Koristen napotek
Čeprav smo že sredi februarja, podrobni rezultati gospodarjenja v lanskem letu še nisoznani. Predpisi namreč pravijo, da morajo delovne organizacije iz-delati zaključne račune do konca februarja. Takoj nato bo stekla široka razprava o gospodarskih do-sežkih v preteklem letu z namenom, da bi na osnovi doseženih učinkov iskali tudi poti za odpravo po-manjkljivošti in tako še bolj uspešno gospodarjenje.
Najširša razprava bo stekla v osnovnih sindikalnih organizacijah, ko se bo predvsem tam, kjer niso do-segli načrtovanih rezultatov, zaostrilo tudi vprašanje odgovornosti, kdo je kriv za nastalo stanje. »Ob ana-lizi zakijučnih računov v delovnih organizacijah bi morali postaviti tudi vprašanje, kako je vodstvo po-slovno vodilo organizacijo in kako je vplivalo na ra-zvoj samoupravnih odnosov. To je pot zaostrovanja odgovornosti vodilnih. Sem velik zagovornik vod-stvenih kadrov in zelo velik nasprotnik tega, da se jih kar takoj etiketira kot tehnokrate in samovoljneže.
Direktorjt morajo biti lokomotive v bitki za večjo pro-duktivnost, za dobre proizvodne programe, za večji izvoz in za razvoj samoupravljanja. Kdor je tak, je lahko direktor tudi tri mandate. Tako je moč odgo-vornost stopnjevati do ministrov v zvezi. Pred vsa-kim stoji namreč program aktivnosti in če jih ni uspešno uresničeval, mu recimo hvala. Imamo že dovolj kadrov, mlajših, izobraženih, prepričanih v socializem in samoupravljanje, dajmo jim zaupnicc, naj se izkažejo. Pred 15 leti takšne kadrovske re-zerve ni bilo, danes jo imamo. Samotak način bo dal rezultate. Če bi potegnili nekaj takšnih potez, bi do-segli odločilne premike,« je pred dnevi dejal pred • sednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc in takozeio konkretno opredelil pomembno temo, ki se.ji razprave ob zaključnih računih ne bi smele izogniti.
Ob tem pa se moramo zavedati, da je samo voija in pobuda vodilnih delavcev premalo, da bi ob koncu leta bile v zaključnem računu zapisane spodbudne števiike. Vsak zaposleni je odgovoren za svoj del posla, vsak ima, kot pravi Bulc, svoj program dela in aktivnosti. Zaključni račun ni nič drugega kot skupek naporov in prizadevanj vseh, pri čemer pa ima vsak tudi svoj del odgovornosti za opravljeno ali neoprav-Ijeno delo.
Za takšno analizo pa je potrebno igrati z odprtimi kartami. Podatki iz zaključnega računa morajo biti prirejeni tako, da jih bo razumel vsak. Zaključni račun ima namreč čez 400 postavk in nemogoče j^-da bi se delavec spoznal na vse zapletene kombina-cije številk. Tudi preveliko poudarjanje objektivnih težav ne bo vodilo k osvetljevanju siike gospodarjfr nja. Resda so nekatere odločitve (zamrznitev cen, večje stopnje amortizacije) precej vplivale na dose-žene rezultate, toda če bi iskali vzroke le v objektiv-nih dejavnikih, bi se močno oddaljili od pra^e podo-be. Zato moramo kritično spregovoriti o vseh vzro-kih, tako objektivnih kot subjektivnih, kajti le tako bodo razprave o zaključnih računih prinesle tudi ko-»cistne napotke za gospodarjenje v naslednjem ob-dobju.