Posamezna Številka 12 vinarjev. Slev. 218. v unijam, v peoellek, dae 24. septembra im. Leifl XLV. es Velja po pošti: = sa oelo leto naprej.. K 30— za en mesec „ .. „ 2-50 za Nemčijo oeloletno. „ 34'— »a ostalo inozemstvo. ,, 40-— V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 28*— sa ta meseo „ .. K 2-30 V iprifl prejeman mesečno „ 2"— B Sobotna izdaja: s Za oe o leto.....E /'•-- sa Nemčijo oeloletno. „ P-— sao*Ulo inozemstvo. „ 12 — Inserati: Enostolpna petltvrsia (72 oitn široka In 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat .... po 30 t za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po donovoru. Poslano: Enostolpna petitvrsta po 60 v Izhaja vsak dan izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url pop. Bedna letna priloga vozni red. Uredništvo Je v Kopitarjevi uKol Stev. 6/1X1. RoKoplsi se ne vračajo; neirnnktianti planin se no bes sprejemajo. — Uredniškega to!sfonc štov. 74. = PolitSCen Ust za UpravnlStvo je v Kopitarjevi ullol št. 6. — Račun poštne hraniluloe avstrijske št. 24.797, ogrske 20.511, bosn.-liero. št. 7563.— Upravnlškoga telefona št 188. Bo] režimo. a Ljubljana, 24. sept. v Jutri se sestane avstrijska zbornica 20pet k zasedanju. Danes pa je povabil ministrski predsednik dr. pl. Seidler načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Ko-rošca na razgovor. Dr. pl. Seidler bo predstavil zbornici nov kabinet, v katerem sedi prvi Slove-nec-uradnik dr. Ivan vitez Žolger. Vlada in Nemci so bili trdno uverjeni, da bodo 'Jugoslovani, če dobijo drobtinico v obliki jninistra-uradnika, zadovoljni, ali pa vsaj ne bodo sitnarili. Ta »jugoslovanski minister«, kakor ga imenuje nemško časopisje, oima nikakega določeno praktičnega delokroga, ampak jasno je, da je mesto jugoslovanskega ministra »sempakje«, kakor ga je označil nek humorist, le vaba za vstop v vladno večino. Nemški nacio-nalci so se vsled imenovanja Jugoslovana ministrom zelo grdo držali, sedaj pa tožijo, češ, taka je hvaležnost Jugoslovanov. Ministra smo jim dali, pa hočejo ti neugna-ni sanjači in zgagarji še vedno svojo od tujega nadvladja neodvisno jugoslovansko Idržavo in napovedujejo odločen boj sedanji vladi. Kaj bo dr. pl. Seidler zastopniku jugoslovanske delegacije povedal, ne vemo in tudi nismo radovedni. »Straža« dobro Označuje naše stališče z besedami: »Proglašeni program in sestava Seidlerjevega kabineta ne odgovarjata stališču Jugoslovanskega kluba. Vsled tega je Jugoslovanskemu klubu mesto v parlamentu žc od-kazano.« Naš odgovor bo odločen in jasen: boj, boj do skrajnosti proti vladi, ko-}e načelnik se je izjavil nasproti ogrskemu ministrskemu predsedniku Wekerlu proti zahtevam avstrijskih Slovanov, koje načel- ; nik je podal v razgovoru z zastopniki nemške nacionalne zveze tako izjavo, da so bili Nemci zadovoljni. Boj, skrajni boj proti vladi, ki vzdržuje nevzdržljiv germa-nizatoričen tok. V zadnjem zasedanju državnega zbora smo proglasili Jugoslovani v svoji držav- j nopravni deklaraciji svoj program, svojo življenjsko zahtevo. Ta zahteva po svobodni jugoslovanski državi pod habsburškim žezlom je naš minimalen program, program, od katerega ne moremo in ne smemo odmakniti niti trohice. Za nas velja načelo: ali umreti ali živeti, ali vse, ali nič! Vsaka etapna politika, politika kompromisov, najsibo to v obliki podeželske narodne avtonomije, ali pa narodne avtonomije v obliki Ilirije, nas ne more in ne sme zadovoljiti. V tem zasedanju morajo naši zastopniki zastaviti vse moči, vse sile za do- sego tega programa. Ker sta pa vlada in sedanji režim prva ovira proti uresničenju našega življenjskega pogoja, zato boj proti vladi, boj proti režimu z vsemi sredstvi. Naša državnopravna zahteva ima svoje korenine globoko v našem ljudstvu in naši zastopniki bodo imeli v tem boju proti vladi in režimu ljudstvo za seboj. Včerajšnja »Tagespost« je napisala z ozirom na otvoritev zbornice besede: »Če bodo razumeli poslanci ljudstva duh časa, bo prišlo na razgovor tudi v parlamentu mirovno vprašanje. Če pa ne, potem se bo izgubila debata v praznih državnopravnih izjavah, v govorih o fantomih prenapetih slovanskih vladoželjnih misli.« K tem za nemško politiko skrivanja in zavlačanja tako značilnim besedam samo dve stvari. Vsi si želimo in tako srčno želimo miru. Soglašamo, da je dolžnost državne zbornice, da vzame vprašanje miru v svoje roke. Toda predpogoj za zunanji mir je notranji mir. Avstrija mora gledati, da zadovolji predvsem še pred mir rovnimi pogajanji narode monarhije, da jih zavaruje pred agresivno politiko vladajočih Nemcev in Mažarov, Šele notranji mir je uspešna podlaga za uspešna pogajanja za dosego zunanjega miru. Kdor je danes proti našim življenjskim zahtevam po enakopravnosti., ki so izražene v naši deklaraciji, ta ni nič manj kot sovražnik Avstrije same. In to najsibo vlada ali pa kaka posamezna stranka. Drugo: Zahteve avstrijskih Slovanov, ki so predpogoj za naš obstoj in razvoj, imenujejo Nemci »prenapete slovanske vladoželjne misli«. Ali mislijo Nemci, da jc zahteva po naši jugoslovanski državi, po našem združenju, samo sredstvo, da zabijemo tako dragoceni čas v parlamentu? Tukaj sc korenito motijo. Treba jim natančno pokazati, da z ljudmi, ki vzamejo našo stvar za tako neresno, z ljudmi, ki ne priznavajo naše enakopravnosti, ki nam odrekajo celo pravico, da bi smel kak naš človek sedeti v kronskem svetu, s takimi ljudmi ne moremo in ne smemo sodelovati. Ali se je tok na Slovenskem, v jugoslovanskih pokrajinah, odkar imamo parlament, spremenil? Niti v najmanjšem. Legije nemškega birokratizma še vedno sedijo na naših vratovih. Jutri bo v seji Jugoslovanskega kluba poročal dr. Korošec o svojem razgovoru pri ministrskem predsedniku dr. pl. Seidlerju. In ni nobenega dvoma, da bo Jugoslovanski klub v dosego naših zahtev, podanih v deklaraciji, izrekel jasno in odločno besedo: Boj taki vladi, boj dosedanjemu protislovenskemu režimu! Leta 1917. poteče nagodba z Ogrsko. Navadno so se v letih, kadar je bilo treba obnavljali nagodbo, vršili hudi boji za koncesije in protikoncesije med obema državnima polovicama na političnem in gospodarskem polju in ker so znali Ogri vedno v takih kritičnih trenotkih ustvariti tak političen položaj, da so lahko rekli, da se gre za bit monarhije, zato se je tehtnica vedno obračala na njihovo stran. Tudi letos poleti je prišlo do novih dogovorov med obema vladama pod Spitzmiiller-jem in Korberjem in položaj, kakor ga je našla ogrska vlada vsled vojnogospodar-skih razmer, za Ogre in za njim koristno nagodbo ni bil ravno neugoden. Ljudje, ki navadno vse vedo, so trdili, da je imel grof Tisza nagodbo že v žepu; predno jo je pa imel, so pogrevali nemški listi z vso njim lastno dolgoveznostjo staro zelje o gospodarski važnosti nagodbe za obe državni polovici in vestno so bilježili prihod in odhod vsakega vlaka, ki je vozil nagod-bene komisije z Dunaja v Budimpešto in nazaj ali pa obratno. Ne bomo rekli, da nc priznavamo važnosti nagodbe z Ogrsko; ravno tako pa priznavamo, da smatramo nekaj drugih vprašanj na svetu, ki naravnost kričijo po srečni ali nesrečni rešitvi, še za nekoliko važnejše. Če bi se dala nagodba iz zveze s temi vprašanji popolnoma izločiti, naj bi še bilo; toda nagodba je danes z vojnim in mirovnim vprašanjem tako tesno spojena, da se ne da ločiti od njega. Nagodbeno vprašanje danes ni odvisno toliko od dobre volje od obeh nagodb sklepajočih strank, ampak v prvi vrsti od rezultatov mirovne konference. Ne samo Ogrska in ne samo Avstrija jc danes zapletena v svetovno vojno, ampak monarhija kot celota in miru ne bo sklepala Avstrija zase in Ogrska zase, ampak monarhija kot taka in ta bržkone v tesni zvezi z Nemčijo. To dejstvo je za nagodbeno vprašanje danes v prvi vrsti merodajno in zato se ne bo šlo toliko za to, koliko konccdira ena državna polovica drugi, ampak za to, koliko nam koncedira svet in mi svetu! Potem šele se bo odločevalo, kaj si damo med seboj! Usoda nagodbe je danes odvisna v prvi vrsti od vnanje politike, torej od gospodarskega razmerja, kakoršnega bodo ustvarila mirovna pogajanja med zvezo ententino in med osrednjimi državami. Pozna li kdo že danes obrise bodočih trgovskih pogodb? Nihče! Kako naj se torej sklepa nagodba in na kateri podlagi? V tesni zvezi stoji nadalje nagodbeno no vprašanje z našim bodočim razmerjem do Nemčije, ki je zelo interesirana na mo- narhiji. Pravijo, (ali vsaj merodajni krogi hočejo), da bomo sklenili z Nemci dolgoletno trgovsko pogodbo. Toda pod kakšnimi pogoji in komu na korist: agrarcem ali industrijalcem? To je odločilno vprašanje za gospodarsko razmerje med Avstrijo in Ogrsko že zaradi skupnih stroškov: Če bodo želi agrarci, bo treba ogrski polovici, ki je pretežno agrarna, tudi več prispevati k skupnim stroškom in obratno industrijalcem, torej nam. Če pa pride do tega, da stopi monarhija v bolj prijazne gospodarske stike z ententinimi državami — kar se bo vsled naših finančnih razmer moralo zgoditi — kakšno naj bo gospodarsko razmerje med nami in Ogri potem? Obračajmo stvar tako ali tako, vedno pridemo do zaključka, da trajne pogodbe z Ogrsko ne moremo sklepati, dokler nimamo trdne podlage za bodoči gospodarski kalkil, kakor tudi noben pameten trgovec ne sklepa danes dolgoletnih pogodb, ker ne ve, na kakšni podlagi denarne vrednosti naj jih sklepa. A tudi če bi ostal notranji in vnanji ustroj monarhije popolnoma neizpremenjen in nedotaknjen, če bi sc politično nc iz-premenilo prav nič, je-li verjetno, da bo ostalo valutno vprašanje brez vpliva na nagodbo? In o stanju valute ne vemo danes prav nič natančnejšega. To se pravi, merodajni krogi to že vedo; gre sc pa za to, če se bodo take važne pogodbe tudi za bodočnost sklepale ie pri zaprtih vratih in pri Sacherju aii se bodo obravnavale po modernem principu v nekoliko širši javnosti? Ogrska jc samostojno gospodarsko telo; to čutiio danes vsaj želodci, kjer pamet tega nc vc. Denar iz vojnih posojil sc steka za dobavo živeža večinoma na Ogrsko in ravno tako se steka tja naš ostali dohodek in naši stari prihranki. Ogrska plava danes v blagu in v denarju. Sedaj pa recimo, da sc danes ali zjutraj prisilno zniža veljava našega denarja; vsaj ne vemo, če se bo, ampak recimo. V kakšnem položaju bo tedaj naša državna polovica napram Ogrski? V tako slabem, da bodo Ogri šc vse drugače lahko izsiljevali iz nas, kar bodo hoteli, kakor le kedaj prej. Če pade vrednost bankovca na 89 odstotkov ali pa na 8, je vedno tisti na boljšem, ki ima dva v žepu, kakor oni, ki ima samo enega, ker ostane prvemu šc vedno dvakrat več kakor drugemu. In zdi se, da je tukaj treba iskati vzroka one politike, ki vodi Ogre pri določanju maksimalnih cen, cla določujejo skoro za vsako blago mnogo večjo ceno kakor pri nas. Čc se kaj podobnega zgodi (in nihče ne trdi, da je to nemogoče), potem mi ne bomo imeli samo prijetne dolžnosti, da z jokom in stokom krijemo svoje lastne potrebe, ampak zala- V sedanji vojski, ki že tretje leto tra„u., imamo prliko opazovati dobroto dobrih zob. S higijeničnega stališča to opazujoč, se nam nudijo lepi in in-teresantni prizori. Kot učitelj sem imel vedno navado gledati šolski mladini v zobe; opozarjal sem otroke na velevažnost dobrih zob ter jih učil o potrebnosti čiščenja zobov, ker jc z ozirom na bodoče človeško zdravje velike koristi. Glede zobov so otroci različni. Otroci, pet clo deset let stari, imajo že večkrat slabe zobe. Po dvajsetem letu imajo ljudje žc večinoma polovico slabih zob. Take pojave sem opazoval v štiridesetletni praksi svojega ueite-ljevanja med šolsko mladino in tudi med odraslimi ljudmi, to je v narodu. Prišla pa je vojska in v tem pogledu so se mi nudili razni prizori mecl vojaštvom vseh narodov. V Komnu, ob italijanski fronti, živeč, so opazoval vojake raznih na rodov. \ idcl sem Slovence, Nemce, Italijane, Čehe, I-Irvate, Poljake, Madžare in drugo. V ujetništvu so bili tudi Rusi, Srbi in Italijani. Ruse in Srbe sem imel priliko opazovati, ko so delali nove in popravljali stare ceste. Italijane sem pa opazoval, ko so jih naši vojaki peljali s fronte v ujetništvo, večinoma proti Ljubljani. Vsi ti so bili večinoma zdravi in krepki možje. Priliko sem pa imel opazovati razne bolne vojake v bolnišnicah. Ob teh prilikah sem videl zdrave, lepe, a tudi bolne in nelepe zobe. Brezdvom-no so imeli ruski ujetniki najboljše zobe. Ti ruski ujetniki so izvirali večinoma iz kmetskega stanu in malokdo je imel slabe zobe. Večina teh ruskih vojakov je imelo močne, rumeno-bele zobe. Baš tako lepe zobe so imeli Poljaki. Tudi drugih narodov vojaki so imeli še precej lepe zobe, a skoraj najslabše zobovje so imeli naši Slovenci in Nemci. Mnogim krepkim takim vojakom, ki so bili celo prav zdravi, jc manjkalo po več kočnjakov. Rekli so: »Vzgrizniti morem, a od zadaj žvečiti gre slabo.« Videl sem tudi take vojake, ki niso imeli v svojih čeljustih več kakor po nekaj parov zob. Kje tičijo vzroki teh pojavov? Mislim, da večinoma: 1. v hrani, 2. v potomstvu ali kakor rečeno v podedovan ju, 3. v gojenju (čiščenju) zob in L v vodi, kajti zdravniški strokovnjaki so dognali, da narod, bivajoč v krajih »trde« — apnene — vode, ima boljše zobe, nego oni, bivajoč ob »mehki« — maloapneni vodi. Glede snage ali čiščenja zob moram omeniti, da Rusi in Poljaki, ki imajo najlepše zobovje, ne ljubijo ali uporabljajo prav močno zobno ščetico (lcrtačico), kajti, izvirajoč večinoma iz kmetskega stanu, se malo zmenijo za to. Jaz nisem prav velik pristaš zobne ščetice, akoravno jo iz svoje mladosti vsak član rabim, kajti uvidevam, da ščetica tucli mnogo ne pomaga k dosegi dobrih zob, ampak v dosego dobrih zob so merodajne druge zahteve ali potrebe. Znano je, cla mestni prebivalci naibolj rabijo zobno ščetico, pa vendar imajo večinoma najslabše zobe. Glede potledovanja ali potomstva slabih zob so zdravniki mnenja, da jc vzrok slabih zob najbolj sifilistika in tuberkuloza. Pa tucli bledost (pomanjkanje krvi) ni izključena. To bolezni, kakor tucli škrofuloza, pa imajo svoj izvir v natančnem preživljanju z ozirom na hrano in pijačo. Zdravniki omenjajo glede preživljanja razne napake, ki vplivajo ha zobe, cla se po-kvarjajo. In sicer: 1. toplina jedil in pijač; 2. množina repnega sladkorja v hrani; 3. dobrota ali lastnosti kruha. Vsi zdravniki omenjajo, da pre-gorke in premrzle jedi in pijače zobom škodujejo, kajti v tem pogledu se zobje gotovo znano. Otroci so napram tem ka. S tem je žc zob nedostaten, kajti v razpoklinah se vgnezdijo gnjijoče bakterije, katere uničujejo zobno okostje. Da take pregorke in premrzle jedi in pijače škodujejo tucli želodcu, je gotovo znano. Otroci so napram cm dejstvom najbolj izpostavljeni. To jo gotovo našim materam dobro znano. Šele po dolgi, škodljivi navadi človek spozna te nevarnosti in škodljivosti. Zdravniki priporočajo, ne i se ničesar ne uživa, kar presega 37 stopinj C. Najbolj ugajajoči sladkor je saclni — ovočni — sladkor, katerega nam nudi poljsko sadje. Repni sladkor, katerega rabimo v slaclenje jedil, povzročujc tako imenovano mlečno kislino. Ta pa škoduje zobem, osobito čc so zobje vsled pregorkih ali premrzlih jedil in pijač že razpokani. Ako naše matere nc morejo sladkorno jedi otrokom odstraniti, naj vendar silijo v to, da otroci po taki jedi izpirajo zobe z vo-elo in ščctico. Najvažnejša točka z ozirom na dobro zobovje je pa k r u h. V obzir ne pride, ako je kruh bel ali črn (temen), ali je pšeničon ali koruzen, r^.on nli ajdov, ampak glavna reč je, nli je kruli zrnato-otrobast o li neotrobaat. iz izsejanc moke spečen. Ta važnost ie gati bomo morali tudi Ogrsko s svojimi izdelki, pa nc po principu: današnje blago za današnje, ampak po principu: današnje blago za dolg in za blago, ki smo ga žc zdavnaj pojedli. Res krasni gospodarski plodovi za Ogre lako srečnega in zveličavnega dualizma in radi verjamemo, zakaj ga tako zagovarjajo. Zato smo mnenja, da bo treba postaviti nagodbo, če in kedar se bo sklepala, na povsem nove gospodarske temelje, če bomo hoteli priti do pravičnega sporazuma. Novih temeljev bo treba na obeh poljih, na gospodarskem in na političnem. Na drugem še bolj nego na prvem, ker smo prepričani in uverjeni, da nobena razsodba ne bo držala dovolj trdno in dolgo, dokler ni rešeno jugoslovansko in češko vprašanje, kar nas zopet dovede tja, odkoder smo pričeli, namreč na vnanjo politiko in na mirovne pogoje. Dokler teh ne poznamo, je vsako sklepanje nagodbe te-oretično-akademično delo brez praktičnega pomena. PoioZaj čevljarski!) mojstrov v Ljubljani in no Kranjskem. Zadruga čevljarskih mojstrov jc sklicala včeraj dopoldne pri »Novem svetu« shod čevljarskih mojstrov, da pojasni ob-'činptvu sedanji položaj čevljarskih mojstrov in da sklepa, kako priti do potrebnih surovin. Navzočih je bilo okolu 50 čevljarskih mojstrov. Shod je o tvoril načelnik Kordelič, ki je povedal, da jc bila od dunajske centrale za usnje poslana pošiljatev namenjena čevljarjem na Kranjskem 58 kruponov in 34 kg teletine v Lazah ukradena iz železniškega voza. Nato je poročal g. Breskvar, da nimajo čevljarski mojstri ničesar več na razpolago. Nc pomaga nobena prošnja na centralo za usnje na Dunaju, nobene resolucije. V celi Avstriji jc tako. Najhujše je, ker sedaj pritiska zimski čas. Otroci vendar bosi ne morejo hoditi v šolo, bolezni se bodo razvile. Tako je dunajska centralna organizacija za usnje takorekoč brez pomena. Tudi gorenjega usnja ni več dobiti. Čuje se, da se naše usnje izvaža na Ogrsko in sc nam prodaja nazaj za drag denar. Kaj koristijo maksimalne cene, če pa blaga ni dobiti. Ne samo z usnjem, tudi z drugimi čevljarskimi potrebščinami je tako. Čevljarskim mojstrom ne bo mogoče dela sprejemati dokler se položaj ne spremeni. Tovarne prodajajo take izdelke, da jih je sploh nemogoče popraviti. Razni umetni podplati so taki, da so celo zdravju nevarni. Najbolje je, da se na slabe in drage tovarniške čevlje takoj nabije prave podplate, a kje take podplate dobiti? Tovarniške čevlje nosijo ljudje zato samo po 14 dni, celo v 24 urah se strgajo. Tako je občinstvo oškodovano. Škoda je bila, da se ob pravem času ni dopustil uvoz iz nevtralnih držav. Najbolje bi bilo, da bi zadruga naravnost dobivala blago, ker ona ve, kako blago potrebujejo posamezni čevljarski mojstri in tako bi ona blago tudi pravilno razdelila. Tako naj bi dobila tudi druge potrebščine naravnost zadruga. Pri tem naj bi zadrugi šel na roko pospeševalni urad posebno glede dobave preje z dežele. Občinstvo naj tudi ve, da merodajna pri Rusih in Poljakih glede njih dobrega zobovja. To uvažuje ruski in poljski kmet, imajoč v svojih vaseh še preproste in enostavne vetrovne mline in po hišah celo preproste ročne mline, s katerimi si kmet iz svojega žita zmelje d c b e 1 o z r n a-,to moko. Taka moka daje dober in okusen kruh, ki bolj diši nego kruh iz najfinejše moke. Ta kruh prav dobro vpliva na zobovje. Ta »vsakdanji kruh« je Rusom in Poljakom vsakdanja hrana, ki deluje v to, da imajo Rusi in Poljaki tako lepe in zdrave zobe. Tako dobre zobe so imeli tudi njih pradedje. V nas se malokje nahaja tako. Narodi so se razvadili. Ljudje radi jedo bel kruh iz fine moke; priljubljene so jim tu in tam fi-nejše močnate jedi, katere so sicer i-edilne, a zobem škodljive. — Taka »k u 11 u r a« zahteva dandanes da se tako jedačo hitro pogoltne in v želodec spravi. Človek pozabi na to, da organi (n. pr. mišice ali zobje), katere ne negujemo, polagoma izgubijo svojo moč in veljavo (upadejo). In potem se čudimo da od sto ljudi ima komaj eden dobre zobe; od deset odraščen-cev trpijo trije na zagačenju ali zlati žili. Da so želodčnim boleznim krive pregorke ali premrzle jedi in pijače, nezmerno uživanje kave in piva in druge nedostatnosti, je gotovo istina. Da je pa želodčnim boleznim vzrok slabo in nedostatno zobovje, je gotova istina, ker zaradi slabega prežvekovanja želodec oslabi, kajti ne more pre-bavljati. Najsvetejša dolžnost vsakega pa-trijota, vsake dobre matero in učitelja je, delati na to, da se v naših družinah uvede otmbasti polni kruh. Pri- čevljarjem tudi nedostaje delavnih moči in da sedaj, ko se je v Ljubljani prebivalstvo pomnožilo, tolikega dela nc morejo izvrševati. Kurjave ne bo, razsvetljave ni — kako naj delajo brez kurjave in razsvetljave. Tudi vajencev ni. Po tem poročilu se jc razvila razprava. G. Strniša jc povdarjal, da bi bilo mnogo bolje, da bi mojstri pri zadrugi dobili blago, namesto pri usnjarjih. Domača preja bi bila mnogo boljša kot tovarniška. G. T u m a je povdarjal, da pri centralni organizaciji za usnje gospodje stvari ne razumejo, ali je pa nočejo razumeti. Čevlje, kakršne sedaj prodajajo tovarne, so včasih zc v pol ure za nič. To se pravi ljudem denar iz žepa krasti. Za maksimalno ceno čevljar sploh usnja ne dobi, mora prepla-čati, kako naj torej ceno prodaja. Pod 70 do 100 K ne more oddati para čevljev. Sedaj bodo dobili čevljarji samo toliko blaga, da bo prišlo na čevljarja 2 kg. Za koliko časa bo to? Vsaj 10—20 kg podplatov bi moral dobiti vsak čevljar. G. Kovač je drastično opisoval kako je kupil blago za neke čevlje, blago je bilo pa tako, da je čevlje oddal ob 10. uri dopoldne, ob 6. uri zvečer so bili pa strgani. G. Kordelič je pravil, da se v Pollakovi tovarni dobi podplate, a le proti živežu. Nekateri tako barantajo z usnjem. Čevljarski mojstri nimajo gruntov, da bi mogli za usnje oddajati živež. Kje se dobi podplate za maksimalno ceno 10—13 K kg. Naj se to čevljarjem pove. Za 80 do 90 K še nc dobe blaga. Boks velja 15—16 K v kvadratih, za dva para čevljev je treba čevljarju 150 K, samo za gornje usnje nad 60 K, kje je pa ostalo. Če pa zaračuna čevljar v takih razmerah 90 ali 110 K, se ga tira pred sodnijo. Na tovarniške izdelke pa noben ne gleda. Naznanja, da mu je trgovska zbornica sporočila, da bodo ocl srede 26. t. m. tukajšnji usnjarji čevljarjem prodali nekaj nad 100 kg kruponov, 199 kg »Dreisatzkrzen«, 45 kg teletine, 266 kg glavine, 100 kg odpadkov usnja. Nakaznice se dobe pri načelniku. G. Breskvar omenja od obrtnega pospeševalnega zavoda snujoče se poprav-Ijalnice za čevlje. Sedaj je izjemni čas, zato ne more biti proti, da se ustanovi za čas vojne. A če pospeševalni urad pravi, da bo imel on blago, tedaj naj bi nekaj blaga od-etopil tudi čevljarskim mojstrom. Treba bo misliti na boljšo organizacijo, posebno nujna potreba je produktivna zadruga. Centrala naj bi dovolila, da ne bi blago Polla-kove tovarne šlo na Dunaj in potem zopet nazaj, ampak da bi zadruga direktno pri Pollaku dobila blago. Prej so ljudje včasih nosili en par dobrih čevljev tri leta, sedaj tovarniških izdelkov šest parov na leto. To je draginja, ne pa ono, kar računa čevljar, a sc ga za to obsoja. Nato so bili sprejeti predlogi, da zadruga stori potrebne korake, da dobi direktno zadruga usnje in izjava, da sedaj ko ni sredstev ne blaga čevljarski mojstri ne morejo biti odgovorni za trpežnost usnja in obuval, kakor tudi ne za točno izvrševanje. Enajsta soška bitka jc zdaj pač zaključena. Italijani so toliko izgubili, da bi ne mogli še dalje na široki fron- lično naj se mladini priporoča in strogo dela in gleda na to, da se bo mladina držala sledečih točk: 1. Naj se uživa le zrnati polni kruh in naj se temeljito prežvekuje. (Seveda sedaj v vojnem času je to nekaj težkega, ker ne moremo izbirati.) 2. Ne jej in ne pij pregorke ali premrzle jedi ali pijače. 3. Izogibaj se kolikor možno sladkornih stvari. 4. Snaži si vsako jutro in vsak večer temeljito zobe z vodo in ščetico. 5. Vsako najmanjšo luknjico v zobu plombiraj, preden te boli zob. Končno še pripomnim, da je do sedaj vojna hrana še precej ugodno vplivala na mladino. Ne mislim s tem izjaviti, da je pomanjkanje živil ugodno vplivalo na njo, ampak v marsika-kem obziru premenjena jedila so ugodno v zdravstvenem obziru vplivala. To se lahko dokaže z ozirom na zobovje naše mladine, kajti zdravnilti-strokovnjaki konstatirajo manj zobnih bolezni za časa vojske. To velja posebno za mesta, kjer veliko manj iedo mesa, ampak več močnatih in krompirjevih jedil. V raznih šolah v zaledju je padlo 43 do 53 odstotkov zobnih bolezni. Osobito dečki so glede tega veliko na boljšem. Seveda moram končno pristaviti pikro pripomnjo, da je gotovo na zboljšanje zobovja vplivala več ali manj tudi lakot a, kajti ako otrok ni imel česa jesti, si tudi ni mogel zobovja z jedjo pokvariti. Vsekako: Bog daj boljšo bodočnost tudi v tem obziru! — Zatičina 1?.. julija 1917. — A. L. ti napadati. Uspeh bitke je bil pač na naši strani. Italijani niso prebili ne na Banjški visoki planoti v smeri proti Ljubljani in ne na Krasu proti Trstu. Uspeha na severnem krilu Lah ni mogel izrabiti, na Krasu so mu pa naši s protisunkom vzeli še to, kar je bil napredoval. Sovražni listi zdaj pišejo, da je naša bojna črta zdaj trdnejša kot je bila prej. Poročajo tudi o naših ojačbah in pošiljajo nove čete k Soči. Pričakujejo se sedaj boji ob Soči. Na dvanajsto soško bitko sili Italijana tudi okolnost, ker doma zelo vre. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 22. septembra. Uradno: Neizpremenjeno. Dunaj, 23. Uradno: Južni del Banjške visoke planote in goro sv. Gabrijela so živahno obstreljevali s topovi % Načelnik generalnega štaba. Na soškem bojišču le mali boji pehote. Dunaj, 22. septembra. Vojni tiskovni stan: Pri Soči so se včeraj bili le boji pehote. Sovražne poizvedovalce in slabejše pehotne oddelke smo odbili v južnem delu Banjške visoke planote in v odseku gore sv. Gabrijela. Sovražnik je s topovi le mestoma živahnejše streljal. Na tirolskem pozorišču so v nekaterih odsekih s topovi živahnejše streljali. Pri Carzano smo pokopali 360 Italijanov, ki so padli v zadnjih, za nas tako uspešnih bojih. Močno streljanje italijanskih topničarjev na Banjško visoko planoto in na goro sv. Gabrijela. Dunaj, 23. (K. u.) Vojni tiskovni stan javlja: Sovražnik je trajno obstreljeval s topovi juž. del Banjške visoke planote in zbirališča fronte; popoldne je bil ogenj zelo besen. Celo noč je sipal sovražnik topovske kroglje na goro sv. Gabrijela. Na južnem krilu so se razvili boji z ročnimi granatami. Med Vipavsko dolino in morjem so le malo streljali s topovi. Mestoma kratek presenetljiv napad s streljanjem. Sovražni letalci so živahno nastopali. Živahno poizvedovanje Avstrijcev. Curih, 23. »Corriere della sera« opisuje strategični položaj. Pravi, da trajno ogroža zadnje uspehe Italijanov velik sovražni napad, ki ga pričakujejo, ker avstrijske čete živahno poizvedujejo. Sporazum namerava pribiti soško bojno črto. Amsterdam, 22. Angleški vojaški krogi so se prepričali, da v doglednem času nc prebijejo nemške bojne črte v Franciji, a da lahko postane predor na soški bojni črti odločilne važnosti za nadaljevanje vojske. Italijanski armadi nameravajo poslati veliko topov in streliva, da lahko Cadorna prične 12. soško bitko. O klimatičnik razmerah ob soški fronti podaja zanimive beležke vojaški višji zdravnik dr. Viktor Baar. Eno celo leto je bil tam, 111 dni na Doberdobu, v kraškem peklu. Pet soških bitk je preživel. Tekom leta je bilo 114 deževnih dni. O vplivu dežja na vojaštvo more poročati le zdravnik. Vsi so trpeli, ako vlažnost ni izpuhtela iz skal, marveč se ie zajedla v mišice in sklepe in prinesla strašno vojno bolezen, revmatizem, kateremu jih je mnogo podleglo. Ko je bilo poleti na vzhodnem bojišču nevarno, so morali prebiti 111 dni v močvirju pri Tržiču. Deset odstotkov oficirjev je obolelo ali umrlo na tropični malariji. Strašno vplivajo močne razlike v temperaturi od prehoda južnega vremena do burje. Najtežje prenaša take razlike in drugo neugodno vreme Italijan. Zato pa govori Cadorna tako pogostoma » vremenu v svojih noročilih. Peta bitka od 13. do 16. februarja je bila ustavljena kar nenadno skoro gotovo zaradi skrajno neugodnega vremena. Mirovni pelrel Vrata do miru sc šc niso zaprla. Amsterdam, 22. (K. u.) »Westminster Gazette« opozarja glede na odgovor Avstrije in Nemčije na noto sv. očeta na Wil-sonovo izjavo, cla beseda sedanjega vladarja Nemčije brez pritrdila nemškega naroda ne more trajno jamčiti. Zelo značilno je pa, ker se izražate osrednji velesili načelno za razorožbo in razsodišče; graja pa, ker nista ničesar izjavili o papeževih predlogih glede na konec vojske. Vrata se sicer še niso zaprla, a predno sc more priti v obljubljeno deželo, se morajo zgraditi mostovi nt emu status quo. — »Evening Standard« opozarja na razliko obeh not glede na sestavo, ' se vsebina ne razločuje. — Tudi »Sla. ard« pogreša podatkov o Belgiji, Alzaciji-Loreni in Srbiji v noti. Osrednji velesili se ne 1 a nikakor vklonili pogoj.in sporazuma, dokler sc njun odDor uopolnoma nc zlomi. Mirovni pokret v Italiji. Lugano, 22. (K. u.) Na shodu socialističnih občinskih uprav v Bologni so odklonili s 537 proti 397 glasovom predlog, naj se izsili mir tako, da se odlože upravna mesta. Socijalistična zbornična stranka in strankarsko vodstvo sta ukrenili odredbe glede na položaj, najbrže se proglasi splošna stavka. »Avanti« se zopet ni čez mejo poslal. Generalni poročnik Ragni, ki se je izkazal ob obnovitvi javnega reda v mestu in v deželi Jakin, je imenovan s činom poveljnika vojne skupine za višjega poveljnika provinc Turin, Alessandrija in Genova, kjer je razglašeno vojno stanje. Berlin, 22. »Vossische Zeitung« javlja iz Lugana: »Giornale d' Italia« piše glede na vedno večjo mirovno propagando, da bi bil položaj strašen, če bi se na zahtevo socijalistOv sklenil poseben mir. Italijani bi umirali lakote, Nemčija bi pa ures* ničila svoj sen o svetovni hegemonip. Italijanski socialisti hočejo z revolucijo doseči mir. Lugano, 21, septembra. Iz neke okro* žnice socialistične stranke na krajevna! društva se spozna, da so ustanovile soci-4 alistične provincialne zveze Milana, Turi-» na, Florence in Neapolja in druge nepaf* pustljivo revolucionarno skupino, katerd izvršilni odbor je v Florenci in ki skušajo pridobiti upliv na socialistični narodni j kongres. Ta skupina je mnenja, da je pre-t šla za Italijo že zdavnaj vojna perioda eno** stavne brambe. Zato hoče izsiliti z revoln« cijonarno agitacijo takojšen mir in po rv»* ; kem vzorcu nadalje revolucijonarno vpUv j vati na načrt razrednega boja. Glasovi o odgovoru osrednjih velesil na noto sv. očeta. Glasovi iz Nemčije. »Vonvarts« pravi, da je odgovor presenetil z odločno ljubeznivostjo nt* sproti razorožbi in mednarodnim raz* sodiščem. »Lokalanzeiger« opozarja nai slovesno napoved, naj zavzame mesto sile moralna pravičnost. Tako pišeta! tudi »Berliner Tageblatt« in »Vosrf-sche Zeitung«, ki pravi, da se mora: razpravljati o pripadlosti pokrajin prt zeleni mizi. Nemško konservativno časopisje piše hladnejše in zahteva od nemške vlade, naj zavzame najojstrej* šo obliko. »Germania« (centrum) pran vi: Sveti stolici je šlo le za to, da 86 dobi temelj spravi med sovražnimi vladami, kar se ji je glede na Nemčijoi in njene zaveznice posrečilo. »Kreuzr zeitung« pravi, da so zavzeli sovražni* ki nasproti noti tako stališče, da najbrž za zdaj še ni misliti na mirovna pogajanja. Angleški glasovi. »Times« pišejo proti gospodarska mu miru po vojski in proti obnovitvi gospodarskega stanja pred vojsko. »Daily Mail« pravi: Čc hoče Nemčija; mir, mora izprazniti Belgijo, severno Francijo, Alzacijo Loreno, Poljsko, Srbijo, Rumunijo, Črnogoro in Triden-tinsko. Plačati mora odškodnino in kaznovati osebe, ki so zagrešile straSne zločine oborožene sile. Dokler se ti pogoji ne izpolnijo, morajo deževati udarci na Nemčijo (Avstrije »Daily Mail« niti ne omenja). »Daily Chronicle« piše: Kdor bi odklanjal iskreno mirovno približevanje, bi si naprtil težko odgovornost. V Berlinu in na Dunaju naj se glede na vojne smotre in odločnost zaveznikov no udajajo iluzijami. Od povzročiteljev največjega zločina svetovne povestnice se mora več pričakovati, kakor da se. ponovi le neodvisnost Belgije. »Manchester Guardian« je pisal dne 19. t, m.: Nemčija se dejansko oblega. Gre le za to, koliko časa da vzdrži posadka. Nam gre pred vsem za to, da politično premagamo Nemčijo, kar sc morebiti prej zgodi, kakor se splošno pričakuje. Nevtralni glasovi. Danska »Politiken« piše glede na nemški odgovor na noto sv. očeta: Vsebina je kratka: sporazumen mir. Haaški »Niemve Courant« obžaluje, ker nemški in avstrijski odgovor sv. očeta no pove, kaj da sta osrednji velesili pripravljeni žrtvovati miru. »Stockliolms Dagblad« je pisal: Nemški odgovor ni tako ponosen kakor lanska decemberska mirovna ponudba. Ne bo več mogoče dolžiti nemško vlado, da hlepi, da zavojuje svet. Nemška vlada je izjavila, da postopa glede na mir zaupljivo skupno z zastopniki ljudstva, kar je tudi odgovor VVilsonu, ki je popolnoma prezrl resolucijo nemškega državnega zbora. Oseben jc odgovor cesarj," "la, ki zagotavlja njegovo mirovi \ ki ga vodi, odkar je zasedel piv Katoliški »Maasbo-de« piše; Važnost odgovora tiči v zmernosti in v pripravljenosti sprejeti predpogoje sv. očeta. Želeti jo žrtev tudi s strani sporazuma. Bernski »Intel-ligenzblatt« pravi: Prvič sta se Avstrija in Nemčija izjaviti brezpogojno za načelo razsodišč in za omejitev ob-orožbe. Avstrijski državniki so sploh bolj uinevali to zahtevo miroljubov. Vsekakor sta odstranila odgovora osrednjih velesil velike zapreke miru. Posebno odposlanstvo sv. očeta na Angleško. Berlin, 22. septembra. »Avanti« poroča: Koncem septembra se odpelje posebno odposlanstvo sv. očeta z neko špansko ladjo na Angleško. Kako sodijo Nizozemci o o t/(»ovoju Avstrije in Nemčije na noto sv. očeta, Haag, 22. septembra. »Het Vaterland« je pisal: Dunajska nota se pridružuje v vseh podrobnostih brez velikega besedičenja noti sv, očeta. Reči se mora, da je zelo ljubeznjiva. Nemška nota deloma ni tako jasna, kakor avstrijska, a je tudi pomembna, — »Nieuwe Courant« je sodil: Zelo bodo razočarani tisti, ki so pričakovali, da se bo odgovorilo na noto sv. očeta s pozitivnimi mirovnimi predlogi. Če bi se bilo to zgodilo, bi sc bilo olajšalo delo »nemških'vojnih hujskačev«. Noti se nekoliko razlikujeti glede na razorožbo in z ozirom na svobodo morja. — »Maas-bode« je izvajal: Odgovora morata izzvati med prebivalci sporazuma odmev, dasi jih njih vlade ne bodo smatrale za dovolj obsežni. Nova nota sv. očeta, Genf, 21, sept. »Temps« javlja iz Rima, da namerava sv. oče koncem septem-ra izdati novo podrobnejšo noto državam v vojski. Mirovni pokret v Italiji. Curih, 22. septembra. Poroča se, da se v Italiji mirovni pokret vedno bolj jači. Pojave beleži tudi meščansko časopisje, dasi svari pred njimi in skuša iznova podžgati navdušenje za vojsko. Socialistično časopisje zahteva, naj se kmalu sklene mir in svari pred tretjo vojsko pozimi. Mirovni posvet Francozov. Bern, 22. sept. (K. u.) Charpentier je zahteval v »Journal du Peuple«, naj skli-čejo po socialističnem zgledu mednarodni mirovni posvet v Genf. Mirovna intervencija Španske. Kodanj, 22. sept. Potrjuje se, da se španska vlada pogaja z evropskimi nev-tralci o skupni intervenciji, da se doseže svetovni mir. Španska se naslanja na mirovni predlog sv. očeta in prigovarja ostale nevtralne države, naj se ji pridružijo. Nastop vlade pozdravlja cela dežela. Sporazumu prijazni listi živahno žele, da bi se dosegel zaželjeni smoter še pred zimo. Vprašanje o izpraznitvi Belgije, Berlin, 22, Časopisi, ki razpravljajo o mirovnih smotrih, najbrže vsled uradnega vpliva pišejo, da se mora samoobsedi um-ljivo Belgija šele izprazniti, ko se zaključi ves obseg mirovnih vprašanj. Predno si: ne bo podpisala mirovna pogodba, se sa-moobsebi umljivo ne more govoriti o izpraznitvi zasedenih ozemelj. Poseben mir z RumunijoJ?) Bazelj, 22. Iz Pariza: Prejšnji grški poslovodja v Bukareštu jc pisal v »JoUr-nalu«, da upajo Nemci, da kmalu sklenejo z Rumunijo poseben mir. Odstopiti ji nameravajo Bcsarabijo, če odstopi Bolgariji Dobrudžo. Delajo na to, da postane rumunski kralj princ Eitel Friderik, lahki in premalo močni za boj z nc "k i mi' podmorskimi čolni. Pomorski boj pri Oelandu, Stockholm, 21, septembra. (Kor. ur.) »Dagens Nyheter« javlja: Prebivalci na obali so zasledovali včeraj vzhodno od Stenase na vzhodni obali Oelanda boj nekih nemških bojnih ladij z nekim angleškim ali ruskim podmorskim čolnom. Izid boja še ni znan. Kriza ladjinega prostora pri sporazumu, Berlin, 22. septembra. Al. Johnson napoveduje v »New Republic«, da postane položaj za sporazum glede na podmorsko vojsko koncem letošnjega leta nevaren. Bern, 22. septembra, »Daily Mail« napada admiraliteto. Pravi, da se 4000 do 5000 vojnih ladij vojskuje s 50 do 60 podmorskih čolnov, ki vedno potope vsak teden 12 do 20 velikih angleških ladij. List pravi, če bo šlo tako naprej, mora napočiti dan, ko se bo Anglija udala. Wolff: Avgusta meseca doseženi uspeh podmor. čolnov nc zaostaja za prejšnjimi meseci — izvzemši obeh mesecev aprila in junija — in kaže, da se nadaljuje podmorska vojska v dosedanjem obsegu. Z izkazano potopljeno množino ton meseca avgusta se je vsa tonaža pomnožila na 6,303.000 ion. V tekmovalni borbi z obrambnimi sredstvi proti podmorski vojski so pokazali podmorski čolni, da so veliko močnejši. Kljub izkušnjam, ki so si jih nabrali tudi sovražniki, so zanjke mreže okoli sovražne obali, posebno angleške, vedno tesnejše, Tonaža, ki pride za potop v poštev, se je zelo znižala, potopljena tonaža je pa ostala enako visoka; gotovo je za to ušlo torpediranju manj ladij kot prej. Celo tisti obrambni ukrepi, od katerih so sovražniki največ upali: vožnje v spremljevalnih skupinah, so vrli naši poveljniki podmorskih čolnov več kakor izravnali. Meseca avgusta potopljenih 808,000 ton. Berlin, 22. Uradno: Meseca avgusta je bilo vsled raznih ukrepov osrednjih velesil potopljenih skupno 808,000 ton. Odkar traja neomejena podmorska vojska, smo potopili sovražniku na prostoru trgovskih Ir.dij 6,303,000 ton. Načelnik admiralnega štaba mornarice, * • * Ameriški podmorski čolni — slabo iz-izdelani. Bern, 22. septembra. (Kor. ur.) »Petit rarisien« poroča, da podmorski čolni, ki r° jih zgradili Američani, niso taki, kakor so pričakovali. Gradili so jih po tehničnih navodilih angleške admiralitete, a so pre- Boji rusKIb sfraoK za nodvlafe. Amsterdam, 22. septembra. (K. u.) »N. R. C.« objavlja sledeče poročilo iz Petrograda: Ta teden se bore glavne revolucijske struj e med seboj. Bolše-viki zahtevajo brezpogojno, naj se vojska konča. Pravijo, da jc potrebna za nadaljevanje vojske močna vlada, ki bi morala biti dosledno protirevolucij-ska. Zato zahtevajo socijalistično vlado in da naj se takoj sklene premirje. Radikalci druge struj e pravijo, da jc povzročil delavski in vojaški svet zmedo v deželi in cla ogroža stališče Rusije kot velesile. Vojsko moramo zato nadaljevati in v ta namen obnoviti disciplino, kar je mogoče lc z diktaturo doseči. Med navedenimi strujami stoje osrednje stranke, ki sc ogrevajo za koalicijsko vlado, a se clrže zdaj v ozadju. »Daily News« javljajo iz Petrograda; Konferenca na ponedeljek bo, če se izjavi proti koalicijski vladi, predlagala, naj se sestavi socialistično ministrstvo, za katero so že seznam sestavili. Kerenskij v tem slučaju odstopi. Delavsko -vojaški svet preti Ecmilovu. Bern, 22. septemb. (K. u.) »Temps« poroča iz Petrograda: Delavski in vojaški svet je sklenil, do sestavi glede na Kornilovo zadevo preiskovalni odsek. Glasila maksimalistov so pričela vojsko proti Kerenskemu, kateremu očita revolucijska stranka brezpravno politiko. Boj bolševikov za mir. Amsterdam, 22. septembra. (K. u.) »Handelsblad« poroča: »Daj.ly Ex-press« javlja iz Petrograda: V mestu gospodari strahovlada. Bolševiki zahtevajo glavo Miljukova, Roclzianka in šc dvajset članov dume pod pretvezo, da so podpirali Kornilova. Kerenskij jc nasproti bolševikom ravno tako brez moči, kakor nasproti Kornilovu, ki jo le navidezno aretiran, ker se Kerenskij nc upa, da bi ga obsodil na smrt. Vsak trenutek pričakujejo v Petrogradu in v Moskvi nastopa bolševikov za mir. Za samostojnost Finske. Stockholm. 22. septembra. (Kor. u.) »Birževija Vjedomosti« poročajo: Finski socialni demokrati nameravajo izdati oklic Evropi, s katerim zahtevajo, naj.se Finska loči ocl Rusije. Volitve v ustavodajalno skupščino. Petrograd, 23. (K. u.) Agentura: Notranji minister je izjavil, da bo volilo v ustavodajalno skupščino do 90,000,000 ljudi. Volitve bodo stale 100 milijonov rubljev, Kerenskij bil začasno ujet. Amsterdam, 21. (K. u.) »Algemeen Handelsblad« javlja iz Londona o zanimivih nastopih, ki so se pripetili minuli teden v Petrogradu. Kerenskij je bil nekaj časa v zimski palači ujet. Bolševiki so oblegali poslopje, mornarji in delavci so se pa vozili iz Kronstadta z avtomobili na boj proti Kornilovu. Bolševiki so sklenili, naj se takoj sklene mir. Čheidze je zabranil, da niso odstavili Kerenskega in imenovali za ministrskega predsednika Černova. Kerenskij izstopil iz socijalistične stranke. Genf, 22, »Matin« poroča, da je izstopil iz socijalistične stranke Kerenskij, da si zagotovi popolno politično neodvisnost, Petrograjska vseučilišča zaprta. Petrograd, 21. (K, u,) Agentura: Nau-čni minister naznanja, da so v Petrogradu zaprte vse visoke šole, izvzemši medicinske fakultete, Rusija izda za dva tisoč milijonov rubljev bankovcev. Amsterdam, 22. (K. u.) Reuter poroča iz Petrograda: Vlada je zapovedala, naj izdajo za dva tisoč milijonov rubljev bankovcev. Angleški pesimizem glede na Rusijo. Rotterdam, 22. sept. Angleški politični krogi ne zaupajo Kerenskemu. Pravijo, cla igra dvojnato vlogo; ne bi sc rad zameril zaveznikom in tudi nc delavskemu in vojaškemu svetu. Netočna poročila iz Petrograda so v Londonu zelo vznevoljila. Ne verujejo niti, da sc Kerenskij lc pogaja ž njimi. Ukaz začasne vlade vojakom. Petrograd, 21. (K. u.) Agentura: Začasna vlada je izdala danes vojaški ukaz armadi in mornarici. Začasna vlada pravi, da vsled Kornilove vstaje vojaki in mornarji nc zaupajo svojim voditeljem, kar grozi obstoju vojske. Vlada glasno izjavlja, da je večina častnikov vladi zvesta izvzemši male skupine, ki je varala zaupljivost vlade. Vsak nastop, ki seje nezaupanje v osobje poveljstev, uničuje armadno bojno moč, Provzročitelji izdajajo republiko, ker uničujejo edini temelj, ki more Rusijo rešiti. Začas. vlada zapoveduje: 1. Odstavljeni bodo vsi voditelji, ki niso sposobni, da bi vodili čete in obenem sodelovali na utrditev republičanske državne oblike v Rusiji. 2, Odstavljeni bodo višji častniki velikega generalnega štaba, če so se udeležili Kornilove vstaje. 3. Čete, ki so se udeležile vstaje, bodo iz stana velikega generalnega štaba odpravljene in nadomeščene z zvestimi četami, 4. Vsi krivci, ki so pokazali med Kornilovo vstajo slabo voljo, se bodo morali sodnijsko zagovarjati. 5. Vlada zahteva od armade in od mornarice, naj se povrneta k rednemu življenju in daje popolno svobodo voditeljem v vseh vprašanjih vojnih operacij in v izobrazbi armade in mornarice. 6. Vlada zahteva, naj ce vse osebe, ki so jih v zadnji krizi aretirali, izroče oblastim in naj se uvede stroga preiskava, vseh slučajev o umorjenih predstojnikih, 7. Ljudje, ki so usmrtili svoje častnike radi suma, so zaprti in se bodo pred sodiščem zagovarjali. Vlada opozarja na nevarnost, ki radi takih nasilstev grozi republiki, Snovanje koalicijske vlr.de v Rusiji. Stockholm, 21. (K. u.) Petrograjski delavski in vojaški svet je pritrdil pocl gotovimi pogoji ustanovitvi koalicijske vlade. Če preisk ava odseka pokaže, da kadeti niso Kornilovega nastopa podpirali in zakrivili, naj tudi kadeti vstopijo v ministrstvo, ki se sestavi še pred zasedanjem demokratičnega posveta 25. septembra. Trdi se, cla namerava odpotovati Kerenskij v Moskvo, kjer ga proglase predsednikom republike. Izvršilni odbor dume je protestiral, ker so zaprli več poslancev dume in sc skliceval na njih imuniteto. Bil 1 F;aM8FSK8i. Angleži dosledno in žilavo napadajo na Flanderskem. Gre jim za to, da prebijejo in se polaste opirališč nemških podmorskih čolnov. NEMSSLO URADNO POKOSILO. Berlin, 22. septembra. Veliki glavni stan: Bojna skupina k r a 1; e v i ča R u p r e t a Bavarskega. Po besnih ognjenih sunkih, ki so {iaa le pri St, Ju?.?.en« sledili brezuspešni sovražni delni napadi, je včeraj dopoldne prenehava!© streljanje na flandrskem pozorišču. Od onoMne dalje so močnejše streljali na obali in od Ysera do Denis. Ob zvečer se še pričel v obliki udarcev cd Langhemajreka do EoRe-foeke najmočnejši bobneči o srenj, ki Ie trajal eno aro. Tako? na to |e angleška pe&oia zo2?®l na mraogjlh mestih bolno offte napadla. Kjjer so izvedli v uniču-Toši oferamM našega topništva med železnicama Bcesinjjhc-Siaden in Ypera-Roulers napad, smo ?m v borbi moža z Eožeai odbili. Bolj južno od tam do prekopa KoIIebefce Je feesnost našega uničujočega ognja zrušila sovražno napadalno vol? o. Le tn in tam so prišlo angleške naskakovalne četo iz svojih udrtinskih postojank; odbili so jih. Ostalo armade na zahodnem bojišču so so skoraj povsod ?e malo borile. XXX Bojev na Flandrskem so se letalci odlično udeleževali. V zadnjih dveh dneh smo sestrelili 29 sovražnih letal in 2 pritrjena zrakoplova; 3 naši letalci so padli. Nadmoročnik Schleich jo priboril svojo 21. in 22. zmago v zraku, poročnik pl. Biilicw je sestrelil svojega 21. sovražnika, poročnik Wiisthof in poročnik Adam sta sestrelila 2 sovražni letali. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 23. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega. Angleški monitor je obstreljeval včeraj zjutraj s pomočjo letalcev-opazovalcev Ostende. Več granat je zadelo katedralo med jutranjo sv. mašo. Ubitih jc 7, nevarno ranjenih 24 Belgijcev. Ogenj naših obrežnih baterij jc monitor prepodil. Ko so sc zaključili jutranji boji na flandrskem pozorišču, so s topovi streljali z menjajočo se silo. Proti večeru se je zgostil sovražni ogenj severnovzhodno od Yperiia zopet v bobneči ogenj. Sledili so jugovzhodno od Si. Juliena močni delni napadi Angležev, Sovražnika smo vrgli. Ponoči je ogenj ponehava!, pehota ni nastopala. Angleško stotnijo, ki je vdrla pri Monchy jugovzhodno od Arrasa po besnem ognjenem sunku v naše jarke, smo vrgli v borbi moža z možem, V borbah na predpolju južno od ceste Cambrai-Bapaume kakor tudi pri So-nme in Oise smo ujeli sovražnike. Bojna skupina nemškega > cesar jeviča, Pri Aisna, Brimontu in v nekaterih odsekih v Champagni so sc od časa do časa s topovi živahnejše bojevali. Pri številnih poizvedovalnih sunkih, ki so privedli naiše naskakovalne čete do v zadaj ležeče črte francoskih bojnih naprav, smo jih !e nekaj ujeii, dasi je sovražnik skoraj povsod bežal. Posadka n^ših jarkov je na nekaterih točkah odbi!<* francoske poiz-vedovalce. Pred Verdunom h popoldne zvišal Ogenj do večje moč?. * + ♦ Sovražniki so izgubili včeraj 14 letal in sn pritrjeni zrakoplov. Nadporočnik Borfhold je priboril 25, zračno zmago, namesto! narednik Thom je zopet sestrelil 2 sovražna letalca. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.. Drugi dan flandrske bitke. Berlin, 22. (K, u.) Wolff: Vtis, da so bili Angleži težko poraženi, krepi izid bojev 21. septembra: drugi dan, ko so napadli na Flandrskem. Lepo vreme je siccr podpiralo Angleže, a enotno r.iso več močno napadali. Ob 6. uri zvečer se je pričel na celem pozorišču bobneči ogenj. Trajal je eno uro; Angleži so nato med Langemarkom in goro Freezen napadli. Ko se je zmračilo, so bili Angleži povsod vrženi. Dosedanji uspehi tretje flandrske bitke so zato zaostali za uspehi druge in prve bitke. Angležem se ni posrečilo, da bi bili vzeli najmanjši kraj. Angleško poročilo se zato zadovoljuje, da navaja označbe vzetih posameznih jarkov in opirališč, kakor so običajne na zemljevidih generalnega štaba. Tretji dan flandrske bitke. Berlin, 23. sept. (K. u.) Tretji dan nove flandrske bitke jc minul, ne da bi bili Angleži izvajali velike napade. Angleška poročila se ustijo, da so zdaj neftešk?-obrambi kos z novim napadalnim načinom,; a zelo malopotezni pozitivni angleški uspehi kažejo nasprotno. Letalci so izredno veliko letali. Nemške letalne skupine so na; primer pri Boberinghc razstrelile en nftini-cijski vlak in več lop. V Artois in pri St. Quentinu so živahno streljali s topovi in so nastopale patrulje. Ob Aisnc na obeh štra-^' neh Reimsa in v Champagni so od časa dtf časa živahnejše streljali. Nemškim patruljam se je posrečilo, da so izvedle veliko sunkov. Pri Verdunu so zopet močnejše streljali. Obramba nemških baterij in zračnih skupin je zadala Francozom težke iz-i gube. Vloga megle v novi bitki na Flandrskem. Geni, 21, Pariški listi obširno poroča-i jo o novi bitki na Flandrskem, Pravijo, da je megla zjutraj ob" 6. do 8. ure poizvedbe ovirala; nemški topovi so zato na--pade precej zadrževali. Ob 9. uri se je megla nekoliko razvlekla. Nastopili so angleški letalci, ki so poizvedovali, vsled česar jc mogla angleška pehota šele napredovati. Dvomijo, če sc bodo angleške čete v popolnoma utrjenem ozemlju držale. Ivi mm sem i mm. Ko so Nemci vzeli Rigo, sc je splošna sodilo, da bodo operacije tam počivale, Novi nemški sunek pri Jakobovem in operacije ob Dvini je nemško črto zelo zava« roval. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 22. septembra. Uradno: ! Pri avstrijskih četah nobenih posebnih dogodkov. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 23. Uradno: a V Bukovini smo odbili sovražne poiz-i vcdovalne oddelke. Sicer smo sc le malo bojevali. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO UBADNO POROČILO. ' Berlin, 22. septembra. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Na zahodnem bregu Dvine se fa posrečilo divizijam, katerim poveljuje generalni poročnik grof pl. Schmettow (Egon), da so z dobro pripravifenim in krepko izvedenim napadom nrehiia m- 'cke postojanke severnozahodno od Jakobova. Izvrstno učinkujoči oaenj topov in min so pripravili pota pehoti, katero so letalci pod vodstvom ritmoj-stra princa Friderika Žige Pruskega kljub neugodnemu vremenu zelo dobro podpirali. Z nevzdržnim sunkom so vrgli sovražnika proti reki. popustil ja pritisku naših čet v širini SO km približno 10 km globoko mostišče na zahodnem brequ Dvine in je, kar je ino-gel, hitro bežal na vzhodni breg. Jakobovo je v naši roki. Bozdaj je javljeno, da je bilo ujetih 4000 Piusov ln zaplenjenih nad 50 iopov. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Berlin, 22. septembra, zvečer: Veliki 'glavni stan: _ Zasledujoč Ruse, ki sc umikajo, smo od Livenhoia po reki navzdol povsod dosegli Dvino, V NEMŠKO URADNO POROČILO. V, Berlin, 23. Veliki glavni stan: _ » V mostišču Jakobovo smo našli v postojankah, ki so jih zapustili Rusi, veliko vojnega blaga. Naše čete so od Liwenhosa do Stock-mannshofa povsod dosegle Dvino. V Pinskem jc povzročilo obstreljevanje požare. '% Hitri napad Nemcev pri Jakobovem. r Osvojitev Jakobova na vzhodu iznova dokazuje, v kakem obsegu si čuva nemško vodstvo popolno svobodo nastopa kljub vsem napadom sporazuma. Mostišče, ki so ga tam držali Rusi šc na zahodnem bregu Dvine, so vzeli Nemci z uspešnim in hitrim napadom. Potem ko so prebili ruske črte severnozahodno od Jakobova, so prekoračili popoldne odsek Su-sej in zasedli v nadaljnih bojih Jakobovo. Celo mesto je v rokah Nemcev. Plena Se ni bilo mogoče pregledati. Pri Zbruču. Dunaj, 29. septembra. (Kor. ur.) Veliki glavni stan: Močnejše so se kretali le sovražni letalci in poizvedovalni odde.lki. Sovražne patrulje so prodrle čez Zbruč, a So jih naše varnostne čete vrgle. Sicer iz-.vzemši običajnega motilnega ognja z obeh ftrani nobenih posebnih dogodkov. Stl Naši boji na romunskem bojišču. & Dunaj, 23. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Sivahen sovražni motilen ogenj na obeh straneh doline Casinu. Na ostalih delih bojne črte so se razvili boji s sovražnimi poizvedovalnimi oddelki, ki so se vsi uspešno za nas končali. - } Novi načelnik ruskega generalnega Petrograd, 22. septembra. (K. u.) Listi poročajo: General Dubkonje, načelnik generalnega štaba zahodne bojne črte, je imenovan načelnikom generalnega štaba »vrhovnega poveljnika. N Praga, 22. sept. Danes opoldne je bil dr. Rašin promoviran tretjič na češkem vseučilišču doktorjem prava. Dr, Rašin je imel političen govor, v katerem jc med drugim dejal: »Ni moja krivda, če sem že tretjič na tem vseučilišču za doktorja promoviran. Promocija je bila potrebna, ker sem bil jaz in mnogo drugih čeških mož radi zločina obsojen, ki je v tem obstojal, da nismo hoteli svojega mišljenja zatajiti.« Govor so navzoči opetovano prekinjali^ z viharnim ploskanjem, * ' * m Državni dolgovi in izdaja bankovcev, Dunaj, 22. septembra. Poročevalec proračunskega odseka poslanec Kraft je naknadno poročal o finančnih operacijah med vojno, ki so bile izvedene s sodelovanjem odseka za nadzorstvo državnih dolgov. Poročilo omenja, da so dosegli naši državni dolgovi z vojnimi posojiil do 25, majnika 1917, torej z vštetim šestim vojnim posojilom svoto 42 miljard. Poročevalec opozarja na nevarnost, ki grozi vrednosti našega denarja z zadolžitvijo pri avstro-ogrski banki. Na podlagi izkaza z dne 3, avgusta 1917 se je naš dolg pri avstro-ogrski ban-nomnožil za 954 milionov in znaša sedal 10,240.800.000 kron, dolg, ki vzbuja upra- vično sumnjo, da je krit samo z izdajo novih bankovcev. Poročevalec stavi predlog, v katerem poziva vlado, naj ne jemlje več nikakih posojil pri avstro-ogrski banki, ki bi se krila z izdajo novih bakovcev. Tozadevno naj se razveljavijo pogodbe z Ogrsko, Vsi naši vojni stroški naj se krijejo izključno le potom zakladnih listin, ki naj se izdajajo le na kratko dobo, potom vojnih posojil, davkov in pristojbin brez zvišanja števila bankovcev. O tem poročilu bo razpravljal proračunski odsek v torek. Pomen reinkorporaeije Dalmacije za Hrvr.'iko in Ogrsko. V »Pester doydu« jc napisal dr. Rudolf Havasz, predsednik dalmatinske sekcije ogrsko-jadranske zveze, članek o reinkorporaciji Dalmacije. Pisatelj spominja na izjavo dr. Wc-kerla o združitvi Dalmacije s Hrvatsko in Slavonijo in pravi, da treba sedaj odpraviti to abnormalno stanje, da ogrski deželi vlada še Avstrija. Nadalje navaja vse zakonske garancije za pridružitev Dalmacije kroni sv. Štefana in tudi prisego kralja Karla. Hrvatski ban se tudi imenuje ban Dalmacije; hrvatska vlada pa nima nobe-nga vpliva na Dalmacijo. Zagrebški vseučiliščni profesor dr. šišič navaja dokaze, da jc dalmatinska inteligenca še leta 1797. zahtevala združitev Dalmacije z deželami krone sv. Štefana. Združitev Dalmacije z deželami krone sv. Štefana zahtevajo tudi hrvatski in mažarski interesi. Zato sta se ta dva naroda tudi tako požrtvovalno obnesla v tej vojski, da se jima nc odvzame položaja na Jadranskem morju, ki jima pripada. Interesom Avstrije no bi škodovala reinkorporacija Dalmacije, ker Trst in Reka ne smeta biti ljubosumna tekmovalca, ampak dobra soseda. Skupna prijaznost bi prinesla gospodarske koristi obema državama. Združitev Dalmacije bi bila naperjena proti trializmu in jugoslovanski državi, ker bi na novo pokazala, da pripadajo (?) Hrvatska, Slavonija in Dalmacija državni zvezi z Ogrsko; brez teh dežel si namreč ni mogoče misliti jugoslovanske države. Trialistični načrti po kraljevi prisegi za varstvo integritete Ogrske in Hrvatske so enostavna predrznost. Klic Košuta: »Mažar, pojdi na morje!« je postal geslo našega javnega življenja. Kadar bo dodelana ma-žarsko-dalnmtinska železnica Ogulin-Knin, potem bo padla cela dalmatinska obala v sfero ogrske prometne politike. Ako sc pridruži Dalmacija deželam krone sv. Štefana, potem bo prišel ogrski in hrvatski (?) narod do svoje moči in bogastva. Još Hrvatska ni propala ... Sobotna »Deutsche Wacht« ponatis-kuje iz znanega članka dr. Kovačeviča »Skokovi« v glasilu frankovcev »Hrvatska« sledeč odstavek; »S to deklaracijo se postavljajo jugoslovanski poslanci v službo entente. Stremljenje Slovencev in Srbov je peklenska zarota proti Hrvatski. Na ta način bi prišla potom zaslug dr. Kreka in dr. Korošca za Hrvatsko kmalu »finis Croatie«. Že pred 10 leti sp bili Slovenci srbofili, pravi denuncijantje in to dokazuje, da ni jugoslovanska deklaracija nič drugega kot ve-lesrbski manever.« K temu dodaje »Deutsche Wacht« sledečo pripombo: »Povsod vedo pravilno ceniti jugoslovansko deklaracijo in njeno škodljivost za državo, samo pri avstrijski vladi ne, ki obsipuje Jugoslovane z vedno novimi koncesijami,« Ni treba komentarja. Mi slišimo, da bo »Hrvatska« ta bratski izliv Vsenemcev na uvodnem mestu ponatisnila: Heil »Deutsche Wacht« — »Hrvatska«. »Još. Hrvat-ska m propala ,..« J,.; j ,,i : ^ i Razna poročila. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 23. zvečer: Veliki glavni stan: Izvzemši živahnega topovskega ognja na Flandrskem se z bojišč ni nič po-sgnjfgai. ppročalo. •" " V*^"''* • Cesar Karel. Dunaj, 23. (K. u.) Cesar jc sprejel danes običajna poročila, sprejel v posebnih avdijencah vojnega ministra, naučnega ministra in zunanjega ministra. Cesar in cesarica sta popoldne obiskala knezonad-škofa kardinala dr. Piffla gradu Kra-nichgberg pri Gloggnitzu. , * ir.-' Cesar Viljem v Rumuniji. Berlin, 22. (K. u.) Wolff: Cesar Viljem je 18, t. m. odpotoval na rumunsko bojišče, V Budimpešti se je peljal po mestu: navdušeno so ga pozdravljali, V Črni-vodi v Riynuniji se ie sestal z bolgarskim kraljepv^ ~ Italijani presojajo položaj v Rusiji pesimistično. Lugano, 22. Petrograjski dopisnik lista »Corriere della Sera« sodi o položaju v Petrogradu zelo pesimistično. Vlado je težko sestaviti, ker v delavskem in v vojaškem svetu vedno bolj nadvladujejo ek-stremne struje, vsled česar jc moralo odstopiti predsedstvo sveta in bodo pri novih volitvah najbrže izvoljeni v predsedstvo boljševiki. Kerenskij je nameraval sestaviti novo vlado pred 25. septembrom, ko se zbere demokratični kongres toda delavski in vojaški svet je to izvedel, vsled česar si je Kerenskij nakopal sovraštvo sveta. Demokratičen kongres nameravajo proglasiti za parlament. Rotterdam, 22. septembra. Iz Petrograda: Bolševiki nameravajo proglasiti demokratično konferenco za trajno in jo izpopolniti v parlament. Novo vprašanje sv. očeta glede na Bel« gijo. Berlin, 22. septembra. Z baje dobro poučene strani se poroča: Sv. oče bo stavil, ko sprejme odgovor, osrednjima velesilama nova, določena vprašanja, posebno Nemčiji glede na Belgijo. O. odgovoru Nemčije na novo vprašanje sv. očeta so zdaj nič/več no dvomi in se ne bo odgovorilo v smislu Vsenemcev. Rotterdam, 22. septembra. »Daily Telegraph« javlja iz Rima: Sv. oče, ki mu je bila vsebina nemškega odgovora znana prej, ko se mu je vročila, je nemško vlado naprosil, naj gotove točke izpremeni, kar se je zdaj zgodilo. To je tudi povzročilo, zakaj se je toliko časa sestavljal odgovor osrednjih velesil. Sv. oče je s sedanjo obliko odgovora popolnoma zadovoljen in jo to tudi javno izjavil. Ameriško-japonska pogodba glede Rusije. Pariškemu »Matinu« poročajo iz Petrograda, da so Združene države sklenile z Japonsko pogodbo, ki določa podporo, ki naj jo obe državi nudita Rusiji. Predvsem se bosta potrudili obe državi, da nanovo organizirata ruski železniški promet in omogočita prehrano Rusije preko Japonske, Gospodarski svet v Trstu ustanovi namestništvo. V svetu bodo zastopani vsi sloji prebivalstva in tudi ženstvo; njegova naloga bo podajati nasvete in predloge v vseh vprašanjih ljudske prehrane, i n y, Ljubljani? Kuhinje za srednje sloje, ki so jih nedavno ustanovili v Gradcu, so propadle. Začetkoma so bile te kuhinje dobro obiskane, a porcije so postajale vsak dan manjše, cene pa višje. Občinstvo jih je zapuščalo. Deficita imajo 100.000 kron. Namesto teh uvedejo takozvanc »proste pridobitne kuhinje«, ki od vlade ne bodo imele subvencije, a bodo imele prednost pri dobavi živil. Vodilne cene za droži je določila c. kr. centralna komisija za presojo cen naslednje: Za čiste, sveže in zdrave droži: 1. za prodajo po pol kg in več: a) 2 K 30 vin. kg, čc se odda blago v prodajalni; b) 2 K 50 vin. kg, čc se blago dostavi v hišo; 2. za prodajo v de-kah: a) 4 vinarje delca, če je kraj prodaje ob železnici; b) 5 vinarjev deka, če kraj prodaje ne leži ob železnici; c) 6 vin. deka, čc leži kraj prodajo v vojnem ozemlju. Zakaj je železo tako drago? Praška industrijska družba za železo izkazuje v zadnjem poslovnem letu 18 milijonov kron čistega dobička, alpine-montanska družba pa celo 27 milijonov. Pripomni se, da so tekom vojske že šestkrat zvišali cene za železo. V te čiste dobičke pa niso všteti milijoni, ki se izdajajo za takozvano »izboljšanje prometnih sredstev« teh podjetij. Da so tirali cene za železo tako nečuveno kvišku, je kriva vlada, ki je pač nastavila najvišje cene za vse kmetske pridelke, ni jih pa še dosedaj nastavila za železo. Boj za zemlje na Bavarskem se je končal tako, da je vlada sploh prepovedala peči bele žemlje, ki sc smejo poslej izdelovati samo za bolnike po zdravniškem predpisu. Splošno pa se smejo peči žemlje iz 94odstotne čiste pšenične moke. Samo lahko pivo bodo smele poslej izdelovati avstrijske pivovarne, da ne zmanjka te pijače za težke delavce, posebno tiste, ki so izpostavljeni veliki vročini Poštni promet z ozemlji, katera ima zasedena Italija. Osrednji urad Rdečega križa na Dunaju poroča, da more posamezna oseba pisati avstro-ogrskim državljanom, ki so internirani v Italiji ali bivajo v po Italiji zasedenih ozemljih, pisati le enkrat na mesec največ 20 besed. JVsak dopis se mora poslati v frankiranem ovitku na naslov: Auskunftsstelle fur Kriegsgefan-gene des gemeinsamen ZCntralnach* -J^eisebureaus, .Wjen, I„ Bran d stat te & Samo dopisi, ki odgovarjajo tem predpisom, pridejo v roke naslovljencem, drugi ne; brezuspešno je, ako skuša kdo dopisovati preko švicarskih posredovalnic ali naravnost. Preko gori navedenega urada se morejo poslati tudi manjši denarni zneski in nenapete fotografije brez vsakega pismenega naznanila. . , . — Gostilniške nakaznice uvedejo z novembrom v dunajskih gostilnah. Vsak gost, ki bo kaj zavžil, bo moral dati gostilničarju nekaj znamk. — Sladkor dražji. Dunaj, 22. septembra. Urad za prehrano bo izdal v kratkem naredbo glede prometa in cen sladkorja. S 1. novembrom bodo zvišane cene sladkorju za okrog 30 vin. pri kilogramu. Zveza čeških bank v Pragi. Dne 18. septembra je bila v Pragi ustanovljena zveza čeških bank. Za načelnika je bil izvoljen dr. Preiss. Posvetovanje glede valute. Dunaj, 22. sept. Nemški delegati so prispeli danes semkaj, da se udeležijo posvetovanj o valuti, ki se vrši v ponedeljek. Tudi ogrski delegati so že imenovani. (t> — Koledar Kat. tiskbvnega društva ja leto 1918. se razpošlje ta teden. Vsak član K. T. D., ki želi pri koledarju kaj izrednega {n. pr. več kataloga kot za 250 učencev ali pa samo bel papir brez kataloga), naj to naznani z obratno pošto naravnost na naslov knjigoveznice K. T. D. v Ljubljani. Z željo po večjem katalogu naj sc izvoli sporočiti tudi približno število učencev. Odlikovanja. Duhovski zaslužni križec 2. vrste na belordečem traku in z meči je dobil vojni kurat 10. črnovojniškega baona Bogdan Lendovšek, — Duhovski zaslužni križec na belordečem traku je dobil vojni kurat prostovoljnega strelskega baona štev. VI. Franc Pavlic. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik 32. črnovojniškega pešpolka Ivan Žagar. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje jc dobil nadporočnik Anton Jeglič. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste sta dobila pešca 27. črnovojniškega polka Postberšček Josip in Bizjak Andrej. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči sta dobila poročnik 59. pešpolka Al. Narobe in poročnik 20. lovskega baona Anton Vrečko. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil stonik 17. pešpolka Viktor pl. Canisius. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil pešec 87. pp. Rojko Anton. _ — 901etnica kneza Ernesta Verianda Windischgraetza. Dne 27. septembra obhaja knez Ernest Veriand Windischgraetz, ki ima tudi na Slovenskem obširna posestva, 90letnico svojega rojstva. Jubilar je najstarejši reprezentant nemškega visokega plemstva. — Odlikovanja na državni železnici, tržaško ravnateljtvo, Prejeli so: vitežki križec Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo: drž. žel. svet. Rudolf pl. Pfliigl; nadzorniki: Viktor Hrašovec, Ljubljana; Viktor Ječminek, Jesenice, Avgust Inglič, Trst. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje: stavb, nadkomisar Friderik Linhart, Gorica, nadrevident Fr, Pichler, Pulj. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje z meči: revident Ferdinand Zuleger, Trst, adjunkt Anton Ru-par, Ljubljana, adjunkt Ernest Schwarz, Gorica, asistent Julij Pirkovič, Herpelje-Kozina. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje: adjunkt Ivan Zemlič, Trst, asistent Adolf Lukan, Trst. Dvojno vštetje vojnih let uradnikom. V saški zbornici je bil te dni vložen predlog, naj se pokojninske določbe za uradnike izpremene tako, da se jim bodo sedanja vojna leta dvakrat vštela. — Podaljšanje oprostitev. Z Dunaja poročajo, da je odredil domobranski minister, da ni potreba iti k vojakom dne 30. septembra tistim, ki so prosili za oprostitev do 10. avgusta in katerim sc je oprostitev dovolila, ampak bodo ostali oproščeni clo konca novembra. Ta sklep se s tem utemeljuje, ker še niso spravljeni poljski Pridelki in da se more zemlja pravočasno in dobro obdelati. — Padel je Grmadi poročnik Toni Simonišek pri nekem naskoku. Ubila pa je granata. Padli je sin Josipine Simonišek, hišne posestnice v Celju in nečak g. Martina Voha, finančnega nadkomisar j a v Mariboru. Truplo pokojnikovo so začasno položili k počitku na Nabrežini, odkoder se bo pozneje Prepeljalo v Celje. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil Slovenec poročnik Slavko Du-te za hrabrost pred sovražnikom na rutinskem bojišču. Čestitamo! Železniška nesreča pri Ptuju. »Šta-erc« poroča: Dne 19. septembra okroglo 3b 1. uri popoldne se je zgodila v postaji lošgance pri Ptuju zopet velika železnica nesreča. Vsled doslej še neDoiasnje nlh okoliščin je trčil ovorni vlak v vojaški vlak. K sreči je vestnost uslužbencev preprečila, da bi bilo na lici mesta kaj mrtvih ostalo. Pač pa je bilo 9 oseb težko, mnogo drugih pa lahko ranjenih. Na pozo-rišče nesreče je dospel kolikor mogoče hitro železniški zdravnik g. dr. Anton Gre-gorec iz Ptuja. Kdo je kriv nesreče in koga se sme odgovornega napraviti, bode šele sodnijska preiskava dognala. — K zakonskim načrtom o mladinskem skrbstvu, izbrisu obsodbe in mladinskem kazenskem pravu se poroča: Že pred vojno o povsodi tožili nad naraščajočo podivjanostjo mladine. Vojna s svojimi spremnimi prikaznimi je to posurovelost neverjetno povečala in kriminalne slučaje mladoletnih oseb silno pomnožila. Statistični podatki navajajo naravnost strašne številke. Bilo je pa tako strokovnjakom kakor razsodnim lajikom že davno znano, da dosedanji način proti hudodelnosti mladine, t. j. takoimenovane poboljševalnice in ka-zenskosodno postopanje proti mladostnim zločincem, nikakor ne doseza svojega namena, marveč v večini slučajev celo uso-depolno škoduje. To velja za »poboljševalnice«, iz katerih je redkokdaj prišel kak resničen poboljšanec, še bolj pa za ječo, v kateri je dobil mlad človek v osivelih zločincih šele pravi pouk in vzgojo za zločinca. Novi zakonski načrt o skrbstveni vzgoji ureja to perečo zadevo. Poboljševalnice v dosedanjem smislu se imajo opustiti, namesto njih pa ustanoviti vzgojevalni zavodi, ki imajo predvsem namen, da skrbstvenega gojenca vzgoje v vsakem oziru poštenega državljana. To se ima doseči s primerno duševno in telesno izobrazbo in vzgojo, ki mora biti najkasneje z 21. letom zaključena. Pri tem se ne misli samo na zavode, marveč tudi na primerne družine, v katerih se bo mladostni zavarovanec vzgajal na državne stroške. — Zelo važen je tudi zakonski načrt o izbrisu obsodb mladoletnih oseb, ako kazen ni presegala enega leta ječe. Saj je znan demoralizujoči in ocialno izkoreninjajoči učinek madeža sodne kazni. Koliko ljudi je radi kake mladostne nepremišljenosti propadlo, ker se jih je vse življenje držal madež kazensko-sodne obsodbe in so se morali neprestano tresti, če so postali tudi najpoštenejši ljudje, da pride nekega dne na dan njihov mladostni greh ter jim uniči eksistenco. Tretji zakonski načrt obsega mladostno-kazensko pravo. Po tem načrtu se v bodoče mladoletni sploh ne bodo več sodno kaznovali. Ne kazenski sodnik, marveč skrbstveno sodišče naj preišče, da-li se je mladoletnik pregrešil proti kazenskemu zakonu. Tudi nad 14letni mladostniki ne bodo brezpogojno odgovorni za zločine, marveč se bo postopalo z njimi po načelih skrbstvene oblasti. Za mladostnike, ki pridejo v zapor, skrbi vrsta določb, da se ondi ne bodo še bolj pokvarili. Dalje je temu zakonu dodana vrsta mladinskovarstvenih določb, tako predvsem prepoved, da bi se mladostnim ljudem dajale alkoholne pijače. —Mestne šole v Celju otvorijo zaradi griže dne 1. oktobra. — Ukradena tobačna pošiljatev v Celje. Od predzadnje pošiljatve tobaka v Celje je bilo ukradenega blaga za 7000 kron; zadnja pošiljatev, vredna 20.000 kron, ki bi bila. morala priti že pred osmimi dnevi v Celje, sploh ni došla in je najbrž cela ukradena. Brzojavni promet z našimi ujetniki na Ruskem je zaenkrat prekinjen, ker je poškodovan kabel. Tako naznanja centralni urad Rdečega križa. — Umor in rop. Slatinski dol pri Sve-čini. Dne 18. septembra popoldne je bil pri nas izvršen grozen umor. Neznan hudodel-nik je napadel 601etno Marijo Šauperl, ki je bila sama doma, jo trikrat zabodel v vrat ter tudi ranil na roki. Ko je ropar izvršil umor, je preiskal vse prostore. Posrečilo se mu je, najti v postelji denarnico, v kateri je bilo 1380 kron denarja. O roparju ni ne duha ne sluha. — Nov odvetnik v Mariboru. Goriška odvetniška zbornica z začasnim sedežem v Haagu na Nižje-Avstriiskem naznanja, da jc odvetnik dr. Ivan Sket v Gorici javil preselitev svoje pisarne v Maribor. — Podpolkovnikova hči — detomo-rilka. Dunajska porota bo sodila hčer gardnega podpolkovnika 25Ietno Marijo Magdaleno Wessely pl. Ballinghoff in njeno 47letno mater Josipino. Hči je obdol-žena, cla je usmrtila leta 1914, in 1. 1916. svoja dva nezakonska otroka; mati je ob-dolžena, da je hčeri pomagala pri zločinih. Ohtoženka pravi, da očeta ne more povedati, ker je občevala z več možmi. — Velika nesreča v rudniku. 59 rudarjev mrtvih. Dne 21. t. m. je bilo vsled velike razstrelbe v rudniku pri Lubeny na Ogrskem ubitih v Heleninem rovu 59 oseb, 55 jih je ranjenih. Primorske novice. Ivan Roječ, dekan tolminski, naselil se jc začasno na Bledu. Imenovanja. Finančni minister je imenoval dr. Oskarja Hclda za finančnega svetnika v službenem območju primorskega ravnateljstva. Finančni komisarji Artur Vezil, dr. Viktor Kleinzeller, Alfred Boi-tinini in Marij Trevisini so bili imenovani za finančne tajnike v območju primorskega ravnateljstva. Odlikovanja. Višji poštni upravitelj Ivan čeme v Trstu je bil v priznanje izvrstnega službovanja v vojni odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne kolajne. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne kolajne so dobili: respicijent finančne straže Andrej Antulov, dalje višji respicijenti Franc Bischof, Simon Krainer, Rudolf Mandl in Martin Primožič, titularni respicijenti Jurij Jugovič, Ivan Koželj, Friderik Setti in paznik Karel Eichner, vsi pri primorskem finančnem ravnateljstvu. LjilpsKe novice. lj Pastorja dr. Hegemanna dobili ubitega. O dr. Hegemannovi nesreči poroča »Laibacher Zeitung«: Nad skalno steno »Gamsov skret« se je dr. Hegemann pri-pognil, da bi utrgal cvetlico, in izginil izpred oči svojih spremljevalcev v globo-čino; slišali so le še zamolkel padec; njihovi klici so ostali brez odgovora. Svojega vodnika oropana mladina je storila najpametnejše, kar je mogla vv tem žalostnem položaju storiti; šla je po poti nazaj, po kateri je bila prišla: Vrata Rinke—Okre-šeljska koča—Kamniško sedlo—izvir Bistrice, kamor so dospeli ob 8. uri zvečer popolnoma izmučeni. Skupina hribolazcev, lovcev in vojakov, ki je šla naslednji dan ponesrečenca iskat, ni imela uspeha. Dne 20, t. m. sta se odpravila dva člana kranjske podružnice nemškega in avstrijskega planinskega društva, načelnik Ludvvig in bančni uradnik KuB, v spremstvu dijaka Rude, enega izmed mladih ljudi, ki so bili šli z dr. Hegemannom, na Kamniške planine, da bi iskala dalje. Ko so pod vodstvom dveh lovcev (Ajdovca in Logarja) našli kraj nesreče, k čemer je pripomogla dobra orientacija mladega Rucle, je šla ekspedicija po ovinku na dno stene, s katere jc bil pade! dr. Hegemann. Tam je ležal ponesrečenec v meter široki kotanji in meter visokem snegu mrtev. Zato ga prva ekspedicija ni bila našla. Dr. Hegemann je padel 250 do 300 metrov globoko in je bil vsekakor takoj mrtev. Njegova ura je kazala 8 minut čez 11. uro. Truplo dr. He g e m a n n a so danes pripeljali iz Kamnika v Ljubljano in ga v tukajšnji protestantski cerkvi položili na oder. Pogreb bo jutri ob 4. uri, pokopljejo ga na tukajšnjem protestantskem pokopališču. Ij Občni zbor kovinske zadruge se je vršil v nedeljo, 23. t. m., v zadružni pisarni na Sv. Petra cesti. Načelnik g. Val. Urbančič je pozdravil in poročal o zadružnem delovanju v preteklem letu. Članov ima zadruga 50, vajencev je bilo sprejetih 32, 7 se jih je oprostilo, 10 vajei\cem pa je zadruga izdala učno spričevalo, ker so morali k vojakom. Zadruga je imela v preteklem letu 563" K 61 vin. dohodkov, stroškov pa 321 K 96 vin., čistega dobička 241 K 65 vin. Premoženje zadruge je znašalo koncem leta 1304 K 50 vin. Vsa poročila kakor tudi poročilo pregledovalcev računov so se odobrila. — O izmenjavi kljuk je poročal predsednik obrtno-pospe-ševalnega urada g. Kregar, ki jc pozival navzoče, naj bi se tega dela lotili domači mojstri, ker bo delo gotovo z večjo obzirnostjo izvršeno, kakor pa če bi prišli tuji delavci k nam to delo izvršit. — O obrtnem pospeševanju je poročal zadružni inštruktor g. Steska, ki je zlasti povdarjal o zboljšanju kreditnih razmer pri obrtnikih in o strokovni izobrazbi, zlasti obrtniških sinov. Ker se je letošnje leto naša obrtna šola povišala v višjo obrtno šolo, je dana prilika, da tudi sinovi obrtnikov dobijo višjo izobrazbo. Navzoče jc pozval, naj delujejo v svojih krogih, da se čim več učencev priglasi. Tudi ti dve poročili sta se odobrili. — Pri posameznih nasvetih je obveljal predlog g. Gantarja, naj gre deputa-cija gg. načelnika Urbančiča, Korna in Kregarja k trgovski in obrtni zbornici, da bo ta posredovala pri v&eh merodajnih faktorjih, da dobe mojstri, včlanjeni v kovinski zadrugi, potrebni materijal, da bodo mogli vsaj deloma ustreči svojim naročnikom — hišnim posestnikom, lj Črno vojni inžener poročnik gospod Hugo del Cott jc prejel vnovič Najvišje priznanje z meči za hrabro obnašanje pred sovražnikom. lj Za vajence za obrtnike posreduje uprava vajeniškega doma. Zglaša se namreč dosti vajencev, ki še niso našli mojstrov. Slednji se zato vljudno vabijo, da sporoče v čim najkrajšem času svoje priglase za sprejem vajencev v učenje na upravo Vajeniškega doma v Ljubljani, Ramenskega ulica, Rokodelski dom. lj Trtnikovo čevljarsko obrt je prevzela gdčna. Josipina Kapel, ki jc naredi-I la nedavno mojstrsko izkušnjo, lj Oddaja usnja čevljarskim mojstrom | v Ljubljani v sodnem okraju ljubljanska okolica. Čevljarski mojstri v Ljubljani, ki si hočejo kupiti usnje, naj se oglase zaradi tiskovin za potrdila o prejemu usnja pri zadružnem načelniku g. Karlu Kordeliču v. Ljubljani, Rimska cesta 5, čevljarji iz sodnega okraja ljubljanska okolica pa pri g. Ivanu Kranjcu v Spodnji Šiški h. štev. 4 (tik cerkve). Usnje se bo prodajalo od sre« de, dne 26. septembra 1917 dalje. lj Meso na rumene izkaznice C. Stran-* kc, ki imajo rumene izkaznice s črko C, prejmejo meso v torek, dne 25. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: Od 1. do pol 2. ure štev. 1 do 200, od pol 2. do 2, ure štev. 200 do 400, od 2. do pol 3. ure štev. 400 do 600, ocl pol 3. do 3. ure štev. 600 do 800, od 3. do pol 4. ure štev. 800 do 1000., od pol 4. do 4. ure št. 1000 do 1200, od 4. do pol 5. ure štev, 1200 do 1400, od pol 5. do 5. ure štev. 1400 do 1600, od 5. do pol 6. ure štev, 1600 do 1800, ocl pol 6. do 6. ure štev. 1800 do 2000, od 6 do pol 7. ure št. 2000 do 2200, od pol 7. do 7. ure štev. 2200 do konca. Kilogram mesa stane 2 kroni. Ena oseba dobi četrt kilograma, 2 osebi pol kilograma, 3 do 4 osebe tri četrt kilograma, 5 do 6 oseb 1 kilogram, 7 do 8 oseb en in četrt kilograma, več kot 8 oseb poldrugi kilogram. Prinesite drobiž zanesljivo s seboj in pridite točno od urah, ki so tukaj določene. Otrok, ki so pod deset let stari, ne pošiljajte po meso. lj Testenine na rumene izkaznice B. Stranke, ki imajo rumene izkaznice s črko B, dobe testenine v torek, dne 25. t, mes., popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Na vrsto pridejo od dveh pol treh št. 1 do 150, od pol treh do treh št. 150 do 300, od treh do pol štirih št. 300 do 450, od pol štirih do štirih št. 450 do 600, od štirih do pol petih št. 600 clo 750, od pol petih do petih' št. 750 do 900, od petih do pol šestih št, 900 do 1050, ocl pol šestih do šestih št 1050 do 1200. Ostale stranke z rumenimi izkaznicami B prejmejo pozneje. Dan in uro objavimo pravočasno. Vsaka oseba dobi četrt kilograma. Kilogram stane 1 K 20 vin. Vhod pri glavnih vratih. lj Sadje na rdeče in rumene izkaznice A. Stranke z rumenimi in rdečimi izkaznicami, zaznamovanimi s črkoi A, prejmejo sadje v torek dne 25. t. m, popoldne na dvorišču šole na ledini Kornenskega ulica. Na vrsto pridejo od 2. do pol 3. stranke z rdečimi izkaznicami A št. 1 do 100, od t>ol 3. do 3. št. 100 do konca. Od 3. do pol 4. dobe sadje vse stranke z rumenimi izkaznic cami A. Vsaka oseba dobi 1 kilogram. 1 kg stane 40 vinarjev. Pripravite drobiž in posodo za sadje. lj Sadje na rdeče izkaznice. Stranke z rdečimi izkaznicami brez črke A1 št. 1 clo 500 prejmejo sadje v torek dne 25. t. m. popoldne na dvorišču šole na' ledini v Kornenskega ulici. Na vrsto pridejo od pol 4. do 4. št. 1 do 100, od 4. do pol 5. št. 100 do 200, od pol 5. do 5. št. 200 do 300, od 5. do pol 6. št. 300 do 400, od pol 6. do 6. št. 400 do 500. Vsaka oseba dobi en kilogram. Kilogram stane 40 vinarjev. Pripravite dro biž in posodo. <; V.....• . " •. ; ) Darovi za pogorelce na Kor. Beli. Vis. dež. odbor kranjski 3000 K. Po 1000 K: Ivan Čop, lesni trgovec, Moste, Ljudska posojilnica, Ljubljana; po 300 K: gen. ravnatelj kranjske industr. družbe K. pl. Noot; po 200 K: g. dež. predsed. grof Attems, gen. vikar J. Flis, Fr. Schweiger, dekan v Leskovcu, Marija Sitar, Ljubljana, županstvo Gorje; po 100 K: Fr. Papler, ve-leposest., Dolovče, stavbenik Scagnetti, častniki bolnišnice Neuhaus, Bled, Anton umer, posest., Javornik, Ivan Čop, lesni trgovec, Moste, Jožef Olup, trgovec, Ljubljana, dr. J. Brejc, odvetnik, Celovec, J. vitez Pogačnik, podpredsednik poslanske zbornice, Matija Noč, kaplan, Sodražica, Jožef Lavrič, župnik, Breznica, Janez Novak, kanonik in dekan, Radoljica, Val. Trevcn, trg., Idrija, Anton Skubic, dekan Ribnica, Jožef Likozar, trgovec, Kranj, lojzij Rizzoli, tov. urad. in Ter. Rizzoji, Javornik, Ivan Dežman, trgovcc, Javornik, neimenovan iz Zasipa, msgr. Anton Jaklič, c. kr. nadsuperior, Alojzij Rev, posestnik, Moste. (Dalje.) * % _, __i__Jf Hrajle užilne ooiie! (Konec.) iS Vse betičaste glive so užitne, naj si bo katerekoli barve; nobena ni neužitna. Najboljše so seveda mlade, ker so bolj rahle; slarc so pa žc nekoliko zatekle. j- Mokre (v dežju brane), sluzave in prestare niso več užitne, ker ne prijajo želodcu. Dobre so za prikuho, še boljše za sa-lato. Zrezane po dolgem na tanke režnje in deset minut v slani vodi kuhane in potem s kisom, oljem in poprom pripravljene dajo izborno jelo. V. skup.: trebuhastc glive. Trebuhaste glive so jajčaste, kroglaste ali hruškaste oblike in rastejo na tleh ali tudi na lesu. Mlado plodišče ima jedrnato mečo (sredino), godno (zrelo) je pa polno rjavkastega prahu (trosov). Dokler je notranja meča bela in jedrnata, tako dolgo so užitne. Neužitne ali celo strupene so tiste, ki imajo modrikasločrno mečo. Trebuhaste glive je treba le malo časa kuhati. VI. skup.: jamičaste glive ali smrčki. Smrčki (mavrohi) nimajo pravega klo-ouka, kakor druge glive, temveč mečnat, znotraj otel bet se zgoraj malo razširi in se konča v okrogel ali jajčast, mečnat pa tudi otel, zunaj jamičasto grbav (smrček) ali nepravilno krpast in kodrast (hrček) klobuk, ki mu površino pokriva plodna plast. Vsi smrčki in hrčki so užitni. Strupenega ni nobenega. Sveži smrčki in hrčki imajo sicer nekoliko strupene »helvella« — kiseline, zato jih je treba pred pripravljanjem popariti z vrelo vodo, da se kiseli-na v njej raztopi; vodo vržemo potem proč. Ker so to prve glive v spomladi, zato so nam tem ljubše. Ako se ravnamo točno po teh navodilih, ni se nam treba bati, da bi se zastrupili z gobami ali glivami. Ako k temu še pomislimo, koliko ljudi se je že zastrupilo s pokvarjenim mesom, posebno s klobasami, ribami ali celo s kruhom, v katerem je bila primešana moka strupenih rženih rožičkov ali ljuljke, da so bili resnično »kruha pijani« t. j. omotni, — pa vendar se nobeden ne bo,i jesti meso, klobase, ribe itd., zakaj bi se ravno pred gobami toliko bali! Manj se jptfi zastrupi z gobami kakor pa z mesom Kako pripravljati gobe! Gobe pripravljamo: sveže, suhe, gobjo moko, v kis vložene gobe in gobji izvleček. Lušiti se dajo vse gobe in glive, ki niso preveč mehke in gobaste, torej čvrste (trde), debelomečnate. Razrezane ne smejo biti ne na predebele, ne pretanke režnje. Peclje razreži podolgem (razkolji) ne počez. Suši na solncu, ali na peči, ali na ne prevročem štedilniku; nikoli pa ne v zaprti peči ali v zaprti štedilnikovi pečni-ci. Spravi jih potem na suhem in zračnem kraju. Kadar jih hočeš pripraviti za jed, namakaj jih v vroči vodi 2—3 ure, da se na-pijejo in da izgube neprijeten okus, pa izmenjaj vodo vsaj enkrat. Tako pripravljene gobe imajo skoraj tako dober okus kakor sveže. Gobje moke lahko prideneš skoraj vsaki juhi, omaki in prikuhi, kar zelo povzdigne okus in tečnost jedi kakor Maggi. Napraviš jo lahko iz vseh gob, ki se 'dajo sušiti, posebno pa še iz takih, ki bi bile drugače pretrde in prezategle. Posuši jih tako, da se kar drobe, in še tople stolči v drobno moko v možnarju, ali jih pa zmelji kakor kavo, pa spravi v steklenicah na suhem kraju. Na isti način se rabi tudi izvleček (ekstrakt). Gobe razreži in kuhaj v lastnem soku, sok pa od časa do časa odlivaj v posebno posodo. Nazadnje prilij gobam še malo vode ter še dobro prekuhaj. Ta sok odlij k prejšnjemu, gobe pa dobro stisni in ocedi, ocedek pa prilij prejšnjemu soku. Na vsak liter soka deni eno kavino žlico soli, in kuhaj tako dolgo, da dobiš gost sok kakor sirup. Ta sok spravi v malih steklenicah in dobro zaveži s per-gamentnim papirjem. Za izvleček je vsaka užitna goba dobra, posebno pa še mehke in sočne glive. Jedi pripravljene iz gob. 1. Juha, okisana ali brez kisa (na različne načine). 2. Omaka iz drobno sekljanih gob. 3. Prikuha (varivo) se da napraviti na različne načine, ena boljši od druge, ter zelo tečna jed. 4. Gobja salata iz surovih gob s kisom, oljem in poprom kakor krompirjeva salata. 5. Gobje cvrtje (izvrstnega okusa in želo tečno). 6. Gobji pečenjak (kakor 5). 7. Ocvrte gobe (kakor ocvrte piške, ali še boljši), 8. Pečene gobe na ponvi ali na živem oglju. Bet odreži kakor pri ocvrtih, klobuk po oži v ponvi (na oglju) na hrbet, potrosi i nekoliko z drobno soljo, obloži okoli beta 1 tanjke režnje slanine, ali pa kosce surove- i ga masla, ali smetane ali pa dobrega namiznega olja in peci 5—10 minut (ka-kor 5>-, _ D, S. | Naročajto nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en Par za gospode K 1-80, za dame K l-oO, za otroke K 1-20. Zaradi drago poštnine priporoča se naroČiti za več parov skupa . Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani. Frau Marolt, Ljubljana, 800 lovenske vojaške narodne pesmi za K 1 50 ali K 1-80 so Še dobe. Po poŠti -0 v veC. Najlepše darilo 1 Išče se priden, zanesljiv 2416 IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN) Oglasiti se je Dunajska cesta štev. G6. Tem potom prelclicujem trditev o Mariji Belič na Viču št. 1 ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od sod-nijskih potov. Vič pri Ljubljani, 24. sept. 1917. Marija Belič. s prosto oskrbo se sprejme v LJubljani Cesarja Jožefa trg 10. v • iiimimmiiiii isce mesta za takojšnji nastop. Gre tudi na deželo. Naslov se poizve pri upravi lista pod št. 2124. na Gorenjskem ali na Dolenjskem (tudi na Spodnje štajerskem) Ponudbe na upravništvo Slovenca pod „VeČie posestvo" 2386. Odda se takoj mehtovana soba Naslov se izve pri upravi pod št. 2395 'alinoD sok vsebujoč 60n/o sladkorja, nad 50 kg na debelo ponudi v dobavo I. Gffjovlč Sisak (Hrvatsko). mlado zaraščen, ali posestvo, obstoječe iz njiv, travnikov in gozda, s hišo in gospodarskimi poslopji, blizu železnice najrajši s trgovsko hišo kje na Dolenjskem ali na Štajerskem. Ponudbe se prosi na upravništvo lista pod Trgovec št. 2422. m — star 26 let bi rad našel službo za Nn^lnv n h okolici ali sploh na Kranjskem-Naslov: Bobuslav Zalesby, v P. B.ešauovvch nostmec, Domorad>co v Vys. Mjfta Čec!>y ' sli v Eiajesu na Kranjskem ali na Sp. Štajerskem. Ponudbe se prosi na upravo lista pod šifro »Hiša«. lactenK-Suvali begunec, star 18 let, želi primerne siužoe tudi na deželi. Zmožen je slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »invaiid-beguneo" poizve so Komenskega ulica št. 36, pritličje. sadjevec razpošilja A. Oset, p Guštanj, Koroško. za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2354 im Selii, !>M M a suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volne* nih cunj, žakljevino odeje, vrvi itd. v vsak! r/-ožini in po najvišji ceni E. Kofzbek, Kranj. 2388 J Rado Jereb, c. kr. notar, sedaj roj. Turk naznanjava v svojem in v imenu svojih otrok Radota, Bragota, Dušana, Miiojke in Jelene sorodnikom, prijateljem ter znancem, da je preminula naša ljubljenka c kr. nadporočnik, in Karla Jereb se prisrčno zahvaljujeva prijateljem, ki so obdarili najino hčerko z mnogobrojnim pestrim cvetjem in jo spremili na njeni poti v večnost ter nama doposlali sočutja in tolažil. Radeče pri Zidanem mostu, dno 24. septembra 1917. Marije Javoršek, roj, nadučiteljeve soproge, izrekamo presrčno zahvalo. Osobito se zahvaljujemo prečastitemu g. provincijalu za večkratno dušno tolažbo v njeS težW boS hvala" tudi KtLt^r^ ** *aStni Pogrebii^voisSi Sfi™ i darovateljem vencev ter vsem sorodnikom prija- zadnji potl™"* S° SPremUi neP°zabno Pokoj nico na njeni V Ljubljani, 24. sept. 1917. Ostali žalujoči. Ponudbe naj se pošiljajo na Ana Kenda, Spod. Šiška, Kolodvorska nI. 111. Kupi se vsaka, tudi najmanjša množina dobro posušenih EiruSek In labolls vsako posebej, po 2 K in dobro posušene prešenisie brnSeft in lafeslft po 80 Vin kg Ponudbe in pošiljatev sc prosi na tvrdko Franc Kos v Ljubljani. Pri poveljništvu trenske skupine v Ljubljani na zbirališču Tivoli se vrši v soboto dne 29. septembra ti. ob 9 uri dopoldne f m ou m ? dobita takoj službo v strojilni tovarni Samsa & Co. v Ljubljani, Mcteikova ulica i. Dražbe se morejo udeležiti le take osebe, ki se morejo izkazati s potrdilou okrajnega glavarstva, da so ros poljedelci oziroma konjerejci. Trgovci s konj in mesetarji so od dražbe izključeni. e * J se vzame v najem. C3X33E0B& ^Mllfiffl»h-'—IfUnifflpa Ponudbe naj se pošiljajo na imajo turške srečke in nove srečke avstr. Rdečega križa vsled njihove vedno zvišujoče se denarne vrednosti! Vsaka srečka zadene! Glavna dobitka znašata čez M. mm, li Slšha, CeIšiEj eesla a a Natančno pojasnilo z igralnim načrtom razpošilja brezplačno • F-jaar-MB»> Srečkovno zasto ctvo 1!, LJubljana. 210«