137. Številka. Trat, v petek 20. jnija 1902. Tečaj XXVII fzh al a ••krst mm in. vero mM) Is pr lalkot, ob 1 ari IiftMu ca celo leto........M cm poi lete.........It t« flatrt lete........• srn ta mmc . ....... U a uoMao je plakntl naprej. oJoe om prilotone aarotataa M ae oeira. _ J o to lekarnah v Trato sa prodajajo K> »eaiasae iUrilke po C atotiak (t »•€.); Trtte pa po 8 atntink (4 avč.) Telefea itr. 17». Glasilo političnega društva „Eduoit" a le Mit Oileai ee raćaaajo po vrateh ▼ petita. Zrn »•<'-halH natočilo a primernim popni.tom Poaiaae, oamrtniee In javna aakealo do-■afl oglasi Itd. ae večonajo po pogodbe ▼al doplei aaj ae polil j aj o aratalitra lahukouBi doplei ae ne aprejsmajo Bokopiei aa aa vračajo. Saročaiao, reklamacije la ogleae epre* Jama apraralltv«. Naročnino in oglaaa )e plačevati loco Trat. CeadaHUe la tlakaraa se nahajate * al Id Oerintia iti. 12. Upravalltva, la eprejemaaje laaerater v ulici Molie plecolo It*. H, II. nailmt. PFraa talai^. -r la 1 ifatelj te odgovorni eorcije liata „Edinoat,, v Tre t Hrvatska politika. v. Kako ee hočejo Hrvatje braaiti e svojim dosedanjim programom ? Srbov ne morejo pridobiti žnjim. To pa je jedna glavnih slabosti j. L e n e s 1 o v a n i k a in proti -slovanska politika vzdržuje razpor in navkriije med tema n a r o d n o s t i m a, ali (če hočemo) dvemi veroizpovedanji! Tuji nasprotniki bi morali prisiliti to skupno pleme, da ee sporazumi kakor si bodi ! ! V to svrho bi bilo cel<5 primerno staro ime »Ilirije«. »Planinski Hrvatje« imajo to v prijetnem spominu iz-za Napoleonove dobe. In tisti, ki so ee v literaturi hoteli imenovati »Ilirce«, ho imeli vsaj dober polit čen okus, Se tudi eo se omejevali na nepolitično delovanje. No, kedar grozi sil* : kaj nam more biti do imena, če si le rešimo življenje ? Vprašanje, pa je, ali si morejo Hrvatje sami zagotoviti obstanek ? Dandanes gotovo ne, tudi če bi ugodna politika vse dežele hrvatskega državnega prava spravila pod krono hrvatskega kralja. Tudi če bi imela ta krona 10 in celo 20 milijonov duš naseljenja, bi ee sama ae mogla braniti proti mogočnemu navalu, grozečemu od Pangermanije. S*j Se Italija je danes le po imenu velevlast in potrebuje zaveznic. Ali moremo m;sliti, da se Ogrska ohrani sama od sebe ? Prazne sanje Madjarov! A na Ogrskem so vse ugodnejši prirodni in gospodarski pogoji za veČo politično skupnost. Dji se male politične skupine ne morejo vzdrževati, to čutijo tudi Črnogorci, kraljevi neki Srbi in knežji Bolgari bolj in bolj. Zato jih sili zunanja nevarnost v tesnejšo zvezo. To se tudi zgodi, pa naj tuji vplivi še toliko umetno netijo razpor ali navskrižja med njimi ! V okvirju avstro-ogrske monarhije ima pač zgodovinsko državno pravo tudi političen pomen, a to pravo mora imeti tudi moralno podporo!! A to dobć Hrvatje od najizdatniše strani, ako avstro ogerske 8rbe pridobi na svojo stran. Po avstro-ogrskih Srbih bi isti Hrvatje dobili moralno pomoč tudi od zunanjih 8rbov. PODLISTEK. MELITA. 28 Povest iz naše Spisal Josip Ergren Tomie; prevedel Kadi. Prvi del. IIL Jeli so na trati stojć in aedfe, mnogi so celo lažali po staro-grškej navadi, kakor je komu bolj ugajalo. Boljarska gospoda in gospe so napravili za-se posebno družbo; duh kaste se je pokazal tudi v tem neznatnem slučaju. Tudi domači grof je b:l največ v tem krogu, v katerem sta bila kakor privesek tudi glavar Dobrovoj in njegova vesel« ženica. Nekoliko oddaljeno od te dražbe, a v bližini ognja, na katerem so kuhaiji pekli svoje izvrstne pečenke, je bila zbrala ostala družba, večinoma iz Zagreba, povabljeni gosti, ki eo se bučno zabavali. Na strani te družbe je sedel na okroglej, bukovej kladi resen mlad lovec kakih tridesetih let, močnih mdečih brk, črnih oči in energičnega, samo »vestnega obraza. Nosil je navadno lovsko obleko is tirolskega sukna a isto takimi dokoleaieami. S svojim lovskim universal nožem je resni pohlepno a ražnja svežo pečenko, medtem ko mu je grof Slavomir, ki je maloprej prisid- Drugače bodo imeli Hrvatje veči del Slovan -stva proti sebi! In to trebs gledč na kritične dobe vsekakor dobro poštovati. Pomislimo nekoliko na usodo današnjega pol oženj a pruskih Poljakov! Ali si moremo misliti, da bi nasproti temu položeoju Slovenstvo ostalo dejanski indiferentno, ko bi ne kazala zgodovina na neprijetna dejstva? Simpatije v duhu gojč vsi Slovani do tlačenega dela poljskega naroda na Pcznanjskem; ali ni je tiste odločujoče gonilne sile ! In ta proganjani del Poljakov je prepuščen v bistvu sam sebi. Usoda poljskega naroda je hud nauk za slovanske narode. Ta usoda daje Hrvatom še poeebe razmišljati, da-si govori za Hrvate najugodnejše vsa zgodovina. I Slovanski narodi potrebujejo simpatij ; tudi neslovenskih narodov • Vso politiko si | morajo Slovani uravnati tako, da si pridobi takih simpatij ! Dokler bo vladal razpor med Hrvati in Srbi, ne bodo uživali simpatij med Štovani ne ti, ne oni! A pridobe si jih v istih mejah poprej Srbi nego Hrvatje, ker je v pravoelavnem Slovanstvu prepričanje, da se Srbi. bolj borč za elovansko politiko, za slovanske svetinje, nego Hrvatje. Nemci nasprotujejo seveda izvrševanju hrvatskega državnega prava, ker se boje, da bi ee morali boriti proti trdnejši trdnjavi, nego se kaže danes po deželah »planinskih« in ostalih Hrvatov. -Taktično je za Nemce bolje, da pred vsem sistematično iztrebljajo Slovenoe na Koroškem in da jih sSabč po drugih deželah. Tako imajo moči dovolj, d a se pripravljajo z h nadaljnje potiš pomočjo take politike, kakoršno izvršuje uprava zasedenih d e * e 1, in kakoršno z a -sajajobolj in bolj po drugih hrvatskih deželah! Previdnejšemu Vsenemcu, kakor smo videli zgorej, pa ta taktika ni po volji, ker vključuje nevarnost, da bi se pravoelavno Srbstvo za vselej izgubilo bodočemu okviiju Pangermanije. Hrvatje eo po takih naborih že pridobljeni za zapadno politiko, in znani razgovor pok. Bismarcka z Gorčakovim v Emsu je razkril, da je Biemarck sam Hrvate in vse Slovane, ki ne rabijo cirilice, prišteval k zapadni kulturi, torej jih smatral srele za Pangermanijo. pil k njemu, nekaj pripovedoval, kar pa ga ni ni* kaj zanimalo. »Čujte, grof!« jo vprašala kasneje Melita Slavimira. »Kdo jo oni mladi človek ? »To je Rudnić, saj sem vam ga predstavil« je rekel grof. »Bilo jih je toliko, pocabila sem*. »Dobro si ga zapomnite!« se je pošalil grof. »Ta je milijonar«... »Plemič ?« »Ne.« »Škoda!«, je dodala Melita. »Ob njegovem bogastvo pride hitro tudi to... Vam-li ugaja?« Melita je skomiznila s ra menama. Grof se je poamehail in šel v krog zagrebških lovcev, kamor so ga pozvali, da bi poslušal zdravijco, s katero ga jo imel pozdraviti jako zgovoren odvetnik. Medtem je Molite od strani motrila Rudnici, ki je tako temeljito čistil svojo kost, da ni mogel vreči niti enega pogleda na aristo-kratično družbo. »A propos, grof«, j« vprašala Melite is-nova grofa Slavomira, črna se j« povrnil k njoj — »jo-li otonjon te Ra... Ba... ?« »Radnić!«, jo pritekel grof v pomoč njenemu spominu. »No, ob jo Ae neoženjen, najnadobudnejša partija...« »To jo tni tiiasnalsn!«, jo dodala Melite, a grof se je nehote sasasoj«). Ako pa misli Vsenemec Hron dosezati isti oilj s lom, da hoče pridobiti prijaznost Srbov in pravoslavnih Slovanov na jugu za zapadno nemško kulturo in politiko, potom morejo Srbi odkritosrčno zahvaliti se na tej blagohotnoeti, da-si proishajajoči iz vsenem-Ške politične sebičnosti. Srbi in njih nsobra-ženci, kakor voditelji narodovi, bi mogli naposled vendar porabiti duševno orožje nemške in zapadne kulture ne na uničenje grško-slovauske, temveč v okrepljenje [te kulture! S tako nadejo bi mogli tudi Hrvatje sporazumeti se s pravoslavnimi srbskimi sodeielani in sosedi, torej tudi gledati, da to, kar je zagrešila prošlost, popravijo v «mislu in na korist Slovenstva. O tem naj bi jih naslov »ilirskega« zavoda sv. Jeronima v Rimu spominjal, da imajo za tako sporazumljenje ~cel6 v politični terminologiji primeren historičen naslov. Vsekakor je za dežele hrvatskega državnega pzava izraz »ilirski«, »Ilirija«, obsežnišega in taktično primernisega pomena, nego »hrvatski« ali »srbski«. Knez Nikola je pri imenu »ilirski« pogledal izrecno v bodočnost in s tem pokazal, da pride doba, ko sila izvrši ne le sporazumljenje, temveč tudi skupno delovanje med Srbi in Hrvati. Naj bi se tako sporazumljenje izvršilo čim preje — brez vsakatere zunanje sile ! Y psi I on. Politični pregled. V Trstu. 20. junija 1902. Prva seja dei. zbora, istrskega bo v soboto ob 6. uri popoiudne. Deželni glavar je brzojavnim potom obvestil poslance 0 tem. O položaju. Listi se ozirajo na ravnokar odloženo zasedanje državnega zbora. Tu vam na vseh konoih in krajih sestavljajo bilance in epiloge temu izredno dolgemu zasedanju. Znsni nemški listi hočejo iz dejstva, da je vendar prišlo do pravilnega ustavnega odloženja zaeedanja in da ni poslancev že pred razgnala katastrofa, na vsaki način kovati velike zaslugo dra. Korberja; ti listi pa ne pišejo samo bilanc in epilogov, ampak tudi — nekrologe. Nekrologe namreč — ob-strukciji. Prišlo je na boljše, tako vskliks »Vi se smejete, grof?« »Kakor vidite!... Zdi' ss mi, da vas je ta milijooar začel zanimati«. Melita ni odgovorila nič, le pogledala jo grofa s smehljajočim obrazom, a s tem pogledom kakor da bi rekla: »Morda ne sodiš ravno krivo !« IV. Zvečer eo bile vse sobane grofovega dvora v Šestinah sijajno razsvetljene. Dvorišče je bilo polno elegantnih ekipaž in fijakerskih lasdaverjev, v katerih so se pripeljsli gostje, povabljeni iz Zagreba na grofom o slavje. Danes jo bila namreč tretja obletnica poročnega dne mladega grofa in grofice; ta dna je grof stavil vsako leto svojej lopej druiioi v čast. Radi tega je b>l tega dno prirejen tudi lov, a na večer ae je pričakovala jako animirana sabava. Nn to zabavo sta prišla tudi dva grofova brata s svojima lepima ženicama nekoliko boljarskih povabljencev is Zagreba in okolice in mnogo zagrebške tako imenovane »talmi- aristokracije», katera se jo smatrala prssrečno, čim jo mogla priti v kako aristokratsko hišo in biti ss stsfažo tej bolji 1 ■> • arasoi. Gospa so prišlo ▼ elegantnih toaletah, a todi naša tri lov kinje mm ss preobkekle okusno sa ta večer. Med goepemi mm jo največ odlikovala markesiea Marv Savignon, iona italijanskega generala iz Benetk. Bila jo oble- tudi »Neue Freie Presse«. V to da je trebalo premagati tisoč ovir, nevaruosti, občutljivosti. Zato da je trebalo nenavadne delavne sile in živcev iz jekla. Ogromno delo da je bilo to, da je gospod Korber parlamentarne odnosaje utrdil toliko, da se more danes govoriti o moralni nemožnosti, da bi se nagodba z Ogrsko sklenila brez parlamenta. Na tem pa da imajo velik interes vsi avstrijski narodi. Res je, dr. Korber je moral premagovati neŠtevilo težav, zadreg. En kritičen moment je sledil drugemu, komaj se je vodovje ugla-dilo na eni strani, že je zašumelo na drugi, komaj je vzravnal eno gubo, pa je navstala druga. Ogromno delo je bilo to res, ki je zahtevalo velike potrpežljivosti. Ali prijatelji g. Korberja bi morali govoriti tudi o tem, kolikokrat je g. Korber sam zakrivil take komplikacije, taka zaježevanja parlamentarne struge. Zakrivil pa vsled tega, ker je bil vedno na razpolago nemškim strankam, ker je bilo njegovo oko vedno obrneno proti tem < strankam, ker je svoje uho nagibal na levo. da-li ni čuti tam glasov večinama fingirane, ' vsakako pa neopravičene razdraženosti. To ga je zavajalo, da je vsaki hip zadeval na drugih straneh na bolna in občutna mesta. V skrbi, da bi zadovoljeval vsaki pretenziji nemških strank, je vsaki hip ozlovo-Ijeval stranke na desni. To je ustvarjalo komplikacije. Tako pogreško je napravil dr. Korber ravno te dni nasproti Čehom, pogreško, ki bi bila kmalo provzročila, da bi se bilo zasedanje zaključilo Če že ne s katastrofo, pa vsaj s hudo disonanco, ki bi morda usodno delovala tudi na dogodke v jeseni. Nevarnost je brez potrebe izzval dr. Korber, ker ni hotel privoliti Čehom v to, v kar je pozneje vendar le privolil! Prav brez vse potrebe je Korber izzval bojevito razpoloženje in le dejstvo, da je odnehal, je zahvaliti, da je bil zaključek vsemu tak, da mu morejo sedaj poslušna pereea peti hvalo : obrnilo se je na bolje!! Sicer pa, nikari varati bc. V toliko se je res obrnilo na bolje, da sedaj vsaj ni za-grajena pot do boljega ! Možnost rešenja je tu, ali dosedaj ni storjen še noben pozitiven korak za rešenje problema, ki je prvi pogoj ozdravljenju in stabiliziranju parlamentarnih razmer : za pomirjenje med narodi. Ne, pravda čena v pisano obleko hrvatskih seljakinj, ki je kaj lepo prijala njenemu vitkemu stasu in zagorelemu licu. Grof in grofica sta se seznanila ž njo v nekem alpskem zdravilišču, kjer sta bila čez poletje. Markezica je bila jako duhovita, ali tudi jako ekscentrična ženska. S svojim možem ni živela skupaj, ker je veči del leta preživela na potovanju po Italiji, Švici in drugih alpskih krajih. Ljubila jo prirodo, ali tudi ljubavna pustolovstva, zaradi tega je tudi rada obiskovala zračna zdravilišča, kjer se je zabavala svobodno in po svojem okusu. Poskusila je, uloviti v svoje mreže tudi tudi grof* Slavomira, ko je bivala ž njim istem zdravilišču Siromak grof, komaj leto dni oženjen, je bil v velikoj nevarnosti, da podleže neod-klonljivi koketi, ali takrat ga je rešila iz skušnjave premetenost mlade grofice Alice. Ona je zsčela nssproti markezici hliniti najtoplejšo naklonjenost, kakor da ne more biti niti trenotek brez nje. Iskala jo je neprenehoma, bila je nerazJruž-ljiva od nje kakor njena senca, da se je naposled živahnoj markezici vsa stvar pristu-dila. Sprevidela je, da pod tako kontrolo ne more vepeti njena osnova z grofom. Čudila m jo premetenosti m lsde grofice, katera je bila inače ssma odkritosrčnost in prikup-Ijivost! (Pride Še.> še ni rešena, ampak se je le rasprava odnesla na jesen. Kadar bo pravda pravično rešena — p>tem ee pridrnžimo radi tudi mi sln-vospevom, pa bodi tudi na naslov gospoda Kor-terja ! kralj* Alberta lihm- Že is porodil, ki ao nam dohajala vse te dni z gradu Sibyllenorta je bilo nevidno, da so saksonskemu kralju Alberta dnevi šteti. In res je kralj umrl sinoči po osmi uri. Kralj Albert se je porodil dne 23. aprila 1828. I. v Draždanih na Saksonskem, kakor prvorojeai sin tedanjega princa in poznejšega kralja Ivana. Princ Albert je i« v «voji mladosti kazal veliko veselje do vojaškega stanu in je že v 15. letu svoje dobe usto pil kakor poročnik v vojsko in že leta 1849., torej v 21. letu svoje dobe, ae je kakor stotnik odlikoval v šlezvig-bolštajnski vojni. Ko je leta 1854. njegov oče zašel kraljevi prestol, prevzel je priuc Albert predsedništvo v državnem svetu in je kakor delujoči člen vstopil v prvo zbornico. Že leto poprej je sadobil dostojanstvo general-lajtnanta in prevzel povelj ništvo saksonske pehote. Leta 1857. je postal general, v vojni od 1. 1866. je prevsel katero aa bori toli vrtrajno in kateri posveča vae sile, skoro prida do ta slutene zmage, ki našemu narodu zagotovi boljšo bodočnost po tolikih borbah in tolikem prestanem trpljenju. Spinčićevo delo in trud velja boljii bodočnosti nas vseh; zato stoj i jo za njim zvesto za-vpno SLovefcei in Hrvatje Istra! Živio Spinčić! Živela mm pravičan stvar!! Sestal »vet tiiaški. Sinofc j« imel mestni avet pod predsedstvom lupana dr.s Sandriadlija in ob navnočnoeti 43 svetovalna* svojo aejo. Odsotnost sta opravičila avet. dr. R y b d t in C i m a d o r i. Tajnik dr. Roazo je preči tal spomenico meatnih pometačev, kateri zahtevajo zboljšanje svojega položaja. Isti se pritožujejo v spomenici, da morajo delati 10—12 nr na dan da-si je določen le 8urni delavnik, zahtevajo povišanje dnine sa 40 st., brezplačno obleko in rasne druge stvari. Svet. R a v a s i n i je predlagal, naj se ta spomenica izroči pristojnemu odseku in je istočssno tudi priporočal, nsj bi se nekoliko bolj pazilo na snago na Campo San Luigi, kjer da je v tem ozira jako zanemarjeno. Svet. Dollenz se je pritoževal, da se tudi ulica sv. Mohorja v Rojanu nahaja v povelj ništvo vse saksonske armade. Kakor groznem stanju in da je bolj podobna jav- tak je pomagal naši državi v avstrijsko- j nemu smetišču, nego ulici. Govornik je pri- pruski vojni in se dne 29. junija bojeval pri poročal, naj se temu nedostatku od pomore. Jičinu proti Prusom; dne 3. julija pa pri Svet. S p a d o n i je podpiral Dolleačevo Kraljevem gradcu, kjer je jako hrabro branil priporočilo. svojo pozicijo proti pruskemn poveljniku I Svet. Venezianje R * vasi nije v pred - Hervarthu Bittenfeldskemu. log spopolnil v toliko, da se odseku za javno Leta 1870. je v francosko nemški vojni snago spomenica pometačev izroči ne le v poveljeval saksonskemu (12. severno-nem- pretres, temveč tudi v definitivno rešitev, ker škemu) koru in se je odlikoval v bitki pri ta stvsr da spada popolnoma v delokrog tega Gravelotte St. Privat. Ko se je začela nem- odseka. Mestni svet je na to vsprejel Vene- ška vojska pomikati proti Parizu, poveijeno zianov popolnjevalni predlog ter prešel v raz- je bilo princu Albertu poveljništvo čez pravo o načrtu za ustanovitev podporne" bla- Maasko armado, ki je v zvezi s tretjo ar- gajne za delavce mestne plinarne in o pred- mado (pod poveljništvom pruskega prestolo- logu sa preustrojitev take blagajne tamošnjih naslednika) dne 30. avgusta pri Beaumontu uradnikov. Te rasprave ao se udeležili svet. premagala francozko armado pod poveljni- Benussi in Ventura, asesor dr. štvom maršala Mac Mahona, a dne 1. sep- Manzutto in vladni zastopnik J e t trna r. tembra tvorila devio krilo nemške armade v Svet. Dollenz: Ker se je že govo- odločilni vojni pri Sedanu. Maaska armada rilo o blagajni v podporo delavcev v ph- se je pod |>oveljništvom princa Alberta ude- nsrni, mora naglasa ti, da obstaja za vse de- iežila tudi na obleganju Pariza. lavce, ki so v občinskih službah ravno tak Po ftklenjtnem miru imenovan je bil razlog. Že lani je opozarjal na uboge delavce, princ Albert 1871. general feldmaršalom, dne ki delajo na mestnem tlaku in ki pač za- 20. oktobra 1873. 1. pa je po smrti svojega služijo, da se tudi za njih skrbi za starost, očeta kralj Albert zašel saksonski prestol. Pozna dva delavca, ki st» petdeset let delala Dne 18. junija 1853 1. se je poročil s prin- na mestnem tlaku in ki sta sedaj na stara ceso Karolino, hčerjo princa Gustava \Vaaa, leta brez najmanje podpore od strani mesta, kateri zakon pa je ostal brez otrok. Priporoča torej, da se za take delavce Francija. V predvčerajšnji seji voj- skrbi, »ega odseka francoskega senata, v kateri so Tajnik mestnega sveta, dr. Rozeo, se je razpravljali o uvedenju dveletne vojne službe spominjal občnega zbora laške šolske šolske v Franciji, pojašnjeval je vojni minister družbe »Lega Nazionalec, ki se bo dne 29. AndrĆ, kako se odpomore dejstvu, da se t. vršil v našem mestu in je v imenu vsled skrčenja prezenčnega časa francozka municipalne delegacije povprašal mestni svet stalna vojska zmanjša za 50.000 mož, in je dovoljenje, da se dne 29. t. m. na glav- omenjal razne reorganizacije, ki se v ta na- ncm trgu priredi serenada na čast došlim men izvedejo v vojski. Sodi se, da se toza- gostom ter je pozival mestne svetovalce, naj devni zakonski načrt še tekom tega leta pred- bi tej serenadi prisostvovali na proaorih mestne loži senatu in potem komori. palače. V včerajšnji plenarni seji francoskega Svet. G ori u p: lajavlja, da bodemo senata pa je senator Gourlaine pobijal na- ^ moji gl.aov.li proti temu mero uvedenja dveletne vojaške službe, ker >Lega Naaionale« je bila ustanov- da bi vsled tega navstala nevarnost za na ljena ^ lvqjih pmi{ih . plemenitim name- lodno obrambo. Mesičres je men.l, da je ^ Arbi p«^ it.lijanekih šolekih uvedenje dveletne vojaške službe sicer možno, otrok y materiDem jeiiku. Namesto tega pa a vendar jako težavno, ker treba v to iz- 'm ^ Mmen v ^^ i8Vrillje vae drugače vesti mnogo pripravljalnih odredeb. Opozar- ter >LegJ| Xazionml€€ Mpada v nažih pri_ jal je na dejstvo, da v Nemčiji že obstoji | morBkih pokrajinah slovansko narodno posest. Stoji dejstvo, kateremu m ne da oporekati, da je v naših pokrajinah saj poloviea šolskih nnnieipalae delegacije glede zgradbe zaatavlialniee na nekdaj Koelerjevem zemljišču. (Monte verde.) 8vet. Gairingerje pobijal te predloge, branil pa jih je svet. Combi." Meatni svat je na to z veliko večino vsprejel predloga mastne delegacije, istotako tadi predlog, naj . ae prodaja jed nega dela nekdaj Koalerjevega posestva javno raspiše. Asesor L a n z i j« prečital predlog glede spremembe itatntov zavod, za boljšanje sprijene mlndine. Svet. Dollenz se je pritoževal, da se kar tako naenkrat predlagajo v sejo na razpravljanje in glasovanje pravila, ki obsegajo nič manje nego 16 paragrafov. Gospodje večine, ki so v delegaciji in v komisijah, so imeli pač priliko, daštudirajo ta pravila že prej. To se razvidi Že is tega, da so se ti gospodje mej tem, ko je referent Čital predložena pravila, med seboj lepo zabavali in komplotirali; a mi, ki nismo do tega tre-notka imeli prilike, seznaniti se s predlaganimi pravili, si ne moremo nikakor kar meni nič tebi nič napraviti menenja o istih. Predlagam torej, da se ta predlog odstavi za danes z dnevnega reda, da se predložena pravila d.jo natisniti, da se potem razdele pravočasno mej mestne svetnike in potem še le spravi to vprašanje n. dnevni red jedne prihodnjih sej. Mestni svet je ta predlog vsprejel. Asesor Parovel je na to v imenu zdravstvenega odseka predlagal, da se da pomorskemu zdravilišču 3000 K podpore za \ letošnjo sezono. Svet Dollenz: Podpira predlog ter j porablja priliko, da ponovno (storil je to že lani) urgira ustanovljenje ljudske kopeli za i barkovljansko prebivalstvo, za kar ne bi bilo j prevelikih stroškov. Prepričan je, da bi se bila ta kopelj že davno napravila, ako bi Barkovljani ne imeli nesreče, d. so slovenske narodnosti. Asesor Slocovich je v imenu šolskega odseka predlagal, da se da podpornemu društvu za uboge dijake na laškem gimnaziju Svet. G r e g o r i a : Zanikuje, da bi bilo kako nasprotje mej tem, kar je izjavil kolega Goriup in mej tem, kar je rekel on. Slovanom v Trstu ne gre za napada oje, ampak za b ram bo! Ni namreč nikakor res, da je Trst ves italijanski. Saj so bile zadnje volitve v V. kuriji jako poučne v tem oziru. (Nemir.) Ako zahtevamo slovanske šole za slovenske otroke in v imenu Blovenskih davkoplačevalcev, to se pač ne more trditi, da je to napad, ampak se mora priznati, da je to le obramba. Z u p a n je na to stavil na glasovanje odsekov predlog, ki je bil vsprejet z vsemi glasovi proti glasovom slovenskih svetovalcev. Mtstni svet je na to dovolil 2000 kron za izposojevalno knjižnico. Svet. S p a d o n i se je pritoževal radi fakta, da se je iz galerije iztiralo neko osebo, ker je odobravala ali grajala nekega svetovalca. Župan: Mestni statut sicer dovoljuje ljudstvu prisostvovati sejam na galeriji, a določuje, da se poslušalci na galeriji nikakor ne Bmejo v razprave umeševati z vskliki ali s ploskanjem. Radi tega sem dal jas osebno nalog, da se vs^ega na galeriji odstrani, ki bi si kaj takega dovoljeval in to ne-le v interesu ugled, zbornica, nego tudi v interesu -galerije same, ker bi moral sicer dati izprazniti vso galerijo in odstraniti tudi one, ki niso ničesar zakrivili. Nasprotnikom »v. Cirila in Meto-dija. C. kr. nemško-latinski gospodje, ki se zbirajo okoli »Slovenca«, pazijo, kakor prav* nemški hlapci, na vsak pojav, ki bi mogel biti na korist slovanskemu bogoslužju in cerkvi sv. Cirila in Metodija« Javno ne smejo nasprotovati, ker ne morejo »tajiti, d* je slovensko bogoslužje tako sveto, tako pravo, tako dobro, tako katoliško, kakor latinsko. Tudi tega ne morejo utajiti, da imajo vsi Slovenci pravico do svoje domače cerkve in svojega bogoslužja. Katoliška cerkev je priznala to Slovanom, rimski papeži branijo slovensko kato- v Pazinu 1000 kron podpore. ,.... , . , , . . , . , , r r. __ , hško cerkev tako, kar latinsko grško itd. — Svet. dr. Gregorin: Na dnevnem i VT ,, ..... . . redu seje mestnega svet. dne 3. aprila minolega V onej seji čast mi je bila izjaviti v Nad vsemi nasprotniki slovenske katoliške ... „ ., cerkve in slovenskega bogoslužja je izrečeno bu je predlog, identičen s predlezečim. , . . — ... ,. . ,. J . .. . u-i • • • - cerkveno izobčenje. lo znajo dobro Ijubljan , _ . ski gospodje. Saj so cerkveni dostojanstve- imenu naše stranke, ds ozirom na naravnost ... , , .. , - . . ni ki doktorji sv. Pisma in profesorji bogo- sovražen duh, ki vlada v tej zbornici proti . . , ' , slovja. lorej naravnost ne smejo! vsemu, kar disi po Slovanstvu — akoravno „ ... ,>. ... ... , , A _ , . . A i Zato se skrivajo za Zidi, liberalci in je znaten del tržaškega prebivalstva sestav- " . r>. . . ... . . . , . ,i iramasoni. Zidovsko-liberalni »Piccolo« jim je Ijen iz Slovanov, katerim se v m?stu odreka cel6 elementarni poduk v njih jeziku, — se naša stranka gotovo ni mogla navdušiti za predlog, ki je imel namen podpirati dijake italijanske gimnazije in vrbu tega iz druge dežele. Od takrat se obžalovane naše šolske razmere niso nikakor poboljšale v naš prid. Saj Slovenci še vedno, in to sicer že 18 let, prosijo brez vspeha ustanovljenje ljudske šole 6č slovenskim učnim jezikom in saj se še vedno večin. teg. mestnega sveta upira postal evangelij in zaradi »Piccola« mečejo « Edinost« v svoj — neslovenski »kotiček aa liberalce«. Pa ne samo »Edinost«, ampak tudi naše poštene tržaške svečenike, da-si niso imeli z dotičnim našim člankom nobene zveze! ! Mi smo že poklicali te gospode, naj ne pohujšujejo našega narodajs takim brezvestnim delovanjem. A zastonj ! Zato opozarjamo poštene slovenske ljudi, ki so v katolisko- ..... , ,..,.», narodni stranki, na najnovetso zvezo »Piccolo- opravičeni zahtevi za ustanovljenje ljudske OI . , „ , .. , Slovenec« in na njujin zlozni boj proti iz sovra- dveletoa vojaška služba za pehoto. Lamarzelle je menil, da bi bilo uvedenje dveletne vojaške službe bolj pogubonosno, nego jedn. izgubljena vojna. Vojaški duh d. se mora ohraniti, a se skrčenjem prezenčnega časa da bi bil isti pokopsn. Vojni minister Andrč p. je odvrnil, da je to za francozke vojake vsejedno. »Naši zakoni«, je nadaljeval minister, »so istotako dobri, kakor nemški zakoni in francozki vojak je boljši od nemškega !« Nekateri upokojeni francozki generali so se v listu »Gautois« odločno izjavili proti uvedenju dveletne vojaške službe. Tržaške vesti. Dedni prine Danilo Črno* or^kf je dospel včeraj zjutraj ob 71/* uri v Trst s parnikom »Hungaria« in je ob 8. uri 25 m. nadaljeval potovanje v Milan. Na mnogaja ljeta! Jutri bo aiavil naš dični prvot>oritelj, neutrudni naš Vekoalav S p i n č i d, svoj imendan. Naj ga slavi v srčnem zadovoljstvu! To je naša iskrena želja. Pred vsem pa mu želimo, naj ta dan slavi — ker vemo, da mu bo to v največo slast — v trdni veri, d. pravična stvar, za otrok, ki obiskujejo Šolske vrtce in Šole »Lege Nazionale« slovaaske narodnosti. Glasovi : Ni res 1 Svet Goriup: Ponavljam, d. je to istina ter izjavlja, da »Lega N.zion.le« postopa ofenzivno in ne defenzivno. .(Nemir, zanikanja) glMovali bodemo proti temu predlogu. Svet. R a v a a i n i: Ne morem dovoljevati, temveč, ker sem sam član ravnateljstva »Lege Nasionale«, da ae dela ovadbe na škodo »Lege Nasionale«. Svet. Goriup: Jaz nisem ovajal, nego sem ie konetatiral neovrgljiva fakta! Svet. B a v a a i n i: »Lega Nazionale« ima po pravilih jasno predčrtan namen ter sani kam, da bi bila kedaj prekoračila avoj delokrog. Ako bi bila so storila, bi ae bila vlada gotovo že pečala s tem. (Goriup in Gregorin : Da, da, pravila so lepa, aH prakaa 1) Župan: Stavi predlog na glasovanje, sa katerega glasujejo vsi rasua slovenskih poslancev Dolenca, Gori u pa, Gragorina in Vatovea.) Asesor Maasuttojena to preiifcal šole v Psdričali. Iz teh razlogov bomo mit ne Stva do Italijanov, ampak iz opravičenega si-lobrana, tudi letos glasovali proti predleže-čemu predlogu. Svet. kaaeovieh : Med tem, ko je poprej svet. Goriup zatrdil, da laška stranka ne postopa defensivno marveč ofenzivno, pa sedaj svet* Gregorin spreminja stvar. Svet. Goriup: Jas sem govoril o »Lega Nazionale«, a ne o laški stranki.. Svet. Rascovieh je zatrjeval, da je to isto. Italijani da so v defenzivi, a Slovani v ofenzivi. Svet. Goriup: Ponavlja, da ni govoril o italijanski stranki, ampak o »Lega Nazionale«, katera skuša napadati slovansko narodno posest. Izjavlja še enkrat, da polovico in še več obrok v šolah »Lege« je slovenske narodnosti, kateri se tam poitali-jančujejo. Svet. Dollenz: Da se vstvarjajo ia njih italijanski duhovni. Svet. Goriup: Ako se hoče slednjič soditi o tem, na kateri strani so oni, ki se branijo in nn kateri oni, ki napadajo, v to je dovolj omeniti samo jeden fakt: tekom 40 let, ni on opazil, da bi se bil niti jeden Italijan poslovaail, medtem ko se je mnogo Slovencev poitalijančilo; še cel6 Slovenci, ki ao dodli semkaj is Ljubljane, so se }>oitali jančili, kar dokasnjejo poeeboo slovenska proti. naj-slovenski mnogih Italijanov. Svet. Goriup: Pfianava, da ob trža-ftkih razmerah je bolj koristno pri »a vati se Italijanom. lepši slovenski svetinji, katoliški cerkvi. Mi pa bomo nadaljevali boj za cerkev in obrede sv. Cirila in Metodija vkljubvsem »Slovencevim« c. k. nemško-latinskim hlapcem in »Piceolovim« židovskim. lil>era!cem t In zmaga bo naša. — Za to nam je porok pomoč božja in vstrajna odločnost slovenskega naroda. Sicer pa bomo še govorili o tej stvari! %a »Narodni dona« je podaril gospod Kodrič Vekoalav, o priliki, ko je postal tržaški meščan, 2 K. Posnemanja vredno ! Na miljski hril»! Kakor čujemo, se pripravlja nekaj skupin, ki žele obiskati lepi miljski hrib. Dotičnikom priporočamo, naj obiščejo vas Bož.če — kjer je izletnikom na razpolago velika dvorana in od koder je krasen razgled na Koper — in pa sv. Barbaro, od koder imajo krasen razgled na Trst in njega okolico. Ljudje na tem hribu so (z malimi izjemami) sami Slovenci. (Lahi so le v nižava h ob morju). Sploh pa so v teh krajih tudi Lahi prijazni ljudje, ki se ponsjveč pečajo le se svojimi gospodarskimi stvarmi. Kedor ima čsea, naj obišče tudi starodavne Elerje in po možnosti Škofije (H vasi) ter Plavje, kjer ime svoj sedež narodno-bralno in pevsko društvo. Naj b! bili vsaj človekoljubni! Ca* otvorjenj. električne železnice na Opčine ae bliža. Skoro se poksže, na kako staliiče se železniška družb* postavi nasproti i)qvqu- skemu prebivalstvu ! Je li hoče res popolnoma prezirati dejstvo, da bo ielesniea tekla po tržaški okolici, torej po izključno slovenskih tleh? Jeli hoče res ignorirati okolnost, daje vse zaledje izključno slovensko ? Ali res noče upoštevati okolnosti, da bo vspevanje nove železnice v veliki meri odvisno od slovenskega elementa? Alt se hoče tudi ta železniška druiba postaviti na stališče, da je Slovenec v teh krajih parija, raja, suženj, ki naj le plačuje in za to le trpi in — molči ! Da je »lovenska para pač za to tu, da se svojim delom, se svojim trudom, se svojimi žulji in se svojimi znoji oplođuje gospodarsko življenje, ali o tem da naj ne sanja, da bi dobival tudi svoj delež na javnih pravicah kakor drugi ? ! Ali ec hočejo gospodje iz družbe železnice na Občine postaviti na tako stališče krivičnosti in kriSeče nehvaležnosti ?! Ali boče tudi ta družba v svojem poslovanju biti narodno eno stranska, oziroma animožna nasproti naši narodnosti ?! Znamenja kažejo — da!! Nekaj napisov so že samo v italijanskem jeziku ! In to izlasti napisi, ki opominjajo občinstvo, da z dotikanjem žic (v slučaju, da so se iste utrgale) spravlja v nevarnost svoje živ« ljenje! ^ Gospo ia, to je kričeče, neodpustno! Taka enostranost je vsega obsojanja vredna 1 n Š k i s r e d n j i i o li v — svojo o -ikrbo?! Govorimo jasno: Imamo ali nimamo zakona ? Ima-li Slovenec take praviee kakofine imata Lah in Nemec ? ! Če v naši državi veli zakon, da amo vsi državljani jednakopravni — povejte nam, ljudje boiji, kaj ae godi tistemu, ki pride pred sodnika radi motenja javnega miru, ali radi drugih takih ia jednakih kažnjivih dejanj, ki so prepovedane po zakonu ?! Even-tuvalno konča tak zločinec svoje življenje tadi na vislicah ! Neva stavka. Kakor se nam poroča, zahtevajo delavke (kakih 100) Angeli-je ve tovarne za izdelovanje vrvi zboljšanje plače in skrajšanje delavnega čaaa, ki je sedaj 11 ur. V tej tovarni je prišlo in do resnih nemirov, e katerih pa nimamo podrobnejih poročil. Predvčerajšnjim je en del teh delavk stopil v štrajk, a včeraj zjutraj ao se jim pridružile še nekatere druge. Sinoči so imele delavke v prostorih socialističnih društev t-hod, katerega se jih je udeležilo kakih 50. Na tem shodu je bila vsprejeta spomenica, v kateri zahtevajo delavke. da ae jim dnina poviša za 20 stotink ter da se delavni čas skrči na 10 ur. Skle-n le po tadalje ostati v stavki, dokler ne Studena gora, Pavl;ca in RaČice v krajni občini Podgrad in Brdo v krajni občini Jelša ne. Žitne setve so skoro popolnoma uničene — kajti tu pa tam so jih morali pokositi — ostale setve pa najmanje po poloviei. Sadno drevje, v teh krajih glavni vir dohodkov, je uničeno tako, da v tem letu ni pričakovati ni kakega pridelka in se bodo še v naslednjih letih občutile posledice tega opustošenja. Tej nesreči je dne 10. t. m. sledila draga, ko so bile v teh krajih vsled deija, ki je padal slično kakor da se je utrgal oblak, doline poplavljene ter so bile po groblji uničene še oetnle setve. Na podlagi tega, in z ozirom na to, da so prebivalci teh krajev jako siromašni in da se komaj preživljajo celo ob normalnih razmerah, stavljajo podpisani predlog: C. kr. vlada se pozivfja, naj čim hitreje dovoli iz državnih sredstev izdatno podporo močno oškodovanim in itak še siromnšnim prebivalcem davčnih ol>čin Podbeže, S >bonje, S ta rad, Studena gora, Pavlica in Račice v občini Podgrad ter Brdo v krajni proti 2 glasoma zanikali stavljeno jim vprašanje, vsled česar je bila O. B. rešena obtožbe. -h ljudske knjižnice snuje celovška kmetijska družba. Združiti jih hočejo s šolami, zlasti tam, kjer so nadaljevalni tečaji. V knjižnicah hočejo zbrati izlasti poučno-gospodarske knjige. Kakšen bo uspeh, bomo videli. 4- V Mižfei so dobili v osebi I. želeja za župsna odločnega narodnjaka. Te je ugodna vest. Brzojavna poročila. Smrt kralja Saksonskega. DRAŽ D A NI 20. (B.) Truplo kralja Alberta prevedejo jutri v Draždane. S kolodvora se truplo prepelje naravnost v katoliško dvorno cerkev, kjer je polože v grobišče dne 23. t. m. Danes ob 10. uri so zvonili zvonovi vseh cerkva v znamenje žalosti. Minister Rezek v avdijenei. DUNAJ 10. (B.) Minister dr. Rezek je občini bil danes ob 11. uri predpoludne v avdi- Jelšane, politični okraj Volosko v Istri. jenci pred cesarjem. V formalnem pogledu predlagamo, da se Izročevanje zločincev med Avstro-Oger- predloženi predlog brez prvega čitanja izroči odseku za pomoč bednim krajem. X Osebnn dobe odgovora od tovarne na to njih za- okrajni sodniji v sko in Romnnijo. DUNAJ 20. (B.) »Wiener Zeitungc vest. — Kancelist pri objavlja državno pogodbo od 27.(14.) junija Komnu g. Leopold 1901. med avstro ogersko monarhijo in kra- že s stališča narodne pravičnosti, tolerance in mejsebojnega spoštovanja. Ali v tem slu- htevo. Bekar -čaju moremo celo pustiti čisto na strani na- j Nova stavka pred vrati. Dne 18. t. sodniji. rodno stališče, kajt.; omenjene napise samo v m. so delavci tovarne kovin uložili sporne- X Napa4. — Blizu Dornberga sta na- italijanskem jeziku je v prvi vrsti obsojati nieo na vodstvo tovarne in sicer za skrajša- pedla dva mladeniča 26-letnega Mihaela se stališča humanitete, se stališča nje delavnega in za povišanje plače. j Budičina, koje šel domov po noči. Eden človeškega. j Mesto dosedanjih 10 ur dela zahtevajo i*«»ed njih ga ,e zabodel z nožem kraj srca. 1 dovoljenje, da bi tri do štiri leta vršd Tega vendar ne l>odo tajili gospodje, da 9. Glede plače stavili so sledeče zshteve : Težko poškodovanega so prenesli v bolniš- plačevanja v srebru. Pozneje bi se plačevaje po ogromni večini nase slovensko ljudstvo. Onim delsvcem, ki služijo do 3 K na dan, ! nico- Stvar ima seveda sodnija v rokah. nja vršila v zlatu.. Diferenca mej zneskom, je imenovan ofieijalom na isti ljestvom romunskim radi vzajemnega izroče- vanja zločincev. Kit»j hode plačevati s srebrom. LONDON 20. (B) »Times« javlja iz Pekinga, da Kitaj nameruje zaprositi vlasti ki dan na dan hodi z Opčin doli v Trst in naj se poviša za 30°/0 ; onim, ki služijo od X Jesni se ! Bogu bodi hvala ! Tre- _ ki se ima plačati, in zneskom, ki je bil pla- iz Trsta gori na Opčine !! Menijo li gospodje, 3—4 K, za 20 °/t> in onim, ki služij> še sedaj ( bal° Je groznega zločina, daje — kakor čan, naj bi ae poravnala po naknadnih poda za te ljudi ne obstoji navedena nevarnost?! nad 4 K, nsj se poviša plača za 10%. Iste nevihta z gromom in strelo — sčistil oku-jvišanih plačilih. Ali pa menijo morda, da tega ljudstva ne zahteve stavijo kontraktisti. j ž«ni zrak- Prvotno pošteni, a potem po Nov tajni svetnik, treba svariti, ker menijo, da življenje takega Zraven tega zahtevajo, naj jim se da infernalni pokvarjenosti bresvestnih ljudi v j DUNAJ 20. (B) »Wiener Zeitung« skromnega trpina ni toliko vredno, kakor nekaj obleke, da ne bodo kvarili svoje oso- hndo »noto zavedeni ljudje so se jeli vra- objavlja cesarsko ročno pismo, s katerim se življenje kakega gospođica ali gospice it tr- bito tem, kjer je delo bolj umazano. '5ati ** pravice in poštenja. Poročila iz grofu Potockemu pedelja dostojanstvo taj-žaško mestnega — herrn- in edelvolka ? ! V spomenici je zraven drugega tudi rok, okraja voloskega nam potrjajo soglasno, da v nega svčtnika, oprostivši g* od taks. Mari so se res postavili na stališče, ki razli- do kedaj bodo delavci čakali na odgovor, večino zavedenih siromakov prihaja pošteno Delavsko gibanje v Ameriki, kuje med vrednostjo tega ali tega človeškega Ta rok izteče prihodnjo sredo ob 12. uri' spoznanje in da se krdelce, ki je do zadnjih j PATTERSON 20. (B) Mayor je načel-življenja?! Mari menijo, da ni škode, ako opoludne. časov še sledilo zastavi izdajic in efijaltov, j nika poiicije začasoo odstavil od službe, ker ponesreči kakov siromak gori s Krasa ?! Ako se ne ugodi gornjim zahtevam, (*>olj in bolj in upati je, da v nedolgem , p09ie(jnji ni znal preprečiti včeraj zborovanja Ne, gospola! Človek je človek! Vsi bomo imeli, zraven že tolikih, Še en štrajk *a9U ostanejo zapeljivci sami. tstavkujočib, ki so bili provzročili nemire, smo ustvarjeni po božji podobi ! Človek je Kakor ee nam poroča, hodi vodja ome- | Morala je priti nevihta, da se je jel italijanskih stavkujočih. ki so hodili po človek, je krona Btvarstva ; zato je življenje njene tovarne okolo posamičnih delavcev z čistiti zrak, moralo je priti najhujše, da se je ! ulicah, so razgnali. Danes je mir. • a • i • * v • ________ 1 1 • • * t 1 • 1 1 1 ■oXnlA okiHk/tof 1 no Krvi ia k o /1 «jnva znane osebe iz Rukavca, g. F. K., v temu, da so gori rečeni opomini prirejeni da bo po možnosti ustreženo opravičenim i kateri ta mož odkrit? priznava svojo zmoti«. samo na laškem jeziku! Če nam gospoda že zahtevam. \ Naj ne misli, da mu je to v nečast. Ne, v nočejo dati narodnih pravic, če nas že no- Brsejnvna služba. Povodom otvoritve. mu je- Za človeka, ki se vrača s kri- čejo pripoznati kakor narodoo in politično deželnega zbora v Kopru dne 2L junija t. (veSa na pravi pot, je to najveČi moralen J enakopravne sodeželane, pa naj vsaj nagemu L, imata poštna in brsojavna tirada v Kopru triumf. In mi mu čestitamo na tej zmagi, življenju našega ljudstva ne odrekajo obram- in Poreču od 20, junija t L do konca za- kjava g. F. K. je pa tudi jako informativna, j be ! Če že nočejo vsprejeti principa narodne sedanja polno dnevno in nočno brzojavno J odpira upogled v spletke infernalnih za- ( Romunski minister na dopustu. j BUKAREŠTA 20. (B.) Ministerski " predsednik Stourdza je odpotoval v Karlove vari na zdravljenje. Začasno predsedstvo v ministerstvu je prevzel minister za notranje ! stvari Atirelian. in politične enakopravnosti, pa vsaj principa službo. človeeanskega naj ne zatajujejo ! Od c. kr. poštnega in brzojavnega In zopet sole ' Kdo nam more dati ravnateljstva, slovenske šole? Ljudske šole nam mora dati Drifti premičnin. V soboto, dne 21. v Trstu magistrat, srednje slov. šole pa nam jQn. ob 10. uri predpolndne se bodo vsled mora dati država. aaredb« tuk. e. kr. okrajnega sodišča sa ei- Mi vemo, s kakimi zvijačami zavlačuje vilne stvari vrfile sledeče dražbe premičnin: magistrat to vprašanje. A vemo tndi, da bi ulica Carpisin 5, sodi in obroči; ulica Ca- mu vse zavlačevanje presneto malo koristilo, nale 5, železna blagajna in manifakturno ako bi mu o Um ne dajala potuhe slavna blago; ulica Aerjuedotto, mize in stoli; trg vlada ! Na vlado pa naj bi v slovanski vza- Noova 1, železna blagajna ; uliea del Rivo jemnosti pritisnili naši zastopniki na Dunaju ! 26, hišna oprava; ulica Caaerma 11, hišna In tako ostane magistrat osamljen. oprava. Na ta naš preslavni magistrat pa pri- j Vremenski vestni k. Včeraj: toplom« r tisnejo naši neustrašeni slovenski odvetniki ob 7. uri sjntraj 17°.8 ob 2. uri popolndne — njim na čelu Bpecijalist za naše šolsko 25°.7 C.f — Tlakomer ob 7. uri sjutraj 758.6 vprašanje, neutrudni naš dr. Gregorin — s — Danes plima ob 10.21 predp. in ob 8.45 tistimi kljukastimi in slavni magistrat bo pop.; oseka ol 006 pvedpolndne in ob—.— premagan. Slovenska ljudska šola bo odprta popolndne. trž. Slovencem. vodnikov, izjavo. Zato hočemo jutri posneti to 1 ^ Ali vsako zavlačevanje magistrata je nam v neizmerno škodo. Dolžnost bi bila torej državi, da nam za sedaj ona ustanovi Društvene vesti. Udje »Delavskega kensnmntga drn- slovenske ljudske štva« pri »v. Jaketa ao vabljeni, da pri« 4 o 1 e in jih vzdržuje toliko časa, dokler ne dqo v ponedeljek, dne 23. junija, ob 8. uri bo i*tag~strat prisiljen v to ! Vlada ae utegne izgovarjati, da tega ne more. Če pa more vzdrževati v Trstu za 496 Nemcev — o kater h bi se pa prej morali natanjčno prepričati, da li so res vsi Nemci, kajti dotični izkazi so sestavljeni od nemških učiteljev — naj bi ne mogla storiti tega (ali vsaj nekoliko od tega) za tiaoče slovenskih otrok?! Kako naj bi jej vzdržavanje tudi srednjih šol za Slovence delalo težave, ko jih vendar s tako lahkoto vidržuje zvečer na 1 « store. posvetovanje v društvene 3 m m m o. pro- Vesti iz estade Primorska X Zn pomoč Mnemn prebivalstva. V seji zbornice poslancev dne 12. janija 1.1. so poelanei S p i n č i <5 in tevnriAi staviti nastopni nujni predlog: Dne 3. junija t. L je v severnovztočni latri m—jala gvont nevihta 9 točo ter je opustošila setve in sadno drmii, isisati pa v se je tudi ponudila, da vsprejme tudi davčnih občinah Podbeže; Sobonje, Starad, Vesti iz Štajerske. — Peskasen nmor v Marihorn. V 1 Mariboru so aretirali hišno posestnieo Katarino Fiaeber, ki je z araenikom, nameaanim v mleko, hotela zastrupiti Terezijo Kotnik, kateri je inomla dajati o nakupu hiša izgo-votjenih 10 gld. na mesec in prr*sto stanovanje. Kotnikova je čutila vsak dan po užitku mleka bolestne napade, zato je dala mleko preiekati in zlobni namen hišne posestnice Fischer je prišel na dan. Razne vesti. Papeževa pestuaja Stari papež Lev XIII. je vsprejel te dni v zasebni avdijenei svojo — pestunjo ! T. j. ženo, ki ga je v njegovem detinstvu pestovala in vodila na sprehod. Tedanja pestunja malega Joahima Peccija stara je sedaj 100 let ia se imenuje Ana Moroni. Lev XIII. se je o tem sestanku ae stoletno starko spominjal dogodkov, ki jih je v svoji mladosti preživel v Carpineto in Cori. Ker starka zelo slabo sliši, bil je v pogovora med njo in papežem za tolmača papežev oeebni zdravnik, dr. Lapponi. Vesti iz Koroške* -h Detemera eproščenn. Veliko vzgle-dovanja je bik> pred par meseci vzbudilo •ratovanje učiteljice na Latah O. B.f ker je bila obtožena, da je umorila svoje novorojeno nezakonsko dete. Proti O. B. se je v torek vdila keienafca naprava- pred porotnim sodiščem v C*l>veu. Porotniki so z 10 XKK*KKKKKKXKX K K K S MIZARSKA ZADRUGA T SOBICI K H t HNjnla JasutvoM naznanja slovenskemu občinstvu, d& 9 je prevzela. St irvo slof. zalogo poM S X iz odllkovnnih In svetovnozmnlh to- X X vara v Salkaau ia Gorici X * Antona Černigoj-a j| Jf Katera se nahaja X ▼ Trata, VU Pi&nnn vaoohin X X (Boanrio) it. 1. X X (u de»i strani serkve sv. Petra). X X Konkmrenea nemogods, ker je Unce X X Is prve roke. X K K lllikmiir Levi liizif Sf l&Sf peklttvn ZALOOB: Plazza Kssaris ŠL 2 (Šolsko poslopje) Ia Via Mtoras št 2« tapeemrij, srcml Ia attk. Is* tadi po poMbnlk arfrtOk rti konknrtBOf. f) C1IIK ZiSTOlJ II FKAIII i poetavto ss na pnt obrod mil fslernloo frnmco. Gospodarstvo. Važno u vinogradnike. Leto si letom v po rablja sc mnogo žveplenega prahu za iveplanje trt proti grozdni pleenob:. Kako vost žveplenega prahu pa ni odvisna od njegove kemične Čiatote, ampak od finoati. J>ol>ri žvepleni prah mora imeti v*»j 60 stopinj finoati po Chaneel-u, boljše vrate imajo pa po 80 in tudi 1HJ stopinj ; tako n. pr. oddaja deželni odbor štajerski tamošnim vinogradnikom žvepleni prah pe 90 etopinj fiooeti po Chaneel-u. Kmetijsko-kemično pre-skušališee v Ljubljani je dobilo že večkrat poroč la od naših vinogradnikov, da z žvep-lanjem niso dosegli pričakovanega vs^teha in skoraj v vsakem slučaju, ko se je doposlal vzorec vporabljenega žveplenega prahu v preiskavo, pokazalo se je, da je bil žvepleni prah premalo fin, to je predelalo zmlet in vftled tega brez vrednosti. Kmet;j^ko-kemično preskušal išče preiskalo je vsled tega več vrst žveplenega prahu in te poskušnje so poka-za'e, da se na Kranjskem prodaja žvepleni prsi* slabe kakovosti. Večina preiskanih vzor-eev je imela samo 40 do 56 in le posamezni vzorci f»0 do 70 stopinj fiaosti po Chancel-u. Opozarjamo torej n. pr. vinogradnike, da naj kupujejo za žveplanje trt žvepleni prah, ki ima najmanj 70 stopinj fiaosti po Chancel u. Preiskavanje na fi sO«t izvršuje kmetijsko-kemiČno skuš .lišee za Kranjsko v Lj ubijani. Preskušnja enega vzorca stane s certifikatom vred 1 K. Za preskušajo zadosiuje okoli 10O gramov žveplenega prahu. Po »S'. Narodu«. y0B«a«a0a«a+B+»0a+«0—ffi« elikanska rastava pohištva in m tapecarij. Izvenredno ugodne J U U U cene. %C U W t VILJEM DALLA TORBE § v Trsta, trf Gievaaai 5. (Palača Diana.) ■ ■flj« poklAtvo dom—srslo. • ■ | Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — Klica »v. Lucije it. 12 (zaiej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje nsjboljše in trpežoo pohištvo, bodisi svetlo ali temno p« litirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tndi naroČbe za vsakovrstne isdelke po nsčrtu sli poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno rado volj no* t naroči telj a. Cana brez konkurence Za ob Ine narocbe te top'o priporoča svojim rojakom v mestu, okoliio in na dežel: v smislu gesla : StoJI k srojim ! PRVA TOVARNA čopiče in šSetke d' Arnli TRST. - Via S. Antonio - TRST (nasproti Zennaro in Gentlli). Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja^ palic za iztolči prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark, mošnjičkov itd. •f" Vsa po jako nizkih cenah. V prepričanje se prosi blagohoten obisk. Pekarna in sladčičarna Jellen v Trstu, ulica Sette Fontane Št. 13. piiporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladČic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali aladčice. Za-oga moke iz prvih oger.skih mlinov. Prodaja vina „Ai v ulici Valdirivo Rt. 17. Slavnemu občinstvu se naz d Ani a. da se od danes naprej točijo sledeča vina-refoSk črn po V& novč., bela rebnla iz Brd po 28 novČ. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Viaa po 28. novČ Za obilen obink se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena! vdobi 100 gld. nagrade. Mtiksvaaa v ae zlata keiaiaa i križcem Konrad Jacopich trgovec z jedilnim blagom v Trstu, Piacza Barriera priporoča svojo zalogo jest vi ti, kolonij* lij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke, otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. Skladišče vina u lica Acquedotto št 23. Prodaja vina v »3 lih in buteljkah, Fine paštne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnejših in konkurenčnih cenah. Mihael Zeppar ima ralogo pečj od majolike v velike d iz boru, t>ama novost, bodisi glede nsarij ali barv. Snov fe^tnja od samo stsnovitne zem-. Ije. Izključna zaloga za Trst, Primorje in1 Dalm'bciio slavnoznane in odlikovane tovarne 1 za peči Bratov Srchutz v C anskem (Morava) ustanovlj«na 1848. Pri tek peč.h se pribrani hO*j0 na kurjavi. Lastna tovarna šiediloih1 )»eči iz železa ali udelanih s majoliko. Izvr- I šitev po meri in nizkih cenah. | i upeljana in obiskovana stara prodaja In i ca jestvin, zraven tndi pekarna. Istu se nahaja ob dveh cestah, oddaljena eno uro hoda iz Trsta. Naslov pove uprava našega lista. Ceniki, izviral narisi, načrti za sobi* — ca zahtevanje brezplačno. — — .Alta cM di Trieste" Odlikovan z dvemt zlatimi In bro- nastimi fcofajnami Frai Hlaiati nliea CKulia it. l/A. Obuvala po angležkem in francoskem vzoren izdeluje po meri cen j. Hayna.ii in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Naznanilo. Se naznanja slavnemu občinstvo. da se naliaja pogrebno podjetja Alojzija Mozetic-a na lesnem trgu št. 4 (pred kavarno „A r m o n i a"). Svoji k svojim ! «Xovo pogrebno pod jetje« je v as rod tub rokah, ssto se toplo priporočamo vsem osiiocem . v netiti in v okolici. Isto se aahaja na IssBCin trgu it. 5, aa vogalu nasproti kavarne »Armonia«. tvrtke EDVARD KALA8CH ■ Via Torrente it, 34 nasproti giedalliću „Armonia" s krojaSnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno niskih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izstavljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki ee napravijo po meri. ZALOGA DALMATINSKIH VIN iz lastnih kletij in ki se toplo priporoča družinam, gosp krčmarjem in restavrateijem. Sineea PavliMvić, Id. Ckiizza 11. OBU V A L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobi te vsake vi^te obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema narocbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Izza mnogro let preskušeno domače zdravilo Frana vvilhelm lekarnarja I O to - OB BJ M> — CD- 33 2 »M E. ^ E g- c. in kr. dvornega zalagatelja Jfeukirchen, spodnje avstrijsko. Fran TOilhelmov odvajajoči čaj Zavitak K 2.— Postni zavitek 15 zavitkov K 24. Wilhelmov zeliščni sok 1 atekl. K 2.50. Postna po^iljatev G stekl. K 10. C. in kr. pri v. filMiova tekoča laža „Bassorin" 1 Škatljica K 2. Poštna pošiljate v 15 kom. K. 24. Mlhelmov obliž 1 škatlja 80 stot. 1 ducat ^katljic K 7.—. 5 ducatov škatljic K 30.— Poštne pošljatve franko zaboj v vse avstro-ogerske postaje. VJobiva Se v mnogih lekarnah v se iriuhoraauilnih paketih, kjer jih jia nimajo gapoSiljajo. Na prodaj je več „tamburicr, ter dve .,berdi". Več se izve u našej tiskarni. y Velikanska množina pohištva in tapetarij se naliaja za samo 611 mesec po priložnostnih cenah v krasni dvorani „TERSICORE' ulica Chiozza št. 5, Izdelki najboljših mizarjev. SBoStovaie slovenske psgodinie! Zahtevajte pri evojih trgovcih novo Cirit-JKeto&ijevo cikorijo,