Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od tl. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Siooenceo
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 4 —
» Nemčijo.............» 5’—
» ostalo inozemstvo . » 6’— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cm* vsakokrat; minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale in izjave po 20 h za 1 cm*. — Za male o e 1 a s e se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem jeza odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mlr“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranilnični račun št. 96.232.
Leto XXXVI.
Celovec, 8. junija 1917.
Št. 23.
Cesarjev prestolni govor.
Dne 31. majnika so se zbrali člani gosposke in poslanske zbornice v ceremonijski dvorani cesarskega dvora.
Točno ob enajstih je vstopila cesarica, spremljana od nadvojvodinj, od navzočih spoštljivo pozdravljena. Kmalu nato je prišel v dvorano Njega Veličanstvo v spremstvu nadvojvod, pred njim ministri. Poslanci so sprejeli cesarja z navdušenimi „živel“-klici. Klici so potihnili šele, ko je cesar sedel na prestol, se pokril ter z daleč slišnim glasom pričel brati prestolni govor. Člani državnega zbora so spremljali mnogo točk cesarjevega poročila z navdušenim, mnogokrat do viharnega navdušenja prikipelim pritrjevanjem. Ko je vladar končal, se je navdušenje obnovilo in se kar ni hotelo poleči. Poslanci so cesarju priredili tako ovacijo, da glasov cesarske himne, ki se je igrala, ni bilo slišati.
Ko je cesar zapustil dvorano, je prišla cesarica v spremstvu nadvojvodinj po estradi doli. V tem trenotku so pričeli navzoči z viharnim vskli-kanjem, ki je vršelo po dvorani kot vihar. V vseh avstrijskih jezikih so cesarici vzklikali. Cesarica se je zahvaljevala s pokloni.
Svečana otvoritev državnega zbora je dokaz, kako globoka in odkrita sta ljubezen in spoštovanje, ki ju uživa cesarska dvojica pri vseh narodih in njihovih zastopnikih.
Cesarjev prestolni govor sam je smatrati kot izjavo, kot program sedanje vlade. Kot tak je seveda podvržen kritiki, kakor vsak vladni program in je za njega vsebino odgovorna vlada in samo vlada. „Slovenec“ piše: „Nobenega dvoma pa biti ne more, da bo ta prestolni govor našel zlasti kritike in celò ostre kritike v bližajočih
se parlamentarnih debatah.1'
V govoru se je cesar v izredno toplih besedah spominjal svojega prednika, za blagor svojih narodov neumorno delavnega cesarja Franca Jožefa I.
Cesar je izjavljal, da se je od vsega začetka, ko ga je volja Vsemogočnega poklicala v usodnem časn na krmilo države, zavedal ogromne resnosti naloge, ki jo je božja previdnost naložila na nje-"•ove rame. Popolnoma zavedajoč se ustavnih dolžnosti hoče izjaviti in slovesno zagotoviti, da je njegova volja, vsikdar izvrševati svoje vladarske pravice v resnično konstitucij onalnem duhu, ne-kršene spoštovati svoboščine, zajamčene v državnih osnovnih zakonih. Blagor države, katere slavni obstoj se je ohranil vsled trdnega skupnega nastopa državljanov v viharjih svetovne vojne, tudi v mirnem časa ni bolje zavarovan kakor v nedotakljivih pravicah zrelega in domoljubnega svobodnega ljudstva. Ustavno zaobljubo, ki jo je takoj po nastopu vlade naznanil, bo podal, pa šele po mirovnem sklepu, ki ga državni temeljni zakon polaga v njegove roke.
Obljubil je svoboden narodni in kulturni razvoj enakopravnih narodov in naglašal pri tem edinstvenost države. Le v okviru te enotne države bo mogoče ustvariti podlago za skupno
iavnofrvljenje, zlasti Da Cešken,. Svoje demo-javno ZIV J J ' •	■ D0Vdaril z besedami: „Danes
“Sam	Si svojim svesti™ narodom
fedTXn,ljn^
cije, ki je ravno med
činih skupnega ljudstva na tro u
vito prestala ognjeno Preizkušn3(L;nravlienost Lova je povdaril v govoru^^r i p ra vi
države za mir in pokaza , ir*av0 SVoje miru v vzajemnem pnpoznanj ,	.. žjvijenje
državne pozicije slavno bran ^ Nadaljno^ivjj.
narodov naj osta"® ^ kefra) naroda, s ka-Od velikega sosednega ! nskeg ^6^0, pri-
taka razjasnitev duha seže tudi na druge sovražne dežele.
Cesar obžaluje rastoče žrtve, ki jih nalaga dolgo trajanje vojne prebivalstvu. Obžaluje kri hrabrih vojakov, vse nadloge in stiske, ki^iU)^ prenašajo ljudje zavoljo ljube domovine^lta^o' junaško.
Državno gospodarstvo se bo moralo urediti. Vojska je obremenila bodočnost s težkimi obveznostmi. Gospodariti se bo moralo modro, zlasti opustiti vsak upravni izdatek, ki ni neobhodno potreben. Kar je vojska porušila, se mora zopet zgraditi. Ena najnujnejših nalog je, skrbeti za preostale po padlih in za invalide.
Nič manj mu ni na sren socialna skrb, ljudska higijena (zdravstvo), skrb za mladino, reforma zastarelega mladinskega kazenskega prava. Zadostiti bo treba'stanovanjskim potrebam širokih mas, zlasti rodbinam s številnimi otroki. Enako nujna je rešitev vprašanja o socialnem zavarovanju.
Vse prebivalstvo ni samo popolnoma izpolnilo, marveč je celò prekosilo pričakovanja, ki jih je smela država v teh težkih časih staviti do njega; to prebivalstvo ne sme v državi doživeti nobenega razočaranja.
O dolžnostih poslancev je rekel cesar: Vestno izpolnjevanje dolžnosti napram državi ne sme biti vezano na pogoje. Skrbite za zvesto skupnost z deželami ogrske svete krone, pospešujte složno sodelovanje raznih narodnih plemen v državi, ki vsa so deležna te vojne.
S L
Cesar In cesarica na slovenskem jugu.
Njegovo Veličanstvo cesar Karel se je v soboto peljal k soški armadi, da ji izreče svojo zahvalo za junaške čine v deseti ofenzivi. Cesarica Zita pa je hotela obiskati v bolnišnicah ranjence. Ob 7. uri zjutraj je na južnem kolodvoru v Ljubljani pozdravil cesarsko dvojico samo deželni predsednik grof Attems. Ob 8. uri že se je cesar v odprtem avtomobilu odpeljal skozi Ljubljano proti Notranjski. Kako so Slovenci svojega vladarja sprejeli, se sploh ne da popisati. To je treba le videti. Cesar je živahno odzdravljal. V glavnem stanu soške armade je pripel poveljniku soške armade generalnemu polkovniku Svetozarju Bo-roeviču pl. Bojni komandérski križ reda Marije Terezije, najvišje avstrijsko vojno odlikovanje, načelniku njegovega generalnega štaba pa je izrazil vnovič svoje najvišje pohvalno priznanje. Cesar se je z moštvom veliko razgovaijal. Bila so pri njem odposlanstva vseh avstrijskih polkov, v katerih so bili zastopani vsi narodi države.
Cesar se je proti prvotnemu načrtu odpeljal v Trst, kjer so cesarja navdušeno sprejeli. Krepko so doneli živio-klici tržaških Slovencev. Cesar je v svojih pogovorih povsod povdarjal, da to, kar je storila soška armada, nima primere.
Prva pot cesarice v Ljubljani je bila v cerkev sv. Nikolaja k sv. maši in sv. obhajilu. Ljudstvo je bilo za cesarico tako navdušeno, da se niti v cerkvi ni moglo vzdržati, ko je videlo cesarico v taki globoki pobožnosti in v tako ponižni obleki, da ne bi ji zaklicalo, ko je vstala s klečalnika. Cesarica je odzdravila z roko. Dame in otroci so pred njo in na avtomobil sipali cvetke. Cesarica je obiskala bolnišnice in se pogovarjala z ranjenci. Nad posteljo nekega hudo ranjenega vojaka-Slovenca je bila dolgo sklonjena in se pogovarjala ž njim v slovenskem jeziku, nekoliko s češkim naglasom. Izročila mn je tudi slovensko molitvico.
Tri ure je bila cesarica v bolnišnicah. Popoldne je bila med šolsko mladino na Kongresnem trgu in v obrtni šoli. Bila je tudi na Gradu, v Tivoli in na Rožniku.
Zvečer se je cesar vrnil v Ljubljano. Grad je bil razsvetljen v tisočerih lučicah. Cesarska dvojica se je peljala na Grad. Iz Ljubljane sta
se v nedeljo zjutraj cesar in cesarica odpeljala proti Postojni, kjer sta bila pri sv. maši. Cesarica se je odpeljala v Trst, kjer je bila sijajno sprejeta, cesar pa med hrvatski narod v Istro in Pulj.
'\\£ *'	Na Koroškem.
V pondeljek, 4. junija, je prišla visoka cesarska dvojica na Koroško k 10. armadi. Ob 7. uri zjutraj je dospela v Beljak. Na kolodvoru sta poročala cesarju vojaški poveljnik na Koroškem in deželni predsednik. Cesar se je takoj odpeljal v avtomobilu proti Trbižu. Po beljaških ulicah je čakalo že vse polno občinstva, veliko ljudi je prišlo iz okolice. Beljak je bil ves v zastavah. Prelepo je bil ovenčan dravski most, ves v zelenju. Ko se je cesar pokazal zunaj kolodvora v avtomobilu, so se v trenotku nad njim prikazali letalci, čisto nizko, in so z občudovanja vrednim manevriranjem pozdravljali svojega najvišjega poveljnika. Cesar je obiskal pogorele Peče. Pri tem se je prigodila vesela dogodbica. Vladarju, ki se rad pogovarja z ljudstvom, je neka žena pokazala svoje pogorišče, rekoč: «Poglejte, gospod cesar, kako se moja peč kadi." — Cesar se je odpeljal v Belopeč, v Trbiž in preko Kekovega, Vrat, Čajne, kjer so ga pozdravile Zilj anke v narodni noši, in Šmerč v Šmohor, od tam zopet nazaj v Beljak.
Ob 3/4 na deset je izstopila iz dvornega vlaka cesarica Zita, ki je na kolodvoru sprejela pozdrav g. deželnega predsednika. Zunaj jo je množica viharno pozdravila. Cesarica se je v avtomobilu peljala v Peče in nato obiskala rezervno bolnišnico na Vratih, od tam v Šmohor, kjer sta se s cesarjem sešla in v avtomobilu vzela opoldne preprosto kosilce.
Popoldne ob petih je bil na kolodvoru v Beljaku sprejem. Pri sprejemu so bili g. deželni predsednik z okrajnim glavarjem, prevzv. knez in škof dr. Hefter z g. dvornim kapelanom Trupejem, g. prošt Atzelbuber, knez in kneginja Rosenberg, ga. soproga deželnega predsednika in župan As-mann. Cesar je takoj nagovoril kneza Rosen-berga in nato kneza in Škofa. Govoril je z jasnim, razločnim glasom. Cesarica se je takoj podala k gospéma kneginji Rosenberg in grofici Lodron-Laterano. K proštu Atzelhuberju je rekla: «Korošci so ljubeznivi ljudje." Cesar je pohvalil koroško duhovščino, da je veliko dobrega storila!
Cesarja so spremljali poveljnik južnozapadne fronte, Nj. c. in kr. Visokost fm. nadvojvoda Evgen
Razentega so bili v spremstvu cesarske dvojice dva generaladjutanta, trije krilni adjutanti, načelnik generalnega štaba, zunanji minister, podpolkovnik Vogt, stotnik Werk-mann, ena dvorna dama in zdravnik.
Ljubeznivost in ljudomilost je vse, s katerimi se je cesarska dvojica pogovarjala, kar očarala in prevzela, prebivalstvo je bilo navdušeno in ne bo zabilo obiska vladarske dvojice, ki je napravila obisk vojaštvu 10. armade.
Državni zbor«
Otvoritvena seja državnega zbora je bila 30. majnika. Dvorana in galerije so bile polne. Mnogo poslancev je prišlo v uniformah. Največje zanimanje sta vzbujala dalmatinska poslanca dr. Čingrija in dr. Smodlaka, vojaka-prostaka. Izmed slovenskih poslancev so došli v vojaški uniformi polkovnik vitez Pogačnik, nadporočnik dr. Lovro Pogačnik, nadporočnik dr. Ribar, dr. Ravnihar in dr. Fon. Marsikateri sedež je prazen.
Kmalu po 11. uri so pod vodstvom grofa Clam-Martinica vstopili ministri razen gališkega ministra Bobrzynskega. Grof Clam - Martinic je naznanil, da je zasedanje otvorjeno in pozval poslanca dr. barona Fuchsa, da kot starosta prevzame začasno predsedstvo.
Baron Fuchs se je v daljšem govoru spominjal rajnega cesarja Franca Jožefa, nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge in se nato poklonil cesarju Karlu in cesarici Ziti ter cesarski dvojici trikrat zaklical „živela“, kar je zbornisa navdušeno ponovila. Nato je govoril padlim in umrlim poslancem gorko občutene po-smrtnice. Spominjal se je junaških dejanj naše armade, zlasti bojevnikov ob Soči, ob velikem navdušenju zbornice.
Izvolitev predsednika.
Nato je bil izvoljen za zborničnega predsednika dr. Gustav Gross z 215 glasovi. Oddanih je bilo 421 glasov, od teh 195 praznih glasovnic, 9 je bilo neveljavnih. Za podpredsednike so bili izvoljeni Poljak German, krščanski socialec Juckl, socialni demokrat Perners-torfer, Slovenec vitez Pogačnik, Rusin Roman čuk, Romun Simonoviči, Čeh U dr žal.
Vladne predloge.
Vlada je predložila svoje predloge glede cesarskih naredb, izdanih na podlagi § 14, glede izjemne naredbe v zadevi uporabe črne vojske izven skupnega obsega avstrijskih dežel; proračunski provizorij za čas od 1. julija do 31. septembra 1917 ; odredbo o ustavitvi delovanja porotnih sodišč, poročilo komisije za državni dolg. Vloženih je bilo več predlogov in interpelacij, med drugimi predlog dr. Stranskega za izpust posl. Klofača iz preiskovalnega zapora. Predlog se odkaže 26 članskemu imunitetnemu odseku.
Izjava Čehov.
Poslanec S tane k je podal v imenu Češkega kluba izjavo: Delegacijo češkega naroda prešinja globoko prepričanje, da delna dualistična oblika očividno škoduje skupnim koristim, ker je ustvarila gospodujoče in zatirane narode. Korist vse države kakor tudi dinastije zahteva, da se odpravijo vse narodne predpravice in da se zagotovi vsestranski napredek vsakega naroda. Habsburško-lotarinška monarhija naj se zato izpremeni v zvezno državo svobodnih in enakopravnih držav, kar je brezpogojno potrebno. Na čelu našega naroda bomo delali na zvezo vseh rodov češko-slovanskega naroda v demokratični državi. Ne sme se pri tem prezreti, da živi češko - slovanski rod skupno v zgodovinskih mejah naše češke domovine.
Ko je govornik končal, so mu viharno pri-trjevali Čehi, Jugoslovani in Poljaki.
Izjava ,,Jugoslovanskega kluba".
Z viharnim navdušenjem in ob živahnem odobravanju Čehov in Poljakov so Jugoslovani podali izjavo, ki jo je prečital klubov načelnik dr. Korošec in se glasi:
Podpisani, v Jugoslovanskem klubu zbrani poslanci izjavljajo, da zahtevajo na podlagi narodnostnega principa in hrvatskega državnega prava združenje vseh pokrajin monarhije, kjer žive Slovenci, Hrvati in Srbi, v samostojni, od vsake tuje vlade prosti, na demokratičnem temelju sloneči del države pod žezlom habsburško - lotarinške monarhije in naznanjajo, da bodo za uresničenje te zahteve po enotnosti naroda zastavili vse sile. S tem pridržkom se bodo podpisani udeležili dela parlamenta. (Živahno odobravanje pri Slovencih, Hrvatih, Čehih in Poljakih.)
Posl. Kalina.
Češki poslanec Kalina je izrekel simpatije za rusko revolucijo in za načela svobode, enakosti in bratstva vseh narodov, ki jih ruska revolucija zastopa.
Ukrajinci.
Rusinski posl. Petruševič je izrazil zahtevo Ukrajincev, da se ukrajinske pokrajine združijo v državno enoto v okvirju celotne državne organizacije. Protestiral je proti temu, da bi se ukrajinske pokrajine priklopile snujoči se Poljski, ter pozdravil prizadevanja Ukrajincev v Rusiji po dosegi državne samovlade.
Protest Nemcev.
Posl. Pacher je izjavil v imenu nemškega „Nationalverbanda“ in krščanskosocialnih poslancev: Vsak poizkus oživiti češko državno pravo ter uresničiti državnopravna stremljenja jugoslovanskih poslancev bo zadel ob odločen odpor avstrijskih Nemcev.
Poljaki.
Načelnik poljskega kluba Lazarski je izjavil, da bo poljski klub v danem trenotku označil svoje stališče glede poljskega vprašanja. Poslanec
Stapinski je konštatiral, da zastopajo Poljaki stališče, da naj se vse pokrajine, kjer žive Poljaki, združijo.
Vladna napoved.
Nemške stranke so za kulisami z vso silo pritiskale na ministrskega predsednika, da naj vlada češko in jugoslovansko izjavo odločno odkloni. Clam-Martinic si je premislil in naznanil, da bo vlada v eni izmed prvih sej, ki bodo sledile prestolnemu govoru, označila svoje stališče nasproti vsebini teh izjav. Ministrski predsednik se ni udal nemškemu pritisku, ker je bil od druge strani opozorjen, da so Čehi odločeni, predlagati otvoritev debate o vladni izjavi in so se Čehom pridružili tudi Poljaki in Jugoslovani. Vršila se je zelo živahna ministrska seja, pri kateri je obveljal nazor, da ne gre izzvati debate, še predno je vlada pred zbornico stopila s svojim programom.
Zbornica je izvolila dva odseka: za reformo poslovnika in imunitetni. Vsak šteje po 26 članov. Zastopnika Jugoslovanskega kluba sta v prvem dr. Korošec in dr. Ivčevič, v drugem dr. Rybaf in dr. Pogačnik.
Druga seja se je vršila v torek, 5. junija. Na dnevnem redu je med drugim predlog poslovniškega odseka glede novega poslovnika za zbornico.
Izplaknitev grlas Fellerjevim bolečine tolažečim raztopilnim"rastlinskim esenčnim fluidom z zn.
„EISA-FMJID"
olajša
dihanje.
Predvojne cene: 12 steklenic franko 7 K 32 h. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvaško). Več nego 100.000 zahvalnih pisem.
VII-a
Politični pregled.
Jugoslovanski klub.
Dne 29. maja so imeli vsi na Dunaj došli jugoslovanski poslanci sejo, v kateri se je sklenilo ustanoviti klub z imenom »Jugoslovanski klub“. Za klubovega načelnika je bil izvoljen dr. Korošec, za njegovega namestnika pa po&lanec dr. Laginja.
Načelnik Nationalverbanda — Dobernig.
Namesto dosedanjega načelnika Nationalverbanda dr. Groba, ki je predsednik zbornice, je bil 30. majnika soglasno izvoljen posl. Dobernig. »Edinost41 posveča ob tej priložnosti posl. Dober-nigu ne posebno laskav članek in pravi, da je med Wolfom in Dobernigom le ta razlika, da se slednji zna postavljati kot pameten politik, da bi človek mislil, da je drugačen kakor kričač Wolf. Toda Dobernig tako samo govori, dela pa ravno-tako kakor Wolf.
Francoska vlada zoper mirovna pogajanja v Štokkolmu.
Francoski ministrski predsednik je v zbornici odločno govoril proti socialističnemu mirovnemu pogajanju v Stokholmu, češ: Francoska vlada edina je poklicana v to, da odločuje o usodi države v tako važni zadevi in je v to tudi edina pooblaščena. Poslanci razen skrajne levice so odobravali to stališče.
Avstrijski socialni demokrati v Štokholmu.
Zastopniki avstrijskih nemških socialdemokratov so podali v Štokholmu svojo izjavo: 1.Zahtevajo mir brez aneksij (priklopitev). 2. Vse vlade so za izbruh vojne enako odgovorne, zato so za mir brez vojne odškodnine in se naj ne išče krivca. V posameznem so zoper aneksijo Belgije, za državno samostojnost Srbije, ki se naj združi s Crnogoro in dobi tako prost dohod do moija. 3. Jugoslovanski narodi in ozemlja z Bosno naj ostanejo pri monarhiji, delegati se pa zavežejo, da bodo podpirali stremljenja teh narodov po avtonomiji. 4. Samostojnost Finske in Rusko-Poljske se naj zagotovi. Poljaki v Galiciji in na Pruskem naj dobijo popolno avtonomijo v okviru obeh držav, kakor naj tudi avstrijski Rusini dobe narodno avtonomijo. 5. Glede pretvez, da gre v tej vojni za osvobojenje malih narodov v Avstriji,
delegati konstatirajo, da avstrijska država malim narodom vzdržuje njihov obstoj. Tudi glede raznih mednarodno-gospodarskih in pravnih vprašanj so se izrazili. — Posvetovanja se udeležujejo tudi češki in poljski socialni demokratje, ki podajo glede narodnostnega vprašanja posebno izjavo.
Dnevne vesti.
Na Rešnjega Telesa ne bodo okna razsvetljena. V sporazumu s kn.šk. ordinari j atom deželna vlada koroška obvešča hišne posestnike, da se z ozirom na pomanjkanje sveč in drugega kuriva letos pri procesiji na praznik sv. Rešnjega Telesa naj okna ne bi razsvetljevala.
Vojaške reči najdene. Na Križni gori pri Celovcu ste dve ženski osebi našli v nedeljo, dne 3. t. m., ob gozdu bajonet s portopejem, par rokavic, kapo in žepni nož, last neznanega podčastnika.
Grozen umor. Kontoristinjo Berto Frat, roj. Semmelrock, so našli v torek zjutraj na njenem stanovanju v Celovcu na tleh, umorjeno. Lani se je omožila. Mož je na fronti. Kot osumljenega so zaprli nekega pomožnega poštnega slugo.
Za pogorelce v Pečah bo darovanje pri božjih službah po vseh cerkvah v nedeljo, dne 24. junija 1.1.
Za pogorelce v Pečah je najvišje poveljstvo na Koroškem darovalo znesek 1000 K.
Požar. V Ležbah v hodiški občini je dne 3. t. m. dopoldne začel goreti mlad gozd; pogorelo je 174 orala in je škode kakih 2000 K. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti nekega dečka.
Kdaj se smejo streljati jeleni in srnjaki. Deželna vlada je lani določila, da se smejo streljati jeleni namesto s 23. junijem že s 1. junijem in srnjaki namesto 15. junija že 1. junija. Ker misli morda kdo, da velja ta rok tudi za letos, izjavlja deželna vlada, da bi zavoljo zapoznelega leta skrajšanje dobe za streljanje imenovane divjačine bilo isti v kvar in ostane vsledtega postavno določen rok za streljanje (za jelene 23. junija, za srnjake 15. junija) in bi se predčasno streljanje smatralo za prestopek lovskega zakona in bi bilo torej kaznivo.
Odlikovanje. Z železnim zaslužnim križcem je bil odlikovan Jaka Modrej iz Pliberka. Odlikovani je že od začetka laške vojne vedno v bojni črti!
Pozor na ujetnike. V zavoju na nekega vojnega ujetnika v neki zavezniški državi so našli — v pogači vpečenih — 5 listkov, ki v ključni pisavi pozivajo sovražne vojne ujetnike k rušenju, požigom, povzročenju živinskih bolezni, oškodovanju setve in žetve itd. Obenem je dobila do-tična zavezniška država poročilo, da bi bili že minolo leto vojni ujetniki namenoma oškodovali setve ali mlade rastline. Sedaj zajeti listki so pisani na stroj, deloma pomnoženi v slabo čitljivi pisavi. Iz tega sledi, da so hoteli razširiti jih po vseh ujetniških taborih in so morda že bili razširjeni. Iz vsebine listkov je posneti, da gre za velik načrt, oškodovati osrednje države. Za vsako ceno se mora preprečiti, da taki hujskajoči listki in v njih navedena sredstva ne pridejo ujetnikom v roke. Zato se zlasti kmečkemu prebivalstvu ukazuje previdnost in strogo nadzorovanje vojnih ujetnikov, prideljenih kot poljski delavci posameznim gospodarstvom.
Pliberk. (Pogreb.) Slovencem na Koroškem se sporoča žalosten dogodek, smrt preblagega našega rojaka, nepozabnega gospoda notarja Antona Svetina. Zapustil nas je mož, katerega ločitev ravno mi na Koroškem globoko občutimo; kajti odšel je mož, ki mu bo malo enakih med nami: vzgled rodoljuba, ljubeč krščanski družinski oče in vzor človeka sploh. Njegova človekoljubnost in ponižnost je najlepši kras njegovega življenja. Vsakomur je odzdravljal z enako, le njemu lastno iskreno ljubeznivostjo. Da, če nisi bil dovolj spreten pri pozdravljanju, si bil vedno v nevarnosti, da te ne prehiti ponižni gospod notar. Ta gospod — pravi neki starec — so me vedno nagovarjali, če so me kje srečali, drugi gospodi tega nikoli ne storijo. Demokratičen mož, ki je ljubil svoje ljudstvo. Zato je pa bila tudi žalost ob njegovi smrti splošna. Velikanska množica ga je spremljala v nedeljo ob 4. uri na kolodvor, odkoder so prepeljali krsto na Vransko pri Celju v družinsko rakov. Od vseh sosednih občin so prišli zastopniki, šolarji z učiteljstvom, sosedni gg. župniki in zastopniki notari-jatske zbornice iz Celovca itd. Naj bode torej žalujoči rodbini ta iskreni in veličastni izraz globokega sožalja vsaj majhno tolažilo ob bridki, zanjo neizmerni izgubi, ki jo je dohitela. Slovenska javnost na Koroškem žaluje za najboljših enim, ki ga je imela. R. i. p.
Iz gornje Podjuno. V spomin f Jak. Jerlihu pd. Jegartu v Plaznici, župnija Št. Lipš. Bili so binkoštni prazniki in vabljeni smo bili k Jegartu
v Plaznico k vzorni kmetski hiši. Ta romantični kraj, oddaljen komaj tričetrt ure iz ravnine od železniške postaje Žitaravas, pa je obiskovalcu nepozaben ,,planinski raj“, in tu gori vršili sta se tedaj dve ljudski igri, obenem smo obhajali sklep šmarnic, nakar se je razvila lepa domača zabava, ker vse so priredili domači ljudje, sinovi in hčere planin. Bilo nas je zbranih krog sto ljudi, in vsi smo bili dobro pogoščeni od dobrotljive roke skrbnega gospodarja, moža nad vse pridnega, od moža za blagor vere in slovenske domovine nad vse vnetega kot gorski studenec čistega in kot skala trdnega značaja. — Minilo je od tega osem let, prišle so tudi letošnje Binkošti in zopet smo bili povabljeni tja gori. Ali oj ti, usoda naša! Kako si kruta! Kje so danes oni veseli obrazi? Mnogo izmed tistih veselih fantov krije ruska, gališka in tudi kraška zemlja. Pa tudi domače hčerke, ki so nam takrat stregle, v kakšni žalosti nas sprejmejo, ker prišli smo, da se poslovimo danes od rajnega očeta in jih spremimo k večnemu počitku. Dragi oče! Odnesli so vaše telo iz hiše, ki ste bili 43 let gospodar, ali spomin na vas in vaš duh živel bode še naprej tam gori. Ako ste tudi bili preprost kmet, pokazala je udeležba pri vašem pogrebu, kako smo vas cenili, in tudi sadovi vaših žuljavih rok ostanejo še vnaprej last mile vam verne slovenske domovine, ker vse to pričajo srca, ki so ob vašem grobu najbolj plakala, in roke, katerim je ta biser slovenske zemlje izročen. P. v m.!
Sele. (Ustanovitev Marijine družbe.) Binkoštna nedelja je bila za našo župnijo slovesen in znamenit dan. Vršil se je namreč prvi sprejem v novo ustanovljeno dekliško Marijino družbo. V bogato ovenčani cerkvi je g. dr. Gregor Rožman ob asistenci boroveljskega g. kaplana Dobernika in domačega g. župnika sprejel v družbo 33 deklet, za naš kraj gotovo lepo število. Obenem smo blagoslovili tudi novo družbino zastavo. Dal Bog, da bi bila nova Mar., družba kakor kvas, ki naj prerodi in prenovi selansko mladino!
Pozdravi s tirolsko fronte. Velecenjeni gospod urednik! Vam naznanjam, da se je polentar tukaj tudi že zbudil iz zimskega spanja in se že večkrat prikaže iz brloga, kakor jazbec: ko pa zasliši naše težke in debele bonbone tuliti in brenčati, se pa hitro skrije nazaj v svoj brlog; kadar je dež pa megla, tedaj se po navadi prikaže ven, mi ga pa hitro pozdravimo, ker smo noč in dan pripravljeni in stojimo. Drugače nam ne gre slabo; sedaj dobimo vsak drugi dan pol litrčka dobrega vinca in smo včasi prav dobre volje in si zapojemo tisto: Je pa davi slanca padla itd. Srčno pozdravljamo vse čitatelje in čitateljice lista „Mir“, posebno pa Gorjance in Gorjanke. Šimen Kompoš, Petrove, Franc Lulik, Jaka Mejak, vsi topničarji pri nekem težkem topničarskem polku.
Iz Veszprema na Ogrskem smo prejeli: Čeravno me nosi usoda po celem svetu, se čutim vendar dolžnega, tebi, ljubi „Mir“, za tvoje ljubke vrstice, ki me tolažijo, zahvaliti in tudi od tu poslati srčen pozdrav. V obupnih uricah si mi tolažba! Oroslav Skamen, ognjičar Veszprem, Ogrsko.
Iz Berezovke, Zabajkalsk v Vzhodni Sibiriji piše našemu uredniku g. enoletni prosto-voljec-četovodja Saša Železnikar (rota 223, baraka 25) z dne 21.1. 1917:^ Upam, da Ti ne pišem vseh kartic zaman. Žal od Tebe nisem dobil še nobenega življenjskega znamenja. Življenje še gre. Največji mraz (— 48 0 C) je hvala Bogu minil. Sedaj se veselim življenja v bolnišnici. Palec na desni nogi mi je bil namreč zmrznil. Bodi najiskreneje pozdravljen in vsi ljubi prijatelji. (Morda bo kateri prijatelj s svojimi karticami srečnejši kakor naš urednik.)
Koroški gospodar.
Gospodarstvo v okolici Celovca.
Dne 31. majnika je imela živinovnovčevalna zadruga (Viehverwertungsgellschaft) v Celovcu svoj občni zbor. Ta občni zbor se je bavil tudi z vprašanjem, kako bi se mogel Celovec zadostno oskrbeti z mlekom. Pri razgovoru je izjavil nadzornik Schumy, da je treba prevdariti vprašanje, ali bi ne bilo primerno, posestnike prisiliti k oddajanju mleka.
Najprej je veleposestnik Knapič iz Brež razlagal pomanjkanje mleka: „Posestniki okolice Celovec so oddajanje mleka ali ustavili ali pa omejili: Oremus v Žrelcu nima več toliko krav, Gutmansthal je imel prej 70 krav, zdaj pošilja le še petinko prejšnje množine mleka, Fischi ne pošilja nič več, ker je dobil v hlev kugo, mnogo manjših posestnikov pa je pošiljanje mleka ustavilo, ker je cena prenizka. Sicer mi nismo poklicani skrbeti za Celovec in predmestja, ali opozarjati moramo z ozirom na siromašne ljudi
in njihove uboge otroke; v to poklicani krogi naj skrbé bolje, kakor pa so skrbeli dozdaj! Opozarjamo na sušo, ki je že danes uničila dve tretjini prve košnje, le izredno dobra druga košnja bi mogla primanjkljaj še nekoliko poravnati. S tako izredno ugodnim vremenom pa ne moremo zdaj že računati. V nekaterih tednih se bo dovoz mleka v mesto še za polovico zmanjšal."
Kako pa hočemo potem preživiti otroke? Samoposebi se razume, da privoščimo delavcem cenega mleka, a ko se je vse drugo privilo na trikratno prejšno ceno, kako hočejo kmeta siliti, da kupi in vzdržuje molzne krave in oddaja mleko v svojo?
Govorili smo z gospodarji; ti pravijo: „Ne moremo kupiti molznih krav, ker je trg zaprt, od živinovnovčevalne zadruge moramo vzeti, kar nam da, to pa ni kaj prida."
Povpraševali smo razne gospodarje, kako so zadovoljni s kravami, ki so jih dobili od zadruge? Menda nobeden ne bo tu drugič kupoval molznih krav. Kar se tiče cene, priznal je Schumy sam, da se je že 1. 1915 izračunalo, koliko stane gospodarja mleko: naračunalo se je 60 v za liter. Pri pomanjkanju živil je umevno, da vsakdo skuša novo molzno kravo ohraniti doma. Nihče pa je ne bo prodajal, kakor se prodaja mesarju. Zato je molzna krava približno 300 do 500 K dražja nego je vredno njeno meso. Ako ima krava po 10 litrov mleka na dan, pa imajo po večini manj, izkupi gospodar na dan 4 K, pa mora vzdržati posla, kravo skrbno krmiti, nositi ves riziko, ko ne bo več molzla tako dobro, jo mora tudi krmiti. Mleko komaj plača krmo in posla, ko je krava zmolžena, pa jo gospodar proda za 300 do 500 K ceneje kot jo je bil kupil! Tega se od kmeta ne more zahtevati, ker bi ga tako gospodarstvo uničilo.
Še pred vojsko se je zračunalo to-le (Wiener landw. Kalender 1917): Če stane 100 kg sena 6 K, 100 kg pese P25 K, slama 3'50 K, otrobi 14 K je zaslužka ali izgube, če stane liter 20 v če krava molze na leto 1500	1 je	64	K	zgube
1800	,, „	4	„	„
2000 „ „	26 „ dobička
2200	„ „	56	„	„
2400	„ „	86	„	„
2600	„ „	116	„	„
2800	,, „	176	„	„
3000	„ „	226	„	„
Krma pa je zdaj več ko za 100 0/0 poskočila v ceni; če mleko stane 40 v, je ostalo razmerje kakor prej — a krava stane danes trikrat toliko, ko poprej in s tem je gospodar na izgubi, ker pri najboljši molznici nima več ko 226 K dobička, pri ceni pa izgubi okroglih 500 K. Opozarjamo na ogromne dobičke živinovnovčevalne zadruge: naj doplača še k ceni mleka zadruga toliko, da bodo mogli reveži dobiti ceneje mleko: in to se mora takoj napraviti, sicer se bodo krave razprodale in Celovec bo brez mleka, pa ne po krivdi kmetov.
Vojaško pismo.
26. V. 1917.
Pozdravljeni, g. urednik, vsi „Mirovi“ bralci in vsi koroški vojaki, posebno tisti, ki so ravno zdaj v najhujši bitki ob Soči in na Krasu. Verjemite, da nihče bolj ne čuti in ne pozna razločka med mirom in vojno kakor vojak v tako divji bitki, kakoršna je zdaj. V mirnem času so radi tožili, pa le bolj iz navade kakor iz potrebe. Bilo je dosti dela in jela, če je kdo le hotel delati.
Dne 23. majnika je bila zopet obletnica, odkar so nam Lahi napovedali vojsko. Ravno na drugo obletnico so prišli v desetič in ravno na Kras, kjer pelje cesta v Trst, pa tudi v Rim. V dveh letih deset ofenziv! Povprečno bi prišla na vsakih 73 dni ena; ker so pa Lahi v začetku kot premalo izkušeni preveč tratili z municijo, jedili in ljudmi, smo morali na deseto ofenzivo čakati celih šest mesecev. Prav odkrito moram reči, da na to ofenzivo nismo nič manj težko čakali kakor na mir. Če bi Lahe sodili tisti, ki so izgubili domove in vse imetje, ki jim je uničeno polje na dolga leta, ali otroci, ki so izgubili tukaj očete, bi bila sodba strašna.
Na to ofenzivo smo bili pa tudi pripravljeni, telesno in dušno. Dolgo je trajalo velikonočno spovedovanje po cerkvah, po jamah, v luknjah, in v velikem številu so vojaki prejemali svete zakramente. Posebno vzorni so v tem oziru Poljaki in Slovenci, ki po veliki večini tvorijo tukaj nepredorni zid za sovražnika. Prepričani smo, da bomo z božjo pomočjo Laha premagali. Molite za nas vojake, da nas Mati božja varuje zanaprej. Njej v čast in slavo si bomo prizadevali obdržati priljubljena Marijina svetišča Sv. Goro in Sv. Višarje. Že prve dni vojne je Lah porušil sicer mrtvo zidovje teh svetišč, ne more pa porušiti trdnega zaupanja vojakov v Marijino pomoč, še manj pa
njene priprošnje in njenega varstva. Saj če bi ne bilo opore od zgoraj, bi ne bilo mogoče prenašati teh grozot. Sovražniki so združili vse svoje zvijače z drznostjo ter s topovi vse razbili, kljubtemu pa še držimo fronto. Da vzdrži vojak v nevihti železja in kamenja, sredi strupenih plinov, proti tem groznim in velikanskim pojavom majhen kakor črviček, je kakor bi bil čudež.
Slovencem se ni treba [svojega roda sramovati, to dokazujemo tukaj. Kje kaj hodijo tisti, ki so nas v mirnem času sramotili po časopisju in javnosti? Tukaj, kjer udarjata grom in strela sovražnikova, jih nikjer ni videti. Po vojski bodo morda zopet prilezli iz svojih lukenj. Tedaj pa bomo Slovenci drugače govorili. Tukaj smo se naučili druge, krepkejše govorice, kakor smo jo poznali koroški Slovenci pred vojsko. Tukaj se spoštuje naš jezik, doma pa se ni! V maternem jeziku se mora poučiti vojak. Še ni dolgo, kar sem bral tako strogo višje povelje.
Slovenskim vojakom tudi vojska ni zatrla sv. vere in slovenskega značaja: Po najhujši bitki in hudih naporih si zapojejo, pokrižajo in molijo. Pred par dnevi sem rekel nekemu mlademu fantu s Kloštrske gore pri Grebinju, da se res že bojim za dušo, ko od vseh strani žvižga in poka; pa je rekel: Tega se pač ni treba bati, saj bo duša gotovo zveličana. Sam sem tega mnenja, da je smrt najboljša prijateljica v vojni; če bolnika doma prekladajo, mu še vse mogoče oblju-bujejo od goljufivega sveta. Bodite vsi iskreno pozdravljeni!	Jurij Gozellt.
Raznoterosti.
Zoper bogokletstvo. Pri majnikovi pobožnosti na Dunaju je v univerzitetni cerkvi znameniti cerkveni govornik p. Fischer S. J. v pridigi o žalostni Materi božji prebral iz binkoštne številke socialdemokratičnega lista „Arbeiter-Zeitung“ odstavek, v katerem imenovani list bogoslužje in molitev presv. Evharistije čisto neprikrito primerja malikovalstvu. Ob mirnem, pa očitnem zgražanju zbranih tisočev nad takim bogokletnim pisanjem je g. pater izrazil protest zoper tako grdo zasmehovanje verskega mišljenja dunajskih in avstrijskih katoličanov: Ob spominu na evharistični kongres, pri katerem sta cesar Franc Jožef in prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand sledila Najsvetejšemu po dunajskih ulicah, ob spominu na to, da sta cesar in cesarica na dan nastopa vlade prejela sv. obhajilo, ob spominu na to, da se na desettisoče vernikov iz vseh stanov vsak dan bliža mizi Gospodovi, v univerzitetni cerkvi zbrani verniki protestirajo zoper bogokletja, zapisana v dotičnem binkoštnem članku, zahtevajo od pristojne oblasti varstva zoper ponovitev takih žaljivih poniževanj svete vere in opravljajo to pobožnost v spravo za ta verski zločin.
Zadrega Merica Benedikta. Izdajatelj židovskega lista „Neue Freie Presse", Morie Benedikt, je bil imenovan za člana gosposke zbornice; kot tak je hotel v ustavno stranko, ki je sicer liberalna, pa šteje v svoji sredi več konservativnih mož. Njegova prošnja za sprejem je bila s 24 proti 12 glasovom odklonjena. Knez Auersperg, zelo ugleden član ustavne stranke, je zoper Benediktov sprejem najostreje protestiral. Že imenovanje izdajatelja „N. Fr. Pr." za člana gosposke zbornice da je bil škandal; če ga ustavna stranka sprejme, potem v njej govornik nima ničesar več iskati. Tej izjavi se je pridružil še drug ugleden plemič, nakar se je izvršilo glasovanje. V zgodovini gosposke zbornice ni podobnega slučaja. Vsekako za Benedikta zelo neprijetna zadeva.
Italijanski kralj je, kakor poroča ,,Berner Tagblatt", v nekem privatnem zdravilišču za živčne bolezni, kamor so ga spravili na nasvet njegovega osebnega zdravnika.
Delo pljuč zamoremo dobro podpirati, ako prša in hrbet vsak dan s Fellerjevim rastlinskim esenSnim fluidom z zn. „Elsa-fluid“ masiramo. To pospešuje delovanje in dihanje kože, oživlja tok krvi in okrepča s tem tudi pljuča. Cim živahnejše cirkulira naša kri, čim dalje vsili v naj-flnejše organe, tem lažje zamore morebitne bolezenske kali uničiti in truplo zdravo obdržati. „Elsa-fluid“ se rabi že 20 let v mnogo tisočih družin, mnogo čez 100.000 zahvalnih pisem potrdi njegov blagodejni učinek. Tudi mnogo zdravnikov je to sredstvo izkusilo in priporočalo. Predvojne cene: 12 steklenic tega izbornega domačega sredstva stane povsod franko samo 7 K 32 h. Edino pristno se dobiva od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvatsko). Istotam naroči se tudi Fellerjeve milo odvajajoče Rhabarbara-krog-lice z zn. „Elsa-kroglice", to dobro želodčno sredstvo. 7 škatljic franko za 5 K 57 h. Te kroglice so že mnogo let sem tisočero pristašev pridobile, ki ne rabijo nikdar več drugih odvajalnih sredstev. Medtem ko razna druga odvajalna sredstva črevesju škodujejo in želodec oslabijo, učinkujejo Fellerjeve prave „Elsa-kroglice“ želodec okrepčujoče in nimajo nobenega škodljivega postranskega učinka. Zaslužijo tedaj gotovo prednost. Dober je Fellerjev migrenski črtnik za 1 krono.	(■V;'v
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Mlhàlek.
Tiskarna Družbe sv. Mohoija v Celovcu.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica it. 7.
-------------- uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in--------------
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica it. 7.
Staro volnino
pleteno in kvačkano, kakor staro obleko, perilo, stari gumij, vse vrste cunj, suknene odpadke in stare vreče kupuje po vsem Koroškem po najvišjili cenah trgovina s starinami in pridelki „Zum Lindwurm“ v Celovcu 12, Paulitschgasse 9, poleg «Hranilnega in posojilnega društva". Krščanska tvrdka. Tudi zbirače najbolje plačujem.
Potrtim srcem naznanjamo v lastnem in v imenn vseh sorodnikov tužno vest, da je naš ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, brat, stric in svak, gospod
Anton Svetina
o. kr. notar
danes, dne 31. majnika 1917, ob 10. uri zvečer, po dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 68. letu svoje starosti, mirno zaspal v Gospodu.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo dne 3. junija, ob 4. uri popoldne, v hiši žalosti blagoslovili in potem prepeljali na Vransko pri Celju ter se na tamošnjem pokopališču v rodbinski rakvi položili k zadnjemu počitku.
Svete maše zadušnice se bodo brale v Pliberku in na Vranskem.
PIM—Bransho, 31. majnika 1917.
Leopoldina Svetina
soproga.
Anton Svetina
abs. pravnik, enol. prostovoljec
Frano Svetina
medicinec, tč. c. kr. san. poročnik sinova.
Ida, Pl]a in Poldi Svetina
hčerke.
Zahvala.
Za premnoge izraze sožalja oh težki izgubi, ki nas je zadela s prerano smrtjo našega ljubljenega moža, očeta, tasta, brata in starega očeta, gospoda
Jakoba Jelih
izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. Pred vsem se zahvaljujemo preč. duhovščini za vodstvo pogreba, gg. učiteljem, sorodnikom m vsem drugim, ki so od blizu in daleč v tako obilnem številu se udeležili pogreba in blago-pokojniku izkazali zadnjo čast.
Dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Plaznica pri Št. Llplu, dne 28. majnika 1917.
Globoho žalujoči ostali.
Vino
kislo vodo
belo
rdeče
za brizganec (Spritzer) in namizno zdravilno slatino
razpošilja po povzetju
A. Oset, Guštanj,lllratt|1-
Kupim vse vrste stare in nove steklenice, zamaške in sode.
J Paramente [
kakor mašna oblačila, plnviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddelek za paramente Jožefovega društva v Celovcu.
Kupijo se
nerabni, stari ali polomljeni kmetijski stroji in njih deli. Ponudbe se naj pošiljajo na
Hranilnico in"'posojilnico pri Devici Mariji na Jezeru v Prevaljah, Koroško.
Daj nam mir, Gospod!
Enoglasna pesem s harmonijem ali orglami. Partitura 35 h pri skladatelju A. Kosi, šolski ravnatelj, Središče, Staj. (V znamkah!) Istotako se dobi pri njem „Nab. ljudske pesmi" I. in H., znižana cena h 80 h.
Kdor še ni posinisil
SjL Gorenjske kose
njo, ker je najboljša in najbolj priljubljena vsakemu kmetovalcu. Izdelana je iz samo fine srebrno-jeklene kovine, tako, da je lahka kot pero. Kosi tudi lahko ž njo vsaka ženska ali otrok. Dobi se edino le v
Prvi gorenjski razpošiljalni
Ivan Savnik, Kranj
dorenjsko.
Dolgost in cene Gorenjske kose so:
cm 60	55
pesti 6	5'/a
60
6
65	70
61/,	7
75
77»
80
8
86
87,
90	95
9	97,
K 3-50, 3-70, 3-90, 4-10, 4 30, 4-50, 470, 4 90, 5 20, 5:50
Dobe se tudi dobri brusni kamni, komad 1 K, boljši K 1-50.
Zahtevajte cenik z več tisoč slikami zastonj!
Je sr©dstvo za po-* *	mlajenje las, ki rdeče,
svetle in sive lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 2*70.
Ry^vol
je rožnata —' “ T — T v* voda, ki
pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poStnino vred K 2’46. — Povzetje 55 h več. Naslov za naročila:
I
Jan. Grolich, drožerija pri angelu, Brno G38, Morava.
500 kron
Vam plačam, če moj pokončcvavec korenin ,,Rla-Bal8ani(< ne odstrani Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z zajamčujočim pismom K 1-76, 3 lončki K 4’50, 6 lončkov K 7’60. — Na stotine zahvalnih in priznal-nih pisem. - Komény, Kasohau (Kassa), I., poštni predal 12/301 (Ogrsko).
Kupujem
žebelni vosek
in plačujem satovje po K 2,80, za očiščeni vosek K 11—, za zelo lepo blago tudi K 12'— za 1 kg.
V. Irrasch, Treibach (Koroško).
Priznano najboljše kose so
„Vulkan" kose
katere ima edinole
Jernej Hafner SS
Celovec, Paradeisergasse 3
polegf epoMtilno «Tijyor*41.
Uradnikom
aktivnim vseh kategorij,
pr ofosorj oirt in učiteljem,
katerih neobremenjena služnina znaša najmanj K 2300-— na leto, dalje
perizi j oni stom,
ki imajo vsaj K 1400'— pokojnine, dovoljuje
posojila
na podlagi življenjskega zavarovanja, proti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino na prvem mestu in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5 do 25 letno amortizacijsko dobo
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Sprejmejo se tudi potniki za življenjsko zavarovanje s stalno plačo in provizijo.
Podrobna pojasnila daje brezplačno
Generalni zastop banke ..Slavije" v Ljubljani.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
Delniška glavnica: K 8,000.000 Rezerve: K 1,000.000.
Prodaja srečke razredne loterije.
Kolodvorska ulica št. 27.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Sprejema vloge na knjižice In na tekoči račun. Nakup in prodaja prednostnih papirjev vseh vrst.
Srečke na obroke, promese k vsem žrebanjem.