toStnfha tihe.sm pri pošti IrebnJe S 908 TR KIRRJRN 352.9(497.4 Mirna) \ JLIE SjBNJE o 00778G82 COBISS c Informator krajevne skupnosti Mirna • letnik XI. • št. 2/2006 • oktober 2006 • Izhaja po potrebi LJUBLJANSKA BANKA Spoštovane krajanke, krajani! Želimo vam nekoliko podrobneje predstaviti edino banko na Mirni, zato smo za pogovor zaprosili vodjo NLB, Poslovalnice Mirna, gospo Marjeto Povhe. Kako bi predstavili poslovalnico? Nova ljubljanska banka Poslovalnica Mirna v kraju posluje že od leta 1973. Za komitente skrbimo tri delavke. Smo bančna poslovalnica, ki s svojimi storitvami pokrivamo vsa področja, ki jih občani potrebujejo za urejanje svojih finančnih zadev, opravljamo tudi vse posle operativnega skrbništva za gospodarske družbe in samostojne podjetnike. Poslovalnica Mirna vodi skoraj 2500 osebnih računov in ima 250 operativnih skrbništev za pravne osebe. Tesno sodelujemotudi s poslovalnicama Mokronog in Trebnje. Bi se nam na kratko predstavili? Sem Marjeta Povhe, srečno poročena in mati dveh otrok. Prihajam iz Trebnjega, kjer sem več let delala na področju kreditiranja fizičnih oseb. Vodenje poslovalnice Mirna sem prevzela junija 2004. Prišla sem vizredno homogeno in prijetno delovno sredino, sodelavki sta me lepo sprejeli in mi nudita vso podporo. Kljub številnim kadrovskim menjavam vlada med nami spoštovanje, korektnost in delovna zavzetost. Uživam pri delu z ljudmi - brez njih bi ovenela kot roža v vrču brez vode. Katere storitve opravljate? Opravljamo storitve vodenja računov, kartično poslovanje, depozitno poslovanje, varčevanje, kreditiranje, svetovanje, osebno obravnavo, opravljanje plačilnega prometa - tako domačega kot s tujino, Zahtevnejše naložbene možnosti, kamor spadajo varčevanja zživljenjskim zavarovanjem in naložbe v vzajemne sklade, pa tržimo vtesnem sodelovanju s poslovalnico Trebnje, ki ima za to usposobljene komercialiste. Ti po dogovoru in potrebi obiščejo našo poslovalnico in varčevalcem zagotovijo celovit finančni nasvet. Kaj je osebno bančništvo? Osebno bančništvo je namenjeno zahtevnejšim, finančno močnejšim strankam, ki imajo preko zlatega računa dostop do osebnega bančnika in posebnih ugodnosti. Temelji na aktivnem trženju, spremljanju in vzpostavljanju dolgoročnega partnerskega odnosa s strankami. Ali imate kakšno posebno ponudbo za mlade in seniorje? Mladim nudimo tri različne račune, prilagojene njihovim potrebam v različnih starostnih obdobjih (Toli, Prvi in Študentski račun). Nadomestil za vodenje računov mladih ni, ugodna pa je tudi ponudba na področju kreditov in varčevanj za mlade. V letu 2005 smo razširili ponudbo za mlade s študentskim kreditom in z varčevalnim računom mladih. Seniorjem namenjamo v NLB Srebrni račun, z ugodnejšim nadomestilom za vodenje in druge ugodnosti glede na boniteto stranke. Pred vrati je uvedba EURA, zato vprašanje glede tolarskih kovancev - kam z njimi? Kovance prinesite v poslovalnice in jih položite na svoj račun ali pa razveselite svoje otroke in denar položite na njihov Toli ali Prvi račun. Vsem, ki boste prinesli kovance in jih položili na osebni račun, bomo podarili tudi drobno presenečenje. Kaj za vašega komitenta pomeni kredit? Ljudje imamo veliko potreb in še več želja, tako veliko, da včasih zmanjka denarja za njihovo uresničitev. Vendar izpolnitve vseh želja ni treba odlagati v prihodnost. Če nam manjka le še nekaj denarja, si ga lahko preprosto sposodimo pri banki. Za uresničitev malih in velikih želja so nam na voljo NLB osebni krediti. Kaj je pravzaprav osnovna korist osebnih kreditov? Osnovna prednost osebnih kreditovje, i sek kredita resnično lahko porabite za in kadarkoli, saj vam znesek nakaže vaš osebni račun. Pri NLB lahko izbirat krediti vtolarjih ali evrih, namenjeni pa: strankam, ki imajo pri nas odprt osebni kot drugim. Kolikšen pa je najvišji znesek kredita? Najvišji znesek osebnega kredita ni omejen, odvisen je le od odplačilne sposobnosti in oblike zavarovanja. Kredit lahko odplačujete do 10 let, daljša doba odplačevanja pri enaki odplačilni sposobnosti omogoča višji znesek kredita ali nižjo mesečno obveznost. Včasih se zgodi, da nepričakovano naletimo na izjemno ugodno priložnost za nakup, a denarja ni dovolj, ponudba pa velja le dan ali dva. Ali vtakih primerih lahko pomaga vaša banka? Seveda. Z osebnim kreditom brez zavarovanja je znesek do milijona tolarjev n a vašem računu že v istem dnevu. Osebnega kredita brez zavarovanja pa ne odlikujeta le hitrost in preprostost postopka odobritve, ampak je tudi cenejši v primerjavi z osebnim kreditom, zavarovanim pri zavarovalnici. Kaj je potrebno za najem osebnega kredita brez zavarovanja? Za osebni kredit brez zavarovanja je dovolj, da se oglasite v naši poslovalnici z osebnim dokumentom, davčno številko in s kartico osebnega računa. Kdo lahko najame osebni kredit brez zavarovanja? Osebni kreditbrezzavarovanja je namenjen našim strankam, ki imajo pri nas odprt osebni račun, na katerega prejemajo plačoali pokojnino vsaj šest mesecev, in poslujejo z vsaj eno našo plačilno kartico (Koranta, MasterCard ali Visa). Kolikšen pa je najvišji znesek osebnega kredita brez zavarovanja? Najvišji znesek je milijon tolarjev ali ustrezna protivrednost v evrih, če imate pri nas odprt osebni račun, pa vam lahko odobrimo tudi višji znesek-do treh milijonovtolarjev oziroma ustrezno protivrednostvevrih. Znesek kredita je odvisen tudi od odplačilne sposobnosti in dobe odplačevanja, ki je od tri mesece do pet let. NLB Poslovalnica Mirna je odprta vsak delovni dan od 8. do 12. ure in od 14.30. do 17. ure. Ob sobotah in nedeljah zaprto. 4. redna seja sveta KS Mirna je bila 28. 06. 2006 ob 19. uri v prostorih KS Mirna in so seje udeležili člani sveta S. Jakoš, M. Škufca, M. Jevševar, V. Kolenc, J, Mandelj, F. Štepic, N. Borštnar in B. Kraljevski, opravičili so se D, Skerbiš, J. Bračko, A. Kirm in I Zaplotnik, od občinskih svetnikov pa E. Novak, opravičil seje J. Kovačič. DNEVNI RED: 1. Pregled zapisnika 3. seje sveta KS Mirna; 2. Obravnava in sprejem Pravilnika o priznanjih v KS Mirna in podelitvi naziva častni krajan; 3. Obravnava in sprejem Pravilnika o pokopališkem redu; 4. Potrditev Pogodbe o upravljanju pokopališča; 5. Potrditev Pogodbe o najemu; 6. Cenik pogodbenih del; 7. Priprave na volitve; 8. Poročiloopraznovanju krajevnega praznika; 9. Aktualno. Sejoje zaradi odsotnosti predsednika in podpredsednika vodila B. Kraljevski, izpustili smo točke 7,8. in 9. K točki 1. Zapisnik 3. redne seje sveta KS Mirna smo potrdili. K točki 2. Obravnavali in sprejeli smo Pravilnik o priznanjih v KS Mirna, K točki 3. Pravilnik o pokopališkem redu smo potrdili v celoti. K točki 4. Potrdili smo Pogodbo o upravljanju pokopališča, ki smo jo sklenili s Pogrebno službo Novak Mokronog. K točki 4. Svet se je strinjal s Pogodbo o najemu, ki smo jo podpisali z Župnijo Mirna in Škofijo Novo mesto. K točki S. Za košnjo s kosilnico smo določili ceno 3200 SIT na uro. Končali smo ob 20. uri. 5. redna seja sveta KS Mirna je bila 05. 09. 2006 ob 18. uri v prostorih KS Mirna. Prisotni so bili vsi člani sveta, opravičil se je M. Novak, od članov občinskega sveta pa E. Novak, B. Majcen in A. Kastelic, opravičila sta se Za več informacij vas prijazno vabimo v našo poslovalnico na Mirno, Glavna cesta 9,8233 Mirna, lahko pa nas pokličete tudi na telefonsko številko 07 30 47 057. Z gospo Povhetovo sem se pogovarjal Dušan Zakrajšek J. Kovačič in F. Jevnikar. DNEVNI RED: 1. Aktivnosti do zaključka mandata; 2. Priprave na volitve novega sveta; 3. Rebalans finančnega plana 3 za leto 2006; 4. Aktualno. Na zapisnik 4. seje ni bilo pripomb, K točki 1. Predsednikje poročal, da tečejo dela za asfaltiranje cest do oddaljenih domačij počasneje, ker so asfalterji zelo obremenjeni (Migolska Gora,Selška Gora, Možina, Podlogar, Gracar -Škrjanče, Zupančič - Ravne). Na vprašanje V. Kolenca, kdaj bomo rešili varnost brvi ob mostu, je pojasnil, da še nimamo uporabnega dovoljenja pravzaraditega, ker ni bila izdelana protidrsna zaščita, zato sotla pozimi zelo nevarna. Sklep; Pristojnim na občini in Direkciji za ceste pošljemo zahtevo, da brv prekrijejo z nadstreškom in tako preprečijo polede-nitev poti. Zastala so dela pri gradnji železniškega pre-hodavZapužah, predvsem zaradi pogajanj z lastniki zemljišč. Sklep: Na občino pošljemo zahtevo za takojšen pristop k rešitvi varnega prehoda čez železnico v Zapužah. J. Bračkoje predlagal, da poprosimo občino tudi za pisno pojasnilo, kaj je z vodovodom v Stari Gori, ki ga obljubljamo že 8 let. Podžupan A. Kastelicje povedal, da so rezer-varjiže postavljeni in pričakuje, da bodo v letu in pol dela stekla. Za železniški prehod zemljišča odkupujejo. Kar zadeva mirnsko obvoznico, je občina dala Ministrstvu pobudo, da zgradi prvi del le-te. Poteka izgradnja kanalizacije. Za mirnski bazen je vteku izdelava predinve-sticijskega načrta. Iskali bodo investitorja, ki bi prevzel nadaljnjo skrb, predvidena pa je novogradnja manjšega bazena za potrebe šol. Ko bo končana kanalizacija, bodo parcele na Rojah III zazidljive. D. Skerbiš je opozoril na nezadovoljstvo vodstva KS, ker nismo bili obveščeni o določenih delih. Tako so nas o gradnji kanalizacije obvestili presenečeni krajani, podobno je bilo z ograjo pri bazenu. Lokalna skupnost bi vendarle morala vedeti, kaj se vkraju dogaja. Za prihodnje bi bilo dobro, da ima KS neko IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV lokalno veljavo. G. Bračko ni zadovoljen z odzivom Komunale, saj ni bilo odgovora na našo prošnjo, naj v Stari Gori postavijo ekološki otok, pravtako si še dva kontejnerja želijo v gozdičku pod vasjo krajani Stana. Predlaga tudi, da KS v naslednjem letu načrtuje asfaltiranje cestne pentlje na Rojah. I. Zaplotnik je dejal, da se že leta pojavljajo isti veliki nerešeni problemi (bazen, prehod, pokopališče), kjer so člani sveta povsem nemočni. Na pojasnilo predsednika, da še vedno nimamo sklepa občinskega sveta o širitvi pokopališča, je J. Mandelj dejal, da smo si z občino tujci, saj vedno minejo leta od nastanka idej do sprejetja v družbeni plan. Občina bi morala voditi evidenco o vseh komunalnih potrebah. Verjetno pa naredi svoje tudi premajhno število zaposlenih. A, Kastelic je zagotovil, da bo prostorska ureditev sprejeta čez dobro leto. Po njegovem so KS nujne, premalo pa je usklajevanja z občino. Predsednik je spomnil na dogovor, da se bodo predsedniki KSvečkratdobili na občini, kar ni bilo uresničeno. M. Škufca je menil, da se iz vsega povedanega vidi, kako je prav aroganca strokovnih služb v Sloveniji največkrat razlog za odcepitev KS oziroma občin. Člani sveta KS bi morali zahtevati rešitve, ne pa pisati prošenj. A. Kastelic se strinja, da je birokracija izredno močna inje potrebno veliko volje, da kaj premaknemo, Denar za projekte, ki jih je naštel, pajezagotovljen. Pričakuje,da bodo službe v naslednjem letu normalno funkcionirale. J. Bračka čudi, da je direktor Komunale zahteval za Roje III dvocevni kanalizacijski sistem, ki so ga pričeli graditi od spodaj navzgor, nanj pa ni priključena nobena hiša ne blok. Jaške so pokrili s slepimi pokrovi. Parcel pa še vedno ni mogoče prodajati, čeprav je interes krajanov. Predsednik je znova izpostavil nujnost sprejetja prostorskega plana, ki bo zaznamoval poselitvena, industrijska in obrtna področja. A. Kastelicje opozoril, kako pomembno je, da je blizu zazidalnih območij urejena infrastruktura, kar poceni gradnjo. Sklep: Vsi člani sveta bodo prejeli mapno kopijo Mirne, da bi razmislili o predlogih za vsa tri področja, na naslednji seji pa bomo izdelali predlog sprememb prostorskega plana. A. Kastelic je svetoval, da se predvidi za gradnjo vsaj rob »grajskih njiv«, saj je to občinska zemlja in bi bile parcele cenovno ugodne. Prepričanje, da bodo parcele na Rojah III v prodaji naslednje leto. V. Kolenc je vprašal, kaj bomo naredili zgospo-darskim poslopjem med šolo in vrtcem, ki se podira inje grozeča nevarnostza pešce. Predsednik je povedal, daje govoril z vsemi štirimi lastnicami domačije, kijih bomo še pisno obvestili, da morajo objekt takoj sanirati ali podreti. O kritičnem stanju bomo obvestili tudi gradbeno inšpekcijo. K točki 2. G predsednik predlaga, da bi izdelali listo za Mirno, Svet mora biti homogen, kakor je bil sedanji. Velikih korakov ni bilo mogoče delati, saj smo odvisni od občinskega proračuna. Drugače bi bilo, če bi se sredstva zbirala s samoprispevkom. Konstruktivna kritika in konstruktivi predlogi pa so vedno dobrodošli. Želi, da bi večina članov sveta nadaljevala z delom, zato bo v naslednjem tednu opravil individualne pogovore, V. Kolenc predlaga, da bi se svet v naslednjem mandatu posvetil načrtni in intenzivni ureditvi kraja Mirne, J. Mandelj je pojasnil, daje potrebno izdelati ureditveni plan, kar mora narediti strokovnjak. G predsednik je dodal, da bo del problemov rešen že letos, če bo sprejet rebalans finančnega plana, saj so v njem predvidena potrebna sredstva za pločnik do Sotle, ureditev pločnika in javne razsvetljave od konca Mirne do gradu in pešpot od mostu do šole. F. Štepic sprašuje podžupana, kdaj bo asfaltiranih 700 m makadamskega odseka na cestni povezavi Čatež - Gabrovka v Cirniku. J. Bračko je povedal, da velja že osem let stališče, da se cesta asfaltira takoj, ko bo svoje opravila občina Litija. Kaže, da se bo stanje le premaknilo, saj so že predvidena sredstva za cesta s Čateža. Preplastiti pa bo potrebno še cesto v Gabrovko in na Cirnik. A, Kastelicje pohvalil delo sedanjega sveta, ki je podpiral tudi družbene dejavnosti, delo društev, kulturno dogajanje, pri čemer se je izrazila močna povezanostz ljudmi. K točki 3. V rebalansu smo zaprosili še za dodatnih 20 mio tolarjev, saj kot druga največja KS upravičeno pričakujemo več sredstev. Ker bo o rebalansu odločal Občinski svet, prosimo člane iz naše KS, da podprejo predlog. Občinski svet prav tako še ni sklepal o širitvi mirnskega pokopališča, Sklep: Člani sveta smo se seznanili z rebalansom 3 finančnega plana za leto 2006 in ga potrdili. K točki 4. - Na občini bo razgrnjen plan ureditve ceste v Zvijavnici. Pogovora se bo udeležil g. Bračko. - KOZZB Mirna prosi, da začnemo s postopkom za razglasitev spomenika padlim borcem na Rojah za spomenik nacionalnega in kulturno varstvenega pomena.Spomenikjetudi umetniško delo, saj ga je izdelal kipar Lenassi. Za pripravo potrebne dokumentacije za razglasitev spomenika lokalnega in javnega pomena zaprosimo Marka Kapusa, Studio 5, s katerim sklenemo potrebno pogodbo. - Naslednji svet bo moral imenovati skupino krajanov, ki bo prevzela skrb za dom Partizan. Elektrifikacijo in centralno kurjavo bomo sanirali še mi, delno s sredstvi občine in JSKD. - Krajan bo izšel prve dni oktobra. Predsednik je znova povabil vse člane sveta KS, da zapišejo svoja razmišljanja o delu v svetu. V Krajanu bomo ponovno pojasnili, da člani sveta za svoje dele niso prejemali ne sejnin ne kilometrine. Prav tako znova opozorimo na možnost brezplačnega odlaganja odpadkov na deponiji Globoko, da bi prepričali nekatere brezvestne krajane, ki se poslužujejo kontejnerjev na pokopališču ali črnih odlagališč. Sicer pa bo imela Občina Trebnje po zagotovilu podžupana v bodoče zaposlenega komunalnega inšpektorja, kar bo prineslo več reda pri varstvu okolja. -1. Zaplotnik je predlagal, da Komunala doda k ekološkim otokom še kontejnerje za odpadke, ki jih zdaj krajani odlagajo v preostale posode. -Za knjižnico Mirna so kupljeni prostori v stavbi bivše Emi. -A. Kirm je povedal, da potrebujemo za Brezovico zagotovilo kriterijev za postavitev hidrant-nega omrežja. Predsednik je prisotne informiral še o predvideni dejavnosti na mirnskem gradu v naslednjem letu, ko naj bi za učence osnovnih šol tekli naravoslovni dnevi z razstavami lovcev, ribičev in gozdarjev, o čemer so se že dogovorili z ravnatelji osnovnih šol Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Prispelim prošnjam ugodimo v enakih zneskih kot lani. Sejo smo zaključili ob 20.15. Zapisala Bariča Kraljevski SEZNAM POKOPOV V LETU 2006 za obdobje januar-julij • Jožefa Sladič • Dragica Fink • Ana Zalar • Antonija Jezernik • VidaKrhin • Stanislav Kirm • RedžepSpahič • Ljudmila Čeh • Marija Zakrajšek • Božidar Režek • Jožef Višček • Anton Vdovč • Rozalija Gracar • Ivana Koščak • Stanislav Golob • Denis Šepic • Emilija Vidmar STATISTIKA UDELEŽBE NA SEJAH SVETA V našem mandatnem obdobju od novembra 2002 do septembra 2006 je imel svet KS Mirna 34 rednih sej, 4 izredne in 4 razširjene. Poleg tega smo delovali še vposameznih komisijah in odborih, tako sestankovanja ni manjkalo. Če znova poudarimo, da člani sveta nismo dobivali nikakršne sejnine in kilometrine, je dokaj redna udeležba na sejah toliko bolj presenetljiva. Da smo se trudili tudi tvorno sodelovati, paste lahko razbrali sami iz zapisnikov sej. Član sveta KS Mirna manikal opravičeno se ni opravičil 1. N. Borštnar 4 2 2. J. Bračko 6 3. S. Jakoš 7 3 4.M. Jevševar 4 2 5. A. Kirm 4 4 6. V. Kolenc 10 9 7. B. Kraljevski 2 8. J. Mandelj 3 7 9. M. Novak 11 5 10. D. Skerbiš 1 11. M. Škufca 5 8 12. F. Štepic 5 3 13.1. Zaplotnik 12 1 Za večino odsotnosti je bila kriva služba ali neodložljive obveznosti. Na nekatere seje smo vabili tudi člane ObčinskegasvetaObčineTrebnje in jih prosili, da prenesejo naše potrebe, želje in zahteve. Član Občinskeoa sveta prisoten se opravičil 1. S. Cvelbar 2 1 2. A. Kastelic 14 3. J. Kovačič 14 3 4. F. Jevnikar 7 3 5. B. Majcen 5 2 6. E. Novak 13 1 7. J. Tomšič 10 3 Povejmo še, da se je B. Majcen priselil iz KS Mokronog konec leta 2004. OB KONCU MANDATA 22. oktobra 2006 na dan volitevse dosedanjemu vodstvu Krajevne skupnosti Mirna izteče štiriletni mandat. To je prvi mandat po letu 2002, ko je moralo vodstvo KS Mirna delovati brez krajevnega samoprispevka, brez pomembnega vira financiranja, ki je v preteklem obdobju zaznamoval nagel razvoj kraja Mirna. Ostali smo odvisni od občinskega proračuna, ki nam je namenil sredstva iz naslova stavbnih zemljišč za zagotavljanje financiranja javne razsvetljave, vzdrževanja lokalnih cest z zimskim pluženjem in nekaj malega tudi za manjše investicije na komunalnem in cestnem področju. Večji projekti so ostali odvisni od moči v občinskem svetu, kjer smo imeli Mirnčani kar 7 občinskih svetnikov. Le-ti so se sej svetov krajevne skupnosti Mirna, kadar so bili vabljeni udeleževali zelo različno. Še najbolj konstruktivno pa je bilo angažiranje g. Alojza Kastelica, kandidata za župana občine Trebnje, ki mu kot krajanu Mirne želim uspešne volitve, pa tudi angažiranje g. Franca Jevnikarja, kije prevzel vodenje projekta obnove koče na Debencu in jo tudi uspešno pelje k zastavljenemu cilju. Pregled udeležbe na sejah svetovje objavljen vtem Krajanu. Svetniki krajevne skupnosti Mirna so se sej pridno udeleževali in to po dogovoru brezplačno, tako da nismo v nasprotju z občinskim svetom delili ne sejnin kot tudi nismo poravnavali stroškov prihodov in odhodov na in iz sestankov, Naše delo je temeljilo resnično na volonterstvu, zato bi se ob svojem zaključku mandata rad zahvalil vsem članom sveta KS Mirna za njihovo štiriletno sodelovanje pri angažiranju za dobrobit razvoja Krajevne skupnosti Mirna. Tako se javno zahvaljujem za sodelovanje: • iz volilne enote 1 - Bariči Kraljevski, ki je uspešno opravljala tudi tajniška dela in redno izvajala dežurstva na sedežu Krajevne skupnosti. Bariča je svojo delovno angažiranost potrdila tudi s kandidaturo na letošnjih volitvah. • izvolilne enote 2-Francu Štepicu, kije svoje delovanje usmeril v komisijo za komunalno infrastrukturo in kandidira tudi za naslednji štiriletni mandat, saj smatra, da je potrebno v njegovi volilni enoti še marsikaj postoriti. • iz volilne enote 3-Jožetu Mandlju, Andreju Kirmu in Martinu Jevševarju, ki so tudi aktivno sodelovali v komisiji za komunalno in cestno infrastrukturo. S kandidaturo pa nadaljuje le Martin, dočim sta Jože in Andrej prepustila kandidaturo predstavnikom iz Volčjih Njiv in Glinka ter Debenca in Stana, • iz volilne enote 4-Janezu Bračku, ki je kot podpredsednik skrbel predvsem za vodenje komisije za komunalno in cestno infrastrukturo in seje na tem delu tudi najbolj angažiral. Bil mi je tudi v vsesplošno pomoč. Zahvaljujem se Stanetu Jakošu in Milanu Škufcu, ki sta tvorno prispevala s svojo angažiranostjo na družbenem in komunalnem področju. • iz volilne enote 5 - Veljku Kolencu za njegov prispevek na športnem področju in Niku Borštnarju za delo na kulturnem področju. Niko seje odločil nadaljevati s svo- jim aktivnim delom v svetu tudi v naslednjem štiriletnem mandatu. • iz volilne enote 6 - Igorju Zaplotniku, ki je bil aktiven na komunalnem področju in bil predlagatelj marsikaterih dobrodelnih aktivnosti. Nadaljeval pa naj bi tudi v naslednjem mandatu. • iz volilne enote 7 - Marku Novaku, ki se je tudi največ trudil na področju komunalne in cestne infrastrukture. Kaj vse smo v štiriletnem mandatu naredili in kaj nismo, bomo ocenili na svoji zadnji seji, vendar v odvisnosti od finančnih sredstev mislim, da smo delali polno angažirano in da smo uresničili večino zastavljenih ciljev. Prepričan sem, da bi, v kolikor bi se v KS Mirna ponovno odločili za samoprispevek, le-ta ponovno razvojno zacvetela, zato bo v prihodnosti potrebno razmišljati tudi o tej možnosti, seveda pa je največ odvisno od volje vseh krajanov in ne samo tistih, ki jih zastopamo v organih krajevne skupnosti. Še posebno je razvoj kraja odvisen od delovanja svetnikov v občinskem svetu in upam, da bodo iz naše druge volilne enote izvoljeni tisti, ki se bodo zavzemali za hitrejši, predvsem pa kvalitetnejši razvoj Mirne, saj se zadnjih 15 let skoraj ne gradi več,tako na individualnem kot na gospodarskem področju. Ker smo vas o naših realiziranih delih sproti obveščali v našem glasilu Krajan, ki ga že od samega začetka uspešno ureja g. Dušan TA VESELI DAN Zakrajšek, bi se tudi njemu rad zahvalil za uspešno prehojeno pot od Krajana št. 4 v letu 2002 do izida te številke. Lahko se pohvalim, da smo imeli tudi dobršno mero čuta in odgovornosti do dela gasilskih, športnih in kulturnih društev, lovstva, ribolovs-tva in gozdarstva, do družbenih organizacij in drugih združenj v naši KS. Še posebej pa smo lepo sodelovali z OŠ Mirna in ravnateljico ga. Anico Marinčič. Lepo seji zahvaljujem za vso podporo pri prizadevanjih in realiziranju skupnih aktivnosti, Ne smem prezreti tudi dobrega sodelovanja med KS in vsemi podjetji v naši KS in upam, da bo uspešno sodelovanje potekalo tudi nadalje. Zato prav lepa hvala Dani, Preventu, Tomplastu, Kolinski, Unitehni, Gredi, TOM-u iz Mokronoga in vsem drugim podjetnikom in obrtnikom, ki so sodelovali z nami. V sklopu preventivne varnosti smo v KS vzpostavili tudi zelo dobre odnose in sodelovanje s Policijsko postajolrebnje, še posebej pa seje angažiral g, JanezŠenica. Za varnost v kraju bomo morali skrbeti mi vsi in samo od nas je odvisno, v kako varnem kraju in okolju bomo živeli. Vzačetku avgusta je mirnsko župnijo zapustil župnik g. Gregor Kunej, kateremu se zahvaljujem za sodelovanje z našo KS in mu želim uspešno, predvsem pa zadovoljno nadaljnje službovanje. Njegova velika želja po obnovi bivšega Prosvetnega doma se počasi uresničuje, zelo aktivno pa je sodeloval v našem svetuza preventivnovarnost, kije bil ustanovljen pri svetu KS Mirna. Od zunanjih sodelavcev bi se rad zahvalil še Sonji Lokarza profesionalno vodenje računovodstva in Janezu Juriju Kosu za pomoč na pravnem področju. Naj na koncu pohvalim še dobro sodelovanje z Občino Trebnje, tako z sedanjim županom g. Cirilom Metodom Pungartnikom kot tudi z bivšo županjo ga. Marico Škoda. Še posebej pa smo dobro sodelovali z občinskimi strokovnimi delavci in prepričan sem, da bo občina začutila, da imamo na Mirni še veliko nerealiziranih zadev, posebno pa je pereč problem vodooskrbe v Praprotnici in Stari Gori in upam, da se bo v naslednjem mandatu pripeljana tekoča pitna voda tudi do gospodinjstev na tem območju. Ob koncu bi se zahvalil tudi vsem vam, ki prebirate naše glasilo Krajan, ki ste se udeleževali akcij naše krajevne skupnosti. Zavedati se moramo, da si usodo razvoja kraja krojimo predvsem sami. Prvi korak k temu pa so že same volitve, zato pojdimo na volitve in volimo za tiste, ki nas bodo kvalitetno zastopali, Dušan SKERBIŠ Bil je lep dan in bile so volitve. Čas, ko se odločaš za življenje brez skrbi in breztežav. Kdo sploh hoče živeti s skrbmi in težavami? Velik dan za volivca. Ker ima v svojih rokah vatel, s katerim meri, ocenjuje, tehta. Pravično in pošteno. Se spomni, kaj smo pridobili in kaj izgubili. Kdo samo čenča in čenča in se s pahljačo nasmeškov zanaša na naivnost volivca ali izgubo spomina. Kdo je le spreten govorec in politični lisjak, kdo komolčarski in lakajski. In kdo je iskren. Potem izbira med premožnimi. Če je znal poskrbeti zase, bi znal še za kaj drugega, če mu seveda ne gre le za lastno rit in svoje koristi. In manj premožnimi. Saj bogastvo ni vse. Ne živi se samo od denarja. Morda pa ima bolj žlahtne kvalitete, s katerimi se ne obogati, Vsekakor morajo biti kandidati pridni; sposobni, pametni, praktični, predvsem pa pošteni. Ki bi znali slabe stvari izboljšati in dobre napraviti še boljše. Poskrbeti za zdravo, spodbudno in ustvarjalno okolje. Pravzaprav je čisto vseeno, kdo in kako deluje. Samo rezultati so važni. Od nekoga, ki je površen, nezanesljiv, razsipen in niti približno ne obvlada obrti, pač ne moreš pričakovati bog ve kakšnih rezultatov. In potem izbere, Tistega, ki bo vnebovzet še v času življenja, med tistimi, ki si svojo pamet lahko zataknejo za klobuk. In potem upa, da je izbral modro, da bo končno vse boljše, vse bolj normalno. Dan potem pa se ozre okrog sebe. kajti vedno pride dan potem. Vidi, kako nekaterim uspeva vse tisto z lahkoto, on pa se muči, gara, stiska, a ne prileze nikamor, ne premakne se nikamor, stopica na mestu. Spozna, da pravzaprav ni nič drugače, Še vedno ima le tisto, karje že imel. Odrinjen na rob, izključen izvse-ga, s pravico da kritizira, voli in plačuje davke. Da je še vedno vse zbirokratizirano, da mu zaplankanost institucij s svojimi neživljenjskimi pravili, ukrepi, uredbami, odredbami, akti, med akti, zakoni, podzakoni pije kri, utesnjuje, kroji življenje in najbolj ve, kaj je zanj dobro in kaj ne. Da same še vedno delujejo nepovezano, neorganizirano, brez sodelovanja med seboj, nikomur odgovorne in z večnimi izgovori, da se ne da delati in nič spremeniti, ker pač ni primernih instrumentov za to. Potem pišejo, govore, modrujejo, se zapletajo v protislovja in čudne zgodbe, ter se požvižgajo na ljudi in zakone. In se počutijo neskončno koristne. Volivec pa benti. Se jezi, protestira in se drži za glavo. Ugotavlja, da sprememb ne bo, da bi celo njegovi zblojeni možgani opravili vse bolje, hitreje, ceneje, predvsem pa bolj pošteno. Še bo lep dan in še bodo volitve. Ko nas bodo širokogrudni politiki vabili k eni in edini resnici in pravici. Morda se bomo odzvali, morda ne. Ker je resnično vseeno, kdo je izvoljen, V praksi se tako ali tako nikoli ne izve, kdo je sposoben in kdo blefer, kdo pošten in odgovoren. Nekaterih stvari pač ni mogoče spremeniti niti z volitvami, dobrimi kandidati in zakoni. Za vse pa tako ali tako ne bo nikoli dovolj dobro. Danijela Mikuž VOLITVE ALOJZIJ KASTELIC - KANDIDAT ZA ŽUPANA Na novinarski konferenci se je 18. septembra na Blatu pri Trebnjem predstavil nestrankarski kandidat za župana občine Trebnje, gospod Alojzij Kastelic. Občani ga seveda kar dobro poznamo. LastniktrgovineTIKA, ki se uspešno širi, saj je pred kratkim odprl tudi trgovina TIKA v Novem mestu, je občinski svetnik, ki se je že trikrat potegoval za županski stolček. Pred štirimi leti se je uvrstil v drugi krog volitev, lani pa je bil po nadomestnih volitvah postavljen za podžupana. Alojzij Kastelic seje rodil 30. avgusta 1960. Je poročen in oče petih otrok. Živi na Zagorici pri Mirni. Predstavil se je kot zelo dober poznavalec občinskih razmer, saj je kot dolgoletni občinski svetnik in podjetnik pridobival dragocene izkušnje, kijih bo kot župan (če bo izvoljen), s pridom uporabil vdobro vseh občanov. Meni, da ima kar nekaj prednosti za župana, ki bi delo opravljal pošteno, odgovorno in predvsem profesionalno. Dobro pozna občinski proračun in projekte, ki jih izvaja občina. Je samostojni kandidat, ki je za vložitev kandidature v dobrem tednu dni zbral več kot potrebnih 217 podpisov občanov, Geslo Alojza Kastelica vpredvolilni kampanjije: Povezava lokalnih skupnosti, kjervsak občan čuti, da je del občine, da ji pripada. V njegovem programu se najde še kar nekaj obljub naslovljenih na volilce. Med drugimi sotuditele: •poskušal bo zagotoviti prijazno občino, ki bi pomagala vsakemu, ki bi se znašel v težavah • na občinske funkcije bo postavil ustrezno usposobljen kader, ki bo znal pravilno ukrepati in občini Trebnje zagotoviti hitrejši razvoj •velik poudarek bo dal ureditvi prometne infrastrukture (izgradnjo avtoceste s potrebnimi priključki, obnovi dotrajanih cest, ureditvi razmer za pešce) V četrtek, 5. oktobra, je predsednik OO SD Trebnje gospod Nace Sila sklical novinarko konferenco, na kateri so razpravljali o problemih, ki tarejo občino na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja. Kot pravijo, se zavedajo, da je rešitev vsakega problema tesno povezana z organiziranostjo vseh objektivnih in subjektivnih dejavnikov, vendar pa zavračajo politiko prepira in skrajnosti. Zato stavijo na dialog in najširše soglasje ter so povezovalna sila, ki na prvo mesto postavlja razvoj, Cilj je visoka kakovost življenja, sreče in blaginje, za kar bodo angažirali vse talente in ustvarjalne potenciale, kijih imajo. Socialna država se lahko gradi le na zdravih gospodarskih temeljih. Znanje in ustvarjalnost bo prineslo nova delovna mesta ter večjo socialno varnost. Ustvarili bodo take T/zni > • poskrbel boža čimprejšnjo ureditev socialnih vprašanj (ureditev predšolskega varstva in širitev osnovnih šol, izgradnja varovanih stanovanj za starejše občane) • posebno skrb bo namenjal gospodarstvu (dokončanju obrtne in industrijske cone), kmetijstvu in ureditvi vodovodnega in komunalnega omrežja • poskušal bo uresničiti ideje o trebanjskem bazenu, športni dvorani in o drugih športnih objektih, ter o skupnem domu za galerijo, glasbeno šolo in godbo • vobčinskem svetu bo s svojo nepristranskost- jo miril medstrankarska nesoglasja, Na vprašanja, ki zadevajo nas Mirnčane je Alojzij Kastelic odgovoril: »Nujno se bo treba posvetiti hitrejšemu razvoju turizma, zato da bo kraj bolje in lepše urejen, pa je treba še marsikaj postoriti. Treba je pridobiti predinvesticijski projektza pešpot do gradu Mirna. Zaradi nevzdržnega onesnaževanja reke Mirne so v pripravi že načrti za novo čistilno napravo pod Dobom, ki bo zajela vse izpuste. O nujnosti obvoznice sem pisal ministru Božiču, ki mije že odgovoril. Prehod čezželezniškoprogovsmeri Volčje Njive in Debenec bo zgrajen v prihodnjem letu (2007!) Za moderno urejen prehod, pločnik in kolesarsko stezo je iz proračuna že zagotovljenih 80 milijonovSIT. Če bomo v naslednjem letu nadaljevali z izgradnjo mirnskega kopališča (bazena pod gradom, op. p.), bazen v Trebnjem še ne bo prišel v poštev! V informacijo tudi tole: Proračun »nove« občine Trebnje (brez Šentruperta in Mokronoga - Trebelno) je za leto 2007 predviden 3,1 mili-jardetolarjev. in še nekaj! Kot župan v prihodnje ne mislim kandidirati za rep. poslanca, saj sem prepričan, da je delo profesionalnega župana v občini s Mtisoč prebivalci dovolj zahtevno za enega človeka«, je svojo predstavitev zaključil Alojzij Kastelic. Spoštovani občani, pred nami je predvolilni čas, v katerem lahko temeljito razmislimo, koga bomo volili 22. oktobra 2006. D. Z. SLOVENIJA V VRHU SVETA JE GENERALNO GESLO SLOVENSKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV pogoje življenja in odnosov, ki bodo zagotavljali enake možnosti na področju izobraževanja, zdravstva, sociale, športa, otroškega varstva, oskrbe starejših ljudi. Pokazali bodo, daje možen razvoj, ne da bi uničili zrak, ki ga dihamo in vodo, ki jo pijemo, zato podpirajo vse projekte, ki so okoljevarstveno naravnani, Kot kandidate za občinske svetnike zato ponujajo voiiicem izkušene, vztrajne, mladostno zagnane občane, ki bodo zagotovili nov razvojni zagon občine. Socialni demokrati so se odločili, da bodo na volitvah za župana občine Trebnje podprli nestrankarskega kandidata Alojzija Kastelica. Kot je na konferenci dejal podžupan Jože Jevnikar, v lokalni skupnosti ni prav veliko prostora za politiziranje, zato si želijo občinski svet, ki bo konstruktiven. Kar je dobro, je to, da gre že sedaj več kot polovica proračunskega denarja za investicije. Občina je umeščena na zelo pomembnem geografskem področju, zato je zanimiva za potencialne investitorje, ki morajo imeti možnost vlaganja, kar bo tudi bistveno vplivalo na razvoj občine. D. Z. Mladi člani SD Mitja Jeras, Marko Veselič, Zoran Remic, Marko Grandovec, Srečko Starič (Mokronog) SOCIALNI DEMOKRATI TREBNJE - LOKALNE VOLITVE Socialni demokrati vobčiniTrebnje seintenziv-no pripravljajo na lokalne volitve, ki bodo 22. oktobra 2006. Na Mirni in Dolenji Nemški vasi so se evidentirali ustrezni kandidati - kandidatke, ki bi dostojno in uspešno zastopali interese obeh krajevnih skupnosti v občinskem svetu Trebnje, Pri izbiri kandidatov ni bila v prvi vrsti pomembna pripadnost stranki, pač pa pri- pravljenost za delo in zastopanje interesov krajanov, saj so kandidati dobro seznanjeni s problematiko, ki se pojavlja vobeh krajevnih skupnostih. V primeru, da bodo izvoljeni v občinski svet se bodo v prvi vrsti zavzemali za komunalno urejenost krajev, za dograditev oz. obnovo OŠ v Dol. Nemški vasi, za novo čistilno napravo na Mirni, za obnovo bazena na Mirni, dokončanje del na planinski koči De-benec, ureditev lokalnih cest in za reševanje problematike mladih. Kandidatna lista za II. volilno enoto Mirna - Dol. Nemška vasje relativno mlada in popolnoma neobremenjena zobčinskimi zdrahami in s preteklostjo, ki jeza nekatere stranke tako pomembna. Na listi bo zastopana tudi mlajša generacija in sicertrije iz vrst Mladega foruma SD. Nosilec liste vil. volilni enoti bo dosedanji občinski svetnik Edo Novak, poleg njega pa bodo na listi kandidirali še Remic Zoran ml., Maver Bojana, Bartolj Franc, Karlič Nastja in Novak Nina. Glede na to, da SD na letošnjih volitvah ne bomo imeli kandidata za župana občine Trebnje, bomo na volitvah podprli g. Alojza Kastelica, kije z dosedanjim delom dokazal, da je sposoben opravljati tako zahtevno delo kot je županovanje. Vsi kandidati na listi SD se zahvaljujemo za vaše zaupanje in upamo, da bomo lahko delovali v korist krajanov obeh krajevnih skupnosti! Predsednica MF SD Trebnje Nina Novak LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE KANDIDIRA TUDI ZUPAN CIRIL METOD PUNGARTNIK Tik pred zdajci je svojo kandidaturo za župana občineTrebnjevnaslednjem mandatu vložil tudi aktualni župan Ciril Metod Pungartnik, Javnosti seje s svojim programom predstavil na novinarski konferenci Liberalne demokracije Slovenije, Občinskega odbora Trebnje v petek, 29. septembra 2006. Seveda je Pungartnika za novega župana predlagala največja slovenska opozicijska stranka LDS. Predsednik OO LDS Trebnje Franc Jevnikar, ki je konferenco vodil, je med drugim posebej pozdravil prisotnega prvega moža LDS, Jelka Kacina, ki je kandidaturo Cirila Pungartnika odločno podprl. Trebanjska LDSjevsvoj program vnesla nekaj zelo pomembnih nalog, ki jih bo treba realizirati v naslednjem mandatnem obdobju. Nujno je povečati število članov in jih okrepiti z mladimi liberalnimi demokrati, ki bodo skrbeli za hitrejši razvoj občine. S hitrejšim razvojem obrti in industrije bodo pridobljena nova delovna mesta. Že od leta 1994 se je stranka zavzemala za ekološko umestitev avtoceste, kar bo kmalu realizirano. V stranki predvidevajo, da bo poleg župana v občinski svet in svete krajevnih skupnosti, izvoljenih več njihovih članov, kot jih je bilo doslej. Župan Ciril Pungartnik je izpostavil po njegovem mnenju najmočnejši argument v novem mandatu in sicer izenačenje življenjskih pogojev za vse občane. Zato se bo trudil, da bi vTrebnjem zgradili gimnazijo. Nujna je dograditev Doma starejših občanov in zgraditi je treba čimveč neprofitnih stanovanj. Treba je misliti na lepšo ureditev mesta - parki, pločniki, šir- jenje ceste (5m), kot tudi na nov Dom kulture in kopališki bazen vsaj 25 x 12 metrov. V občini imamo dokaj močno populacijo podjetnikov, ki zaposlujejo nove delavce, Gospodarstvo je v preteklosti raslo uspešno, čeprav je treba poudariti, da predvsem na MARKO MARIN - ČASTNI KRAJAN račun odrekanj zaposlenih. Kot primer je župan omenil nenehno rast podjetja Trimo in na drugi strani Litostroj, ki je propadel, »Če bom dobil zadostno podporo občanov, bom kot ponovno izvoljeni župan imenoval dva podžupana«, je ob koncu predstavitve dejal Ciril Pungartnik. Jelko Kacinje poudaril, da zaupavsedanje-ga župana, saj izpelje vsako nalogo, če le ima argumente, Dotaknil se je tudi Evra, za katerega je dejal, da bo to naš denar in ne evropski, saj ga bomo porabljali iz našega proračuna. Treba bo tudi več vlagati v podeželje, saj le vsak osmi državljan živi v Ljubljani, sedem pa jih živi drugje po Sloveniji. Evidentiranihje 156 županskih kandidatov, kijih podpira Liberalna demokracija. Hvala Pungartniku za novo kandidaturo. Upam, da mi ne bo treba priti na drugi krog volitev, je še dejal evropski poslanec Jelko Kacin. Na konferenci so predstavilitudi listo kandi-datovza občinski svet. D. Z. ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 • 1412 Kisovec www.elektroprom.si NOVOST V KABELSKEM SISTEMU MIRNA SATELITSKI RADIO RTL RADIO na frekvenci 107.0 MHz FMin KLASSIK RADIO na frekvenci 107.5 MHz FM za vse informacije in priklop na kabelski sistem pokličite 03 56 57150 EV J ELEKTROPROM d.o.o., vaš kabelski operater Mirnski grad uvrščamo med najpomembnejše grajske celote na Slovenskem in med najdragocenejšo kulturno dediščino na Mirni. Danes na Slovenskem grad zasluži pozornost kot eden redkih v celoti rekonstruiranih, med vojno porušenih gradov.ki lahko kot takšen služi za pomemben zgled pri obravnavi številnih drugih tovrstnih spomenikov. Še nedolgo nazaj smo gradu rekli ruševina, Zdaj kaže ne več le kot počena posoda nekdanjo veličino; njegov strateški, zgodovinski, politični, gospodarski in kulturni pomen govori o zgodovinski identiteti vsega slovenskega naroda in posebej krajanov Krajevne skupnosti Mirna. Marko Marin nam je s štiriinštiridesetletnim nepopustljivo vztrajnim obnavljanjem svoje speče lepotice, pri tem dolga tri desetletja v borbi z mlini in vetrom kot samotni jezdec, ponudil očiščenje in pomlajenje. Marko Marin je dosegel, da je začel grad Mirna s svojo obnovljeno podobo po dolgih šestih desetletjih krajane Krajevne skupnosti Mirna znova povezovati, in da je postal znova mirnski grad. Priznajmo si: kdo je pred štiridesetimi, tridesetimi ali pa dvajsetimi leti verjel, daje mirnski grad lahko kaj drugega kot počena posoda z daleč raztresenimi in raznešenimi ostanki, ki lahko služijo vgra- jeni v naše domove in po Sloveniji in svetu le kot spominek. Ne kot krepke korenine mogočnega drevesa, ki nudijo krošnjo za bujno življenje, za samozavedanje in samozavest, ki predpostavlja sleherni razvoj. Ne le razvoj gradu Mirna, ampaktudi razvoj kraja Mirna in razvoj Krajevne skupnosti Mirna. Marko Marin je na najlepši možen način s štiriinštiridesetletnim obnavljanjem mirnskega gradu pomembno prispeval k samozavesti, enotnosti, ugledu in razvoju Krajevne skupnosti Mirna, zato se mu kot prvemu podeli naziv Častnega krajana Krajevne skupnosti Mirna. Marko Kapus PRIZNANJA KS MIRNA 2006 DUŠAN ZAKRAJŠEK Gospod Zakrajšek sejevživljenje naše krajev-neskupnosti zapisal predvsem kot dolgoletni urednik glasila Krajan in prav njegovi vztrajnosti in zagnanosti gre zahvala, da je naše lokalno glasilo živo še danes in nismo podlegli številnim pritiskom za njegovo ukinitev in ponudbam, da se prispevki iz našega življenja pojavljajo v drugih glasilih, S pronicljivim novinarskim duhom spremlja dogodkeinživljenje vkraju, pohvali, karje pohvale vredno, in graja brez dlake na jeziku. Po zaslugi njegovih prispevkov smo spoznali številne krajane in njihove usode, marsikdo se je razveselil, ko je lahko bolje spoznal soseda. S fotografijami poskrbi, da ostane spomin na zanimive dogodke, uspehe in neuspehe, opozarja na nepravilnosti in prispeva k izboljšanju trenutnega stanja in napredku kraja. LOVSKA DRUŽINA MIRNA Letos praznuje Lovska družina Mirna 60 let delovanja. Vsa leta seje poleg svojega neposrednega dela aktivno vključevala vdogajanje in delo v kraju, saj ni bilo akcije v dobrobit krajanov, kjer bi lovci manjkali. Njihova skrb za varstvo narave je nenehna, zato opozarjajo na negativne pojave v našem okolju, hkrati pa so s številnimi delovnimi akcijami poskrbeli, da bi gozdovi ostali dom divjadi. Skrbijo tudi za vzgojo mladih, ki naj bi odraščali z zavestjo, da nam je bila narava dana in ne podarjena, zato organizirajo poučne razstave o svojem delu, redno pa se odzovejo tudi vabilom šole, da pri pouku poljubno seznanjajo mlade s svojim delom in varovanjem narave. Sicer pa že visoka obletnica delovanja društva govori sama zase. UNITEHNA TREBNJE UNITEHNA Trebnje se je v naš kraj preselila šele nedavno, vendar se je takoj vključila v tvorno iskanje rešitev perečih problemov v našem kraju. Tako si poleg vseh nas močno prizadevajo za gradnjo mirnske obvoznice, ki bi pomenila rešitevza njihovo organizacijo dela in transporta, hkrati pa bi razbremenila nevarno Glavno cesto in njene prometne zamaške. Pričakujemo, da se bo Unitehna še močneje vključila vživljenjeindelodruštevvkraju inzra-zumevanjem in podporo sprejemala njihove prošnje in predlogeter podprla njihove dejavnosti, zato ji vzahvalo in kot vzpodbudo za nadaljnje delo podeljujemo priznanje KS Mirna 2006 na področju delovnih organizacij. Za svet KS Mirna Bariča Kraljevski Boštjan Kolenc, direktor Unitehne je prevzel priznanje KS. GOLIEVO PRIZNANJE za Barico Kraljevski Bariča KRALJEVSKI je bila vse od malih nog v kulturi, kar je zagotovo pripomoglo odraščanje v takem okolju. Tako je bila nepogrešljiva recitatorka na različnih prireditvah in proslavah, kot igralka se je udejstvovala na odru v Mokronogu, dokler je tam živela gledališka dejavnost, na številnih prireditvah je sodelovala kot povezovalka, velikokrat se je podpisala pod scenarije za prireditve. Na začetku učiteljske poti je bila več let režiserka otroških gledaliških predstav, med katerimi so prednjačile Golieve. V mladosti je pisala pesmi in prozo in za to prejemala nagrade. Tudi kot učiteljica slovenskega jezika je skrbno vlivala ljubezen do jezika učencem in dijakom, kot učiteljica Romov pa skrbi, da romski jezik ne bi šel v pozabo, hkrati pa pomaga Romom pri njihovem učenju slovenskega jezika. V svoji življenjski karieri se je imela priložnost Niko BORŠTNAR se že od mladih nog giblje v vodah kulturnega življenja. Sodeloval je v otroškem in mladinskem pevskem zboru OŠ Mirna, sodeloval v šolski gledališki skupini in kot osmošolec odigral glavno vlogo v predstavi Uboga Ančka avtorja Pavla Golie, Po šolanju se je vključil v KUD Svoboda Mirna, kjer je najprej pel v tamkajšnjem moškem zboru, nato pa še vmešanem pod vodstvom Staneta Pečka. Aktivno je deloval tudi na drugih področjih vsakdanjega in kulturnega življenja. Njegove zasluge so tudi pri ustanovitvi pohodniške poti Popotovanje od Litije do Čateža, katere zaključek je preteklo leto stekel že 19-ič na Čatežu. Niko poleg številnih aktivnosti najde čas tudi za ljubezen svoje duše - klavirsko harmoniko, s katero je aktivno sodeloval v znanem ansamblu mokronoške Takole smo ga Selani obkrožili in mu prisluhnili, ko smo ga na prvo lepo majsko nedeljo obiskali na gradu. Že kar po tradiciji se vsako spomlad peš odpravimo na obisk k njemu. dokazati tudi v zamejstvu v Vorarlbergu kot učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine, kjer je bila tudi pobudnica za ustanovitev kulturno umetniškega društva Mura, ki še danes deluje. Zadnji dve leti je bila tudi scenaristka in povezovalka pustnega karnevala v Mokronogu. Je članica ženskega pevskega zbora Zimzelen pri KUD Svoboda Mirna, kjer ne samo poje, ampak je tudi povezovalka prireditev, ki jih omenjena skupina pripravlja. Njenega sodelovanja so veseli tudi v KUD Klas Mirna, kjer je sprva pomagala kot lektorica za dramske tekste, s tehtnimi nasveti pa jim je priskočila na pomoč tudi, ko so delali prve korake na odru. V zadnji njihovi gledališki predstavi Poršija Koklinje v vlogi babice Blejz prepričala vse soigralce, s svojo dobro voljo in energijo pa jih je napolnila vedno, ko so dobili občutek, da ne morejo več. skupine Amidi ter na raznih priložnostnih zadevah. Po krajšem predahu zaradi narave delavslužbigaje petje zopet povleklo v svoje tokove, Tretje leto sedaj prepeva v KUD pevski zbor vinogradnikov Šentrupert, Niko je tudi član Sveta KS Mirna, kjer je zadolžen za kulturno dogajanje v kraju. Zadeve se prej odvijajo spontano kot načrtno in vedno mu uspe, da so ljudje zadovoljni. Tako mu je uspel tudi sedaj že tradicionalni projekt Vesel sem Mirnčan, ki ga je začel leta 2000. Prireditev je prerasla in jo poznajo že širom po Sloveniji, kar dokazujejo vsako leto številni tekmovalci na prireditvi Vesel sem Mirnčan, ki jo Niko uspe, sevedatudi s podporo prijateljev in nekaterih krajanovterčlanovdružine realizirati na visoki kakovostni ravni in je hkrati novoletna voščilnica krajankam in krajanom, da izvemo iz prve roke, kaj je s svojo zagnanostjo uspel postoriti v preteklem letu. In imeli smo kaj videti; mogočno ostrešje, ki je prava mojstrovina, rastejo novi oboki na vzhodni steni, skratka, grad pridobiva svojo končno podobo. Še bolj kot videz, nas je očarala profesorjeva razlaga o zgodovini gradu in detajlih, saj ima skoraj vsak vgrajeni kamen svoj »krstni list«. Obogateni z vedno novimi spoznanji o zgodovini mirenskega gradu smo se od profesorja vljudno poslovili z željo, da mu zdravje še v bodoče služi in da uspe vceloti prebuditi »Spečo lepotico«. Srečno Križnik PODELITEV PRIZNANJA OBČINE TREBNJE-KOLENC VELJKO Veljko Kolenc je učitelj športne vzgoje v Osnovni šoli Mirna od leta 1977. Svoje delo opravlja vestno, resno in z vso odgovornostjo. Ljubezen do športa prenaša na učence preko različnih oblik dela ne samo pri pouku, pač pa tudi vinteresnih dejavnosti. Učencem privzgaja ljubezen do vseh oblik in zvrsti športa. Že od leta 1977 dalje organizira vse športne dneve v Osnovni šoli Mirna, Vsako leto je 5 športnih dni na vsej šoli. Takoje bilo vOŠ Mirna pod okriljem Veljka Kolenca zelo kvalitetno izvedenih 145 športnih dni. V zadnjih 10-ih letih vto obliko dela vključuje tudi starše in ostale krajane, ki jim gibanje in različne športne dejavnosti niso tuje, Tuditradi-cionalno zimovanje, ki ga organizira gospod Kolenc že dobrih 12 let, je zelo dobro obiskano. Starše vključuje kot aktivne izvajalce. Gospod Kolenc že vsa leta organizira tudi smučarske tečaje za predšolske otroke in otroke v starosti do 11 let, Na tečajih osvojijo otroci pod vodstvom Veljka Kolenca osnove smučanja, Gospod Veljko Kolenc je vsa leta spreten tudi v učenju učencev v igrah zžogo. Pod njegovim mentorstvom so učenci postali vodilni v rokometu, košarki, pa tudi v atletiki. Tudi mladi perspektivni športniki, ki nekaj pomenijo v slovenskem športu, so prišli iz vrst, ki jim je bil mentor ravno Veljko Kolenc. Ti so: Marta Bon, Damjan Vtič, Eva Logar, Maja Vtič,... Badminton na Mirni seje začel na njegovo pobudo. Če ne bi bilo njega, ne bi bilo badmintona, ne vtakem obsegu in kvaliteti, kakršni je sedaj. Urejanje športnega igrišča na Mirni, dejavnosti, ki se odvijajo na njem in ob njem, vse teče izključno na pobudo in iniciativo Veljka Kolenca. Če povzamemo - šport na Mirni in dosežki v njem so globoko povezani že vse od leta 1970 z Veljkom Kolencem. Marsičesa ne bi bilo ali pa le v manjšem obsegu, preneka-teri uspeh bi bil mnogo nižji ali pa ga ne bi bilo, če ne bi bilo Veljka Kolenca. Tudi Občina Trebnje bi bila mnogo siromašnejša na športnem področju, če ne bi bilo Mirnčana Veljka Kolenca. Predsednik Franc Jevnikar GOLIEVO PRIZNANJE za Nika Borštnarja PROFESOR DP. MAPIN JE VEDNO ZANIMIV GUBČEVCI SPET NA TREBELNEM Po odredbi glavnega štaba slovenskih partizanskih enot se je iz številnih grupacij partizanov 4. septembra 1942 v gozdu pri Trebelnem ustanovila II. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada (SNOUB), pozneje imenova- Slavnostni govornik Ciril Zlobec na IV.SNOUBMatije Gubca, Brigadoje sestavljajo več kot 850 partizanov vtreh bataljonih. Ustanovitvi so prisostvovali pomembni vojaški in politični voditelji, V spomin na ta dan je skupščina občine Trebnje 4. september določila za praznik občine Trebnje in 26. februarja 1966IV. SNOUB Matije Gubca podelila domicil. Na letošnji svečanosti vsoboto, 2. septembra. seje pri Lovskem domu na Trebelnem zbralo več kot tisoč zavednih Slovencev, ki tudi danes verjamejo vtedanjo pravično borbo par-tizanovproti okupatorju in njihovim kolaborantom. Peščici še živečih Gubčevcev, ubitim in umrlim, sejeza njihov hrabri doprinos svobodi slovenskega naroda zahvalil predsednik KS Trebelno, Anton Cvetan. Slavnostni govornik akademik Ciril Zlobec je v prostem govoru okrcal sedanjo vlado, da se ne zna s sosednjo Hrvaško dogovoriti o dokončnih mejah med državama (ki sta obe istočasno izšle iz tedanje Jugoslavije), pa čeprav gre (prispodobno) le za nekaj cvetličnih zabojev ali nekaj metrov nevrednega grmovja. Če bi se partizanska vojska borila za slovenske meje na tak način in s takim uspehom, bi bila današnja meja z Italijo nekje pri Rakeku. Z veliko gorčino je omenil tudi vztrajne poizkuse nekaterih sedanjih vladajočih politikov, da bi spremenili zgodovinsko “Častna strada proslave" in prikaz “opreme” partizanov Številni prapori, predvsem borčevski, iz vseh koncev Slovenije resnico o zmagovalcih NOB. Nesmiselno jetrditi, da so se domobranci in kolaboranti agresorjev borili le proti komunizmu, če vemo, da je bilo 85 odstotkov kmečkih fantov in deklet v partizanskih vrstah, ki niso imeli pojma o ideologiji komunizma, Hrabro so se borili le za svojo zemljo, za svobodo naše dežele, je še dejal Ciril Zlobec. V imenu občine je udeležence proslave pozdravil podžupan Jože Jevnikar. Program sta s čustvenimi recitacijami odlično povezovala zakonca Jože in Zvonka Falkner, k dobremu razpoloženju pa so prispevali tudi domači osnovnošolci. Lep sončen dan je zadržal praznično razpoložene goste pozno v noč, saj so bili lovci LD Trebelno dobri gostitelji. D. Z. Spoštovane občanke in občani! Jesen je prišla k nam, z njo pa tudi mnoga opravila v vinogradih in na poljih. In čeprav se bliža konec mandata, smo na občini še vedno zelo aktivni in se trudimo uresničiti vse zastavljene projekte. Naj vam razkrijem, kaj se dogaja in se bo dogajaloto jesen vobčini Trebnje oziroma v Krajevni skupnosti Mirna. Na Mirni smo za potrebe knjižnice kupili 160 m2 površine, kar je stalo cca 21 milijonov tolarjev. V rebalansu zagotavljamo še 8,5 milijonov tolarjev za opremo, tako da bo knjižnica odprla svoja vrata v oktobru ali novembru. Pravzdaj aktivno delamo na prostorski strategiji in obravnavamo idejni projektza pre-dinvesticijski načrt za Mirno. Slednji spada v že sprejeto turistično strategijo občine Trebnje, ki predvideva ureditev bazena in turističnega naselja pri Mirni, s čimer bi Mirna pridobila nove lepe objekte, nove obiskovalce in več kapitala. Vfazi realizacije pajetudi prehod preko že- lezniške proge, kjer bomo dva že obstoječa prehoda proti Stanu in proti pokopališču združili v enega, ki bo moderno opremljen in bo tudi vzhodni priključek v industrijsko cono. Poleg tega smo sprožili ponovno preučitev možnosti izgradnje obvoznice od prihoda na Mirno iz smeri Trebnjega do gasilskega doma, saj jeta del obvoznice nujen zaradi povečanega prometa obrtno-industrijskecone ob podjetju Unitehna (Greda). Občina želi z delom pričeti takoj, ko bo možno in bo ministrstvo dalo soglasje. V okviru strategije prostorskega razvoja na Mirni pa želimo v bližnji prihodnosti mladim družinam omogočiti odkup stavbnih zemljišč po ugodni ceni za gradnjo stanovanjskih hiš. To so le nekatere aktivnosti, ki potekajo vtem času, Mnoge se bodo kmalu uresničile, nekatere pa so zaenkrat le želje krajanov in občine. Zato se bomo na občini trudillda dosežemo še kakšen zastavljeni cilj. Na koncu naj omenim še dr, Marka Marna, na katerega smo Mirnčani lahko upravičeno ponosni, saj je obnovil mirnski grad in tako prispeval k lepši podobi našega kraja. In čeprav manjka do konca še nekaj opravil, grad že kaže svojo pravo podobo in gosti mnoge prireditve. Kot občan KS Mirna se zavedam še ostalih potreb Mirne, vendar pa je neodgovorno raztresati obljube, kijih je težko uresničiti. Se bom pa kot krajan potrudil postoriti vse za dobrobit kraja, kjer se velikokrat srečujem z vami, dragi krajani in krajanke. Želim, da složno sodelujete in predlagate možne rešitve posameznih problemov, saj jih vi prej opazite in ste vsakodnevno soočeni z njimi. Novemu svetu krajevne skupnosti pa želim uspešen 4-letni mandat, v katerem se bo Mirna razcvetela. Podžupan Alojzij Kastelic NAŠA KRAJANA, NAGRAJENA ZA DIPLOMSKI NALOGI Naša krajana, dipl, ing, strojništva Tomaž Popit (desno) in Andrej Prijateu (levo), tudi dipl. ing. strojništva,sta bila nagrajencavlrimod.d.za diplomski nalogi. Ing. Tomaž Popit, ki je najprej končal strojno fakulteto, seje vpisal še na Fakulteto za organizacijske vede, smer informatika. Študij je uspešno končal in si pridobil še naziv diplomirani univerzitetni organizator. Znanje, pridobljeno iz tega študija in nasvet mentorja, docenta dr. Boruta Webra, da je za diplomsko nalogo izbral Izgradnjo pilotske rešitve intranetnega portala z analizo zadovoljstva uporabnikov v Trimo d.d., sta mu pomagala, da je v podjetju z ekipo, ki jo tudi vodi, zamisli diplomske naloge tudi uresničil. Zgradili so INTRANET, kar pomeni zasebno računalniško omrežje, zasnovano na internetnih protokolih, za podjetje Trimo d.d. pa implementacija intranetnega portala pomeni intranet kot enotno vstopno informacijsko točko podjetja. Torej, iz vsakega resorja vstopaš v informacijski sistem z ene točke in pridobivaš dokumente, slike, načrte, ki pa so zavarovani tako, da nepoklicani v sistem ne morejo vstopiti, Intranet omogoča tudi možnost skupinskega dela z dokumenti. V njih je zapisana velika količina vsebin in znanja, ki je ujeto, shranjeno in dostopno tistim, ki ga potrebujejo. O zadovoljstvu uporabnikov intraneta je bila narejena analiza, kot pove že sam naslov diplomske naloge. Interpretacija rezultatov ankete in prejetih predlogov kaže, da se bo implementacija intraneta širila na celotno podjetje. Na nivoju celega podjetja so izdelali listo pogostih vprašanj, ki je na intranetu tudi objavljena. Ing. Tomaž Popit je star 32 let in ima končani dve fakulteti pa tudi večtedenski seminar o menedžmentu na Bledu. Vesel je, da dela v Trimu, v podjetju, ki mlade potenciale zelo podpira, . Ob pripovedovanju o njem osebno je najin pogovor stekel lahkotneje, Je poročen in očka prisrčne punčke. Pravi, da v svoji družinici uživa in snuje načrte za naprej. Uspešen je, k temu, pravi, so pripomogli starši, ki so ga naučili delati vse, Skozi smeh pove: »Kuham panel«. Njegovi plani so vpisati študij ekonomije in delati na nadgradnji INTRANETA. Dipl. ing. strojništva Andrej Prijatelj je tudi otrok Mirne. Tu je hodil v osnovno šolo, tu je še vedno. Mirnčan. Končal je strojno fakulteto. Že kot študentje med počitnicami delal v Trimu in se tako spoznal z vsemi fazami proizvodnega procesa, Za diplomsko nalogo pod mentorstvom izr. prof. dr. Iztoka Golobiča je izbral temo Termovizijska analiza prenosa toplote fasadnega panela, Analizoje opravljal vlaboratoriju pod- jetja Trimo ter v laboratoriju strojne fakultete v Ljubljani. Raziskoval je po segmentih, kar je pozneje združil v diplomsko nalogo. Za nalogo je sestavil panel kocko, ki ponazarja objekt, na katerem je preko nove tehnologije - TERMOVIZIJE - izdelal analizo tega toplotnega objekta. Paneli so sestavljeni iz dveh lamel, polnjenih s kameno volno, ki tvori fasadno ploščo. Raziskave so pokazale, da se napake lahko odkrijejo s pomočjotermovizije in se tako lahko v procesu tudi odpravijo, Ing. Andrej dela v podjetju Trimo d.d. v »Sektorju kakovosti« kot razvojni kontrolni tehnolog. Vpisal je podiplomski študij, smer energetika in procesno strojništvo, Za izdelavo magistrske naloge si je izbral istega mentorja. Tudi Andrej pove, da so ob njem stali starši, spoznal pa je, da je le znanje tisto pravo in da ga bo nadgrajeval z novimi odkritji in dognanji. Oba sogovornika, ing. Tomaž Popit in ing. Andrej Prijatelj zatrjujeta, daje podjetje Trimo d.d, naklonjeno znanju in vsem, ki prinašajo izboljšave v proizvodne procese. Vodilni podpirajo znanje, raziskave in upoštevajo rezultate in predloge za izboljšave. Lepo in koristno za vse znanja željne vTrimu in za uporabnike njihovih izdelkov. Inženirjema Popitu in Prijatelju res malo zapoznele, toda iskrene čestitke za doseženo nagrado, Še mnogo uspehov jima želimo, veseli in ponosni, da sta iz naših logov. Obema sogovornikoma hvala za razlago in pogovor. Utrinke iz diplomskih nalog in pogovorov sem strnila Pavlina H. GRADNJA KOCE »PLAZ« NA DEBENCU SE NADALJUJE Dela na gradbišču objekta Koča »Plaz« na Debencu so se v poletnih dopustniških mesecih nekoliko umirila, v drugi polovici meseca avgusta pa smo pričeli z intenzivnimi deli na grobem urejanju okolice objekta, izgradnje greznicein kanalizacije ter izdelavi priključka objekta na javno vodovodno in električno omrežje. Gradbeni odbor je v tem času sprejel tudi sklep, da objavimo razpis za izbiro izvajalcev za izvedbo vseh gradbenih in instalacijskih del do zaključka gradnje objekta. Razpis bo zaključen do 10.10. 2006, do 15.10. 2006 pa bomo sprejeli odločitevo najugodnejšem ponudniku in takoj sklenili izvajalsko pogodbo, tako da bomo do zime opravili vsa dela, za katera imamo zagotovljena finančna sredsta-va. Ob tem moramo posebej poudariti, da je imela tako občinska uprava kakor tudi občin- “Koča” je bila pokrita pred poletjem. ski svet zelo pozitiven odnos do gradnje tega športnorekreacijskega objekta, saj nam je bilo ob sprejemanju obeh rebalansov proračuna Občine Trebnje v letošnjem letu odobreno 17 mio SIT, Po predračunu projektanta bodo ta sredstva zadostovala za nabavo in vgraditev stavbnega pohištva, napeljavo podometnih instalacij za vodo, kanalizacijo, elektriko in centralno kurjavo ter za notranje omete in izdelavo tlakov vključno z izolacijo. Predsednik grad. odbora Franc Jevnikar KOŠČKI SONCA JOŽE HROVAT - življenje je najtežja univerza Pravzaprav bi lahko napisali roman o skoraj vsakem človeku, katerega usoda seže do srca. Če le znamo prisluhniti. Tisto popoldne je bilo vroče kot le kaj in miza v senci nama je prišla še kako prav. Pogovor je stekel, ko sva premagala že obvezni ugovor, da ni kaj povedati. Poznava se res že veliko let in vedno sva se lepo razumela, ampak brskanje po spominih je nekaj čisto drugega. Za vse, ki smo preživeli srečno in brezskrbno otroštvo, zveni Jožetova zgodba kot oddaljena pravljica. »Rodil sem se 27. junija 1936v Kandiji v Novem mestu. Bil sem tretji od osmih otrok in kot po čudežu smo vsi ostali živi. Oče in mati sta bila delavca pri gozdni in sta služila kruh z nakladanjem lesa na vagone. Enega otroka je mati rodila kar na čolnu na Krki, drugi dan pa je sem v vojni bolnici vozil z dvigalom hrano na oddelke. Tudi bolne vojake sem spremljal domov. Ker je naša hiša stala tik ob progi, sem pogosto odvrgel z vlaka papir, na katerem je pisalo - Mat, jutr pridem - in naslednji dan so me doma že čakali štruklji, najslajša jed na tem svetu. Velikokrat sem se tako oglasil doma za razliko od ostalih mornarjev, ki večinoma niso videli domačih vsa tri leta. Ne prej ne pozneje nisem tako lepo preživljal svojih dni. Res sem bil mlad, a na ta leta so ostali živi vsi spomini. To je bilo najlepše obdobje mojega življenja.« Ko se človek na novo naseli v nekem kraju, se vedno sreča z neprijetnim občutkom, da tu le stanuje, doma pa je nekje drugje. Če še ljudje naredijo svoje, je lahko tudi hudo. »46 let sem na Mirni, ni hudič, da nimam držav- It že naložila dva vagona lesa. Po vojni je oče prevzel dovoz drv za Novo mesto in vsi smo poprijeli za delo v gozdu -tudi otroci. Tako sem že devetleten žagal drevje »kot neumen«. Vse delo je bilo ročno. Hudi časi so bili to, ni bilo ne denarja ne hrane. Pa še vojna je bila vmes. Tik ob hiši je stal bunker. Italijane so zamenjali Nemci, a čez rampo je smela le naša družina ne glede na gospodarje. Enajst let sem imel, ko so me dali za hlapca na Hudo. Vozil sem gnojnico in opravljal še druga najtežja dela, Nikomur ni bilo mar, da sem še otrok. Ja, takrat je bilo treba zgodaj s trebuhom za kruhom. Spominjam se, ko mi je soseda ponudila ocvirke, pa sem jih odklonil, ker me je bilo sram priznati, kako zelo sem lačen.« Pomislim, kako smo drugi vteh letih poznali le šolo in igro in hudo mi je, daje neko otroštvo teklo na drugem bregu, Ampak v Jožetovem glasu ni žalosti in ne obtožbe. »1953 sem končno dobil službo, delal sem na dvigalu. 1956 pa sem šel služit vojake. Tri leta sem preživel pri mornarici v Puli in vSplitu, kjer Ijanstva. Sem sem se preselil zaradi Pavline. Spoznala sva se v Novoteksu, kjer sva bila zaposlena, jaz pri zidarjih. Začel sem kotdelavecvtakratni »šivalni«. Moj prvi posel je bil, da sem v snegu kopal jarek za strelovod. Opazili so mojo prizadevnost in me sprejeli v proizvodnjo. V prosvetnem domu smo preizkušali madžarske šivalne stroje in jih usposabljali za prodajo. V kaki hiši se še najde tak stroj - nosil je oznako »Mirna«. Potem sem leto dni delal pri pogrebnem zavodu v Novem mestu, nato pri gozdnem gospodarstvu. Tam so mi le stežka dali knjižico, ko sem dobil priložnost, da se zaposlim v Dani kot spremljevalec pri razvozu pijač. Zadnjih dvanajst let sem bil vratar, čeprav meje na začetku skrbelo, ko so mi povedali, kaj bom počel. »Tak dedec, kaj bodo pa ljudje rekli?« Takrat še nihče ni vedel, kako pomembneje to delo in da ga lahko opravlja le nekdo, kije vreden zaupanja. Kar ga poznam, sem ga le redko videla drugje kot pri delu. »Vedno sem prijel za vsako delo. Sedem let sem kopal jame na pokopališču, organiziral sem celo svojo skupino pogrebcev. Več let sem bil oskrbnik bazena, z ograjo pa se je to nehalo. Pomagal sem pri zidavah, kosil površine v lasti KS, čistil sneg, ne spomnim se, česa nisem počel. Prišel sem iz tedaj velikega mesta na vas, ki seje hitro razvijala in širila industrijo. Pogrešal sem le kegljanje, zato sem se s kolesom vozil v Krmelj, kjer sem lahko ustregel svojim željam. Danes v Novem mestu ne zdržim več. Na Mirni sem doma, Mirno imam rad, veliko imam prijateljev, pravzaprav si nisem z nikomer navzkriž. Moji hobiji? Delo tudi v prostem času, ampak s krampom, lopato, koso in sekiro - če ga kaj polomiš, lahko še vedno poravnaš. Za druga opravila mi ni, pa na prostem moram delati. Žena se je vedno jezila, ko sem pobegnil od doma na delo drugam, pa bi bilo treba v hiši marsikaj popraviti le z izvijačem. Kegljanje, balinanje, ribarjenje-tudi za to se je našel čas in dobra družba.Ribič sem že od malih nog, saj je bila v tistih povojnih letih to ena od možnosti, da smo se najedli.« Zdaj mu tečejo dnevi ob treh vnukinjah, na katere je zelo ponosen. Priznava, da sejim je posvetil bolj kot svojima otrokoma, posebno najstarejši. Oči se mu bleščijo, ko pripoveduje o zgodbah z vrtcem, o nedolžnih šalah, o ljubeznivih drobnih ročicah... Za sedemdeset let pa strnimo zanj vse želje v eno: zdravja in dobre volje. Bariča Kraljevski ZBIRANJE PODPISOV ZA OHRANITEV JAVNEGA ZDRAVSTVA Upravni odbor DU Mirna je na svoji seji v sredo, 23. avgusta 2006, obravnaval gradivo, v katerem nas ZDUS in PZDU Dolenjske obveščajo o zbiranju podpisov za ohranitev javnega zdravstva ter sprejel sklep, da bo tudi naše društvo pristopilo k temu gibanju. Podpise bomo lahko zbirali še vso jesen, predvidoma do konca oktobra. Svoj podpis lahko prispeva vsak polnoletni krajan. Zbrane podpise bomo poslali na naslov: Gibanje za ohranitev javnega zdravstva Dom sindikatov P.p.343 Dalmatinova 4 1000 LJUBLJANA V upanju, da se boste naši akciji odzvali v čim večjem številu, vas prijateljsko pozdravljamo. Predsednik DU Mirna Tomaž Povšič NOVI ZAKON O DRUŠTVIH Dne 28.06.2006 je pričel veljati novi Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 61 /2006). ki vsebuje naslednje pomembnejše novosti: • Za zakonito poslovanje društva odgovarja tako društvo kot tudi njegova odgovorna oseba (6. člen). • Zakon omogoča tudi pravnim osebam (najmanj tri), da ustanavljajo društva(8. člen). • Naslov sedeža društva ni več sestavni del sedeža društva (9. člen). Sedež društva predstavlja naselje, ki ga društvo določi kot izbrani kraj poslovanja. • Ime društva mora biti v slovenščini (10. člen). • Pri ustanovitvi zveze društev ne bo več potrebno sklepati pogodbe o ustanovitvi, temveč bodo ustanovitelji vsa potrebna vprašanja uredili vtemeljnem aktu(16. člen). • Opuščenaje obveznost overjanja podpisov ustanoviteljev, potrebno je priložiti le seznam ustanoviteljev z njihovimi podatki in lastnoročnimi podpisi (najmanj tri poslovno sposobne fizične osebe) (18. člen). • Sprememba naslova sedeža društva ne bo več zahtevala spremembe temeljnega akta (20. člen). • Predpisana je obveznost revizije računovodskih izkazov za društva, katerih prihodki presegajo 200 milijonovtolarjev(27. člen). • Nad društvom bo mogoče opraviti stečaj, društvo pa lahko upnikom predlaga prisilno poravnavo (40. člen). • Sodišče lahko izreče prepoved delovanja društva za najhujše kršitve ustave ali pa društvu, ki opravlja izključno pridobitno dejavnost (41. člen). Vsa društva pa bodo morala v skladu s 57. členom zaorai navedenega zakona do 28.12.2006. to ie v roku 6 mesecev od uveljavitve zakona, posredovati upravni enoti, na območju katere ie sedež društva, osebne podatke o zastopniku društva in sicer: • osebno ime, • EMŠO oz. datum rojstva in spol, • državljanstvo, • naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča. Upravna enota bo posredovane podatke vpisala v register društev. Podrobnejše novosti zakona pa vam bodo pojasnjene na sedežu Upravne enote Trebnje, Golievtrg 5, Trebnje, na: Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Trebnje, soba št. 27, kontaktni osebni sta: Vida Barle na tel. št. 07-3482-277 in Tadeja Merkun na tel. št. 07-3482-278 ter v informacijski pisarni Upravne enoteTrebnje, soba št. 4 na tel. št. 07-3482-258 UPRAVNAENOTA TREBNJE USPOSABLJANJE V AVTOŠOLI ŽE PRI 16 LETIH IN POL IN NATO VOŽNJA S SPREMLJEVALCEM 13. avgusta 2006 so pričele veljati določbe 139. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 25/06 - uradno prečiščeno besedilo), ki opredeljujejo vožnjo s spremljevalcem, zato želimo zainteresirane seznaniti z bistvenimi novostmi, kijih navajamo v nadaljevanju. Usposabljanje po predpisanem programu usposabljanja za vožnjo s spremljevalcem v avtošoli bo lahko pričela oseba, stara naimani 16letin pol. Po opravljenem usposabljanju in uspešno opravljenem preizkusu znanja pred pristojno komisijo avtošole ter vpisu spremljevalca v evidenčni karton vožnje lahko oseba prične voziti s spremljevalcem pri 17. letu. Oseba sme voziti s spremljevalcem osebni avtomobil ali štirikolo, dokler ne opravi vozniškega izpita za vožnjo motornih vozil kategorije B oziroma največ šest mesecev po dopolnjenem 18. letu starosti. Med vožnjo s spremljevalcem mora imeti oseba oz. kandidat pri sebi evidenčni karton vožnje in veljavno zdravniško spričevalo. Z dopolnjenim 18. letom pa lahko opravi vozniški izpit in nato kot voznik začetnik vozi do 21. leta starosti. Osebni avtomobil ali štirikolo bo s spremljevalcem lahko vozila oseba: • kijestarejšaod 17let; • ki se bo vavtošoli po predpisanem programu usposobila za voznika motornih vozil kategorije B; • ki bo po končanem usposabljanju opravila pred komisijo avtošole preizkus znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in vožnje motornega vozila; • ki v evidenci nima nobene kazenske točke. Pod naštetimi pogoji pa vožnia s spremljevalcem ne bo dovoljena osebi: kateri se izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali ji je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in ki ima v kazenski evidenci kazenske točke. Spremljevalec ie lahko: • eden od staršev, posvojiteljev, skrbnikovali rejnikov osebe, ki bo vozila s spremljevalcem, • stari starši, strici in tete, bratje in sestre, če s tem pisno soglašajo starši, skrbniki ali rejniki osebe, ki bo vozila s spremljevalcem in mora izpolnjevati naslednje pogoje: • je star najmanj 30 let; • ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj 7 let; • v evidenci nima več kot pet kazenskih točk. Kandidat inspremljevalec morata citirane pogoje, predpisane z zakonom, izpolnjevati ves čas vožnje s spremljevalcem. Naj ob tem pojasnimo, da gre za pomembno zakonsko novost, ki daje možnost, da bodo mladi pričeli s pridobivanjem vozniških izkušenj s predhodnim daljšim usposabljanjem že pred pridobitvijo vozniškega dovoljenja in preden bodo dopolnili predpisano starostza vožnjo vozil, Tako si bodo oblikovali navade, ki jim bodo v pomoč pri samostojni vožnji po vozniškem izpitu. Vse ostale dodatne informacije vzvezi z vožnjos spremljevalcem pa vam nudimo na: Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Trebnje, soba št. 35, kontaktni osebi sta: Berta Platiše in Silva Kužnik na tel. št. 07-3482-252 in na tel. št. 07-3482-276 ter v informacijski pisarni Upravne enote Trebnje, soba št. 4 pri svetovalki za pomoč strankam na tel. št. 07-3482-258 UPRAVNAENOTA TREBNJE OBVESTILO POLICIJE V zadnjem času na območju Policijske postaje Trebnje beležimo večje število kaznivih dejanj vlomov v osebna vozila, v katerih imajo občani shranjene torbice z denarnicami, z bančnimi karticami, skupaj s PIN kodo. Opozarjamo občane, da PIN kod ne hranijo v denarnicah, denarnic pa naj ne puščajo vvozilih. Ker prihaja čas trgatev in s tem do večjega obiska oz. zadrževanja v vinorodnih okoliših, naj vas spomnimo na samozaščitno ravnanje (zaklepanje vozil, zidanic, shranjevanje vrednejših predmetov). V jesenskem času se morajo udeleženci v cestnem prometu prilagajati vremenskim spremembam (jutranja megla, deževni dnevi), ki pogojujejo varno udeležbo v cestnem prometu. Vse udeležence naprošamo, da hitrost svojih vozil prilagodijo trenutnim situacijam v prometu. Zaradi opravil na poljih, naprošamo uporabnike kmetijske mehanizacije, da jo očistijo, predenj se vključijo v javni promet in tako zagotovijo varno udeležbo v prometu tudi drugim udeležencem. Naprošamo vas, da o pojavu sumljivih vozil in oseb takoj obvestite Policijsko postajo Trebnje na tel. št. 07 3462700 ali na 113. JanezŠENICA VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA MAJSKE POPLAVE Že od nekdaj so prebivalce mirnske doline med drugim pestiletudi poplave. Reka Mirna je pred izvedbo regulacije v šestdesetih letih poplavljala nekajkrat letno. Starejši Mirnčani se še spomnijo hišice Pečetove družine pred glavnim mostom, iz katere so reševali domače živali in stanovalce. Podivjana reka pa ni prizanašala tudi malemu kmetu Jožetu Možini, kije imel nezaščiteno hišo in gospodarska poslopja na Gmajni pri Mirni. Kasneje je Vod-no-gospodarska skupnostzgradila obrambni zid in vodotok uredila vse do izliva v Savo. Ob ekstremnih količinah padavin vsa zaščita SPOMINSKI DAN V Mokronogu so organizirali proslavo - spominski dan na dogodke, ki so se vtem kraju in bližnji okolici zvrstili na začetku II. svetovne vojne. Pod Mokrcem je bila 17. septembra 1941 ustanovljena Mokronoška četa, ki je ob ustanovitvi štela pet borcev, ob priključitvi 11. štarejskemu bataljonu pa štiriindvajset. Četa je imela nalogo spodbuditi prebivalstvo za vstop v partizane. Dve leti kasneje, 24. septembra 1943, je bila ustanovljena XII. Slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada, Izoblikovala se je iz tistega dela Šlandrove brigade, ki ni odšel na Štajersko in je zasedla položaje, kijih je imela prej Šlandrova brigada. Prisotni na proslavi so se poklonili tudi ustreljenim talcem, ki jih je okupator usmrtil kot povračilni ukrep zaradi akcij partizanov na tem področju. Poleg domačih govorcev se je medvojnih dogodkovspominjal tudi slavnostni govornik Janez Stanovnik, predsednik slovenske borčevske organizacije. Predsednik OO ZB Trebnje Tone Žibert je podelil posebne zahvale za marljivo delo v organizaciji Bariči Kraljevski, Ivanu Zupancu in Marjanu Krmelju. Jaka Rozman je kot priznanje XII. brigadi podelil lik Ivana Cankarja, ki ga je prevzel general Mirko Mirtič, takratni 13-letni kurirček brigade. Moški pevski zbor Emil Adamič in ženski pevskih zbor Zimzelen z Mirne, oba vodi Stane Peček, sta poskrbela za res ubrano zapete pesmi, primerne za tako slovesnost. D, Z. ni dovolj. Tako je ob večdnevnem deževju reka prestopila bregove tudi 30, maja letos in resno ogrozila domačijo Možinovih. V času kritičnega naraščanja Mirneje bila doma le gospodinja Cvetka s šoloobveznim sinom, ki je o dogajanju obvestila vodstvo Krajevne skupnosti. Stanje sije ogledal tudi predstavnik občine, morebitno pomoč pa so ponudili tudi mirnski gasilci. K sreči seje voda nekoliko umirila in začela upadati. Seveda je bila škoda velika: uničeni travniki, nasadi kumar, njive s krompirjem, koruzo,... Ob obisku pri Možinovih (po poplavi) sta gospodar Milan in žena Cvetka za Krajana povedala: »Pred leti, ko so kmetovali še starši, smo bili zaradi poplav pogosto v nevarnosti, zatosmo imeli pri hiši tudi čoln. Po regulaciji vodotoka seje stanje bistveno popravilo. Reka je zalila okolico hiše lanskega decembra, kar pa nam ni povzročilo večje škode, zato pa je bila majska toliko večja. Najbolj nas jezi, ko ob takih poplavah dobimo pred hišo vso svinjarijo iz čistilne naprave - tudi strupe, kar se vidi po slabi rasti in propadanju poljščin.« S kmetijo ne bi mogla preživeti treh otrok, zato Milan služi denar z upravljanjem težkega šle-parja. Bog ve, kolikokrat je z njim prevozil vso Evropo! Ker veliko časa presedi za volanom, je skorajda vsa kmetijska dejavnost pad la na Cvetkina ramena. Oba sta že videla Abrahama, zato bo pomoč, ki jo obljubljajo iz vseh strani, še kako dobrodošla. Če bo le res prišla.,. D. Z. Zakonca Možina z vnukom P Center za izobraževanje in kulturo Trebnje Kidri eva ulica 2, 8210 TREBNJE Telefon: 07/34 82 100 V šolskem letu 2006/07 vabimo k vpisu v naslednje programe: * osnovna šola za odrasle - brezplačno * računalniški tečaji (osnovni in nadaljevalni): Windows, Word, Excel, Power Point, Internet in elektronska pošta * srednje poklicno, strokovno in poklicno -tehniško izobraževanje: trgovec, kuhar, natakar, administrator, vrtnar, cvetličar co < N < O O z 2 1 Upokojenka ž Samostojni podjetnik Skladiščnik ■§ Q Vlakovni odpravnik Študent Delavec Delovni inštruktor Upokojenec Sam. podjetnik O Samostojni podjetnik Vodja skupine paznikov Upokojenka Upokojenka Paznik 1 Potnik Upokojenec Vodja referata 1 Vodja izmene -E o Skladiščnik 1 i 1 Predmetna učiteljica 1 Tekstilni tehnik Skladiščnik o g Vlakovni odpravnik Strojni tehnik Strojni tehnik Strojni tehnik Živilec Avtomehanik o Orodjar Dipl. varstvoslovec Ekonomski tehnik Spec. pedagoginja Gimnazijski maturant 1 Komercialist Strojni tehnik Prof. soc. pedagogike 2 Strojni tehnik Poklic Živilski tehnik Strojni tehnik 1 ■§. 5 ■§■ 8 1 i CN 1 S co CO C; LO 8 h- S 1 §. co CO 1 1 §. S f 1 I LO O 5 S I ! I 1 1 § g CO UJ O ČO < O LU O < S .E 1 I .E 1 I .E 1 1 Predlagatelj LU O čo < O LU O < g -E 1 1 .E 1 ! .E 1 I Predlagatelj .E 1 I .E 1 I .E 1 I Predlagatelj .E 1 1 Predlagatelj UJ o čo < o .E 1 1 s s s s 3 i i i i s s s i § s j 5 J J l 3» K ti ti 3Š 1 1 1 1 1 1 1 5 7T £ 1 •M 1 1 J 1 1 1 S § 1 1 1 .§ .1 M | 3 1 •1 1 1 $ I S I ■1 1 2 o 5 I K S S S v 2 1 1 > § I 1 1 i 1 1 f S f I S i 3 8 ! s 8 1 s 8 ! s 8 1 s 1 1 3 1 1 > 1 i c > 1 ! co 1 f 3 S 1 ■I 1 1 ° S 1 ■1 1 ! ° 8 1 # 1 ! s 8 1 # 1 ! s 8 S ■s ! ! 3 s S # ! 1 1 i ! J i 1 i i i ■1 J i 1 1 J i i 1 i i 1 1 * > s s *5 5 <8 *5 > m 5 Š <8 5 <8 *55 > <8 ■š KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET 1 Iti I! | j I! I II ! lil .E I -2 = S -s S ” I. sštiisiiiiu It I .itilllliii! 1 i I! 1111 !_II JSsil Illlit = = § s s ž I = n er tn I 2 ^ | m f Ifitiiišii z z < !ltt!l i!i!lllSl!!ilHfisIi^!l|!i! 1UI i 11 i I! 111 i! i! t * IU} I!! j I I! s s UJ LU LU LU Z Z Z Z OJ LLI LU LU LU 8 8 S g g _i _i _j _i _j (S) co co en to > > > > > LU LU LU LU LU O O O O O z z z z z III III III III III o o o o o ^ ic: ^ o o o o o Q_ CL CL Q. CL Z) Z5 Z) Z3 =3 I— l— I— L— CO CO CZ) CO •o o o S S 5 3*r 3*: 3»; LU LU LU LU LU LU I 3 3 i 3 3 z z z z z z LU LU LU LU yj (U 0 o o o o o čo čo čo čo co co 1 i i 1 i 1 CQ CQ CQ CO m CO O O C5 CD O O i I- LU LU Q Q o -o o o > -CO «30 >co -co -co > > > > ~ 2 2 2 2 CO CO CO CO 2 2 2 L— L— I— llllllliiil CO CO CO •co -co 'CO -co -co 3 3 3 3 3 0 o o o o 3*3 3*3 3*3 3*3 3l3 LU LU LU LU LU 2 2 2 2 2 1 I I I I I— I— I— I— I— CO CO CO CO CO 2 2 2 2 2 2 CO CO CO CO CO CO o o o o o 2 2 2 2 S 3*3 3*3 3*3 o o o 222222 CO CO CO CO CO CO !! 111! 111111111111! 11!! 1! I!!! 11111 i i i i i i 2 2 2 l— L— I— CO CO CO 2 2 2 3=; CO CO CO 1 2 2 2 _____________ ^ O O O O O O CO CO CO 2 2 2 CO CO CO g g g o o o o o o j j Zi =j =j Zj 553383338888 Z) Z3 3 3 □ 3 2 2 2 2 co co co co i i i i •o o o o •co -co -co «o 03 03 03 03 ^3 3*3 3*3 3*3 |222|||||| o o CO CO 5 5 CO CO CO ČISTILNA AKCIJA Sobotno, nič kaj pretoplo aprilskojutro, nas je vabilo pred OŠ Mirna, kjer smo se ob 8.00 zbrali. Zbrali smo se ribiči, lovci, gasilci oziroma vsi, ki nam čisto okolje veliko pomeni. Moram poudariti in pohvaliti, da je bilo presenetljivo število mladincev. Predsednik KS g. Dušan Skerbiš, nam je razdelil delovne rokavice in vreče za smeti. Začeli smo z »akcijo«. Po skupinah smo odšli vsak na svoj kraj. Mi, gasilci, smo se odpravili na grad. Ugotovili smo, da je okolica gradu precej zanemarjena. Predvsem zato, ker marsikateri turist nima sramu in spoštovanja do čistega okolja. Vendar pa niso krivi samo turisti, ampaktudi mirnska mladina, ki se večkrat zbira na tem območju. Ko smo zaključili, smo pomalicali in se odpravili še v Staro Goro. Tudi tam smeti ni manjkalo. Po uspešnem zaključku se je bilo lepo ozreti po pospravljeni okolici. Vsi vemo, da narava daje in tudijemlje. Pa vendarse moramo potruditi za njen in naš blagor in jo ohraniti kar se da čisto in prijazno. Lili Dolžan, PGD Mirna 10. SREČANJE SELANOV Preko 50 udeležencev iz Sela, Sojenic in Migo-lice se je v juliju udeležilo že 10. jubilejnega srečanja vasi z imenom Selo. Letošnja prireditelja sta bila Arnovo in Dečno selo v KS Artiče pri Brežicah. Čeprav kraj ni daleč od tu, pa se v marsičem razlikuje od našega. To je predvsem sadjarska in vinogradniška pokrajina. Krajani so se zelo potrudili, da so nam vse to ljubeznivo razkazali. Na samem prireditvenem prostoru so pripravili zelo bogat kulturni program, ki so ga obogatili tudi ostali udeleženci srečanja. Letošnjega srečanja se je udeležilo 33 vasi, med ostalim tudi iz Sela pri Ronkah v Italiji. Predvsem ti udeleženci so obogatili kulturni program, saj so sodelovali vznačilnih narodnih nošah in z značilnimi instrumenti. Prijetno vzdušje je podkrepila še domačinka - znana pevka Nuša Derenda. Sodelovala je tudi pihalna godba in razni ansambli in posamezni harmonikarji. Naj omenim, da se ob takih srečanjih stkejo mnoge prijateljske vezi, saj smo na ta način spoznali že mnogo krajevvSIoveniji, ki v merilu niso velika, a v »duši« bogata. Vsak prireditelj se zelo potrudi, da pobrska po zgodovini svoje vasi in izda tiskano publikacijo. Tudi krajani Arnovega in Dečnega sela so nam podarili bogato publikacijo, iz katere bralec izve vso zgodovino in značilne dogodke, ki so zaznamovali obe vasi. Kot značilnost naj omenim, da so prireditelji srečanja zložili in uglasbili pesem o Selanih, ki naj bi postala naša himna. Prijetnih podrobnosti je preveč, da bi jih opisoval, ostala pa so v naših spominih. Skratka, dan je minil v prijetnem vzdušju in prijateljevanju, saj smo se proti domu odpravili šele, ko seje dan nagibal k večeru. Poslovili smo se zželjo, da se čez leto zopet snidemo, tokrat vSelu pri Velenju. V imenu vseh, ki smo se udeležili srečanja, pa se iskreno zahvaljujem KS Mirna, ker nas je gmotno podprla pri organizaciji. Ml SMO SELANI Od Karavank do Kolpe, od Mure do morja kot dragulj leskeče se Slovenija. Je gosto posejana z mnogimi vasmi, ki ima jim skupno prijateljstvo krepi. Mismo Selani doma in preko meje, saj Selo, Sela, Sele povsod enako šteje. Vezi, ki smojih stkali, naj čas ne preperi, rod naj naš za nami zadotojihdobi! Mismo Selani doma in preko meje, saj Selo, Sela, Sele povsod enako šteje. Za pesem ob jubilejnem 10. srečanju vasi Selo - Sela - Sele je besedilo napisala Ivana Vatovec, uglasbila pa Marjetka Podgoršek Horžen. Bo zaživela kot naša skupna himna? To je bil naš namen. Srečko Križnik 60 LET LOVSKE DRUŽINE MIRNA Pred lovskim domom vZapužah smo mirnski lovci 3. junija letos praznovali 60 let delovanja naše lovske družine. Dogodek smo združili s praznikom Krajevne skupnosti Mirna in vsakoletnim srečanjem upokojencev. Člani UO z ustnovnim članom Markom Bulcem v sredini Člani LD Mirna na dan praznovanja Ustanovni člani Lovske družine Mirna so 19. oktobra 1946 s takratnim Okrajnim izvršilnim ljudskim odborom Trebnje podpisali zakupno listino. Zakupna doba je trajala do 31. marca 1952, letna zakupnina je bila določena: 774takratnih dinarjevza lovišče, kije bilo veliko 3054 hektarov. S kasnejšimi dogovori med Občino Trebnje in Lovsko družino Mirna sta se seveda spreminjali tako zakupnina kot tudi velikost oziroma meja lovišča. V začetku junija 1946 se je na ustanovnem sestanku zbralo osem lovcev: Franc Ajdišček s Stana, Darij Berce z Mirne, Franjo in Marko Bulc z Mirne, Franc Grdin iz Doline, Alfonz Gregorčič z Gomile, Marjan Jenko iz Ljubljane in Franc Rozman s Cirnika. Izvolili so starešino Franja Bulca, tajnika Darija Berceta in blagajnika Franca Grdina. Prekaljeni predvojni lovci so se že na tem sestanku dogovorili, da bodo skrbeli za lovišče, pravično izvajanje lova in gojitev divjadi. Dogovor spoštujemo in udejanjamo tudi danes. Današnji člani smo ponosni na biserno pot družine, saj smo vteh šestih desetletjih opravili ogromno del, predvsem pa ohranili skoraj vse vrste divjadi. Številčnost nekaterih vrst se je celo nekajkrat povečala. Treba je vedeti, da intenzivno gospodarjenje s kmetijskimi površinami in industrija naravi in divjadi v njej vtem obdobju nista bila prijazna. Ob umnem lovskem gospodarjenju smo člani skrbeli tudi za društveno, družabno in šport-no-rekreativno dejavnost. Spomladi 1973 smo se odločili za nakup brunarice, ki jo je prodajalo Gozdno gospodarstvo Kočevje in od Kmetijske zadruge Trebnje odkupili parcelo, na kateri smo pričeli z grad- Praporji sosednjih družin in pobratene LD Javornik Postojna so počastili slovesen pričetek proslave njo naše koče, Preizkušnja tovarištva je bila za vse člane trda in zahtevna, vendar smo jo odlično prestali. Ob velikem odrekanju lovcev in zznatno pomočjo podjetij, ustanov in posameznikov smo otvoritev lovskega doma proslavili 10. junija _______________ 1979. Spodbudne besede in pohvale nam je na otvoritvi izrekel tudi takratni predsednik LZ Rado Pehaček. Na srečo smo v vodstvu družine vedno imeli funkcionarje, ki sosetrudilizačim boljše odnose in sodelovanjes sosednjimi družinami. Že pred tremi desetletji smo na našo pobudo »združili« šest LD v »Mirnski bazen« zjasnim ciljem: uspešnejše gospodarjenje z divjadjo in poglobljeno prijateljstvo med lovci. Z leti smo se navzven še bolj odprli in navezali prijateljske stike s hrvaško lovsko družino »Srna« iz Velike Gorice pri Zagrebu. Prijateljevanje je prekinila zadnja vojna. Še vedno gojimo pristne lovske odnose z LD Javornik - Postojna, s katero smo se pobratili septembra 1984. Organizirali smo tudi lepo število strokovnih ekskurzij, izletov in predavanj ter tri zelo odmevne lovske razstave, Naši odlični strelci prinašajo medalje in pokale od vsepovsod, kar je sad dolgoletnega udejs- tvovanja v lovskem strelstvu. Zelo dobro sodelujemo z lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov, kot tudi s Krajevno skupnostjo in drugimi organizacijami in društvi. Tako kot številni člani je tudi družina prejela za neutrudno delo več priznanj in odličij. Lovska letošnjem jubileju pa nam je priznanje podelila tudi Krajevna skupnost. Na svečanosti je številne prisotne pozdravil starešina Stane Smolič in kratko predstavil poslanstvo lovcev. Za vzorno sodelovanje se je zahvalil Osnovni šoli Mirna, Krajevni skupnosti, sosednjim lovskim družinam ter lastnikom gozdovin kmetijskihzem-Ijišč. Vse prisotneje povabil na ogled lovske razstave, ki sojo prizadevni lovci pripravili v prostorih lovskega doma. Predsednik Krajevne skupnosti Mirna Dušan Skerbiš, je vsem krajanom čestital za praznik, lovcem pa čestital za našjubilej in poudaril zelo dobro sodelovanje, za kar so nam podelili priznanje. Čestitkam so se pridružili tudi predstavniki sosednjih družin ter pobratene družine, kar so nekateri podprli s spominskimi darili. Mirnski lovci smo ponosni na člane, ki so vtem obdobju uspešno delovali v organih višjih lovskih organizacij. Eden najzaslužnejših za slovensko lovstvo je prav gotovo soustanovi- Lovcem so “Lovsko” zapeli pevci DU Mirna zveza Slovenije je že leta 1982 družino odlikovala z Redom za lovske zasluge II. stopnje, ob fm Prizadevni člani so razstavili eksponate in trofeje vseh vrst divjad, ki živijo v našem okolju. Najbolj so je bili veseli seveda najmlajši. telj in prvi starešina naše LD Franjo Bulc, ki je bil skoraj trideset lettudi na čelu Zveze lovskih družin Novo mesto, dolga leta tudi član IO ZLS in predsednik Kinološke zveze Slovenije ter član predsedstva Kinološke zveze v bivši Jugoslaviji. Še više se je kot lovski funkcionar povzpel njegov sin Marko Bulc, ki je bil poleg funkcij v organih ZLD NM in LZS (član UO in tajnik) tudi član UO in Predsedstva v LZ takratne Jugoslavije, od leta 1972 do 1980 pa je bil predsednik LZ SFRJ. V tem času je bil tudi predsednik CIO (mednarodni svet za lovstvo in zaščito divjadi), v letih 1980 do 1983 pa so ga izvolili za predsednika CIO, kar je najvišji položaj v svetovni lovski organizaciji. Že v obširni publikaciji, ki smo jo izdali ob 50-letnici LD, je Marko Bulc zapisal: »Pravijo, da kdor ima uspešno preteklost, ima tudi prihodnost. Naj bo tako tudi z Lovsko družino Mirna!« Naj bo! D. Z. ZA TRETJE ŽIVLJENSKO OBDOBJE Prevladuje spoznanje, daje stare populacije vedno več in to v upokojenskih vrstah. Nekateri bi nas radi vtaknili v socialno vrsto, ki slabi moč države. Jasno in glasno lahko in moramo povedati, da črpamo iz svojega minulega dela in deleža, ki smo ga vse aktivno obdobje plačevali po tedaj veljavni zakonodaji. Torej? Nismo socialni zajedalci, kakor nekateri govore, prej smo rentniki, ki živimo iz sadov minulega dela. Res nasje veliko, vedeti pa je treba, da nas še mnogo dela, ne v službah, pač pa pomagamo doma, v okolju, v lokalni skupnosti. Sklepamo, da smo še vedno koristna in aktivna populacija. Da bomo vse to zmogli, pa je prav, da se še dodatno izobražujemo na različnih področjih, kar nam omogoča Univerza za tretje življenjsko obdobje (UZTŽO), ki deluje v sklopu Centra za izobraževanje in kulturo (CIK) v Trebnjem. Predavanja so različnih tematik, tudi po predlogih slušateljev. V tem planu izobraževanja so tudi različni krožki. Likovni, ročna dela, slikanje na blago, plesni, vključeni so tudi izleti pod na$lovom«Popotna malha«, Iz programa zvemo, kako tako šolanje poteka vdrugih evropskih državah. Danska ima babice na posodo. Starejše gospe se izobrazijo na tem področju in so pomoč družinam, ki ne morejo ali nimajo svojih babic, kadar otrok zboli, nadomestijo varstvo ali hodijo otroke iskat v vrtec. Na tak način so starši razbremenjeni in lahko nemoteno opravljajo svoje službe, Britanski National Trust skrbi za muzeje, tuje zaposlenih 60% starejših, so prostovoljni kustusi. Delujejo tudi v šolskih programih. Nizozemska je vzgojila 1000 ambasadorjev interneta. To so starejši, ki učijo uporabo interneta druge starejše in mlajše v odročnih krajih. Po mestih vodijo turiste starejši vodniki, ki dobro poznajo zgodovino svojega kraja in jo dopolnijo s pripovedjo o svojem življenju v njem. Italija ima upokojene ekonomiste in menedžerje kot svetovalce mladim za pomoč pri uveljavljanju lastne dejavnosti v lokalni skupnosti. Pomagajo ustanavljati četrtna podjetja in so tako imenovane lokalne zaposlitvene ponudbe za razvoj kraja. Enako postopajo tudi v Franciji. Dejstvo je, da smo visoko na lestvici funkcionalne nepismenosti. Tisti, ki znajo naj bi učili tiste, ki ne znajo, svetujejo Francozi. Pri nas je veliko krožkov v UZTŽO., res pa je, da je v nekaterih evropskih državah izobraževanje starejše populacije z računalnikom in internetom brezplačno. Take programe financira država. Tudi pri nas bomo morali najti pot in način za taka izobraževanja, še posebno, ker ga premnogi naši upokojenci finančno ne zmorejo. So še druge prednosti obiskovanja UZTŽO. Ob izobraževanju osebnostno rastemo, laže razumemo sebe in svoj položaj vdružbi, večja je možnostzaposljivosti, kar po- meni dejavno delovanje v civilni družbi (Ne v službi.). Pridobivamo umsko vrednost, laže se povezujemo z okoljem. UZTŽO je ne-politič-na, ne-verska ustanova, vsak starejši se lahko vključi v program izobraževanja. Tu prihaja do medsebojnega povezovanja v lokalnem in mednarodnem okolju. Namenjena je izobraževanju, ki nastaja iz potreb in predlogov želja starejših slušateljev. Pridobljeno znanje, oplemeniteno z osebnimi izkušnjami, lahko prenašamo na svoje domače. Otroke, vnuke, sorodnike, vsredino, kjerživimo. Polnimo našo vedoželjnost, gradimo mostove med generacijami, pomagamo sebi in okolju. Žlahtnost znanja resnično zablesti, ko je teorija zlita z izkušnjami iz prakse. Vključujemo se v vse pore našega okolja, skrb za zdravje, šport, kulturo, vse to povežemo z dodatno pridobljenim znanjem. Nismo breme nobene družbe. Smo ljudje, ki veliko pomagamo tudi mladim, saj preneka-teri tolar od pokojnin zaide v žepe mlajših, kar je tudi družbeno koristno ob nezaposlenosti mlajših. Dopolnjujmo svoje znanje, sklepajmo in utrjujmo prijateljske vezi, poglabljajmo naše dejavnosti povezovanju med vsemi starostnimi skupinami. Kdaj bo vpis v Univerzo za tretje življenjsko obdobje, bo objavljeno v Glasilu občanov. Iz gradiv za CIK in UTŽO Pavlina Hrovat BREZBRIŽNOST BREZ PRIMERE Kako se (ne)gradi kanalizacija na Mirni Pred približno štirimi leti je projektant dobil nalogo posneti teren na lokaciji Roje od občinskih gradbenih parcel do čistilne naprave. Posnetek naj bi služil za izvedbo kanalizacije. Tedaj seje v posel vključila Komunala Trebnje, ki je zahtevala položitev dvocevnega sistema kanalizacije (ena cev za fekalne, druga za meteorne vode). Tak način odvodnjava-nja baje zahteva evropska skupnost, čeprav tegatedajšenibilovobčinskem odloku. Prav zato seje pričetek del zavlekel za nekaj let, saj je predračun stroškov izkazal nekajkrat višjo ceno izgradnje kanalizacije, Lastnik gradbenih parcel na Rojah je Občina. Pogoj za prodajo teh parcel interesentom je seveda urejena infrastruktura. Del te je tudi kanalizacija. izvedbo projekta jeObčina zaupala Komunali Trebnje, ki je za posel pridobila podizvajalca KPL d, d. - Družbo za gradnjo in vzdrževanje cest, zelenih površin ter inženiring iz Ljubljane. Brez vednosti Krajevne skupnosti je izvajalec del 31. maja pričel dovažati potreben material (cevi) ob stanovanjskem bloku št. 54. Šele po številnih urgencah krajanov in vodstva KS so od občinskega organa dobili odgovor, čemu bo služil deponirani ogromen kup cevi in ostalega materiala (kontejner). Izvajalecjepričelzgradnjo kanalizacije. Toda kako? Z rušenjem ulice Roje in to brez obvestila stanovalcem blokov (6) in lastnikom 13-ih stanovanjskih hiš, ki jim je ta ulica edini možni dostop (dovoz) do stanovanj. Izvajalec del ni poskrbel za vsaj zasilen obvoz, tako da bi stanovalci lahko pripeljali domov. Čakanje na dobro voljo bageristovin ostalih delavcev, da bi stroje občasno umaknili stra-se je bilo nevzdržno, nezadovoljstvo krajanov pa zelo veliko. Zaradi počasnosti in napak pri izgradnji cevovoda in priključevanja so se zgodile poplave v kletnih prostorih bloka, stanovalci pa so protestirali, zaradi velikega zapraševanja bližnjih stanovanj in okolice. Očitno izvajalec del (Komunala) skupaj s podizvajalcem (KPL d. d.) nista dorasla prevzetemu poslu, vrednega skupaj petdeset milijonov SIT, saj so tudi krepko zamujali z roki. Investitor (Občina) je tako spet opravil polovično delo, saj kanalizacija še lep čas ne bo služila svojemu namenu. Tudi še ni položena do omenjenih parcel. Vse se konča pri denarju! D. Z. ROBERT HLADNIK, NOVI MIRNSKI ŽUPNIK Oktober bo prinesel spremembe na področju vodenja krajevne skupnosti, avgust pa je prinesel spremembe pri vodenju naše župnije. Po štirih letih seje poslovil župnik Gregor Kunej, kije sedaj na škofiji zaposlen kottajnik medš-kofijskega odbora za mladino. Na njegovo mesto pa je škof imenoval Roberta Hladnika, ki je v mirnskem župnišču sicer živel že vse od lanskega julija, a je bil župnik na župniji Dole pri Litiji. Kot pravi sam, ni niti pomislil, da bo ostal na Mirni kot župnik: »Če bi kdaj resno pomislil, da bom ostal, bi se vtem času bolj vključeval v župnijsko dogajanje«. Osnovno šolo je dokončal vlržiču na Gorenjskem, srednjo pa v Ljubljani, kjer je tudi študiral. V diakona je bil posvečen pred sedmimi leti, mašniško posvečenje pa je prejel leta 2000. Bilje kaplan vžupnijah Ljubljana - Šentvid, Kočevje in Ljubljana Sv. Križ-Žaie, lani pa ga je nadškof Uran imenoval za župnika na Dolah in ga dodelil vobčasno pastoralno pomoč in nastanitev v mirnskem župnišču. Letos so mu na škofiji poleg dolske dodelili še našo župnijo: »Na nek način sem se ves čas branil, ker so mi ostale tudi Dole. Toda ker je v Sloveniji pomanjkanje duhovnikov, morajo eni pač prevzeti več župnij, drugi pa več škofijskih nalog,« pove po krajši tišini. Še prej pa pojasni, da pri faranih ob njegovem imenovanju ni bilo nobenega presenečenja, on pa je bil »čisto presenečen«. Poleg vodenja obeh župnij je Robert Hladnik zadolžen tudi za katehumenat (t. j. uvajanje v krščanstvo, pripravo odraslih na zakramente) na škofijski in dekanijski ravni, zato ga je v župnišču težko najti, Poudarja, da je zato še toliko bolj pomembno, da se farani pri njem oglasijo med uradnimi urami. Dela mu torej ne zmanjka. Tudi zato so mu na škofiji dodelili pomoč. Ob praznikih in koncih tedna tako izmenično na Dolah in na Mirni mašujeta s Stanetom Kerinom, ki je sicer narodni voditelj misijonskega središča Slovenije in direktor škofijske Karitas Novo mesto, kot duhovni pomočnik pa pomaga pri pastoralnem delu vžupniji Mirna,a neživivžupnišču. Oktobra pa bo k nam prišel edini dolenjski bogoslovec do letos, Sašo Kovač iz Žužemberka, ki bo do konca šolskega leta zadolžen predvsem za delo z mladimi in ministranti. O prihodnosti novi mirnski župnik ne govori rad: »Ne poznam škofovih misli«. A ob tem poudarja, da se bodo še naprej odvijale začrtane stvari. Nekdanji župnik Kunej bos tako pomagal pri obnovi prosvetnega doma, tudi napovedani farni dan bo, treba pa bo še obnoviti stopnice pred cerkvijo ter zamenjati razsvetljavo in ozvočenje v njej. »Preveč si ne upam zastavljati, ker je čas prekratek, urnik prenatrpan,« pravi in dodaja, da se zaenkrat še bolj drži naukov starejših župnikov, ki so radi rekli, da »prvo leto na župniji opazuj in se uči«. Robert Hladnik redke proste ure rad preživi v naravi, stran od vsakdanjih obveznosti, stran od župnišča, čeprav mu je Mirna všeč: »tu se počutim v redu, ker je prijeten kraj, okolica še bolj, lahko bi rekel, da je idilična pokrajina«. Petra Krnc NA MIRNI LETOS ZE ČETRTI ORATORIJ - POVEJ NAPREJ Prvi julijski teden je bil letos na Mirnižečetrtičvzname-njuotroške in mladinske razigranosti. Oratorij - tokrat pod vseslovenskim geslom Povej naprej - je tako po-\\ )) novno združil osnovnošol- ce, srednješolce in študente. Skupaj kar 120 mladih, ki so spoznavali življenje plemiča, ki se je posvetil ubogim. Misijonar Frančišek Ksaver je danes zavetnik vseh misijonarjev. Vodja letošnjega oratorija je bil Matej Zaplotnik, pomagal pa mu je tudi organizacijski odbor MiGradiMo, ki se je srečeval celo leto, vsi animatorji pa so imeli tudi skupinske priprave na enotedensko druženje otrok in mladine. Vsak dan so se na župnijskem dvorišču začeli zbirati že malo po osmi uri. Ob petju himne so ob devetih dvignili zastavo, nato molili jutranjo molitevter poslušali zgodbo o plemenitem misijonarju, potem pa so se zbrali po skupinah in imeli katehezo. Ob pol enajstih so se začele delavnice: športna, novinarska, odpadniki, ustvarjalne dogodivščine, mi ustvarjamo, za najmlajše, igrive vrvice, računalniška in pirografska. Po kosilu je bila na vrsti t. i. velika igra, kjer so otroci tekmovali po skupinah, potem pa so ponje okrog 16-ih prišli starši. V sredo so otroci spoznavali različne poklice Prvo srečanje na gradu - animatorji, otroci in starši so skupaj bansali - gorski reševalec, vojak in misijonar, na parkirišču pred osnovno šolo pa so pripravili tudi simulacijo o varnosti v prometu. Zanimiv pa je bil tudi petkov pohod do Drage pri Šentrupertu, kjer so po številnih dogodivščinah zvečer prespali vtelovadnici tamkajšnje OŠ, naslednji dan pa so ponje prišli starši. Slovesni zaključek je bil tako kot prvo srečanje na gradu Mirna, Namenjen je bil tako otrokom kot njihovim staršem, da skupaj vsaj za nekaj ur podoživijo oratorijsko življenje. Animatorji na poti z gradu v enotnih majicah in z geslom Petra Krnc PREDSTAVITEV ZBORNIKA P. I. R. T. MOKRONOG 2004 V KNJIŽNICI PAVLA GOLIE V TREBNJEM V ponedeljek, 8. maja 2006, je bila vtrebanjski knjižnici predstavitev zbornika P.I.R.T. Mokronog 2004.0 publikaciji so spregovorili založnik Kapus Marko, urednik in strokovni vodja tabora, višji konzervatorZVKDS Dušan Štepec Do-bernik, konzultantza delo arhitektov, asistent na FA Rupert Gole in študentka FA, Alenka Lamovšek, soiniciatorka in udeleženka tabora ter avtorica prispevka o mokronoških gostilnah. Zbornik je pregled in predstavitev dela ter rezultatov Poletnega interdisciplinarnega raziskovalnega tabora Mokronog 2004, kjer je poleg omenjenih avtorjev publikacije sodelovalo še 11 študentov FF in Fain pevska skupina Ragle s svojo vodjo Zvonko Rot, Izbrane raziskovalne vsebine so zajemale tri bogata področja kulturnedediščinevmirnski dolini oziroma Mokronogu z okolico: kapelice in znamenja, gostilne in ljudsko petje ter godčevstvo. Marko Kapus je izčrpno opisal okoliščine in namen nastanka zbornika ter opozoril na nerazumljivo brezbrižen odnos institucij oblasti do kulturne dediščine in raziskovalnih projektov le te. Dušan Štepec Dobernik je predstavil metode in področja raziskovalnega dela na terenu, nanizal zanimive podrobnosti o raziskovanih objektih in ocenil zbrano gradivo kot izjemno bogato osnovo za nadaljnje delo. Rupert Gole je v svojih razmišljanjih o opravljenem dela in pričujoči knjigi povzel pomembnost interdisciplinarnosti tega in podobnih projektov, vlogoin pomen raziskovanja kulturne dediščine in iztega izhajajoča spoznanja kot najdragocenejše vodilo za naš jutri. Alenka Lamovšek je nanizala razloge za svojo veliko motiviranost in udeležbo na taboru in pisanju prispevkov ter obljubila skorajšnjo predstavitev svojega diplomskega dela o gostilnah v Mokronogu, Zaključek pogovora in razmišljanj gostov je izzvenel v skupno sporočilo o nezadostni ozaveščenosti o dragocenosti in poslanstvu, ki nam jo dediščina posreduje. Pobuda o pripravljenosti strokovnega svetovanja, pomoči in promocije vobli-ki predavanj in predstavitev s strani gostov, ki bi jih omogočila knjižnica kot prostor znanja in kulture, je zato neprecenljivo dobrodošla in je ne gre zamuditi. Z gesto, ki so jo gostje prihranili za konec, so dokazali, da izven mračnega polja profane pridobitnosti še vedno in kljub vsemu obstaja etika volje do kulture - ki nima cene. Publikacijo so razdelili med obiskovalce zastonj. Sporočilo je bilo poučno ter vredno zahvale in pohvale. Za Knjižnico Pavla Golie Trebnje Cecilija Žibert Dobrega življenja ne more dati ne ljubezen brez znanja, ne znanje brez ljubezni. I. Andrič PREDAVANJE dr.JOŽETA RAMOVŠA 23. septembra 2006 je bilo v avli Osnovne šole Mirna predavanje, ki ga je organiziralo DU Mirna za vse krajane. Dr. Jože Ramovš je govoril o procesih staranja oziroma, kakšna naj bo kakovostna starost. V preprostih besedah je nizal, da se staramo pravzapravžeod spočetja. Njegove besede so izražale načine, kako naj sami s seboj delujemo, da bo naše staranje lepo, kakovostno. Besede vabijo vdelovanje, aktivnosti, druženje, smeh, kulturno dejavnost, za katero trdi, da je za življenje potrebna kot kruh. Potrebni so pogovori z domačimi, znanci, beseda vzpodbuja k razmišljanju, tke vezi ljubezni, Življenjsko delovanje je nujno, da ne postanemo socialni reveži vfizičnem in psihičnem pomenu. Kdor nima volje, ko ne zmore več moči, opusti dejavnosti in upanje, dr. Ramovš pove, da takemu človeku tudi zdravnik ne more pomagati. Ko občutimo pravo bolezen, je važno, kako jo sprejmemo in občutimo, že samo soočenjez boleznijo in sklep, da hočemo ozdraveti, naredita več kot grenko-kisla zdravila. Ugotavlja, da mnogi resnično zaživijo iz sebe še- Gospoda dr. Jožeta Ramovša pozdravlja tajnica DU Mirna gospa Ivanka Novak le po upokojitvi, Takrat je čas za izpolnitev želja, delati tisto, kar jih je veseli. Dotakne se tehničnega napredka od leta 1850 do 1950, koje vsesplošni razvoj pripomogel, da smo ljudje sedaj bolje oblečeni, obuti, hrane je dovolj in preveč. Spregovori o lepoti slovenskega jezika, kije menda med 3000 svetovnimi jeziki med pet odstotki največjihjezikov sveta, Res, da se Evropa stara, zato bodo šele nove generacije s povečanjem rojstev morale poskrbeti za preživetje kulture, kar ni lahka naloga. Za vsako življenje je potrebno trdo delo, potrpljenje in topli medčloveški odnosi, kar je odlično opisano v njegovi knjigi »KAKOVOSTNA STAROST-socialnagerontologija in gerontagogika« (strokovno preučevanje staranja oseb), ki jo velja prebrati, z vsemi drugimi naslovi. Namesto šopka v zahvalo, so mu člani DU Mirna zaigrali humorno igrico avtorice gospe Slavke Kramer, Bosanska bioenergija, Dr. Ramovš seje prisrčno zahvalil avtorici in nastopajočim, s kratko razlago in poudarkom, daje igrica zelo resnična, izvirna, da razveseli človeka in mu stem polepša čustveno stanje. O kakovostnem staranju lahko preberete v njegovi knjigi Kakovostna starost, katerim lahko dodamo še kar nekaj naslovov knjig dr, Ramovša. Za »VEZI« DU Mirna Pavlina H, KVALITETA IN MEDALJE Tudi letos je bilo popisanega kar precej papirja na račun 44. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma, ki je bil organiziran od 26. avgusta do 1. septembra v Gornji Radgoni. Dober glas Pomurskega sejma se je že pred desetletji razširil prek meja naše države in privablja vse večje in zahtevnejše kupce velikega dela Evrope. Zato ni odveč, če tudi v Krajanu posvetimo nekaj stavkovtej prestižni organizaciji. Iz obsežnega kataloga sem razbral, da so na sejmu prikazali in ocenjevali štiri sklope dejavnosti: 1. Mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov 2. Mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov 3. Mednarodno ocenjevanje sadnih sokov in brezalkoholnih pijač 4. Odprto državno ocenjevanje vin -Vino Slovenija Gornja Radgona N VWOHOW« OttOIlV ' DOLENJSKA Za nas krajane, občane in prebivalce širše Dolenjske je pomembno, koliko smo bili vključeni v navedena »tekmovanja za kvaliteto«, saj je logično, da imamo tudi mi radi vse najboljše. Po pričakovanju v proizvodnji mleka in mlečnih izdelkov v naši sredini ni najboljših proizvajalcev. Vtem segmentu je največ medalj pobrala firma Ljubljanske mlekarne d.d. Za pasterizirano kozje mleko je Sirarstvo in kozjereja Čepon Vincencij iz Stične prejelo srebrno medaljo, V kategoriji mesni izdelki in meso je KZ Krka iz Novega mesta prejela po eno zlato, srebrno in bronasto odličje, pravtako je Litijska mesarija d.d. prejela tri medalje, podjetje Osem d, o. o. iz Sp. Slivnice pri Grosupljem pa se je za raznovrstne paštete okitilo s srebrno in bronasto medaljo. Zelo pomembno za naš kraj je, da so na mednarodni ocenjevalci sadnih sokov in brezalkoholnih pijač prisodili DANI d. d. Mirna za jabolčni sok DAN in DANA - Hruška SREBRNO MEDALJO. Odprto državno ocenjevanje vin je za nas Dolenjce, kot kažejo rezultati, najbolj pomembno. Skupaj je ocenjevalna komisija prejela 472 Branko Kneževič, naš krajan, je v zadnjih letih za pridelavo kvalitetnih vin prejel več medalj vzorcev 39 vrst vini Naši vinogradniki so se kar dobro odrezali. Za sauvignon sta srebrni medalji prejela Jože Pečelin iz Cerkelj ob Krki in Rudolf Celestina iz Zg. Vodal pri Tržišču. Naziv Šampiona za aromatično sladko belo vino imenovan Kolednik Rumeni muškat si je priborila Kmetijska zadruga Metlika, ki je zanj prejela tudi veliko zlato medaljo. Družina Krulc iz Mosteca pri Dobovi je prejela srebrno medaljo za Rumeni muškat. Dolenjski posebnež, sedaj že evropsko priznani Cviček, je dostojno konkuriral že rutiniranim vrstam vin. Zanj so zlate medalje prejeli pridelovalci Miloš Munih iz Novega mesta, Marjan Kralj iz Dobruške vasi, Gregor Štemberger iz Šentjerneja in Žaren vinarstvo, sadjarstvo d. o, o. iz Nemške vasi Leskovec pri Krškem. Srebrne medalje so prejeli Franc Opara iz Trebnjega in Branko Kneževič z Mirne, Kmečka zadruga Krško, Marjan Kralj iz Dobruške ODPr.TO DHŽAVMO OCENJEVANJE VIN gP*- KMETIJSKO - ŽIVILSKI SEJEM 2006 Srebrno medaljo J (Vi#* PIT irn ■ MOU 73A3 »A , ,▼ -..Tfe .------ POMORSKI SFJEM vasi in Anton Ajster iz Krške vasi, ki je srebrno medaljo prejel tudi za renski rizling. Za laški rizling (izbor) je zlato medaljo prejel Gregor Štemberger iz Šentjerneja. Vsi našteti vinogradniki so nagrajena vina pridelali na vinorodnem okolišu Dolenjske. Ocenjevanje vin je letos potekalo po novi 100 točkovni ocenjevalni metodi, ki ga je uvrstila ob bok najpomembnejšim ocenjevanjem v svetu. OPOMBE, KRITIKE 1. Na pločniku ob Preventu, kljub opozorilu v prejšnjem Krajanu, še vedno parkirajo tako, da ovirajo hojo starejšim, invalidom, mamicam z vozički. Pravtako premnogi radi parkirajo na prehodih za pešce. Gospodje šoferji, gospe voznice, niste nikoli le navadni pešci? 2. Cesta Pod logom je ob domačiji Kovačič Drage včasih neprehodna, ker si njene koze in pujs na cesti naredijo spalnico, gospodinja pa jim hrano strese tudi na cesto. Naj vendar nekdo ukrepa, ker koze narede veliko škode. 3. Mladi, ki se zbirate pri spomeniku na Rojah in pri domu Partizan, prazne steklenice in čiki sodijo v koše za odpadke. 4. Psi: še vedno nekaj psov kroži svobodno, tiste pa, ki jih vodijo na povodcih, spuste na zelenice ali k spomeniku na Rojah. Zaradi pasjega uriniranja se suše mlade ciprese. Lastniki kužkov, prav bi bilo, da bi soprispe-vali za nabavo novih cipres, prav bi bilo, da iztrebke vaših štirinožnih prijateljev pospravite in odvržete vsmeti, kamortudi spadajo. 5. Opeka pri Zabršci že na leta leži in kazi pogled in prehod, Tisti, čigar je, naj poskrbi za urejenost oziroma naj jo vendar že porabi ali proda. POHVALA 1. Mladi, ki se srečujejo v stavbi nekda- nje LT, so precej delavni. Urejajo notranjost in tudi okolico očistijo. Radi bi nova okna, za kar bi tudi sami prispevali. Zaslužijo si, da se jim prisluhne in stavbo opremi s petimi novimi okni. ZAHVALA 1. Letošnje poletje je dobro grelo in suša je trkala na njive... Tudi cvetje na cvetličnih gredah bi umrlo, pa so prijazni krajani dali vodo, da se je cvetje lahko zalivalo. Topla zahvala gre gospodu Janku Urbiču, gospema Pavli Bužan in Mariji Camloh, mladim in starejšim gasilcem. KS RAZSTAVA OB SVETOVNEM DNEVU ROMOV 31. marca 2006 je bila v Trebnjem letošnja osrednja prireditev ob Svetovnem dnevu Romov. Knjižnica Pavla Golie je za to priliko postavila spremljevalno razstavo, izbor knjižničnega gradiva in spletno dostopnih informacij o Romih in za Rome, ki ga hranijo slovenske knjižnice, Izbrano gradivo je predstavilo strokovne in leposlovne publikacije na različnih medijih, ki bodisi raziskujejo romsko življenje, zgodovino in socialni kontekst ali so njihovi avtorji Romi. Trebanjska knjižnica ima vsvoji lokalni bazi večino slovenskih publikacij z omenjeno tematiko na voljo uporabnikom za izposojo. ŽE SKORAJ ZBUJENA »SPEČA LEPOTICA« PRIČAKALA PRINCESKE, VOJŠČAKE IN POROČNI OBRED Speča lepotica je obnovljeno grajsko poslopje nad Fužino. Ljudje iz raznih krajev Slovenije in tujine jo radi obiskujemo, to, na pol zbujeno, na pol dremajočo graščino. Otroci vrtca Zelena jama Ljubljana, skupina Ovčke iz enote Selo, so v letošnjem juniju obiskali grad. Skozi vse leto so se pogovarjali o gradovih na Slovenskem, vsak mesec kakšnega obiskali, za zaključek leta pa so se s starši in vzgojiteljicama pripeljali na Mirno. Pred grajskim obzidjem so deklice preoblekli v princeske, dečke pa v vojščake s sabljami in kopji. Vajkard Valvasor, ki ga je zaigral svobodni umetnik Senijo Jezernik. Mladima je izrekel dobrodošlico v pristnem jeziku Valvasorjevega časa. Zvoki violine Gorazda Laznika so svečanost dopolnili z melodijami nekega časa, kije ostal nekje med krošnjami grajskih dreves. V prisotnosti matičarke, gospe Tadeje Merkun in gospoda Marka Kapusa, sta si mlada dva obljubila sožitje, ljubezen, zvestobo, Katja in Dejan sta srečna, da sta uspela svojo civilno poroko opraviti v Speči lepotici. Polna Skupina princesk in vojščakov: sestavljajo jo otroci skupine »Ovčke«, oddelek Sela, vrtec Zelena jama iz Ljubljane Sprevod je v parih prispel s prižganimi svečami na grajsko dvorišče, kjer so jih že čakali starši. Dr. Marko Marin jih je popeljal v stavbo, ki so jo malčki z zanimanjem opazovali. Da bi bil obisk res grajski, so poiskali skriti zaklad in zaplesali četvorko. Med grajskimi arkadami so imeli tudi delavnice, za konec pa so dr. Marinu na glavo posadili papirnato krono. Za malčke in spremstvo so dobro poskrbeli v gostilni Kolar. Ogled sta organizirali in otroke spremljali vzgojiteljica Marjana Celestina in pomočnica vzgojiteljice Nina Golobič. Komaj je potihnil otroški živžav, so se na gradu začele priprave za izvedbo prvega poročnega obreda, Med kamnitimi stenami, na vrhu palacija sta v Spominski sobi Eme Krške sklenila skupaj potovati skozi življenje Katja Jevševar in Dejan Končina. Celotna grajska stavba z dvoriščem je dihala v cvetnih aranžmajih, vonj dišečih svečk je poglabljal veličino dogodka. Soba Eme Krške, prirejena v starem stilu, zavese, pentlje, cvetje, med gosti pridih ljubezni. Mladi par, ki sta ga spremljala dva konjenika, je pozdravil sam grajski gospod, baron Janez sta zahval gospodu Marku Kapusu, kije pomagal pri dovoljenju, Nataši Robek in sestri Janji za cvetlične aranžmaje in drugo urejanje, gospodarju, dr. Marku Marinu in konjenikoma. Zahvala velja tudi baronu Valvasorju, violinistu Gorazdu ter natakarjema. Katjina in Dejanova pot do izreka obljube je vodila med pentljami, ogromnimi šopki, dopolnjenimi s kresnicami, ki naj na Katjino in Dejanovo pot natrosijo mnogo semen sreče. Poroka prvega para na Mirnskem gradu iskrene ljubezni in povezanosti. Čestitke in željetudi v imenu KS in uredniškega odbora Krajana. Oba dogodka sem za vas opisala Pavlina Fi. KONCERTNI VEČER ZBORA ZIMZELEN Prvi petek vjunijuje biloživahno nagradu. Krajevna skupnost Mirna je pripravila prireditev v čast krajevnemu prazniku, ki ga vsako leto obeležujemo 6. junija v spomin na dogodke med drugo svetovno vojno. Dvorana kneginje Eme je tisti petek gostila maloštevilne krajane, ki so se z udeležbo na koncertnemu večeru poklonili prazniku. Ženski pevski zbor Zimzelen pod vodstvom Staneta Pečka in njihovi gostje, ansambel ustnih harmonik Veseli kosci iz Domžal ter Marjan Urbanija na ustni harmoniki in pesmi Matije Cerarja so pričarali prijeten večer, nekaterim tehničnim težavam in mrazu navkljub. Med drugim so najzaslužnejši krajani dobili priznanja KS Mirna. Med posamezniki je priznanje za dolgoletno urednikovanje krajevnega glasila Krajan in za svoje pronicljivo novinarsko delo dobil Dušan Zakrajšek. Med društvi je letos priznanje dobila Lovska družina Mirna, ki že šest desetletij skrbi za varstvo okoliške narave in vodi številne akcije, s katerimi želijo zagotoviti, da bodo gozdovi še naprej ostali dom živali. Priznanje je v njihovem imenu prevzel predsednik lovske družine. Stane Smolič. V zahvalo za dosedanja prizadevanja in za spodbudo za naprej pa so priznanje krajevne skupnosti Mirna med delovnimi organizacijami podelili Obrtni zadrugi Unitehna, ki seje iz Trebnjega na Mirno sicer šele preselila, a seje že dejavno vključila v kraj. Priznanje je prevzel direktor podjetja Boštjan Kolenc. Letos prvič pa so podelilitudi naziv častnega krajana Krajevne skupnosti Mirna. Za 44-letno obnavljanje gradu Mirna, ki mu sam pravi Speča lepotica, je naziv prvega častnega krajana pripadel doktorju Marku Marinu. Ta je vsvojem zahvalnem govoru izpostavil predvsem dejstvo, da gradu ni obnavljal sam, ampak mu pri tem ves čas pomagajo tudi drugi. Dejal je, da je on le pobiral nešteto kamenčkov in jih potem vgradil v mozaik, ki počasi dobiva svojo pravo podobo. Tudi s tovrstnimi prireditvami se grad Mirna prebuja, le Mirnčanov, ki bi se prebujali z njim, je včasih premalo. Petra Krnc POMLADNI SMEH V DVORANI TVD PARTIZAN Letošnja pomlad je v dvorano TVD Partizan prinesla kar dve gostujoči gledališki skupini, Prva je prišla izZaloga pri Ljubljani, druga pa z Otočca. Če sije komedijo Pedra Calderona de la Borce, Dama škrat, ogledalo le malo ljubiteljev odrske umetnosti, pa je bila dvorana med komedijo Marjana Marinca Poročil se bom s svojo ženo presenetljivo polna. KUDSvoboda Zalog seje predstavil z baročno komedijo s pridihom kriminalke. Tekst v verzih zna biti sicer precej naporen - tako za gledalce kotza igralce-a de la Barca je mojsterjezi-ka. Gre za preprosto zgodbo, s pričakovanimi zapleti in razpleti, verz pa da poseben čar, ki sicer enostavno zgradbo drame popestri. Predvsemje Dama Škratsituacijska komedija, ki spravlja v smeh nezahtevnega gledalca. Zgodba se dogaja v Madridu leta 1624. Na obisk k don Juanu Toledskemu sta prišla dva popotnika - don Manuel in njegov služabnik. V bitki pri Piemontu je namreč don Manuel rešil težko ranjenega don Juana in skrbel zanj dokler ni ozdravel, sedaj pa ga je don Juan povabil da stanuje v njegovi palači, kjer živi tudi njegova sestra, sicer vdova. Pričakovano se med don Migue-lom in vdovelo sestro Gledališka skupina KD Otočec nam je pred prvomajskimi prazniki na oder TD Partizan prinesla polno košaro smeha s komedijo “Poročil se bom s svojo ženo” KONCERT SKUPINE CANTAMUS Vokalna skupina Cantamusje prvo soboto v juliju na gradu Mirna pripravila samostojni koncert z naslovom 'Pridi, polepšaj mi ta dan'. Skupina deluje v različnih zasedbah že osem let - od prve sta ostali le še najstarejši članici, ki sta že zaključilitudi šolanje, Diplomirana medicinska sestra Katja Podlogar in psihologinja Mateja Gorenc. Obe sta se skupini pridružili zaradi ljubezni do petja, v njej pa ostali zaradi prijateljstva. Ljubezen do glasbe je najpomembnejši razlog, da sta se skupini pridružili še zdaj že študentka novinarstva, Mateja Ramovš, in bodoča študentka slovenskega in češkega jezika, Manca Podlogar. Obema je glasba pomemben del življenja. Sedanja zasedba deluje slabo leto in pol, odkar se jim je pridružil edini fant v skupini, študent elektrotehnike, ki s kitaro skrbi za glasbeno spremljavo, Lovro Jevšek. Na vajah, ki se zaradi neobveznih klepetov pogosto zavlečejo dolgo v noč, se srečujejo enkrattedensko. Uradno vodje skupine nimajo, ker se o vsem - tudi o pesmih, ki jih bodo peli - odločajo skupaj. Kriterij je predvsem všečnost pesmi, velik pomen pa dajejo tudi besedilom, Nekaj časa so nastopali brez imena, potem pa so ga našli. Cantamus izhaja iz latinščine, pomeni pa Pojmo - torej tisto, kar najraje delajo, Sprva so peli pretežno cerkvene pesmi, kasneje seje njihov repertoar širil tudi na posvetne. Vse pesmi pojejo tri- oziroma štiriglasno, za aranžmaje pa poskrbijo sami. Od približno 10 avtorskih pesmi jim je najljubša čisto sveža Jutro na dlani, s katero so tudi odprli mirnski koncert. Grad M i rna je ta krat prvič gosti I tovrstno g las-beno prireditev, skupina iz Šentruperta pa ga je izbrala ravno zato, ker so želeli malo zamenjati okolje intudi s svojim petjem prispevati k prebujanju Speče lepotice. Na nek način jim je to gotovo tudi uspelo. Petra Krnc ZGODBA O DON KIHOTU V DVORANI KNEGINJE EME Skupina Festival Brežice je 14. julija na gradu Mirna v slavnostni dvorani kneginje Eme, pripravila koncert glasbe za Don Kihota. Španski umetniki, skupina Orphenika lyra, so predstavili glasbo iz časa plemenitega viteza Don Kihota iz Manče in skladbe, kijih omenja Cervantesovo delo iz druge polovice 16. stoletja. Renesančni umetnikje živel razpet med vladavinama cesarja Karla V. in Filipa III., v času, ki predstavlja eno najplodnejših epoh v razvoju španske glasbe. Zgodba viteza, ki se je boril z mlini na veter, misleč da so velikani, odmeva še danes. Je zgodba, o kateri vsi veliko, če že ne skoraj vse, vemo. Redki pa so roman tudi prebrali in splete posebna povezanost, ki za sabo prinese številne - predvsem smešne - zgode in nezgode. Igralci so bili vsvojih vlogah precej prepričljivi, sicer redki obiskovalci pa po koncu zadovoljni. Pred prvomajskimi prazniki pa je v TVD Partizan smeh prinesla Gledališka skupina KD Otočec, ki jo je v goste povabil KUD Klas. Zgodba o mladem zdravniku in njegovi ženi temelji predvsem na besedni komiki. Pozornemu poslušalcu in gledalcu tako smeh zagotavljajo iskrivi dialogi, sem in tja pa tudi neprijetne komične situacije. Po vseh peripetijah med ločencema, ki še vedno živita v skupni, le napol pregrajeni sobi, se - pričakovano - slvari razpletejo kar najbolje za vse vpletene in srečen konec je povsem pričakovan. Vse pohvale veljajotudi tokrat igralcem, ki so bili pod režisersko taktirko Zdenke Dragman (ki je sicer odigrala tudi eno od vlog) usklajeni in prepričljivi. V imenu vseh obiskovalcem pa zahvala velja tudi Krajevni skupnosti Mirna, ki je omogočila, da so si številni obiskovalci predstavo ogledali brezplačno kot darilo pred bližnjim praznikom. Petra Krnc uživali v pripovedovanju in zgodbah, kijih je vitez doživljal, ko se je boril za ljubezen svoje Dulcineje. Cervantes je vsvoj roman poleg zgodb vpletel številne romance, sonete in tradicionalne španske pesmi, pomemben elementtakrat-ne umetnosti pa so tudi plesi, ki jih v delu ne manjka. Številni so na gradu Mirna v interpretaciji priznanih španskih glasbenikov, sicer specialistov za srednjeveško glasbo, doživeli bogato pričevanje ljudske dediščine tistega obdobja. Izvrstni španski glasbeniki Jordi Domenech, Fernando Paz, Rami Alqhai, Alvaro Garrido, Jose Miguel Moreno, Victor Benede so očarali poslušalce s podajanjem usklajene zvočnosti dvorne glasbe iz časa Karla V. in zgodbe o posamezniku, ki je živel v svojem svetu, da bi se lahko soočal s svetom, v katerem so živeli vsi drugi. Tudi to, da je don Kihot govoril v svojem maternem jeziku, ni zmanjšalo čara dogodku, Kvečjemu še večji in intenzivnejši je bil, Petra Krnc O EKSKURZIJI ZGODOVINSKEGA KROŽKA DU MIRNA »TVOJ POTJEVOGLEJ ...............J TJE DO PATRIARHA, DA POSVETI TE MAŠNIKA, DUŠ VARHA.« (F. Prešeren: Krst pri Savici - 44.verz) Zgodovinski krožek Mirna je tudi letos, ob zaključku 2. letnika študija zgodovine, organiziral poučen in zanimiv izlet na področje, kjer se je stoletja branila naša zahodna narodnostna meja, Poleg članov zgodovinskega krožka so se izleta udeležili tudi drugi upokojenci, ki jih zanima naša preteklost. Skupaj nas je bilo 38. Naš cilj je, da tudi na ta način spoznavamo svoje korenine, preteklost, da bi laže razumeli o zgodovini Langobardov, so tukaj na meji Furlanske ravnine Slovenci v številnih bitkah branili narodnostno mejo in jo večinoma tudi ubranili do danes, Tako smo v prvem delu predvidoma tri ure namenili razlagi dr, Marina, ogledu in spoznavanju arheoloških in umetnostnih spomenikov. Najprej smo si ogledali NACIONALNI ARHEOLOŠKI MUZEJ ČEDAD, kjer je na ogled bogata zaloga zgodovinskih ostalin. Poseben vtis naredijo izdelki zlatarske obrti Langobardov. Razstavljeni zgodovinski eksponati dajejo sliko in odgovor na celotno zgodovinsko dogajanje na tem področju od antike do danes. Nadaljevali smo z ogledom kapele TAMPIETO LANGOBARDO, Tu smo lahko videli na različnih sedanjost in prihodnost. Ne nazadnje pa je pomembna tudi družabnost. Za strokovno vodstvo smo zaprosili prof. dr. Marka Marina, našega rojaka in najbolj kompetentnega strokovnjaka s tega področja. Pripravil nam je maksimalno zgoščen program, ki ga je še moč unovčiti v enem dnevu. Za tehnično - logistični program pa je poskrbel predsednik DU Mirna g, Tomaž Povšič, ki je vzorno pripravil prijetno potovanje in lep zaključek. Po načrtu dr. Marina smo spoznavali na tej ekskurziji dva sklopa (lokaciji) zgodovinskih dogajanj. Najprej smo želeli spoznati zgodovinski pomen in vlogo mesta ČEDADA (italijansko CIVI-DALE) in njegovih zgodovinskih, arheoloških in umetnostnih spomenikov. Začetki tega mesta segajo daleč nazaj v keltsko-venetsko obdobje, Njegova zemljepisna lega mu omogoča nadzor nad vrati med Balkanom in Italijo. Dr. Marin pravi, da je to središče Evrope, križišče štirih civilizacij. Njegov položaj ob stiku Julijskih Alp in Padske nižine mu je omogočal vlogo branika ob selitvah ali vojnih pohodih. Tukaj, ob robu Furlanske nižine, so se lomili že v antiki napadi hunskih, germanskih in kasneje tudi slovanskih navalov in pritiska v času, ko so si tudi naši predniki izbojevali svoj prostor pod soncem. Kot sledi iz zapisov Pavla DIAKONA primerkih nastanek, razvoj in medsebojne vplive različnih civilizacij in kultur, V tej kapeli smo tudi poskusili »razvozljavati« takoimenovani »TROPLET« in »KAROLINŠKI VOZEL«, kar pa nam zaenkrat še ni uspelo, čeprav nam je dr. Marin to skrivnost nekajkrat pojasnil. Zaenkrat ostaja to za nas enigma do naslednjega obiska. Ogledali smo si ČEDADSKO KATEDRALO oz. stolnico, ki daje na ogled številne arhitekturne umetnostne rešitve. Kolikor nam je dovoljeval čas, smo ga uporabili za ogled »HUDIČEVEGA MOSTA« in ogled mesta, ki je obnovljeno po potresu povsem v prejšnjem stanju. Drugi del našega obiska smo nadaljevali vcca 60 km oddaljenem OGLEJU. Že vzačetku nas nekoliko preseneti, v primerjavi s Čedadom, ki je ohranil svojo srednjeveško podobo, da so v Ogleju od antično - srednjeveškega mesta ostali le redki arheološki in umetniški spomeniki. Mesto Oglej (italijansko AQUILEIA) je bilo ustanovljeno kot rimska kolonija s 3000 latinskimi koloni leta 181 p.n.št.Ciljje bil nadzor nad Kelti na prostoru med Alpami in Jadranskim morjem, V času cesarja AVGUSTAje bilo glavno mesto za velik del slovenskega ozemlja in Istre. Kasneje, v času rimskega prodora na Balkan, je bil glavno izhodišče, Iz Ogleja so vodile tri glavne poti: - prva v noriško - alpski prostor, v Arguntum in naprej v Retio, - drugaprekoTrsta, Pulja,Trsatain naprejvsavsko metropolo Sisak(Siscio), - tretja pa je vodila preko Vipavskega-Hrušice, Emone, Celeje na Ruj (Petovio) in naprej v Pano-nio. Že vzgodnjem srednjem veku je mesto doživelo večkratna opustošenja, ki sojih povzročili Mar-komani, Kuadi in Huni pod vodstvom Atile, Včasu krščanstva je že zgodaj poleg posvetne oblasti dobilo pomembno vlogo pri pokristjanjevanju. Vtem pogleduje pomembno tudi za nas Slovence, kajti večji del današnje Slovenije je po 1,802 z odlokom Karla Velikega prišel pod cerkveno oblast OGLEJSKEGA PATRARHATA in s tem tudi imel odločilno vlogo pokristjanjevanja Slovencev južno od Drave. Po koncu langobardske dominacije je oglejski patriarhat zapadel pod karolinški oz. frankovski vpliv in s tem tudi misijonsko delovanje med poganskimi Slovani, Moč oglejskega patriarhata je v tem prostoru v času od 9. stol, pa vse do njegove ukinitve 1.1509 zapustila tudi za nas pomembne sledi. O moči in vsestranski politični in cerkveni oblasti znotraj svetega rimskega cesarstva pričajo mnogi zgodovinski, arheološki in umetnostni ostanki, od katerih je vsekakor na prvem mestu krščanska bazilika (posvečena Devici in sv. Mohorju in Fortunatu), ki je bila večkrat porušena in spet obnovljena. Prevladujočje vpliv iz časa patriarha Poppona. Posebno vrednost kot zgodovinska zakladnica umetnosti imajo ohranjeni ostanki starokrščanskega mozaika in še mnogi drugi dragoceni arheološki ter umetnostni spomeniki, ki pa jih laično izobraženi in v časovno tako kratkem času nismo bili v stanju dovolj zaznati. Naš vodič dr, Marin nam je natrosil še in še zanimivosti, a jih nismo mogli vseh »registrirati«. Med njimi tudi takozvano uporabo triangula-cijskega principa pri arhitektonskih rešitvah prezidave bazilik, ki je prav tako za nas ostala neznanka do naslednjega obiska, Od množice zgodovinskih spomenikov na prostem kot n,pr. ostanki amfiteatra itd., ki pričajo o veličini mesta Ogleja, smo si v razpoložljivem času lahko ogledali ie še ostanke rimskega foruma, pristanišča ter še nekaj drugih. Čas nas je neusmiljeno priganjal. Le še skupno »gasilsko« fotografiranje pred baziliko ter avtobusni panoramski ogled mesta Gradežs polnimi lagunami, ki so vse zasedenesplovilituristov. Lepo, vendar ni prilagojeno za naše žepe. Še najkrajši prevoz v Slovenijo - Vrtojba pri Gorici, kjer se je zgodilo še zadnje dejanje enodnevnega obiska na zgodovinskih tleh. Turistični obisk pri znani družini R.velike vinske kleti ter bogate domače turistične ponudbe pa ni več del nujnega poročila o užitkih in vtisih v tem gostišču, Stem pa smo zaključili tudi načrt izobraževalnega programa našega zgodovinskega krožka za šol. leto 2005/06. Jeseni pa spet nasvidenje! Animator Rudi Žibert ZANIMIVOSTI MIRNSKE DOLINE Pogled nazaj v čas po dobi pokristjanjevanja Slovencev v 9. in 10. stol. - čas uvajanja fevdalizma Velika frankovska ekspanzija proti jugovzhodu, ki sta jo izbojevala vladarja majordom Pipin Mali in nato Karel Veliki, frankovski kralj od 1.768 - 800, od 1.800 pa do svoje smrti 1.814 pa cesar svetega rimskega cesarstva, je bila ta frankovska širitev končana. Kot njene glavne faze lahko štejemo najprej podreditev in priključitev langobardske države po zadušenem uporu I. 774. Dvanajst let zatem I, 788 je Karel Veliki odstavil zadnjega bavarskega plemenskega vojvodo Tasila lil. S tem je podvrgel svoji oblasti poleg Bavarcev tudi Karantance in končno je v takozvanih »avarskih« vojnah tako usodno porazil Avare, da se niso več pojavili kot pomemben zgodovinski dejavnik.,V zadnjih bojnih pohodih proti Avarom, ki jih je vodil že Karlov sin Pipin koncem 8. stol., je sodeloval tudi slovenski knez »Vojnomir Slovan« Karniolski (Wojnom-yrusSllavus).' Z omenjenimi vojaškimi in političnimi potezami seje frankovska država zelo razširila proti jugu in vzhodu. Vzadnjem pohodu proti Avarom je sodelovalo tudi več škofov, med njimi oglejski patriarh Pavlin in salzburški škof Arno, z namenom pripraviti smernice pokristjanjevanja preostalih Avarov in tistih Slovanov, ki so bili dotlej vključeni vavarsko državo, Z zmago nad Avari pa seje odprla velika možnost kolonizacije Panonije, tako Karantancev kot Nemcev. Zaradi težav z obvladovanjem tako obsežne države je že Karel Veliki sprejel nekaj pomembnih državno-upravnih ukrepov, Korenita državna reforma pa je bila uresničena po smrti Karla Velikega. Na državnem zboru v Achenu I. 817 je bila sprejeta »prva delilna pogodba«2 o delitvi cesarstva med sinove cesarja Ludvika »Pobožnega«. Uresničevanje te pogodbe pa je povzročilo takojšen upor v Spodnji Panoniji (Sisak). Pod vodstvom Ljudevita Posavskega, kateremu so se pridružili še Karantanci in Karniolci (Kranjci)3Ta obsežni upor je bil zadušen šele po več letih. Sodelovanje karantanskih Slovencev vtem uporu je imelo za Slovence usodne posledice. Karantanija je poslej izgubila status avtonomne-va-zalne kneževine in postala navadna enota frankovske države, to je grofija. Dotedanjega slovenskega voljenega kneza je zamenjal nemški grof. Frankovski kralj pa seje polastil vsega uporniškega ozemlja, ki gaje nato delil frankovskim fevdalcem. To pa je pomenilo tudi konec slovenske samostojnosti.4 Frankovska oblast je imela že od začetka osvajanja dežel in širitve države tri glavne cilje. Najprej pokristjanjevanje podrejenih ljudstev. Drugi cilj je bil zamenjava poprejšnje gentilne-rodovne ureditve z novim frankovskim fevdalnim redom. Končni cilj pa je bil izničenje domačega plemstva in zamenjava z germanskim ter kolonizacija in postopna germanizacija. Na državnem zboru v Achenu I. 828 je vladar naših-slovenskih pokrajin (grofij) Ludvik Nemški z novo upravno reformo ponovno reorganiziral državno upravo. Odstavil je furlanskega krajišnika Balderika in razbil njegovo marko na štiri nove grofije in na čelo teh grofij postavil nemške grofe. Obenem pa je s tem zamenjal dotedanjo plemensko ureditev. Sto delitvijo pa je bila ustanovljena nova, za Slovence pomembna enota-»grofija ob Savi«, ki jo štejemo za prvo predhodnico kasnejše dežele Kranjske.5 Se- ve- da je navedena upravna reforma imela tudi pozitivne učinke. Ampak realno je predpostavljati, da so naši predniki te velike spremembe doživljali kot breme. Kajti najprej so se morali odreči stare poganske vere. Sedaj pa so morali »pozabiti« še svoje stoletne navade in postave ter sprejeti zahteve tujerodnih zemljiških gospodov. Fevdalni red, ki so ga uvajali Franki, seje izoblikoval že pred Karlom Velikim. Temeljil je na predpostavki, da je zemlja od boga dana kralju (cesarju). Vendar lastninska pravica ni bila v rokah enega človeka6,7 Delila seje na več stopenj »višjega« in »nižjega« lastništva. Tako je bila kmetija, ki jo je obdeloval kmet, v istočasni posesti njegovega zemljiškega gospoda in vladarja. Fevdalni družbeni red je imel štiri hierarhične stopnje: najvišji vladar (kralj), visoko plemstvo (cerkveno-posvetno), nižje plemstvo in podložniki.8 Vladar je lahko delilzemljosvojimvazalom-fevdalnim veleposestnikom vtrajno lastzdedovalno pravico ali v časovno omejen fevd. Le-ti fevdalci pa so dajali zemljo v obdelavo za svoje potrebe in za dajatve svojim podložnikom (tlačanom). Vtem času je bila zemlja skoraj edino bogastvo in njeno obdelovanje najpomembnejši vir preživljanja.9 Zemlja je bila razdeljena na veleposestva v fevd zemljiškim gospodom in cerkvenim ustanovam. Veleposestva zemljiških gospodov so se delila na dva dela, Manjši del je ostal pri gospodovem dvoru (pridvorno gospodarstvo), ki so ga za gospoda obdelovali hlapci in podložniki vobliki predpisane tlake. Večji del za poljsko obdelavo uporabnega zemljišča pa je fevdalec razdelil na kmetije, ki so jih obdelovali njegovi podložniki za svoje preživetje in za izpolnjevanje naturalnih daja-tevfevdalcu (desetina). Kmetije so bile lahko podrejene zemljiškemu gospodu posamič ali povezane v soseske - vasi. Temeljna gospodarska podlaga-enota je bila torej kmetija. Znanih je več vrst kmetij (huba): kraljeva, bavarska,slovenska, hlapčevska itd. Vendar še danes ni dognan izvor in točna velikost posameznih naštetih kmetij.10 (vstaviti shemo hierarhične strukture feda-lizma) Prehod na nov fevdalni red, kije kmetu jemal tudi osebno svobodo, gotovo ni bil neboleč. Kajti bilje vsiljen, čepravgospodarsko naprednejši in učinkovitejši od prejšnjega gentilnega reda." Najtežjeje bilo za avtohtone Slovence, ki so tod prebivali že več stoletij in gospodarili po staroslovenskem rodovnem pravu. Medtem pa so kolonisti, ki so jih fevdalci priseljevali iz nemških dežel, laže sprejemali nov od fevdalcevzahtevani red.12 Vladarji so si z zmagovitimi vojnami, družinskim povezovanjem in na druge načine prilastili ogromne površine obdelane in neobdelane (gozdovi ipd) zemlje. To zemljo so vladarji dajali plemstvu, cerkvenim ustanovam in novopečenim zemljiškim gospodom v fevd ali pa v alod, to je v dedno last z možnostjo prodaje.13 Vladarji sodelili zemljo zemljiškim gospodom s takozvanimi »darovnicami« skupaj s tam živečimi podložnikLživalmi in vsem žitjem in bitjem. Zna ne so za Slovence pomembne zgodnje frankovske darovnice, npr, že L 860 je kralj Ludvig Nemški daroval salzburški cerkvi vrsto dvorov v vseh pokrajinah vzhodne prefekture. Cesar Oton je L 973 z dvema darovnicama ustanovil loško gospodstvo škofov iz Freisinga. Kralj Henrik IV. je I. 1017 podaril oglejskemu patriarhu Siegehardu celo grofijo Furlanijo in nato še mejno grofijo Kranjsko. Še nekaj darovnic, ki posegajo v naše kraje: Kralj Henrik II. jel. 1004 nagradil briksenškega škofa Albui-na s svojim posestvom »imenovanim Bled«, ležečim v okrožju imenovanem Kranjska.14 V darovnici iz L 895je kralj Arnulf prevedel Waltu-niju, predniku blažene kneginje Eme, izfevda v alod velike posesti na današnjem Štajerskem in na Kranjskem. Waltuni je imel tudi posest tri kraljeve hube na desnem bregu reke Save15 in grad, močno utrdbo Reihenburg. To ozemlje je ležalo vtakratni marki ob Savi, kije bila predhodnica kasnejše Kranjske. Tako je nastajala mreža zemljiških gospostevs podeljevanjem »kraljeve« zemlje. Kralj je imel razpolagalno pravico deliti zemljiškim gospo- dom vso tisto zemljo, ki še ni bila podeljena. Vladarje na ta način s podeljevanjem »kronske« zemlje plačeval, nagrajeval posvetne in cerkvene vazale za njihovo vdanost, službo, vojne itd. Tako so nastajali centri posameznih gospostev, sprva na že prej nastalih naselbinah, ali pa na novo postavljenih gospodarskih dvorih. Največkrat so to bili gradovi, okoli katerih so se razvila vozlišča gospodarske, upravne, cerkvene in druge mreže. Fevdalna ureditevje bistveno izboljšala izkoriščenost naravnih danosti našega ozemlja ter umestila naše dežele v srednjeveško nemško državo. Obenem pa je odprla pot čedalje večjemu priseljevanju nemških plemiških rodbin na podarjena posestva na slovenskem ozemlju. Najpomembnejši so bili: Babenberžani, Eppsteinci, Spanheimi, Andechsi, Traun-gauci itd, Med njimi pa je bilotudi nekaj takih, ki so izhajali iz starega slovenskega rodovnega plemstva. Najpomembnejša je bila dinastija Breško-selška, katere posesti so segale prav do naših krajev, to je tudi v Mirnskodoiino.,60 tem pa v nadaljevanju. Viri: Skupina avtorjev: Zgodovina Slovencev (št. 2,3,4,5,6,7,8,9,13,14 in 16) P. Štih in v. Simoniti: Slovenska zgodovina (št. 1,4) M. Kos: Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev (št.10) Skupina avtorjev: Svetovna zgodovina (št. 11 in 12) RudiŽibert UPOKOJENSKO SREČANJE PRI LOVSKI KOČI Krajevni praznik naše KS je popestrilo tudi srečanje mirnskih upokojencev, kije že tradicionalno, V zavetju starih smrek ob lovski koči pripravljen veselični prostor. Srečanja, pogovori, šale, smeh. Zakaj tudi ne? Sobotno popoldne, obogateno z glasbo, srečelovom, dobro malico (tudi dietno), za katero je poskrbelo gostišče Pri Francki, srečanje s prijatelji je že lahko povod za razpoloženje. Veselo popoldne je popestril kulturni program, ki gaje s prijetnim glasom povezovala gospa Bariča Kraljevski, Sodelovali so vsi trije pevski zbori DU Mirna, ki jih vodita zborovodkinji, gospe Valerija Rančigaj in Katarina Makor. Udeležencem je lep pozdrav namenil gospod Tomaž Povšič, predsednik DU Mirna. V programujesodelovaltudi literarni krožek »Vezi« z dvema pesmima članic, Ko seje program bližal končuje Anton Kotar, kije predsednik komisije za kulturo, po svoji humorni šegi napovedal »še eno dalmatinsko«, je rekel, »za tiste, ki greste na dopust«. Dalmatinski napev se je razlil med krošnje, upokojenci pa, kot je že v navadi, eni domov, drugi na kratek obisk ali na kavico. In dobro je tako. Potrebno je ujeti vsak lep trenutek, sedaj, ker za prihodnjega ne vemo, kaj skriva. Za »Vezi« DU Mirna Pavlina Fl. Nastop MPZ DU Mirna v Straži Za Mešanim pevskim zborom pri DU MIRNAje že sedem polnih iet delovanja. Zbor ima letno okoli 20 nastopov, tako v kraju kot tudi izven njega. Ena od naših prireditev se imenuje POZDRAV Z MIRNE -...(določenemu kraju). BilismovŠentjernejuna Kozjanskem, Novem mestu. Tržišču, Šentjanžu in celo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tudi letos smo sodelovali na že 8. srečanju upokojenskih pevskih zborov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja v DSO Trebnje v mesecu juniju. Z dobrim nastopom na 4. reviji pevskih zborov društev upokojencev Dolenjske vStraži dne 9. septembra letos smo se uvrstili tudi na Republiško revijo upokojenskih pevskih zborov, ki bo oktobra v Lendavi. Sicer pa vse krajane vabimo na naše prireditve v kraju, ki jih pod imenom ZA MIRNO Z LJUBEZNIJO prirejamo že nekaj let. Naslednja, deveta tovrstna prireditev, bo v prvi polovici novembra. In že sedaj smo prepričani, da bo obiskovalcem všeč, kot so jim bile tudi vse dosedanje. Ljubitelje zborovskega petja vljudno vabimo, da se nam pridružijo. Dobrodošli so upokojenci in tudi »bodoči« upokojenci! Tone Kotar Mirnski pevski zbor Zimzelen v Pliskovici na Primorskem Tudi letošnje poletje smo bile s pesmijo v gosteh na Primorskem, kjer smo se poklonile spominu velikega zbiralca ljudskega blaga Karla Štreklja in razveselile prijazne domačine. Z nami sta bili še instrumentalna skupina Tihožitje in ljudska pevka Marija Jerele. Da se imamo na vsakem takem gostovanju lepo, ni potrebno posebej omenjati, še sploh pa, ko je koncert za nami in popustijo stroga pravila našega spoštovanega zborovodje Staneta Pečka. Naše povabilo vsem mladim ženam in dekletom, ki imajo posluh in rade pojejo, pa še vedno velja. PIKNIK V BRUNI VASI DROBNE 15. julija je bil organiziran zdaj že tradicionalen piknikgasilcev(mladinci in pionirji PGD Mirna in Mokronog) in ribičev. Za razliko od lanskega ieta nas je to soboto sonce prav prijetno pozdravilo ob 14.00, ko smo se zbrali ob ribniku v Bruni vasi. Lepo je bilo spet videti razigrane gasilce, kako so poglede uprli proti ribniku in že v mislih namakali palice. Predsednik tekmovalne komisije RD Sevnica, g. Julij Glavan, je prijazno pozdravil navzoče gasilce in njihove starše. Dal jim je navodilo za uspešno nadaljevanje. Sledilo je tekmovanje. Vsakod njih je dobil svojo palico in hrano za ribice ter mrežo. Biloje zelo zanimivo, predvsem pa polno prijetnega, sproščenega vzdušja. Našim »ribičem« je bilo potrebno malo pomagati in zato so porabili kar svoje starše. Minila je ura lovljenja in tekmovanja je bilo konec. Vsak je stiskal pesti in čakal, kaj bo pokazalatehtnica. Rezultati so bili sledeči: 1. mesto-MATJAŽ MARKELJC-PGD MIRNA 2. mesto - VESNA LAMOVŠEK - PGD MOKRONOG 3. mesto-JAŠA KOLENC-PGD MIRNA Nagrajenci sodobili medalje in seveda iskrene čestitke. Nekateri udeleženci so bili zadovoljni, drugi malo manj, vendar pa je lahko vsak preizkusil svojo ribiško žilico, Nato je sledila peka na žaru in druženje. Bilo ježe pozno popoldne, ko smo se poslovili in si obljubili, da se naslednje leto zopet srečamo na istem kraju ob enaki priložnosti. Lili Dolžan, PGD Mirna STIL QUARTET V GRADCU PREJEL ZLATO PLAKETO Vesela in lepa novica. Fantje: Klemen Smole z Mirne (drugi bas), Gorazd Laznik z Mirne (prvi tenor), Andrej Mežan iz Trebnjega (prvi bas, bariton) in Jože Uhan izTrebnjega (drugi tenor), so julija letos v Gradcu pripeli zlato plaketo in prvo nagrado strokovne žirije, Pojejo črnske duhovne, gospel - verska oblika petja ameriških črncev, ki ima značilen ritem in pomeni glas. Fantje so skupaj dobra štiri ieta, a imajo za sabo že 80 nastopov, v okviru Jesenske serenade glasbene mladine občine Ljubljana pa so imeli že 30 nastopov. Nastopali so tudi vžalcu, prejeli drugo nagrado strokovne žirije in tretjo nagrado publike. Klemen Smolez nasmehom pripoveduje utrinke s pevskih potovanj in razkrije tudi, da so v Gradcu dobili povabilo na sedem dnevno turnejo vTajvan v prihodnjem letu. Petje jim je užitek, delajo resno. Dvakrat tedensko imajo vaje na domu Jožeta Uhana, ki je tudi umetniški vodja, Pred nastopi vadijo tudi štirikrat na teden. Po končanih nastopih pa poveseljači-jo, z iskrivo mimiko pove Klemen. Delajo kot samostojna vokalna skupina, prijavljena kot društvo na občini Trebnje. Njihovi pevski cilji so smeli. V letu 2007 planirajo izdati zgoščenko, njihov producent bo pevec gospod Oto Pestner, ki je zanje pripraviltudi nekaj aranžmajev. Finančnojim pomaga Kulturna skupnostob-čine Trebnje in dobri posamezni podjetniki. Krajani smo veseli, da so mladi fantje uspeli, da njihovi napevi pripojejo zlate plakete in nagrade. Ponosni smo na naša Mirnčana in Trebanjca, so fantje naših logov. Želimo jim še veliko ubranih nastopov, predvsem pa želimo, da bi jih spet kmalu slišali tudi na Mirni. Fantje, tople čestitke, veliko nadaljnjih uspehov, vam želimo krajani in Uredniški odbor Krajana KS Mirna. Pogovarjala sem se Pavlina H. NARAVA! Narava vabi te v svoje nedrje, postoj, poglej, uživaj v njej. Je brez laži vse, kar živi, če gledati jo znaš, se ne kesaš. Prisluhni ji, ko pravi ti: »Sem mati vsega, kar živi, zapomni si - del mene si. Spoštuj nasvet, ko rečem ti, me ne teptaj in ne packaj, poskrbi, da bo čista pot, za tabo pride novi rod.« Za »VEZI« DU Mirna Rozalija Pepelnak Komunala Trebnje nas je takoj po zadnji seji sveta obvestila, da bodo postavili ekološki otok v Praprotnici, kakor hitro jim bomo poslali soglasje lastnikov zemljišča. Lastnica zemljišča je izjavo že podpisala, zato lahko vaščani kmalu pričakujejo rešitev. Potem pa upamo, da se ne bo ponovila zgodba od drugod, ko se naprimer v kontejnerju za papir znajde otroški voziček. Deponija Globoko sprejema odpadke brezplačno (ena avtomobilska prikolica) vsak dan, zatoje odveč slaba volja, ki jo povzročajo neodgovorni krajani, ki za odlaganje vzmetnic, koles in televizorjev uporabljajo kontejnerja pri pokopališču. Drage odvoze plačajo lastniki oz. najemniki grobov, zato je tako početje - milo rečeno -nesramno. Gnojnica smrdi že od nekdaj, če pa jo lastnik razliva v junijski vročini in to v sosednji vasi, da se sam nekoliko izogne strahotnemu smradu, bi si gotovo zaslužil kako krepko besedo. Pa upajmo, da se bo s komunalnim inšpektorjem pri občini rešilo tudi to. Psi ne morejo brati Zakona o varstvu živali, bi ga pa lahko poznali njihovi lastniki. Predvsem tisti, ki sprehajajo kužke po javnih površinah in so veseli, da jim ne bodo ponesnažili domačega dvorišča. Saj je pred šolo ali vrtcem tako vse naše. Neznani storilci se vztrajno trudijo, da bi kar najbolj poškodovali spomenik na Rojah, s katerega poskušajo trgati posamezne plošče, Znano je, da se v večernih urah tam shaja del mladih, neverno pa, če so krivi. Nekatere motijotudi polni sodi s smetmi. Tako smo lahko poleti ob bazenu občudovali sod, iz katerega so najprej stresli vse smeti, nato pa ga poskusili sploščiti. Kardobro so se nagarali strpežno pločevino. Ali je bila tej skupini napoti tudi nova hišica na igrišču pred vrtcem, ki je na veliko žalost malčkov uničena, neverno. Odpadne veje po obrezovanju drevja so res problem, a so ga nekateri rešili tako, da so veje odvlekli na zemljišče pod spomenikom na Rojah. Za ta prostor skrbi KS, ki plača delavca za urejanje, pa je problem rešen. B.K. PRIJETNI IZLETI UPOKOJENCEV Prizadevno mirnsko Društvo upokojencev je, 26. avgusta 2006, organiziralo odlično popotovanje svojih članov na Koroško. Kar za dva avtobusa se jih jezbralo. Na reki Dravi so se preizkusili v »modernem splavarjenju«. v Slovenj Gradcu so si v pivovarni Prorelax ogledali proizvodnjo izvrstnega piva in ga seveda tudi temeljito preizkusili (pokušina v neomejeni količini!). Nedaleč stran so na moderni Klančnikovi kmetiji preživeli prijetne urice med pasemske-mi kravami in jeleni - damjaki. Na podobne izlete se bodo še podali, so bili ob vrnitvi složni nekoliko utrujeni, vendar zadovoljni izletniki. D. Z. Pevci DU Mirna so bili na prijetnem izletu na Pulah pri Trebelnem. Ob tej priliki so se ustavili tudi v zidanici nad Šentjernejem, kjer so gostitelju g. Kotarju v zahvalo za lepo pogostitel tudi zapeli. KRAJAN - Glasilo KS Mirna Izdajatelj: KS Mirna Glavni urednik: Dušan Zakrajšek Odgovorni urednik: Dušan Skerbiš Prelom: Špes, NM Tisk: Kopo d.o.o., Mirna Naklada: 1200 izvodov Glasilo izhaja po potrebi LETOVANJE NA OTOKU VISU Narava se že odeva v pisane jesenske barve, vtisi in spomini na letovanje so pa še čisto sveži. Vodstvo društva DU Mirna že nekaj letorgani-zirazagencijRelaxletovanja po Jadranu. Bili smo na že kar nekaj destinacijah. Letošnja je bila na otoku Visu v mestu Vis. Manjša skupina nas je letovala že vjuniju, večja v začetku septembra, Mesto Vis je eno najstarejših hrvaških mest, v njem živijo ljudje že 2400 let. Za časa Grkov seje imenoval ISSA, kot seje naš hotel, v katerem smo bili nastanjeni. Otok slovi po milem podnebju, bujnem mediteranskem rastju in modrem ter nadvse čistem morju in bogati zgodovini. Glavne znamenitosti mesta so arheološki muzej, razne palače, samostan, župnijska cerkev, itd. Dokler je obstaja la jugoslovanska vojska, je bil to vojaški otok, saj je bilo na njem tudi do 12000 vojakov. Turizem seje začel razvijati šele v zadnjih letih in je v polnem razmahu. sončenje, ležanje vsenci pod borovci ali čisto nekaj povsem drugega. Po večerji sprehod do mesta in po mestu, Vmes je bil postanek za kepico sladoleda, pivo, sok ali mogoče vino plaveč z vodo. En dan je bil namenjen raziskovanju otoka Visa in Biševa. S preprosto barko smo odpluli po kar malo razburkanem morju. Ogledovali smo si zares zanimivo obalo, razne previsne stene, luknje v notranjost in raznovrstne ostanke vojaških bunkerjev. Pripluli smo na otok Biševo, ki je zelo majhen. Z manjšim čolnom smo se postopoma odpeljali dojame, ki se imenuje Modra Špilja. Peljali smo se skozi luknjo v notranjost. To je nekaj tako veličastnega, da se ne da opisati z besedami, treba je videti. Prečudovita, atraktivna modra svetloba, ki se preliva iz morja od sonca v notranjost jame. Pot smo nadaljevali mimo Srebrne plaže do Rokovaca, kjer smo se tudi kopali, mesta Komiža in naprej do našega cilja Visa. V kontekstu letovanja je bil tudi obisk Titove Špilje, Izpred hotela smo se z udobnim avtobusom odpeljali do vznožja hriba Huma, ki je visok 587 m. Po kar nekaj stopnicah smo se povzpeli do kraja, kjer se je leta 1943 skrival Tito, ko je zbežal iz Drvarja. V živi skali se vidi prostor, kjer je spal, delal intudi kje je imel ležišče njegov pes. Ob povratku smo v Ženi Glavi obiskali vinsko klet, kjer je bila degustacija vin, postregli so nas tudi z viško specialiteto viško pogačo. Prijazno hotelsko osebje nas je razvajalo z raznimi dalmatinskimi specialitetami, animatorji so poskrbeli za predstavitev kraja, ljudi, navad v preteklosti in sedaj, Dopust smo preživljali kar aktivno, no, vsaj nekateri. Že pred zajtrkom je bil vsakdan pohod in telovadba. Po njem pa vsak po svojih željah, kopanje. Vse prehitro je minilo sedem prelepih sončnih dni, ko smo že morali »spakirati« kovčke in se odpraviti proti domu. Drugo leto bomo zopet rekli »JAZ IMAM VSEGA DOST, GREM Z RELAXOM NA DOPUST«. Marinka Sladič ZANIMIVOSTI Zbirka medenih izdelkov, dobra popotnica k zdravju in čaju z limono. Medene pripravke je pridelal Janez Selak s svojimi čebelami (foto: P. H.) Doma vzgojena limona, polna sadov, neš-kropljenih in ne umetno gnojenih, gospodinje Anice Selak (foto: P. H.) Dogodki v slikah Za gradnjo nove koče “Plaz” je namenjen tudi dobiček dobrodelne prireditve, ki je bila v mirenski športni dvorani Velika množica občanov in več pihalnih orkestrov je zaman čakala napovedan prihod predsednika države dr.Janeza Drnovška na Trebanjski koš Trebanjski koš je obiskal svetovalec predsednika države g.lvo Vajgl. Pozdravil ga je podžupan g.Alojzij Kastelic m Mirnski “Nostalgiki” so se na dan rojstva pokojnega predsednika bivše Jugoslavije Josipa Broza Tita (25. maja) ob dobro obloženi mizi izvrstno zabavali Razhodnja DeSUS-a Na zboru članov DeSUS-a v dvorani DSO v Trebnjem sose dogovorili o delitvi občinske organizacije, saj so nastale nove občine Šentrupert in Mokronog - Trebelno POZDRAV Z MORJA V začetku meseca junija, ko je sonce že vabilo na počitnice, smo učenci (33 otrok) OE Osnovne šole s prilagojenim programom Mirna skupaj z učiteljicami odšli na petdnevno letovanje na morje in sicer v dom Dva topola v Izoli. Že samo srečanjez morjem je bilo za nekatere novo doživetje, za druge pa priložnostza drugačno celodnevno druženje, spoznavanje morskega okolja, živali in sprostitev ob čofotanju v bazenu in za najbolj pogumne tudi v morju. Ladja Solinarka nas je popeljala po morju, ogledali smo si mesto Izola, poskusili skoraj vse okuse sladoleda ter se ob vrnitvi domov srečali še z lipicanci v Kobilarni Lipica. Vse to pa smo si lahko privoščili ob pomoči zbranih denarnih sredstev prijaznih donatorjev. Sedemnajstim učencem smo s temi zbranimi sredstvi omogočili brezplačno bivanje, ostali učenci pa so doplačali le tretjino cene bivanja. Zadovoljni smo, da ste prisluhnili naši želji, nas denarno podprli in nam omogočili nepozabno letovanje. Naši donatorji: Gostišče pri Francki-Jože Stare s.p„ gospa Mari Novak, Tem Čatež, Lions klubTrebnje, Dana, Tomplast, Trimo, Krajevna skupnost Mirna, Dolenjske lekarne Novo mesto, Eurotek, Transport Matjaš, Sintal, Kovinski izdelki Filip Povše. Hvala. Učenci in učiteljice OŠPP pri OŠ Mirna NOVIČKE IZ VRTCA DETELJICA NA MIRNI Pijača, ki seje nikoli ne naveličaš je voda. Sadež, ki se ga nikoli ne naveličaš, je OTROK, (indijski rek) Zakorakali smo v novo šolsko leto 2006/07. V vrtcu imamo 5 skupin (polžki, ježki, pikapolonice, zajčki in metulji), od tega dve skupini otrok starih od 1 do 3 leta in tri skupine otrok starih od 3 do 6 let. Dolga leta je vrtec uspešno vodila gospa Marija Koprivc, septembra pa sem to delo prevzela, Mateja Lužar. Za dobro počutje otrok in obtemtudi njihovih starševsmose in se bomo trudile vse strokovne delavke vrtca. Vietošnjem letu smo pripravile tudi obširnejšo publikacijo vrtca, v kateri starši najdejo vse pomembne informacije o delu in življenju v njem. Poleg osnovnega vzgojnega programa vrtca bomo izvajali še obogatitveni in nadstandardni program. Obogatitveni program vodimo strokovne delavke vrtca, nadstandardni program pa poteka izven delovnega časa vrtca in je tudi dodatno plačljiv, vodijo ga zunanji sodelavci. Da bi staršem čimbliže predstavile naše delo z njihovimi otroki se bomo z njimi srečevali na roditeljskih sestankih, govorilnih urah, kostanjevem pikniku, novoletnem pohodu in na vseh drugih skupnih prireditvah. V spomladanskem času imajo možnost starši, da z nami in svojimi otroki preživijo prijetno dopoldne prežeto s plesom, pesmijo, igro: Ravno tako bomo spomladi v vrtec povabili otroke in njihove starše, ki vanj niso vključeni, da se nam pridružijo pri skupnih dejavnostih in se seznanijo z našim delom. Otroke vrtca pa v mesecu maju čakajo nova doživetja v CŠOD dom Čebelica na Čatežu. Eno soboto pa bomo skupaj z vsemi otroki in njihovimi starši preživeli na izletu. Veselimo se prijetno preživetih dni v novem šolskem letu! Zapisali: Mateja Lužar in Sonja Mervar VITEŠKE IGRE Učiteljice, ki delamo v podaljšanem bivanju na mirnski OŠ, smo skupaj z učenci, ki so bivanje obiskovali v preteklem šolskem letu, kot zaključek podaljšanega bivanja pripravile viteške igre. V mesecu maju smo se začeli pogovarjati o življenju na srednjeveških gradovih. To smo še bolj podoživljali tako, da smo brali različne grajske zgodbe, sijih zmišljevali sami, predvsem pa smo izdelali kar veliko likovnih in praktičnih izdelkov na to temo: čelade, meče, ščite, krone, ogrlice, mošnjičke, cekine... Te izdelke so otroci na viteških igrah predstavili staršem. Viteške igre so se odvijale na šolskem igrišču in bližnjem travniku. Otroci so se ob srednjeveški glasbi predstavili po skupinah. Potem pa so se imeli priložnost preizkusiti v mečevanju, lokostrelstvu, plesu srednjeveških plesov, poskušali so potegniti meč iz tnala, nekateri so obiskali rablja in se dali zapreti v klado, vsi učenci pa so tudi obiskali vedeževalko in tako spoznali svojo usodo. Igre so se zaključile z bojem s kiji med skupinami. Pa srečno in uspešno v novem šolskem letu! Petra Kiderič BALINANJE NA MIRNI Vletu2005sta na Mirni razpadla oba balinarska kluba in sicer BK Dana, ki je nastopal v Dolenjski ligi in BK Mirna, ki je nastopal v II. državni ligi. Za neuspešno nastopanje vomenjenih ligahje bila krivda predvsem v pomanjkanju zadostnega števila igralcev, saj se je tekmovanje v ligi odvi- jalo ob sobotah v dopoldanskem času, nekaj krivde za razpad pa je bilo tudi v rivalstvu obeh klubovinpremajhnizainteresiranostiigralcevza nadaljnje nastopanje v ligaškem tekmovanju. Balinanje na Mirni tako ohranjajo le še naši upokojeni krajani, ki redno trenirajo in se udeležujejo tudi tekmovanj. Sicer pa so se nekateri bivši igralci obeh balinarskih klubov včlanili vljubljanske klube -tako Novak Jože in Igor nastopata za klub Krim - Špica v super ligi, Bukovec Stane in Novak Edo pa za Svobodo Vič v II. državni ligi. Največje uspehe pa je v letu 2005 in 2006 dosegla Nina Novak, ki je kot članica Krima z ekipo bila v letu 2004 in 2005 državna prvakinja in se je v mesecu maju udeležila pokala evropskih prvakinj, ki je potekal na Sardiniji. Krimovke so osvojile tretje mesto in sicer so po tesnem porazu s Francozinjami, vtekmi za tretje mesto, premagale domačinke prvakinje Italije. V sezoni 2006 je na tekmovanjih OBZ Ljubljana osvojila prvo mesto v natančnem izbijanju, prvo mesto med dvojicami, prvo mesto v igri v krog, drugo mesto med posameznicami in četrto mesto vhitrostnem izbijanju. Na državnih prvenstvih pa je dosegla drugo mesto v natančnem izbijanju, tretje mesto med dvojicami, četrto mesto med posameznicami in vhitrostnem izbijanjuter peto mesto v igri v krog. Njene dobre igre je opazil tudi selektor državne reprezentance, ki jo je povabil na priprave. V mesecu avgustu seje kot državna reprezentantka udeležila Četveroboja narodov v Lyonu, kjer so Slovenke klub mladosti osvojile tretje mesto - za ekipama Francije in Italije ter pred Hrvaško. Vsem navedenim igralcem in igralki želimo veliko uspehov v prihodnjih nastopih, hkrati pa si želimo, da bi balinanje na Mirni ponovno zaživelo, za kar obstajajo vsi pogoji. Edo Novak Tudi balinarji - upokojenci prinašajo pokale RIBIŠKO TEKMOVANJE ZA POKAL SPEČE LEPOTICE Spetje minilo leto in pri ribniku v Bruni vasi smo se zbrali na četrtem tekmovanju za pokal »SPEČA LEPOTICA«. Z veseljem ugotavljam, da je na tekmovanju vsako leto večja udeležba. Ob prihodu smo se pozdravili, razdelili štartna mesta in se pripravili na pričetektekmovanja. Začelo seje. Ob desetih smo dočakali težko pričakovani prigrizek, ki so nam ga prinesla Dovžanova dekleta, Bila je prava domača, topla Ocvirkova potica. Malo smo prigriznili in upali, da bodo zagrizle tudi ribe. Bilo je nekaj ribičev, ki so imeli nasmejane obraze, ostali pa smo bolj mrko gledali plovce, ki se kar niso hoteli premikati po vodi, Ob enih smo zaključili tekmovanje in nestrpno pričakovali tehtanje. Hitro smo pospravili pribor in se odpeljali na vsem tekmovalcem že dobro znani mirnski grad, Tam so nas pričakali: gostitelj doktor Marko Marin, predsednik KS Mirna Dušan Skerbiš in predsednik ribiške družine Sevnica gospod Branko Safič. Pričakale pa so nas tudi bogato obložene mize. Posedli smo se k mizam in gospod Marin je razglasil rezultate. Sektor A Sektor B Sektor C 1. Srečko Sitar 5300 g 1. Ernest Šumej 2600 g 1. Jože Hrovat 2220 g 2. Stane Vraničar 2520 g 2, Stane Plazar 1700 g 2. Pavle Kodrič 1540 g 3. Martin Tratar 100 g 3. Julij Glavan 260g 3. Bojan Zupan 1480g POdelitev pokalov nagrad V skupni razvrstitvi pa so bili rezultati sledeči: 1. SREČKO SITAR 2. ERNEST ŠUMEJ 3. JOŽE HROVAT Srečko Sitar je prehodni pokal osvojil tretjič in ga tako prejel vtrajno last. Pomalicali smo in potem prijetno pokramljali z dr. Marinom, ki nas zna vedno razvedriti. Tekmovalna komisija se zahvaljuje vsem udeležencem, KS Mirna in dr. Marinu za dobro tekmovanje in prijetno druženje. Z veseljem pričakujemo snidenje naslednje leto. Dober prijem! Predsednik TK, Julij Glavan BADMINTONSKI KOTIČEK BADMINTONSKI KLUB TOM MIRNA ŠT. 1 V SLOVENIJI Konec avgusta je Badmintonski klub TOM Mirna na Dnevu slovenskega badmintona, ki je bil na Otočcu, prejel iz rok predsednika badmintonske zveze Slovenije pokal za osvojeni naslov članskega državnega ekipnega prvaka. To je drugi naslovza Mirnčane in smo tako edini klub izven Ljubljane, kije osvojil naslov državnega prvaka. Pokale za najboljše na jakostnih lestvicah na Otočcu so prejeli še Urban Turk, Matevž Bajuk, Aleš Murn, Dejan Kotnik in Urška Silvester iz BK Blisk. V letošnjem letu se Badmintonski klubTOM Mirna lahko pohvali z izjemnimi dosežki, ki so: V letošnjem letu se lahko pohvali BK TOM z izjemnimi dosežki: EKIPNO Državno ekipno prvenstvo mešanih ekip do 13 let-1. mesto Državno ekipno prvenstvo mešanih ekip do 17 let-1. mesto Državno člansko ekipno prvenstvo mešanih ekip - 1, Slovenska badmintonska liga - 1. mesto (Državno člansko ekipno prvenstvo mešanih ekip - 2. Slovenska badmintonska liga - 2. mesto) Letos seje Badmintonski klub TOM Mirna zapisal v zgodovino slovenskega badmintona, saj je postal prvi klub v 50-letnem obstoju badmintona v Sloveniji, ki je osvojil v enem letu vse mogoče ekipne državne naslove in to s samimi domačimi igralci. POSAMIČNO Državna prvenstva Do 11 let - Medvode. 06.05.2006 1. mesto: Dejan Kotnik in Leja Bevc - mešani pari 2. mesto: Žan Laznik - dečki posamezno 2, mesto: Dejan Kotnik in Žan Laznik - dečki dvojice 2. mesto: Leja Bevc in Nika Bračko - deklice dvojice 3. mesto: Nika Bračko in Žan Laznik - mešani pari 3. mesto: Nika Bračko - deklice posamezno Do 13 let-Mirna. 13.05.2006 1. mesto: Urban Turk - dečki posamezno 1. mesto: Urban Turk in Mitja Šemrov - dečki dvojice 1. mesto: Urban Turk in Tina Šendlinger - mešani pari 2. mesto: Mitja Šemrov - dečki posamezno 2. mesto: Mitja Šemrov in Urša Arih - mešani pari Do 15 let - Zaornia Kuaota, 22.04.2006 3, mesto: Klemen Kramar in Miha Murčehajič -fantje dvojice 3. mesto: Urban Turk - fantje posamezno Do 17 let - Medvode. 06.05.2006 1. mesto: Matevž Bajuk - fantje posamezno 1. mesto: Matevž Bajuk in Aljoša Turk - fantje dvojice 1. mesto: Matevž Bajuk in Tjaša Delak - mešani pari 2. mesto: Aljoša Turk in Ana Kovač - mešani pari 3. mesto: Aljoša Turk - fantje posamezno Do 19 let-Lendava, 15.04.2006 1. mesto: Matevž Bajuk in Aljoša Turk - fantje dvojice 1. mesto: Matevž Bajuk in Tjaša Delak - mešani pari 3. mesto: Aljoša Turk - fantje posamezno 3. mesto: Matevž Bajuk - fantje posamezno Člansko posamično DP. Ljubljana. 04. in 05. februar 2006 3. mesto: Aleš Murn in Luka Krmelj - moški pari 3. mesto: Aleš Murn in Ana Kovač - mešani pari / Mednarodna tekmovanja Nemčija, Friedrichshafen, 26. - 28.05.2006 2. mesto: Aljoša Turk in Matevž Bajuk - fantje dvojice do 17 let 3. mesto: Mitja Šemrov in Urban Turk - dečki dvojice do 13 let Nemčija; Waghausel, 16.-18.06.2006 1. mesto: Urban Turk - dečki posamezno do 13 let 1. mesto: Urban Turk in Mitja Šemrov - dečki dvojice do 13 let Medvode, september - državni turnir do 17 let: 1. mesto Matevž Bajuk - fantje posamezno 1. mesto Matevž Bajuk in Urban Turk - fantje dvojice 2. mesto Jerca Bajuk - dekleta dvojice Mirna, september- l.državniturnirdo 15let 1. mesto Jerca Bajuk - dekleta posamezno 1. mesto Jerca Bajuk - dekleta dvojice 2. mesto Urban Turk - fantje posamezno 2. mesto Urban Turk in Mitja Šemrov - fantje dvojice Nitra, Slovaška, september - Mednarodni mladinski EGPturnir: 3. mesto Matevž Bajuk - fantje posamezno Lendava, september -1. turnir do 13 let: 1. mesto Mitja Šemrov - fantje posamezno 1. mesto Urša Arih - dekleta posamezno 1. mesto Urša Arih - dekleta dvojice 3. mesto Mitja Šemrov in Žan Laznik - fantje dvojice Od 13. do 15. oktobra smo na Mirni in v Trebnjem gostili mednarodno tekmovanje vbad-mintonu za mladince, ki šteje za evropsko in svetovno jakostno lestvico. Tokrat se je na tekmovanje prijavilo rekordno število tekmovalcev iz 8. evropskih držav in Egipta. Tako je na Mirni in v Trebnjem vihtelo badmintonski lopar in udarjalo po peresni žogici preko 200 mladih igralcev v kategorijah do 13, do 15 in do 19 let. Tudi tokrat so se odzvali številni donatorji in sponzorji. Finalni obračuni so bili v nedeljo, 15. oktobra, v športni dvorani OŠ Mirna, Rezultate bomo objavili v naslednji številki Krajana. Dušan Skerbiš