki s; pridržujejo pravico dnevnih sprememb menja niških tečajev glede na ponudbo n povpraševanje po tujih va utah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke, na katerih krhko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. KREKOVA BANKA UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE PE Kranj, Zoisova 1, Tel.: (064) 380-70-11 PE Škofja Loka, Kapucinski trg 2, Tel.: (064) 624-540 www.krekova-banka.si GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si belsad. DRUŠTVO RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV 4000 Kranj Prešernova 11 OBVESTILO Člane društev obveščamo, da organiziramo enodnevno posvetovanje, na katerem bomo obravnavali naslednje teme: - navodila za sestavitev zaključnega računa za leto 1999 - komentar sprememb pravilnika o DDV - komentar zakona o finančnem poslovanju - odgovori na vprašanja udeležencev s področja sestavljanja ZR za leto 1999 Predavanje bo: 1. Za gospodarske družbe v torek, 18. januarja 2000, ob 9.00 uri v dvorani 15 Mestne občine Kranj. Predavala bo univ. dipl. ek. ga. Helena Kenda. Udeležnina je 17.000 tolarjev (z vračunanim 19-odstotnim DDV). 2. Za zavode, društva in družbenopolitične skupnosti v ponedeljek, 24. januarja 2000, ob 9.00 uri v prostorih društva DRFD Kranj, Prešernova 11. Predaval bo univ. dipl. pravn. g. Vladimir Štrekelj. Udeležnina je 10.000 tolarjev (z vračunanim 19-odstotnim DDV). Udeležnino nakažite na žiro račun DRFD Kranj, št.: 51500-678-80443. Ob prihodu na posvetovanje izročite, pri vhodu v dvorano, potrjen tretji del prenosnega naloga od Agencije. Za podjetja, ki so včlanjena v DRFD Kranj, je vstop prost. Predsednik DRFD Vinko Perčič l.r. KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Nadzorni odbor ugotavlja pomanjkljivosti Ljubljana - Odbor državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bil doslej že trikrat nesklepčen, ko je bilo na dnevnem redu poročilo nadzornega odbora o delu sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v letu 1998 in v prvi polovici lanskega leta, danes, v torek, pa naj bi ga člani vendarle obravnavali. Nadzorni odbor je med drugim ugotovil, da vodstvo sklada v tem času ni pokazalo pripravljenosti za sklenitev koncesijskih pogodb z gozdnimi gospodarstvi kot nekdanjimi upravljavci državnih gozdov za izkoriščanje teh gozdov. Po zakonu veljajo pogodbe že tri leta, dejansko ni sklenjena še nobena, sodišče pa je odločilo le o vsebini ene, a še ta ni pravnomočna. Sklad je po ugotovitvah nadzornega odbora z bivšim predsednikom sveta sklada in začasnim vršilcem dolžnosti direktorja tudi sklenil pogodbo o brezplačnem zakupu 143 hektarjev zemljišč, pogodbo pa je v nasprotju z veljavnimi pravili podpisal za trideset let. Pri pregledu finančnega poslovanja je nadzorni odbor tudi ugotovil, daje sklad predlani izkazoval več kot 220 milijonov tolarjev izgube. • CZ. Društvo kmečkih žena Kranj Pozimi na morje Kranj - Društvo kmečkih žena Kranj vabi članice in ostale od 28. do 30. januarja na krajši dopust na morje - natančneje: v hotel Bernardin v Portorož. Cena je 12.700 tolarjev in vključuje samopostrežni zajtrk, kosilo, večerjo, kopanje v morskem parku Laguna, animacijo na bazenih in turistično takso, k znesku pa je treba prišteti še prevozne stroške. Otroci do 11. leta starosti imajo v sobi z dvema odraslima in na dodatnem ležišču 50 odstotkov popusta, otroci do 15. leta starosti 30 odstotkov, tretja oseba na dodatnem ležišču 20 odstotkov, upokojenci pa 10 odstotkov popusta. Prijave z vplačili sprejemajo do 17. januarja Milena Črv (tel. št. 242- 736), Štefka Pavlin (471-292), Darinka Zaplotnik (451 237) in Polona Kuhar (423-075, do. 8. in po 20. uri). • CZ. Strokovno predavanje Prehrana in vzreja konj Žiri - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe in občina Žiri vabita rejce konj jutri, v sredo, ob štirih popoldne v sejno sobo občine Žiri (drugo nadstropje zadružnega doma) na predavanje priznanega strokovnjaka mag. Janeza Habjana iz Veterinarske ambulante Tenetiše o prehrani in vzreji konj. Na Žirovskem je namreč še vedno kar precej konj mesnih pasem, zadnje čase pa tudi vse več konj za šport in rekreacijo. • CZ. Pri Piskerniku na Obirskem Kmetija, mesna predelava in gostilna Obirsko pri Železni Kapli - Ko so člani interesne skupine za kmečki turizem in ekološko kmetovanje z območja Jezerska pred nedavnim v okviru Pharovega projekta revitalizacije gorskih območij vzdolž avstrijsko slovenske meje obiskali nekaj kmetij na avstrijskem Koroškem, so si ogledali tudi Piskernikovo kmetijo na Obirskem, ki je le nekaj minut vožnje oddaljena od Železne Kaple. Kmetija je zanimiva predvsem zaradi tega, ker se na njej ukvarjajo z različnimi dejavnostmi: z živinorejo in vzrejo damjakov, s klanjem živine, s predelavo (konjskega in damjakovega) mesa v mesne izdelke ter z gostinstvom in turizmom, pomemben vir za preživljanje pa je tudi gozdarstvo. Kot je povedal gospodar Florian Sehupanz, so najprej poskusili s kmečkim turizmom, a ker predpisi ne dovoljujejo, da bi gostom lahko postregli tudi toplo hrano, so potlej odprli gostilno. Poleg lastne koljejo na kmetiji tudi dokupljeno živino, meso pa predelujejo v različne izdelke. Še posebej so znani po damjakovih, govejih in konjskih salamah in šunkah, po naročilu je pri njih možno dobiti tudi fe( sveže goveje in damjakovo me- .....j so. Jezerske kmete je ob ogledu Florian Sehupanz Piskernikova kmetija klavnice in mesne predelave (ter ob vseh zapletih, ki spremljajo predelavo mesa na slovenskih kmetijah) še posebej zanimalo, kakšne pogoje mora izpolnjevati kmetija za klanje na domu in kako je z veterinarskim nadzorom. Florian je povedal, da so vse živali registrirane, vsako ob zakolu veterinarji tudi pregledajo, včasih vzamejo s sabo tudi vzorec za pregled. Prostore, kjer koljejo in predelujejo meso, pregledajo večkrat na leto. Ves nadzor pa temelji predvsem na samokontroli - to pomeni, da morajo na kmetiji sami dokazovati, da je vse v redu in neoporečno. • CZ. Reja drobnice in Evropska unija Večja ponudba in Cefta klestita ceno Če bi sodelovali na kvizu in bi vas vprašali, katera kmetijska dejavnost se je v zadnjih osmih letih v Sloveniji najhitreje razvila, bi ob velikih presežkih mleka bržkone pomislili na govedorejo oz. prirejo mleka. Ne, ne bo držalo! Pravilni odgovor je: reja drobnice. Kranj - Število ovc se je v obdobju od 1992. do 1998. leta povečalo od 22 na 72 tisoč ali povprečno za 23 odstotkov na leto, še vedno pa je daleč od številke, ki so jo pisarji zapisali ob leto 1869, ko je bilo v Sloveniji kar 290 tisoč ovc. Podobno velja za koze: 1992. leta so jih našteli 9.941, predlani že 16.805, davnega leta v 19. stoletju še bistveno več. Čeprav je delež ovčereje v kmetijski pridelavi še zelo nizek (okoli enega odstotka), je zelo pomembna na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami. Večjih rejcev ovc je še zelo malo, le vsak petdeseti redi več kot sto ovc, kar polovica kmetij, ki se ukvarjajo tudi z ovčerejo, jih ima manj kot deset. Poraba ovčjega mesa na prebivalca je še nizka, prevladuje sezonsko povpraševanje po jagnjetih, primernih za raženj. Čeprav se je prireja ovčjega in kozjega mesa v zadnjih petih letih podvojila, Slovenija še vedno ne pridela dovolj mesa za svoje potrebe, predlani in leto prej je bila stopnja samooskrbe 98-odstotna. Zakol v klavnicah je skromen in predstavlja manj kot 15 odstotkov skupne prireje mesa, v zakolu pa je več kot 90 odstotkov jagnjet. Ekonomski položaj se že poslabšuje Slovenska kmetijska politika daje v zadnjih letih reji drobnice velik poudarek. Težišče tržno cenovne politike je na proračunskih podporah. Rejci na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami so upravičeni do podpor za mesno in mlečno rejo ovc in koz, pre- cejšnje so tudi podpore v okviru strukturne kmetijske politike - nadomestila za težje pridelovalne razmere, podpore za planinsko pašo, pomoč pri naložbah. Ekonomski položaj pri prireji mesa drobnice je po ugotovitvah kmetijskega ministrstva ugoden, se pa že poslabšuje. Koeficient ekonomičnosti, pri katerem so upoštevali tudi neposredna plačila in regrese, je bil v obdobju 1994-98 v prvih štirih letih nad sto, v zadnjem letu pa že krepko pod sto. Po napovedih kmetijskega ministrstva se bodo cene v naslednjih letih še znižale: po eni strani zaradi naraščanja števila drobnice in vse večje ponudbe, po drugi zaradi uveljavitve dodatnega protokola 6 k sporazumu Cefta, ki je z letom 2000 odpravil uvozne dajatve in kvote tudi za meso drobnice. Del izpada dohodka bo država nadomeščala z enotnim plačilom (15.600 tolarjev) na hektar travinja, del z neposrednimi dohodkovnimi plačili na glavo, trg z mesom drobnice pa bo urejala tudi s ciljno ceno za meso jagnjet, ki naj bi znašala okvirno 436,60 tolarja za kilogram žive teže. Nacionalne kvote še ne bi delili med rejce Slovenija je trg za meso drobnice pripravljena do konca leta 2002 v celoti prilagoditi ureditvi Evropske unije, Delno že prilagojeni, marsikaj pa še manjka Za popolno prilagoditev slovenske prireje drobnice pravnemu in tržnemu redu Evropske unije bo doma treba še marsikaj postoriti: sprejeti zakon o kmetijstvu ter izdati in uveljaviti uredbo o ureditvi kmetijskega trga mesa ovc in koz, vzpostaviti informacijski sistem za spremljanje razmer na trgu, sprejeti pravilnik o ocenjevanju in razvrščanju trupov in polovic ovc na klavni liniji, organizirati agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja... le pri premijah za ovce in koze zahteva, da nacionalne kvote ne bi takoj razdelili med posamezne rejce, ampak naj bi to storili šele po desetih letih. Za takšno zahtevo je več razlogov. Reja drobnice se v zadnjih letih hitro širi, zato bo nacionalna kvota pravic do premij ob koncu leta 2012 pomembno večja od sedanjega števila ovc in koz. Takojšnja razdelitev kvot med rejce bi tudi zavrla proces koncentracije zemljišč in prireje, ki se je začel šele po odpravi zemljiškega maksimuma in neustrezne kmetijske politike, ki je nekaj časa celo prepovedovala rejo koz. Slovenija bo že pred vstopom v unijo vzpostavila z Evropsko unijo primerljiv sistem, ki bo omogočal nadzor nad številom premij, vendar se bo število na rejca lahko z leti še spreminjalo. • C. Zaplotnik Davek na dodano vrednost Do konca januarja obračun pavšalnega nadomestila Vse kmetije, ki so lani imele dovoljenje za pravico do pavšalnega nadomestila vstopnega davka na dodano vrednost, morajo najkasneje do konca januarja pristojnemu davčnemu organu predložiti obračun nadomestila. Kranj - Kmetije bodo obrazec za obračun prejele po pošti, računov pa jim ni treba prilagati, saj jih morajo po zakonu hraniti še deset let, so sporočili iz gorenjske kmetijske svetovalne službe, kjer tudi ugotavljajo, da se je večina kmetij lani, ob uvedbi davka na dodano vrednost, med tremi različnimi možnostmi odločila za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila vstopnega davka na dodano vrednost. To pravico so uveljavljale tako, da so z vlogo zaprosile pristojni davčni urad za ustrezno dovoljenje, pri tem pa so morale izpolnjevati določene pogoje glede velikosti zemljišč in tudi določiti skupine pridelkov, za katere bodo uveljavljale nadomestilo. Davčni urad jim Kmetijsko gozdarska zbornica Informacije na brezplačnem telefonu Ljubljana - Kmetje, lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov, kmetijski podjetniki, podjetja in zadruge so s sprejetem zakona o kmetijsko gozdarski zbornici dobili možnost, da se organizirajo v interesno in stanovsko organizacijo. Da bi bili čim bolje seznanjeni z njeno dejavnostjo, z volitvami v zbornične organe, z organiziranostjo, s članstvom in še z marsičem drugim, so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odprli brezplačno telefonsko linijo. Na številki 080 1012 bo vsak ponedeljek od 10. do 12. ure na različna vprašanja o zbornici odgovarjal državni podsekretar ministrstva za kmetijstvo mag. Ervin Kuhar. • CZ. je na podlagi teh podatkov izdal dovoljenje, na podlagi katerega so ob prodaji kmetijskih in gozdarskih pridelkov ali opravljanju kmetijskih in gozdarskih storitev davčnim zavezancem v sistemu davka na dodano vrednost lahko uveljavljale pavšalno nadomestilo kot pavšalni dodatek v višini štirih odstotkov k prodajni ceni. To dovoljenje s pravico do pavšalnega nadomestila je veljalo do konca leta 1999, davčni uradi pa so ga kmetijam sami podaljšali do konca leta 2000 in jim ga poslali. Če na kmetiji ni bilo nobenih sprememb pri površini zemljišč in so v dovoljenje zajeti vse pridelke, ki jih tržijo, jim ni treba storiti ničesar več, dovoljenje imajo podaljšano do konca leta. Če pa so spremembe v velikosti zemljišč ali bi na seznam pridelkov radi dodali še dodatne skupine, se morajo čimprej oglasiti na davčnem uradu in urediti spremembe; davčni urad pa jim bo potlej izdal novo dovoljenje, ki bo veljalo do konca leta 2000. Enako velja za kmete, ki še nimajo pravice do pavšalnega nadomestila, a bi ga želeli imeti: oglasiti se morajo na davčnem uradu in zaprositi za dovoljenje. Ljubljanske mlekarne Nova vodja kranjskega obrata Kranj - Gorenjske mlekarne Kranj kot samostojnega podjetja ni več, z novim letom se je tudi uradno pripojila k Ljubljanskim mlekarnam. Dosedanja direktorica kranjske mlekarne Ivanka Valjavec bo v upravi Ljubljanskih mlekarn izvršna direktorica za kakovost in odkup mleka, vodenje obrata v Kranju pa je prevzela Lili Rački, ki je doslej vodila sirarno Ljubljanskih mlekarn v Kočevju. • CZ. Društvo gojiteljev malih živali Kranj Gorenjska razstava in prvič superpokal za kunce Kranj - Društvo gojiteljev malih živali Kranj, ki letos praznuje 65-letnico obstoja in uspešnega delovanja, bo ta konec tedna pripravilo v dvorani Gorenjskega sejma v Kranju enajsto gorenjsko razstavo malih živali in prvi slovenski superpokal za kunce. Prireditev, katere pokroviteljica je mestna občina Kranj, bo trajala tri dni, od petka do nedelje, vsak dan od devetih dopoldne do sedmih zvečer. Na gorenjski razstavi bodo sodelovala vsa društva z Gorenjskega - poleg Kranja še Kamnik, Škofja Loka in Jesenice, na superpokalu pa vsa slovenska društva. Sodniki bodo ocenili skupno 280 kuncev, 260 golobov, 140 okrasne in vodne perutnine ter še manjše število drugih malih živali. Kranjski goji te Ij i so zelo delavni in so lani sodelovali na sedmi državni razstavi v Gornji Radgoni in na razstavi treh dežel -Slovenije, Avstrije in Italije, na obeh pa so dosegli zelo. lepe rezultate. • CZ. Kranjska kanalizacija je dotrajana Obnova 60 kilometrov, 3 milijarde tolarjev Življenjska doba kanalizacije 50 let, polovica kranjske starejša od 30 let - V naslednjih dvajsetih letih bo treba zamenjati 60 kilometrov kanalizacijske napeljave, kar naj bi stalo več kot 3 milijarde tolarjev - Z novima postopkoma obnova brez izkopa - Hitrejša, enostavnejša, cenejša in trajnejša. Kranj, 11. januarja - V Kranju je zgrajenih 127 kilometrov kanalizacije, kar pomeni, da sta vanjo zajeti dobri dve tretjini stanovalcev. S tolikšnim omrežjem, pri skoraj 37 tisoč prebivalci, spada Kranj med komunalno bolje urejena slovenska mesta. Taki so izračuni in statistika, po katerih je obseg kranjskega kanalizacijskega omrežja zadovoljiv, česar pa za kakovost ne moremo trditi. Več kot polovica kanalov v mestu je namreč starejših od 30 let, petina celo starejša od 50 let. V prihodnjih 20 letih bo zato treba temeljito obnoviti 60 kilometrov kanalizacije, kar naj bi stalo več kot 3 milijarde tolarjev. Vendar njena dotrajanost ni le posledica starosti, ampak tudi slabe vodotesne gradnje kanalov, ki povzroča nedovoljeno ponikanje, erozijo in podore, zato je treba marsikateri kanal obnoviti še pred iztekom njegove siceršnje življenjske dobe. Obnovo je dosedaj spremljala vrsta težav, saj so bila potrebna prekopavanja ulic, vrtov, cest, pločnikov, ki jih je bilo treba po končanem delu urediti, poleg tega je bilo treba pridobiti soglasja, kar je ponavadi podaljšalo čas gradbenih del in jih nenazadnje tudi podražilo, dodatna ovira pa je bila še gostota ostalih komunalnih naprav. Naštetih težav so se v tujini znebili že pred pol stoletja, ko so kanalizacijo začeli obnavljati s Postopkoma prevlečenja cevi (relining) oziroma uporabo tako imenovane nogavice ter s pomočjo pnevmatske rakete (spliting), v Sloveniji pred nekaj leti, v Kranju pa leta 1998, ko so obnovili 432 metrov kanalov na Zoisovi in Kebetovi ulici, Ulici XXXI. divizije, Bleivveisovi cesti in v Stražiški ulici. Slovenskega izvajalca še ni, zato je delo opravilo italijansko podjetje Soncini, predhodno čiščenje kanala in odvodnjavanje pa investitor Komunala Kranj. Z novima metodama dotrajani kanal prevlečejo s sintetičnim materialom oziroma vanj potisnejo nogavico prevlečeno s poliestrsko smolo, ki se strdi. "Z novo metodo odpade prekopavanje in zbiranje soglasij, dnevno lahko obnovimo 300 metrov kanala, izvedba je vsaj desetkrat hitrejša od klasične, izognemo se cestnim zaporam, poleg tega se povečata trdnost in pretočnost kanala. Ra- Primer podora zaradi poškodovane kanalizacije na Kebetovi ulici in nova metoda obnove. ziskave londonskega inštituta kažejo, da je po 25 letih tako obnovljen kanal povsem vodote-sen, zaradi naštetih olajšav in poenostavitev pa je taka obnova vsaj štirikrat cenejša. Predlani smo obnovili omenjenih 432 metrov kanalizacije ter nekaj manj kot 1500 metrov kanala od lekarne do vojašnice, kar je stalo okoli 90 milijonov tolarjev, namesto v treh mesecih je bilo delo končano v devetih dneh, z drugo metodo, kjer v kanal potisnemo pnevmatsko raketo, tudi do 500 metrov dol- go, pa smo lani obnovili cevi pri vojašnici," je prednosti novih metod pojasnil Florijan Bulo-vec, direktor Komunale Kranj. Njuna enostavnost in učinkovitost sta se izkazali tudi v kranjskem primeru in z njima naj bi letos, če bodo kranjski mestni svetniki projekt potrdili, uredili kanalizacijo na Jezerski cesti, z njima pa bo tudi obnova 60 kilometrov zelo dotrajane kranjske kanalizacje enostavnejša in cenejša. Skoraj brez nejevolje lastnikov zemljišč ter neprijetnih cestnih zapor. • R. Škrjanc Kaj je z delnicami delavcev kranjske Kokre? Kokra Metrojeva, Metro Tušev, delavci razočarani Pred dvema letoma podjetje Kokra postalo delniška družba - Premalo certifikatov in slabo poslovanje -Skladi večinski delež prodali celjskemu Metroju, čigar večinski lastnik je Tuš - Kokrine delnice nezanimive za kupce - Delavci o preoblikovanju Kokre vedo premalo - Kaj je z njihovimi delnicami? Kranj, 11. januarja - Podjetje Kokra je pred leti uspešno in dobro stoječe, zato so bili zlasti delavci nemalo presenečeni, ko so se pred teti pojavile težave. S pročelij poslovnih stavb so začeli izginjati na-Pisi Kokre. V začetku leta 1998 je omenjeno podjetje postalo delniška družba, vendar so zbrali premalo certifikatov zaposlenih, 46 odstotkov. Krivo naj bi bilo slabo poslovanje, nezaupanje ter nepripadnost delavcev. Skladi so svoj delež prodali celjskemu Metroju, čigar večinski lastnik je podjetje Tuš. Delavci se s prodajo ne morejo sprijazniti, poleg tega ne vedo, kaj se dogaja z njihovimi certifikati. Sprašujejo se, ali bodo ostali brez njih? Jeseničanka Marija Divjak je bila v Kokri terenska komercia-listka oziroma potnica. Pred tremi leti je zapustila podjetje in njeni spomini niso prijetni. Pravi, da so jo izigrali in psihično utrudili. Lansko poietje je Preživela v bolnišnici, jeseni pa Poklicala v podjetje, saj jo je zanimalo, kaj je z njenimi certifikati. " V Kokro sem vložila StJ tisoč tolarjev in čedalje bolj Se mi zdi, da sem denar zaupala !°Povski družbi, ki sedaj upravl-Ja in razpolaga z nekdanjo £°kro. Slednja se je zadolževa- a Pri Metroju, ki zdaj prek Tuša £°spodari s Kokri nim premoženjem. V računovodstvu ni- sem dobila podatkov, kje je moj denar. Nekaj delavcev je izgubilo delo, druge so prerazporedili v Ljubljano in na Jesenice. Ime Kokra je izginilo tudi z računov. Kot delničarko bi me lahko vsaj obvestili, kaj se dogaja z mojim denarjem, tako pa s svojimi vprašanji očitno brcam v prazno, poleg tega ne. razumem, kako se lahko dogajajo vse spremembe lastništva brez vednosti delničarjev. Kje je naš denar, kaj dela Tuš v Kokrinih prostorih, zakaj se v računovodstvu z delavci ne želijo pogovarjati? Očitno smo bili vodstvu potrebni le tedaj, ko so nas žejne peljali čez vodo. Ne gre le za denar Večinski lastnik Kokre Metro, Metrojev Tuš, kije zamenjal Kokro tudi v veleblagovnici Globus. certifikatov, ampak za pošten odnos do delavcev," je razočarana pojasnila Divjakova. Njena zgodba ni osamljena, saj so tudi ostali delavci razočarani in zaradi neobveščenosti negotovi. Vesna Frelih, vodja računovodstva, je očitano zanikala in dejala, da lahko vsak izve, kaj je z njegovimi certifikati oziroma delnicami. "Vsi, nek- danji in sedanji zaposleni, smo delničarji Kokre, ki je delniška družba in ne blagovna znamka. Kokra je dala svoje prostore v najem Tušu, težava pa je, ker trenutno še ni povpraševanja po naših delnicah." Siednje je potrdil tudi direktor Boštjan Marovt in dodal, da so delavci imeli smolo, ker so certifikate vložili v slabo stoječe podjetje, ki za vlagatelje ni zanimivo. Zaradi slabega poslovanja je bila Kokra prisiljena prodati poslovne prostore na Primskovem, ki jih je kupilo devet kupcev, s kupnino pa so plačali del dolgov. O slednjih Marovt ni želel govoriti, niti o kupnini od prodanih prostorov in plačah devetdesetih zaposlenih, kolikor jih je trenutno v Kokri. Delavci so se v Kokrinem primeru ušteli in prepozno "spregledali" slabo pos-iovanje in njen "zaton". Slej ko prej se bodo z dejstvom morali ne le soočiti, ampak nemara celo sprijazniti. • Tekst, foto: R. Škrjanc Harmonikarji pri Slavku Avseniku Zaradi Titanica zdravje in srečo Pred petdesetimi leti je Slavko v Planici skočil 67 metrov. Takrat se je kar nekajkrat meril z Janezom Poldo. Begunje, 10. januarja - V ne- eUo so se v Gostilni Avsenik, *ri Jožovcu, zbrali prijatelji Av-Senikove glasbe iz Lipniške doli-np v občini Radovljica. Pobud-^'k srečanja, ki je imel tudi naj- eč dela z usklajevanjem in dogovarjanjem, je bil Franc Koselj lž Spodnje Lipnice. Harmonikarji iz Lipniške doli-ne> kakšnih trideset jih je, se J^no dobivajo na srečanjih naj-^an.i enkrat na leto. Tokrat pa ,° se zbrali pri Jožovcu in Slav-• u Avseniku čestitali za 70-letni D'lej. Zaigrali so mu najmlajši in starejši harmonikarji in med njimi Matjaž Kokalj ter Marko Bešter. Zapeli so mu tudi člani zbora Vasovalci iz Zabreznice, pobudnik srečanja Franc Koselj je Slavku izročil sani, obdarili so ga z medenimi kruhki iz Železnikov, ravnatelj lipniške šole Stane Mihelič pa mu je izročil knjigo Planica 1934-1999. V knjigi je opisano tudi mednarodno tekmovanje v Planici leta 1950, ko seje na 80-metrski skakalnici Slavko Avsenik s skokoma 67 metrov uvrstil na trinajsto mesto. Vesel prijetnega srečanja je Slavko omenil, da se je takrat med smučarskimi skoki kosal z Janezom Poldo. Ob zahvali za obisk pa je vsem zaželel zdravja in sreče. "Oboje je pomembno. Tisti, ki so bili na Titanu u, so bili zdravi, le sreče niso imeli." • A. Žal ar Pohitite s prijavo za oba izleta ta petek! Prva povabila na pustovanja so že tu Integral turistična agencija Tržič ter avtobusna prevoznika Janez Arnbrožtč - Zidan k iz Zgornjih Gorij in Meteor, d.o.o., iz Cerkelj so Vam tudi v novem tisočletju pripravili nekaj ekskluzivnih avtobusnih izletov z zares zanimivimi programi. Za vse programe v tej rubriki velja, da so cene za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa krepko nižje kot za nenaročnike! Zakaj? Zato: prvič, ker na vseh teh izletih GORENJSKI GLAS - več kot časopis, sodeluje kot medijski pokrovitelj, zato so to GLASOVI IZLETI in drugič, ker PIVOVARNA UNION, d.d. Ljubljana poskrbi, da na izletih nihče ni žejen. To soboto v Terme Rogaška Turistična agencija Integral Tržič v najbolj mrzlem mesecu ponuja imenitno idejo za prijetno sprostitev v zdravilni termalni vodi: v Termah Rogaška, kjer je tudi pozimi prijetno toplo. Prvi izlet v Rogaško Slatino v letu 2000 bo to soboto, 15. januarja 2000. V programu izleta bo tudi obisk prodajalne Steklarne Rogaška in možnost zelo ugodnega nakupa izdelkov iz svetovno priznanega kristala, kopanje in večerja v enem od hotelov v Rogaški Slatini. Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič-Bled-Radovljica-Kranj-Škojja Loka-Smlednik-Vodice-Moste-Mengeš-Rogaška Slatina. Cena izleta je 4.600 tolarjev. Integral bo zagotovil izjemno ugodnost naročnikom Gorenjskega glasa, vključno z družinskimi člani: samo 3.600 tolarjev na osebo. Reportažo o Glasovem izletu v Rogaško bo za Gorenjski glas pripravila Rožena Avsec, ki bo v soboto seveda rajžala z Vami po Štajerski. V soboto tudi v Toplice Dobrna Tudi Janez Ambrožič ZI DAN K Vas sredi najbolj mrzlega zimskega meseca, to soboto 15. januarja, vabi na prijetno rajžo z udobnim avtobusom v TOPLICE DOBRNA. Kdor na Dobrni še nikoli ni užival, bo posebej presenečen zaradi lokacije dveh pokritih bazenov ter zaradi pestre ponudbe Toplic Dobrna, d.d.. V program izleta bo zato vključen tudi krajši ogled zdraviliškega kompleksa in januarske likovne razstave. Zvečer pa, kajpak, večerja v restavraciji Zdraviliškega doma in zatem še nekaj časa za ples ob živi glasbi v prijetno urejeni kavarni hotela Dobrna. Komur ne bo za ples, bo na voljo zabava v izjemno dobro založeni dobrniški vinski kleti z vinoteko pod Vilo Higiea. Zidankov avtobus bo peljal na relaciji Zgornje Gorje-Bled-Lesce-Radovljfca-Kranj-Stražišče-Žabnica-Škojja Loka-Vodice-Moste-Mengeš. Cena izleta je izjemno ugodna: 4.100 SIT na osebo, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 3.300 tolarjev, kakšno ceno Janez Ambroiič v soboto omogoča tudi vsem družinskim članom naročnic ter naročnikov Gorenjskega glasa. Reportažo o prvem izletu v Dobrno v letu 2000 bo pripravila Marija Barle. Zasebna Rotovnikova jama Ker je januarja, v najbolj mrzlem zimskem mesecu, zanesljivo najbolj prijetno v toplicah, Vam Turistična agencija Integral Tržič ponuja še eno možnost: naslednjo soboto, 22. januarja 2000, izlet v Terme Topolšica. V programu izleta je tudi obisk znamenite Rotovnikove jame, kije sicer precej manjša od Postojnske in nima vlakca. Ta kraška jama je v zasebni lasti in je svetovno znana zaradi izjemno redkih aragonitnih ježkov, ki so njena izjemnost. V Termah Topolšica bo po zaključku ogleda jame dovolj časa za sprostitev v velikem bazenu z 32 stopinj Celzija toplo termalno vodo (ali v bazenu s še toplejšo vodo, ki ima 36 stopinj Celzija). Večerni del izleta se bo začet z večerjo in nadaljeval s plesom ter zabavo ob živi glasbi v hotelski restavraciji. Integralov avtobus bo možno počakati na katerikoli postaji na relaciji Tržič-Bistrica-Kovor-Bled-Lesce-Radovljica-Kranj-Stražisče-Žabnica-Skojja Loka- Vodice-Moste-Mengeš. Cena izleta je 4.500 SIT na osebo; naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa z družinskimi člani Integral omogoča izlet 22. januarja za vsega 3.600 tolarjev. Poseben januarski popust za otroke do 15. leta: 500 SIT. Medijska pokrovitelja izleta sta tudi Radio Gorenc in Radio Sara! Na izletu k Rotovnikovim in v Topolšica bo z Vami Mitjam Pavlic, ki bo pripravila zapis za turistično stran Gorenjskega glasa. Že danes: vabila na poštovanja Letos je Pust nekam pozno, šele' 7. marca. A po dolgi, ostri zimi bo na pustovanjih obračun z njo toliko bolj vesel in razposajen. Tudi v letu 2000 bo že na pustno soboto ter nedeljo vsepovsod veliko prireditev: pustnih sprevodov, pustnih zabav, maškarad. Morda se Vam zdi še zgodaj, a že danes, ko se januar še ni prevesil v drugo polovico, Vam v sodelovanju s tremi gorenjskimi organizatorji turističnih potovanj najavljamo prve štiri pustne ponudbe: v Dobrno z Janezom Am-brožičeni: v Dolenjske toplice z Integralom; v Radence z Meteorjem in v Topolšico z Integralom. Vsi štirje GLASOVI pustni izleti bodo v soboto, 4. marca. Za vse štiri izlete so programi podobni: odhodi z Gorenjske sredi dopoldneva, do pustne večerje bo nekaj časa za 'namakanje ' v termalni vodi bazenskih kompleksov navedenih štirih naravnih zdravilišč; po večerji pa vesela pustovanja ob živi glasbi, nagradah za najboljše maškare, itd. Ker se pustovanja zavlečejo pozno v noč, bo povratek pri vseh štirih izletih bolj pozno, oziroma prihodi na Gorenjsko v zelo zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne. Cene za vse te izlete: 4.500 tolarjev na udeleženca; za naročnike Gorenjskega glasa tisoč tolarjev ceneje, takšno ugodnost vsi trije organizatorji zagotavljajo tudi družinskim članom. Izjemoma, ker bodo izleti v najbolj norih pustnih dneh, navedena ugodnejša cena za pustne izlete velja tudi za druge udeležence, če je prijavitelj naročnik Gorenjskega glasa. Prijave sprejemamo 24 ur na dan Za informacije in prijave sta Vam v letu 2000 - poleg telefonskih številk organizatorjev teh izletov (Integral Tržič - 064/563-280), vselej na razpolago, 24 ur dnevno, telefonski številki Gorenjskega glasa.- 064/ 223-444 in 223-111. Na obe navedeni telefonski številki tudi evidentiramo prijave, skupaj s podatki, na kateri postaji želite počakati organizatorjev avtobus, itd. Ob prijavi je možno tudi rezervirati izbrani sedež v avtobusu, vendar izključno z vplačilom celotne cene izleta! PIVOVARNA UNION Ja.pii/c/t modre oči, enako barvo s in največkrat sva tudi dobno oblečena enako, sva si Po Zani Zr>ačaju zelo različna. Mene ^'umajo vsi športi, pa tudi .erem rad. Avgusta pa zanima-^ samo vragolije. Največja kri-Cq na račun najine podobnos-^Pa se mi je zgodiI a pred leti Morju. Avgust sije kmalu po Pr." na Plažo pridobil nove L./atc(je. Meni njihova igra ni vsec, zato sem večino časa ^^žal v senci in bral knjigo. tho\^rat Pa me z8rabi močna °ska roka in vpije na vse grlo proti moji mami: "Vašega mulca bo pa potrebno bolj paziti! Iz košare mije vzel kremo za sončenje in mi z njo namazal vso brisačo!" Komaj sva z mami dopovedala gospodu, da to nisem bil jaz, ampak Avgust. Gospod pa s tem ni bil zadovoljen in poiskati sva morala Avgusta in njegovo razigrano druščino. Našli smo jih v bazenu za majhne otroke, kjer so že nagajali drugim. Avgust je dobil tako kazen, daje moral opraviti umazano brisačo in do konca našega dopusta je moral prebrati dve knjigi. Počitnice so bile potem prav prijetne. Avgust je spoznal, da z vragolijami ne prideš daleč. Gašper Uršič, 4.d OŠ Petra Kavčiča, Škofja Loka Sestrici Sabina in Sara greva zjutraj v šolo. Tam se učiva računati in pisati. Zdaj je zapadel sneg. Ko imamo telovadbo, se gremo sankat. Ko se gremo sankat, smo zelo veseli. Tudi doma se sankava. Na vrtu sva sezidali iglu. Tam se igrava in skrivava. Jako lepa je jesen. A na Mežak/i je še lepše! Bivamo v gozdarski koči. O, kako sem jaz vesela! Raznobarvni listi padajo. Mi otroci smo družabni. Ej, kako mije lepo! Žabe naše so se skrile. Ali jih je zazeblo? Krasna ptica je vesela. Lepi časi nepozabni. Aj, jesenski tabor je krasen! Nada Janežič, Tabor IVležakla 99 ..sošolkam, sošolcem dobro malico ..delavcem šole da bi dobro zaslužili ..prebivalcem Poljan da ne bi onesnaževali reke Poljanščice čim manj nesreč da bi se varno vozili ..Gorenjskemu glasu še veliko izdaj zanimivega časopisa nove opreme za delo da bi večkrat objavili naše prispevke Učenci in učenke 3.a OŠ Poljane Kaj želim... ...sebi - da bi imel zajca, kolo, mucka, psa, ribice, igračo - da bi se dobro učil in dobil dobre ocene ...staršem - dolgo življenje - da bi skupaj kam šli - da bi bili otroci pridni in da bi nas imela rada ...sestram, bratom - da se ne bi tepli ... razredničarki - da bi jo učenci imeli radi - da ne bi dajala preveč nalog - veliko smeha in prijaznosti - da ji fantje ne bi nagajali - več počitka Maček Muri Maček Muri v zabojniku živi, ribe išče, kjer lepo diši. Včasih zrezke krade, z njimi se masti, ko pa je že sit, v zabojniku zaspi. Ko se zjutraj prebudi, jutranja telovadba sledi. Med tekom ga voda poškropi, ker ga zebe, brž domov zbeži. Tako ga je zeblo, daje zbolel, v zabojniku je trepetal in zraven knjigo bral. Ko seje pozdravil, odšel je na potep, srečal je mačkona, potegnil ga za rep. Maček se obrne, mu klofuto prismodi, Muri ves prestrašen spet domov hiti. Ajda Terlikar, Jera Tavčar, 4. razred POŠ Begunje \št^^M^ NA VRTILJAKU Z ROMANO \ sako soboto ob 9.10 na Radiu Kranj. 97,3 FM KLEPETALNICA Ni mačji kašelj dobiti nagrado in Eva Goričan iz Stare ceste v Naklem si jo je prislužila. Upamo, da boste svoje ljubljenčke pravilno negovali in skrbeli zanje, pa bo na svetu manj pote-puških kužkov in muck, ki res niso nič krivi, ker jih je lastnik postavil pred vrata. Radi jih imejte, ljubezen vam bodo vračali. Uspešen teden vam želijo radijske klepetulje. Rodio Triglov MIRIN VRTILJAK Miri in Dedek vas bosta tudi tokrat pozdravila s pesmico ali pravljico, vas povabila na matinejo, se pogovarjala z vami ■^^mpQ teiefonu ;n vam izpolnila kakšno glasbeno željo, vam zastavila novo uganko in še kaj... Vrtite se na Mirinem vrtiljaku! lW.M:;iilH!M = BRBOTAVČEK —* Hej, pozdravljeni! S" jEE Včeraj smo se v naši oddaji pogovarjali o rekordih. radio sora O, ne, ne o tistih, ki jih dosegajo drugi, temveč o t™:Z"Z:?2': tistih, ki jih dosegamo sami. Naprimer: kdaj smo pojedli največ špinače. Ali pa: kdaj smo za učenje porabili največ časa. Ali pa: kdaj smo se mami najbolj odgovorjali. Ali pa: kdaj smo pri teku na 100 metrov dosegli najslabši čas. Rekordov, kolikor hočeš. Vsak dan se nam dogajajo. Na nekatere smo ponosni, druge bi radi čimprej pozabili. Zanima me, s kakšnimi rekordi se lahko pohvalite (ali pa tudi ne) vi???? Vas pozdravlja vaša Brbotavčka PS: na izlet pa bomo popeljali tudi NINO HORVAT, RETEČE 119, ŠKOFJA LOKA IXa š muc Naš muc je priden muc, saj miške rad lovi, a včasih je poreden muc, ko na kavč se zapodi. lam pusti veliko dlake, včasih kakšno kost, si še krempeljčke nabrusi in zadremlje kakor volk. Včasih pa je tudi tečen muc, saj grize, praska vsakogar, kdor pride mu nasproti. Če pa našega mačka ni v hiši. plešejo vesele miši, da se naša hiša ruši. Nejc P., 4. razred POŠ Begunje ZA DOMINDRUŽINO ] GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ureja: Danica Dolenc Torek, 11. januarja 2000 Moda Krznena jakna za vsak žep Krzno je spet modno, ven-1 dar ne pravo. Imitacije krzn i so tako odlične, da jih skoraj-I da ne ločimo več od pravih p in še poceni so povrhu. Lažje I se čistijo, shranjujejo, obliku-1 jejo, poceni so, molji jih ne p načenjajo. Cel kup prednos-| ti! Kroj naj bo klasičen, za-j penja naj se s kaveljčki za j krzno. Zelo lepo se h krzneni i jakni poda dolgo krilo v rja-Ij/UT^omhi^ Poskusimo še mi Pet minut za lepši videz Ničkolikokrat nas izdajajo roke. Poleti hrskamo po zemlji, pozimi je ko/a suha oci premalo vlage v stanovanju, starost pa se pozna, verjeli ali ne, najprej po rokah. Zato jim od časa do časa privoščimo posebno nego. Zvečer, ko se spravljamo spat, si vzemimo toliko časa, da si nohte in kožico okrog nohtov natremo s posebnim negovalnim oljem ali kremo za nohte, nato pa vso roko do zapestja izdatno namažimo s kremo za roke ali z navadno vlažno kremo, jo dobro vtremo v kožo, nataknemo bombažne rokavice in ležemo spat. nega in rokavice bodo do jutra naredile čudež kan;bo gladka, voljna in mehka posel Ža na ro- Iz babičnih bukev Kako ohraniti kožuhovino Kožuhovino (mufe, boe itd.) lahko ohraniš mnogo let, če z njo pravilno ravnaš. Poleti jo moraš varovati moljev, ki jim je kožuh najljubše bivališče. Zato jo večkrat preglej in prezrači, toda nikdar ne na soncu. Tudi je ne smeš nositi na soncu; en sončni dan kožuhovini bolj škoduje kakor noša čez celo zimo. Kadar je zunaj tako mraz, da poka, kot prav zdaj, naše gospodinje iščejo ideje, kako popestriti jedilnike, da ne bo pritožb in pripomb okrog mize. Kljub temu da zimski jedilnik ne more biti tako raznolik kot ob drugih letnih časih, pa r— je vseeno dovolj zelenjave, ki jo lahko pripravimo k-^ na različne načine. Tržnice so z zelenjavo tudi pozimi dobro mm založene, z ohrovtom, s cvetačo, z brokolijem, | zeljnatimi glavicami, s solatami, zelo uporabna sta tudi zamrznjen grah in špinača, kislo zelje in repa sta pa okusna kot menda še nikoli. Vendar pa brez mesa skorajda ne gre: ta čas organizem po-kuri več kalorij, zato jih tudi več zahteva. Juha iz brstičnega ohrovta in prosene kaše 1 1/2 l vode, 300 g brstičnega ohrovta, 2 žlici masla, čebule (po želji), 2 korenčka, 100 g prosene kaše, peteršilj, bazilika (po okusu), sol Z brstičev odstranimo vse uvele liste. Operemo jih v cedilu pod tekočo vodo. Prebrano in oprano kašo stresemo v lonec vrele vode in jo kuhamo 15 minut. Medtem na maslu po-pražimo sesekljano čebulo in na majhne kocke narezan korenček. Stresemo ju h kaši in kuhamo še 5 minut; nato dodamo brstični ohrovt in kuhamo še dodatnih 5 minut. Na koncu juho solimo, začinimo in po-tresemo s sesekljanim pe-teršiljem. Rebrca s korenjem Za 4 do 6 oseb potrebujemo: 1 čebulo, 2 lovorjeva lista, 2 nageljnovi žbici, 1 jušno kocko, 1 žlico poprovih zrn, 1 žličko posušenega timijana, 750 g govejih reber za juho, 500 g korenja, 500 g zeleninega gomolja, 500 g krompirja, 500 g pora, 30 g margarine, 30 g moke, 1/4 l mleka, 2 žlici hrena (lahko iz kozarca ali sveže narihanega), poper, 50 g narihanega emen-talca. DRUŽINSKI NASVETI Damjana Šmid (socialna pedagoginja) Ljubosumnost (2) Prvorojenci običajno najtežje sprejmejo prihod novega družinskega člana. Bolj kot se bomo starši tega zavedali, boljše bomo pripravljeni na kopico novih situacij, hkrati pa bomo vložili več energije v priprave. Včasih se starši sprašujemo, kdaj je najboljši čas, da se družina poveča. Kakšna je tista idealna razlika v letih, da se otroci med seboj čim bolje razumejo in da jim je odmerjena približno enaka mera naše pozornosti? Mislim, da o tem presodi vsak sam in da je vse odvisno od družinske dinamike, načina življenja in vzgoje ter dobre organizacije. So otroci, ki na prihod bratca reagirajo zelo dobro, nekateri pa imajo lahko v isti starosti zaradi tega velike težave. Kadar smo starši prepričani v to, da si želimo še enega ali več otrok, potem bomo vsekakor delovali v to smer in že samo naše stališče bo dalo prvorojencu vedeti, da smo prepričani v to, za kar smo se odločili. Otroci hitro začutijo, česa nas je strah. Nikar naj nas že vnaprej ne skrbi, kako bo otrok sprejel drugorojenca. Storimo vse, kar je v naši moči, ostalo pa prepustimo otroku. Čas prinese svoje. Sicer je pa najbolje, da z novico o nosečnosti malo počakamo, sploh pri mlajših otrocih. Tja do tretjega, četrtega meseca nosečnosti se pogovarjajmo o bratcih, sestricah ter o družinah na splošno in otroka sprašujmo, kaj bi bilo, če bi bilo... Na ta način bomo izvedeli, kakšne so otrokove želje in na katerem področju lahko pričakujemo težave. Mlajši otroci se sorojencev velikokrat veselijo, saj so prepričani, da bodo dobili nekoga, s katerim se bodo lahko igrali. Ko zagledajo majhno, nebogljeno bitje, pa se jim sanje o skupnem brcanju žoge za nekaj časa sesujejo. Dobro je, da z otrokom obiščemo prijatelje ali sorodnike, ki imajo dojenčka. Na ta način bodo otroci dobili vsaj približno predstavo o dojenčku, hkrati pa bodo ugotovili, da v večini družin nimajo samo enega otroka. Skupaj z otrokom prelistajmo albume ali poglejmo filme, ko je bil še dojenček. Novico o nosečnosti mu povejmo sami in če otrok še ne ve, kje so "spravljeni" dojenčki, potem je to tudi pravi čas, da ga malo poučimo. Dovolimo otroku, da potipa trebuh in izpolnimo mu željo, če želi iti z nami na ultrazvok. Povejmo mu toliko, kot ga zanima, pokažimo mu tisto, za kar nas prosi. Nikar pa ne pretiravajmo s pojasnjevanjem, prikazovanjem in tako naprej. Obnašajmo se, kot da je dojenček v družini nekaj samoumevnega in lepega, ne pa razlog za preplah in začetek nekaj groznega. Prvorojencu pričarajmo realno podobo dojenčka, bitjeca, ki bo nemočen, ki bo lulal, kaka/, spal, podiral kupčke in se jokal. In bo seveda tudi vsak dan večji, nekega dne celo tako velik, da bo znal brcniti žogo in zgraditi stolp iz kock. Popestrimo zimske dni Zavremo 2,5 1 vode, v katero damo čebulo, Iovorjev list, nageljnove žbice, poprova zrna, jušno kocko, timijan in meso. Na majhnem ognju kuhamo juho 2 uri. Meso od časa do časa obrnemo. Medtem očistimo korenje, ga po dolgem razpolovimo. Zeleno olupimo in narežemo na rezine. Por očistimo, zelene dele odrežemo. Krompirje olupimo, a pustimo cele. Pripravljeno zelenjavo damo pol ure, preden je juha kuhana, v lonec k mesu. Pokrijemo in kuhamo še 30 minut. Meso in zelenjavo poberemo iz juhe. Zelenjavo zložimo na nepregoren pekač. Meso pustimo, da se malo ohladi, nato ga odluščimo od kosti. Narežemo ga na tanke rezine in zložimo na zelenjavo. Juho precedimo. V kozici segrejemo margarino, vmešamo moko in nato med mešanjem zalijemo z mlekom ter nato še s četrt litra juhe. Vmešamo hren, solimo in popramo. Omako prelijemo čez meso in zelenjavo. Potrese-mo z nastrganim sirom in pečemo v ogreti pečici pri 225 stopinjah 20 minut. Svinjske zarebrnice v omaki Za 4 osebe potrebujemo: 4 svinjske zarebrnice, 1 žlico ka-per, 30 g masla ali margarine, sol, poper, 4 žlice drobno sesekljane čebule, 3 cl kisa, 20 g medu, 2,5 dl sladke smetane, 1 Žlico drobno sesekljanih kislih kumaric, 2 žlički pikantne gorčice, 1 žličko gorčice z gorčič-nimi semeni, nekaj lističev peh-trana (seveda lahko posušenega)- Zarebrnice popečemo na maslu ali margarini z obeh strani, da zlato porjavijo. Ko so popečene, jih solimo in popramo. V pokriti posodi in na majhnem ognju jih nato pečemo še 10 do 12 minut. Postavimo jih na toplo. Odvečno maščobo odlijemo iz ponve. V ponev damo čebulo, na majhnem plamenu jo pražimo 2 do 3 minute. Dodamo med in kis, dobro premešamo, zalijemo s smetano, prevremo, solimo in popramo. V omako damo sesekljane kisle kumarice in gorčico. Premešamo. Zarebrnice zložimo na pla-denj, prelijemo jih z omako, potresemo pa s kaprami in pehtranom. Cvetača z gorgonzolo in gnjatjo Za 4 osebe potrebujemo: 1 glavo cvetače (750 g), sol, 30 g masla ali margarine, 20 g moke, 1/4 l kokošje juhe iz kocke, 1/41 mleka, 75 g gorgonzole, sol, poper, muškatu/ orešek, 3 žlice belega vina, 1 čebulo. Cvetačo očistimo, razdelimo na cvetke in kuhamo v osoljeni vodi 15 minut. Medtem pripravimo omako: v kozici razpustimo maslo ali margarino, primešamo moko in zalijemo z mlekom in juho. Kuhamo na majhnem ognju, da se omaka zgosti, vmes ves čas mešamo. Po 5 minutah narežemo gorgonzolo na majhne kocke in jo zamešamo v omako. Mešamo toliko časa, da se sir raztopi. Solimo, popramo, začinimo z nastrganim muškatnim oreščkom in zalijemo z belim vinom. Cvetačo vzamemo iz vode in jo odcedi-mo. Damo jo v ogreto skledo. Čebulo narežemo na čim tan-jše kolobarje. Zamešamo jo v omako. Z omako prelijemo cvetačo v skledi. Ponudimo s krompirjem v kosih, z rezinami gnjati ali s kuhano hrenovko. Pa še to: Z omako iz gorgonzole lahko prelijemo tudi dušena porova stebla. Svinjina s porom Za 4 osebe potrebujemo: 500g pustega svinjskega mesa, 125 g čebule, 1 papriko, 1 kg pora, sok dveh pomaranč, 2 stroka česna, 4 žlice olja, 1 zvrhano Žlico curryja, sol. Svinjsko meso narežemo najprej na tanke rezine, nato še na pramene. Čebulo olupimo, razpolovimo in tanko narežemo. Tudi papriko očistimo in narežemo na pramene. Por očistimo, operemo in narežemo na centimeter debele kolobarje. (Temno zelene dele pora ne zavržemo, temveč ga lahko na drobno zrežemo in prepražimo za zelenjavno juho.) Česen drobno sesekljamo. V veliki kozici segrejemo olje, na katerem prepražimo meso in čebulo. Vmes večkrat premešamo. Ko meso porjavi, ga potresemo s currvjem, premešamo in na hitro prepražimo (če curry dalj časa pražimo, zagreni). Zalijemo s pomarančnim sokom in dodamo česen. Kuhamo 5 minut, nato damo v kozico še papriko in por (če nimamo pri roki paprike, tudi nič hudega). Duši-mo do mehkega, vendar pazimo, da ostane zelenjava še čvrsta in da se ne razkuha. Jed ponudimo z dušenim rižem. O iluzijah so rekli Kdor bi samega sebe slekel vseh iluzij, bi ostal gol. Graf sanjarjenje, c n s tem ubije. Ante Starčević Sladica za danes Ocvrti zvitki z nadevom Potrebujemo: 400 g moke, 200 g skute, 80 g masla ali margarine, 100 g sladkorja v prahu, 2 jajci, 200 g kisle smetane, 1 žličko pecilnega praška, 2 dl mleka, sol. Zmešamo moko, pecilni prašek, jajca, mlačno mleko in ščepec soli. Mesimo, da dobimo gladko in voljno testo. Vsaj pol ure naj počiva, nato ga tanko razvaljamo. S pomokanim obodom skodelice ga narežemo na kroge s premerom 16 cm. Zmešamo skuto in kislo smetano. S to zmesjo namažemo kroge iz testa. Kroge zvijemo v majhne palačinke. Zlato rumeno jih ocvremo na maslu ali na olju. Odcedimo jih na papirnatem prtiču, potresemo s sladkorjem in ponudimo še vroče. Prav je, da vemo Lepše brez cigarete Vsesplošna akcija za zdravo življenje je imela zadnja leta izreden uspeh pri opuščanju kajenja, vendar jih je še mnogo, ki te zdravju škodljive navade ne morejo in ne morejo opustiti. Tem veljajo te vrstice, kajti čim večkrat jih je treba opomniti, kaj vse lahko pričakujejo, če ne bodo nehali "vleči". - Cim mlajši začne človek kaditi, tem bolj gotovo je, da bodo postali redni kadilci in hujši od tistih, ki so začeli kaditi nekoliko starejši. - Ženske, ki pokadijo manj kot zavitek cigaret na dan. le redko zbolijo za rakom na pljučih, medtem ko tiste, ki pokadijo vsak dan 20 cigaret in več, zbolevajo v petkrat večji meri kot nekadilke. Podobno velja za moške. - Kadilke imajo trikrat več emfizema in bronhitisa kot nekadilke, 75 odstotkov več vnetij obnosnih votlin in 50 dostotkov več ran na V splošnem velja, da ličnih bolezni, zgubijo ;žijo v bolniški postelji želodcu kot nekadilke imajo kadilke već kro več delovnih ur in prel več dni kot nekadilke. Premislite! Če boste opustili kajenje in pri tem tudj ostali, si bo telo kmalu spet opomoglo. Ce ni preveč uničeno, sčasoma doseže stanje, ki bi ga imelo, kakor da bi sploh nikoli ne kadili. Verjemite, izplača se. Že zgolj dejstvo, da kajenje ženski uničuje lepoto, jemlje prožnost in milino njeni koži, ji kvari estetski videz, ji porumeni zobe in usta preka-di z dimom, da ji zoprno zaudarja iz ust, bi moralo biti zadosten razlog za opustitev kajenja. Pa še to: Lepotnih okvar, kijih povzroča nikotin, ni mogoče odpraviti z nobenimi kozmetičnimi pripomočki. V zimskih mesecih novega tisočletja smo v Zdravilišču Rogaška za Vas pripravili imeniten program za oddih: ♦ razvajali Vas bomo z bogatim samopostrežnim zajtrkom in edinstvenim izborom dietne prehrane [ • / ♦ postregli Vam bomo s svečano večerjo ob svečah in glasbi ♦ vsak dan se boste lahko neomejeno kopali v Termah Rogaška • ali v bazenu h. Donat, ♦ v torek in petek se boste pridružili aerobiki v vodi ♦ dneve boste začenjali s strokovno vodeno jutranjo gimnastiko v f itness centru ♦ vsak večer boste lahko zaplesali ob imenitni živi glasbi v kavarnah Zagreb in Donat ♦ za Vas smo pripravili številne zabavne in kulturne prireditve v Kristalni dvorani, Pivnici in na prostem, ♦ v torek Vam bo naš kuharski mojster odkril skrivnosti praznične kuhinje ♦ v sredo se boste udeležili trim tekmovanja ♦ v četrtek se boste naučili, kako pripraviti pogrinjek za različne priložnosti ♦ v petek se boste učili plesati na plesnem tečaju, pod vodstvom plesnega učitelja ♦ vsak dan se boste lahko smučali na smučišču Janina CENA PROGRAMA NA OSEBO Hotel Donat **** 063/811 3000 Hotel Sava, Zagreb **** 063/811 4000 Hotel Slovenija*** 063/811 5000 Hot. kompleks Zdr. dom, Stivria, Strossmaver*** 063/811 2000 POSEBEJ UGODNO ZA UPOKOJENCE 3. 1. - 5. 3. 3. 1. - 5. 3. Vikend 14.000 5 dni 35.000 7 dni 49.000 11.200 28.000 39.000 11.000 25.250 33.000 10.000 23.750 31. 500 5 dni 25.200 7 dni 35.200 Vsakodnevni organizirani počitniški program za otroke! od 19. 2. do 5.3.2000 * hobby delavnice * trim tekmovanja * igre na snegu *igre v vodi tečaji tenisa in smučanja POSEBNI POPUSTI ZA OTROKE do 12 let - od 30 do 50 % Hotel Sava, Zagreb »*** 063/811 4000 Hotel Slovenija*** 28.350 063/811 5000 Hot. kompleks Zdr. dom, 22.500 28.350 Stivria, Strossmaver*' 063/811 2000 ROGAŠKA SLATINA cilj, ki vam ga pomagamo uresničiti tudi mi Z Integralom vas popeljemo tudi v letošnjem letu na ogled Šaleške doline: Velenjski grad, Rotovnikova jama, Mozirje, Logarska dolina, rudnik premogovništva v Velenju... Lahko pa v tem prijetnem okolju ostanete tudi dalj časa, saj so tu idealni pogoji za zdravljenje bolezni dihal, lažjih oblik kroničnih obolenj srca in ožilja. Vrhunsko znanje in izkušnje prijaznega medicinskega osebja omogočajo, da vsakemu posamezniku pripravijo ustrezno terapijo. Temperatura vode v malem bazenu je 34 stopinj C. V hot. kompleksu Zdr. dom Stivria, Strossmaver* doplačilo za program delavnic. IZLET INTEGRALA V PODČETRTEK Temperatura vode v velikem bazenu je 32 stopinj C. Prijeten gostinski ambient na Jelenovem Grebenu, kjer lahko kupite tudi izdelke iz jelenovega mesa - slovijo kot prava specialiteta kraja. ^°zna jesen je kot nalašč za obisk vinorodnih okolišev in krajev .Prijetnimi turističnimi zanimivostmi in pokušino dobrega vina. Vratni cilj je bil svet okrog Podčetrtka: obisk Atomskih Toplic - Telovadnica Topolšica 77, Topolšica 3326, Slovenija, tel. +386 (0) 63 892 120, 892 141, fax +386 (0) 63 892 212 internet: http://ww.t-topolsica.si E-mail: info@t-topolsica.si etniki so tudi kot prijetna družina, ki znajo ob dobrem vincu še "°lje zapeli. Same domače narodne in seveda na zdravje vseh udeležencev izleta. Takole pred našimi očmi je lastnik jelenov Bortu Ježovnik krmil jelenovo družino kar na cesti. predstavitev zdraviliškega kompleksa in seveda sprostitev v njihovem termalnem bazenu. Potem ogled čokoladnice oz. čokoladnega butika SYN CERUS, d.0.0., in seveda nakup njihovih pra-linejev, bi bili kot nalašč za novoletna darila, na Jelenovem Grebenu nas je čakala pokušina mladega vina in kostanja, zvečer pa Martinova večerja s plesom. Ogledali smo si še najstarejšo lekarno pri nas in samostan v Olimju. Pri nas potekajo DNEVI NORVEŠKE KUHINJE, kamor ste prijazno vabljeni do 23. januarja 2000, Nudimo vam dva menttja: v prvem imate možnost izbire morske brane, v drugem pa divjačine. Pridite in pokusite nekaj posebnega! Preživite lep in doživetij poln dan v Turistično rekreacijskem centru Jezero v Šaleški dolini v Sloveniji Iz podzemlja v sončen dan V letošnjem letu hi radi udeležencem Integralovih izletov pokazali povsem novo turistično zanimivost: ogled Muzeja premogovništva Slovenije, ki so ga uredili v velenjskem rudniku. Po čem poznate Šaleško dolino? "Tam sta premogovnik in Gorenje, iz Šoštanja prihaja elektrika," hi morda vedeli povedati. Vse je res, a zakaj ne bi vedeli še več! Rojstno leto velenjskega premogovnika je 1875. Številne generacije rudarjev so v 124 letih do danes iz zemeljskih globin na svetlo prepeljale okoli 170 milijonov ton lignita in z razvojem sodobne tehnike in tehnologije odko-pavanja premoga starodavne načine kopanja premoga posodobile tako, da velja danes velenjski premogovnik za enega najvarnejših in najsodobneje opremljenih podzemnih premogovnikov v Evropi in v svetu. Industrijske preteklosti, ki se je danes skrila v zelenju in cvetju, pa v Šaleški dolini in posebej v Premogovniku Velenje ne želijo prikrivati. Zato so na območju jaška Skale, kjer so na svetlo prišle prve tone premoga že leta 1887, in kjer danes opuščajo odkopa-vanje premoga, začeli oblikovati IE-M/C, Indusrijsko-ekološki-muzejski-izobraževalni center. Njegovo dolgo ime samo nakazuje vsebino, dosedaj pa sta bili uresničeni dve ideji. Za ekološki del centra poskrbijo mladi in uspešni raziskovalci ERICa, Inštutita za ekološke raziskave. Vedoželjnim na zelo zanimiv in poljuden način predstavijo nevarnosti in posledice hitre gospodarske rasti Šaleške doline pa tudi učinkovite načine odpravljanja posledic onesnaženja voda, zraka in zemlje ter nasploh ukrepe za zaščito naravnega okolja. Druga ideja, kije bila uresničena v začetku julija letos, je Muzej premogovništva Slovenije. Nastal je v opuščenih, avtentičnih prostorih dela jame Skale, ene od jam Premogovnika Velenje. Trije kilometri poti po muzeju so sprehod skozi zgodovino premogovništva, težkega in nevarnega dela rudarjev, skozi razvoj načinov odkopa-vanja premoga in izdelovanja jamskih prostorov. So pa tudi doživetje podzemlja, ki sta ga ustvarila narava in človek. Za obiskovalce je muzej zanimiv od vhoda vanj do konca. Pred spustom 150 metrov v globino si nadenejo površnike, hlače in čelade, priporočljivo pa je, da so športno obuti. S seboj vzamejo rudarsko malico. Po vožnji s kletko - tako pravimo jamskemu dvigalu - s katero so se desetletja vsako jutro, popoldne in zvečer vozili v globino in nazaj na svetlo velenjski knapi, se začne podzemna pustolovščina. V prvem, starem delu muzeja, obiskovalce "vodi"Anton Aškerc, slovenski pesnik, ki je spesnil prvo socialno kritično slovensko pesem, posvečeno nesreči v velenjskem premogovniku, in jim pripoveduje, kako so delali in živeli rudarji včasih. To zgodbo ponazarja 18 scen in 15 lutk rudarjev v tipičnih položajih pri delu in počitku. Vse prizore učinkovito dopolnjuje sodobna avdio-vizualna oprema. Pred prehodom v drugi, moderni del muzeja, se obiskovalci okrepčajo z ru- darsko malico v jedilnici, ki je najgloblje v Sloveniji in najbrž tudi v Evropi. V drugem delu spoznajo načine odkopavanja premoga, tudi velenjsko odkopno metodo, različne načine izdelovanja podzemnih prostorov, stroje in naprave, se popeljejo s transportnim trakom in na koncu še z jamskim vlakom. Vsega nisem napisala, saj nekaj presenečenj mora ostati. Pa tudi če bi popisala vse, kar lahko vidite v Muzeju premogovništva Slovenije, si niti približno ne bi mogli predstavljati, kako vse skupaj izgleda. Zato ni druge možnosti, kot da nas obiščete v Velenju in to z izleti, ki jih objavljamo v našem časopisu in vam bodo kmalu na voljo. IZLETNIŠKI KAŽIPOT GORENJSKEGA GLASA IN RADIA GORENC (GLAS OBNOVA Z E P I Ć RENAULT Bojan Žepič* s. p. Retnje 45, 4294 Križe Tek: 064/555 430 Fax: 064/555 431 GSM: 041/777 430 AVTOKLEPARSTVO - ZA VSA VOZILA AVTOVLEKA • RENAULT POMOČ MENJAVA VETROBRANSRTH STEKEL POGOD&ESimOliLEPAllZAMMOVAmCE: TRIGUV,ADRIAT1C, TILIA, SLOVENKA IN ZAVAROVALNICE MARIBOR •^VEDEŽEVANJE 090 4642 NON-STOP (156Srr/minJ RAVALs.p. foto Claudia JESENICE, tel.: 064/831-387 pravljicam Majhna Kristina je v vojni izgubila mamo. Tisoče otrok po vsem svetu nosi s .selx>j podobne zgodbe, zgodbe izgubljenega otroštva. Pomagajmo otrokom vojne, vrnimo jih pravljicam! Svoj prispevek lahko nakažete na Ž.K.: 50102-678-99015 s pripisom "Pravljice". unicef Slovenski odbor za UNICEF 041 Dve klicni številki v omrežju Mobitel GSM. Imenik naših naročnikov: www.rbobitel.si, 24-urni brezplačni informator: 080 4131 in po ceniku SMS info: 4131. WWW.MQBITEU.SI mobitel SLOVENSKI OPERATER MMT & QBM ** AVTOMOBILSKI TRG «•* TEST: PEUGEOT PARTNER 1.9 D COMB1 PARTNER V DOBREM IN SLABEM Lepo je imeti ob sebi partnerja, ki zna prisluhniti željam in težavam, se poveseliti ob uspehih in deliti otožnost. Nekateri ljudje se na svoje avtomobile navežejo tako zelo, da z njimi ravnajo skoraj kot z živimi bitiji ali celo bolje. Drugim štirikolesnik predstavlja celo statusni simbol, tretjim zgolj uporabno prevozno sredstvo. Peugeot partner, pol dostavnik pol potniški avtomobil po vsem sodeč še najbolj sodi v tretjo kategorijo. Ni tako zelo lep, da bi se vanj zaljubili na prvi pogled, ne zahteva posebne nege, je pa predvsem zelo uporaben. Nastajal je skupaj z "bratrancem" citroenom berlin-gom, kajti Peugeot in Citroen skupaj tvorita tretji največji evropski avtomobilski koncem PSA, zato sta obe tovarni naredili tehnično in oblikovno enak avtomobil, s hišnimi prilagoditvami. Tako je na partnerjevi maski hladilnika, tako kot na drugih peugeotih, vzpenjajoč lev, nekoliko pa se od Citroenovega modela razlikuje tudi po podrobnostih, kot so bočne letve, napisi, odbijači in tako naprej. Vsekakor pa velja, da je glavni part- Peugeot partner združuje uporabnost dostavnika in solidno potniško udobje. Največ je potniška kabina pridobila z dodatnimi drsnimi vrati na desnem boku. Tako je dostop do nekoliko visoko postavljene zadnje klopi mogoč brez cosko posebnost, na primer stikali za odpiranje stekel nameščeni na vrhu sredinske konzole, v tolažbo pa so številni uporabni odlagalni predali. No, oprema, ki med drugim vključuje obe čelni varnostni vreči, vendarle dokazuje, da so konstruktorji mislili tudi na potnike. Zastavlja se vprašanje, kateri motor je najbolj primeren za takšen avtomobil. Odgovor je na no prostornino 1,9 litra in s 70 konjskimi močmi ne zmore čudežev, ampak konec koncev ta avtomobil tudini namenjen divjanju. Ob priganjanju njegovo dizelsko predenje lahko postane nadležno, zato je kombinacija tega motorja in ne pretirano natančnega petstopenjskega menjalnika najbolj pogodu umirjenim voz-nikom. Na cesti se partner obnaša po pričakovanjih: kljub težkemu motorju nos v ovinkih sili iz smeri toliko kot pri drugih avtomobilih s sprednjim pogonom, volan pa se Opel investira v menjalnike Nemški Opel bo v prihodnje intenzivno investiral v proizvodni obrat za izdelavo menjalnikov. V okviru matične tovarne v Ruesselsheimu bodo vložili 185 milijonov mark v novo proizvodno linijo, na kateri naj bi izdelovali nov šeststopenj-ski menjalnik za vozila s sprednjim pogonom. Menjalnik, ki so ga zasnovali v Oplovem mednarodnem tehnično razvojnem centru (1TDC), naj bi začeli izdelovati leta 2002, proizvodna količina pa bo nanesla 230.000 enot letno in zagotavljala 300 delovnih mest. Nov menjalnik bo namenjen motorjem z navorom do 400 Nm. Pri Oplu so že lansko pomlad najavili, da bodo v modenizacijo montažne linije vozil vložili kar 820 milijonov mark. • M.G. MALOPRODAJNA CENA z vključenim DDV in DMV: 2.199.000 SIT (Peugeot, d.o.o.. Ljubljana) I +++uporabnost ++prostor-nina prtljažnika +varčen motor /—lenobnost motorja —plastika na armaturni plošči in oblogah -nenatančen menjalnik Pregledna armaturna plošča z nekaj tipično francoskimi posebnostmi. nerjev adut prostornost in prilagodljivost potniške kabine. V prtljažniku skoraj ni tovora, ki ga ne bi mogli prepeljati, saj je iz osnovne prostornine poveč-ljiv kar na tri kubične metre. telovadbe in pomikanja prednjih sedežev. Še vedno pa partner ni nikakršna luksuzna limuzina. Po nekoliko skromnejših notranjih oblogah in trdi plastiki na armaturni plošči se mu namreč vidi, da jc bil najprej predviden za dostavnik in šele nato za potniški avtomobil. Voznik ima pred seboj pregledno in uporabno armaturno ploščo, ki v vseh podrobnostih spominja predvsem na Citroenove avtomobile. To hkrati pomeni tudi kakšno fran- Motorz vzdržljiv in varčen, vendar nekoliko preveč lenoben in glasen. dlani: komur se zahoče s partnerjem bolj dinamične vožnje, naj izbere močnejši bencinski motor, za nekoliko počasnejšo, vendar varčnejšo in morda lah-kotnejšo vožnjo pa je bolj pomeri dizelski. Slednji je že znan in preizkušen pogonski stroj, njegova glavna odlika pa je vztrajnost in zanesljivost. Z gib- izkaže s prijetno ne-posrednos-tjo. Vozne zmogljivosti se pri obremenjenem vozilu ne poslabšajo kaj dosti, razen v primeru, ko so na meji dovoljene nosilnosti. Peugeot partner zna biti dober družabnik, tako pri družinskih prevozih kot v vlogi prevoznega sredstva pri obrtnikih in podjetnikih. V sebi združuje uporabnost kombija in solidno udobje potniškega avtomobila. In časi, ko so tisti, ki so se v takšnih avtomobilih vozili tudi v večernih oblekah veljali za čudake, so že zdavnaj minili. • M. Gregonč, foto: Tina Doki dxL KRANJ Alpetour Remont Kranj RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ Tel., fax: 064/222-624 http: / / www. alpetour-remont. si PONUDBA TEDNA Znamka in tip Letnik in barva Cena v SIT Cena v DEM Volvo 340 GL 1987 met. siva 346.500 3.400 Fiat Uno 90 CS 1991 met. modra 390.000 3.820 Renault 19 GTS 1991 met. modra 638.820 6.260 Peugeot 405 GL karavan 1993 met. siva 780.000 7.650 Renault Express 1,4 1997 bela 812.500 8.000 Renault Clio RL1.2/3V 1994 sv. rdeča 831.600 8.150 Renault Express RL 1,4 1997 bela 837.500 8.250 Opel Astra 1,6 1 karavan 1994 bela 893.025 8.750 Renault 19 RTI 1,8 1994 met. rjava 924.000 9.100 Alfa Romeo 155 2,0 TS 1994 rdeča 1.086.750 10.630 Mazda 626 2,0 I 1994 met. rdeča 1.393.507 13.660 Ford Mondeo 1,8 TD 1995 bela 1.499.400 14.700 Renault Megane RN 1,6 1996 met. zelena 1.524.600 14.950 Renault Megane RT 1,6 1996 met. rdeča 1.560.195 15.300 Renault Megane RN 1,6 1996 met. zelena 1.593.900 15.630 Voh/o 460 1,8 I 1995 met. zelena 1.719.900 16.860 Renault Megane coupe 1,6 1998 met. modra 1.999.200 19.600 Renault Megane coupe 1,6 1999 met. črna 2.380.000 23.330 Hvundai Sonata 2,0 1998 grafitno siva 2.381.400 23.350 Renault Laguna RXT 3,0 V6 1998 met. zel. zlata 3.390.000 33.230 Možnost menjave po sistemu staro za staro ter ugoden kredit z obrestno mero T + 3,75 %. Kranj, 10. 1. 2000 Dodatna bočna vrata omogočajo dostop k zadnji klopi brez nadležne telovadbe. TEHNIČNI PODATKI: kombinirano vozilo, 4 vrata, 5 sedežev. Motor: dizelski, štirivaljni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1905 ccm, 51 kW/70 KM, 5-stopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4110 mm, š. 1720 mm, v. 1800 mm, medosna razdalja 2690 mm, prostornina prtljažnika 664/3000 1. najuvišja hitrost: 142 km/h (tovarna), 140 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 16,3 s. Poraba goriva po EU normativih: 6,7/ 8,6 1 plinskega olja D2 na 100 km, poraba na testu: 7,9 1. Fordov zastopnik je s tovarno končno dosegel dogovor Fiesta za poldrugi milijon Na slovenski avtomobilski trg prihaja prva letošnja premiera, prenovljeni Fordov model fiesta. Avtomobil bi sicer moral biti naprodaj že lanskega novembra, vendar pri zastopniku podjetju Summit Motors niso bili uspešni v cenovnih Pogajanjih s tovarno. Prenovljena fiesta je bila Predstavljena na septembrskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu, najbolj pa se ji osvežitev Pozna na zunanjosti. Avtomobil je tako kot drugi Fordovi modeli prilagojen tako imenovanemu nevv cdge designu, sicer pa je °hranil večino že znanih tehničnih lastnosti. Čakanje na primerno ceno se bo slovenskim kupcem bržkone obrestovalo. Osnovni model fieste s paketom opreme imenovane budget je naprodaj za dobrega 1,5 milijona tolarjev. Gre 2a različico z 1,3-litrskim bencinskim štirivaljni-kom, ki zmore 60 konjskih moči, oprema med drugim obsega voznikovo varnostno vrečo, zatemnjena stekla, odbijače v barvi karoserije in deljivo zadnjo klop. Na primer: nov avtomobil 31. decembra ob 23. uri, 59 minut in 59 sekund v naslednji sekundi pridobi eno leto. Vendar kilometrski števec ostane na ničli, avtomobilski plašči so še zmeraj neuporabljeni, sedežne prevleke nedotaknjene. Avtomobil ostane isti, popolnoma nov ... Pridobi le novo ceno. Nižjo. Vsaj pri nas, pri Citroenu. S 1. januarjem imajo vsi modeli osebnih vozil letnika '99 novo, ugodnejšo ceno. Prihranek bo velik, vožnja z novim Citroenom pa .:. pravi užitek. CITROEN www.citroen.si Citroen priporoča TOTAL že od 2.992.000 SIT že od 1.293.000 SIT xantia saxo V prihodnjih tednih bodo pri Summit Motorsu predstavili še druge različice fieste z močnejšimi motorji, predvidoma s sodobnim 1,25-litrskim bencinskim štirivaljnikom in novim 1,8-litrskim dizelskim endura-SE motorjem z zmogljivostjo 60 konjskih moči. Kako bo z drugimi različicami (na primer sport z 1,6-litrskim motorjem in 103 konjskimi močmi), še ni znano. Pri zastopniku pričakujejo, da jim bo za fiesto letos uspelo navdušiti okoli tisoč slovenskih kupcev. Kdor ne pohiti, zamudi! Svetujemo vam, da pohitite, saj je število avtomobilov Citroen z novo, ugodnejšo ceno omejeno. Naša ponudba velja, na žalost, le do prodaje zalog. Posebna ponudba velja tudi za nekatere različice modelov Jumpv in Jumper, letnik '99. Brezskrbnih 12 let. S Citroenom. Avtomobili Citroen, kupljeni po 1. januarju 2000, imajo 3-letno garancijo na barvo in kar 12-letno na prerjavenje .* Na križišču ga je zaneslo Jesenice - Na Cesti maršala Tita na Jesenicah sta v četrtek trčila voznika osebnih avtomobilov. 20-letni Elvir M. je peljal v smeri Javornika proti Hrušici. Koje prevozil semafori-zirano križišče, je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil .oblast nad avtomobilom in ga začelo zanašati. Elvir je z zaviranjem poskušal ustaviti avtomobil, verjdar gaje odneslo na nasprotni vozni pas, tedaj pa je po njem pripeljal 55-letni Franc G., ki seje ustavil, da bi preprečil trčenje. Kljub temu sta vozili trčili, v nesreči pa se je Elvir M. hudo poškodoval, zato so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. • S. Š. Smučarki skupili po glavi Kranjska Gora - Na kranjskogorskem smučišču sta se minuli torek dopoldne lažje poškodovali hrvaški smučarki. A ne zaradi padca pri smučanju, ampak ker ju je po glavah udarila jeklenica vlečnice. Okoli 11.30 ure je prišlo na smučišču Mojca do izpada transportne vlečne jeklenice, vzdrževalci pa so vlečnico uspeli popraviti in jo nekaj po 13. uri znova pognali. Po dobri uri je ponovno prišlo do izpada v dolžini sto metrov. Pri tem je jeklenica zanihala in hrvaški smučarki zadela v glavi. Obema je prvo pomoč že na smučišču nudil reševalec, nato pa soju odpeljali v jeseniško bolnišnico, od koder so ju spustili v domačo oskrbo. Zaradi dogodka bodo zoper pravno in odgovorno osebo policisti podali predlog za uvedbo postopka o prekršku, ker se naj bi kršil zakon o varnosti na javnih smučiščih. • S. Š. Planinka zvila gleženj Tržič - V nedeljo nekaj pred trinajsto uro so gorski reševalci iz Tržiča organizirali reševalno akcijo, ker je na pobočju Kriške gore padla 47-letna planinka L. L. iz Ljubljane in si poškodovala nogo. Planinka se je poškodovala pri hoji proti vrhu Kriške gore. Na zasneženi in poledeneli poti ji je spodrsnilo, izgubila je ravnotežje in padla po tleh. Pri padcu si je poškodovala gleženj na levi nogi. Zdravnik ji je na kraju padca nogo imobiliziral z vakuumsko opornico. • S. Š. Streznil se je na policiji Naklo - V nedeljo popoldne je policijska patrulja v naselju Polica ustavila in kontrolirata 27-letnega voznika Z. B. z Jesenic, ki pri sebi ni imel vozniškega dovoljenja, saj je imel zaradi vožnje pod vplivom alkohola izrečeno prepoved vožnje. Jeseničan je tudi tokrat kazal znake vinjenosti, vendar pa odrejenega preizkusa z alkotestom ni želel opraviti. Policista sta bila še bolj sumničava, saj sta odredila še strokovni pregled, ki bi pokazal morebitno prisotnost mamil in psi-hoaktivnih snovi v organizmu, a je Jeseničan tudi to odklonil. Nadaljnja vožnja mu je bila prepovedana, ker pa prepovedi ni upošteval, je patrulja voznika ob ponovni kontroli pridržala do iztreznitve. Jeseniški policisti pa so v nedeljo ob 1.30 uri ustavili in kontrolirali 27-letnega F. A. z Jesenic. Pri njem so našli PVC vrečko, v kateri je bila v papir zavita bela snov, za katero sumijo, da je kokain. Beli prašek so policisti zasegli in ga poslali v analizo. • S. Š. Irancem ni uspelo Jesenice - Jeseniški policisti so minuli četrtek na železniški postaji na Jesenicah na enem izmed vlakov odkrili šest Irancev, ki so nameravali pobegniti v Italijo. Šesterica je tisti dan pobegnila iz Centra za odstranjevanje tujcev v Ljubljani. Iz Ljubljane so se z vlakom odpeljali do Jesenic, kjer so nameravali počakati na vlak, ki pelje proti Novi Gorici in zatem pobegniti v Italijo. Pobegle Irance so vrnili v center. • S. Š. V stranišču počila cev Kranj - Stanovalec kranjskega naselja Planina je v nedeljo zvečer zaprosil kranjsko policijo, naj pride intervenirat, ker naj bi v njegovo blokovsko stanovanje tekla voda. Voda je v njegovo stanovanje silila iz zgornjega stanovanja, v katerem pa tedaj ni bilo nikogar, zato so morali poklicni gasilci iz Kranja nasilno vdreti v poplavljeno stanovanje. Ugotovili so, daje voda odtekala iz stranišča, kjer je počila cev. Lastniku stanovanja so nazadnje pustili potrdilo o nasilnem vstopu v stanovanje. Materialna škoda ni nastala. • S. Š. NESREČE GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Napadalca ovadili Tržič - Pred dnevi je na državno tožilstvo prispela kazenska ovadba, ki jo je Policijska postaja Tržič napisala zoper 25-letnega Mirsada S.. Mirsad je ovaden, da je novembra lani v večernih urah oropal 22-letnega Jordana G.. Mirsad naj bi imel neporavnane račune z Jordanom. Ko sta se usodnega večera srečala na parkirišču v Tržiču, je ovadeni začel pretepati Jordana, da je le-ta padel na tla. Tam ga je prijel za vrat in ga davil, pri tem pa mu je z vratu strgal zlato verižico z obeskom. Vredna je okoli 200 tisoč tolarjev. • S. Š. Zmotili so ga policisti Jesenice - 34-letni S. S., državljan BiH, z vlomom v gostinski lokal Venecija na Jesenicah ni imel sreče. Iz blagajne je že vzel denar, si menda pripravil tudi že hrano in pijačo, nato pa so ga "zmotili" jeseniški policisti. • S. Š. Družinska tragedija na Dražgoški cesti v Kranju Pred samomorom ustrelil še očeta Minuli petek popoldne sta zaradi ustrelin umrla Damjan (29 let) in Ljubo (65 let) Stojkovski - Sin je storil samomor, pri tem pa najverjetneje zadel še očeta, ki ga je poskušal ustaviti -Na Jesenicah poskus umora; osumljenec se je sam javil policiji Kranj, 11. januarja - Trije streli, ki so minuli petek okoli 14. ure odjeknili na Dražgoški ulici v Kranju, so pokončali dve življenji - 29-let-nega Damjana Stojkovskega in njegovega 65-letnega očeta Ljuba. Vzroki za družinsko tragedijo bodo najbrž za vedno ostali skriti. Policijski podatki so izredno skopi, načelnik Urada kriminalistične službe Policijske uprave Kranj Boštjan Sladic je na včerajšnji novinarski konferenci zgolj potrdil, daje šlo za samomor in umor. Ljuba Stojkovskega so takoj odpeljali v Klinični center v Ljubljani, kjer je popoldne istega dne umrl zaradi ustreline v glavo. Tudi sosed in družinski prijatelj Radoš Veskovič, ki je v petek okoli 17. ure strto opazoval, kako so odpeljali truplo Damjana Stojkovskega, ne more razumeti, zakaj se je v njihov blok naselila žalost. "Pri njih sem bil še danes dopoldne. Ljubo mi je povedal, da sin Damjan leži v svoji sobi, ker ima gripo, zato ga nisem šel nič pogledat. Vendar nisem opazil nobenih znakov, da je kaj narobe," je skrušen razlagal. Poudaril je, da je bila družina Stojkovski mirna in urejena, da vsaj na zunaj niso pokazali, da bi bilo kaj narobe. "Damjana sem imel rad kot lastnega sina. Bilje miren, nikoli si ne bi mislil, da se bo zgodilo kaj takega," je razlagal, potem ko se je popoldne vrnil domov in izvedel za tragično novico. Kot smo uspeli izvedeti, je Damjan storil samomor, pri tem pa ustrelil še očeta, ki je sinovo namero poskušal preprečiti. Očeta so takoj odpeljali v ljubljanski Klinični center, kjer je popoldne isti dan umrl za posledicami strelne rane v glavi. Damjan je umrl v dnevni sobi pred prihodom zdravnika. Prizorišče dvojne smrti v tretjem nadstropju na Dražgoški 7 sta si ogledala tudi preiskovalni I ' * # M j ......... , ......„......... it Stanovanjski bloki na Dražgoški - prizorišče družinske tragedije. sodnik Igor Mokorel in okrožni državni tožilec Andrej Polak. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je Damjan streljal z očetovo pištolo, ki jo je imel Ljubo Stojkovski kot bivši oficir jugoslovanske vojske legalno v posesti. Šef kranjskih kriminalistov Boštjan Sladic je še povedal, da je imela pištola ob prihodu policistov zaklenjeno varovalko, ni pa vedel, kdo bi jo zaklenil. V soboto dopoldne seje na Jesenicah zgodil poskus umora. 34-letni Sead B. in 33-letna Me-rima B. sta se sporekla pri pripravljanju kosila. Tedaj je Sead segel po kuhinjskem nožu in z njim ženo večkrat zabodel v trebuh in hrbet. Po dejanju se je Sead sam odpeljal do jeseniške policije, kjer je policiste obvestil o dogodku in se jim predal. Merimo so takoj odpeljali v Splošno bolnico Jesenice in je izven življenske nevarnosti. Kraj poskusa umora sta si ogledala dežurni državni tožilec in preiskovalni sodnik, osumljenega Seada so pridržali in bo s kazensko prijavo priveden k preiskovalnem sodniku. Šele minuli četrtek so policisti izvedeli, daje v Tržiču že sredi decembra 47-letni L. A. s kuhinjskim nožem lažje ranil svojo izvenzakonsko partnerico. Osumljenemu je bila odvzeta prostost, ovadili pa ga bodo kaznivega dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe. • S. Šubic, foto: T. Štular S sojenja domnevni gorenjski heroinski navezi Želeli so očeta, prišel je sin Andrej Hartman se ne more več zagovarjati - Uroš Čemažar je v drugo le odgovarjal na vprašanja: "Za Hartmana nisem vozil droge!" - Okrožna državna tožilka Branka Zobec Hrastar opozorila, naj se odločba o hišnem priporu zoper obtoženega Ivana Vodnika striktno upošteva Sodni senat je v petek tudi obvestil prisotne, da se je kazenski postopek zoper Uroša Čemažarja in Andreja Hartmana zaradi domnevnega prevoza 40 kilogramov heroina iz Slovenije v Anglijo (marca 1997) ustavil. Kranj, 11. januarja - Od skupno 49 dokaznih predlogov, ki sta jih sodnemu senatu kranjskega okrožnega sodišča predlagala Andrej Hartman in njegov zagovornik po uradni dolžnosti Aleksander Če-ferin, je bilo sprejetih le pet predlogov. S slednjimi dokazi se je senat seznanil na petkovi glavni obravnavi. V veliko razpravno dvorano je tako moral ponovno stopiti Uroš Čemažar, leta 1997 Hart-manov voznik, ki na svojem prvem pričanju ni želel odgovarjati, ker se je skliceval na pravno dobroto (priči ni treba pričati, če bi s tem sebe ali svoje bližnje spravil v kazenski pregon ali veliko sramoto). Tokrat je Čemažar odgovarjal na vprašanja, še pred tem pa ga je sodišče obvestilo, daje državno tožilstvo zoper njega ustavilo kazenski postopek. Čemažar je potrdil Hartmano-vo zgodbo, da sta z Matjažem Zavrlom v Nemčiji po vnaprejšnjem dogovoru zamenjala prikolici. Trdil je tudi, da Zavrl ne na vlačilcu ne na priklopniku ni imel rezervnega kolesa (v katerem so kasneje v Švici našli 25 kilogramov heroina), ker jih je Zavrl predhodno snel zaradi pretežkega tovornjaka pri tehtanju na mejnem prehodu Karavanke. Je pa rezervno kolo imela prikolica s tepihi, ki jo je Zavrl prevzel od Čemažarja. Na vprašanje okrožne državne tožilke iz posebne skupine tožilcev Branke Zobec Hrastar, zakaj tega ni povedal že pri prvem pričanju, je Čemažar odgovoril, da tega tedaj nikogar ni zanimalo. Nazadnje je Čemažar še povedal, da za Andreja Hartmana ni nikoli vozil droge, niti mu tega Hartman ni nikoli naročil. Z naslednjima vabljenima pričama sodišče ni imelo sreče. Igorju Bavdku, ki bi moral potrditi Hartmanovo zgodbo o tehtanju tovornjaka, sodni poziv že dalj časa neuspešno izročajo. V Kranju pa se je pojavil Franc Benedičič, mehanik iz Martinj vrha, a kaj, ko je obramba želela izprašati njegovega očeta, poziv pa so poslali sinu. Senat se je seznanil tudi s spiskom vseh tovornjakov, ki so se 26. in 27. januarja 1997 tehtali na mejnem prehodu na Karavankah, vendar na njem ni bilo Zavrlo-vega tovornjaka. Andrej Hartman temu sploh ni mogel verjeti in dodal, da je izginotje tovornjaka s spiska verjetno policijsko maslo. V nadaljevanju obravnave je sodni senat zavrnil vse dodatne dokazne predloge, ki so jih predlagali obdolžena Ivan Vodnik in Janez Šimic ter zagovorniki Žiga Klun, Franc Bucik in Aleksander Čeferin. Kasneje je zavrnil še Hartmanovo željo, da bi dopolnil svoj zagovor s komentarji zagovora Ivana Vodnika, policijskih prepisov kaset s prisluhi in nekaterih drugih pričanj. Sodni senat je bil mnenja, da je Hartman več kot izčrpal svoje pravice, ki jih omogoča zakon o kazenskem postopku, poleg tega pa bo imel obdolženi možnost komentarja v zaključnem govoru. Ob koncu petkove obravnave, ki se je razvlekla vse do 15.30 ure, je okrožna državna tožilka Branka Zobec Hrastar sodnemu senatu predlagala, naj se hišni pripor zoper Ivana Vodnika izvaja v takem obsegu, kot je bilo določeno, torej naj se dru-goobtoženemu ne širijo pravice. "Hišni pripor je še vedno pripor," je dodala tožilka, ki pa ni razložila motiva za svoje opozorilo. • S. Šubic Bo šel na svoje? Kranj - Neznani storilec je v petek vlomil v renault 4, parkiran na parkirišču pred podjetjem ETP v Kranju. Iz avtomobila je vzel štiri kovčke z orodjem, s čimer je podjetje oškodoval za okoli sto tisoč tolarjev. • S. Š. Nenavadna nesreča na Aerodromu Ljubljana Voziček poškodoval letalo Samodejna zavora vozička je zagrabila le na enem kolesu, zato je voziček odneslo v parkirano letalo. Brnik, 11. januarja - Na brniškem letališču se je v soboto zjutraj spet zgodila nenavadna nesreča, v kateri se je poškodovalo letalo kanadske letalske družbe Canadair. Vanj se je zaletel prtljažni voziček, ki se je odpel z vlečnega vozila. Služba za oskrbo letal je okoli 7. ure proti parkirnem prostoru za prtljažne vozičke na platformi pred letališko stavbo odpeljala pet prtljažnih vozičkov. Pripeti so bili na manjši letališki traktor znamke ATA Bergamini Modena Motore Slanzi. Traktor je ravno peljal mimo parkiranega kanadskega letala, ko se mu je iz odprtine za zapenjanje vozičkov na zadnji strani traktorja zaradi tresljajev snelo zapenjalo, ki je držalo gred prvega vozička v vrsti. Voziček, z njim pa tudi ostala kompozicija, bi se moral samodejno ustaviti, saj je opremljen s samodejno zavoro, ki mora mehansko pritisniti na obe prednji kolesi vozička. Vendar je prijela le zavora na levem kolesu, zato je voziček med zaviranjem začel zavijati levo proti prednjemu delu letala, v katerega je nazadnje tudi zadel. Na letalu je nastala materialna škoda, ki je ocenjena med 2 in 3 milijone tolarjev. Letalo je bilo toliko poškodovano, da ni bilo več plovno, in je bilo izločeno iz prometa. Tuja krivda je izključena. • S. Š. Zdanili BAZEN - SAVNA Na kresu 25, Železniki Tel.: 064/646-381 Del. čas: pon.,sred., pet. od 15. - 21. ure tor., čet., od 15.-22. ure in ob sob. ter ned. od 10.-20. ure UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canvoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme S 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 Naši reprezentantje na "belih poljanah" so konec tedna v svetovni eliti dosegli nekaj odličnih rezultatov ŠPELA SE JE SPET VESELILA ZMAGE Po slalomski zmagi v Copper Mountainu in drugem mestu v Mariboru, si je borbena Blejka Špela Pretnar v nedeljo zvečer v Berchtesgadnu prismučala še en vrhunski rezultat v letošnji sezoni in s tem 40. slovensko zmago v svetovnem pokalu - S 3. mestom v slalomu je razveselil Matjaž Vrhovnik, s 13. mestom v zasledovalni tekmi pa tudi biatlonec Tomas Globočnik Kranj, 11. januarja - Zimska sezona se za večino zimskih športnikov približuje polovici, minuli konec tedna pa smo se tudi Gorenjci in Slovenci spet veselili rezultatov naših reprezen-tantov. Z zelo solidnim štafetnim nastopom in z nekaj dobrimi uvrstitvami so nas prvič letos razveselili biatlonci, nekaj manj veselja je bilo v taboru smučarjev skakalcev, kjer se solidno drži le Peter Žonta. Ponovno so navdušili nekateri naši alpski smučarji, saj je Špela Pretnar v Berchtesgadenu v slalomu zmagala, Matjaž Vrhovnik pa je naši moški vrsti prvič letos pris-mučal stopničke s tretjim mestom v slalomu v Chamonixu. V slalomu vse bolje, v veleslalomu še ne Smučarke, ki so minulo soboto in nedeljo nastopile v nemškem Berchtesgadenu, so se najprej pomerile za točke v veleslalomu. Naša dekleta po vrhunskih uvrstitvah sicer niso posegla, le Špela Pretnarje s 13. mestom dokazala, da ji pač trenutno gre in da tudi v veleslalomu prihaja v formo. Seveda so dekleta več pričakovala v slalomu, kjer prav vse naše štiri tekmovalke spadajo v tabor "prvokategornic". To so na tekmi znova potrdile, saj se je Špela Pretnar z dvema najboljšima vožnjama uvrstila prav na vrh slalomske elite, Urška Hrovat je bila šesta, Alenka Dovžan pa enajsta. Z najboljšim vmesnim rezultatom je navdušila tudi Nataša Bokal, ki pa je po napaki morala s proge. Naše smučarke se dobro držijo tudi v skupni letošnji slalomski uvrstitvi, saj je Spela Pretnar trenutno tretja, Nataša Bokal deseta, Alenka Dovžan dvanajsta in Urška Hrovat petnajsta. Špela je odlična deveta tudi v skupnem točkovanju svetovnega pokala. Konec tedna bodo v avstrijskem Zauchenseeju na svoj račun spet prišle smučarke v hitrih disciplinah, slalomistke pa čaka nekaj počitka. Že konec tedna nov slalomski in smukaški nastop v VVengnu čaka fante, ki so se konec tedna merili v francoskem Cha- SMUČARSKI TiK NEJC SE JE PONOVNO ODDOLŽIL KLEMENU monixu. Naši v smuku v Franciji niso dobili točk, zato pa so bili uspešni v slalomu. Na tretje mesto se je namreč uvrstil Matjaž Vrhovnik, na peto pa Mitja Kune. S svojima uvrstitvama pa nista bila preveč zadovoljna Jure Košir in Andrej Mi-klavc, ki sta bila na koncu uvrščena na 23., oziroma 26. mesto. 13. mesto Globočnika in 8. mesto biatlonske štafete Čeprav ni stal na zmagovalnih stopničkah, pa je bil na tekmi svetovnega pokala v Oberhofu s svojimi nastopi ponovno zadovoljen Tomas Globočnik. Četrtkovo 24. mesto iz sprinta je v petek na zasledovani tekmi izboljšal kar za 11 mest in bil na koncu trinajsti. To pa je bila tudi njegova letos najboljša uvrstitev in najboljša uvrstitev naše moške biatlonske reprezentance v tej sezoni. Da fantje napredujejo iz tekme v tekmo, so dokazali tudi na nedeljskem nastopu v štafetah, kjer so bili na koncu sicer osmi, z malce sreče pa so imeli priložnost tudi za uvrstitev med prvo šesterico. Žal rezultata s sredinega šprinta v petek ni popravila Lucija Larisi, kije bila po 12. mestu v sredo v petek nato 21. Naša dekleta v štafeti niso nastopila. Tomas Globočnik je v naš tabor povrnil samozavest. Svetovni pokal v biatlonu se bo že jutri nadaljeval v nemškem Ruhpoldingu. Med skakalci razpoložen le Žonta Po novoletni turneji so se smučarji skakalci konec tedna preselili v švicarski Engelberg. Naši reprezentantje tudi tokrat niso posegli po vrhunskih uvrstitvah, še najbolje je ponovno šlo Petru Žonti, ki je bil v soboto 15., v nedeljo pa 16. Smučarji skakalci bodo tekme svetovnega pokala nadaljevali 22. in 23. januarja v Sapporu na Japonskem. • V.S. Kranj, 11. januarja - Med tednom je mladinska reprezentanca tekačev na smučeh nastopila na medcelinskem pokalu v Furh-vvangnu v Nemčiji, kjer je najvišjo uvrstitev, tretje mesto uspelo v šprintih na izpadanje priteći Klemenu Lausegerju. Med deseterico, na devetem mestu, pa je bil tudi njegov klubski tekmec Nejc Brodar. V Logatcu na nedeljski tekmi 34. Srebrne palice, ki je veljala za pokal Emona, pa je bilo ponovno obratno. Nejc je bil za nekaj manj kot minuto hitrejši od Klemena v konkurenci starejših mladincev. V najbolj prestižni, članski konkurenci je Matej Soklič moral priznati premoč Logatčana Vasje Rupnika. Ratečan Jožko Kavalar, ki se v klasični tehniki ne znajde tako dobro kot drsalni, pa je bil tokrat tretji. "Klasiko" je tudi tokrat odlično potegnil Luka Reberšak, drugi med mlajšimi člani, med mlajšimi mladinci pa njegov klubski kolega Merkurja Blaž Jelene. Med dekleti je v najmočnejši konkurenci naših tekačic 5 km najhitreje pretekla Petra Majdič (klub prireditelj JUB Dol), druga je bila Nataša Lačen, tretja Andreja Mali in četrta Teja Gregorin, ki bodo sredi tedna sestavile štafeto za svetovni pokal v češkem Novem mestu. Peto mesto si je pritekla Nuša Žibert (Merkur). Med najmlajšimi mladinkami seje po bolezni vrnila Vesna Fab-jan (Merkur), druga med mlajšimi mladinkami, enak lesk kolajne pa je domov na Bled nesla tudi Mirjam Soklič (Gorje), ki je morala priznati premoč le nepremagljive Renate Podviz (Olimpija). Iz tega članka ste morda že razbrali, da so tekači Merkurja res izredni. Ekipna zmaga jim tako ni ušla, saj so za 9 točk premagali Olimpijo in še 7 več Logatec. Po zaslugi tudi mlajših dečkov (Pi-ber in Rimahazi) so četrto mesto osvojili varovanci Vinka Poklu-karja, trenerja Bleda. V Planici so pripravili prvo množično prireditev za tekače na smučeh. 15 kilometrov od Planice, Tamarja, Podkorena, Rateč in nazaj v Planico sta najhitreje pretekla Metod Močnik (41:25) in Lidija Perše (48:29). Za Močnikom je v cilj pritekel Tine Zupan, Kalan Tomaž, zmagovalec kategorije nad 40 let pa je bil četrti n peti domačin Franci Žbogar. Tudi v kategoriji nad 50 let je vrstni red med najboljšimi znan, zmagovalec je Lojze Oblak. V nedeljo bo nova množična prireditev, Bohinjska smučina, za katero se bo potrudil Karel Medvešček. • M.IVI. UMETNOSTNO DRSANJE NOVA URBASOVA ZMAGA V BRNU Jesenice, 11. januarja - Novo leto 2000 so tekmovalci in tekmovalke Drsalnega kluba Jesenice začeli spodbudno. Udeležili so se Evropskega kriterija v umetnostnem drsanju v Brnu na Češkem, kjer je v posameznih kategorijah nastopilo 179 tekmovalcev in tekmovalk iz devetih držav. Najbolj se je s svojim nastopom spet izkazal Gregor Urbas, ki je zmagal pri mladincih. Pri mladinkah je Alenka Zidar zasedla 5. mesto, pri deklicah letnik 1989 Gabi Sekardi 12. mesto, pri deklicah letnik 1988 Kaja Otovič 5. mesto, pri deklicah letnik 1990 Silvana Kovač 2. in Edvina Vukalič 17. mesto in pri deklicah letnik 1991 Santina Rebolj 5., in Katja Topič 20. mesto. • J. Rabič ŠPORTNIKI ZA DRAŽGOŠE V okviru prireditev Po poteh partizanske Jelovice so tekmovali mladi smučarji, tekači na smučeh in kegljači. Kranj, 11. januarja - Športno društvo Dražgoše je v soboto priredilo v Dolenji vasi rekreacijsko tekmovanje v teku na smučeh. Že 2. januarja pa je bilo v Pusti dolini tekmovanje v veleslalomu za učenke in učence nižjih razredov osnovne šole. Med mlajšimi cicibankami so bile najhitrejše Špela Šmid (Selca) pred Katjo in Nino Marenk iz Dražgoš, med mlajšimi cicibani Mitja Lušina in Uroš Lotrič iz Dražgoš ter Domen Demšar iz Rudnega, med starejšimi cicibankami Dražgošanke Petra Lušina, Katja Jelene in Tina Kos in med starejšimi cicibani Anže Demšar (Rudno), Anže Rovtar (Železniki) in Urban Gartner (Rudno). Med mlajšimi deklicami so bile najboljše Maja Urh (Rudno), Ksenja Šmid (Selca) in Urša Benedik (Dražgoše), med mlajšimi dečki pa Grega Lušina (Dražgoše), Mario Gortner (Dolenja vas) in Andrej Demšar (Rudno). V starejših kategorijah so bili najboljši Katja Gartner (Železniki) in Miha Zupane (Dražgoše) in Jurij Demšar (Rudno). Organizirana so bila tudi kegljaška tekmovanja gorenjskih upokojencev. Tekmovalo je 13 moških in 4 ženske ekipe. Med ženskimi ekipami so bile najboljše Škofjeločanke pred Tržičankami in Kranjčankami, med posameznicami pa so bile najboljše Zmaga Ziblcr (Tržič), Milena Primožič (Škofja Loka) in Nežka Trampuš (Škofja Loka). Med moškimi ekipami so zmagali Škofjeločani pred Kamničani in Društvom invalidov Železniki. Najboljši posamezniki so bili Ivan Čerin (Železniki), Ciril Florjančič (Škofja Loka) in Ljubo Magdič (Radovljica). • J.K. SMUČARSKI SKOKI LJUBNO BENKOVIČU Ljubno, 8. januarja - Na prenovljeni 80-metrski skakalnici je bila prva tekma sezone v kategoriji članov in mladincev do 18 let. Ob skakalnici se je zbralo več kot 2000 gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali boj na skakalnici. Največ so prikazali mladi skakalci, ki so bili boljši od članov, ki so doma in ne nastopajo na mednarodnih tekmah. Dvojno zmago je tako dosegel Mengšan Rok Benkovič, na prvih šestih mestih so prav tako mladinci. Rezultati: člani: 1. Rok Benkovič (Mengeš), 2. Primož Piki (BTC Ljubno), 3. Jure Bogataj (Triglav), 4. Damjan Jernej (Ilirija Feršped), 5. Uroš Kočnik (Velenje). • J. Bešter MITJA MEŽNAR DRUGI Gorenja Sava, 8. januarja - V skakalnem centru na Gorenji Savi se je na 40-metrski skakalnici pomerilo za pokal M1P 88 tekmovalcev v kategoriji pionirjev do 12 let in pionirk do 14 let v smučarskih skokih. Na dobro pripravljeni skakalnici so največ uspeha imeli Tržičani, Kranjčani in Ilirija. Tekmovanje je bilo zelo izenačeno, prvih deset tekmovalcev se je zvrstilo v desetih točkah. Zmaga je sicer odšla v Ljubljano, za vsega dve desetinki točke je bil na drugem mestu Tržičan Mitja Mežnar. Pri pionirkah sta bili najboljši Triglavanki Urška Rozman in na drugem mestu Tamara Kancilja. Rezultati: pionirji: 1. Luka Brnot (Ilirija Center), 2. Mitja Mežnar (Trifix Tržič), 3. Rožle Žagar-(Ilirija Feršped), 4. Jernej Križnar (Trifix Tržič), 5. Žiga Pelko (Triglav). Pionirke: 1. Urška Rozman, 2. Tamara Kancilja (obe Triglav), 3. Maja Vtič (Zabrdje), 4. Monika Pogladič (Mislinja), 5. Tjaša Koželj (Mengeš). • J. Bešter ATLETIKA ALPSKO SMUČANJE ZA POKAL VEČERA IN RADENSKE Krvavec, Stari vrh, 8. in 9. januarja - V soboto in nedeljo je 155 mlajših dečkov in deklic (letnik 87/88) in 120 starejših dečkov in deklic (letnik 85/86) iz 32 slovenskih smučarskih klubov nastopilo na dveh državnih pokalnih veleslalomih. Pokrovitelj državnih tekmovanj za mlajše dečke in deklice je Radenska, za starejše pa Večer, tako kot že nekaj zadnjih let. Zelo razveseljivo je veliko število smučarskih klubov in mladih tekmovalcev. Najuspešnejša tekmovalka je bila ponovno Urška Rabič iz Kranjske Gore, ki je med starejšimi deklicami zmagala v obeh veleslalomih. Med st. dečki sta zmagovalca postala smučarja SK Olimpije Matic Debeljak na Starem vrhu in Gašper Pelki na Krvavcu. Zmagovalci po enega veleslaloma med mlajšimi dečki in deklicami pa so bili na Krvavcu Miha Kurner in Maruša Ferk, na Starem vrhu pa Matic Skube in Maša Redenšek. Prihodnji konec tedna bodo na sporedu državna pokalna tekmovanja v superveleslalomu. Rezultati, Krvavec, st. dečki: 1. Gašper Pelko (Oli), 2. Jan Škofic (Rad), 3. Tomaž Drager (Oli); st. deklice: 1. Urška Rabič (Krg), 2. Urška Torkar (Bled), 3. Ana Drev (Vel); ml. dečki: 1. Miha Kurner (Bled), 2. Tadej Pečnik (Kor), 3. Jure Popenko (BrM); ml. deklice: 1. Maruša Ferk (Jes), 2. Tea Peruš (Vuz), 3. Špela Osterc (Vel). Stari vrh, st. dečki: 1. Matic Debeljak, 2. Tomaž Dragar (oba Oli). 3. Rok Perko (Trž); st. deklice: 1. Urška Rabič (Krg), 2. Ana Drev (Vel). 3. Andreja Završnik (Bled); ml. dečki: 1. Matic Skube (Apt), 2. Tadej Pečnik (Kor), 3. Denis Srebot (Unc); ml. deklice: 1. Maša Redenšek (Zas), 2. Janja Robnik (Bld), 3. Teja Vesel (Nov). • D.K. KONEC TEDNA DRŽAVNO PRVENSTVO NA JEZERSKEM Kranj, 11. januarja -Tekaški smučarski klub Merkur Kranj bo to soboto in nedeljo organizator državnega prvenstva za letošnje leto v smučarskih tekih. Tekmovanje bo za članske in mladinske kategorije, potekalo pa bo na Anclovi planini na Jezerskem. Državno prvenstvo se bo v soboto začelo z, otvoritvijo ob 9.30 uri, ob 10. uri pa se bodo začele tekme v sprintu. V nedeljo se bo tekmovanje začelo ob 9. uri s tekmami v klasiki, ob 13. uri pa bo tekma prosto - zasledovalno. Oba dneva bo razglasitev rezultatov pol ure po končanem tekmovanju. • V.S. USPEŠEN ZAČETEK UMNIKOVE IN PREZLJA Kranj - Z atletskim mitingom, ki ga je v soboto v Ljubljani priredil ŽAK Ljubljana, seje začela nova zimska (dvoranska) sezona. Za atletinje in atlete kranjskega Triglava je bil začetek nadvse uspešen. Marcela Umnik je zmagala v skoku v daljino in z rezultatom 6,34 metra za tri centimetre izboljšala dve leti star dvoranski rekord, dobro je skakal tudi Rožle Prezelj, v višino seje pognal 2,15 metra in zmagal. Za Umnikovo je uspešen "start" dobra spodbuda za nadaljevanje sezone, v kateri se bo skupaj s klubsko kolegico Brigito Langerholc potegovala za nastop (in dobro uvrstitev) na olimpijskih igrah. Poglejmo še boljše rezultate in uvrstitve ostalih Triglavanov! Uspeh Umnikove sta v skoku v daljino dopolnili še članica Tina Čarman z drugim mestom (5,76) in mlajša mladinka Špela Voršič s četrtim (5,10), ki pa je zmagala v troskoku (11,66). V teku na 60 metrov se je presenečenje lanske sezone Tina Murn uvrstila na drugo mesto (7,97), Miloš Šakič pa je 60-metrsko razdaljo prvič pretekel hitreje kot v sedmih sekundah (6,95) in bil drugi. Med mlajšimi mladinci seje v metu krogle z drugim mestom in osebnim rekordom (13,90) izkazal Tomaž Satler. V pionirski konkurenci je bila Tina Bonča prva v teku na 60 metrov (8,33), David Celar prvi (5,71) in Robi Špitaler tretji (5,43) v skoku v daljino, Nina Brulc druga v metu krogle (9,89), Kristina Gornik tretja (4,82) in Špela Kovač peta (4,80) v skoku v daljino. Jure Kovač pa tretji v teku na 60 metrov (7,72). • C.Z. HOKEJ JESENIČANI VENDARLE TRESLI MREŽO Jesenice, Bled, 11. januarja - Konec tedna seje nadaljevalo tekmovanje v mednarodni hokejski ligi. Hokejisti Olimpije so zabeležili kar dve novi zmagi, saj so v petek doma 6:3 premagali WEV, v nedeljo pa so po podaljšku zmago 1:2 iztržili tudi pri Dunaferrju. Tudi ekipa Acroni Jesenic si je priborila novi točki. V petek so Jeseničani sicer 4:0 izgubili pri Feldkirchu, da znajo tudi zadevati pa so dokazali v nedeljo na Dunaju, kjer so 2:5 premagali ekipo WEV. Po dvakrat sta bila natančna Pretnar in Kranjc, enkrat pa Sodja. Kljub zmagi so Jeseničani na lestvici še vedno na zadnjem mestu, Olimpija pa je peta. Ta petek, 14. januarja, bodo Jeseničani doma gostili DunatTer, Olimpija pa VSV. V soboto je bil odigran tudi redni krog v moškem državnem prvenstvu. V gorenjskem derbiju je ekipa Bleda 4:5 (3:3, 0:1, 1:1) premagala HIT Casino Kranjska Gora, Triglav pa je doma visoko izgubil s Slavijo M Optimo 0:15 (0:5, 0:4, 0:6). Ekipa M.I. Tivoli je 9:2 (1:0, 5:1, 3:1) premagala Celje. Na lestvici sta v vodstvu Acroni Jesenice z 20 točkami in 11 tekmami, Olimpija, ki ima tekmo manj in 18 točk, pa je druga. Sicer pa sta vodilni ekipi srečanje, ki naj bi ga odigrali danes preložili na 4. februar. Tako bodo nove tekme državnega prvenstva spet to soboto, 15. januarja, ko bosta v Celju igrala Celje in HIT Casino Kranjska Gora, na Bledu pa se bosta pomerili ekipi Bleda in Triglava. Že ta četrtek, 13. januarja, pa se bo nadaljevalo pokalno tekmovanje HZS. Na Jesenicah se bosta pomerili ekipi HIT Casinoja Kranjska Gora in Bleda, Triglav pa bo v domači dvorani v Kranju gostil Slavijo M Optimo. Obe tekmi se bosta začeli ob 18. uri. Nadaljevalo seje tudi državno prvenstvo v Erima ženski hokejski ligi. V gorenjskem derbiju sta se v Podmežakli pomerili ekipi Acroni Jesenic in Bleda. Z rezultatom 4:3 (1:1, 2:1, 1:1) so slavile Jeseničanke. V štajerskem derbiju sta prekrižali palice ekipi Celja in Term Maribor. Mariborčanke so zmagale 1:16 in tako so še naprej vodilne na lestvici s 6 točkami. Jeseničanke na drugem mestu imajo 4 točke, Blejke na tretjem pa 2. Celjanke so še brez točke. Žensko državno prvenstvo se bo nadaljevalo naslednji konec tedna, ko sta na sporedu tekmi Bled - Terme Maribor in Celje - Acroni Jesenice. • V.S. BLEJSKI NARAŠČAJNIKI DRUGI V CHICAGU Bled, 11. januarja - Konec lanskega decembra so se mladi hokejisti Bleda (fantje rojeni leta 1986 in mlajši) udeležili II. mednarodnega hokejskega turnirja Vladislav Tretjak v Chicagu. Na turnir so potovali prek Moskve, kjer so odigrali dve prijateljski tekmi in si na povabilo domačinov ogledali mesto. Po prihodu v Chicago, kjer so stanovali pri ameriških družinah, jih je čakal "natrpan" urnik. Na turnirju Vladimirja Tretjaka je namreč nastopalo 12 ekip, ki so bile razdeljene v štiri skupine: od teh so bile le tri ekipe iz Evrope, vse ostale iz Amerike in Kanade. Mladi Blejci, "okrepljeni" s tremi igralci Olimpije in enem iz ekipe Slavije, so v svoji C skupini v predtek-movanju premagali vse ameriške nasprotnike in se v tekmi četrt-finala pomerili z ekipo Minska. Beloruse so premagali kar 1:8. V polfinalu so nato igrali z ekipo Jacks iz Clevelanda in zmagali 2:3. Tako jih je čakalo veliko finale, kjer pa so izgubili z reprezentanco Moskve 3:8. 202 Za ekipo HK Bled Slovenija so na 2. Tretjakovem turnirju v Chicagu nastopali: (ležita) Gašper KroseIj in Klemen Ravnik, čepita: Klemen Pretnar in Jernej Hlehanja, 1. vrsta: Rok Cimerman, Uroš Kralj, Simon Pretnar, Tadej Burezin, Martin Jamar, Matej Orel, Grega Pihler, Damir Ejup, zadnja vrsta: tehnični vodja Drago Pretnar, vodja potovanja Jože Cvenkelj, Luka Vidmar, trener Valerij Šahraj, Miha Cvenkelj, Matej Lukin, Dejan Topič in Lovro Baje. Tako je prvo mesto na turnirju pripadlo ekipi reprezentance Moskve, Blejci so bili drugi, tretje mesto pa je zasedla ekipa Jacks Cleveland. Za najboljšega vratarja na turnirju je bil razglašen Gašper Grošelj. • V.S. MALČKI ZMAGALI NA TURNIRJU V BOLZANU Bled, 11. januarja - Prejšnji teden so v italijanskem Bolzanu pripravili mednarodni turnir mladih hokejistov do 12 let. Na njem je sodelovalo 18 ekip iz Italije, Nemčije, Češke, Madžarske, Finske, Slovaške in Slovenije, ki stajo zastopali mladi ekipi Olimpije in Bleda. Tako Ljubljančani kot Blejci so zmagali v svojih predtek-movalnih skupinah, blejski malčki pa so v nadaljevanju premagali še češko Prago. Tako so se v finalu pomerili z Olimpijo, ki je bila v nadaljevanju boljša od Albe Volan. Z rezultatom 3:1 so zmagali Blejci in osvojili prvo mesto na turnirju. Druga je bila Olimpija, tretja pa češka Spareta Praha. • M.G. Najboljše slovenske namiznoteniške igralke so se minulo soboto pomerile na 2. odprtem turnirju Slovenije NA PLANINI NAJBOLJŠA TODOROVIČEVA Vse najboljše slovenske igralke namiznega tenisa so se v soboto zbrale v Kranju, po zanimivih kvalifikacijskih in nato finalnih obračunih pa je zmagala reprezentantka Biljana Todorovič. Kranj, 11. januarja - Zadnji prosti konec tedna pred nadaljevanjem ligaških obračunov v I. SNLT za ženske in moške sta bila minuli konec tedna organizirana 2. Odprti turnir Slovenije za člane in za članice. Fantje so se pomerili v Murski Soboti, dekleta pa so za zelene mize stopila v dvorani na Planini v Kranju. Organizatorji 2. Odprtega turnirja Slovenije za ženske so bili namreč Kranjčani, natančneje ekipa NTK Merkur, v dvorani na Planini pa so se zbrale prav vse najboljše slovenske igralke namiznega tenisa. Tako so bili zanimivi že kvalifikacijski nastopi, še bolj "trdi" obračuni pa so nato sledili v finalu. Med 48 igralkami se je z zmago v kvalifikacijah v finale 16 najboljših uspelo uvrstiti tudi štirim članicam dveh gorenjskih ekip: Maji Rozman in Anji Grum (Učila Križe) ter Tini Šafran in Poloni Čehovin Sušin (Merkur Kranj). Med štiri najboljše je nato z dvema zmagama prišla le Tina Šafran, ki je v napetem polfinal-nem boju z reprezentančno kolegico Biljano Todorovič (Partizan Ljubljana) potrdila odlično pripravljenost pred začetkom drugega dela letošnjega državnega prvenstva, v katerem Merkurjevke seveda računajo na uvrstitev v končnico štirih najboljših slovenskih ekip. "Po jesenskem drugem mestu na lestvici smo se zadnji mesec za nadaljevanje tekmovanja pripravljali doma. Trenirali smo petkrat do šestkrat tedensko, le za novoletne praznike smo si vzeli nekaj premora. Na vsak način bomo v nadaljevanju prvenstva skušali izkoristiti priložnost in se boriti za naslov državnih prvakinj. Zavedamo se sicer, daje ekipa Ilirije trenutno malce boljša od nas in da bi z morebitno novo kitajsko igralko lahko nevarna postala tudi ekipa Kajuha Slovana, vendar mi smo za nadaljevanje prvenstva dobro pripravljeni, vrhunec forme pa načrtujemo za spomladansko končnico," je ob turnirju v Kranju povedal trener igralk NTK Merkurja Janez Maček. Ženska ekipa Merkurja namreč tudi v nadaljevanju sezone ostaja enaka kot jeseni. To pa pomeni, da bodo igrale: Polona Čehovin Sušin, Tina Šafran, Katja Konečnik, Urša ODBOJKA KAMNIČANI USPEŠNEJŠI Bled, 11. januarja - V derbiju 12. kroga v prvi odbojkarski ligi so številni gledalci v dvorani SGEŠ v Radovljici videli izvrstno predstavo obeh ekip, ki se borita za sam vrh prvenstvene razpredelnice. Tekma Bleda in Žurbi team Kamnika je prinesla vrsto izvrstnih akcij, polno preobratov in seveda izenačeno in do konca neodločeno tekmo, ki so jo predvsem po zaslugi učinkovitejšega napada in izvrstnejga bloka tokrat dobili gostje in s tem ohranili vodstvo. Bled : Zurbi team Kamnik 2:3 (23, -18, 24, -16, -13). Blejci so z osvojeno točko še vedno v boju za vrh, trenutno pa so na tretjem mestu s točko zaostanka za Salonitom. Brez zmage pa še naprej ostajajo odbojkarji Astec Triglava, ki so se z gostovanja v Mariboru vrnili praznih rok. Maribor Stavbar IGM : Astec Triglav 3:0 (19, 16, 18). Brez zmage pa ostajajo tudi odbojkarice Jeti sport Bleda, saj jih je tokrat na domačem igrišču ugnala ekipa Marsel Ptuja s 0:3 (-12, -21, -20). V ženski konkurenci je v vodstvu ekipa Infond Meltal Branika pred Kemiplas Koprom in HIT Nova Gorica. Manj uspešni so bili tokrat tudi gorenjski predstavniki v 2. DOL. Odbojkarje Tremo Lubnika je čakala težka tekma v domači dvorani. Odbojkarji Šoštanj Topolšice pa so se morali močno potruditi, da so tokrat sploh prišli do dveh točk, saj bi domačini lahko tudi zmagali. Termo Lubnik : Šoštanj Topolšica 2:3 (17, -19, 17, -18, - 10). V vodstvu je ŠDO Brezovica pred Šoštanj Topolšico, odbojkarji Termo Lubnik pa so na 6. mestu. V ženski konkurenci 2. DOL so Jeseničanke doživele kar malce nepričakovan gladek poraz v domači dvorani in tako ostajajo s 7 točkami na zadnjem mestu prvenstvene razpredelnice. Rezultati gorenjskih ligašev v 3. DOL - moški: VC Portorož : Astra Telekom 3:0, Astec Triglav II. Bohinj 3:1, Hoteli Simonov zaliv : Žurbi team Kamnik II 3:1, Mokronog : Bled II 1:3, Logatec Gostilna Jarm Kropa 0:3, Termo Lubnik : Salonti Anhovo II 0:3. V vodstvu je Salonit Anhovo II (33), 4. Gostilna Jarm Kropa (22), 7. Astec Triglav II (16), 8. Bled II (14), 9. Žurbi team Kammik II (14), 10. Astra Telekom (12), 11. Termo Lubnik II (12) in 12. Bohinj (1 točka). 3. DOL - ženske - Piran : Astra Telekom 3:0, Črnomelj : Bohinj 3:1, ŽOK Partizan Šk. Loka : Semič 3:1. V vodstvu je Kočevje (32), 6. Bohinj (21), 8. ŽOK Partizan Šk. Loka (14), 11. Astra Telekom (6 točk). B. M. KOŠARKA TRIGLAVANI UGNALI HOPSE Kranj, Škofja Loka, 11. januarja - Košarkarji v Ligi Kolinska so minulo soboto odigrali 16. krog. Zmage nad ekipo Savinjskih Hopsov so se v domači dvorani veselili košarkarji Triglava, ekipa Loka kave pa je izgubila v Laškem. Košarkarji Triglava, ki so v domači dvorani v soboto z rezultatom 77:67 (45:29) premagali neposredne tekmece za prvi del ligaške razpredelnice, ekipo Savinjskih Hopsov, so sedaj s 25 točkami uvrščeni na peto mesto in imajo vsekakor možnosti, da po prvem delu ostanejo med najboljšo šesterico - čeprav si v naslednjem kolu nove zmage ne morejo obetati. To soboto namreč odhajajo v goste k vodilni ekipi, Union Olimpiji. Nekaj lažje delo bodo imeli v domači dvorani na Podnu konec tedna košarkarji Loka kave, ki bodo po sobotnem porazu proti Pivovarni Laško 100:81 (54:45) tokrat gostili ekipo Zagorja. Ločanom, ki so trenutno na lestvici Lige Kolinska deseti, bi zmaga in novi točki vsekakor prišli prav. Še kako prav pa sta konec tedna prišli novi točki tudi košarkarjem Simp Radovljice v l.B ligi, ki so v Ljubljani v zadnjih sekundah premagali ekipo Ilirije z rezultatom 76 : 77 (39:35). Radovljičani so sicer na lestvici še vedno na zadnjem mestu, vendar imajo kar tri ekipe po 17 točk. V soboto bo v Radovljici gostovala ekipa Banexa. Dokončno pa so iz boja za prvo šesterico minulo soboto izpadle košarkarice Odeje - Marmorja. V domači dvorani na Podnu jih je 47:76 (24:42) premagala vodilna ekipa Ingrada. V soboto Ločanke gostijo Imos Jezico. • V.S. V dvorani na Planini smo v soboto videli veliko lepih dvobojev, najbolje med Merkurjevkami pa je šlo Tini Šafran. Petrič in Špela Prelovšek. Sicer pa je končna zmaga na sobotnem tekmovanju v Kranju pripadla Biljani Todorovič (Partizan Ljubljana), ki je v zanimivem finalnem obračunu premagala Petro Dermastjo (Ilirija), Tina Pri NTK Merkur Kranj obveščajo ljubitelje namiznega tenisa, tako dekleta kot fante, da je rekreacija v prenovljeni dvorani /BI mogoča vsak torek in četrtek ob 20. uri. Šafran (Merkur Kranj) in Špela Polončič (Kajuh Slovan) pa sta bili uvrščeni takoj za njima. Tako je posebno nagrado, Pokal Kranja, ki je bil namenjen najboljši domači igralki, podžupan Mestne Občine Kranja Štefan Kadoič podelil Tini Šafran. V Murski Soboti, kjer so se na 2. Odprtem prvenstvu pomerili namiznotenisači, pa je zmagal Pan Vej (Eta Preserje), drugi je bil Gregor Škafar (Maxi Olimpija), na tretje oz. četrto mesto pa sta se uvrstila Bojan Pavič (Radlje) in Zvonko Plohi (Maribor). • V. Stanovnik VATERPOLO VODILNA PONOVNO ZMAGALA Kranj, 11. januarja - V nadaljevanju državnega prvenstva za člane sta bili v sedmem krogu odigrani le dve srečanji. Srečanje med Probanko Leasing in Kamnikom je bilo zaradi bolezni osmih igralcev "bankirjev" prestavljeno. No, tudi če ne bi prišlo do preložitve, srečanja po vsej verjetnosti ne bi bilo, kajti člani Društva slovenskih vaterpolskih sodnikov naj ne bi sodili tekme, v katerih igra Kamnik, ki je dolžnik društva še iz pretekle in seveda iz te sezone. Vodilna na lestvici Tivoli in Triglav sta zabeležila novi zmagi in se še bolj učvrstila na vodilnih mestih. Že naslednji teden pa se nam obeta nov veliki derbi. Igrala bosta namreč Tivoli in Triglav. Tivolčani napovedujejo, da bodo na vrhu še kar ostali. Rezultati: Tivoli: Kokra 17:5 (5:1, 6:0, 3:4, 3:0), Koper : Triglav 7:13 (1:3, 0:4, 3:2, 3:4). Trenutni vrstni red: 1. Tivoli 14, 2. Triglav 12, 3. Koper 5, 4. Probanka Leasing 4, 5. Kamnik 3, 6. Kokra 2. Razpored za naslednji krog: 8. krog 15. januar - Kranj - POB 18.45 Kokra - Probanka Leasing, Trst - Bianchi 19.00 Koper -Kamnik, Ljubljana - Tivoli 20.30 Tivoli - Triglav. • J. Marinček SELEKCIJA 80 ZMAGOVALEC 4. REBOLJEVEGA MEMORIALA Kranj, 14. januarja - Vsako leto, v mesecu decembru VK Triglav organizira memorial dr. Jožeta Rebolja, ki je posvečen v spomin na prezgodaj umrlega dolgoletnega vaterpolista kranjskega Triglava. Ta četrti memorial pa se je zaradi velike zasedenosti pokritega olimpijskega bazena odigral v nedeljo, 9. januarja. Na memorialu nastopajo že vseskozi štiri generacije kranjskih vaterpolistov. V finalnem srečanju za prvo mesto je bila selekcija vaterpolistov iz leta 1980 boljša od selekcije leta 1977 in zmagala z minimalno razliko 6:5. V zmagovalni selekciji so imeli tudi najboljšega vratarja Vinka Plavca in najboljšega strelca Dareta Homarja. Selekcija 1977 pa je imela v svoji vrsti najboljšega igralca Ljuba Čaliča. Najstarejši udeženec tega četrtega memo-riala pa je bil Jožov velik prijatelj dr. Milivoj Veličkovič. Pokale in priznanja sta podelila Jožev sin Jaka in predsednik VK Triglav Jelko Kacin, ki je tudi v nagovoru poudaril, da se vse tisto, za kar si je Jože prizadeval, sedaj tudi uresničuje. Tako je bilo že podpisano nekaj pogodb, želja vodstva VK Triglav pa je, da bi bili v Kranju dobri vaterpolisti, ki bi končali šolanje z akademskimi nazivi. Tako se bo VK Triglav kmalu preimenoval v Študenski vaterpolski klub Živila. Sponzorja turnirja sta bila Mesarija Arvaj in AT - Primožič, d.o.o. • J. Marinček KEGLJANJE NA LEDU JOŽE ŠPOLAD DRŽAVNI PRVAK V METU NA DALJAVO Jesenice, 11. januarja - Na domači ledeni ploskvi so organizirali letošnje državno prvenstvo kegljačev na ledu v metu na daljavo. Nastopili so tekmovalci iz treh klubov, Rateč, Jesenic in Bleda. Naslov prvaka je z metom 109 metrov osvojil Jože Špolad, član ekipe Rateče - Tromeja. Rezultati: 1. Jože Špolad (Rateče - Tromeja) 109 m, 2. Rudi Šapek ml. (Jesenice) 101, 3. Miran Sluga (Rateče - Tromeja) 95 m, 4. Branko Štefelin 93, 5. Matjaž Krmelj (oba Jesenice) 84 m. Ekipno: 1. Rateče - Tromeja 286 m, 2. Jesenice 279 m, 3. Bled 229 m. • J. Rabič V Dolenji vasi je bilo v nedeljo 9. državno prvenstvo v sankanju na naravnih progah FEJFAR "DOMA" PREHTTER ZA TEKMECE 23-letni domačin iz Dolenje vasi Borut Fejfar, član SD Domel Železniki in slovenski reprezentant v sankanju na naravnih progah, je v dveh vožnjah ugnal klubskega prijatelja Gašperja Benedika in Jeseničana Grego Špendova - Dobra priprava na tekmi svetovnega pokala, ki bo v Dolenji vasi od 18. do 20. februarja Dolenja vas, 11. januarja - Pravo zimsko vreme, mraz, obilica snega in atraktivna proga so glavne značilnosti letošnjega državnega prvenstva Slovenije v sankanju na naravnih progah, ki so ga člani Sankaškega društva Domel Železniki minulo nedeljo pripravili na tradicionalni progi v Dolenji vasi. In čeprav so največ naslovov državnih prvakov v posameznih kategorijah iz Selške doline odnesli podljubeljski sankači, je naslov najboljšega v članski kategoriji ostal doma: osvojil ga je Borut Fejfar. Letošnje državno prvenstvo bi sicer po programu moralo biti organizirano v Savskih jamah nad Jesenicami, ker pa so imeli jeseniški sankaški delavci precej težav pri pripravi proge so se med tednom odločili, da bo prizorišče prvenstva kar v Dolenji vasi, kjer se že nekaj časa pripravljajo tudi na letošnjo najpo- membnejšo sankaško prireditev pri nas: tekmo svetovnega pokala. Tako so se najboljši in najpo-gumnejši slovenski sankači na naravnih progah v nedeljo dopoldne zbrali v Dolenji vasi in se pomerili v kar desetih kategorijah. Res je bilo v nekaterih kategorijah tekmovalcev in tekmo- Najboljši slovenski sankači so se decembra udeležili tudi letošnje prve tekme za točke svetovnega pokala v Oberperfussu v Avstriji. Na njej je bil naš najboljši Borut Fejfar na 13. mestu, Robi Kališnik je bil 14., Gašper Benedik 15. in Grega Špendov 27. Vinko Nastran, predsednik SD Domel Železniki NA SVETOVNI POKAL SMO ŽE PRIPRAVLJENI Po končanem državnem prvenstvu za člane Sankaškega društva Domel ne bo prida počitka, saj bo čez štirinajst dni v Dolenji vasi tekma karavanške turneje, od 18. do 20. februarja pa se bodo v Selški dolini na tekmi svetovnega pokala v sankanju na naravnih progah merili najboljši sankači sveta. O pripravah na to tekmovanje smo se pogovarjali s predsednikom SD Domel in podpredsednikom OK Vinkom Nastranom. Do tekme svetovnega pokala je le še dober mesec. Kako potekajo priprave? "Mi imamo z organizacijo različnih tekmovanj že kar nekaj izkušenj, leta 1998 pa smo v Dolenji vasi - prvič v Sloveniji - organizirali tudi že tekmo svetovnega pokala. Organizacijski odbor je z delom začel že poleti, treba pa je poudariti, da je glavno sponzorstvo nad tekmovanjem prevzel Domel in da je predsednik Organizacijskega komiteja Pavel Demšar, predsednik uprave Domela." Pred dvema letoma ste imeli zaradi pomanjkanja snega kar nekaj težav s pripravo proge. Letos teh težav najbrž ni? "Ja, res je letošnja zima radodarna s snegom in mrazom in tako zaenkrat podobnih težav, kot smo jih imeli pred dvema letoma, ne pričakujemo. Takrat smo namreč morali pripraviti veliko umetnega snega, kar je pomenilo dodatno delo in tudi strošek. Sedaj upamo, da bo zima "zdržala" do 18. februarja, saj je proga praktično pripravljena že sedaj. Sicer pa bo čez štirinajst dni pri nas v Dolenji vasi tudi tekma karavanške turneje." Tako veliko tekmovanje gotovo z zadovoljstvom organizirate tudi zato, ker so domači tekmovalci vse bliže svetovnega sankaškega vrha? "Zagotovo je to za nas dodatna spodbuda, saj je v slovenski reprezentanci vedno tudi vsaj nekaj naših sankačev: Trenutno jih je polovica ali tudi več." Koliko tekmovalcev pa pričakujete na tekmi svetovnega pokala? "Normalno se tekem udeležujejo tekmovalci dvanajstih držav s po šestimi tekmovalci. Če tem dodamo še funkcionarje klubov in držav bo pri nas okoli sto tujcev." • V.S. Vinko Nastran MARATE LEJLA PREMAGALA TUDI FANTE Kranj - Karate klub Shotokan iz Kranja je pred kratkim v telovadnici osnovne šole Stane Žagar v Kranju izpeljal klubsko prvenstvo v katah in borbah. V katah so bili najboljši Miki Mar-kovič (mlajši dečki/deklice), Stanko Radojevič (starejši dečki/dekleta) in Sašo Bubanja (člani). V borbah sta zmagala Lejla Ašanin (starejši dečki/dekleta) in Milenko Prača (člani). • S. Šubic Predsednik Sankaške zveze Slovenije Branko Iskra je v Dolenji vasi podelil medalje najboljšim. Med člani so bili to Borut Fejfar (na sredini), Gašper Benedik in Grega Špendov. valk le za "vzorec", toda zato tekmovalno vzdušje na tekmi ni bilo nič slabše. Med najmlajšimi cicibankami je zmagala Nina Bučinel (SK Podljubelj), med cicibani Luka Podljubeljčan Borut Kralj je bil najboljši med mladinci. V soboto v Podljubelj - Sankaški klub Podljubelj bo to soboto, 15. januarja, pripravil odprto prvenstvo "Bistro školjka" v sankanju z navadnimi sanmi. Zanimivo tekmovanje "Za potoki" se bo začelo ob 13. uri. Še prej, ob 9. uri, pa bo na isti progi trening tekmovanje v sankanju na naravnih progah za šolarje in mladince. Podljubeljčani vabijo tako tekmovalce kot navijače! Švab (SK Podljubelj), med mlajšimi dečki Mario Gortnar (SD Domel Železniki), med starejšimi dečki Ervin Marn (SK Podljubelj), med mladinkami Tjaša Kališnik (SK Podljubelj), med mlajšimi mladinci Matic Benedik (SD Domel Železniki), med starejšimi mladinci Borut Kralj (SK Podljubelj) in med starejšimi člani Drago Česen (SK Podljubelj). Seveda je bila najmočnejša konkurenca med člani. Z dvema najhitrejšima vožnjama je zmagal domačin iz Dolenje vasi Borut Fejfar, drugi je bil njegov klubski prijatelj Gašper Benedik (oba Domel Železniki), tretji je bil Grega Špendov (SaK Jesenice), četrti Boštjan Vizjak (SK Podljubelj) in peti Mohor Hab-jan (SD Domel Železniki). "Na domači progi v Dolenji vasi treniram in tekmujem že približno deset let in jo zato tudi dobro poznam. Že kot mladinec sem se začel udeleževati tudi mednarodnih tekmovanj, svetovnih prvenstev in svetovnega pokala, moja do sedaj najboljša uvrstitev pa je osmo mesto lani v Seldnu. Lani sem bil deseti tudi v skupni uvrstitvi tekem svetovnega pokala in čeprav je ta rezultat najboljša uvrstitev slovenskih sankačev do sedaj upam, da mi jo bo letos uspelo še izboljšati. Velika priložnost za dober rezultat bo seveda tudi domača tekma svetovnega pokala čez dober mesec tukaj v Dolenji vas in želim si, da bi na njej še izboljšal lansko osmo mesto," je po zmagi na državnem prvenstvu povedal Borut Fejfar. • V. Stanovnik V NOVO TISOČLETJE Z RECEPTI ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE S ŠPORTOM Ljubljana, 6. januarja - Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez je pred dnevi predstavil zgibanko "Recept za zdravo življenje s športom v letu 2000", ki jo je pripravil njegov Odbor za vrhunski šport. Z njo želijo vsem prebivalcem Slovence približati potrebo po športu in rekreaciji in s tem še bolj kot doslej povezati civilno in državno športno sfero. Idejo o povezavi športa, ki je naravni zaveznik zdravega načina življenja in zdravstva, ter njegovih institucij, prinaša zgibanka, ki vsebuje terminski koledar z napotki za posamezne športne aktivnosti za leto 2000. V njej je koledarček, v katerega si zapisujemo in beležimo lastne športne aktivnosti ali aktivnosti, ki nam jih predpiše zdravnik ali usposobljen strokovnjak. Ker je zdrava prehrana temeljni sestavni element zdravega načina življenja in je še kako dobrodošla v kombinaciji s športnim načinom življenja, prinaša zgibanka napotke tudi v tej smeri. Navaja nas na redno spremljanje telesne teže, utripa srca in krvnega pritiska. Nudi nam tudi dodatne programe, ki naj bi jih priporočal osebni zdravnik vsakega posameznika. Gre za organizirano, spontano in seveda kakovostno športno vadbo, ki je namenjena vsem starostnim skupinam. Zgibanka je izšla v nakladi 350.000 izvodov. Gre za pilotski projekt, v katerega je v prvi fazi zajeto območje Ljubljane in nekaj ostalih mest po Sloveniji. V naslednjem tednu bo prvi del gospodinjstev dobil zgibanko na dom, na razpolago bo tudi v zdravstvenih domovih, športnih društvih in klubih. Informacije o projektu so dosegljive tudi na spletnih straneh Olimpijskega komiteja Slovenije. V projekt so zraven Olimpijskega komiteja Slovenije -Združenje športnih zvez in Cindi organizacije Slovenija vključeni tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za zdravstvo, ter zavarovalnici Vzajemna in Adriatic. KEGLJANJE ISKRAEMECU PRVIH 7 MEST Jesenice, 11. januarja - Na Jesenicah se je v soboto končalo Gorenjsko prvenstvo v kegljanju za posameznike in tako smo dobil prve športne junake leta 2000. V izredno razburljivem boju od zadnjih lučajev je pvo mesto nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo s prednostjo štirih kegljev osvojil BRANKO BRATI NA pred klubskima kolegoma ZDRAVKOM ŠTRUKLJEM in BORISOM BENED1KOM, kije veljal po dosedanjih rezultatih v ligi za absolutnega favorita, a je po treh nastopih zaostal za dve devetki. Bratina je na vseh treh kegljiščih (predtekmovanje v Medvodah in v Kranju) skupaj dosegel izrednih 3000 kegljev in skupaj z dru-gouvrščenim prikazal najbolj konstantno pripravljenost v tem obdobju. V finalu ni veljal za favorita, a kljub temu ostal zbran do konca ter v neposrednem boju, saj so prvi štirje po predtekmo-vanju nastopili skupaj, ubranil vse napade ter imel mirno roko tudi v zadnjih, najpomembnejših trenutkih in tako dosegel veliko zmago. Tretjeuvrščeni Benedik je naslov zapravil že v prvem nastopu v Medvodah s samo 956 keglji, četrtouvrščeni Vane Oman -vodeči po predtekmovanju pa je nekoliko slabše igral prav v finalu in tako ostal brez pokala, ki so jih prejeli prvi trije. Med prvo deseterico, ki so se uvrstili na državno prvenstvo ima tako KK1 ISKRAEMECO kar 7 tekmovalcev; dva finalista sije priboril KK LOG STEINEL, enega pa KK 1NTERCOMMERCE JESENICE, kar je v skladu s pričakovanji glede na letošnje rezultate. Rezultati: 1. Bratina B. (Iskraemeco) 3000, 2. Štrukelj Z. (Is-kraemeco) 2996, 3. Benedik Bo. (Iskraemeco) 2982, 4. Oman V. (Iskraemeco) 2935, 5. Bortek M. (Iskraemeco) 2921, 6. Hafnar D. (Iskraemeco) 2902, 7. Bizjak D. (Iskraemeco) 2893, 8. Mihe-lič B. (Log Steinel) 2860, 9. Šemrl T. (Log Steinel) 2826, 10. Če-rin J. (Intercommerce Jesenice) 2822. • J. Pogačnik TRIGLAVANKAM VSI POKALI Kranj, 11. januarja - V Kranju so se ta konec tedna v finalu Gorenjskega prvenstva v dveh nastopih po 100 lučajev pomerila dekleta v boju za dva naslova, saj je rezultat veljal tako v konkurenci posameznic kot tudi med dvojicami. Vsa prva mesta, ki so jih po predtekmovanju na Jesenicah imela, so obdržala ter si z dobrim nastopom v finalu priborile tudi še tretje mesto med dvojicami, ki je bilo edino v posesti Ljubelja. Med posameznicami je z daleč najboljšim rezultatom finala 948 kegljev zmagala drugo-vurščena po predtekmovanju Silvana Belcijan. Za njo se je uvrstila z zelo izenačenimi nastopi Joži Jerala, na tretje mesto pa se je z odlično igro v finalu prebila Silva Mravljak. Tudi četrto mesto, ki še vodi na državno prvenstvo, je osvojila igralka KK Triglav. Med dvojicami so vsa priznanja za prva tri mesta, ki vodijo na državno prvenstvo, prav tako pripadla tekmovalkam KK Triglav. Rezultati: - posamezno: 1. Belcijan S. (Triglav) 1807, 2. Jerala J. (Triglav) 1747, 3. Mravljak S. (Triglav) 1737, 4. Fleischman S. (Triglav) 1701, 5. Glivar S. (Triglav) 1678, 6. Zaje E. (Ljubelj) 1678, dvojice: 1. Belcijan S + Fleischman S. (Triglav) 3508, 2. Mravljak S. + Glivar S. (Triglav) 3415, 3. Jerala J. + Bunič J. (Triglav) 3340. • J. Pogačnik ŠAH NOVI SLOVENSKI RATINGI Ljubljana, 10. januarja - Šahovska zveza Slovenije je objavila nove ratinge za dveurni, pospešeni, hitropotezni in dopisni šah. Prijavljenih je bilo 128 prireditev (27 za dverni, 69 za pospešeni in 32 za hitropotezni šah). Na lestvici za dveurni šah še naprej vodi Aleksander Beljavski z 2645 točkami pred Adrianom Mihaljčišinom 2530 in Draženom Sermekom 2529. V prvi deseterici so še Duško Pavasovič 2492, Aljoša Grosar 2448, Marko Tratar 2446, Georg Mohr 2429, Igor Jelen 2415, Leon Gostiša 2414 in Zvonimir Meštrovič 2407. Med igralkami so najboljše Kiti Grosar-Alič 2198, Anita Ličina 2154 in Narcisa Mihevc-Mohr 2140. Najboljši po starostnih kategorijah med fanti so: Matej Šebenik 2263 do 18 in do 20 let, Matjaž Lovišček 2065 do 16 let, Jure Borišek 2057 do 14 let, Luka Lenič 1929 do 12 let in Matic Trebušak 1592 do 10 let. Pri dekletih pa Jana Krivec 2135 do 20 let, Ana Srebrnič 2048 do 18 in do 16 let, Vesna Rožič 1772 do 14 let in Tanja Masnik 1617 do 12 let. Največ partij, kar 62 je odigrala Veronika Hari in popravila rating za 137 točk na 2000. Vrstni red na rating listi za pospešeni šah (igralni časi od 15 do 60 minut) je naslednji: vodstvo je takoj z uvrstitvijo na listo s pridobitvijo slovenskega državljanstva prevzel Adrian Mihaljčišin z 2575 točkami pred Draženom Sermekom 2521 in Georgom Mohrom 2486. Sledijo Zvonimir Meštrovič 2456, Danilo Po-lajžer 2440, Vojko Mencinger 2436, Aljoša Grosar 2430, Miran Zupe 2426, Janez Barle 2415 in Primož Šoln 2410. Najboljša igralka je Andreja Brglez 2140 pred Kiti Grosar - Alič 2120 in Petro Grošelj 2081. V starostnih kategorijah pa so med fanti najboljši: Matej Šebenik 2296 do 18 in do 20 let, Blaž Bratovič 2110 do 16 let, Tadej Sakelšek 2107 do 14 let, Luka Lenič 2033 do 12 let in Jan Planine 1834 do 10 let. Med dekleti so vodilne: Darja Kapš 2058 do 20 let, Ana Srebrnič 2041 do 16 in 18 let, Sabina Mihelič 1928 do 12 in 14 let ter Mateja Mukavec 1645 do 10 let. Največ partij (104) je odigrla Janez Grčar. Na hitropotezni rating listi so najboljši: Adrian Mihaljčišin 2578, Miran Zupe 2514, Dražen Sermek 2503, Zvonimir Meštrovič 2474, Georg Mohr 2464, Zlatko Bašagič 2462, Darko Supa-nčič 2458, Goran Belemarič 2425, Matjaž Mikac 2404 in Vojko Mencinger 2388. Na dopisni listi so najvišje Jože Vetrih 2500, Peter Kariž 2449 in Boris Žlender 2445. Aleš Drinovec MLADINCI V KRANJU ZA NASLOVE Kranj, 10. januarja - V Hotelu Creina v Kranju poteka od 8. do 16. januarja mladinsko državno prvenstvo do 20 let v konkurenci fantov in deklet. Prvenstvo je že tretje leto zapovrstjo v izvedbi Šahovske sekcije Tomo Zupan iz Kranja v sodelovanju s sponzorjem Zavarovalniško hišo Slovenico. Med fanti se za naslov državnega prvaka bori 14 igralcev, med dekleti pa 8. V prvem kolu so bila vsa srečanja odločena. Matej Šebenik in Jan Gombač sta kot prva nosilca zmagala, zalomilo pa seje številki tri, domačinu Žigi Žvanu, ki ga je premagal Primož Petek. Drugi domačin Anže Orel je izgubil z Alešem Lazarjem. Presenetil je tudi najmlajši Rok Hržica, premagal je Denisa Gjurana. Med dekleti igrajo praktično vse najboljše. Tudi tu so bili na sporedu zanimivi dvoboji. Jana Krivec ni uspela premagati Veronike Hari, Ana Srebrnič je presenetila Darjo Kapš, Rožičeva in Orlova sta remi-zirali, Mateja Uršič pa je premagala Ano Grobelšek. • A.D. MNENJA, USODE Ameriške sanje v premogovnikih Branko Grl ms, zunanji sodelavec Ena iz sveta računalništva. Vprašanje: "Koliko Billov Gatesov je potrebnih, da bi se zamenjala pregorela žarnica?" Odgovor: Samo eden - g. Gates prime žarnico in dovoli svetu, da se zavrti okoli njega." Tovrstnih šal o g. Biilu Gatesu je še cela vrsta, pa tudi na račun imena njegovega podjetja Microsoft ("mali -mehki") jih po Internetu kroži kar precej. Vseeno pa je g. Gates najbolj znan Američan, ki se mu je konec 20. stoletja posrečilo uresničiti tako imenovane "ameriške sanje": začeti iz nič in postati nekdo. Sedaj je najbogatejši Američan, katerega premoženje ocenjujejo v trimestnih številkah, ko gre za milijarde dolarjev. G. Gates nikoli ne bi mogel uspeti, če ne bi imel dovolj lastne pameti, znanja iz področja visokih tehnologij in državo, ki mu je z ustrezno zakonodajo in nizkim obdavčenjem omogočila uresničitev poslovnih načrtov. Danes - navidez paradoksalno - ta ista ameriška država poskuša po sodni poti preprečiti, da bi Microsoft postal na svojem področju popoln monopolist. Razlog je preprost: Američani dobro vedo, da je za delovanje trga pomembno, da monopol ne začne preprečevati novih idej na nekem področju, saj to pomeni konec (ali vsaj bistveno upočasnitev) razvoja. Vedno znova preseneča dejstvo, kako uspešno se bistvena vprašanja v osrednjih slovenskih medijih odrivajo ob stran, oziroma kar vržejo pod mizo, če že (praviloma z veliko truda opozicije) sploh kdaj pokukajo izpod nje. Tudi vprašanje velikanske podražitve krajevnega telefonskega impulza je bilo v javnosti prisotno samo dan ali dva, potem pa je vse potihnilo. Tema, ki bi ji v tujini posvetili več omizij na nacionalni televiziji in o kateri bi se kresala mnenja (ter se zamajali stolčki ministrov), je izginila, kot bi odrezal. Edine kritike, ki so prodrle v javnost, so šle na račun "monopolista" Telekoma. Toda (kot po navadi) je vlada s pomočjo servilnih medijev preusmerila pogled v napačno smer. Vlada Republike Slovenije (ter njena koalicija) je namreč edini(!) krivec, da v Sloveniji monopoli na področju telekomunikacij sploh še obstajajo - kljub zahtevam Evropske zveze, da je nujno temu nemudoma narediti konec. Prav ta vlada in koalicija sta namreč (znova!) zavrnili predlog SDS, da bi vzpostavili konkurenco na področju dostopa do visokih tehnologij. Pa ni vlada odgovorna samo za obstoj monopola na področju telefonije, v resnici je bila prav vlada tista, ki je tako nesorazmerno (lahko bi rekli kar nesramno) podražila telefonski impulz v krajevnem omrežju. S tem pa še zdaleč ni prizadela samo "lokalne klepetulje" kot je zadnjič precej neslano izjavil nekdo od odgovornih, ampak je storila nekaj bistveno bolj usodnega. Bistveni del telefonskih impulzov v krajevnem omrežju je namreč porabila nadebudna mladina (gre za mlade po srcu, od katerih mnogi štejejo že kar spoštljivo število let), ki je "surfala" po interneiu in iskala najrazličnejše informacije. Uporaba Interneta (ali po ne najbolj posrečenem slovenskem izrazu: "medmrežja") že dolgo ni več samo nekakšna modna domislica zanesenjakov, ampak je nujna tako v poslovnem svetu kot znanosti, vse bolj pa tudi v domačem življenju. Pred-vsem pa gre za znanje naslednjih generacij: kdor od današnje mladine ne bo znal ne samo uporabljati interneta, ampak kar živeti z njim, bo glede na zahteve^ 3. tisočletja praktično nepismen!! Če k temu prištejemo še dejstvo, da po uradnih podatkih rdečega križa več deset tisoč(l) slovenskih družin životari zaradi prenizkih prejemkov in nezaposlenosti (ki jo vlada za nabiranje poceni političnih točk navidezno zmanjšuje s spreminjanjem tega, koga šteje v to vsoto, namesto z odpiranjem novih delovnih mest), bo slika popolna. Očitno so vladajoči pripadniki nove (stare!) elite ocenili, da ne potrebujejo znanja. Sicer pa glede na najdražje napovedane vladne projekte to res ni potrebno - vlada namreč pod krinko "sanacije" TET2 spet vsiljuje nova orjaška vlaganja v premogovnike in termoelektrarne... Da gre (spet) za izigravanje neposredne odločitve ljudstva, kije na referendumu s plebiscitarno večino zavrnila vlaganja v TET3 in premogovnike ter zastarelo industrijo ter na ta način prisolila doslej najbolj zvenečo klofuto vladajoči kliki na čelu z g. Drnovškom (ki se je za vlaganja v zastarelo industrijo osebno zavzel), je odveč poudarjati. Samoizobraževanje na področju visokih tehnologij ter njihovo uporabo pa je vlada s podražitvijo telefonskega impulza v bistvu dodatno obdavčila. Oblastni koncept kontinuitete je sedaj očiten: dostop do znanja in visoke tehnologije omejiti samo na najbolj premožne, večini pa čimbolj omejiti dostop do informacij, s katerim bi lahko ogrozile monopol nove - stare "avantgarde". V razmerah vladavine LDS, ki jo označujejo bajno visoki proračuni, nevzdržni davki, monopoli vseh vrst in sedaj še omejevanje dostopa do znanja ter visokih tehnologij, kakšen slovenski Bili Gates ne bi imel nikoli nobene možnosti za uspeh. Slovenska mladina bo pod to vlado, ki očitno deluje po Murphyjevem zakonu oblasti: "Za slabim pride najslabše!", o ameriških sanjah lahko premišljevala kvečjemu še v premogovnikih. PREJELI SMO Predlog sprememb in dopolnitev zakona o varnosti cestnega prometa Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije je pripravila predlog sprememb in dopolnitev zakona o varnosti cestnega prometa. Minister za notranje zadeve Borut Šuklje je imenoval delovno skupino pri ministrstvu za pripravo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa. Osnovni razlogi za pripravo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah so uskladitev zakona z direktivami in priporočili Evropske unije, dopolnitev zakona z nekaterimi pomanjkljivosti, ki jih je pokazala enoletna praksa, ter uskladitev zakona z najnovejšimi spoznanji cestnoprometnovar-nostne znanosti in stroke. V pripravo predlogov sprememb in dopolnitev se je dejavno vključila tudi Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Pripravili smo kar enajst vsebinskih in argumentiranih predlogov, ki so bili posredovani ministrstvu za notranje zadeve. S tem pismom pa želimo seznaniti tudi slovensko javnost, posebej pa poklicne šoferje o naših predlogih. Poudarili bi samo dve bistveni pripombi. Ena od teh je predlog, da izpitni centri za voznike motornih vozil ne bi bili več v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve, ampak v pristojnosti ministrstva za šolstvo in šport. Menimo, da ni sprejemljivo, da je usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil v pristojnosti ministrstva za šolstvo in šport, opravljanje vozniških izpitov pa v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve. Dalje smo posebej opozorili na našo dobro znano pripombo iz časa nastajanja zakona o varnosti cestnega prometa, da se storilcu prekrška, ki doseže 18 kazenskih točk, ali vozniku, ki ima v organizmu več kot 1,5 grama na kilogram krvi, izreče sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije. Menimo, da je potrebno hkrati s spremembami in dopolnitvami zakona o varnosti cestnega prometa sprejeti tudi spremembe zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških. Nenormalno je, da prekrški, storjeni pri vožnji vozil drugih kategorij, onemogočijo vožnjo motornih vozil, na pri- mer kategorije C, D, E, in F, če ti prekrški niso bili storjeni pri vožnji vozil teh kategorij. Navedeni predlog izhaja iz principa selektivnosti pogojev za pridobitev vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije C, D, E in F, saj so ti pogoji posebej določeni. Prav tako je posebej opredeljena količina alkohola v organizmu za voznike teh kategorij in posebej so opredeljeni zdravniški pregledi. Poudariti moramo, da je zakon o prekrških do sprejetja zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških v 39. členu predvideval prepoved vožnje določene vrste oziroma kategorije. V drugem odstavku tega če na pa je bilo navedeno, da se pri odločanju, ali naj se ta ukrep izreče, pošteva tudi, ali je storilec prekrška poklicni voznik motornega vozila. Poudariti želimo tudi, da je kar nekaj sodnikov za prekrške, ki so se letos udeležili občnih zborov naših združenj šoferjev in avtomehanikov, izreklo popolno podporo temu našemu predlogu, posebej pa so poudarili, da so naši predlogi popolnoma na mestu. Prav tako tudi nekateri uslužbenci ministrstva za notranje zadeve v individualnih pogovorih podpirajo to našo pobudo kot legitimno. Stane Inkret, sekretar ZZŠAM Slovenije Pripombe skupine občanov občine Preddvor k projektu skupne kurilnice na biomaso v Preddvoru Po letu 1984 so se, zaradi širitve obrata podjetja Jelovica, življenjski in bivalni [)ogoji stanovalcev v bližini obrata vseskozi poslabševali. Izgraditev kurilnice na biomaso nakazuje nadaljevanje trenda slabšanja bivalnih pogojev in nenazadnje tudi močnega razvrednotenja nepremičnin v okolici obrata Jelovice. Na osnovi javne razgrnitve, projekta imamo podpisniki te peticije naslednje zahteve in pripombe: 1. Od občine Preddvor zahtevamo razlago o sprejetju PUP-a na lokaciji komunalno-obrtne cone Hrib, ki vključuje tudi izgradnjo kurilnice na biomaso. 2. Pavšalna oz. groba ocena stanja okolja, ki je navedena v presoji vplivov objekta na okolje, za občane ne sme biti sprejemljiva. Zalo zahtevamo, da se opravita strokovna ocena stanja okolja ter dodatna podrobna študija smeri gibanja vetrov v širšem območju predvidene obremenitve. Stroški ocene ne smejo biti odločilnega pomena. 3. Zahtevamo primerjalno študijo ekonomske upravičenosti oskrbe naselja Preddvor z zemeljskim plinom preko plinske postaje Britof, kot čistejšim virom energije. 4. Kdaj in na kakšen način je bila v naselju Preddvor izražena volja in pripravljenost prebivalcev, da se 70 odstotkov gospodinjstev priključi na skupno kurišče - ogrevanje. Odločitev za ali proti ni bila mogoča, saj gospodinjstvom niste posredovali podatkov, kaj prehod finančno za morebitnega uporabnika pomeni. Objavite že vendar primerjavo cene: - individualnega ogrevanja - ogrevanja na plin (glej tč. 3) - ogrevanja na biomaso z vsemi ekološkimi posledicami in stroške preureditve v individualnih stanovanjskih enotah 5. Kakšen bo nadaljnji status pešpoti na relaciji Pokopališče -bivša Gozdna uprava. 6. Zahtevamo pojasnilo, zakaj predvidevate izgradnjo objekta kurilnice na biomaso na skrajnem robu Preddvora, ki je najbolj oddaljen od vseh največjih uporabnikov (šola, vrtec, Dom starejših občanov, hotel, bloki, predvideno novo naselje). Odpadki, ki jih pričakujete od Jelovice, predstavljajo premajhen in preveč negotov delež v predvideni porabi, da bi bil to vzrok za določitev lokacije. Zagotovitev biomase od samo enega dobavitelja je vprašljiva. V primeru odpovedi ali kakršnega koli drugega razloga ostane samo kurjava na olje, kar pa vsi odjemalci že imajo. Sestavni del elaborata mora biti plan razvoja dobaviteljev biomase za obdobje predvidene življenjske dobe projekta. S tem projektom bo potrebno zagotavljati surovino tudi od drugod, to je iz drugih občin. Tako postane Občina Preddvor tudi deponija za vse ostale občine. Kako in ali je zagotovljena participacija le teh? 7. V kolikor bo projekt kurilnice realiziran, spodaj podpisani občani od investitorja zahtevamo pisno zagotovilo o materialni in moralni odgovornosti, da se bodo izpolnjevali vsi v projektu navedeni pogoji. V kolikor se to ne bo izvajalo, se predvidi in potrdi arbitražna komisija. 8. Zahtevamo, da se pred začetkom postopka izgradnje in zagotovitve vseh potrebnih dovoljenj izpolnijo vse navedene zahteve. 9. Pridržujemo si pravico do nadaljnjih pripomb, v kolikor pride do drugih nejasnosti, ter zahtevamo pisni odgovor, podan v zakonskem roku, na naslednji naslov: Jenez Krišelj, Francarija 25, 4205 Preddvor. 10. Tekstovni del dokumenta obsega 2 (dve) strani, kot priloga je priložen seznam s podatki in podpiši Skupine občanov Preddvora. Skupina občanov Preddvora (Seznam 59 podpisnikov) Spoštovani! V vašem cenjenem časopisu je bil dne 24. decembra 1999 objavljen članek z za nas negativno zvenečim naslovom GO-RENJEVAŠKI GASILCI ZAMUDILI, kije med našimi člani povzročil precejšne razburjenje. Omenjeni članek se nanaša na poročilo občinskega gasilskega poveljnika g. Andreja Ambrožiča in občinskega podpoveljnika g. Romana Kokalja podanem na seji občinskega sveta občine Gorenja vas-Poljane dne 21. 12. 1999. V članku je med drugim zapisano : "V petih letih samostojne občine so nove večje pridobitve (gasilska vozila in črpalke) dobili v petih društvih: Lučinah, Javorjah, Sovodnju, Trebiji in Poljanah, le v Gorenji vasi, kjer naj bi letos posodobili gasilsko vozilo, zaradi premajhne aktivnosti društva ta načrt ni bil uresničen. " Po zagotovilih g. Romana Kokalja navedeni del poročila ni bil podan v navedenem tonu, sploh pa ni bilo z nobeno besedo omenjeno, da se investicija posodobitve gasilskega vozila v Gorenji vasi ni izvedla zaradi premajhne aktivnosti našega društva (PGD Gorenja vas). Glede na to se je navedeni sporni del članka vašemu novinarju Š.Ž verjetno zapisal pomotoma, kar pa je med našimi člani sprožilo plaz negodovanja in očitkov, saj društvo deluje in si člani, ki poleg vseh sli4Žbenih in družinskih obveznosti svoje delo v društvu opravljajo prostovoljno po svojih najboljših močeh, takšnega očitka ne zaslužijo. V omenjenem članku manjka tudi, da je večjo pridobitev v zadnjih petih letih dobilo tudi naše društvo, saj smo v letu 1996 kupili in opremili novo gasilsko vozilo Volkswagen Syncro. Omenjeno pridobitev je društvo v celoti financiralo iz prispevkov krajanov in podjetij ter lastno aktivnostjo. Omenjena sporna "zamujena" posodobitev gasilske avtocister-ne pa se vseskozi planira za leto 2000, v katerem bo naše društvo praznovalo 100. obletnico svojega delovanja. Nadaljevanje na 23. strani 379 Ko strah dobi velike oči V letih, ko pišem Usode, sem že velikokrat spoznala, kako pogubna je lahko ljubosumnost. Velikokrat sem se že srečala z njo. In zmeraj znova me preseneti s svojo silovitostjo in bolečino. Prej nisem nikoli razmišljala o tem, kako neznosno je lahko naše življenje, če nas to čustvo dobi v svoj primež. Potem pa se, povsem iznenada znajdemo pred življenjskimi izkušnjami, ko nas pretresejo in nas prisilijo, da o takih težavah razmišljamo tudi sami. Tako kot že iz marsikatere zgodbe, ki sem jo doslej napisala, bi bila vesela, če bi se kaj naučili tudi iz današnje. Da bi vedeli prav ravnati, če bi se tudi sami kdaj znašli v podobnih težavah. Verineja in Jure sta poročena že več kot petnajst let. Zadnjih pel let, po Verinejini operaciji, živita vsak na svojem bregu. Ker se je med njima nakopičilo preveč sovraštva. "Lahko vse napišeš tako kot sem ti povedala," mije dovolila, potem ko sem ji morala že napisano poslati v kontrolo. Poročila sta se dokaj mlada. Iz ljubezni in zaradi ljubezni, saj je bil prvi otrok že na poti. "Na začetku sva živela kot v raju," pripoveduje Verineja. "Najprej sva stanovala pri mojih starših. Toda ker so kar naprej "vohunili" za nama, sva se čez tri leta odselila. Oh, ni bilo prijetno! Vsakega, ki naju je obiskal, so "preverili" in me potem zasliševali, zakaj ti "tipi" hodijo v hišo, ki sto jo zgradila z "lastnimi žulji"... Tako nerganje mi je šlo strašno na živce... Za vse, kar sem dobila od njiju, sem se morala kar naprej zahvaljevati. Mož ni bil USODE P Milena Miklavčič tak. On je vsakič ponorel in ko sva se umaknila na svoje, sva se prepirala, namesto da bi se ljubila. Mama naju je seveda slišala. In potem je bila ona "žrtev", ne jaz. Ker ima takega zeta, kiji za hrbtom govori, da je "stara nemogoča pošast". Tako sem morala naslednji dan prenašati še njene obtožbe in solze... Joj, kako sem sovražila tisto ozračje!" Toda potrpeti je morala, ker z možem in otrokom ni imela iti nikamor. Napeto ozračje v hiši ji je zrahljalo živce. Prav tako nenehne obtožbe, da je slaba gospodinja, da ne zna vzgajati lastnega otroka in da je dobila najslabšega od najslabših mož, kar jih je. Verineja je prejokala marsikatero noč. Dokler je ni mož postavil pred dejstvo: ločitev ali pa da se odselita na svoje. Po treh letih sta imela srečo. V podjetju, kjer je delal Jure, se je našlo dvosobno stanovanje, in to priložnost sta zagrabila z obema rokama. Verineja niti pomislila ni na to, da bosta ostala brez varstva za sina, in niti na to, da jima je, vsaj sem ter tja, njena mama skuhala kosilo. Pred očmi sta imela le to, da bosta sama. "Vse, kar so nama kupili moji domači, sva morala pustiti tam," se grenko spominja moja sogovornica. "Bili so zelo užaljeni. Štedilnik, hladilnik in oprema za kopalnico... Midva pa sva bila že tako ali tako bolj na tenko z denarjem... Toda nič za to, sva si rekla, bova že kako..." In sta. V nekaj letih sta "naročila" drugega sina, opremila sta stanovanje in nenadoma se jima je zazdelo, da sta na zeleni veji. Poleti so letovali v Strunjanu in pozimi je bilo v okolici dovolj terenov, kjer so lahko smučali. "Lahko bi rekla, da smo bili srečni. Zaslužila sva dobro in tudi razumela sva se veliko bolje kot prva leta po poroki. Moj mož je bil že od nekdaj nekaj posebnega. Miren, skrbel je za dom, nikoli ni hodil po gostilnah. Jaz sem bila bolj vesele sorte. Če ne drugega, sem rada plesala. Njemu ni bilo za to... Ah, saj sva se kdaj sporekla, če je le predolgo visel pred televizijo. Toda to je bilo vse." Verineja se je udobno namestila na stolu in me prosila, če ji s kavča prinesem še eno odejo, ker jo je zeblo. Bila sem vesela, da ji lahko priskočim na pomoč. Mimogrede sem pokukala (upam, da mi tega ne bo zamerila) skozi priprta vrata v eno izmed sob in povsod je vladal pravi red. Pa bo kdo rekel, da moški ne znajo zavihati rokavov, sem si mislila. Verineja zna pripovedovati zgodbe. Včasih sem zmajala z glavo, kajti zdelo se mije, da ravno vse pa le ni moglo biti tako "razburljivo ", kot je rekla. "Mogoče ne. Vsaj za druge ne," se je zasmejala. "Za nas pa je bilo. Vsaj takrat, ko smo bili najbolj srečni. Si lahko predstavljaš? Bili smo sami, imeli smo svoje stanovanje, otroka sta bila zdrava... Kaj sem hotela še več?!" Toda sreča ni trajala večno. Tako kot marsikje ne. Življenje mora biti v ravnotežju, se malce grenko nasmehne Verineja. Zaradi neredne menstruacije so bili njeni obiski pri ginekologu vedno pogostejši. Najprej je mislila, da je to le "nepomembna" težava, potem pa so jo vmesne krvavitve začele motiti. Postajala je vedno bolj živčna. Tudi ponoči ni spala. "Brez potrebe sem kričala na otroke. Če je mož izrekel le napačno besedo, sem planila v jok in se zaprla v spalnico. Izogibala sem se mu tudi v postelji, saj sem vsakič, ko sva "kaj imela," še bolj krvavela. Vedno bolj me je postajalo strah. Bala sem se, da imam raka. Na smrt'me je bilo strah, da bi vprašala zdravnika..." Verineja se je na daleč izogibala pogovorom o tem, kakšna je njena bolezen. Ko je bila sama, je tuhtala, prebirala zdravniške knjige in pred očmi se ji je odpiral pekel. "Bilo je grozno. Nikogar nisem imela, s katerim bi se pogovorila. Mama je bila preveč starokopitna in bi se zgrozila že ob sami omembi kakšnih ginekoloških težav. S prijateljicami pa mogoče že sama veš, kako je. Poveš eni in čez dan ali dva ve že cela fabrika... Mož mije govoril, da se bo že uredilo. Kaj ti veš, ko se to ne dogaja tebi, sem se drla nad njim in na živce mi je šlo, če se me je samo dotaknil... Bilo je res grozno. Tega psihičnega trpljenja nikomur ne privoščim..." Mogoče bi bilo drugače, če bi zdravniki zdravili paciente tudi "od znotraj", pravi Verineja. Strahovi naredijo velikokrat več škode kot sama bolezen. Ko ji je ponoči razbijalo srce, je mislila, da bo umrla, da se je njena bolezen "že na kakšen način " preselila po vsem telesu. Ko ji je bilo kdaj slabo in je bruhala, se je spomnila, kaj je prebirala v zdravniških knjigah, jo je imelo, da bi se vsedla in kar počakala, dajo bo "pobralo":... (konec prihodnjič) PREJELI SMO Nadaljevanje z 22. strani Prevzem prenovljene avtocister-ne bo na osrednji proslavi namenjeni praznovanu tega jubileja. Sredstva namenjena prenovi v letošnjem letu je občina po dogovoru z g. županom razporedila drugam, kjer so glede na letošnje velike investicije občine bolj potrebna in bodo na voljo v letu 2000. Društvo je v letu 1999 delovalo povsem normalno, saj se počasi pripravljamo na že omenjeno praznovanje visokega jubileja. Na pomoč smo bili klicani sedemkrat in sicer za: gašenje osebnega vozila v Žirovskem vrhu, gašenje dimniškega požara na Fužinah, gašenje hiše ob udaru strele v Studorju, gašenje gozdnega požara ob udaru strele v Volaki, gašenje hleva v Poljanah in dve iskalni akciji pogrešanih oseb. Poleg tega smo imeli še vrsto drugih aktivnosti: - redno vzdrževanje opreme - priprave na tekmovanje - udeležba na tekmovanju s šestimi ekipami (dve prvi mesti) - občinske vaje - meddruštvene gasilske vaje - pregledi hidrantnega omrežja - prevozi pitne vode - izobraževanje gasilcev - požarne straže - redarstva na prireditvah - čiščenja kanalizacije in cest - pregledi hidrantnega omrežja. Prosim, da zgoraj navedeno napako popravite v petkovi izdaji 31. 12. 1999, saj verjetno ni v čast vašemu cenjenemu časopisu na naše društvo in delo naših članov pa meče slabo luč. Obenem izkoriščam priložnost, da vam vsem v imenu PGD Gorenja vas voščim srečno in zadovoljno prihajajoče novo leto 2000. Lep f)ozdrav! Predsednik PGD Gorenja vas Boštjan REBERŠEK Prizadeta in oškodovana ni samo katoliška cerkev Tiskovna konferenca mariborske škofije glede denacionalizacije je dosegla velik medijski odmev. Začenši s televizijo so stališča predstavnikov škofije vidno objavljali bolj ali manj vsi pomembni mediji. Mislim, da imam v demokratični družbi tudi jaz pravico, da seznanim javnost o kršenju mojih pravic, ki mi jih zagotavlja zakon o denacionalizaciji. Nikomur ne želim in tudi ne morem groziti, hočem pa javnost seznaniti, kaj se na tem področju lahko zgodi tudi preprostemu občanu. Staršema so v zadnji nacionalizaciji leta 1959 nezakonito nacionalizirali 36 m2 velik lokal. Dne 10. 12. 1991 sem vložila popolnoma nesporen zahtevek za vrnitev lokala. Kot je javno razložil odv. Starman, pravni zastopnik škofije, bi mi morali lokal vrnili najkasneje do konca leta 1992. Pol leta po vložitvi sem se oglasila pri pristojni referentki Z.P. na Občini v Škofji Loki, ki mi je zagotovila, da bo primer kmalu rešen. Nekoliko kasneje mi je celo rekla, da je zadevo že poslala na pristojno komisijo. Spraševat je hodil tudi moj brat. Potem sem se napotila k predsednici komisije, ki mi je lahko povedala le, da predloga za vrnitev lokala komisija sploh ni prejela. V začetku leta 1993 pa so mi povedali, daje referentka odšla na drugo delovno mesto. Maja 1993 so me obvestili, da je bila za moj primer določena nova referentka Š.Š. Dne 27. 5. 1993 sva jo z možem obiskala in ugotovila, da v 17 mesecih referentka Z.P. ni storila ničesar, celo dopisa zavezancu za vrnitev ni poslala, za kar bi potrebovala največ 15 minut. Torej v 17 mesecih ni naredila drugega, kot daje meni in bratu lagala. Zato sem 12. 6. 1993 pisala takratnemu predsedniku izvršnega sveta Občine Šk. Loka gospodu V.D., ki mi na pismo ni odgovoril. Dne 7. 2. 1994 sem prejela delno odločbo o denacionalizaciji, po kateri bi mi morali vrniti 51 m2 lokala in ne 36 m2, kolikor so jih nacionalizirali. Pritožbo je vložil zavezanec in jaz zaradi "preveč" vrnjenega lokala. Ministrstvo za okolje in prostor je odločbo odpravilo iz formalno pravnih razlogov dne 19. 9. 1994 in vrni/o zadevo v dopolnitev postopka in ponovno odločanje. Zadeva je ponovno obležala in sem prosila za sprejem pri gospodu V.D. Sprejel me je dne 2. 4. 1995, on je medtem postal načelnik Upravne enote Šk. Loka (Upravne enote pa so medtem denacionalizacij-ske zadeve prevzele od občin). Gospod načelnik mi je v prisotnosti gospoda Ivana Omana, takratnega poslanca, obljubil, da bo moj primer pri reševanju prvi na vrsti. Nato je bil gospod načelnik dalj časa na bolniškem dopustu, njegov naslednik pa mi je rekel, da naj ne bi načelnik V.D. ničesar obljubil. Nato je bila dne 8. 5. 1997 izdana druga delna odločba o denacionalizaciji, da se mi lokal (ponovno so napisali, da gre za 51 m2) v naravi ne more vrniti in da se moj zahtevek zavrne. To drugo delno odločbo so izdali po 5 letih 4 mesecih in 29 dneh po vložitvi zahtevka. Zoper odločbo sem se pritožila in po letu in pol urgirala na Ministrstvo za okolje in prostor za rešitev, pa so me obvesti/i, da pritožbe na ministrstvo sploh niso prejeli. Po precejšnjih naprezanjih je ministrstvo ugotovilo, da jim referentka Š.Š. v 15 mesecih sploh ni posredovala moje pritožbe. Ministrstvo je dne 24. 12. 1998 odločbo upravne enote razveljavilo. Nova odločba pa še do danes ni bila izdana. Za vse te grobe nezakonitosti ne morem obdolžiti bivših komunistov, ker gospod V.D., ki je bil odgovoren na občini in določen čas na upravni enoti, zanesljivo ni bil bivši komunist. Je namreč poslanec SKD in funkcionar pri Novi slovenski zavezi. Torej mu komunizma ne morem očitati. Zakaj so preganjali očeta vem, zameril se je namreč nekaterim, tudi šefu VOS-a gospodu N.K., ki je leta 1945 postal pomočnik Ivana Mačka - Matije, takratnega vodje OZNE. Zakaj pa sem se jaz zamerila diskontinuiteti, pa ne vem. Nikoli nisem bila članica Z K, osem let sem pela na koru, gospod kanonik Melhior Golob se je rad oglasil pri nas. Res pa je, da sem poskušala biti dobra državljanka, da sem 22 let delala v zunanji trgovini, pa me ni nihče nagovarjal, da naj stopim v partijo, kot se sedaj izgovarjajo razni kameleoni. Navsezadnje je tudi mariborska škofija izbrala za svojega pravnega zastopnika bivšega komunista. Ne morem ocenjevati, koliko je tisti dvorec prizadel mariborsko škofijo, vem pa, da so udbovsko stalinistične poteze uničile življenje mojemu očetu, sedanja birokracija pa ga je meni zelo zagrenila. Ker je bil v hiši velik požar (1987), v času, ko sem bila na porodniškem dopustu, sem se morala preseliti v Portorož. Ker tU ni ZT podjetij, nisem dobila zaposlitve v svoji stroki. Sedaj bi se pa končno želela vrniti v svojo hišo. Pristojne občinske službe so pripravile vso dokumentacijo, da bi lahko odprla lokal in zaposlila poleg sebe še nekaj ljudi. Zaradi opisane diskriminacije Upravna enota Šk. Loka ni hotela izdati dovoljenja. Tudi sin je toliko dorasel, da bi želel iti na nadaljnje šolanje v Ljubljano. Za očitne napake, ki jih je naredila občinska in državna uprava, bom seveda tožila državo. Na evropske institucije pa se ne bom pritoževala, ker o državi, kakršnakoli že je, ne želim v tujini govoriti slabo. Hiša ima markantno lego ob vhodu v stari del mesta Šk. Loka. Želela sem obnoviti fasado, če pa ne bom dobila lokala vrnjenega in poštene odškodnine, bo hiša ostala na zunaj svojevrsten spomenik na OZNO in njene voditelje, ter na nezakonito birokracijo slovenske države, morda pa tudi na sodobno politično gospodo, če je birokraciji dajala naloge, da naj dela nezakonito in da naj krši človekove pravice. Anuška Lrevc - Bogataj Sloveniji bije dvanajsta ura \ovor odgi Pod tem naslovom je g. Peter Romavh st. dne 30. decembra 1999 v GG izrazil pomisleke glede sklepanja sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem. V svojem dopisu pa je navedel tudi nekaj trditev, ki ne vzdržijo dejstev, nekatere med njimi pa so celo popolnoma neresnične. V prvem dopisu g. Romavh opozarja, da bi se Slovenija s podpisom sporazuma s Svetim sedežem vrnila v obdobje pred 2. svetovno vojno ali pa še dlje nazaj. Kakšno pa je bilo to obdobje? Sprašujem se tudi, zakaj bi to obdobje prizadelo tako verne kot tudi neverne Slovence. Ko že vstopamo v Evropsko unijo, je jasno, da bomo morali vanjo vstopiti pri- pravljeni, kar med drugim pomeni, da morajo biti vsa vprašanja glede odnosov s Cerkvijo urejena, kar pa za Slovenijo ne morem trditi (npr. dvorec Betnava, ki že kar precej let čaka na zaključek postopka denacionalizacije). Ne gre spregledati dejstva, da Cerkev pomeni občestvo vernikov (podčrtal G. B.), kar pomeni, da se omenjeni sporazum nanaša na več sto tisoč vernikov, ki so bili pol stoletja zaničevani in preganjani s strani totali ta m ega komun ističn ega režima, čeprav skušajo nekateri dokazati, da to ni res. Pozabiti ne smemo tudi na krščansko tradicijo, ki še vedno močno vpliva na slovensko kulturo ter navade. Na krščansko kulturno izročilo smo lahko ponosni, čeprav ga je komunistična oblast prezirala. G. Romavh a skrbi tudi domnevno neurejeno financiranje v RKC in pri tem seveda ne pozabi omeniti, da cerkev ne plačuje nikakršnih davkov. Ta trditev pa je neresnična in zavajajoča, kajti v župniji Smlednik, kjer živim, so v župnijskem uradu na voljo dokumenti o plačani dohodnini na prihodke župnije. Poleg tega je treba plačevati tudi stroške za elektriko, vodo ter kurjavo, in ti stroški niso tako majhni, pokrivamo pa jih verniki s svojimi prostovoljnimi darovi. G. Romavh omenja tudi pet milijard tolarjev - kdo naj bi jih dal in na kakšen način, o tem molči. Kar pa se tiče prostovoljnih darov vernikov - zakaj naj bi bili le-ti sporni? V svojem drugem dopisu pa je g. Romavh zapisal naslednjo trditev: "Podpis predlaganega sporazuma - konkordata bi pomenil konec osebne svobode za vse Slovence, še posebej za drugače verujoče, kaj šele za ateiste." Ne vem sicer, po kakšni logiki bi omenjeni sporazum kratil osebno svobodo ljudi, vsekakor pa se mi zdi omenjena trditev preveč nerealna, da bi sploh lahko razpravljal o njej. Kar se tiče kulturno-zgodovin-skih spomenikov, pa ne vidim razlogov, da bi Cerkev razpolagala s sakralnimi objekti in spomeniki. Vsekakor boljša izbira kot da bi sakralni objekti prišli v roke državi, potem pa ne bi nihče skrbel zanje. Zelo pa sem bil začuden nad trditvijo, da utegne Cerkav razpolagati celo s spomeniki NOB. Kot argument k temu g. Romavh omenja dogodek, ko so "neznani storilci"poškodovali Bazo 20 v Kočevskem Rogu. Pri tem sem se spomnil na novinarja Borisa Ježa, ki je v svojem komentarju v Delu jeseni 1999 krivdo za požig tabel za označbo kraja v Vipavskem Križu naprtil vernikom oz. tistim, ki so se zavzemali za vrnitev imena Sveti Križ, s tem pa je izzval proteste nekaterih bralcev Dela, saj je šlo v tem primeru za zlonamerno zavajanje javnosti in izkrivljanje dejstev. G. Romavh, uf>am, da z neznanimi storilci ne merite na katoliške vernike ali celo vodstvo Cerkve, kajti tovrstno podtikanje ni samo zavajajoče, temveč celo žaljivo. Pa lep pozdrav. Valburga, 5. L 2000 Gašper Blažič yj©5ESGLAS OSMRTNICA Sredi dela seje nenadoma in mnogo prezgodaj pretrgala nit življenja našega dragega PAVLA JAKOPIČA šoferja reševalca Reševalne postaje ZD Bled Od dragega sodelavca in požrtvovalnega šoferja reševalca se bomo poslovili v sredo, 12. januarja 2000, ob 15. uri na pokopališču v Zgornjih Gorjah. KOLEKTIV ZDRAVSTVENEGA DOMA BLED 167 Janez Kalan, prvoborec za treznost Ste se kdaj vprašali, zakaj je Bog ustvaril vino? "Bog je ustvaril vino gotovo za to, da ga ljudje pijejo. Pravzaprav ni ustvaril vina kot takega, arnpak trto in grozdje. (In čudno je, da se vinogradnikom tako škoda zdi pustiti zobati grozdje, kije tako zdravo, celo otrokom; vina pa ni škoda.) Toda končno lahko rečemo tudi, da je Bog ustvaril vino, in sicer ustvaril za to, da se Pije. In kdor ga pije po volji božji, lahko s tem Boga časti. - Iz tega pa nikakor ne sledi, da ga mora piti vsak človek ali da je vino nekaj absolutno dobrega in /potrebnega. Bog je ustvaril še marsikaj, česar ne smemo uživati ali je vsaj koristno in zaslužno, če ne uživamo. / Vse, kar je Bog ustvaril, je samo po sebi dobro,- a greh je naravo pokvaril. To torej, da je Bog kako reč ustvaril, še ni dokaz, da bi se smela kar neovirano uživati. Vprašamo: Zakaj pa je dal Bog človeku prosto voljo? Zakaj seji nekateri prostovoljno odrekajo? Zakaj je ustvaril spolni nagon? Zakaj je na svetu denar? Zakaj je torej sv. Frančišek s sveto jezo vrgel od sebe vinarje, ki jih je našel v svoji halji? Ali je bil norec? Da, norec pa še kakšen! Non stu/ti propter Christum. (J Kor 4) / Res je: zdržnost od opojnih pijač ni med evangeljskimi sveti. A res je n -6 PRIVOŠČITE SI NAJBOLJŠE, S£ § SVETUJE VAM DOLORES N0N-ST0P § f 041/519-265 I DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: Optika Prime, Cesta na Klanec 3/A, Kranj, 064 324 465 Vprašanje: Iz besede "OPTIKA PRIMC" sestavite čim daljšo novo besedo? Nagrada : darilni bon 3.000 SIT Časopis 99, p.p. 99, 1370 Logatec, 061 790 360, casopis99@siol.net Vprašanje : Pri besedi "ČASOPIS" zamenjajte 1. črko z črko "K", 3. z črko "R", 6. z črko "E" in pošljite rešitev? Nagrada : šest mesečna naročnina Odgovore pošljite do sobote, 15.01.2000 NTR LOGATEC, p.p. 99 , 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Optika Prime, Kranj: Sašo Burjek, Mavčiče Časopis 99, Logatec: Janez Zavrl, Kranj Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije na tel: 061 790 360. Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107.1 & 91.1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Triaika 148« tel.:061/741 632 • fax:061/741 612 Četrtek, 13. 01. 2000 Študentski večer v sodelovanju s ŠO FOV KONCERT KLUB {TRI333 DJGAPI Razstava fotografinje Tine Doki Do 24. ure se lahko brezplačno odžejate s kupončki, ki jih dobite na info točki FOV Kranj Vsi tisti, ki boste praznovali svoj rojstni dan ravno v četrtek, lahko dobite v dar uro Svvatch. Bambus party In ne pozabite najbolj nora zabava se začne ob 22.00. CISTA 10-RA RADIA GORENC Tudi glasba je lahko zdravilo, predvsem za srčne tažave. Če pa vas obenem-lovi še gripa ali nahod, glejte, da boste na mestu do sobote. Točno ob pol treh bo vse nared, da bo lepo in prav vsakomur od vas. Do novega druženja pa nam pišite na naslov: Radio Gorenc, p.p. 80, 4290 Tržič. Iskrene čestitke Š. Duh iz Tržiča in A. Bešter z Brezij! In ne pozabite... Niste ta prav' Gorenc, če niste na 88,9 frekvenc'... 15. januarja bomo spet vaši: Tomaž, Andraž in Mojca Cista 10-ka Radia Gorenc 1. Natalija Verboten - Naj Bog mi oprosti (2) 2. VVerner in Zgonc - Tu je moj dom (5) 3. Mambo Kings - Preveč je lepih deklet (2) 4. Babilon - Najlepša noč (3) 5. Andrej Šifrer- Nocoj te bom ljubil (5) 6. NACE JUNKAR in OTO PESTNER - Danes ji vse povem (novost) 7. BELE VRANE - Maček v žaklju (novost) 8. ANITA - S teboj (pokaži mi) - novost 9. ADI SMOLAR - Samo en način (novost) 10. HIŠA - Na zdravje, svet (novost) Cista lo-ka Radia Gorenc Glasujem ža: Rad-a bi slišal-a: Moj naslov: VAŠA PESEM RADIO OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče, Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajo po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI ZA 17.01.2000 Popevke: 1- Najino leto - Avia band 2. Nekoga moraš imeti rad - Babilon Lahko noč ljubezen moja -Simona Weiss & Tereza Kesovija Nz - viže '■ Toplo-hladno morje - Majda Sepe 2- Sanjajmo - Ditka Haberl 3. Povabi srečo - Alenka Pinterič Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1. Ljubim te -Natalija Kolšek 2. V naši vasi zvonovi zvonijo -Primorski ranije VAŠA PESEM I GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vi/o: Ime in priimek: Naslov: Pošta: fe\ ŽIROVNICA v_ KAA£I GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE Koso valova 29,1410 Zagona, talafon/fajc (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišča Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46. 1410 ZAGORJE NAGRADE SO PREJELI: -Ana Strle, Zabočevo 9, 1353 Borovnica - Mikek Silva, Delce 12, Bočna, 3341 Šmartno ob Dreti - Manfreda Marica, Kamno 37 a, 522 Kobarid Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ST. 2 1. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Moja žena je srečno poročena 2. DRUŽINA GALIČ - K tebi želim 3. ans. STOPAR - Vsak ne more biti muzikant 4. vok. inst. skupina STRUNE - Sem deklic vesel 5. orkester GOLIČNIK - Atijev Abraham HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT TEČAJI CPP - OD MOPEDA DO AVTOBUSA: B&B KRANJ, tel 22-55-22, 17. januarja, ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 714-960, 7. februarja, ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 17. januarja, ob 18.00 B&B AMD ŠK. LOKA, tel. 657-000, 17. januarja ob 9.00 in ob 17.00 STROKOVNA ŠOLA ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE V CESTNEM PROMETU http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS Rozman, tel: 064/715-249 Šenčur 411-887 H O KO - kombi prevozi Tel.: 563-876, 557-757 POKRIT/ OLIMPIJSKI BAZEN KRANJ BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: - na telefonski številki (061) 12 66 197 - osebno v Delavski knjižnici na Tivolski c. JO v Ljubljani ■ na spletni strani: www. horzaznanja. mss. edus.si • vsak delavnik od <¥. do 15. ure, oh sredah do 17. ure VSA GORENJSKA DRSALIŠČA OBRATUJEJO, PESTRA PONUDBA REKREACIJSKEGA DRSANJA ZASEBNA ZOBNA AMBUIANTA SMUČIŠČE STRAŽA Tel.: 741-324 KROJ ŠKOEJA LOKA Muenchen 24.1., Trst 8.2., Lenti 12.2., Lidel 22.2 Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo in Videm - Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru GSM: 041/734-140 Rekreacijsko kopanje od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in od 20 do 22. ure; sobota, nedelja in prazniki od 8. do 23. ure. Cena: odrasli pon. - petek 600 SIT, sobota - nedelja 800 SIT; otroci, dijaki, študentje, upokojenci 400 SIT, temperatura vode: olimpijski bazen 27 stopinj C, otroški bazen 30 stopinj C. Tel.: 22-40-40 Dnudbe znani v ljublja izbrali tri ugrafsko zgodc lOKrat smo iz pe vinske učne ponudbe. - Gospod iz Ljubljane lahko pomaga vsem, ki jih zanima naše glavno mesto. Ponuja vam splošne informacije o Ljubljani, o njeni zgodovini, arhitekturi in urbanističnem razvoju, pripravljen pa vam je tudi pomagati pri ogledih mesta in vas seznaniti s trenutnimi aktualnimi dogodio. - Pomagamo lahko tudi tistim, ki jih bolj zanima zgodovina. Gospa iz Ljubljane se ukvarja zlasti s srednjeveško zgodovino, s svojim znanjem pa lahko pomaga tudi dijakom pri pripravi na zaključni izpit iz zgodovine. - Če so vam bolj všeč oddaljenejši in toplejši kraji, pa vas lahko seznanimo s simpatično mlado damo, ki je navdušena nad Grčijo Lahko vam pomaga pri učenju grškega jezika, ponuja pa vam tudi številne koristne informacije o letovanju in počitniškem delu v Grčiji. KRANJ: vsako soboto od 15.30 do 17., vsako nedeljo od 15.30 do 17. ure. Cena: otroci do 7 let - 300 SIT, otroci nad 7 let in odrasli 600 SIT, spremljevalci 300 SIT. JESENICE - PODMEŽAKLA: vsako soboto od 14. do 15. ure; NOVO: od 20.30 do 22. ure, vsako nedeljo od 14. do 15. ure. Cena: pop. drsanje: otroci, dijaki 200 SIT, odrasli 400 SIT, večerno drsanje 400 SIT. BLED: sobota od 16.30 do 18. ure, nedelja od 10. do 11.30 in od 16.30 do 18. ure V poslovni stavbi v Zg. Bitnjah je pred kratkim začela obratovati ZASEBNA ZOBNA AMBULANTA. Vse informacije 064/312 181 ali 041/210 627. i Ski bus - linija obratuje vsak dan do 18. 3. 2000 (smer: Bled - Kobla - Vogel). Mini ski bus - linija obratuje vsak dan do 23. 1. 2000 (smer: Hoteli - Straža). Modna konfekcija KROJ Škofja Loka vas vabi k nakupu v svojo industrijsko prodajalno na Kidričevi cesti 81 v Škofji Loki. Od 10. do 21. januarja vam nudijo modele iz kolekcije jesen zima, znižane tudi do 40 %. Prodajalna KROJ je odprta od 9.00 do 19.00 ure, v soboto pa od 8.00 do 12.00 ure. GLASOV KAŽIPOT GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Ure pravljic Jesenice - V Občinski knjižnici Jesenice kot temo meseca obravnavajo Branko Jurca. Ura pravljic Snežaki v vrtcu bo v četrtek, 13. januarja, z začetkom ob 17. uri. Pravljica je namenjena otrokom od 5. leta dalje. Bohinjska Bistrica - V Knjižnici Antona Tomaža v Bohinjski Bistrici bo ura pravljic v sredo, 12. januarja. Pravljično uro za otroke, stare vsaj 4 leta, z naslovom Tiho, tukaj beremo, bo pripravila Barbara Vrečko. Začela se bo ob 17. uri. Radovljica - V Knjižnici A.T. Linharta v Radovljici bo v četrtek, 13. januarja, ob 17. uri ura pravljic z naslovom Zlati kamenček. Glasbno pravljico bo otrokom, starim vsaj 3 leta, zaigrala Tatjana Pintar. Sankanje in pohod Tržič - Društvo diabetikov Tržič bo v soboto, 15. januarja, pripravilo sankanje in pohod za diabetike z Gorenjskega. Zbor bo ob 9. uri pred gasilskim domom v Bistrici (Ročevnica 61), od tam se boste odpeljali na Brezje pri Tržiču, kjer bo izhodišče za sankanje in pohod. Ob vrnitvi bo pripravljena enolončnica in nekaj kulturnega programa. Člani društev se lahko prijavijo v svojih društvih do jutri, srede, društva pa naj svoje prijave posredujejo po telefonu 064/561 652 ge. Nuši Hafnar. Planinski izlet na Dobrčo Kranj - Odsek za pohodništvo in vodništvo pri Planinskem društvu Kranj in Planinska sekcija Preddvor organizirata planinski izlet na Dobrčo, ki bo v soboto, 15. januarja. Zbor planincev bo pred Hotelom Creina, odkoder bo avtobus proti Brezjam nad Tržičem odpeljal ob 8. uri. Hoje je za 5 ur. Prijave zbira Planinsko društvo Kranj, Koroška cesta 27, tel.: 225-184 do srede, 12. januarja. Po poteh Pohorskega bataljona Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi na planinski pohod Po poteh Pohorskega bataljona od Rogle do Osankarice. Odhod avtobusa bo z avtobusne postaje Radovljica ob 6. uri. Čas je 4 do 5 ur. Prijave sprejemajo v sredo od 16. do 18. ure v pisarni društva, tel.: 715-544. Na Malo in Veliko Poljano Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj organizira v letu 2000 prvi vzpon na Malo in Veliko Poljano nad Storžičem. Pohod bo v četrtek, 13. januarja, zborno mesto pa je avtobusna postaja Kranj in sicer ob 7.15. Skupne hoje bo od 4 do 5 ur. Predhodne prijave niso potrebne. Na zdravljenje, oddih in plavanje Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da za leto 2000 že sprejema prijave za 7-dnevno zdravljenje ali letovanje z organiziranim prevozom v Moravske Toplice, Atomske Toplice, Zdravilišče Radenci in Rabac. Hkrati obveščajo, daje odslej brezplačno rekreativno plavanje v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju vsako sredo od 14.30 do 15.30 ure. Uradne ure društva so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure v Kranju, Begunjska 1, tel.: 223-433. Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija Telefon blagajne (064) 222-681 Telefon uprave (064) 380-490 Faks (064) 380-49-33 e-mail: presern-gled@s5.net 0 Prešernovo gledališče Kranj Blagajna gledališča obratuje: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, telefonska številka blagajne: 222 681 Angelo Beolco - Ruzante: LA MOSCHETA , komedija PREMIERA, v soboto, 15. januarja 2000, ob 19.30 uri, za IZVEN Režiser in scenograf: Zijah Sokolović, prevajalec: Aleksa Šušulič, dramaturginja: Mihela Čeme, lektorica: Mateja Dermelj,. kostumografka: Vanja Popovič, avtor glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki, koreograf: Miha Lampič, igrajo: Gregor Čušin, Vesna Jevnikar, Uroš Smolej, Pavel Rakovec Kranj - Območno združenje Rdečega križa Kranj vabi na krvodajalsko akejo, ki bo v sredo in četrtek, 12. in 13. januarja, potekala po sledečem razporedu: v sredo, 12. januarja, bo ob 8. uri krvodajalska akcija za dijake Srednje elektro in strojne šole Kranj, zbirno mesto bo na parkirnem prostoru pred šolo; ob 9. uri bo krvodajalska akcija za dijake Gimnazije Kranj, zbirno mesto bo na avtobusni postaji pred hotelom Creina. V četrtek, 13. januarja, bo ob 8. uri na parkirnem prostoru pred šolo zbor za dijake Srednje elektro in strojne šole Kranj, ob 9. uri na avtobusni postaji za KO RK Predoslje, ob 10. uri pa na avtobusni postaji pred hotelom Creina za KO RK Center in ostale. Odvzemi krvi bodo potekali na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani, kamor bodo vse krvodajalce pripeljali s posebnimi avtobusi. Tečaj klekljanja Koroška Bela - Farno kulturno društvo Koroška Bela bo v četrtek, 13. januarja, ob 20. uri začelo s tečajem klekljanja. Tečaj bo vodila gospa Marija Kikelj. Občni zbor ljubiteljev nemških ovčarjev Škofja Loka - Klub ljubiteljev nemških ovčarjev Škofja Loka vabi na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 14. januarja, ob 19. uri v restavraciji Krona na Mestnem trgu. Občni zbor in srečanje PD Radovljica Radovljica - Planinsko društvo Radovljica, Odsek za planinsko hojo in vodništvo vabi na 10. letni zbor odseka, ki bo v soboto, 15. januarja, z začetkom ob 18. uri v hotelu Grajski dvor. Po uradnem delu si boste ogledali diapozitive, nato bo večerja, po njej pa se boste lahko zavrteli ob glasbi tria Zlati klasi. Prijavite se do četrtka, 13. januarja, po tel.: 041/36 70 26. Reiki srečanja Radovljica - Januarja bosta reiki ponedeljkovi srečanji 17. in 31. januarja, obakrat od 17. do 19. ure v knjižnici Radovljica. Upokojenci na tekaške smučke! Kranj - Sekcija za smučarski tek pri Društvu upokojencev Kranj obvešča vse ljubitelje teka na smučeh, da so vadbene ure vsak torek in petek ob 10. uri na progi v Hrastju pri Agromehaniki. Koncerti Koncert na Bukovici Železniki - Mešani pevski zbor Domel Železniki vabi na koncert v TA CaClilEMJJCE 24 UR DOBRE GLASBE!!! krajevno dvorano na Bukovici, in sicer v soboto, 15. januarja 2000, ob 19.30 uri. Skrivnosti narave Kranj - Klub študentov Kranj vabi na otvoritev razstave Uroša Lampica z naslovom Skrivnosti narave, ki bo v sredo, 12. januarja, ob 19. uri v Beli dvorani gradu Khislstein. Fotografije Tine Doki Kranj - V Klubu Trezor je odprta razstava fotografinje Gorenjskega glasa Tine Doki. Tina je na ogled postavila slike, ki so nastale na sprehodih po potkah okoli Kranja in po poteh, ki vodijo ob Plitvicah in so pravi zasuk od "Glasovih" fotografij. Čeprav na Gorenjskem glasu vseskozi zelo skrbimo, da naši Tinci ni nikoli dolgčas in ji zato nalagamo veliko dela, pa ji, kot kaže, vendarle kdaj pa kdaj uspe uiti in takrat so nastale fotografije, ki jih Tina razstavlja pod naslovom Ko sem sama s seboj. To je Tinina prva, zagotovo pa ne zadnja razstava. Otvoritev razstave Kranj-Jutri, v sredo, 12. januarja, ob 20. uri vas vabimo v Cafe galerijo Pungert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja, na otvoritev ilustracij Gorazda Vahna. Skupinska razstava Jesenice - V razstavnem salonu Dolik bodo v petek, 14. januarja, ob 18. uri odprli skupinsko razstavo likovnih del članov Relika Trbovlje. Na otvoritvi bo s krajšim koncertom nastopil mladinski pevski zbor OŠ Prežihov Voranc Jesenice. O 0 Premiera v MGL Ljubljana - V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo v četrtek, 13. januarja, ob 19.30 uprizorili slovensko dramsko noviteto 1821 avtorjev Milana Dekleve, Mojce Kranjc in Alje Predan. Rrežiser je Zvone Šedlbauer. <© 068/ 323 300 SRAČJE GNEZDO: <0 068/ 324 024 Slike Silve Janež - Debelak Ljubljana - V Galeriji Loterije Slovenije bo jutri, v sredo, 12. januarja, ob 18. uri otvoritev razstave slik Silve Janež - Debelak. Ob otvoritvi bo na kitaro zaigral Jerko Novak. V gozdu Škofja Loka - V "mini galeriji" Upravne enote Škofja Loka razstavlja Boštjan Pleško iz Škofje Loke, član foto kluba Anton Ažbe, barvno fotografijo z naslovom V gozdu. WLOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA v petek, 14. 1., ob 19.30 uri T. M. PLAVT: DVOJČKA, antična komedija, režija: Matija Milčinski, za IZVEN v soboto, 15. 1., ob 19.30 uri Miro Gavran: LJUBIMEC NAJINE ŽENE, komedija, režija: Marjan Bevk, gostuje MOJE GLEDALIŠČE LJUBLJANA, za abonma RDEČI in IZVEN PETRU KUKOVICI v spomin PRIJATELJI Likovno društvo Kranj OSMRTNICA Zaman smo upali in se bali. Končano je bogato ustvarjalno življenje našega dedija, očija, moža, sina, brata, tasta, svaka, bratranca in prijatelja PETRA KUKOVICE, st. profesorja telesne vzgoje v pokoju, višjega atletskega trenerja in kiparja Pogreb dragega pokojnika ob v sredo, 12. januarja, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena Zdenka, sinova Peter z Jasmino in Eleno ter Tomaž z Alenko in Vidom, mama Albina, sestra Marjana in brat Matija i družinama in ostalo sorodstvo MALI OGLASI Redno zaposlimo delavko v računovodstvu v Kranju. Pogoji: srednja izobrazba, najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakih delih. Ponudbe pošljite na naslov: AURELIJA, d.o.o., Partizanska 26, 4000 Kranj 89,7 MALI OGLASI m 223-444 APARTMA -PRIKOLICE POČITNIŠKI DOM HOŠKA KOČA na Pohorju, nudi ZIMSKE PAKETE po ugodni ceni. Saj polni pension v sobah TWC znaša samo 3.100/po osebi, za otroke dodatni popust! TP 062/603- 283 552 VOGEL - na smučišču: Prodamo apartma za 6 oseb oziroma 1 /2 vikenda, voda in elektrika v hiši, čudovita lokacija, možnost trženja tudi turistične dejavnosti. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 APARATI STROJI Prodam pol leta staro ZAMRZOVALNO OMARO Candy CCV 25 v garanciji. S 725-836_44i Prodam MOBI REGLJO z ovitkom cena 13.500 SIT. 041/582-107, 746-117 443 Prodam ŽAGO za razrez železnih profilov, "B 646-811_457 Prodam kiper PRIKOLICO 5t, rotacijsko kosilnico VVelger, odjemalec silaže za Deutz 75, vitlo 3t, silokombajn 80 s SIP. B 451-329 479 PRALNI STROJ GORENJE, brezhiben prodam. "B 041/878-494 489 Prodam gradbeno DVIGALO, 2 kom balkonska vrata Jelovica, 6 kom okno Jelovica. U 696-060 492 TOK • Telefon Odvisnosti Kranj (064)326-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 Ugodno prodamo 17 m3 nakladalko za seno. B 800-391 493 Prodam dobro ohranjen SEKULAR. "B" 725-928 510 Prodam KOPALNIŠKO PEČ in PRALNI STROJ.-Hr 451-215 519 Prodam STROJČEK za preoblačenje gumbov, primeren za šivanje. B 718- 068 583 STROJ za sekanje usnja prodam, 691-503 584 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK 2 plin, 4 elektrika. B 730-008 597 GLASBILA Prodam DIATONIČNO HARMONIKO -MELODIJA po ugodni ceni. B 723-210 419 Prodam obnovljeno harmoniko (frajto-naricoj v brezhibnem stanju, cena 150.000 SIT. B 425-670 580 GR. MATERIAL Prodam strešno KRITINA "skril". V 622-654 426 Poceni prodam nova OKNA dvojna zapira, dim 1,25 x 1,25. W 549-109 428 GARAŽNA KRILA 200 x 216 prodam za 20.000 SIT. B 311-772_440 Prodam smrekov OPAŽ , LADIJSKI POD, vrtne in balkonske ograje. 641- 20 7 444 Prodam hrastov PARKET dim 650x80x22 in suhe bukove DESKE 30 in 50 mm. "B 731-007 470 IZOBRAŽEVANJE Instruiram MATEMATIKO in ELEKTROTEHNIKO za vse srdenje šole in fakultete. T? 041/510-985_531 Osnovnošolcem nudim pomoč pri učenju za vse predmete. "B 332-390 578 Uspešno instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. Tina, 411-070 586 NEMŠČINA poslovna korespondenca, konverzacija z native speakerjem, instrukcije. "B 312-520 590 ^■»^ radio EOSS Poučevanje diatonične harmonike z osnovami teorije. S 041/994-278, 061/841-559 600 KUPIM Odkupujemo smrekovo, jesenovo, ja-vorovo, češnjevo, hruškovo HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju BRAZDA d.o.o. "B 731-615,041/680-925 88 ŠROTAR za mletje žit in koruze kupim. B 697-010 ali 697-033 459 Kupim NJIVO ali TRAVNIK v Bašlju ali na Beli. Bašelj 16 B 451-329 48o Kupim suhe PLOHE, javor, češnjo, bukev, vmanjši količini. B 743-956 499 ODKUPUJEM HLODOVINO HRASTA, BUKVE, SMREKE ter ostale listavce, nudim tudi odkup lesa na panju. 682-212, 0609/639-348 534 Kupim KOSILNICO SIP 135. B 451- 127 549 ODKUPUJEMO SMREKOVO, BOROVO IN BUKOVO HLODOVINO. PLAČILO MOŽNO TAKOJ. "B 641-412, 041/624- 96 2 25419 LOKALI KRANJ - na dobri lokaciji prodamo večji POSLOVNI PROSTOR, lahko tudi v dveh delih, vsi priključki, parkirni prostor, zelo ugodno! PIA NEPREMIČNINE B 212-719, 212-876 52 Oddamo: KRANJ skladiščni prostor 300 m2, cena - 600,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ (center) - poslovni prostor (trgovina) 63 m2 v 1. nad. in pisarne 70 m2 v 2. nad., K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (center) - poslovni prostor 30 m2 v pritličju objekta, cena = 250.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 NA GORENJSKEM, prodamo izredno dobro vpeljani gostinski lokal z vso opremo cca. 220 m2, veliko parkirišče, dobra lokacija, vsi priključki. Cena po dogovoru. GRADEX nepremičnine, 064/362-681, 041-607-014. KRANJ-mestno jedro: Oddamo več poslovnih prostorov v centru Kranja, možnost trgovske ali gostinske dejavnosti, tudi pisarniški prostori. ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041 /755-296. KRANJ - BRITOF: Oddamo v najem gostinski lokal 40m2, lepo urejen z letnim vrtom. Odkup inventarja. ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296. HRUŠICA poslovno prostor - trgovina, 107 m2, z uporabnim dovoljenjem, prodamo za 8.200.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) MOJSTRANA urejen poslovni prostor, primeren za trgovino ali mirno obrt, 70 m2, lastne sanitarije, ugodno oddamo za 50.000 SIT / mes. POSING 064 863 977 (www.posing.si) POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ Center oddamo 300 m2 poslovnih površin, primernih za diskoteko f it— ness ali diskont, dostop z avtomobilom, 250.000 SIT/mes, KRANJ Glavni trg trgovski lokal 24 m2, 100.000 SIT/mes.letno predplačilo, KRANJ Planina III oddamo opremljen trgovski lokal 25 m2, 60.000 SIT/mes, POSLOVNE PROSTORE PRODAMO KRANJ Planina III manjši opremljen trgovski lokal 25 m2, vsi priključki, 9 mio SIT, KRANJ Center poslovno stan. hiša, 540 m2 uporabne površine + parkirišča ugodno prodamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 566 OBLAČILA Prodam nerabljen ženski KRZNENI PLAŠČ - nerc, cena po dogovoru. B 743-818 422 Poceni prodam žensko krzneno in usnjeno JAKNO št.42, ter KUČMO iz polarne lisice. B 801-706 427, Rija - damska POROČNA OBLAČILA, našle nas boste v Naklem, vsak dan od 16 do 19 ure. B 472-737 437 Prodam novo MOŠKO OBLEKO in TRI PLAŠČE, 6000 SIT. B 714-519 520 Rodio Triglav 96 GOREMSKn 89.8 Je/cniee. 1111.3 noninj iwi 1 i»orw Gostinski lokal v centru Kranja takoj zaposli dekle za strežbo pijače. "B 225-690 160 KRANJ - POSEBNA PONUDBA! - na dobri lokaciji oddamo POSLOVNI PROSTOR, namenjen za gostinsko dejavnost, cca. 100 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE B 212-719, 212-876 270 Poslovni prostor oddam v najem cca 160 m2, pisarna, sanitarije, 2 km iz Škofje Loke v smeri Železniki ob glavni cesti. B 621-524 471 V NAJEM dajemo skladiščne prostore 400 do 600 m2 na Primskovem. BON nepremičnine TP 362-990, 041/331- 886 486 POSLOVNI PROSTOR, primeren za predstavništvo, trgovino ipd. oddam v najem na frekventni lokaciji med Šk. Loko in Medvodami. B 041/895-075 530 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz H u L 1 1 %w mm studio 161 31 30 marketing 161 30 60 Verjemite ali ne... W RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina m,i 91,2 91,2 OTR. OPREMA Prodam kombiniran VOZIČEK Peg, KENGURU in TORBO, vse dobro ohranjeno. S 403-117 508 Prodam otroški VOZIČEK (kombin.)zra-ven dežniček ter nahrbtnik za nošenje otroka. 041/250-605, po 18. uri, 323-891 579 OSTALO Kmečka zakonca, srednjih let, nudita oskrbo starejšim ljudem, lahko s kmetijo, brez naslednikov, kjerkoli na Gorenjskem. Šifra: DOMAČINA 319 TAO sprostitev za ženske po binarnem sistemu v dualističnem razmerju. V 041/247-919 461 Oddamo GROB blizu vhoda mestnega pokopališča Škofja Loka. B 241 -663 Podarim nekaj rekvizitov za pustovanje. •B 620-607 496 Prodam LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, O 061 /611 -078 Prodamo: v PODLJUBELJU počitniško hišico staro 28 let, vel. 7 x 7 m na parceli 750 m2, cena = 12,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 RADOVLJICA, nadstandardna, 220 m2 na parceli 500 m2, praktično nova, z vsemi priključki, zelo urejena hiša in okolica, takoj vseljiva, vredna nakupa. Cena: 35 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 BLED samostojna hiša, 220 m2 na parceli 650 m2, 20 let, vsi priključki, sončna lega, mirna in urejena okolica Cena: 37 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 BLED- Bližnja okolica: Prodamo hišo primerno za vikend - dve ločeni dvosobni stanovanji, vsi priključki. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 TRŽIČ - MESTNO JEDRO: Prodamo starejšo meščansko hišo, v zelo dobrem stanju, lepa lokacija, potrebna manjše adaptacije. Cena: zelo, zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296 RADOVLJICA: Prodamo zelo lepo nadstandardno-luksuzno hišo, lahko dvodružinsko, 270m2 stanovanjske površine, 550m2 parcele lepo urejene. Cena: po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-okolica: prodamo več stanovanjskih hiš, različnih dimenzij in različnih cenovnih razredov. ITD+NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 KRANJ - KOKRICA prodamo manjšo obnovljeno visoko pritljično hišo na parceli 538 m2. STANING 064 242 754 KRANJ - PRIMSKOVO prodamo polovico lepo vzdrževane in obnovljene hiše cca 105m2 C.K.,TEL., z vrtom in garažami za 18 mio SIT. STANING 064 242 754 RADOVLJICA - PREDTRG prodamo NOVO visokopritljično hišo 11x 8m lepo izdelana lahko 2 stanovanjska) na sončni parceli 500m2 za 35.000.000SIT. STANING 064 242 754 PODNART prodamo hišo v podaljšani III. gradbeni fazi 360 m2 na parceli 700+2300m2 za 16 mio SIT. STANING 064 242 754 KRANJ - OREHEK prodamo zazidljivo parcelo 1160m2 za poslovni ali poslovno stanovanjski objekt. STANING 064 242 754 V OKOLICI KRANJA PRODAMO ZAZIDLJIVE PARCELE RAZLIČNIH KVADRATUR. STANING 064 242 754 KRANJ ALI OKOLICA KRANJA KUPIMO MANJŠO ENODRUŽINSKO HIŠO. STANING 064 242 754 PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 tel.:064/656-030, 622-318 PE. KRAMI, Zoisova 1, tel.:212-719 wvm.pia-nepremicnine.si/ PRIDELKI Prodam balimo SENO, SILAZNA BALE in PRAŠIČA za zakol. B1 730-170 236 Prodam beli in rdeči jedilni KROMPIR. B 620-493 425 Prodam drobni KROMPIR in ZELJE v glavah. Rozman, Križnarjeva 6, Stražišče Kranj 469 POSESTI KMETIJSKA ZEMUIŠČA, lahko večje kvadrature, odkupimo za gotovino. B 064/368-000,041/640-949 (3 Prodamo: v SENIČNEM pri Golniku na parceli 1.200 m2 začeto gradnjo (temelji) za 13,5 mio sit, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: STRAŽIŠČE - 17 let staro hišo, moderne gradnje, na parceli 850 m2, za ceno 55,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Čirče) - hišo dvojček 13 x 6 m na parceli 540 m2 za 32,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini KRANJA podkleteno visokopritlično hišo z izdelano mansardo na parceli 570 m2, možna menjava za več stanovanj, cena = 39,0 mio sit, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini NAKLA - atraktivna, moderno grajena hiša 13 x 9 m s prizidkom garaže, stara 9 let, zraven je dotrajana hiša za nadomestno gradnjo, na sončni parceli 2.100 m2, cena = 54,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: PODBREZJE - stavbno zemljišče 1.433 m2 po 4.500,00 SIT/m2, CERKLJANSKA DOBRAVA - 2.500 m2, možno deliti na več parcel; v okolici TRŽIČA - zazidljivo parcelo 2.400 m2, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 78 Prodamo: v PODLJUBELJU počitniško hišico z gradbenim dovoljenjem, zgrajeno do III. gr. faze, tri etaže po 60 m2 na parceli 535 m2, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 PLANINA POD GOLICO (Jesenice) -Prodamo manjšo stanov, hišo, parcela 686 m2, garaža. Cena: 13.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863-312; 041 673 - 048 JESENICE - Prodamo 1/2 st.hiše 130 m2 upor.p., parcela 300 m2, garaža, CK, renovirana mansarda. Cena: 13.000.000 SIT. ASGARD Tel.. 064 863 - 312 ; 041 673 - 048 JESENICE - center - Prodamo dvosta-novanjsko hišo 345 m2, parcela cca 6000 m2, telefon, CK, ima dve garaži, možnost poslovnih prostorov. ASGARD Tel. 064 863 - 312; 041 673 - 048 DOSLOVCE - Prodamo dvostanovanjs-ko hišo, 250 m2 uporabne površine, parcela 1000 m2, dve garaži, novo. Cena: 25.000.000 SIT ASGARD Tel. 064 863 - 312; 041 673 - 048 GOZD MARTULJEK novejšo enodružinsko hišo, 160 m2, na parceli 360 m2, prodamo za 19.900.000 SIT, v račun vzamemo stanovanje na Gorenjskem ali v Ljubljani. POSING 064 863 977 JESENICE, KRANJSKA GORA, BLED, KUPIMO MANJŠO HIŠO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO! TEL.: 064 863 150 ŠKOFJA LOKA - POLJANE prodamo zazidljivo parcelo 970 m2, z gradbenim dovoljenjem, za 7.000.000 SIT POSING 064 224 210 (www.posing.si) ŽELEZNIKI ob glavni cesti prodamo zazidljivo parcelo 841 m2, z lokacijskim dovoljenjem za gradnjo gostinsko stanovanjskega objekta, za 5.500.000 SIT. POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ NAKLO prodamo lepo urejeno pritličje hiše, 101 m2 stanovanjske površine, 9 m2 kleti, 300 m2 parcele, za 13.500.000 SIT. POSING 064 222 076 (www.posing.si) NA RELACIJI MEDVODE, KRANJ, ŠKOFJA LOKA IŠČEMO HIŠO ZA NADOMESTNO GRADNJO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO. GOTOVINA TAKOJ! POSING: 064 224 210, 064 222 076 PODLJUBELJ, SEBENJE, prodamo več zazidljivih parcel različnih cenovnih razredov, ravna in sončna lega. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 DOLENJE NOVAKE - Dva kilometra od smučišča Črni vrh prodamo gostinski in stanovanjski objekt - gostinski objekt: 450 m2, 9 sob s kopalnico, 150 m2 zimsko letni vrt, stanovanjski objekt velikosti 9x12 m, parcela 45.000 m2. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 PRIMSKOVO - prodamo vrstno HIŠO, cena 290 000 SIT. BON NEPREMIČNINE B 362-990, 041 /331 -886 333 ŠORLIJEVO NASELJE - prodamo vrstno hišo, cena 500 000 DEM. BON NEPREMIČNINE "B 362-990, 041/331-886 338 OREHEK - prodamo zazidljivo parcelo, primerno za obrtno dejavnost, cena 200 DEM m2. BON NEPREMIČNINE B 362-990,041/331-886 341 Kupimo v okolici Kranja 800 m2 zazidljive parcele. BON NEPREMIČNINE B 362-990,041/759-003 342 POD GORAM - Brezje, Begunje - kupimo hišo ali vikend do 200 000 DEM. BON NEPREMIČNINE & 362-990, 041/759-003 345 V Ljubnem oddam novo dvostanovanjs-ko HIŠO v najem. 324-088, 040/292-825 429 FUŽINA - TREBIJA poceni prodamo starejšo hišo. B 731-616 500 Kupimo ZEMLJO ali PARCELO za manjšo hišo, kjerkoli v širši okolici Kranja. B 061/842-451 612 DOMŽALE -2 km iz centra, prodamo stanovanjsko HIŠO, ob gozdu. B 061/720-721 in 041/618-796 542 KRANJ Center v lepi, mirni soseski prodamo samostojno vis.pritlično hišo z lepim razgledom, (20 let) 180 m2 uporabne površine, parcela 531x62, cena 42 mio SIT, KRANJ okolica-Besnica prodamo enonadstropno hišo (9,80x 10,20 m) na parceli cca 1000 m2, hiša je potrebna obnove in imn nedokončano zgornjo etažo, 22 mio SIT, kranj Prims-kovo v mirni soseski prodamo vzdrževano, vrstno, enonadstropno hišo (8x10 m) z izdelano mansardo, podkletena, CK olje, 28 mio SIT, KRANJ Primskovo ugodno prodamo dvostanovanjsko hišo dvojček na lastni parceli 500 m2, podkletena, garaža, CK olje, (24 let), 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 369-333,041/333-222 559 KRANJ CENTER prodamo poslovno stan. hišo, 540 m2 uporabne površine z lastnim parkiriščem in garažo, 65 mio SIT, RADOVLJICA v urbanem mirnem naselju prodamo novejšo visokoprilično hišo na parceli 480 m2 (11x8m), 36 mio SIT, SENIČNO v mirnem, zelenem okolju prodamo novejšo pritlično stan. hišo na parceli 402 m2, uporabne poršine 212 m2, 100 m2 gos. površin, 33 mio SIT, BLED center prodamo samostojno, enonadstropno hišo, delno nedokončano, 350 m2 uporabne površine, na parceli 1000 m2, možna ureditev apartmajev ali več stanovanj, plačilo po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 560 KRANJ okolica 2 km, prodamo obnovljeno vis.priti, hišo-dvojček, 150 m2 uporabne površine, 320 m2 lastne parcele, 22,5 mio SIT, KRANJ Stražišče prodamo 3/4 starejše hiše z lepim razgledom in malo vrta, cca 130 m2 uporabne površine, 14,9 mio SIT, KRANJ Planina I prodamo enonadstropno hišo dvojček na parceli 200 m2, 280 m2 uporbne površine, primerno za poslovno dejavnost, 28 mio SIT, BRITOF prodamo visokopritlično hišo potrebno obnove na parceli 1029 m2, 19 mio SIT, ŠENČUR ugodno prodamo novejšo hišo 12x6 m (P+M), z vrtom, manjšo delavnico in garažo na parceli 2000 m2, 140 m2 bivalne površine, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 562 GORENJSKA kupimo enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kupca, KRANJ kupimo vrstno hišo na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo, KRANJ z okolico najamemo hišo za podjetnika z družino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 563 BLED okolica sončo zaz. parcelo ob zelenem pasu, 1005 nr>2, 9500 SIT/m2, VISOKO prodamo več zaz. parcel z gradbeno dokumentacijo, inf. v agenciji, GORICE ZALOG prodamo zaz. parcelo 455 m2, 8000 SIT/m2, HOTEMAŽE prodamo večjo zaz. parcelo ob zelenem pasu, 10.000 SIT/m2, ŠKOFJA LOKA okolica prodamo zazidljivo parcelo z nadomestno gradnjo, 973 m2, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 564 PARCELE KUPIMO GORENJSKA zazidljive parcele za gradnjo hiš ali vikendov. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 565 ŽABNICA okolica, prodamo nedograjeno stan. hišo, IV. grad. faza, 175 m2 površine, 815 m2 zemljišča. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 573 vsak ponedeljek ob 9* in 18. uri AVTO S0U i%mm 311-035 221-222 ŽELEZNIKI Zalit Log prodamo starejšo kmečko hišo, obnovljena, 147 m2 površine in cca 7500 m2 zemljišča. PIA NEPREMIČNINE 656-030, 622-318 574 LOG nad Škofjo Loko prodamo starejšo hišo primerna za vikend 47 m2 bivalne površine, na parceli 318 m2, vsi priključki, cena zelo ugodna. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 575 ŽELEZNIKI Strudeno, prodamo 2 parceli v izmeri 4300 m2 od tega 926 m2 kmetijskega zemljišča. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 576 BLED center prodam novo HIŠO z apartmaji. B 041/661-873 588 Prodam starejšo adaptirano HIŠO, lahko dvostanovanjska na parceli 500 m2 v Stražišču. B 310-246 592 KRANJ POSEBNA PONUDBA!! na odlični lokaciji prodamo komunalno urejeno zazidljivo parcelo(nadomestna gradnja), 1200 m2, primerno za poslovno dejavnost. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 616 PRIREDITVE ZABAVNO in DOMAČO GLASBO s petjem vam za vse priložnosti nudi trio. "B 312-327 275 POSLOVNI STIKI Kupim delnice Jelovice, Iskra Mehanizmi, nudim takojšnje plačilo, B 491-487 108 Po Gorenjski nudimo POSOJILA na čeke. Gotovino prinesemo na dom. B 061 /121 -6940 ion 041 /206-956 515 Prodam delnice hranilnice Lon. B 557-578 585 RAZNO PRODAM NOVO SOLINGEN POSODO ugodno prodam. V 431-673 es DRVA, cela, razžagana. lahko z dostavo, prodam. B 222-636 340 Prodam raztegljiv KAVČ, ŠIVALNI STROJ na nožni pogon in SUŠILNI STROJ Candv, cena 50.000 SIT. B 561-461 430 Prodam PLINSKO PEČ in TEKAŠKE SMUČI. TT 738-419 431 Prodam OMELA za čiščenje vseh vrst peči in dimnikov. B 061/823-107 432 Prodam kletke za prepelice , manjšo traktorsko prikolico, avtoradio. B 557-977, 041/515-857 554 Prodam več rabljenih VRAT, okno ter brejo kravo simentalko. "B 723-427 601 STAN. OPREMA Prodam sedežno garnituro z ležiščem lepo ohranjeno in spalnicos petdelno omaro vse v dobrem stanju, cena simbolična po dogovoru. Goenz Miro, Zlato polje 3-O-212-184 79 Prodam kuhinjo po zelo ugodni ceni. Ažman, Studenčice 23, Lesce 49a Prodam pisarniško oz. računalniško mizo. B 041/904-843 598 SPORT SNOVVOARDI novi samo 17.600, rabljene DRSALKE, SMUČI, PANCARJI, ugodno. RUBIN Kokrica, 245-478 553 STORITVE ROLETE, ZALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahko naročite na "B 211-418 ali 041/732-519 2 ^Tli Tudi v letu 2000 boiuo z vami vsak dan 24 (Štiriindvajset) ur na dan n.iiliiii. 1 1 in 11.11. .11111 nivcjši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE 9«~ni*»««i«nni. 24 w ivi dan mi U 0 56 Ux marketing 06 t 32 S5 1X1 ftwparotiMDISK: mi 33 12 31 o-niaR: sitv^sfeLnei Mil UM I: hM|E/ .Hmt«eft?-lv,s! k Našli nas boste v srcu Gorenjske -GTV gorenjska televizija, Nikole Tesle 2, p.p. 181, 4001 KRANJ TELFTEKST STRANI, VI0E0STRANL TV REPORTAŽE, V1M0SP0TI, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PRtoSUVTTVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE Ali "CELOVEČERNI RIM" m* maiTMtm srrvnato ***** «*• m SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. B 242-037 in 041/691-221 3 SELITVE, RAZNI PREVOZI do 2 t, 4m dolžine, ugodno. "B 041/571-295 9 OBNOVA KUHINJ IN OSTALEGA POHIŠTVA. B 431-673 64 Vodoinstalaterska dela v kopalnici, hiši, razna popravila. Naredimo strokovno, cene solidne. "B 041/564-946 109 Vodovodne instalacije in centralne kurjave z bakreno napeljavo izdelujemo na novo in obnavljamo stare, kompletno obnavljamo kopalnice. B 831-124, 041/582-244 132 Sprejmem ZIDARSKA DELA, ADAPTACIJE in POLAGANJE PLOŠČIC. Možen takojšen pričetek del. B 632-437 135 ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE - hitro in ugodno! "B 041/865-112 SENČILA ASTERIKS, Senično 7,Križe, B 555-170, 557-881, 041/733-709 -ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času! 153 SANIRAMO DIMNIKE z vstavitvijo nerjavečih tuljav (rostfrei). Dimniki so primerni za vse vrste kurjave, z njimi odpravimo kon-denz in črne madeže. "B 041 /643-925 KNAUS SISTEM: izdelujemo postrešna STANOVANJA, predelne stene, spuščene strope, izvajamo tudi vsa ostala zaključna gradbena dela na hišah. B 041/643-925 256 PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE, pohodne REŠETKE in ograje izdeluje GELD d.o.o. Jesenice, "B 806-026 287 MONTAŽA SAT SISTEMOV (analogni, digitalni, vrtljivi, tiskni itd), garancija 12 mes., gotovinski popusti, obročno odplačevanje. B 061/823-176, 041/736-701 322 Kombi prevozi in manjše selitve. "B 223-420,041/631-776 433 TV SERVIS NOVINEC KRANJ, popravljamo televizorje poceni in kvalitetno. Pridemo na dom. B 331-245 448 Polagam keramiko hitro, kvalitetno, po konkurenčni ceni. B 241-596, 041/714-817 Adaptiramo hiše, posamezne prostore, podstrešja, opravljamo vsa zidarska dela ter različne fasade. B 241-013 472 PREVOZI, SELITVE, POMOČ PRI NATOVARJANJU, HITRO IN UGODNO. B 041/737-245,325-794 484 PREVOZI, SELITVE, POMOČ PRI NATOVARJANJU, HITRO IN UGODNO. B 041/737-245,325-794 485 NAJ BO LETO UREJENO, V FRIZERSTVU LENA, PRIČESKO NAREJENO. B 323-560 504 IZDELAVA KNAUF PREDELNIH STEN, STROPI in KOMPLETNIH POSTREŠNIH STANOVANJ, MONTAŽA OKEN in VRAT ter ARMSTRONG STROPI. Šuštar Roman, B 041/721-570, 064/227-050 507 ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi dragega moža, očeta, brata in strica ALOJZIJA NOVAKA s Podreče 53 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Tonetovim sodelavcem Iskre Ero za izkazano pozornost. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju za hitro nudeno pomoč, g. župniku Janezu Šavsu iz Mavčič za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Kranjskega kvinteta za lepo petje in pogrebni službi Navček. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ohranili ga bomo v lepem spominu. VSI NJEGOVI Podreča, Jama, Breg ob Savi, Drulovka ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame in stare mame ANICE KUKOVEC iz Britofa pri Kranju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnjo pot. Posebno sosedom, gospodu župniku, Mimici in Tonetu Tišlerju ter gospe Ivici in Tonetu Arvaju. Mož Stane in sin Igor z družino Britof, Kranj, Križna Gora, Sp. Besnica ZAHVALA V 86. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, stric, bratranec in boter JANEZ ZOR iz Moš Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala dekanu g. Hostniku in g. Dolžanu za molitve na domu in sv. maše. Župniku g. Kralju za lepo opravljen pogreb in molitve. Pevcem, upokojencem, pogrebni službi, vsem imenovanim in neimenovanim, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta, sina, starega očeta, brata, strica, tasta, svaka in prijatelja ALOJZA POTOČNIKA iz Nemilj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam stali ob strani ter dragega pokojnika tako lepo in v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za cvetje, sveče ter izrečena ustna in pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku, pevcem mešanega pevskega zbora sv. Tilen iz Besnice, članom LD Jošt ter podjetju Navček za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi osebju Nevrološke klinike Kliničnega centra v Ljubljani za skrb in nego v poslednjih dneh. Iskrena hvala podjetju Sava Kranj, bivšim sodelavcem Forme in ostalim, vrtcu in OŠ Železniki, podjetju MB - Naklo, KS Podblica ter ostalim sovaščanom. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Nemilje, Rudno, Radovljica, Mlaka pri Kranju, 5. januarja 2000 VEDEŽEVANJE - svetovanje, "šlogan-je" iz kave, razlaga sanj, izračun srečnih številk, zaščita proti negativnim vplivom -vse to na našem naslovu! B 041/821-395, DANIELLA 511 SLIKOPLESKARSKE STORITVE po tržnih cenah, strojno glajenje - beljenje. "B 0609/652-264 518 STROJNI TLAKI, ESTRIHI, STROJNA KLASIČNA in HIDRO IZOLACIJA, NAJNOVEJŠA TEHNOLOGIJA. HITRO in UGODNO! Inf. NON STOP na "B 041/686-714 523 ZIDARSTVO i FASADERSTVO IZVAJA VSA GRADBENA DELA, NOTRANJE OMETE, FASADE...z materialom ali brez. "B 227-031, 041/760-614 533 Izdelujem PROJEKTE za novogradnje, adaptacije in opremo lokalov. B 041/525-240 581 Izdelujem balkonske ograje raznih mer in po želji stranke. B 061/750-1119 595 STANOVANJA RADOVLJICA - oddamo popolnoma adaptirano, na novo opremljeno večje 2 ss, 80 m2, na odlični lokaciji, z vsemi priključki, RADOVLJICA - oddamo 1 ss, 37 m2, zelo ugodno! PIA NEPREMIČNINE "B 212-719, 212-876 49 Kranj, Zlato polje ali Planina, kupimo garsonjero ali manjše enosobno stanovanje, obvezno CK. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina I, prodamo opremljeno garsonjero 25,00 m2 v 2. nadstropju, vsi priključki, kopalnica z oknom, v sobi parket, vseljivo po dogovoru, cena 6,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina - nujno kupimo enosobno stanovanje, obvezno z balkonom, za že znane resne interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Hrastje - prodamo prenovljeno enosobno stanovanje s kabinetom 48,40 m2 v 2. nadstropju, povsod parket, vseljivo po dogovoru, cena 7,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina I - prodamo dvosobno stanovanje 63,10 m2 v 5. nadstropju, po sobah parket, balkon, vsi priključki, vsel-jivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina, Zlato polje, okolica Vodovodnega stolpa - kupimo dvosobno stanovanje, vsaj 50 m2, obvezno CK in balkon, za že znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Zlato polje - prodamo praz.no, takoj vseljivo štirisobno stanovanje cca. 87 v 4. nadstropju, z balkonom, WC in kopalnica sta ločena, v sobah parket, prevzem možen takoj, cena 12,8 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Jesenice - prodamo popolnoma adaptirano, delno opremljeno trisobno stanovanje 69,92 m2 v 12. nadstropju, v sobah parket, kopalnica in WC ločena, zastekljen balkon, vseljivo po dogovoru, cena 9,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Zlato polje ali Planina - kupimo trisobno stanobanje ali dvosobno stanovanje s kabinetom, vsaj 70 m2. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, bližnja okolica - nujno kupimo zazidljivo parcelo, velikosti od 500 - 600 m2, za že znana resna interesenta. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Prodamo: KRANJ (Planina 1) - 2 SS 64 m2 v 8.nad, cena = 10,5 mio sit in 3 SS v 4. nad. za 13,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Vodovodni stolp) -2,5 SS 66 m2 v 2.nad., cena = 13,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: ŠKOFJA LOKA (Frankovo naselje)- 2 SS 63 m2 v pritličju, cena - 11,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini TRŽIČA stanovanje v mansardi in poslovni prostor v prizidku hiše, možna je tudi ločena prodaja poslovnega prostora ali stanovanja, vse informacije na agenciji K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ (Planina) - 1 SS 40 m2 na Planini 45.000,00 SIT/mes, predplačilo, - 2 SS + 2 K 89 m2 v 3.nad, z vso opremo za 70.000,00 SIT/mes, predplačilo, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 TRŽIČ, prodamo dvosobno stanovanje, 58 m2, staro 8 let. Cena: zelo ugodna. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 RADOVLJICA, novejše, popolnoma obnovljeno 2 sobno, 56 m2, z vsemi priključki. Cena: 12.7 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 KRANJ, 2,5 sobno, Planina, 65 m2. vsi priključki. Cena: 11.5 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 KRANJ, 3 sobno, 85 m2, vsi priključki, delno opremljeno, lepo vzdrževano, nizki bloki. Cena: 14 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 KRANJ garsonjera, 25 m2, vsi priključki, komplet opremljena. Cena: 6.2 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 KRANJ -PLANINA I,II: Prodamo lepa enosobna stanovanje,44m2 do 50m2, vsi priključki, vseljiva po dogovoru. Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296 TRŽIČ-MESTNO JEDRO: Prodamo popolnoma novo dvosobno stanovanje s kabinetom, I. nad., 55.53 m2, vsi priključki, možnost nakupa še garaže. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ- Planina I.: Prodamo več zelo lepih dvosobnih stanovanj, od 54-65 m2, vsi priključki, balkon., Planina II: dvosobno s kabinetom, III. nad., vseljivo junija. Cena: zelo ugodna. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-PLANINA I.: Prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, VI. nad., mirna sončna lokacija, vsi priključki. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 LESCE-ALPSKI BLOKI:Prodamo zelo lepo enosobno stanovanje-atrijsko, 43m2, vsi priključki in garažni nadstrešek. Vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296 RADOVUlCA-vila bloki: Prodamo zelo lepo enosobno stanovanje, IV. nad. 36m2, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/ 366-670 ,041/ 755-296 KRANJ: Kupimo več enosobnih, dvosobnih In trosobnih stanovanj za znane kupce-gotovina. ITD+NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 BLED-LESCE-RADOVLJICA-BEGUNJE: Kupimo več enosobnih, dvosobnih ali trosobnih stanovanj za znane kupce-gotovina.ITD+NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755296 TRŽIĆ-KOVORSKA-ZELENICA: Nujno kupimo trosobno stanovanje za gotovino. Vseljivo do 01.03.2000 . ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755- 296 ŠKOFJA LOKA-FRANKOVO: v novejših blokih kupimo lepo trosobno stanovanje za znanega kupca- gotovina. ITD+NEPREMIČNINE 064/366- 670, 041/755-296 GORENJSKA: Po celi Gorenjski iščemo stanovanjske hiše različnih cenovnih razredov za znane kupce. ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 KRANJSKA GORA prodamo obnovljeno in opremljeno 1 sobno stanovanje 32m2 s C.k. za 8.500.000SIT. STANING 064 242 754 Vodovodni stolp- prodamo 3ss, 65m2, 11,1 mio. Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 Vodovodni stolp, Šorlijevo naselje-kupimo garsonjero, ter 1ss in 2 sobno stanovanje. Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 PODLUBNIK- prodamo 1ss, J-lega, hitro vseljivo, 8,5 mio. Frast- nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 RADOVLJICA- kupimo 2ss ali 3ss, hitro plačilo. Frast-neprerničninska hiša 415 490, 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo 3ss, 85m2, 2. nad. nizek blok, zelo urejeno,14 mio. Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 ŠENČUR- prodamo novejše mansard-no 2ss, 55m2, 10 mio. Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 PLANINA - prodamo funkcionalno 2ss, 60m2, 2. nad, hitro vseljivo, cena 10,4 mio. Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 PLANINA - prodamo 1,568", 49 m2, 2. nad. cena 9,4 mio. Frast- nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 PANINA- prodamo 2ss, 51 m2, hitro vseljivo, 10 mio. Frast- nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 ZLATO POLJE: prodamo 2ss, 46 m2, 4. nad, 10 mio. Frast- nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 ODDAMO: Radovjica 2,5ss, Frast-nepremičninska hiša 415 491, 041/734 198__ BLED - Prodamo garsonjero v večsta-novanjski hiši. Ugodno! Cena: 3.500.000 SIT. ASGARD Tel. 064 863 -312; 041 673-048 JESENICE - Prodamo enosobno stanovanje, 38 m2, zastekljen balkon, CK-plin. Cena: 4.500.000 SIT ASGARD Tel. 064 863 - 312; 041 673 - 048 BOH. BISTRICA - Prodamo 3.s.st. - 1. nad., 90,30 m2, 2 x balkon, možnost odkupa še mansarde - 30 m2. Cena: po dogovoru. ASGARD Tel : 064 863 -312; 041 673 - 048____ RADOVLJICA - Cankarjeva ul. - Prodamo 3.s. st. v bloku, visoko pritličje, CK, 66 m2 upor. p., zastekljen balkon, tel. s št., stanov, je adaptirano. Cena: 12.300.000,00 SIT. ASGARD Tel.; 064 863-312; 041 673-048_ GOLNIK pri Kranju - Prodamo 3.s.st. v bloku 86 m2, lastna etažna CK, visoko pritličje, tel., balkon - 8 m2. Cena: 11.500.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 BEGUNJE - Prodamo 3s.st. v bloku, 79,52 m2, CK, balkon - pogled proti Bledu, l.nad., KTV, nadstrešek za avto. Cena: po dogovoru. ASGARD 064 863 -312; 041 673-048 SMOKUČ - Manjše mansardno, 1 sobno stanovanje - novo, 30 m2, CK, tel., balkon, lepa sončna lokacija. Cena 4.500.000 SIT. ASGARD TEL.: 064/ 863-312; GSM 041 673-048 KR. GORA - Tgc - Prodamo 2,5 s.st., 75 m2, CK, tel., balkon, KTV. Cena: 17.500.000 sit. ASGARD Tel.: 064 863 -312; 041 673-048 KRANJ - Planina I - Prodamo dvosobno stanovanje, 60 m2, II. nadstropje, balkon, CK. Cena: 10.400.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 -048 KRANJ - Prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma v bloku, CK. III. nadstropje. Cena po dogovoru! ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 -048 RADOVLJICA - Žagarjeva ulica - Prodamo dvosobno stanovanje, blok, 52 m2, I. nadstropje, 50 m2 vrta, telefon s številko, balkon. Cena: 8.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 -048 KRANJSKA GORA - Prodamo dvoinpolsobno stanovanje v hiši 100 m2 uporabne površine, lasten vhod, CK, garaža, adaptirano. Cena: 14.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 -048 BLED V ALPSKIH BLOKIH prodamo lepo, renovirano enosobno stanovanje, 35 m2, delno opremljeno, vsi priključki, čudovit razgled, za 8.550.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.poisng.si) JESENICE NA JAVORNIKU v nizkih blokih prodamo dvosobno stanovanje z balkonom, 59 m2, TA, tel., KATV, za 6.650.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.poisng.si) KRANJSKA GORA v naselju Slavka Černeta prodamo novejše dvosobno stanovanje, 57 m2, z vsemi priključki, opremljeno kuhinjo, za 14.000.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.poisng.si) BOHINJSKA BISTRICA dvosobno, obnovljeno stanovanje, v hiši, 56 m2, CK, pritličje, garaža, prodamo za 8.300.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.poisng.si) BLED ALPSKA, lepo trisobno stanovanje, z balkonom, 80 m2, v nižjem nadstropju, z vsemi priključki, prodamo za 200.000 SIT/ m2. POSING 064 863 150 (www.poisng.si) JESENICE HRUŠICA oddamo opremljeno enosobno stanovanje 40 m2, CK, TEL., KTV, za 35.000 SIT/ mes. POSING.: 064 863 150 (www.poisng.si) VEČJE ALI MANJŠE STANOVANJE NA GORENJSKEM TAKOJ KUPIMO! TEL.: 064 863 150 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK enosobno stanovanje 38,30 m2, z vsemi priključki in zastekljenim balkonom, prodamo. POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ PLANINA I lepo enosobno stanovanje 44 m2, vsi priključki, prodamo ali zamenjamo za dvoinpolsobno na Planini! POSING 064 224 210 (www posing.si) KRANJ PLANINA I takoj vseljivo dvosobno stanovanje 60 m2, vsi priključki, UGODNO prodamo! POSING 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ PLANINA II prodamo takoj vseljivo dvoinpolsobno stanovanje 83 m2, z vsemi priključki in opremo. Cena po dogovoru. POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ PLANINA I urejeno triinpolsob-no stanovanje 95,2 m2, z velikim atrijem in vsemi priključki, prodamo! POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ - TAKOJ KUPIMO GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE GOTOVINA. POSING 064 224 210, 064 222 076 KRANJ - prodamo večjo GARSONJERO, 33 m2. PIA NEPREMIČNINE "B 212-876, 212-719 50 ŠKOFJA LOKA - prodamo GARSONJERO, 28 m2, ugodno! PIA NEPREMIČNINE B'212-719, 212-876 51 ŠENČUR, prodamo 2 sobno STANOVANJE, 55 m2, dupleks, vsi priključki. B 411-652, po 16. uri 262 KRANJSKA GORA POSEBNA PONUDBA ! - na odlični lokaciji prodamo nadstandardno opremljeno 1 ss, 36 m2, CK, ugodno! PIA NEPREMIČNINE B 212-719, 212-876 269 KRANJ - na Planini I, II prodamo več dvosobnih STANOVANJ, kvadrature 50 -68, vsi priključki, ugodno! PIA NEPRE-MIĆNINE B 212-719, 212-876 :>n LJUBLJANA - na odlični lokaciji (center - Pržakova) oddamo nadstandardno 3 ss, 75 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE B 212-719, 212-876 272 PRODAMO - 1 ss, 37 m2, v Stražišču, Medetova ul., vsi priključki, cena 75 000 DEM. BON NEPREMIČNINE "B 362-990, 041/331-886 334 TRŽIČ - prodamo novejše 2 ss skabi-netom, 58.40 m2, cena 76 000 DEM BON NEPREMIČNINE "B 362-990, 041/759-003 335 Menjamo 2 ss, 60 m2, na Planini za garsonjero ali manjše 1 ss. BON NEPREMIČNINE "B 362-990, 041/331- 886 336 ČE ŽELITE TAKOJ PRODATI STANOVANJE ZA GOTOVINO POKLIČITE BON NEPREMIČNINE. "B 362-990, 041/749-501 344 RADOVLJICA - prodamo 2 ss, 52 m2, cena zelo ugodna. BON NEPREMIČNINE "B 362-990, 041/759-003 346 Oddam v najem v okolici Kranja starejšo stanovanjsko hišo, delno opremljeno, telefon, brez CK, pogoj predplačilo. TT 426-220 420 Oddam dvosobno stanovanje v Radovljici paru ali samski osebi, 80 m2, opremljeno, CK, KTV, telefon, 60,000 SIT + stroški. V 703-510, 041/526-76 3 460 MALI OGLASI Opremljeno garsornjero v Šorlijevem naselju v Kranju oddamo. B 061/667-958 med 18 in 19 uro 48t Na Drulovki pri Kranju prodam novo STANOVANJE, spodnji del stanovanjske hiše, 120 m2. B 324-642 sie BLED prodamo 2 ss v alpskih blokih, cena 10.800.000 SIT. BON nepremičnine, 362-990, 041/331-886 543 V najem ODDAM dvosobno STANOVANJE v Šorlijevem naselju v Kranju. B 355-622, zvečer 547 NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE IN GRADBENE DOKUMENTACIJE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj 555 KRANJ Planina II, lepo 2,5 ss, 79,8 m2/l, V-Z, 13 mio SIT, KRANJ Planina II 2 ss/VII, vsi priklj., balkon, 68 m2, 11 mio SIT, KRANJ Zoisova ul. 2ss obnovljeno, 54,5 m2/l., CK plin, 10,7 mio SIT, KRANJ Planina I 2 ss, 63,5 m2/VIII, vsi priključki, balkon, 10,5 mio SIT, KRANJ Planina I ugodno 3 ss, 78,90 m2/ll., vsi priključki, balkon SZ, 12,9 mio SIT, KRANJ Planina I vzdrževano 3 ss, 79 m2/V, prodamo ali menjamo za 2 ss z doplačilom, KRANJ Planina 1 2ss+2k, 89,90 m2 m2/PR + atrij, vsi priključki, 16,5 mio SIT, TRŽIČ 4 ss v hiši/l., 100 m2 +neizdelana mansarda 50 m2, CK olje, 11,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVLJICA, LESCE, ŠENČUR kupimo več manjših stanovanj za znane kupce, stanovanja so lahko tudi starejša ali potrebna večjih popravil. ŠKOFJA LOKA Hafnerjevo naselje KUPIMO 2,5 ali 3 ss za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 557 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ z okolico najamemo 1 ss za mlado družino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 558 ŽELEZNIKI Na Kresu prodamo garsonjero 24 m2, II. nadstr. vsi priključki, CK ogrevanje in toplovod. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 572 KUPIMO ŠKOFJA LOKA Podlubnik za našo stranko nujno kupimo za gotovino 1-sobno stanovanje. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 577 VARSTVO Iščem varstvo za 17. mesečnega fantka na svojem domu na Bledu. B 041/724-743 490 VOZILA DELI ZAVORE srednje za traktor Štore 404 ali 504. B 692-103 zvečer 438 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. B 241 -168, GSM 041 /730-939 16 VOZILA ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN PRENOS LAS-TNIŠVA. MARK MOBIL, D.O.O., 242-600, 041/668-283_4 ODKUP, PROAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Škofja Loka (bivša vojašnica) B 634-148 in 0609/632-577, 041/632-577_5 R 21 1.4 TL, 1.91, bela, 5 V, s. streha, reg. do 6/00, 560 000 SIT. AVTO LES-CE d.o.o., B 719-118 53 MARUTI 800 CITY STAR, 1.96, 50 000 km, 1. lastnik, reg. do 7/00, ohranjen, 460 000 SIT. AVTO LESCE d.o.o, B 719-118 54 GOLF III 1.8 GL, I.93, bel, 115 000 km, reg. do 10/00, 3 V, SV, CZ, SS, AR, EO, 1.195.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., B 719-118 55 VECTRA 1.7 TD, 1.96, bela, 5 V, klima, ABS, 2 x air bag, DCZ, AR, servisna, 1.860.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., B 719-118 se MONDEO 1.8 i CLX karavan, 1.94, rdeč, 1.lastnik, servisna, ABS, air bag, SV, CZ, ES, rolo, sani, reg. do 10/00, 1.295.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., B 719-118 57 LANTRA 1.6, 1.92, met. rdeča, servisna, klima, el. oprema, AR, servo, 755 000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., B 719- 118 58 MEGANE COUPE 1.6, 1.96, met. moder, 1. lastnik, servisna, nove gume, reg. do 5/00, el. oprema, air bag, 1.665.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., B 719-118 59 VECTRA 1,6 I GL PLUS, 1.96, 1. lastnik, servisna, 2 x air bag, ABS, SV, DCZ, ES, kot nova, 1.795.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., S1 719-118 eo r^GflNTflR ■PM Ci Bratov Ptaorctnik 10. NAKLO ■kV—J Te /fax:064/471-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH _ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽ.LCEV¥MOHROEF NIVA 1600, 1.94, 44 000 km, reg. do 5/00, bela, loki, pragovi, meglenke, 630 000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., "B 719-118 61 HYUNDAI ATOS 1.0, 1.98, met. moder, 22 000 km, reg. do 11/00, SV, DCZ, ES, TS, AR, 1. lastnica, servisna, 1.105.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., B 719-118 67 SAMURAI, 1.84, met. rdeč, 129 000 km, reg. do 12/00, loki, pragovi, meglenke, obnovljen, 395 000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., B 719-118 69 HYUNDAI SONATA 2.5 V 6, 1.99, nov model, 1. lastnik,reg. 4/00, 20 000 km, 2 leti garancije, bela, vsa oprema, usnja, tempomat, CD, ...garažiran, ugodno prodam. B 041/555-560 98 PEUGEOT 306 2.0, S 16, 1. lastnik, 1.98, reg. 10/00, bordo rdeč, 27 000 km, serv. knjiž., klima, ABS, el. paket, avtora-dio, garažiran, lepo ohranjen, ugodno prodamo! B 041/644-991, Jernej 99 MITSUBISHI COLT 1,2 GL, 1. lastnik, I.87, reg. do 11/00, srebrn, 215 000 km, redno servisiran, avtoradio, ohranjen, garažiran. B 041/644-991 100 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSi, 1. lastnik, 1.95, reg. do 5/00, kov. srebrna barva, 52 000 km, redno servisiran, 5 V, garažiran. B 041/644-991 101 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSi, 5 V, 1. lastnik, 1.96, reg. 8.3.2000, kov. vijolično-srebrne barve, 90 000 km, servisna knjižica, ohranjen, garažiran. B 041/644-991 102 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, 1. lastnica, 5 V, 1.91, reg. 4/00, el. stekla, 110 000 km, servisna knjižica,el. stekla, radio, ohranjen. B 041/644-991 103 HYUNDAI H 1 4 WD, nov, testno vozilo, 7 sedežni, vsa oprema - el. paket, klima, ABS, dvojni AB, kov. obrobe, alu, ...zeleno srebrne barve, ugodno! B 061/716-221 104 Prodam RENAULT SCENIC 1.6, RT, popolno opremljen, star eno leto, cena 2.6 MIO SIT. B 733-349, 041/758-961 107 ASTRA 1.4 IGL, 1.94, 105 000 km, 5 V, ES, modra, 82 KM, 895 000 SIT. AVTO LESCE d.o.o, B 719-118 i65 ODKUP, PRODAJA RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS. MEPAX d.o.o., B 323-298,041/773-772 282 Prodam JUGO 45, lepo ohranjen. B 0609/646-107 414 Prodam GOLF JXD, letnik 87, bel, solidno ohranjen, cena 260.000 SIT. B 041/350-163 417 Prodam OPEL KADET 1.3 GLS, letnik 86, karavan , reg. do 12/00, 141.000 km, bele barve. B 685-385 424 Prodam JUGO SKALA, letnik 90,80.000 km, reg. do 9/00, cena po dogovoru. B 561-899 439 Prodam JUGO 55, letnik 88, registriran 7 mesecev. B 733-494 447 GOLF II 1.3 B, letnik 86, temno rdeč, 110.000 km, reg do 9/00, 3 V, CZ, alarm prodam. B 061/627-454, 041/823-167 Robert 449 Prodam RENAULT ESPACE, letnik 96. « 546-105 456 R 5 FIVE, 1.95/7, rdeče barve, 28.000 km, nikoli poškodovan, sevisna. B 241-408 463 Prodam VOLVO 460 1.81, letnik 95, kovinsko siv, lepo vzdrževan, prvi lastnik, B 403-242 468 Prodam TIPO 1.6 IESX, letnik 93,bele barve, dobro ohranjen. B 558-447 474 FIAT TEMPRA 1.6 SX letnik 93, reg.do 15.12.2000, 640.000 SIT. AVTO MLAKAR & PODBORŠEK 224-540 475 FORD MONDEO 1.6 limuzina, letnik 97, 1.990.000 SIT. AVTO MLAKAR & PODBORŠEK 224-540 476 OPEL VEKTRA karavan 1.6, letnik 97, 2.190.000 SIT. AVTO MLAKAR & PODBORŠEK 224-540 477 MAZDA 323, letnik 91, reg.do 6.9.2000, 570.000 SIT. AVTO MLAKAR & PODBORŠEK 224-540 478 Prodam R 5 1.4, letnik 94, registriran do junija, rdeča. B 632-281 482 R 4 GTL, letnik 88, rdeč, ohranjen, nove gume, ugodno. B 451-762 487 Prodam osebni avto R 4, letnik 89. B 710-208 501 Prodam MB 280 S, LETNIK 73, 196.000 KM, potrdilo tehničnega muzeja. B 041/712-453 503 Prodam CORSO SVVING 10, letnik 97, 33.000 km, črna . B 330-447, 041/600-319 505 Zelo ugodno prodam FORD MONDEO, 1.94/10, reg. celo leto. B 702-240, 041/571-393_514 UGODNO PRODAMO: CLIO RL 1.2, 5 V, I.97, R 19 RT 1.4, 5 V, 1.94, MEGANE RL 1.4, 5 V, I.96, LAGUNA RT 1.8, I.95, MAZDA 323 karavan, 1.93. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije po B 064/428-0011 ali 428-0012 RENAULT PREŠA d.o.o, Cerklje 524 Prodam GOLF JGL, 1.81, neregistriran, vozen, celega ali po delih. B 312-045 527 Ugodno prodam JUGO POLY, 500 kg nosilnosti, reg. do avgusta, zelo lepo ohranjen. B 041/411-492 532 Prodam VW 1200 HROŠČ, 1.75, reg. do maja 2000. B 561-037 in 715-824, ugodno!_ 537 Ugodno prodam R CLIO 1.4 RT, 1.95, klima, nekaramboliran. B 242-577, 041/787-050 538 GOLF III 1.9 TDI, I. 94, bel, 3 v, reg. 10700, AB, SV, DCZ, ES, ohranjen, 1.395.000 SIT. AVTO LESCE, 719-118 550 A 6 1.9 TDI, I. 95, bel, reg. 12700, avt. klima, ABS. 2x AB, elek. oprema, ohranjen, 2.795.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 551 Prodam R 5 CAMPUS, I. 93, lepo ohranjen, 75000 km. B 423-112 561 Prodamo FORD FIESTO FUN 1.25 16 V, I. 96, 38000 km, 5 vrat, oprema FUN, športni sedeži, športno podvozje, radio, 2 x AB, spojler, cena 1250.000 SIT. B 563-245, 041/754-120 570 KOMBI TOYOTA HIACE 2.4, bele barve, ugodno prodam. B 041/627-750 593 OPEL ASTRA 1.7 D, bele barve, I. 93, 46000 km, dod. oprema, servo volan, AB, centralno zaklepanje, strešno okno, tonirana stekla, radio, blokada motorja, cena 820.000 SIT (8200 DEM). B 041/44-44-10 617 OPEL VECTRA 1.6 GL, bele barve I. 94, 23000 km, dod. oprema, CZ, tonirana stekla, klima, cena 1100.000 SIT (11000 DEM). B 041 /44-44-10 6ia FORD MONDEO 1.8 GLX 16 V, meta-lic barve I. 95, 6400 km, dod. oprema, elek. pomik stekel, CZ, klima, 2 x AB, servo volan, TONIRANA STEKLA, CENA 1.530.000 SIT (15300 DEM). B 041/44-44-10 619 Prodam KOMBI CITROEN 8+1, cena po dogovoru. B 712-214 621 ZAPOSLITVE Želite redno zaposlitev, s tedenskim izplačilom, za terensko delo, ni prodaja. B 557-995, 041/604-413 82 Zaposlimo dekleta za delo v baru, redno zaposlimo PRODAJALKO za delo v živilski trgovini. B 495-030 89 Takoj zaposlimo poklicnega VOZNIKA C in E kategorije za vožnje v mednarodnem prometu. B 525-360 115 Zaposlimo dekle v strežbi. B 558-909 134 Honorarno ali redno delo nudimo ZASTOPNIKOM NA TERENU. Delo je stimulativno, možnost napredovanja. Pogoji: poštenost, urejenost, lastni prevoz. Informacije na B 557-033 149 Iščemo natakarico za delo v okrepčevalnici. B 041/682-219 150 Iščemo študentko za delo v trgovini LOOK na Mestnem trgu 7, v Šk. Loki. Delo je za 4 ure dnevno za daljši čas. Prednost imajo kandidatke s srednješolsko izobrazbo, smer trgovski, ekonomski, aranžerski tehnik. B 651-200 199 lV0)lH%*I^lA Dinamično delo išče strokovnjake V podjetju DON DON se iitarajamo s proizvodnjo, distribucijo m prodajo dnevno svežega peciva. Slovenijo pokrivamo iz proizvodni« obratov v Kranju, Mariboru in Metliki. K sodelovanje pri povečanju obsega dejavnosti vabimo kandtdate/ke _za pogodbena delo_ PEK PECIVA V pekami v Stražišču v Kranju, zaposlimo delavce, slaščičarje, peke in kuharje, če imate delovne navade in ste se pripravljen) priučili našemu načinu dela v popoldansko - nočnem času, se prijavite na naš oglas lastnoročno napisane vloge z opisom dosedanji delovnih izkušenj pošljite na naslov-. RACUNOVODKINJA ali RAČUNOVODJA dobi delo 1 x tedensko oz. po dogovoru. Inf. na B 041/250-332 226 Redno zaposlimo KUHINJSKO POMOČNICO s prakso. B 422-000 227 Honorarno zaposlimo dekle za delo v kava baru v Šk. Loki. B 634-133 ?40 SMOLEJ d.o.o., izdelovanje pohištva in notranje opreme, Kovor, Pod gozdom 30, 4290 Tržič takoj ali po dogovoru zaposli KV MIZARJA; odslužen vojaški rok, vsaj 3 leta delovnih izkušenj, starost do 35 let in POMOŽNEGA DELAVCA; odslužen vojaški rok in 2 leti delovnih izkušenj, vsaj 2 leti delovnih izkušenj v lesarski stroki, starost do 25 let. Informacije samo osebno na sedežu podjetja! 250 ZASLUZITE 100.000,00 SIT na teden IN POSTANITE KOMERCIALIST za PRODAJO KNJIG -TRIDESET NASLOVOV POSLOVNIH USPEŠNIC DELO POTEKA PO VSEH SLOVENSKIH PODJETJIH, USTANOVAH IN INŠTTRJCUAH Z^GQTAVUAMQ: *30%PR0VTZUO " STALNE NOVE NASLOVE KNJIG * IZPLAČILA NA 14 ONi (PO PROMETU) * NAJBOUŠM REDNO ZAPOSLITEV Kandidati pokličite vsak delavnik med 10. in 15 uro SLOVENSKA ZALOŽBA št. 061/125 81 40,061/12580 43 STE IZ RADOVUICE, KRANJA, TRŽIČA ALI ŠK.LOKE? Imate srednjo šolo in ste mladi od 25-45 let? HONORARNO POPOLDANSKO DOLGOROČNO DELO iz področja trženja nudimo dvem osebam. B 041/636-295 545 V predmestju Kranja zaposlimo dekle za delo v šanku. Zaželjene izkušnje. B 041/855-721 567 ZA PRODAJO DODATNEGA ŠOLSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA NUDIMO REDNO IN HONORARNO ZAPOSLITEV. MOŽNOST OPRAVLJANJA PRIPRAVNIŠTVA (ekonomisti, trgovci). B 651-060, 041/637-492 571 Redno ali honorarno delo v telefonskem studiu. B 352-321, 721-762 Marička 591 KRANJČANI - INTERNET TRGOVINA-kogar zanima trženje naj pokliče B 334-168,041/843-537 596 V Begunjah zaposlimo PEKA PIZZ ter več NATAKARJEV oz. NATAKARIC za novo pizzerijo. AURELIJA d.o.o., P.P.11, 4000 Kranj 263 Honorarno zaposlim NATAKARICO za delo v dnevnem baru. B 041 /749-112 267 NATAKAR dobi redno zaposlitev, lahko pripravnik. Gostilna Bizjak, Zg. Bela 20 B 451-017 268 V Kranju iščemo osebo za delo na terenu. B 041/415-000 273 GOSTILNA AS zaposli več NATAKARJEV z znanjem tujih jezikov. Inf. na B 061/125-88-22 343 Najširši izbor artiklov vabi k sodelovanju potnika z lastnim prevozom. B 041/510-367 421 Iščem delo kot POMOŽNI DELAVEC, Jesenice z okolico. B 863-621 442 V gostilni in pizzeriji v Stražišču zaposlimo prijetno dekle. B 041 /330-041 446 V kolikor potrebujete redno zaposlitev in bi radi dobro zaslužili pokličite na B 041/645-186 458 POMOŽNO DELAVKO v kuhinji in NATAKARJA- ICO zaposlimo. Pisne ponudbe pošljite na MARGOS d.o.o., Delavska 2 b, 4208 Šenčur 462 Iščem NATAKARICO. B 422-882 465 Iščem delo za 4-6 ur dnevno, računovodstvo, komerciala, lahko tudi trgovina. B 041 /803-520 466 Lokal v okolici Kranja redno zaposli dekle ali fanta za delo v šanku z gostinsko šolo. Potrebujemo tudi dekleta za delo med vikendi. B 334-152, 041/682-235 473 Žensko za pomoč v gospodinjstvu dva do tri krat tedensko, iščemo. B 805-230 483 FORMA 5000, podjetje za uspešno promocijo trgovin išče S.P, D.O.O. za območje Ljubljane z okolico 5 PREDSTAVNIKOV in Kranja z okolico 2 PREDSTAVNIKA. Pisne ponudbe poščji-te na naslov FRANKO d.o.o., Vipolže 72, 5212 Dobrovo INFO 041/205-545; http://www.arctur.si/forma 5000/ 522 Zaposlimo VOZNIKA KAMIONA v mednarodni špediciji. Pogoj opravljen vozniški izpit C kategorije, šolska izobrazba ustrezne stopnje in smeri in dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Rok za vložitev prošenj je 15.1.2000 na naslov KOLI PSED d.o.o., Mednarodna špedicija, Savska cesta 22, Kranj 536 Zaposlitev in stanovanje nudimo dvema simpatičnima dekletoma za delo v gostilni. B 041/674-673 540 Iščemo SODELAVKO - TAJNICO, poslovno sekretarko. Pogoji: izobrazba ekonomske smeri, znanje angleškega jezika, poznavanje dela z računalnikom (Word, Exel) in osnove računovodstva. Pisne prošnje z dokazili pošljite na naslov Alja-nčič Nancy S.P, Cvetlična 3, 4202 Naklo - šivanje kopalk, do 17.1.2000 541 STE ZAPOSLENI in imate še nekaj prostega časa? POKLIČITE! Za vas imamo dobro plačano honorarno delo! B 041/768-939 544 Iščemo mlado dekle za delo v strežbi v Kranju. B 041/508-654 546 ŽIVALI Dobrim ljudem ODDAM 8 tednov starega PSIČKA mešančka. B 622-235 197 Prodam KOZLA belega brez rog in brejo kozo. Sitar, Šenčurska pot 27, Šenčur 423 Enoletne KOKOŠI nesnice prodam po 150 SIT. B 421-043 435 Prodam ČB TELIČKE. Podbrezje 160 B 731-310 436 PODARIMO MUCKA SIVE BARVE. B 332-766 445 Prodam malega PSIČKA vovkovca, cena 5.000 SIT. B 641 -476 450 Prodam zajce ORJAKE, stare pet mesec. B 421-394 451 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. B 332-329 467 Prodam ČB bikca starega 14 dni. Debeljak, Podbrezje 150, B 731-069 491 Dve TELIČKI stari 10 in 12 dni prodam. B 061/621-023 494 Prodam TELIČKO simentalko težko 110 kg. B 061/841-1513 502 ŠARPLANINCI, mladiči z rodovnikom, odlični čuvaji vašega doma. B 646-352 506 Prodam PRAŠIČA za zakol. Predoslje 46 B 241-014 513 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. B 312-295 521 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO simentalko B 401-307 525 Prodam srnasto KOZO, črno OVCO in ŽREBE Norik za rejo ali zakol. Žabnica 37 528 Prodam TELIČKO simentalko za rejo ali zakol. B 730-087 see Ugodno prodam KRAVO, domača krma. B 564-428, po 16. uri 569 Prodam BIKCA sivca 140 KG. B 0417528-423 sa? BREJE KOZE srnaste pasme prodam. B 723-448_sag Prodam težko brejo TELICO iz Planine. B 738-259 694 Prodam PRAŠIČKE težke okoli 20-25 kg. Zg. Duplje 26, 471-157 599 Prodam KRAVO BOHINJSKO CIKO B 721-319 602 Prodam težko brejo TELICO iz planine. B 738-259 615 Prodam BIKCA simentalca, starega 7 tednov. B 7 23-20 7 628 ŽIVALI KUPIM Kupim več BIKCEV mesne pasme, starih do 10 dni B 041 /935-754 415 Kupim BIKCA simentalca starega do 10 dni. B 623-248 4is Kupim do 100 kg težkega bikca simentalca. B 715-749 434 Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca. B 491-444 539 Kupim TELIČKA do 14 dni ter KRAVO ali TELICO januarja B 061/825-400 582 HADIO 913 FD RADIO KRANJ - 97,3 MHz gorenjski megasrček j 1.3 rit STEREO TOREK 9.20 OBISK NORVEŠKE PARIRAMENTARNE DELEGACIJE 10.20 CA NKA RJEV DOM 12.15 EIDIPHARM - MAGNEZIJ 13.20 TUDI JESENI JE LEPO 18.20 RAČUNALNIŠKE NOVICE 19.30 91J TURBO 21.00 POROČENA WWW: Hl'lP://www.radio-kranj.si E-mail: info@radio-kranj.si SREDA 8.40 GORENJSKI KVIZ 17.00 GREMO VLITE 19.30 ODDAJA O MOD! ČETRTEK 10.20 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE 13.20 ODDAJA O PROMETU 18.20 TO SO NAŠI 20.00 ODDAJA O KULTURI - PARNA S bo dežurna novinarka mmJUk Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel :041/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte. ■V/l I bomo pisali Halo, glas! Nevarna kranjska avtobusna postaja? Kranj, 11. januarja - O neprimerni lokaciji kranjske avtobusne postaje v tem mestu govorijo že več kot desetletje, vendar je kljub različnim načrtom niso niti razširili niti preselili na novo lokacijo. Bližnji stanovalci so nad obljubami številnih oblastnikov obupali, obiskovalci pa so oh prihodu v Kranj nemalo presenečeni, da "gorenjska prestolnica " ne premore večje avtobusne postaje. Prostorska stiska je neprijetna tako za voznike, kot tudi za pešce, ki so zaradi nepreglednosti nenehno v nevarnosti, da o smradu izpušnih plinov, ki so ga leta deležni bližnji stanovalci, niti ne izgubljamo besed. Vendar v nevarnosti niso le potniki in pešci v neposredni bližini postaje, ampak se je v dobrem letu izkazalo, da avtobusi ogrožajo sprehajalce in voznike, ki niso v njeni neposredni bližini. Lani je s postaje brez voznika odpeljal avtobus in povzročil nezgodo. Podobno se je zgodilo minulo sredo, o dogodku smo v kroniki petkove številke Gorenjskega glasa že pisali, ko je nekaj minut po 20. uri, s postaje odpeljal avtobus namenjen v Podrečo, kamor omenjenega večera ni prispel, saj se je že prej ustavi/ v bližnjem drevesu nasproti Gorenjske banke, presenečen pa je bil tudi mladi voznik, ko na postaji ni bilo več njegovega avtobusa. Kdaj bodo Kranjčani dobili novo avtobusno postajo, saj je sedanja na neprimerni lokaciji, premajhna in nevarna? Janko Knaflič, predsednik uprave podjetja Alpetour, je po dogodku dejal, da je tuja krivda izključena, saj je šlo za voznikovo malomarnost, ker je pozabil uporabiti varnostno zavoro. "Dosedaj težav s tem voznikom nismo imeli, vendar bo zaradi malomarnosti deležen disciplinskega ukrepa, poleg tega bo moral plačati materialno škodo, kije nastala na 12-tonskem avtobusu. Po prvih ocenah je je za dober milijon tolarjev, kajti avtobus je precej poškodovan, na srečo pa se je neljubi dogodek končal le z razbitim avtobusom, brez ostale materialne škode ali celo poškodovanih mimoidočih. Poleg tega moramo zavarovati tudi naše potnike, zato bomo v prihodnje morali premisliti o večji varnosti postaje in morebitni dodatni zaščiti, saj je postaja na klančini, njena pot v mesto pa je povsem odprta, "je pojasnil Knaflič. • Tekst, foto: R. Škrjanc GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si G.G. Enakopravnost je! Kdo trdi, da imajo direktorice in direktorji več privilegijev kot njihove tajnice (in sem ter tja kak tajnik)!? Na to temo je slovensko združenje tajnic lani pripravilo simpozij v Portorožu; z druge strani Atlantika pa nam svetovne agencije "furt na furt"dozirajo vesti o tem, kako direktorji (spolno) nadlegujejo svoje tajnice. Ali pa, da tajniki nadlegujejo direktorice. Dovoljeno za direktorja in tajništvo ■V? Kar se tega problema tiče, so na Gorenjskem, natančneje na Golniku v bolnišnici, stvari že postavili na svoje mesto. Direktor bolnišnice ni nobena izjema, kar se tiče rezerviranega parkirnega prostora tik ob vhodu v prostore strokovnih služb javnega zavoda. Prepoved parkiranja velja za vse, razen za direktorja in za tajništvo. Pravzaprav vse druge ustavi že rampa pri začetku območja bolnišnice, ob golniški pošti. In rampa je takšna kot vse rampe, zelo nerada se dvigne. G radio renc 6BD Gorenjska borznoposredniška dnttha d.d. ŽELITE KUPITI AU PROPATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z O&RE&TMI V BANKAH? »I KADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nas lahko vsak delavnik od 7. do 19. vre. NAREDITE KORAK -e: NAMI- *e. naprej KoroSka J3, Kranj te\.:330--101b, 30O-1CM6 Naslednji torek nova V KRANJCANKA Iz vsebine: - Župan z vami - Rokovnači v tretjem tisočletju - Znani Kranjčani: Rodbina Rebolj Mladinski mešani pevski zbor iz Besnice. GORENJSKA 1999-2000 WLAB Če (še) nimate priloge LETOPIS GORENJSKA 1999/2000, bo šlo težko Novo vprašanje in naslednjih deset nagrad Decembra lani, v torek, 21. 12., je izšla priloga LETOPIS GORENJSKA 1999/2000. Z naročniškim kuponom z naslovnice Gorenjskega glasa ste Vaš izvod letopisa že lahko prevzeli na najbližji od 58 gorenjskih pošt in prepričani smo, da imate GORENJSKO 1999/2000 že doma, "pri roki", in z njegovo pomočjo boste zlahka izbrskali pravi odgovor na nagradno vprašanje. Če GORENJSKE 1999/2000 še nimate: čimprej ponjo na pošto! "Podjetje, ki so ga leta 1989 ustanovili trije podjetni mladi Kranjčani, ...je danes z 20 tisoč artikli ponudnik največjega števila izdelkov na Gorenjskem. V ....je danes že več kot 50 zaposlenih, lani pa so ustvarili za 1,4 milijarde tolarjev prometa." To je, med drugim, zapisano v lanski decembrski prilogi Gorenjskega glasa LETOPIS GORENJSKA 1999/2000. Vprašanje s podvprašanjem: KATERA GOSPODARSKA DRUŽBA JE TO in V KATERO DOBRODELNO AKCIJO SE JE KOT VELIKI DONATOR VKLJUČILA? Za lažji odgovor o njej še en podatek: prav v vsakem letošnjem mesecu (torej dvanajstkrat) Vam ob nakupu v tem podjetju s kuponom iz Letopisa Gorenjska 1999/2000 odobrijo 7 odstotkov popusta! Odgovore izključno na dopisnicah pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj, do prihodnjega petka, 21. januarja 2000. Nagrade: 3x vrednostni bon za tisoč tolarjev; 3x ura igranja tenisa na pokritem igrišču Teniškega kluba Kranj; 4x Glasov elastični trak za rekreativce, vrhunski najkakovostnejši izdelek podjetja Bolero Oblak Kranj. Pravilni odgovor in izžrebance bomo objavili 25. januarja 2000. Na nagradno vprašanje v predzadnji lanski številki smo dobili veliko odgovorov, a kar 37 je nepravilnih. Ni bilo namreč dovolj poiskati, katerim gorenjskih gospodarskim družbam je že uspelo pridobiti mednarodni certifikat za okolje ISO 14001; sestavni del vprašanja sta bila še dva stavka z 206. strani v Letopisu Gorenjska 1999/2000 in je pravilni odgovor. OUARICA KRANJ, d.d., Britof 27, Kranj Zakaj smo omenili sedež družbe? Zato, da jo npr. lažje najdete v telefonskem imeniku. Pravilnih odgovorov je bilo 152, žreb je nagrade namenil: 1. - 3. nagrada (vrednostno pismo za tisoč tolarjev): Aleš Stare, Jesenice; Štefka Krivec, Zalog; Ermin Karner, Kranj; 4. - 6. nagrada (ura igranja tenisa na pokritih igriščih Teniškega kluba Kranj): Slavka Pernuš, Srednja Bela; Miro Frelih, Šenčur; Miha Bergelj, Kranj; 7.-10. nagrada (Glasov elastični trak vrhunske izdelave Bolero Oblak): Jasmina dehelak, Radovljica; Edvard Žnide-rič, Jesenice; Janez Kopač, Žiri in Jernej Nunar, Zgornja Bela. Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije VREMENSK#HAPOV[E^nroOREHi$KO Danes, v torek, bo oblačno, predvsem v gorah bo občasno rahlo naletaval sneg. Jutri, v sredo, bo v gorenjesavski dolini in v višjih legah pretežno jasno, po nižinah pa oblačno ali megleno. V četrtek bo spet povsod oblačno, nekaj jasnine bo sprva le v gornjesavski dolini. DAN TOREK SREDA ČETRTEK f Yi \ VREME ^ ..^ -v %AfJX T min / T max -4/-1 -6/-2 -7/-2