»0. flevilte
9 Umilni, i pettH, U. lulito 190B
XLl. leto.
afcaji vaak dan »večer iavaemii nadalje in praanlka ter velja po pettl prejema* na *4 Ki um pol leta 12 K, aa četrt lata 6 K, m aa naact 2 K. Kdor hodi tam ponj, plači lato 80 K. — Na naročDO braa iatodobna vnctUJatve naročnine aa ne ozira. — Za
- Dopisi naj aa lavole Iranko vati. — Roknaisi aa na vračajo. —
- Hntrntitr* ftalafoH it 14,
delale aa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJnnliano s pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 K, aa pol lata U K, aa četrt leta b K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Neeneljo celo leto 28 K. Za vas drnge letele in Ameriko se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat Je v Knaflovih ulicah it 5. — Upravništvu naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. administrativne stvari.
■tue itovflko pe lt h.
Upravnlfttva telefon št 85.
Si
Heli]orac!]e no Krnnl-sftem.
Dne 14. in 15. julija je poslan- , ska zbornica razpravljala o vodnih stavbah vobče in o proračunu melioracijskega zaklada, katera razigrava se je v veliki meri tikala tudi Kranjske.
Poročevalec je bil dr. Stein-wender, ki je opozarjal, da ima letos melioracijski zaklad več denarja na razpolaganje kakor ga potrebuje, ker je ostalo več milijonov iz prejšnjih let. Obenem se je dr, Stein-wender hudoval zaradi velikega prispevka države za vodovod za Kranj in okolieo in izrekel upanje, da se take podpore ne bodo več dajale.
Dežela Kranjska je ena tistih dežel, ki so v največji meri interesi -rane na melioracijskem zakladu, posebno ker obsegajo določbe melioracijskega zakona velikansko krivico za Kranjsko. Pač naravno bi bilo in vsestransko se je pričakovalo, da se bodo pri tej razpravi oglasili zastopniki prizadetih kranjskih okrajev in se zavzeli za interese svojih volileev. Ali to se ni zgodilo. Ti naši klerikalci, ki zastopajo vse kranjske kmečke okraje, se sploh nikdar ne oglase, kadar je kaka gospodarska ali druga nepolitična razprava. Ogibljejo se takih zadev, ker mora imeti kaj pozitivnega znanja, kdor hoče o takih stvareh govoriti, naši klerikalci pa so vobče skrajno nevedni in bi se samo blamirali, če bi govorili pri takih razpravah.
Kako silno važnost so zastopniki vseh dežel pripisovali razpravi o melioracijah, priča dejstvo, da se je oglasila skoro tretjina vseh poslancev za besedo. Stotrideset govornikov je bilo oglašenih, a med njimi ni bilo niti enega kranjskega zastopnika kmečkih okrajev .Še za besedo se ni upal nihče izmed njih oglasiti, ker jih je lomil strah, da bi kdo navsezadnje moral res govoriti o melioracijah na Kranjskem, torej o stvari, o kateri vsi skupaj nič ne razumejo. Ubogi volilci, zlasti notranjski, ki jim je nemila usoda dala take poslance. Ničesar ti ljudje tako ne žele in ne rabijo kakor vodovodov in meli j orači j, a ko se državni zbor s to zadevo bavi, se noben njih zastopnik še za besedo ne oglasi.
Koristi kranjske dežele so bile pri tej razpravi vendar jako dobro zastopane, a zahvala se mora izreči
češkemu   poslancu  prof. Hraskemu,
ki je iz svojega mnogoletnega službovanja in delovanja na Kranjskem temeljito pozna razmere in potrebe naše dežele.
Profesor Hraskv je v velikem govoru kritikoval na razpravi stoječe predloge. Krepko je ožigosal veliko krivico, ki se godi kraškim deželam s tem, da dobivajo alpske dežele pri melioracijah 70% državnega prispevka, kraške dežele pa samo 5qc/c. Tudi je ostro obsodil, da je vlada prej dajala le 30 do 40% državnega prispevka za uredbo podzemskih voda in je šele leta 1889. zvišala ta prispevek na 50%. Prof. Hraskv je dokazoval krivičnost tega postopanja in je predlagal, naj se za regulacijo notranjskih podzemskih voda določi ?0% državnega prispevka. Tudi je moral prof. Hraskv braniti korist kranjskega okraja v zadevi vodovoda za Kranj in okolico. Kje je bil neki Demšar 1 Prof. Hraskv je pojasnil, da bo kranjski vodovod 20 kmečkih občin oskrbi je val z vodo in je končno zahteval, naj vlada čim prej predloži zakon o državni podpori za napravo vodnih preskrbo -vališč in kanalov v malih mestih in v kmečkih občinah.
Na govor prof. Hraskega so se v teku debate ozirali minister Eben-hoch, poročevalec dr. Steinwender in še različni govorniki.
Za nas Kranjce, zlasti za No-tranjce, je bilo najvažnejše, kaj se zgodi s predlogom prof. Hraskega, naj se za regulacijo podzemskih voda zviša državni prispevek od 50% na 70%, O tem predlogu so se med vlado, poročevalcem dr. Steinwender-jem in prof. Hraskim vršili daljši pogovori in se je doseglo sporazmn-ljenje. Dr. Steinwender je zbornici priporočal sprejetje predloga prof. Hraskega in predlog je bil sprejet. Za regulacijo notranjskih in sploh kraških podzemskih voda bo torej država dajala ne 50%, nego 70% prispevka. To je velikanskega pomena za vse kraške pokrajine, a ta uspeh je zasluga starega prijatelja in zaveznika slovenske napredne stranke. Čast in hvala prof. Hraskemu.
Ko je bila zbornica že pri glasovanju in je bil že sprejet predlog prof. Hraskega, je pricapljal notranjski poslanec Gostinčar z resolucijo, naj vlada študira vodne zadeve notranjske in naj izdela primeren projekt. Ta resolucija je seveda čisto brezpomembna. Gostinčar se je
oglasil ž njo na koncu razprave najbrž vsled tega, ker prej nikogar ni dobil, ki bi mu jo bil spisal.
LISTEK.
Čudodelna kokoš In druse iudodelnostl.
(Dalje.)
V Altmunstru je bil samostan, v katerem so prebivale svete nune, ki so svoje življenje uravnale po onem svete Brigite. Ko so izvedele, kaka čudodelna jajca neso kokoši v Taksi, je častitljiva mati prednica vpričo mnogih svojih duhovnih hčera z gorečp vnemo govorila o čudežnostih v Taksi in ko so bile vse kar v ognju za ljubezen do Marije, izrazila željo, da bi bile tudi one tako srečne, da bi kaka izmed njihovih kokoši znesla kako tako čudapolno jajce. Ako bi se to zgodilo, bi vse nune s procesijo šle v Takso. Želja je bila uslišana. Kokoš, ki jo je neka lisica skoro zadavila, a so jo o pravem času prepodili, je znesla jaj.'ie, na katerem je bila natanko v zvezdi upodobljena popolna podoba Matere božje, ki stoji v velikem oltarju v cerkvi v Taksi. Vsled tega je postalo življenje v samostanu tako veselo kot ono v nebesih in vesele nune so romale z velikansko procesijo v Takso, kjer so darovale Materi božji čudodelno kuro in čudapolno jajce. No, kokoš je kmalu poginila, jajce se je pa izgubilo nekod po poti, ko so je
poslali v Rim. Morebiti je (sumi pisec) ostalo na kakem visokem mestu, kjer so si je kar meni nič tebi nič pridržali.
Neka ženska v M ona ko vem je obljubila Materi božji, da pojde peš v Takso ,ako bi katera njenih kokoši znesla tako čudadelno jajce. Ni minulo dolgo in že je imela brumna ženska v gnezdu jajce s podobo Marijino. Vsa vesela se je odpravila s prijateljico na pot. Ker je pa bilo sedem ur hoda, sta si babnici najeli voz in se udobno pripeljali v Takso, kjer sta položili čudapolno jajce na oltar in se zopet komodno odpeljali domov. Ko sta bili že skoraj doma, zapazili sta na vozu svoje čudapolno jajce. Vsi prestrašeni sta se takoj podali peš na pot v Takso, in jajce je zdaj ostalo tam.
Neki na smrt bolni Pražan je ozdravel, ker ga je priporočil Materi božji v Taksi pater, ki je bil nekoč predstojnik v tem samostanu. Istočasno pa je v Taksi znesla kokoš jajce z lepo zvezdo na lupini.
Iz »zgodovine« je omeniti nastopne čudne reči:
Ko je prišel sv. Peter nekoč v Rim, našel je pred hišo veljavnega Rimljana velikega psa. Peter mu ukaže, naj gre v hišo in pove gospodarju, da bi on (Peter) rad ž njim govoril. Pes je šel takoj v sobo svojega gospodarja, kateremu je s človeško govorico dejal: Čuješ Simon, Peter hoče s teboj govoriti.
Za časa papeža Leona IX. je bil
Odmevi slovanske konference v Pragi.
Lvov, 23. julija. »Wiek No-wy« priobčuje interview s podpredsednikom poljske ljudske stranke dr. Grekom o uspehu slovanske konference v Pragi. Dr. Grek naglasa, da bi bilo napačno, ako bi se slovansko konferenco v Pragi presoj evalo z istim merilom, kakor diplomatske konference, katerih udeleženci imajo pooblastila, da lahko izdajajo obvezne izjave. Konferenca je bila sestanek oseb, ki imajo v svoji domovini vpliv, v svrho, da delujejo na temelju načela enakosti in enakopravnosti za čim najtesnejše zbliža-nje slovanskih narodov. S tega stališča je treba priznati, da je bil rezultat praške konference zelo ugoden.
Praga, 23. julija. »Dzienik Polski« piše o praški konferenci: Veliki uspeh praških posvetovanj je, da so vsi Slovani spoznali veliko misijo, ki pripada našemu narodu v obrambi slovanskih mej proti Nemcem. Naš položaj, ki so ga do sedaj presojevali samo s stališča čuvstev. bodo sedaj motrili s stališča velikega, ne samo našega, marveč tudi slovanskega vprašanja. V tem oziru lahko od njih. pričakujemo zelo izdatne in ne samo moralne podpore. Nadaljno dejstvo je neposredna izmena mnenj med Poljaki in Rusi, ki ne bo ostala brez odmeva v narodih in to je brez dvoma največji uspeh konference. Vobče ni dvomiti, da je konferenca vsem odprla očiopoljsko-ruskem sporu in v tem oziru je zelo srečno zastopal našo stvar delegat dr. Grek. Posvetovanja so torej imela dober uspeh in Cehi, ki so udeležence slovanskega shoda tako presrčno in bratsko sprejeli v svoji prastari, lepi prestolnici, so lahko ponosni na delo, ki bo prešlo v zgodovino in ostalo zapisano na njeni najlepši strani.
Kdo bo predsednik avstrijske delegacije.
Dunaj, 23. julija. Letos se ima za predsednika avstrijske delegacije voliti član gosposke zbornice. Kandidat je so trije: dr. Baerenrei-ther, vitez Madevski in baron Gautsch. Po dosedaj običajnem modusa bi moral biti voljen dr. Baeren-
v A puli ji pes, ki je med lajanjem določno vpil »Deus meus!« (Moj bog!)
Neki tič je klical »Ave Marina, ko ga je roparska tica držala v krempljih.
Ko je sv. Mamanta hotel tiran mučiti, opravičil je arabski lev z gostimi besedami svetega moža pred njim.
Tudi sv. Karolampij je imel zaščitnika v konju, ki pa pri ajdovskem cesarju Severu ni nič opravil.
Ko so hoteli svete ostanke sv. Štefana prepeljati na drug kraj in sta voz, na katerem so bile relikvije, vlekli dve muli, sta se živali naenkrat ustavili. Vse pretepanje je bilo zastonj, da bi ju spravili naprej. Kar se obrne ena izmed njih proti pretepačem in pravi s človeškim glasom: Quid nos caeditis? Hic Sanctus est collocandus. (Kaj naju bijete? Ta svetnik naj bo tu pokopan).
S svetim Julijanom Hospitom je govoril jelen, s sv. septempedari-škim škofom Severinom jagnje, s sv. Makarijem zmaj, toda o kaki kokoši ne ve nihče, da bi bila kdaj govorila. Ona ostane vtstrajno pri svojem ko-kodajskanju, s katerim pa s posebno maniro hvali Marijo. Pogosto so namreč opazovali, da, če so kokoši nesle taka čudodelna jajca, so mnogo bolj kokodajskale in bolj vpile nego navadno, kakor bi hotele svoj čudodelen porod oznaniti vsemu svetu.
Velikanski čestilci Marijini so bili  vedno  veliki  njeni ljubljenci.
reither kot član levice, ker sta v preteklih sesijah to mesto zapored zavzemala člana središča in desnice. Zakaj se stranke sedaj nečejo več držati prejšnjega modusa, ni znano. Delegati gosposke zbornice so imeli te dni sejo, da se sporazumejo glede predsednika. Sporazum se še ni dosegel.
Naslov justičnih in sanitetnih svetnikov.
Dunaj, 23. julija. V jubilejnem letu bodo posamni zdravniki in odvetniki odlikovani s podelitvijo naslova justičnih, oziroma sanitetnih svetnikov. Odvetniškim in zdravniškim zbornicam se bo dala prilika, da se posvetujejo o tem vprašanju. Splošno prevladuje mnenje, naj bi se s tem naslovom odlikovale samo take osebe, ki so se po dolgoletnem uspešnem delovanju v svojem poklicu izkazale vredne za tako odlikovanje. Predlaga se, da bi se s tem naslovom odlikovali oni zdravniki in odvetniki, ki že 25 let uspešno delujejo v svojem poklicu.
Srbska skupščina.
B e 1 g r a d , 23. julija. Novo izvoljena skupščina se je danes konstituirala. Za predsednika je bil izvoljen dr. Vukševič, za podpredsednike pa Miloš Costič in G j oka Stoj kovic. Vsi trije pripadajo staroradikalni stranki. Ko je bila skupščina konstituirana, se ji je predstavila nova vlada in podala svojo deklaracijo.Sa-mostalci v predsedstvu niso zastopani, ker tega sami niso želeli. Skupščina bo imela seje do 23. avgusta, nakar se odgodi do 13. oktobra.
Revolucijonarno gibanje na Turškem.
Carigrad, 23. julija. Dosedanji veliki vezir Ferid paša je odstavljen. Na njegovo mesto je imenovan Kučuk Said paša. Tudi vojni minister Riza paša je odstavljen. Za vojnega ministra je imenovan maršal Omer Rušdi paša.
Carigrad, 23. julija. Orož-niškega poročnika v Kavadivu sta dva mohamedanca težko ranila, ker je ščitil Bolgare v vasi Konopište.
Omer Rušdi paša.
Carigrad, 23. julija. V Bi-tolj se neprestano pošiljajo novi polki. Čez 5000 vojakov je bilo že odposlanih tjakaj. Major Ejubej v Okridi
Tako se je Mati božja dala poročiti s blaženim benediktincem Hermanom Kontraktom. Poročil ju je angel! Blaženi J.anez (kateri?) je pri Mariji toliko veljal, da mu je na smrtno uro prišla brisat pot z obraza. Blaženega Henrika Suzona je pa dojila s svojim mlekom, ker se je zaradi nje izognil vsaki ženski. (Dojila ga je torej, ko je bil odraščen!) Ker je bil domikanec Albertus Magnus izreden in vešč canis Domini, Gospodov pes, ki je s svojim apostolskim lajanjem in vpitjem marsikaterega volka odpodil od Kristovega hleva, naredila ga je Mati božja za doktorja. Kako je pa Marija izkazala svojo ljubezen do svojega močnega če-stilca svetniškega Frančiška Pinau-sa, ki je imel njeno ime vrezano v svoje srce, pa ni povedano.
Na Flandernskem so bogaboječe kmečke hčere pasle krave. Kar so prišli predrzni vojaki, ki so od teh poštenih devic želeli nepoštenosti. Dasi so se dekleta upirala njih po-hotnosti, vendar niso mogla vkljub vsej svoji moči premagati zapelje-valcev. V tej stiski so jih prosila, naj jim dovolijo najprej zmoliti molitev, kar so vojaki dovolili. Dekleta so molila k Mariji, in glej čudo! zemlja pod njimi se je začela zniževati in predno so se nemoralni vojaki zavedli, so dekleta izginila v tleh, nad njimi je pa že rastla trava. Njih trupla so dobili čez mnogo mnogo let.
Neka Čehinja v Hebu je bila zaradi raznih zločinov živa pokopana.
se je polastil 1000 pušk in 500 zabojev s patronami ter se pridružil upornikom.
Petrograd, 23. julija. Ministrstvo zunanjih del je dobilo snoči brzojavko iz Soluna, da je v Stari Srbiji zbranih 14.000 oboroženih upornikov.
Carigrad, 23. julija. Poštni uradi v Peri in Stambulu ne sprejemajo brzojavk v Solun, češ, da je brzojavna zveza pretrgana. Sodi se, da se je uporno vojaštvo polastilo brzojava.
Carigrad, 23. julija. Sodišče v Stambulu je danes obsodilo celo vrsto Mladoturkov in Armencev, ki so jih denuncirali vohuni, da so udeleženi pri revolucionarnem gibanju. Med obsojenci se nahajajo tudi 4 armenska dekleta.
Carigrad, 23. julija. Sultan je ukazal, da se znatno zvišajo pokojnine častnikom in da se imajo prejemki točno izplačevati vojaštvu.
Carigrad, 23. julija. Vojni minister je ukazal mobilizacijo vseh anatolskih polkov. Mobilizacija je že deloma izvršena. Rezervisti nimajo nobene uniforme, oblečeni so v raztrgano obleko in bosi. Teofik paša v Smirni je s pomočjo prostovoljnih darov dal 500 rezervistom napraviti čevlje.
C a r i g r a.d , 23. julija. Načelnik cesarske kuhinje Ghalib hej je dognal, da so za sultana določena živila — zastrupljena. To sta po preiskavi dotičnih živil potrdila tudi dva zaprisežena kemika. V Jildiz Kiosku vlada radi tega odkritja velikansko razburjenje.
Dopisi.
Iz Logatca. V »Slovenskem Narodu« čitam o draginji v Ljubljani, posebno se mnogo govori in piše o draginji mesa. Vidim cene mesa, ki se prodaja na stojnicah. Kaj pa v Logatcu? Govedina: 1 kg po 1 K 20 vin. in tudi po 1 K 28 vin. Med vratom in stegnom ni tu nikake razlike. Boljši kosi navadno sfrče tujcu po grlu, a domačini se moramo z vsem zadovoljiti. Pripravlja se nekaka akcija proti mesarjema, a ta dva se široko smejeta vsem v obraz, ker se premalo energično postopa proti njima. Samo prazno slamo mlatiti, to ne bo pripravilo mesarja, da bi kaj znižala ceno. Če ni drugače, naj se napravi tu tretja mesnica, inagari občinska, ali kaka akcijska. Za oba
Čez več dni so jo pa izkopali živo, ker je vsak dan molila rožni venec k Mariji.
Zakonske težave so vobče velike, posebno so pa hude za moža, če ima hudobno ženo. Pravzaprav noben zakon ni srečen. Čez vse nesrečen je pa bil Abrahamov zakon. Sara je bila namreč tako hudobno babše, da jo Bog sam hodil tolažit Abrahama v njegovem boju z njo. Šele ko je Sara zaprla za večno oči, je bil Abraham zopet srečen, da ni več potreboval božje pomoči. (Pokoril se je s Saro potem seveda Bog sam).
Neka LaJiJuja je bila velika reva pred možem. Vedno ji je kaj očital. Ko je bila nekoč porodu blizu, očital ji je mož, da otrok ni njegov, in ji zasadil meč v telo.v Smrtno ranjena je žena poklicala Marijo za pričo svoje nedolžnosti, nakar je skozi rano pogledal otrok in rekel očetu: Son tuo figlio o padre peru pardon-na alle madre, (tvoj sin sem, o oče, zato prizanesi materi!)
Da se poročenci v svojem žalo>i-nem in nesrečnem stanju obračajo na Mater božjo, jih vzpodbuja tole:
V Neapolju sta zakonska bila brez otrok. Silno sta si jih želela. Ko sta se zatekla k Mariji, se je ta prikazala ženi in ji obljubila sina, če ga bo imenovala Agnela. Čez devet mesecev je prišel silno lep deček na svet. Ko ga je mati čez šest tednov prinesla v cerkev, odprl je usta in zaklical: »Ave Maria!«
(Konec prihodnjič.)
Logatca ne/bi bila tretja mesnica od več, za nas odjemalce celo koristna, ker bi imela ta dva »okrogla« me sarja vsaj konkurenco. Poklicani faktorji, pobrigajte se za to! Kje sta občinska zastopa s svojim vplivom 1 Pripravite vendar ceno meso, da se bo prvi župnik dolenjelogaški lažje preživljal »ob skromnih dohodkih«. Odločnost velja! Nastopite za korist vsem Logatčanom, ne pa pustiti mesarja, ki se norčujeta iz vseh, ker jim tako polnimo žepe! Motite se, če čakate na njiju milost, da bi sama kak vinar popustila pri ceni! — Vi zavedni Ljubljančanje, ne zavidajte nas na kmetih, da živimo bogve ka ko poceni! — Ali bo ta klic glas vpijočega v puščavi! — Eden v imenu takih, ki se ne pustimo po nepotrebnem odirati.
Z Nabrežine. Vsakomur je še v živem   spominu,   kak boj je vladal .med Slovenci in Italijani zaradi L narodne  dirke v Gorici,  katero sin priredili skupno  kolesarski društvi »Gorica« in tržaški »Balkan«, in kak uspeh so dosegli naši kolesarji na eni strani s porazom Italijanov, na drugi pa z uspehom,  ki  je neizmerne važnosti za vse goriško Slovenstvo. Slovenci na Goriškem so spregledali, svojo začrtano pot naj nadaljujejo, in zmaga mora biti naša. Pa tudi še druge koristi imamo od krasno uspele dirke. Slovenski kolesarji na Goriškem, kakor tudi v tržaški okolici, jeli so se zavedati svojih stanovskih dolžnosti in pričeli so se združevati Da pa ne bodo razkosani  na razne klube in društva, ustanovilo je tržaško kolesarsko društvo »Balkan«, poleg centrale v Trstu, še oddelke po raznih vaseh   tržaške okolice in do določene meje tudi na Goriškem. Tako se je ustanovil pred par tedni 1. oddelek na Prošeku, v nedeljo pa je bil ustanovni občni zbor II. oddelka v Nabrežini.   Tukajšnjemu oddelku je pristopilo takoj prvi dan nad 20 članov, ki so izvolili v načelstvo sledeče gg".:    Načelnik:    Rado Medic; podnačelnik:   Pran   Nemec; tajnik: Josip  Macarol;   blagajnik: Dragotin Drašček; rednik: Ivan Pertot. Oddelek bo prirejal svoje izlete, udeleževal pa se bode tudi izletov, katere bo prirejalo skupno društvo.   Želeti je. da se vpiše vsak ljubitelj kolesarskega  športa v kolesarsko   društvo in prav bi bilo, da bi se ustanovil tak oddelek tudi v Komnu, Sežani in drugod, ker tako združeni v močno falango,   bi   dosegli   še marsikateri uspeh, ki ne bi bil samo za kolesarstvo, pač pa za vse Slovenstvo neizmerne važnosti.Torej kolesarji, združujte se! — Tukajšnje  pevsko društvo priredi v nedeljo, 26. t. m. svojo običajno   tombolo   na   javnem trgu. Začetek je ob 5. uri popoldne. Pred in po tomboli   se   vrši ples na prostem. Slovenci, držite se gesla: Svoji k svojim in prihitite v nedeljo v Nabrežino po tombolo.
Dnevne vest*
V Ljubljani, 24 julija
— Župan Hribar  in klerikalci. Že nekaj časa sem koncentruje »Slovenec« vse brizgalnice svoje bogate zaloge strupenega žolča v prvi vrsti na osebo ljubljanskega župana. Od tistega časa namreč, odkar je Ivan Hribar zlomil pogubno Šusteršičevo paševanje v jugoslovanski državno-zborski delegaciji.  Od  tedaj naprej je vodilno geslo klerikalne politike: »Hribar mora  pasti, pa magari da vzame hudič vse,  kar je slovenskega!«  Pod  tem  geslom Susteršič na Dunaju neusmiljeno podira, kar zida Hribar v korist slovenski stvari in celo velečastno vseslovansko konferenco se drzne smešiti, to pa zgolj iz slepe togote, da je igral na njej veleodlično   vlogo Slovenec Hribar! Poleg tega pa škofov organ kot zvest hlapec Šusteršičev dan za dnevom na najostudnejši način črni in maže našo belo Ljubljano, samo da zamore  s  svojo  umazano gnojnico obrizgati  župana   Hribarja.   Vse in vsakogar hujska in ščuva zoper njega!  Prebivalstvo ljubljansko vobče, občinski svet, mestne uslužbence, one »Kreditne   banke« in »Slavije«, delavce in obrtnike itd. itd. Vsaka prilika mu je v to dobro došla.  O dravinjski debati na primer laže, da je pomen jala poraz županov. Preneum-no!  Ko vendar po tej debati mora vedeti vsak otrok v Ljubljani, da se ima  zahvaliti  prebivalstvo zgolj in edino le energičnemu in iniciativnemu postopanju župana, ako se je razmeroma tako  hitro doseglo izdatno znižanje  cen  govejega  mesa in da tudi   potrebna   nadaljna  akcija ne more biti poverjena boljšim rokam, kakor županovim. — Ce torej naši klerikalci  upajo,  da  bodo s takim podlim bojem izpod kopal i skalnato-trdno zaupanje razsodnega ljubljanskega prebivalstva v svojega dičnega župana, se prokleto motijo.  Še bolj pa, če si domišljujejo, da bo tudi le en pristaš narodno-napredne stranke za skledo klerikalne leče zapustil in izdal strankinega   načelnika. Takih
značajev naj iščejo med seboj, med nami jih ne bodo našli. Ivana Hri barja nam ne bodo strmoglavili, pa naj se dan na dan na glavo postavljajo vsi klerikalni mogotci gori od nadutega Sustcršiča, pa doli do njegovega Lam pet a.' Amen!
— Socijalnodemokratične laži. Na zadnjem shodu v »Narodnem domu« se je trdilo, da se je državni poslanec Hribar odtegnil glasovanju O Ellenbognovem predlogu, naj se dovoli za železničarje 20 milijonov in o Beerovem predlogu, naj se dovoli 47 milijonov za poštne uslužbence. Tudi »Rdeči Prapor« ponavlja v številki za številko te laži. V stenogra-fičnein zapisniku seje poslanske zbornice z dne 26. junija se vidi, da se je o obeh predlogih glasovalo po imenih. V tem zapisniku so navedena imena vseh poslancev, ki so glasovali za ozirom proti rečenima predlogoma. No in med imeni poslancev z začetno črko H, ki so glasovali za Beerov in Ellenbognov predlog, vidimo tudi ono g. poslanca Hribarja, pač. pa ni najti pod črko P poslanca Pittonija, voditelja tržaške socijalne demokracije! To smo hoteli pribiti, ker ni konca teh laži o poslancu Hribarju med socijalnimi demokrati!
— Na sokolsko prireditev v Tržiču, ki bo v nedeljo, znova opozarjamo zavedno narodno občinstvo. Tržič je sedaj ena najvažnejših narodnih točk na Slovenskem. Dasi je prebivalstvo po pretežni večini slovensko, vendar se nahaja občina v nemških rokah. To je za Slovence sramota in njih narodna dolžnost je, da to sramoto čim naj preje odstranijo. V to je treba resnega, vztrajnega in smotrenega dela. V tem oziru je tržiški Sokol neprecenljivega pomena. Zato je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da podpira to društvo. Slovenci, pohitite torej v čini največjem številu v nedeljo v Tržič in prispevajte po svojih močeh za zgradbo »Sokolskega doma« v Tržiču.
— Sokolski zlet v Hrastnik. V
nedeljo, 16. t. m. polete v Hrastnik ob Savi zagorski, celjsi, žalski in brežiški Sokoli. Sprejem je na hrast -niški postaji ob 1. uri 29 minut in ob 2. uri 16 minut. Nato sprevod na slavnostni prostor pri g. M. Logarju v Hrastniku, k)jer se vrši velika ljudska veselica. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Vabimo vnovič p. EL občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži te narodne slavnosti, koje čisti dobiček je namenjen »Sokol-skemu domu« v Celju. Gostje iz Kranjske naj se peljejo z opoldanskimi brzo vlaki do Zagorja in potem dalje do Hrastnika (ob 2. uri 16 minut) z lokalnim vlakom. — Radeče, Zidanmost, Rajhenburg, Trbovlje, Litija, pošljite nam svoje, ob priliki vam povrnemo. V nedeljo v Hrastnik. Vse na dan!
— Romanje »čukov« v Škofjo Loko. Iz Skednja pri Trstu nam pišejo: Zadnja ultraklerikalna »Zarja« ima dopis iz Skednja, kjer pravi dopisnik med drugim: »Sedaj pa pridno premišljujemo, kako pojdemo dne 26. julija v Škofjo Loko, kakih 5 do 6 nas gotovo gre, ako ne več.« Ako nas tudi prav nič ne zanima, kdo so tisti »5 do 6 škedenjskih mla-deničev«, ki naj bi šli gledat v Škofjo Loko »čuka na palici«, vendar ne moremo kaj, da bi ne želeli tej »romarski družbici«, dobro zabavo na lepi Gorenjski. Upamo, da se bodo v »čukovski« družbi prav dobro počutili, posebno še, ker jih namerava škofjeloška godba z nalašč za i o .>slovesno« priliko komponirano »ču-kovo« himno slovesno sprejeti. Himna se namreč glasi: »Cuk se je oženil, trajlala, — Sovo vzel za ženo — hopsasa!« Sicer smo pa gotovi, da ni
Skednju niti enega res narodnega mladeniča, ki bi zašel v družbo »čukov«, pač pa se pridno zbirajo v na novo ustanovljenem sokolskem društvu. Vstop v to sokolsko društvo naši narodni mladini iskreno priporočamo. S »čuki« naj se pa bratijp sove in drugi taki »ponočni ptiči«.
— Osebna vest. Podpolkovnik in poveljnik srbske žandarmerije v Belgradu, g. Janko Vukasović-Štibilj,je prišel na dopust v svoj rojstveni kraj Vrtovin v Vipavski dolini na Goriškem, kjer ostane do 15. septembra t. 1. — Danes zjutraj ob 6. uri se je skozi Ljubljano peljala proti jugu nadvojvodinja Marija Valerija.
— Iz politične službe. Deželno-vladni koncipist g. dr. Bogumil Se-nekovič je imenovan okrajnim komisarjem. Konceptni praktikant g. dr. Rudolf Strictin8 je imenovan za vladnega koncipista.
— Iz poštne službe. Višji poštni upravitelj Mihael Pučnik na Dunaju je stopil v trajni pokoj. Gospod Pučnik je doma iz Kranja.
— Iz šolske službe. Učitelj godbe na moški pripravnici v Ljubljani, g. Anton Dekleva, je pomaknjen
IX. čin. razred.
Dražbi a*. Cirila ln Metoda
je poslala gospa Ana Zupančeva hranilnično  knjižico v vrednosti 10
kron 63 v, katero vsoto je volila pokojna Mar. L oren o — Gramofon g. Zajoa z novimi komadi »Glasbene Matioetf je zaslužil naši družbi v restavraciji Zupanovi v Ljubljani 5 kron. Hvala!
Ia valtka vrtaš veselica „pri
Plankarju" na Dolenjski cesti vlada osobito med občinstvom v št j&kob-ski fari izredno zanimanje. „Gospodarsko napredno društvo za St. Jakobski okraj" je pokazalo, da umeje zasledovati zastavljeni si smoter, da dvigne gospodarsko ta okraj, za enkrat pred vsem s pri v a bitvijo občinstva v ta sicer lepi, a nekaj pozabljeni kraj, ki ima obilnih in lepih iaprehodov po Gradu, Golovcu in ob Dolenjski oesti. Priprave za veselioo v nedeljo 26. julija se kaj pridno vrše. Ker sta go do vanj a Jakoba in Ane letos tako ugodno v soboto in nedeljo, praznujejo lahko brhke Anioe in Čvrsti Jakobi svoje godove najprimernejše in najvese-lejše na veliki vrtni veselici v nedeljo „pri Plankarju". Prostrani veselični prostor se marljivo krasi, za našo ljubo deoo je na razpolago kar šest gugalnio. Za razsvetljavo vrta in poatrežbo je vse dobro preskrbljeno. (Jene jedil in pijač povsem navadne brez povišanja. Vstopnina pa samo oelih 20 vinarjev. Na svidenje torej !
Poseben vlak trgovske zbornice v Prago k Jubileja*! razstavi. V smislu sklepa v zadoji plenarni seji trgovske in obrtniške zbor nioe v Ljubljani je zbornično predsedstvo izvršilo potrebne priprave, da si morejo naši trgovoi in obrtniki v čim večjem številu ogledati jubilejno razstavo praške trgovske in obrtniške zbornice. Sporazumno s praško zbornico, ki je z veseljem pozdravila namero skupne odprave in ki je predsedstvu naše zbornice zagotovila najprisrčnejši sprejem ude-ležnikov ter obljubila, -da poskrbi za pouk in pojasnila po strokovnjakih, sta se za obisk razstave določila dneva 15. In 16. avgust t L Skupna odprava v Prago pa se izvrši le, če se oglasi najmanj 300 udeležnikov. Udeleže se je lahko tudi ne-trgovci in neobrtn.iki. Priredi se, ako se oglasi navedeno število, poseben vlak, ki bo odšel iz Ljubljane na večer dne 13. avgusta ter dojde (Čez Jesenice, Zelctal, Line, Ba-dejevice) v Prago na večer 14. avg. Natančen čas se pravočasno naznani. Vožnja tja in nazaj bo stala v III razredu 21 K, v II. razredu približno 41 K in v I. razredu približno 70 K. Vožnja iz Prage nazaj v Ljubljano se ne izvrši s posebnim vlakom, temveč se bo mogel vsak u deležnik zase v teku 30 dni vrniti s kakim rednim osebnim vlakom. 0 praški jubilejni razstavi se je že poročalo toliko zanimivih podrobnosti, da ni treba iznova opozarjati na koristi in užitek, ki ga nudi vsakomur njen obisk. Splošno zanimiva je, kot verna in popolna slika velikanskega industrija!-nega in trgovinskega razvoja v velikem okraju praške zbornice pa je zlasti za trgovce in obrtnike izredno poučna. Naj bi se torej posebno trgovci m obrtniki v kar največjem številu priglasili k udeležbi pri skupni odpravi. Priglase je oznaniti ustmeno ali pa pismeno poslati na naslov: „Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubil* aniu, in sicer n a j p o z n e j e do 30. Julija dopoldne. Ob priglasu je naznaniti razred, v katerem se želi udeležnik peljati ter obenrm poslati denar z vožnjo v znesku navedenem zgoraj za posamezne raz rede.
Dražbi sv. Cirila ln Metoda
v korist je založil in prodaja na debelo in na drobno najboljše čistilo (krema) za Čevlje in usoje g. Ivan Keber, trgovec v Ljubljani na Starem trgu. To či stilo je kemično preskuŠeno in priznano kot tako, da se je more opravičeno priporočati k o t naj boljše. Priporočamo Ke-brovo kremo že vsled njene kakovosti, priporočamo jo pa še posebno, ker odjema)eo te kreme ob enem koristi naši družbi. Nadejamo se, da se udomači K e brovo čistilo v vseh naših trgovinah in slovenskih družio ah prav tako, kakor užigalioe družbe sv. Cirila in Metoda.
Koncert društvene godbo. V
hotelu „Ilirija" je bil snoČi koncert Društvene godbe. Dirigiral je ta koncert g. Vaolav Talioh in dosegel najlepši uspeh Poleg običajnega žanra skladb, ki se igrajo pri vrtnih koncertih, so bile na programu tudi glasbeni umotvori svetovne imenitnosti: odlomki iz „Lohengrina" in iz „Aide". Društvena godba ni Še nikdar tako igrala, kakor ta večer. Gospod Talioh je godbo v najkrajšem času povzdignil tako, da bi tega ne bil nihče verjel in se izkazal kot odličen dirigent. Po snočnjem koncertu lahko rečemo, da je Društvena godba daleč prekosila vojaško godbo.
,»Las hal doni11« Naproieni smo objaviti sledeče vabilo: Osnovalni zbor družbe „Lastni demu je v ne-
deljo, 26 julija t 1., popoldne ob 4. uri na vrtu, pri deževnem vremenu v salenu restavracije „pri Levuu, Marije Terezije cesta. Kar se do zdaj še ni vršilo, zgodi se tega dne: predložijo in odobrijo se pravila in voli še več novih članov sa prvoletno načelstvo. Ker je ta gospodarsko -sooialna druiba silno vatna za vse, zlasti za revnejše prebivalstvo, za nižje sloje, katerim je izdatna pomoč in nujna rešitev prepotrebaa; ker je družba popolno nevtralna, prosta vsakršne strankarije, se vljudno vabijo k temu zboru vsi, ki so dobre volje in dobrega srca, brez razločka stanu in posla, političnega ali oseb nega mišljenja!
Življenje na Ljubljanici Časih
so imeli Ljubljančanje vožnjo po Ljubljanici za najlepšo zabavo in so jo z vnemo gojili. A tega je že skoro sto let Šele Športno društvo, ki ima v osebi inženerja Prelovška navdušenega in neumorno delavnega predsednika, je zopet začelo gojiti ta šport, seveda v obliki modernega veslar«tva. Športno društvo je nabavilo elegantnih čolnov in postavilo ob Ljubljanici Čolnarno, pri kateri se napravi tudi terasa. I a zdaj je vsak dan veselo življenje na Ljubljanici in vse kaže, da se bo veslar-stvo razvilo še v veliko večji meri, kajti med občinstvom vlada za ta lepi in zdravi šport največje zanimanje.
Zveza prostovoljnih gasilnih društev Kranjske bo imela na Vrhniki svoj občni zbor in ob ob enem praznovala 601etnico cesarjevega vladanja.
Za petlndvafsetletnlco prvega slovenskega pevskega društva „Lira" v Kamniku so se priglasila dosedaj sledeča društva: 1. Hrvatsko trgovsko društvo „Merkur", Zagreb; 2. Hrvatsko tipograjsko pevsko dru štvo „Sloga", Zagreb; 3. Pevsko društvo „Drava", Giinje na Koroškem; 4. Tržaško kolesarsko društvo „Balkan", Trst; 5. Pevsko društvo „Haj-drihu, Prosek; 6. „Vranska Vila", Vransko. 7. „Citaliiioa", Gornji grad; 8. Pevsko društvo „Slavec", Ljubljana; 9. Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon", Ljubljana; 10 Delavsko bralno društvo „Idrija" v Idriji 11. Moravsko pevsko društvo v Moravčah. 12. Bralno društvo „Mengeš" v Mengšu. 13. Pevsko društvo nKo-šanau v Dol. Košani. 14. „Sokol", Domžale. 15. „Sosol", Kamni K Ker je to še zelo malo, poživljamo nujno vsa še ostala pevska društva, da nemudoma prijavijo svoj prihod. Gostom, ki ostanejo tu Čez noč, preskbi „Lira" prosto prenočišče, ter bo skrbela za vsakega udobnost po svojih močeh. Naj bo 15 in 16. avgust pomemben dan v zgodovini slovenskega petja.
Slovensko bralno društvo v
Železnikih  javlja,  da bo priče tek
prihodnje predstave .Divjega love a" ob pol 6. zvečer.
Bralno ln pevsko društvo „Školj" v Šmarju na Vipavskem
Odsek za oskrbo društvene knjižnice v Šmarjah se najvljudneje obrača do slavnih narodnih društev in do cenjenih rodoljubov, da bi pomožnosti pripomogli bodisi s knjigami ali v denarju naši do sedaj jako borni knjižnici. Izobrazbe željno ljudstvo si želi knjig, zatorej — rodoljubi spominjajte se pogostoma društveae Knjižnice v Šmarjah! Knjige, oziroma denarni prispevki, naj se blagovole pošiljati pod naslovom: Bralno in pevsko društvo „Školj" v Šmarju na Vipavskem.
Požar v Stoiicah. V sredo ob % na 2 popoldan je bil oddelek ljubljanskega gasilnega društva telefoni Čno obveščen o izbruhu požara pri Sv. Križu. Pod poveljstvom načelnika Štriclja odpelje se takoj oddelek na lice mesta, kjer je gorelo podstrešje enonadstropne hiše vrtnarja. Luke Tomšiča v Stožicah. Ogenj se je ravno strehe prijemal. Videlo se je takoj, da bode ves trud zastonj, kajti vode je primanjkovalo. Ob dveh ko udari plamen skozi podstrešje, naznani čuvaj z grada z enim strelom večji požar. Odpeljeta se še dva oddelka ljubljanskega gasilnega društva. Donašali, oziroma do vazali so vodo od vodovoda na Sv. Martina oesti. Takoj se je vsaj deloma preprečila nevarnost razširjenja ognja ter vojaška brizgalna iz žrebčarne, kakor društvo iz Stožic nista delovala vsled pomanjkanja vode ter je društvo iz S toži o sploh kmalu odšlo. Ravnatelj tovarne za lep je pripeljal sod vode s 1000 do 2000 litri. Pri reševanju imetja pogorelčevega ranili so se tudi trije ljubljanski gasilci lehko, nakar sta jih tudi na lice mesta prišedša društvena zdravnika dr. Gregorič in dr. Zaje takoj obvezala. Po preteku dveh ur je bila vsaka nevarnost odstranjena in je društvo odšlo. Ogenj je nastal vsled slabo vzidanega trama v dimnik.
Slovanskim Izletnikom h Klan * iklma Jezeroma svetujemo, da se naj izogibljejo restavracije pri prvem jezeru. Početkom sezone se je leto-vičarjem postreglo tudi v slovenskem
jeziku — to ni bilo prav našim koroškim Mihelnom. Zato so napadli v svojih časopisih to naredbo. Kakor Čujemo, je belopeška delniška družba na te napade prepovedala — sploh postrežbo v slovenskem jeziku Dobro! Izletniki izstopajte sedaj le na postaji Rateče. V hotelu „Mangart" si lahko prive-žete temeljito svojo dušo, tako da ne boste na daljnem izletu občutili ni-kake lakote ali žeje. Od jezer pa jo zopet mahnete v ta naroden hotel, ter popravite to, kar ste preje še opustili in pozabili. To bode najlepši odgovor beiope*ki tovarni Vsi Slovani, ki nameravate izlet^ti h Klanskima jezeroma bojk( tirajte ondotno restavracijo in oglašajte se v izvrstnem slovenskem hotelu „Mangart", kjer so na razpolago za prenočišče krasne sobe.
Za pogorelce na Bledu v roke g. J Peternelaso poslali nadalje: Zbirka v nSlov. Naroduu 8. julija 11 K 40 v; Frida Žimjak, o kr. stotuika soproga — najd^niao 8 K; J. Kenda za koDoert v Švioariji v Ljubljani 102 K 30 v; grof Thurn v Radovljici (poslalo oskrbuištvo) 150 kron; dr. Janko Vilfan, župan v Radovljici 20 K; A. Roblek, lekarnar 20 K; Coloman v. Fest 20 K; Teodor Sittig 10 K; Biaž Dellaschiane 8 K; Matej Kosmač 6 K; E. Stroh-sohneider 5 K; gdč. Šubio 3 K; Anton Muroveo 2 K; gospa M Zupano
2 K; Al. Vengar 2 K; N N. 2 K; gdč. Marjanoa Verhunc 1 K; gospa H. Rudesch 5 K; gospa Tekla Sittig 5 K; Fr. Dol žan 5 K; gospa Fani Voves 5 K; Jos. Pogačnik 5 K; E. Ferk 5 K; R. Kunstelj 4 K; gospa Rezi Fursager 4 K 70 v; ga. Stegu
3 K; gdč. M. Pretnar 2 K; ga. Faj-diga 2 K; ga. Sima 2 K; ga. Avguštin 2 K; ga. Šasteršič 2 K; ga Pra-protnik 2 K; ga. Vengar 1 K; gdč. Fr. Tama 1 K; gdč. Fr. Mrevo 1 K; *>a. Tevž 1 K; ga A. Sila 1 K; g. Golmajer 1 K; g. Jurca 1 K; gosp. Planinšek 1 K: ga. Hjčevar 1 K: g. P. Kavčič 1 K; g. Valjaveo 1 K; gdč. Ipavio 1 K; gdč A Pavlovšič 1 K; ga. Primožič 1 K; ga. M. Pri-stov 1 K; g. J. Janša 1 K; g. N. N. 30 vin ; ga. Ter. Fursager, 2 voza obleke; g. J. Sar tori 20 K, V3i v Radovljici; g. A. K. v Ljubljani 5 K; Češka družba v hotelu „Triglav" na Bledu 22 K; Konjedio & Zaic, trgovina z železom v Gorici 30 K; gosp. Vinko Slivnik, v Št. Vidu, Dolenjsko 20 K; omizje Jalenove gostilne v Ratečah na Gorenjskem 4 K 76 v; g. Franc Kovač, naduČitelj v Zatičini čisti dohodek veselice 250 K; zbirka v „Slov. Narodu" št 165 18 julija 20 K; g. J. Sesek, magistralni svet nik v Ljubljani 5 K: skupaj 819 K 46 vin.
Oklic Iz Postojne. Prejeli smo in objavljamo: Dne 9. avgusta se bo vršila občna slavnost za Postojno in vso ostalo Notranjsko: praznoval se bo cesarjevega 60 letnega vladanja jubilej. Veliko nas bo, ki nas bo združilo cesarjevo geslo „viribus uni-tisu, sešli se bodo stari vojaki, ki so prelivali kri za dom cesarja; vsak bo našel svoje sodruge v gotovih vrstah. Gasilci bodo gotovo prišli v gostih trumah, zaostali pa nikakor ne bodo vojaški sobojevniki, ki so stali vedno na braniku za dom in cesarja — prišli bodo sobojevniki maršala Ra-deckega, kolikor jih še premore kre-menita naša Notranjska. V številnih vrstah nastopale bodo naše krasotioe od povsodi, kjer se govori mili slovenski jezik, da jih vidimo v pestrih narodnih nošah. Na noga torej, bodisi veteran, gasilec ali kdor si bodi, da nas bo kot listja in trave, da po-svedočimo svojo vdanost priljubljenemu cesarju jubilantu. Pogled na to mnogobrojno veselo množico iz vseh slojev bo veličasten — ganljiv; vsi, zvesti otroci svojega očeta na najvišjem mestu. Da se bo služila maša na prostem, povemo že zdaj; da bo svirala vojaška godba, tudi ni tajnost, dostavimo pa, da bo tudi pristopna svetovna znana jama postojnska vsakomur. Vse dame v narodnih no§ah imajo prost vstop; veterani (dosluženi vojaki), gasilci v uuiformi plačajo samo 25 v vstopnine. Čisti dohodek ima blag namen: ena polovica namenjena je „RdeČemu križu", druga pa jubilejskemu fondu cesarjevega 601etnega vladanja za uboge vdove in sirote gasilcev. Torej na svidenje dne 9. avgusta v Postojni! Podrobni spored se bo razposlal v kratkem.
Laži na prlinicL Mariborski dekan bimon Ga bero je 2. t. m. na prižnioi v Mariji v Puščavi trdil, da je pri neki protestantski službi božji v Št Volbenku na Pohorju nekdo pljuval na podobo Matere božje, nekdo drugi pa da je gledal to. Prvi zločinec da je tri dni na to umrl, drugi pa zbolel za pljučnico. Protestantov-ski pastor mariborski, Mahnert, je nato javno pozval Gaberoa, naj imenuje dotična dva grešnika, a Gabero je molčal in molči Še danes, kar je dokaz, da si je vso stvar izmislil. Laž na prižnioi! Potem pa verjemi pridigarju, če ti kvasi take
neresnice! Sicer pa naš sedanji listek dovolj jasno pove, kaj sme duhovnik vse oznanjati na prižnioi.
Nemška zmaga V Kamnioi pri Mariboru so bile včeraj občinske volitve sa III. razred, katerega so imeli doslej vedno Slovenci v rokah. Vsled klerikalne nestrpnosti se je pa občina, v kateri je bilo leta 1880 le 47 Nemcev in „ 613 Slovenoev, tako po-nemškutariia, da so zmagali včeraj nemSkutarji, kakor poročajo nemški listi. Izvoljeni so Gotfrid Petsohar, Josip Lndinegg, Karel Doletsohek v odbor, Ivan Hetzl in Franc Popitsch pa za namestnika. Razen Hetzla so bdi nekdaj to sami Slovenoi, ki so se pa vsled klerikalne politike izneverili svojemu narodu. Nenavadna potrpežljivost dečka.
Hlapec Josip Z met v Brjah ima 15-letnega dečka Andreja. Pred dobrimi 4 meseci se je bil dečko zbodel s trnom akacije v stopal desne noge. Rane ni bilo nobene, ali notri pri kosti je začelo gniti, vsled česar je nastala neizogibna potreba, da so dečka poslali v bolnišnico v Gorico, kjer je ostal 26 dni. V Gorici so ga dvakrat operirali in so mu vzeli ven kost, tako imenovano „šiškou. Toda notri je gnilo dalje in v Gorici mu niso vedeli pomoči in svetovali, naj dečka odvedejo v tržaško bolnišnico. Tu je bil 111 dni. Slednjič so se morali zdravniki odločiti, da mu od-režejo nogo. Ves čas je kazal dečko neverjetno potrpežljivost, ali na ope raciji v Trstu je bil pravi junak: odklonil je narkozo in je gledal, kako so mu rezali nogo. Zdravniki so se mu kar divili, ker takega slučaja — so rekli — niso še doživeli pri takem mladem človeku. Včeraj je oče odvel dečka iz tukajšnje bolnišnice domov zdravega, ali brez noge!
Premetena sleparka. Tržaška policija je prijela 301etno Marijo S a r-dotsch iz Trsta. Ženska, ki živi ločena od moža, je pri raznih zlatarjih jemala dragocenosti za neko gospo. Plačala ni nikdar nič; zlatnino in sre-brnino je vzela seboj na ogled, v zastavo pa puščala pri zlatarjih hranil-nične knjižice z vlogami 2000 ali 5000 K Na te knjižice je bilo v resnici vloženo samo po 2 ali 5 K, ničle so bile pozneje pripisane Sardotsch je tako osleparila — kolikor je doslej znano — kakih 5 ali 6 zlatarjev, vsakega za 500 do 700 kron, izvabila pa tudi drugim osebam več s to tako v s ponarejenimi menioami. Sodijo, da ima sleparka še več žrtev svoje premetenosti.
Ustrelil je 19. t. m. Ferdinand štur m na Viču velikega jastreba, ki meri čez peroti 1 m 45 cm. Po barvi glavi in krempljih je ves podoben planinskemu orlu.
Požari ln požari. Dne 20. junija je morala sodraška požarna hramba gasiti gozd. Dne 11. julija je pretil ogenj zopet uničiti skoraj polovico trga Sodražice; požarna bramba je zopet takoj ogenj omejila. Dne 20. t. m. je morala zopet gasiti, ker je strela udarila v vasi Peravo občina Sv. Gregor, kjer je zopet ogenj omejila. Dasi mora požarna bramba v Sodražici res tolikokrat nastopiti ter nastopa vsakikrat z uspehom, se še vendar dobijo ljudje, ki društvu mnogo škodujejo, mesto da bi je podpirali. Ker društvo pri vsakem požaru z vso resnostjo nastopi, prosi, da je tudi občinstvo podpira.
Na dopis iz Logatca v 165 št.
„Slov. Naroda" smo dobili pojasnilo, tia klerikalni srednješolci niso v nobeni zvezi z lažnjivimi in nedostojnimi dopisi v „Slovencu" in „Domoljubu".
Posiliti je kotel 301ctni regni-colo Benjamijn Sar tori v Ses-ljanu neko 19IetnoJslužkinjo, ker se mu pa ni pustila, ji je zagrozil s smrtjo. Prijeli so ga v Trstu. Ali je kakšen regnicolo napravil kdsj še kaj dobrega ?
Nesreča vsled neprevidnosti.
491etni Miha Jelen iz Zaiošč v dornberški občini na Goriškem je imel na/ado hoditi po železni-Vpra tiru. Pred par dnevi mu je ^u. yA taki hoji pridrdral po progi vlak in stroj ga je vrgel bližnjo skalovje. Vsega ranjenega in polomljenega so prepeljan* v goriško bolnišnico.
Volitev župana v Gorici bo koncem tega meseca.
Domobranci sn odšli iz Gorice v Puij, kjer tudi ostanejo. Namesto domobrancev polka Št. 5 pride septembra v Gorico drugi bataljon do mobranskega polka št. 4 (planinci), ki se nahaja zdaj v Celovcu.
Sprememba v deželnoknežjem komtearilatn Lloyda. Ker je odstopil predsednik pomorske oblasti Natal Ebner pl. Ebenthall in je imenovan za njegovega naslednika dinisterijalni svetnik v trgovinskem ministrstvu Anton Delles, so se zgodile spremembe tudi v dež. knežjem komisar i jatu avstrijskega Llovda. Za nove dež. knežje komisarje so določeni: dvorni svetnik W i m m e r od trgovinskega ministarstva, grof A. t tem s od pomorske oblasti in akcijski svetnik in predstojnik pre-
zidijalne pisarne v trg. ministrstva dr. Zampach
Skozi okno Jo padel v Bojanu
pri Trstu 51etni Frano V r t o v e o in se nudo pobil na glavi.
Poskočen samomor finančnega stražnika. V Trstu je 281etni finančni stražnik Juri KraloviČ pil karbolovo kislino, da bi se usmrtil. Rešili so ga še.
V obupnem stanju leži v goriški bolnišnici 81etna Rezika Cerme-Ijeva iz Vrto vina. Vodila je tele na pašo na vrvi, ki jo je imela ovito okrog roke. Tele se je pa splaŠilo, in ker je imela deklioa vrv zavezano na roki, jo vleklo za seboj, da se je vsa pobila ob kamenju.
Nemška bauka v Trstu. Kakor se čuje, nameravajo ustanoviti Nemci veliko banko v Trstu z namenom, da se bodo bojevali proti slovenskemu kapitalu in njega vplivu!
K pred vćera]sn(emu umoru v Trstu se nam piše še nastopno: Dtiica je zabodel in usmrtil 28letni Čevljar Andrej Giannone, regoi-oolo iz Bari. Morilec je šel po zlo činu domov, kjer se je mirno vlegel v posteljo in zaspal. Ko je prišla ponj policija, je spal, kot bi ne bil nič hudega storil. Duić je oženjen šele tri tedne in bi bil včeraj prevzel novo gostilno „AUa sardella". Bil je miren, resen Človek. Žena je vsa obupana nad izgubo ljubljenega moža.
V Lipi pri Vrbi na Koroškem so pri zadnjih občinskih volitvah zmagali Nemci, dasi jih je bilo leta 1880 v tej občini komaj 10%. Kakor se vidi, napreduje germanizacija na Koroškem z velikanskimi koraki. Seveda naši klerikalci tega ne vidijo.
Velikansko   deIravdacl]o so
zasledili v Zagreba. V nekem denarnem  zavodu je   poneverjeno okoli 250.000 K.   Zaprtih je že več oseb. Zaradi  ene  krone sta se v
Malniou na Koroškem sprla dva delavca. Prvi je v pretepu odgriznil „tj»varišu" uho, drugi ga je pa zabodel z nožem v trebuh, da najbrž ne bo okreval. Zdaj je domovina rešena.
Ztet »Slovenskega lovskega
kuba" v Postojno se je moral, kakor smo že poročali, preložiti na poznejši čas. Dan se objavi po časopisih in lepakih.
Šolska matrika v Ljubljani je
štela v minolem šolskem letu 5818 šoloobveznih otrok, in sicer 2986 dečkov in 2832 deklic Šoloobvezni so vsi v Ljubljani stanujoči otroci, ki so izpolnili šesto in še ne prekoračili štirinajsto leto svoje starosti. Pripomniti pa je, da so pri tem številu šteti samo v Ljubljani stanujoči otroci, ker tudi mnogo vnanjih otrok hodi v ljubljanske Šole, katerih pa ni šteti v tukajšnjo Šolsko matico.
Državna subvencija. Kmetijska družba kranjska je dobila 3000 kron državne podpore za leto 1908 za nakup kobil za rejo.
Velikanski kinematograf »The Wonder Bio Tkeater" je pričel snoči s svojimi predstavami. Vpeljal se je pri nas, ki smo videli zadnji čas že toliko kinematografskih podjetij, prav dobro. Slike so do popolnosti Čiste, jasne in lepe. Program je zelo izbran. Najlepše so pokrajinske slike. Potovanje iz Pariza na Grško obsega krasote prve vrste. Program je vsake tri dni nov. Danes in jutri je še prvi spored. Izplača se posetiti to podjetje.
»Društvena godba ljubljanska15 koncertuje danes pri večerni predstavi „The Elite Biograf" na vrtu hotela pri „MaliČu". Začetek ob 8. zvečer.
»Društvena godba ljubljanska" koncertuje jutri zvečer v hotelu „Južni k o 1 od v o ru (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Ustanove za invalide. Za leto 1908. so razpisane od umrlega barona Karla Wurzbacha napravljene »cesarice Elizabete ustanove za invalide« i. s. a) tri ustanove po 120 kron za Ljubljančane, b) tri ustanove po 60 K za rojake iz Kamnika, iz Jarš in Homca, c) tri ustanove po 60 kron za rojake iz Venterjevca v občini Šmartinski pri Litiji. Te ustanove oddaja gospod baron Alfonzij Wurzbach, i. s. one za Ljubljančane po nasvetu kranjskega deželnega odbora, ustanove za Kamničane, Jar-šane in Homčane po predlogu županstva v Kamniku ter ustanove za Ventarjevčane po nasvetu županstva Šmartinske občine. Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubož-ni c. in kr. vojaški invalidi iz imenovanih krajev od stražmojstra ali narednika nizdol, ki so lepega vedenja in vsled v vojni zadobljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli preživeti. Ako bi se za omenjene ustanove ne zglasilo zadostno število vojaških invalidov z opisanimi lastnostmi, tedaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži spodobnega vedenja iz imenovanih krajev, ki se radi bolehnosti in starosti ne morejo sami preživeti. V obeh slučajih dokazati je s posebnimi občinskimi, po c. kr. političnem
oblastvu potrjenimi spričali neoma-deževanost prosilcev. Dotične prošnje je prosilcem iz Ljubljane pri magistratu stolnega mesta Ljubljane vložiti, drugi prošnjiki pa naj jih vlože vsak pri županstvu svoje občine do 20. avgusta 1908. leta.
Nesrečno ženitovanje. V Zemunu v Slavoniji se je oženil kmečki fant Boško Savkovič z gostilniearje-vo hčerjo. Ko so se gostje peljali iz cerkve domov, so se splašili konji voza, v katerem je sedel ženin, ki je bil za voznika, neka ženska z 121etno hčerjo in 10 mesecev starim otrokom, ženinova sestra in njen 131etni brat. Ženin jo je takoj pobrisal z voza, ko so konji jeli divjati, in tako so bili ostali pripušceni svoji usodi. Desetmesečni otrok je padel z voza in obležal z zlomljenimi rokami, za njim je pa skočila ženinova sestra, ki je obležala nezavestna. Priletela je v kamen. Ko je ženska, ki je bila s hčerjo in tistim fantom še v vozu, videla, da so vsi zgubljeni, vrgla je hčer iz voza, da bi jo rešila. Dekle je priletelo v obcestni jarek in obležalo z zlomljeno nogo. Konji so divjali naprej, dokler se ni voz prevrnil. Ženska in fant sta tako nesrečno padla, da sta obležala nezavestna. Med tem je pa med zaostalimi gosti nastal prepir. Kmalu sta nastali dve stranki, ki sta si skočili v lase in se pretepali za boga in vraga. Le neki fant je bil toliko pameten, da je pobral prejšnje ranjence na voz in jih odpeljal v bolnišnico.
Na Mirju je bila včeraj zasačena neka ženska, ko je kradla po njivah kumare. Stražniku je napovedala prvotno napačno ime.
Konji na Gradu. Včeraj popoldne so pridirjali z Grada po Štu-tendovskih ulicah trije konji. Ker so konji po navedeni ulici šli v divjem diru, so zagnale ženske in otroci hud vriše. Konje so potem ujeli in jih, ker se ni vedelo čigavi, da so, oddali v Ferlinčev hlev. Pozneje se je zadeva pojasnila. Trije domobranski vojaki so navedene konje kopali v Gra-dašči, kjer so jim ušli ter dirjali čez sv. Jakoba most in po Ulicah na Grad v hrib. Ko so si z Grada ogledali ljubljansko barje, so krenili v Študentovske ulice in pripeketali na Vodnikov trg, kjer jih je zadela usoda in tako bodo morali še nadalje služiti pri vojakih.
Iz gugalnice je padel včeraj popoldne pekovski pomočnik Anton Sitar rojen 1887. leta v Trebnjem in se na glavi tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. Nesreče je kriv sam, ker je šel na gugalnico vinjen.
Iz Amerike se je včeraj pripeljalo 15 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Neka dama je izgubila sivo polsvilnato ogri-njačo, neka druga pa zlat za 20 K v okvirju, ki je bil obesek. — Služkinja Antonija Hrenova je izgubila hranilnično knjižico, katero je našla postrežnica Frančiška Jerovškova.
Drobne novice.
— Srbski prestolonaslednik Gjorgje je te dni dovršil na belgrad-skem vseučilišču pravniške nauke.
— Tatvina biserov. Egiptovskemu kedivu (podkralju) v Kahiri so neznani tatovi ukradli biserov in drugih dragocenosti v vrednosti nad 400.000 kron.
— Velikodušno darilo. Bankir I. Reitzes na Dunaju je daroval ob svoji poroki 500.000 kron v pospeševanje akcije »za otroka«.
— Princu Nikolaju Grškemu so tatovi v nedeljo v Francovih varili ukradli 2000 kron.
— Pomiloščenje v Crni gori. Knez Nikolaj je pomilostil zaradi bomb na smrt obsojena Gjulafiča in Voj vodica.
— Avstrijski vohun. V Sofiji so zaprli ogrskega Žida Goldsteina, ki je sicer opravljal gostilničarsko obrt, pa je na sumu, da je vohunil za Avstrijo.
— V vlak bolgarskega kneza Ferdinanda je na postaji Palanki nekdo vrgel debel kamen, ki je razbil šipo na oknu in ranil kneževoga adjutauta.
Rožne stvori.
* 10 zapovedi za turiste. 1. Na
potovanju vrzi od sebe svojo vzgojo in omiko, nespodobnost in sirovost ni isto kako radost in moč. 2. Ne loti se ture, ki ji nisi kos, sramotno je, izročati rse tujim rokam. 3 Za vsako gorsko hojo se skrbno pripravi, vseeno ali greš s prijatelji alt z vodnikom. Tvoje znanje, kje, kako in koliko, Časa moraš hoditi naj bo ravno tako popolno kakor tvoja oprema. 4. Ravnaj s svojim vodnikom spodobno. Ni se ti treba obnašati kot gospodar, ne smeš pa tudi biti pro-s taški. 5. Svojemu vodniku napili kratko, resnično spričevalo. Pretirano poveličevanje ne izredne ture te le smeli, vodnika pa dele domišljavega. Ako se vodnik hudo pregreti, moral
tudi imeti pogum, da ga ovadiš. 6. V koči se vedi skromno ter ne zahtevaj, česar more! dobiti le v velikomest-nem hotelu; zakaj ne sprejmo te zaradi tvojega denarja. 7. Ne ponižaj koče v bežnioo. Alkohol je naslabši spremljevalec na turah, koče pa slu iijo za odmor turistom in noč za spanje. 8 Ne onečaščaj pokrajine, po kateri hodil. Zato ne trosi naokrog črepinj in druge nesnage, ne puščaj ograj odprtih, ne plazi se preko ograj, ne onesnaži studencev, ne poškoduj kažipotov. 9 Prizanašaj planinskim cvetkam in ne vznemirjaj živine in divjačine. 10. Ne zbijaj šal iz vere in običajev gorskih prebivalcev ter jih ne skušaj zboljŠati. Nepoklicani apo-stelj prosvete škoduje stvari planinskega društva ter ga zasmehujejo, ako se mu ne pripeti še kaj hujšega.
* Nesreća na pramik proglašenja neodvisnosti zveznik držav aaaerliklk. 4. julij je v Ameriki ta praznik. Takrat se strelja divje od veselja in ker so Američani večkrat brez glave, napravijo nesreč, da je groza. Letos je bilo pri tem streljanju ustreljenih 72 ljudi, 2736 pa ranjenih. Število žrtev je torej letos večje, nego je bilo v katerem koli letu zadnjih 12 let. Streljanje je povzročilo tudi mnogo požarjev, ki so napravili skupno Škodo v znesku 2,677.175 kron.
* Polž kakor hrana. Na Francoskem se goji mnogo polžev. Pri nas večina ljudi težko ume je, da spada polž med živalice, ki se jih uživa, ali vendar je to dokazano dejstvo, da se samo v Parizu proda na trgih nad milijon kilogramov teh mehkužev. Iz tega izhaja, da je v Parizu trgovina s polži povsem dober posel, in ker stane gojenje polžev zelo malo truda in stroška, zato se mnogi poljedelci bavijo s tem poslom. Zanimivo je, kako oni to delajo. Polžev vrt obdela se v marcu in zanj se določi apneno in vlažno zemljišče, ki se ga ogradi z deskami, da se ne morejo polži razlesti. V vrtu se zasadi zlasti trava. Ko se prične jesen bližati kraju, se postavi v vrt male kupčke maha in suhega listja; vanje se polži radi zavlečejo in potem zapirajo vhode svojih hiš. Uživa se skoraj vse vrste polžev, zato se v vsakem kraju goji ona vrsta, ki je tam bolj udomačena. Tudi v Italiji pojedo zelo mnogo polžev; tam se more polža v več krajih smatrati za glavno hrano siromakov, in ko je njegova sezona, ga je dobiti v vsaki krčmi.
* Učilišee in poizkuševališce za fotografijo, kemigrafijo, svetlotisk in gravuro v Monakovem. Ta zavod nastopi 15. septembra t. 1. novo (9.) učno leto, ki tvori 21etni tečaj za umetniško izšolane fotografe, svetlo-tiskarje in heliogravurne tehnike; izza leta 1906. se sprejemajo tudi dame. Posebno pripravno za mlade risarsko in umetniško nadarjene ljudi. Na zavodu se poleg dnevnega pouka tudi mojstrski tečaji in visokošolski tečaji za slušatelje kr. tehniške visoke šole v Monakovem in je bilo vseh udeležnikov preteklega leta okoli 260. Sprejeti se more samo omejeno število. Kdor se za to zanima, dobi od zavodove pisarne v Monakovem, Rennbahnstrasse 11, zavo-dova pravila, ki pojasnujejo vse potrebno.
* Sam, sam, sam je geslo vseh onih, ki hote kupiti ali prodati kako graščino, zemljišče, trgovino, obrt itd., ki iščejo posojila, glavnice, kompanjona ali se poganjajo za boljšo službo. Posredovalci so v teh slučajih dandanes svoje vloge več ali manj doigrali, na njih mesto so stopili inserati, ki omogočujejo vsakomur, da sam hitreje in ceneje pride do za žel j enega uspeha, zlasti če se poslužuje v ta namen že 35 let obstoječe inseratne pisarne M. Dukes na si.. Dunaj I., \Vollzeile 9, ki rada daje brezplačne informacije.
6. sentember ali nedeljo pred Malim Imamom letos ? ? ?
Telefonsko in brzojavna porotna.
Bolgarska mobilizacija? Carigrad, 24. julija. Iz Sofije javljajo, da so dobili vsi bolgarski reservisti obvestilo, naj bodo pripravljeni, da se pokličejo pod orožje. Na turške vladne kroge je napravila ta vest silen vtisk. Sicer pa se je že preje vedelo iz zanesljivega vira, da je sklepala bolgarska vojna uprava o splošni mobilizaciji. Poljsko . rusko pobratimstvo v Kra-kovu.
Krakov, 24. julija. Ruski delegati na praški konferenci grof Bobri nsk i, Lvov in Volodimirov so včeiaj dospeli semkaj in   bili gosto-
ljubno sprejeti. Opoldne so Poljaki njim na čast priredili banket, katerega so se udeležile najuglednejše osebe krakovskega društva. Na banketu so govorili razni ugledni poljski politiki, ki so vsi izražali željo, da bi se doseglo trajno sporazum ljenje med Rusi in Poljaki. Izmed Rusov sta govorila general Volodimirov in grof Bobrinskij. Bobrinskij je končal svoj govor: Mi Rusi uvideva-lno krivico, prizadeto Poljakom in jo obžalujemo. Število dobroinislečih in pravicoljubnih Rusov vedno narašča. Mi se moramo medsebojno vzgajjiti, da bodemo sposobni za svobodo. Sklenimo prijateljstvo in bratstvo na podlagi složnega dela. Napivam svobodi in napredku Poljske. Nova  poveljnika   ruske mornarice.
Petrograd, 24. julija. Admiral Matusijevič je imenovan za poveljnika ruskega brodovja v Tihem morju, dosedanji pomočnik pomorskega ministra Bostrev pa za poveljnika črnomorskega brodovja. Osman paša od Mladoturkov ujet.
Carigrad, 24. julija. Iz Bitolja brzojavijajo: Uporni Nidzibej je s svojo četo nenadno navalil na Bitolj in brez prelivanja krvi o d v e d e 1 pravkar imenovanega novega poveljnika 3. armadnega voja Osmana pašo sabo v Resno. Niazibej je bil preje poveljnik turške posadke v Resni. Rodom je Albanec in vodja mladoturškega gibanja.
Ustava v Turčiji?
Budimpešta, 24. julija. »Pester Llovd« priobčuje brzojavko iz Soluna, da je sultan dal ustavo in da se v kratkem skliče parlament.
Revolucija na Turškem.
Belgrad, 24. julija. Iz Soluna br-zojavljajo: Skopi je, Bitolj in Solun so zavzeli uporniki. Povsodi vlada mir.
Bitolj, 24. julija. Uporno vojaštvo iz Resne je navalilo na Bitolj in ga zavzelo. Uporniki so proklamirali ustavo. 'V mestu je sedaj mir.
Kolonija, 24. julija. »Kolnische Zeitung« poroča, da je generalni guverner Maeedonije H i 1 m i paša podal demisijo. V Solun so dospeli 4 anatolski polki, ki so bili takoj poslani proti Bitolju.
Dunaj, 24. julija. Na kompe-tentnem mestu izjavljajo, da še niso dobili nobenega uradnega obvestila, da bi dal sultan svoji državi ustavo; takisto še tudi ni došlo oficialno poročilo, da bi uporniki zavzeli Solun, Skopi je in Bitolj.
Poljaki na praški razstavi.
Praga, 24. julija. Jutri pride semkaj 300 Poljakov, da si ogledajo praško razstavo. Poljake vodi knez Lubomirski. Čehi jim prirede sijajen sprejem.
Poslanec Bukvaj odložil mandat. Praga, 24. julija. Češki agrarni poslanec Bukvaj je odložil svoj mandat.
Sprejem ruskih  delegatov v Lvovu.
Lvov, 24. julija. Semkaj so prispeli ruski delegati, ki so se udeležili praške konference. Na kolodvoru jih je čakala velika množica ljudi, ki jih je iskreno pozdravljala. V imenu starorusinske stranke sta jih pozdravila dr. Davidijak in dr. Dobrianski, v imenu Poljakov pa dr. Grek. Ruski delegati so gostje dr. Greka.
Gospodarstvo.
Žetev v Avstriji.
Poljedelsko ministrstvo je izdalo o žetvi obširno poročilo, ki navaja med drugim: Zaradi trajne suše je ozimina dozorela po mnogih krajih deset dni prej, kakor navadno. Jesenska setev se je slabo obnesla na Kranjskem, osobito pa na Primorskem in v Dalmaciji. V Istri in Dalmaciji žetev ne bo zadostovala za seme. Požeta je na Primorskem, v Dalmaciji, na Kranjskem in deloma na Spodnjem ztajerskem že tudi rž. Na Primorskem, v Dalmaciji, deloma pa tudi na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem je že tudi požeta pšenica. Ječmen je na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem in Koroškem srednje dober. Oves je po suši še več trpel kakor ječmen. Na Kranjskem že deloma žanjejo oves, na Primorskem in v Dalmaciji so ga že deloma pospravili. Najbolj se je držala koruza. Proso slabo kaže. Na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem so pričeli že sejati ajdo. Lan kaže na Štajerskem precej dobro. Krompir si je po zadnjem dežju precej opomogel. Upa se na srednji uspeli celo na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji. Pesi je suša tudi škodovala, repa in zelje se le počasi razvijata. Detelja in seno je dobro, samo malo ga je. Sena je na Spodnjem Štajerskem 40 do 60 odstotkov, na Kranjskem detelje 65 odstotkov, sena do 50 odstotkov, v Dalmaciji pa do 40 odstotkov manj kot druga leta. Gorko, solnčnato vreme je ugajalo trti razveo v Istri in deloma v Dalmaciji. Na Kranjskem upajo na dobro vinsko trgatev. Upanje na dobro sadno letino se je zmanjšalo. Olivna letina bo srednje dobra.
Bratje Sokoli!
Odbori sokolskih društev v Ljubljani in Šiški po zivljajo brate Člane, da se v d epu taci j ah udeleže zlata ▼ TriiČ, ki se vrši v nedeljo, dne 26. Julija Zbirališče za ljubljanske Sokole na južnem kolodvoru ob 11. uri 15 min. Na zdar!
Umrli so v Ljubljani.
22. julija: Ivana Zore, učiteljica, 28 let, Cojzova cesta 9. — Ivana Selan, kaj zarje v a hči, 2 meseca, Črna vas 31. Marjana Pirnat, skladiščnika žena, 56 let, Cesta na Rudolf ovo železnico 18. — Jera Polajnar, kuharica, 54 let, Gosposke ulice 3.
23. julija: Ivan Gerdadolnik, zasebnik, 60 let, Radeckega cesta 11.
V deželni bolnici:
Dne 18- julija: Anton Šercer, gostač, 39 let — Ivan Jak še, gostač, 64 let.
21. julija: Adolf Kopriva, poslovodja, 42 let.
22. julija: Marija Lipoglavšek, pismonoše va vdova, 65 let.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 24. julija 1908. TrriitlB.
. sa 50 kg K H-35
. ca 50 kg K 9 55
. za 5<) kg K 7 55
. za 50 kg K 7 23
. za 50 kg K 8 23
Pšenica aa oktober « Rž  za oktober Koruza za avgust .
„ za maj 1909 Oves za oktober .
Vzdržljivo.
Heteorolositno poročilo,
nad morjem 300. {Srednji aračni tlak 786*0 m*
Cas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	« o So o. ^ S * £b	Vetrovi	Neb«
9. zv.	735-0	189	si. sever	jasno
7. zj. 2. pop.	735-3 734 0	13-0 264	sred jug , slab jug del jasno	
23. 24.
Srednja včerajšnja temperatura 70 5\ norm. 1991. Padavina v 24 urah 0 0 mm
Stanovanje
s 2 sobama, kuhinjo, drvarnico, skladiščem in sušilnico,  86 Odda takoj. Zelo pripravno je za mesarje. 2537—2 Poizve se na Karlov s ki cesti 4.
Razne prevode
Iz nemščine v slovenščino
cirknlarjev, pisem in drugih tiskovin oskrbi ceno v tej itroki izvelban uradnik.
Naslov   v   npravniitvu .Sle* Naroda".
Naprodaj Je
2148-1
¥ DragomlJUf to je poslopje in vsa mlekarska oprava za izdelovanje surovega masla. Prodaja se bode vršila
v nedeljo, 2. avgusta 11.
ob štirih popoldne
Ba licu mesta. Natančnejša pojasnila se izvedo pri Janezu Gradu v Drago mlin it. 18. posta Domžale. Prodalo se bo vse skupaj ali pa poslopje zase in orodje zase. Prednost imajo oni kupci, ki kupijo vse skupaj.
The  greatest Bio-Theater of the
WOrld. 2521-2
Danes, Z4. in lutri, Z5. julija
premierna
predstavo
v Lattermannouem drevoredu
Vsake tri dni nov spored.
Izvleček Iz sporeda:
Potovanje iz Pariza preko Marzelja v Italijo.
Točke Iz Bio-Variete
Izvežbani psi, Ki-Ri-Ki (japonski akrobati). Carovna vreča. Ljubezen in ponos. Življenje igralca. Vsakovrstno veselo. Ali Baba in 40 razbojnikov. 2561—1
Wstk  dam«* predstava«
Začetek ob polu 9. zvečer. — Ob leljab in praznikih tudi popoldne ob 4. uri.
: Loža za 4 osebe 6 K; fotelj 1 60 E; L prostor 1-20 K; II. prostor 00 vin.; III. prostor 00 V.; IV. prostor 40 v.
L Geni H. Gavrič
ravnatelj. poslovodja.
Gospodična
izurjena nekoliko v ročnih delih, se sprelme v trgovino. 2546 i
Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
Učenec
«» obrt
14 do 15 let star, ae spre! me pri Ivanu Setinii kovaču v Zgorn|l Šiški ftt 60 2550 i
Oženjen
mašinist in kurjač
IŠČO službe k parnemu stroju. Nastop službe takoj. Plačilo po dogovoru.
Naslov: MIha Svete* mašinist, Bevke, poŠta Vrbnika. 2496-3
—***"—***» 1 ■■    ■     ■    L      i. .   i      i ■ ■ mm, ■ ' :
ttrarski
učenec
ae sprejme pri Rudolfu Buau v Kranlu. 2265 22
2 i 97—3
kuharica
ki je zmožna samostojnega gospodinjstva, se spre|me pri Earlu Jo-levčku, tovarnarja na Vrhniki.
Službo želi take! premenlU
mešane stroko, iiur]en apooorlst, tudi pri loanl trgovini delujoč.
Vprašanja na upravniStvo „Slov.
Naroda".
2518-2
Glavnik za barvanje las.
^^aw     Z navadnim česa-m     m    njem izbremenimo I   H    sive ali rdeče lase JM   mM,     v   pristno svetlo plave, rjave ali pa ^LmLf^Lft črne! Popolnoma K^fl     neškodljiv! Se rabi ■^■^ t9a lahko leta in leta. Na tisoče v rabi!   Komad 5 K. Razpošilja
J. Schnller na Dunaju H/2
10      KunbauergtM. »t. * SO. 2396
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo K 6 50.
Vsled agodnega ogromnega nakupa ae odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove i močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
Val 4 puri sam« M « 50.
Za naročitev zadostuje dolgost.
2544 Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31.
Neugajajoce rad zamenjam.
ildel.)
Jutri, v soboto, 25. ]uli]o
- velik -
KOHCCRT
popola«
Ljubljanske društvene godbe.
Začetek ob 8.        Vstop prost.
Na obilen obisk vljudno vabi
2564
A. SEIOEL
hotelir.
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno naznanjam, da sem otvoril
gostilno
v popolnoma prenovile oih prostorih
na Glincah štev. 3 (preje J. Trann).
Na razpolago sta tudi dva ¥011101 senčnata vrta. Točil bodem le Izborna naravna vina   Postregel bodem vedno z okusnimi gor Um i ln mrzlimi ledili ob vsakem dnevnem času po najnižjih cenah.
Za mnogobrojni obisk se toplo priporoča
Franc Babnik
25i9—2 gostilničar.
s
z
Samo še do 1. avgusta
60 o nižje cono za vse poletne predmete n. pr.: damske ba-tiatne in svilnate obleke, svetle obleke, piketaata in platnena
krila ter čipkaste in bati sta ste bluze. Moške in deške liatrove in pralne obleke in lahke obleke
Iz poletnega blaga.
„AnsleSko skladište oblek"
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
z
i
Samo 6 dni
Havre-New York
Francoske prekomorske dražbe.
Edina Mlkra|ia Mi tez
Bazel, fariz, JCavre v Ameriko.
Veljavna vozne liste In brezplačna pojasnila daje za vae slovenske pokrajine
849 25
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Ejubljana     Dunajska cesta 18 CJnblJana
▼ B1
ari
Sprejmejo ae v stalno službo v LJubljani:
Iiirjsi korespondent
obenem dober kalknlant, dalje
skladiščnik i
več
=pomočnikov
Ozira se samo na ponudbe onih, ki so v Železnlnaki SiTOki res izurjeni in vojaščine prosti.
Ponudbe pod „Železninar" na
uprav. „Slov. Naroda". 2467-2
Oj danes, petka, 1 do petka, 31. julija
se bode predstavljala v
taatografo „EDISON"
ob navadnih urah in v
.Elite Biograf
ob poln S. zvečer slika;
■
l
na Dunaju.
Živ, naravni poanetek vsega slavnostnega izprevoda In vseh posameznih skupin pred cesarjem In dvorom. 2545—1
itlesa UellL cesar Franc Jožef 1.
se vidi neprestano.
Lepa prodajalna
pripravna tudi za pisarno, SO Odda taksi v Gosposkih ulicah itev. 7.
Natančneje se izve v trgovini A. Kune, Dvorski trg ftt 7. 25i 5 2
Izurjen
bfiiiti strupr
(Eisendreher) se išče. Taki, ki so že delali v predilnicah, imajo prednost.
Ponudbe z navedbo starosti in plače pod „kovinski strugar" na
uprav. „Slov. Naroda". 2549—1
Prodajalko
dobro izurjena za trgovino z mešanim blagom,  hitra pomočnica, ne izpod 25 let stara, in
vajenec
z dobro vzgojo in potrebno šolsko izobrazbo ae takoj sprejmeta.
Ponudbe je poslati tvrdki M. Elsner v Litiji. 2507-3
Edini orlg. posnetek nasproti ces. tribune
Najdaljša slika sveta. (Cena 2000 K.)
Največja razločnost Mirno, čisto, ne mlgl|ajoče predstavljanje tega edinega velikanskega prizora I Že desetletja nI bilo na vsem svetu videti slavnosti tako prekrasne in razkošne, s tolikim sijajem ln tolikimi ndelezniki (2 5.000 oseb, 500.000 tujih gledalcev)!
Ne ilustrovan časopis, ne raglednioa, ne fotografija Vam ne more tega tako predočiti, kakor samo kinematografija.
Akoravno le slika ena izmed najdražjih, ao ostale, da si Jo more vsakdo ogledati,
Pszor krčiarji ja trgovci!
Izvrstno Istrljansko
belo vino
razpošiljam
od 600 litrov naprej
po nizkih cenah.
Od 1500 1 naprej zelo znižane cene. Za pristnost jamčim.     2463 -8
jjjjj ČEH, Roč, Istro.
^mWLWmmmmmWL\mmmW^
ISče se topo
stanovanje
a tremi sobami in pritlklinaml za
mesec avgust v moderni hiši v okolici pošte ali sodišča.
Eventuelno se prevzame na 3—6 mesecev 2522—3
Pismene ponudbe nasloviti pod „Mirna stranka" na uprav, tega lista
Oeo. kr. avstrijske     ^     državne železnice,
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne Odhod Iz L|abl|ans |uz. ieLi
5-50 zfntraf. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel (ob nedeljah in praznikih do Trbiža).
7*00 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, ■-. kr. drž. žel., Beljak Čez Podrožčico, Ceovec, Prago.
7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
0-20 predpoidne. Osebni vlak ▼ smeri: jesenice. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, frrago.
11*38 »redpoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico 4r*. žel., Trs drž. žel. Beljak, (čez Pod;oičico) Celovec.
1*00 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
348 »opoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica dri. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Pod oičico) Celovec, Praga.
7-10 z veder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, udolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-30 zveder. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, beljak, (čez Podrožčico; Celovec, Praga.
10-40 »oneoi. Osebni vlak v smeri: ledenice, Trbiž, Beljak, luž. žel., Gorica drž. iei., Trst drž. žel.. Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod Iz Ljubilane dri. kolodvori
7-aa zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-O0 popoldne. Osebni vlak v Kamnik. 7-IO zveoer. Osebni vlak v Kamnik lO-OO ponoOl. Osebni vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
1. maja 1908. leta.
Oohod v Ljubljano Jut. zaLi
6-56 zjutraj. Osebni vlak Iz Beljaka h* žel„ Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča..
8-34 zjutraj. Osebni vlak Iz Kočevja, Stražo Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*22 pred pol d ne. Osebni vlak iz Prag« Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožc^" in Trblz, Gorice drž, žeU, Jesenic, Tržiča
232 popoldne. Osebni vlak iz Kočev> Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
3-56 popoldne. Osebni vlak Iz   Bel jar juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čas Podrožčico) norice drž. žel. Trsta dr* žel. Jesenic, Tržiča
6-60 zvečer. Osen. vlak iz P**age, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) jesenlc
8 37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-45 zveoer. Osebni vlak Iz Beljaka ju-žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pot rožcico) Trstu drž. žel. Gorice drž. žel Jesenic, Tržiča.
11-50 ponooi. Osebni vlak iz Trbiža, Ca lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Tri'. drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Oohod v LJubljano dri. kolodvori
6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. 10 59 predpeidne. Osebni vlak iz Kamnik* 6 10 zveder. Osebni vlak iz Kamnika.
9 59 ponoAl. Osebni vlak lz Kamnika. (Savo ob nedeljah in praznikih
(Odhodi in prihodi so označeni v zredn^ evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trste.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrasDovrBtnejiih kombinacijah pod tako n godnim i pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt s manjšaj očimi se vplačili.
Vsak član   ma^po preteka petih let pravico do*dividende.
at
S L HV UH"
45-84
-  - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  - - - -Raz. fondi: 41,335.04101 K. Izplačana odškodnine in kapitalije 97,814 430-97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ ▼oeattozl tlo«aniko-uarodno uprava.
Vaa pojasnila daje:
laaaillal laitOP ¥ Llabllanif iigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najknlantnq)e. Uživa   najboljši   sloves, koder posluje.
Dovoljuje is čistega   dobička izdatne podpore  v   narodne  in občnokoristne namene.
izdajatelj la edL*evorai arodalk Kasto * ■ • • os 1 eza I ek.
Laatalaa la tlak »Narodne tiskam m,
197715
^762
7762
08182288
HTH