152. številka.
Ljubljana, v četrtek 6. julija.
XXVI. leto, 1893.
Izhaja ™*k dan »ve«er, l/.imši nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za »vstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje de žolč toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila   plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., Če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Nemški idejali.
V Ljubljani, 6. julija.
Narodna posest avstrijskih Nemcev je tako velika in tako utrjena ter zajamčena, da si nemški narod v naši državi lahko dovoljuje luksus stran-karstva, ne da bi mu to prizadelo količkaj resne in čutne škode. Do zadnjih let bili so Nemci razcepljeni samo v dve frakciji: v liberalno in konservativno in ti dve stranki sla navzlic vsem nasprot-stvom prav dobro izhajali druga z drugo. Ali prišli so drugi časi. Levičarjem, nekdaj toli mogočnim v tostranski državni polovici, padlo je nekega dne krmilo iz krempljev, s katerimi so toliko narodnega premoženja pograbili za svoje žepe, ter predlo v stanovitne roke sedanjega nagega ministerskega predsednika. Tedaj pa j6 zavladala v nemških krajih silna nezadovoljnost in v prvi vrsti zadela tisto stranko, katera je toliko let vodila nemški narod, imela vso oblast in ni ničesar storila niti v gospodarskem niti v političnem oziru, da, celo nemške prevlade nad Slovani ni tako zagotovila kakor bi bilo mogoče in treba v nemškem interesa. Ta nezadovoljnost je rodila razne frakcije; kdor se je upiral prevladi židovstva in njegovih nazorov v vsem javnem življenju, se je oklenil protisemitov; kdor je bil zoper židovski lažiliberah>em 'in za raz* širjanje politične svobode ter za nemško gospodarstvo, je pristopil nemškim nacijonalcem in ti dve frakciji kopljeta sedaj neutrudno globoki grob, v kateri mislita za vse večne čase zagrćbsti nekdanje ustavoverce.
Nusprotstvo mej levičarji in nacijonalci rase od dne do dno in utegne postati še velikega pomena za vso našo notranjo politiko. Nacijonalci pridobivajo vedno več terena in so že gospodarji v nekaterih takih krajih, kjer je še pred par leti vse prebivalstvo prisegalo na levičarsko tastavo. Tako je deloma na Štajerskem in večinoma tudi na Češkem. Delali bi nacijonalcem veliko krivico, ako bi jih metali v jeden koš z' levičarji. V nekaterih oziiih imajo prav zrele in pametne nazore, glede narodnega vprašanja pa so še radikaloejši kakor levičarji' in prav ta radikalizem v narodnostnih rečeh jim je pomagal do veljave v narodu.
Znano je, da se pripravljajo nemški nacijonalci že dlje Časa za odločilni' boj z levičarji. Zastopniki židovskega lažiliberalizma se umikajo korak za korakom, prosijo in roto, a vse njih počenjanje ima kvečjemu ta hipni uspeh, da zavleče odločitev, kateri se ni ogniti. Soiebno na Češkem so razmere v toliko dozorele, da Bmejo nacijonalci z najboljšimi nadejami stopiti na bojišče, da pa mislijo tako storiti, svedoči živahno njihovo gibanje. Ni še dolgo tega, kar so začeli organizacijo svoje stranke na Češkem, Bedaj pa so v svojem organu razglasili točni program, na čigar uresničenje mislijo delovati.
Ta program je jako instruktiven in zasluži, da naznanimo čitateljem našega lista njega jedro, Baj je v njem jasno povedano, kakšne politične idej a le goji tinta stranka, katere se bo prej ali slej oklenil nemški narod v Avstriji in katera Be naslanja že sedaj na najbolj napredni del tega naroda, na Nemce v Češki.
V splošnopolitičnem oziru ni dosti ugovarjati nemško-nacijonalnemu programu. Nacijonalci zahtevajo, naj se u\ele splošno in neposredno volilsko pravo, naj se omeji po mogočnosti presenčno službovanje pri vojakih in ustanove po uzoru trgovinskih zbornic tudi obrtne in kmetijske ter delavske zbornice. Vrh tega zahtevajo, naj se uvfide pravična progresivna dohodarina, naj se določi za življenje potrebni in zato davka prost' minimum, naj se naloži luksus-davek in zajamči tiskovna svoboda. Pre-skrbljevanje siromakov naj prevzame država. Izdela naj se obrtni1 red, kateri bi varoval producenta židovske konkurence ib prekupc^v; itd. itd.
Vse to so samo zahteve, katere more z obema rokama podpisati vsak. komur je res pri srci ma-terijelni in duševni napredek naroda. Ali kakšen je nemškonacijonalni program glede narodnostnega vprašanja! Prav kakor da so ga skovali Prusi, katerim se iz umevnih razlogov silno mudi, pooem-čiti francoske 'AliafcAue in Poljake.     ' 1
Nemški nacijonalci zahtevajo delitev Češke kot provizorno sredstvo za obrambo svoje posesti proti Čehom, nadalje pa tirja,o: da se uvede nemščina kot izključni   notranji   uradni   jezik pri vseh
državnih in deželnih uradih, pri vseh javnih zavodih in vseh javnih knjigah; — da se uvede nemščina kot obligatni učni predmet v vseh ljudskih, meščanskih in srednjih šolah; da je vse rigoroze in državne izpite delati aamo v nemškem jeziku; narobe pa da ni nobenega Nemca siliti, naj se uči drugega deželnega jezika; — da ni od nobenega uradnika zahtevati znanja drugega deželnega jezika.
Drugega ne zahtevajo nemški nacijonalci nič in sami morda celo mislijo, da so jako skrumni v svojih tirjatvah. Da zahtevajo še nekoliko več nego očetje sedanje ustave, ki pozna tudi neki § 19., je jaBno, pa jih menda ne moti. Na podlagi tega programa, s čigar radikalizmom se levičarski narodnostni program še |>rimerjati ne more, stopili bodo nacijonalci v politični boj in pri sedanjem dušnem razpoloženji nemškega naroda na Češkem je samo naravno, da bodo volilo stopili na njihovo stran. Ako ne prej, tako bodo nacijonalci pri prihodnjih državnozborskib volitvh h obračunali z levičarji in že sedaj jim prerokujejo usodo Staročehov in pruskih liberalcev.
Rekli smo, da bi zmaga nemškonacijonalne stranke mogla silno uplivati na vso notranjo našo politiko in to ponavliamo. Nobena vlada ne more paktirati s stranko, ki je načeloma zoper narodno ravnopravnost, zajamčeno v UHtavi, nobena vlada, kateri je sploh msr obstanek monarhije. Zato pa tudi ni misliti, da bi kdaj dobila nemško-nacijoualna Btranka oblast za izvršitev svojih načrtov, in naš zategadelj smo nad te vrste, v katerih smo s pomočjo nacijonnluega programa samo Rku-šali karakterizovati mišlienje velikega dela nemškega naroda, postavili nadpis: nemški i d e j a I i, ker sodimo z Bismarckom : idejah so nazori, ki se nikdar ne realizirajo.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 6. julija. I^erttonatne pretnctnbe. Govorica, da odstopi trgovinski minister Brc* quehem ae vzdržuje in vedno bolj razširja. Najprej se je trdilo, da pride Bticquehem kot na mest*
LISTEK.
Izlet v Carigrad.
I IKJ ..>.'. p ..»
Popotne Crtico. Spisal A. Aškerc.
(Dalje.) V.
ttčkudar (Skutari). — Bulgurlu. — Tuleči in  plefioči der-vi&i. — Mohamed, grobififie. — Bospor. — Črno morje.
Ustju Zlatega roga nasproti leži, kakor smo videli že z Galatskega stolpa, na maloazijski strani največje earigrajshb predmestje Oškudar ali Skotari s kakimi 70.000 prebivalci. V starem veku 80 je zvalo OhryHopolis. Oškiidar pa pomenja v tarščini poštnega tekača ali tekuha, tudi estafetto. Tu j* bila svojt; dni namreč prva postna postaja za Malo Azijo. -— Mesto je popolnoma orijentalsko; to fiotiš takoj, ko stopiš s parobroda na suho in Hodiš po ulicah. Nam ee mudi 1 na hrib Bulgurlu nHd'mestom1.""Naj memo si turškega fijakerja in v precej atfticraaričnem „landauerji" peljemo ae skoro urtj!1dalW5 ponlicah prdti vshodti. Pot je čedalje bbrj strma. Hiše ob ulicah ho zgrajene Čisto v nosmanskim" • »logu; spodnji del je zidan; višja nadstropja pa ao lesena z raznimi pomoli.   Vse pa
je tako čedno in ukusno, da napravi na gledalca prav prijeten utis. Mreže na nekaterih oknih ti kažejo, da za njimi stanujejo haremske krasotice, katere skoz te mreže lahko vse vidijo, kar so po ulicah godi, njih samih pa s ceste ne moreš videti .. . Pripeljemo se na neki plateau, vidimo na desni lepo armensko cerkev s snažnim in velikim pokopališčem in se ustavimo šele kake četrt ure dalje pod strmim klancem. Tu nas počaka voznik, dalje pa moramo iti peš. Dospevšemu na vrb hriba Bulgurlu, 200 m nad morjem, odpre se pred taboj razgled, ki ga ne moreš pozabiti vse svoje žive dni l Gledaš in gledaš tja na Carigrad, in gledal bi tako ves dan, da bi pozabil na jed in pijačo. Od tod šele poznaš, kaj je Carigrad in kakšno divno lego ima! Vštric pred teboj razteza se Zlati rog globoko v materik (kontinent), na obeh bregovih razpoloženo je mesto v amflteatralni legi s .svojimi tisočimi minareti. Proti jugu leži krasno Marrriarsko morje, proti severovshodu vije se divni Bospor do morja ruskega. Nad vsoj toj panoramoj pa ae smehlja južuo nebo s svojoj svetloboj. Nepopisen razgled! Ljudje, ki so že prepotovali skoro ves naš planet, zatrjujejo, da se kaj takega, kakor je razgled s hriba Bulgurlu na Carigrad, ne najde nikjer. Dva momenta sta, ki delata Carigrad, naj-rffop r - |. ori ,M mi lot i   '1       (m   -t<i+ ■
interesantnejšim mestom na svetu. Prvi moment je etnografski. O njem sem že govoril. Drugi moment pa je divna in ugodna geografska lega njegova. Mej dvema velikima morjema leži, mej dvema „de-Ioma sveta" — ako govorimo po stari šolski šabloni. Pravilneje bode, ako porečemo, da leži Carigrad na meji mej zapadom in vstokom, na meji mej zapadnoj in vstočnoj kulturoj, na meji mej krščanstvom in mohamedanstvom.
Ob Zlatem rogu je moralo veliko mesto nastati in to mesto mora imeti v bodočnosti še večji pomen. To bo takrat, ko se spoji anatolska železnica z indskimi železnicami in ko Turčin ne bo imel več oblasti v „Evropi". Kadar bode kak kulturen narod zapovedoval ob Zlatem rogu — n. pr. bratje Rusi, — takrat bodo gotovo zvezali Carigrad s Škutarijem s takšnim velikanskim mostom, ka-keršen stoji mej New-Yorkom in Brooklynom . , .
Iz zamaknenja vzbudi nas dragoman ter nas opomni na odhod. Težko se ločimo od tako izven-rednega duševnega vžitka, stopamo nizddu in se pripeljemo spat nazaj v Skutari. Poleg mesta razprostira se največe pokopališče na celem vshodu. To i« velik cipresni gaj, v senci katerega leži in stoji na tisoče in tisoče gomil in grobnih spomenikov.   Turčini  se  dajejo  najraji  tukaj pokopati,
u i k v Gradec, sedaj se pravi, da stopi ua Loeb lovo mesto, ita torej puataue na mestnik oa Mora vi. M uk i H k q i' h 'ina ne sili mhce iz miui-Bterstva, uu hh hocw sam umakniti. Ko ga je nrkl državnik vprašal, zakaj namerava odstopiti, ko je vender mlad, zdrav tu v odločilnih krogih priljublieu, odgovoril je marki Bacquehem: Prijatelj, vi si še misliti ue morete, kako težko je službovati kot n m u i r- l » r \ m >. i h e k « ■ i i m k i m šefom Wi 11 ko in. — Ta Bbou-mot" osvetljuje situvacijo prav karakteristično. — Z druge strani se javlja, da postane namestnikom na Moravi dvorni svetnik pri Praškem nainestništvu grof Co ude n h ove bivši cesarski komisar v Libercah. Levičarji bi seveda dosti raje videli v Brnu markija Bacquehema nego grofa Coudeohova, ker slednjemu nič ue zaupajo, saj je sorodnik — Taafleov! Sicer pa si levičarji mnogo prizadevajo, da spravijo v Brno svojega moža in če jim pošlje grof Taafle čistokrvnega liberalca, pod pirali bi ga drage volje še nadalje, tudi če jim ne ustauovi okrož sodišča v Tiutnovu. Mesta dvornih in rninisterskth svetnikov, sekcijskih načelnikov, namestnikov in dež. predsednikov, generalu h ravnateljev žt i»-zuic in bauiuih guvernerjev uphvajo na levičarjev postopanje dosti bolj, nego njihov program. Končno bodi ,e Omenjeno, kar piše o tej utvari „Gajeta W a r s z aw s k a". Ta list iavl|a, da bo moiavskiui namestnikom gotovo imenovan trd levičar, da ukroti ondntue Mladočeho tako kakor jih grof Thuu kroti v C.ški, in da je mej možmi, ki se poti zajo /a to m^sto, tudi predsednik poslanske zbornice baron Chlumecky
9,V<iterl<tmt" hi MUulocehi, Duuajski „Vaterlaud" spravil se je nad mladočeško politiko, bejbrt da omogoči češkim veleposestnikom prehod v Pleueriev tabor. (J attaluu giasiio vseh reakcionarnih elementov očita M.a ■ • h m, da so razdrli vso narodno organizacijo, o-itujili narod preskušenim voditeljem Ib oslabili upliv čeških strauk Mladočehi so tudi krivi, da n ina piebi»al-tvo niku.tega zaupanja v parlament, a najhujše je baie to, da upiivajo ua sociialuo gibanje naroda in da so vrgli v maso khc po splošni volilni pravici, o kateri seveda »zmerne* stranke na desni in ua l«3vi strani nečejo ničesar slišati. — Kar očita „Vaterland" M'adočehom, je po naši p od bi samo laskavo priznanje, saj h tem,, da so se Mlad'ičehi emancipirali od drugih strank, razdrli nič vredno organizacijo iu odstrani i preskušene a slabe voditel|e, s tem fo stonii prvi korak k zboljšanju razmer. Tudi to jo zasluga, da ima narod sedai pravi pojem o parlamentarizmu ČJj pa so se Mlndočehi latili BoCijftlnegB vprašanja in delujejo na podlagi domokratičnifa načel, je to samo prav in pai-ietno, kajti le taka stranka more računati na narod, ki ve svoj program urediti v zmislu narodi-v.h teženj
3£agyaV'pra%ag v nevarnosti. Madjari morajo imeti grozen strah pred Slovaki m Rutnunl, sicer bi ne kazali tako očitno svoje knkavnosti in bi ne skušali zadušiti vsakega glasu in-inad'art> <ah narodov. Kumuni so hoteli t«* dui prirediti ljudski shod v Sibmju ua Sedmograškem, a vlada ga ie prepovedala :z strahu v prvi vrsti pred tujimi I* Runiuusko napovedanimi gosti. — Jednako bo uajbrž postopala napram Slovakom Ti nameravalo v proslavo Kollarjeve stoletnice prirediti dne* 13. t. m. v Turč. sv. Martinu posebno slavnost in vlada je že ukazala velikemu žujmnu in policijskim organom, naj čuvajo, da se ne bodo tuii gostje ude-h žili te hlavuosti; ako bi došel Uak inozemec, naj se takoj aretira in požene čez mejo, shod pa raz jiunti. — Ali je trelia š«3 dragega dokaza za to, da stoji magvar-oruzag na slabih nogah. Povsod nasvetu je o takib pr likah dovoljena udeležba inozemskih gostov, samo v Madjarski ne, ker se Madjari boje.
ker se v Evropi že ne čutijo več tako „dom;\u . . . Posebnost na mohamed. pokopališčih je tudi to, da stojita na vsakem grobu po dva spomenika : jeden pri vzglavji, jeden pri vznožji. Ti nagrobni kamni so navadno pokrit i z reliefnimi napisi — seveda v turškem jeziku. Dno je v časi zeleno pobarvano, črke pa so pozlačene.
V Skutari j i jo poleg mnogoštevilnih džamij tudi nekaj derviških samostanov. Najzanimivejši mej temi je tekke (samostan) takozvanih tulečih der-vi.šev. Noben tujec, ki pride v Carigrad, ne zamudi, ogledati si njihovih „predstav", ki se vrše vsak četrtek popoludne, menda kot nekake „večernice" pred petkom, ki je Mohamedancem praznik. Plačali smo bakšiš za vstopnino in vstopili v nekakšno, malemu poletnemu gledališču podobno leseno dvorano. Okrog dvorane je na treh straneh, pri tleh in v p prvem nadstropji" nekaka galerija za radovedne ..nevernike". Na teh galerijah se postavimo. Tla v dvorani so postlana z ovčjimi kožami. Derviši vstopijo 8 starim šejhom (poglavarjem) na čelu. Naj poprej poklekne vsak na svojo kožo ter se začne moleč klanjati. Potem ostane šejh sam na svojem m« -■mi. drugi pokleknejo v ozadji. Poglavar zapoje z zamolklim glasom: „Allah!" Tovariši nekaj od-govorč.   Sedaj začne jeden skoz  nos  nekaj peti.
Mi v Cislitvanski sic r ne uživamo angleške svobode, alt naša oblastva imajo pieveč Hp«.što vama sama pred soboj. da bi se treala radi vnakega tujca. To se je videlo te dni v Dubrovniku. Sicer pa tudi taka sredstva ne bodo rešila Madjare — hvaležnosti tlačenih nemadjarakih narodov.
\ nanje države.
It usiju in Francija.
O trgovinski pogodbi mej Rusijo in Francijo pišejo „Moskovske VČ d omesti": Rusija je Franciji dovolila večje olaišave nego Francija Rusiji, a pomisliti je treba, da je Rusija znižala carino le na drage izdelke francoske industrije, katere kupuiejo samo bogati ljudje, in da to ne bo ško dovalo domači obrtnosti. To zoižanie carine bo francoskim tovarnam samo olajšalo konkurenco na ruskih trgih s tujimi izdelki, katerih uvažanje se bo izdatno skrčilo. Posebno uvažanje nemškib izdelkov v Rusijo se bo zmanjšalo, zlasti pa tistih, kateri so se doslej prodajali pod francosko firmo. — Znižanje carine omogočilo bode ruskim producentom nafte, da si pridobe francoski trg. L 1892 se je za nafto izkupilo na Francoskem 38,439.000 frankov. Uvažanje se množi od leta do leta. 1887. I. se je tega blaga prodalo na Francoskem samo za 23,754.000 frankov, torej se je v petih letih pomnožil promet za celih 62 odstotkov. Največja važnost trgoviuske pogodbe mej Rusijo in Fraucijo pa tiči v tem, da premeni dosedanji značaj trgovinskih pogodnb mej Rusijo in drugini državami. Doslej so bile te pogodbe splošne iu uiso obsegale uikakih posebnih določeb; vsem državam je bilo mogoče doseči minimalni tarif. Rusija se nt držala [navila „do ut deau, ona je samo dajala, dobivala pa ni ničesar. To |e zelo oviralo svobodo gospodarske politike ruske. Z novo pogodbo s Francijo krenila ie Rubiju ua nov pot glede meiuarodnih trgovinskih odnošajev. Postavila se je na stališče vzajemnih interesov. Dovolivši francoskim izdelkom posebne olajšave, pridobila je RuBija tudi olajšave za svoie produkte. Nt dvoma, da je ta pogodba prvi poskus reformi trgovinskega razmeria mej Rusijo in drugimi državami. Na mesto splošnih določeb stopile bodo specijalne pogodbe.
Iz{/re<ll v I*arl*u.
V tistih krogib Pariškega prebivalstva, kateri so vedno pripravljeni za izgrede, tlelo je že dolgo. D jaške demonstracije so prouzročile, da so se jeli gibati tisti dvomljivi elementi, kateri se navadno imenujejo drhal. Ti elementi so se pridružili de-monstrujočim dijakom in potisnivši "je v stran prevzeli vodstvo izgredom, kateri so bili tako veliki in nevarni, da se je bilo resno bati. Drhal je ustavila omuibuse, pmlria kiuBke, delala barikade in je uži-gala s petroijem; redarjem in vojakom se je ustavljala z revolverji. Pri teh rabukah je bilo več osob ubitih; ranjencev je okoli 300, mej njimi 40 takih, ki ne bodo okrevali. Redarjev in vojakov je bilo ranjenih okoii 50. Vlada je zbrala v Parizu toliko konjištva, da zamore sedai lahko udušiti vsak najmanjši upor. Časopisje zahteva odločno, naj odstopi policijski prefekt Pariški, Loze\ samo Constansova glasila prizanašajo Lozćju in uapadaju ministerskega predsednika Dupuva, češ da jo on kriv vseh izgredov. Nekatermki mislijo, da imajo ti napadi na Dupuva namen,  pripraviti  tla rešitelju Constausu.
Domače stvari.
— (Nov velikodušni čin slovenskega mecena) Preteklo soboto naznanili smo, da se je ustanovilo v Liubljani dijaško podporno društvo „Radogoj". Danes nam je temu svojemu naznauilu dodati veselo vest,   da   je  gospod Josip Gorup
Slišal sem nekako: ..Allah" ... in na konci verza „ben". Zadnji zlog je vsakikrat požrl, kakor da ga kdo za vrat prijel. Mej petjem se drži smešno-kislo, kakor bi ga grizlo v trebuhu . . . Zdaj vstanejo vsi razen Sejha in predpevca, primejo se za roke in tu se začne neko čudno petje mej neprestanim guganjem po posebnem rvthmu ! sem in tja, naprej in nazaj. Petje prehaja v kričanje: Allah---
la — illah — lah---Guganje  postaja Čedalje
hitreje, kričanje pa prehaja sedaj že v pravo pravcato tuljenje in lajanje . . .  Slišiš samo še:  ah —
— ah — ah--Tuljenje  to je  zdaj  že gnusno
in grozno ob jednem. Dervišera teče pot curkoma s čela, . . . oči gledajo divje . . . vse žile na vratu in po obrazu so napete . . . Samo tuljenje in sopihanje ! Če zamižiš, misliš, da stojiš v kaki menažeriji mej tigri in leopardi . . . Najgrozoviteje vedel se je mej tem lajanjem neki črni, zamorski derviš. Opravljal je svoje delo s takim fanatizmom, da je bila vsa obleka na njem do niti mokra. Svojo grdo glavo z zaprtimi očmi je metal na desno in ua levo nazaj . . . Na ustih pa so mu stale pene! Ubogi divjak! Ta je gotovo tulil „iz prepričanja", če je bilo tudi mej njegovimi tovarši nekaj komedijantov . . . Orgija se končava Še z drugimi prizori. Tako n. pr. je tisti črni fanatik legel na tla in stari šejh
naklonil novemu društvu 10 000 kron. Gospoda Gorupa sijajna požrtvovalnost za narodne namene je znana po vsem Slovenskem ; s svojim novim — Mecenata vrednim — darom pa je dokazal, kako dobro ve* izmej narodnih naprav izbirati ravno one, ki so podpore najbolj potrebne in — po važnosti svoii — tudi naibolj vredne. — V soboto priobčimo pravila „Radogojeva", da slovenski svet spozna, na kako široki podlagi je društvo ustanovljeno in kako imenitno utegne postati čez nekoliko let za odgojo naše mladine. 01 imovitih slovenskih rodoljubov pa pričakujemo, da bodo posnemali vzgled našega mecena ter naklanjali društvu take podpore, da bodo mogli prišteti biti ustanovnikom njegovim.
— (tS 1 o v e n č e v a" raca.) SinoČni BSlo-veoec" nam očita skrajno pozabljivost, ker smo mu v notici: »Slovenčeva raca" dokazali, da je v svojem članku „Kam jadramo" v št. 147. objavil pravo pravcato časnikarsko raco. Očita nam skrajno pozabljivost, ker smo dva dni poprej m i povedali isto stvar. Kakor vsak list, kateret#i je na mari aktuvelnost njegovih poročil, javili amo tudi mi, kar bo naznanjali drugi listi, a prav zato, ker se nam je stvar videla neverojetua, imenovali Brno vir, namreč „Linzer Volksblatt", prepustivši s tem odgovornost za vsebino imenovanemu viru. Tako je navada pri vseh resnih listih, a Če „ Slo vence viu žurnalisti tega doslej niso vedeli, naj si pa stvar sedaj zajiomnijo. — „Slovenec" je postopal vse drugače. On je priobčil cel članek „Kani jadramo?", v katerem je na podlagi te vesti nekako napovedoval presto p slovenskih poslancev v opozicijo, ne da bi navedel vir, iz katerega je zajemal. — To pa je veuder vse kaj drugega in se razlikuje od naše notice tako bistveno, da se more po vsej pravici imenovati časnikarsko raco. — Pri tej priliki prosimo Btavno uredništvo „Slovenca", naj v prihodnje ne trga svoje polemike v razne notice, saj list ni tako zanimiv, da bi kdo z veseljem čital vse rubrike. Včeraj nam odgovarja kar na dveh mestih, mej dnevnimi novicami in v političnem pregledu, in tako se je že večkrat primerilo. Ali posamen Član uredništva ni zmožen sam spisati primeren odgovor?
— (Vseso kolska slavnost.) Poleg velike telovadbe pri ljudBki veselio, bode jedna najzanimivejših točk slavnostnega vsporeda veliki sprevod sokolskih in drugih narodnih društev z zastavami in godbo po mestu od Koslerja, po Dunajski cesti, Gospodski ulici, čez Št. Jakobski most, po starem trgu in glavnem trgu do Vodnikovega spomenika in do strelišča. Jutri naznanimo bolj natanko, po katerih ulicah se bode pomikal sprevod, kakor tudi program ljudske slavnoBti. Opozarjamo še jedenkrat, da oglase za stanovanja vzprejema g. Avg. Štam-car v banki „Slaviji", kateremu naj se blagovolijo naznaniti.
— (Shoda slovenskih sokolskih društev) udeleži se vrli „Zagorski Sokol" korporativno s prekrasno svojo zastavo. Razun „Mozir-skega Sokola11 so torej že vsa slovenska sokolska društva naznanila svojo udeležbo. Zagrebški „Hrvatski Sokol" pošlje deputacijo in se udeleži po nekaterih članih tudi telovadbe. — Dalje so naznanila
je hodil po njem I Pripeljali so v dvorano tudi nekaj 8- do 12letnih otrok, položili jih, jednega poleg drugega kakor snopje na tla in stari derviš je stopal tudi po teh otrokih. To pomenja, pre, popolno pokorščino koranu, drugič pa se človeku, katerega je derviš že poteptal s svojimi „posvečenimi" nogami, ni bati nikake bolezni! To je gotovo veliko vredno! . . . Kdor ima slabe živce, temu ne bi svetoval, da bi se vdeležil derviške „službe božje". Čudim se, da dame, katerih je bilo precejšno število mej nami, niso omedlele. — V Peri se produ-cirajo vsak petek popoludne takozvani plešoči derviši. Mej sviranjem flavt in še nekaterih drugih instrumentov vrte se ti derviši v gracijoznih pozi-turah z visokimi kapami na glavi. Krinolini podobna obleka frči v kolobaru okrog plesača in ta pleše tako dolgo, dokler se mu v glavi ne zvrti. No, čeprav je komično to vrtenje „Bogu v čast", vsaj divje in ostudno ni; v plesu samem tiči celd nekoliko estetike . . . Grede od tulečih dervišev, videli smo na trgu nekaj sila originalnega Tam stoji štor velikanske platane, v duplu pa se je pri tleh nastanil čevljar, ki ima v drevesu svojo delavnico. Tudi okence si je naredil in nanj postavil posodico s cvetlicami! (Dalje prib.)
nastopna druStva da se udeleže: Narodna čital- I nica v Kranj i (deputacija z zastavo), narodna I čitalnica  v  Kamniku (deputacija z  zastavi«), pevsko društvo „Lira* v Kamniku (deputacija z zastavo), in čitalnica Vrhniška (z zastavo).
— ■ (Zadnja seja združenih odsekov za vsesokolsko slavnost) v Ljubljani je da nes zvečer ob 8. uri v čitalniških prostorih. Opozarjamo vse Člane na to jako važno sejo, pri kateri se je razgovoriti še o marsikateri podrobnosti vsega vsporeda slavnosti.
— (Brate Sokole Ljubljanske* posebno opozarjamo na današnji poziv za ledino skupno vajo v kretauji, ki bode jutri zvečer ob 8. uri. Ker je taka vaja jako potrebna, naj se je gotovo udeleže" vsi bratje Sokoli, ki bodo nastopili v društveni obleki.
— (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali daneB kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: 100 „prvih" kron poslal je blagajnik Celjske podružnice kot Cirilo - Metodov dar povodom praznika slovanskih apostolov. Darovali ko: po 20 kron: gg.: dr. Sernec, Peter Majdic, dr. Dečko; 3 krone g. Pivec, po 2 kroni: gospa Prus-ova, gg.: Friedrich Emauuel, dr. Vrečko, drnd. Macun, dr. Kosina; po 1 krono: gospe Ivanka Žižek, Minka Brenčič, gospodje: Lončar, Janič, Vavken, dr. Brenčič, Pero Kostič, Boštjan Krtgar, dr. Pipuš, Arzenšek, Jagodic, Kosem, Sparhakl, Jerman, JoBip Hočevar, dr. Piki, Cajhen, Pišek, Vajda, Jošt, Sf-meu Kukec, Barta, Sever, dr. Treo, Koieuc, Debeljak, Kapus, Hribar in dr. France Majar. — Iz boseuBke Gradiško poslal je 6 krou g. Franjo Dular, okr. živiuozdravnik; darovali so: g. Vsbo PršiČ, trgovec in gostilničar 2 k., pošiljatelj 2 k., g. Oton Smola 1 k. in g. Terezija Dular 1 k. — V Metliki nabral je 3 0 kron mej tamošujimi rodoljubkiujami in rodoljubi g. Andrej Sest, šolski vodja; darovali so po 2 kroni: gospodične: Anka Guštin, Vita Zupančič, Josijiiua Vernik, Jelica Kamenšek in gosjta Stanka Fuks; gg.: Fr. Dovgan, A Prosenik, K. Govanec; neimenovani gospod; po 1 krono: gospe M. Ha v ne. M M., M. VukšiniČ; gosjiodičini: M. Parma in K. For-tuna; gg.: A. Navratil, D. VukšiniČ, J. Kapelle, A. Kessler, J. Jakopič, Fr. Gregorač in A. Šest. — Iz Št. Jerneja na Dolenjskem g. Josip Sever 15 Kron, nabrane pri veseli družbi okolu kresa na čast sv. Cirila in Metoda. — (Popoludne došlo darilo iz Sodražice (9 krou) prijavimo jutri.) Skupaj vzprejeli smo daues 151 kron, katere izročimo vodstvu. Slava rodoljubnim darovalkam in darovalcem in njih naslednikom!
— (Za „Narodni dom") v Ljubljani po-slah so uredništvu našega lista darove : V Metliki nabral je 7 kron g. Andrej Šest, šolski vodja; darovali so: g. A. P r o s e n i k 2 k.; po 1 krouo : gg. A. Navratil, A. Kessler, D. VukšiniČ, J. Kapelle in A. Šest. — G. Ivan Žagar v Ljubljani 2 k.; skupaj 9 k., katere izročimo vodstvu. Živili vrli darovalci!
— (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dne 5. juliju svojo 69. sejo. Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. vitez Bleiweis, Matej Močuik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Vošnjak (blagajnik), Andrej Zamejec, Ant. Žlogar (zapisnikar). — Od nadzorstva: Oroslav Dolenec, Ivan Vrhovnik. — Prvomestnik nazuanja, da je v zadnjem času prejel prav obilnih darov za družbo, ki bodo v kratkem izkazani; s (»osebno hvaležnostio pa omenja Litijskih in Šmartinskih Slovenk, ki so uprav danes za god družbinih sv. zavetnikov po g. podpredsedniku Svetcu zopet poBlule kot Cirilo-Metodijski dar 200 kron ter postale družbine pokroviteljice že v četrto. Istotako so „Novomeški samci" po g. dr. Vošnjak u doposlali družbi 200 kron. „Prvih kron" darovi pa že presegajo drugi tisočak. Slava in gcvala vsem p. n. darovalcem! — Od zadnje seje so v prospeh družbi priredila z lepimi dobodki razna društva primerne zabave in koncerte u. pr. sloveuska društva Tržaška s sodelovanjem opernih pevcev g. Trtnika in gospe Strasser-Čehove; podružnica v Šiški s sodelovanjem si. »Ljubljanskega Sokola", „Slavca" in šišenske .Čitalnice"; Šentjakobsko-Trnovska ženska podružnica s sodelovanjem pevskega društva „ Ljubljanau; Be-Ijaška podružnica v Štebnji s sodelovanjem prvega slovenskega  pevskega društva „Gorotan"; Litijske
in ŠmartinBke Slovenke izboren koncert; družbi ni i Šolski zavodi Tržaški in v Rojanu pa so obhajali slavnost sv.Cirila io Metoda z jako zanimivimi in prikladnimi vaporedi. — Blagajnik kooštatuje izvanredno obilne prispevke zadnjega meseca, ki so prav primerno došli, ko troški v društvene svrbe naraščajo. — Tajnikove izvestje o došlih ulogah in njih upravni rešitvi se odobrovalno vzame na znanje. — Prošnje za podpore, nagrade, podaritev knjig, učil itd. se ušli šijo. — Predlogi ob osnovi novih zabavišč se odobri. — Glede" letošnje skujiščine se potrebno ukrene. Vsled sporazumljenja s slavnim načelništvom ženske podružnice hode velika skupščina dne 26. julija na dan sv. Ane v Sežani na Krasu. Celotni vspored se bo objavil pozneje. Dozdaj je zglašenih že čez 30 podružnic 8 približno dvakrat toliko delegati. Uljudno vabimo še druga načelništva, da čim prej naznanijo svoje zastopuike, oziroma pooblaščence, da se bo moglo pravočasno potrebno oskrbeti v Sežani. Po pravilih sme vsak izvoljeni zastopnik, ako je slučajno zadržau, pooblastiti kateregakoli družbenika, oziroma pošlje pooblastilo lehko vodstvu, ki to oskrbi. Sploh pa so vabljeni vsi rodoljubi in pospeš^vatelji slovenskega šolstva k skupščinski slavnosti v Sežano.
— (Firma Pavlin) priredi povodom skupščine družbe sv. C rila in Metoda dne IG. julija poseben vlak iz Ljubljane v Sežano.
— (Umrla) je danes ob 5. uri zjutraj Marija Zar ni k, sestra raujcega dr. Zarnika, bivajoča pri svojem drugem bratu, č. g. Matiji Žarni k u, župniku v Srednji vasi v Bohinji.
— (Umetal ni ogenj,) ki ga je priredil včeraj zvečer g. E. Elsuer iz Gradca, privabil je prav obilo Ljubljanskega občinstva na Koslerjev vrt. G. Elsner pokazal 8e je pravega mojstra v pirotehnički stroki in je sijajno izvršil svojo ulogo. Izmej štinh poglavitnih točk programa bila je najbolj originalna 2. točka: plesalec i.a vrvi, prav izborna ideja g. Elsnerja. Ostale tri fronte odlikovale bo se po posebni krasoti raznobojnih in vrtečih se solne, zvezd itd. Mej raketami, girandolami itd. so bile po nebno znamenite krasne zvezde in žvižgajoče rakete. Smelo rečemo, da tako dovršenega umetelnega ognja že dolgo ni bilo v Ljubljani. Tudi gmotni uspeh utegne biti prav povoljen in donesti otroški boluici izdatno vsoto.
— (Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Bled) in okolico bode v nedeljo dne 9. julija t. 1. ob 5. uri popoludne pri Petranu. K obilni udeležbi vabi uliuduo odbor.
— (Ptujska podružnica sv. Cirila in Metoda) je preložila sbod pri Sv. Marjeti ua nedeljo 9. julija. Sbod se bo vršil ob vsako rš n e m vremenu.
— (Bralno društvo v Št. Pavlu v Savinjski dolini) je praznovalo prav lepo svoj prvi občni zbor in ustanovno veselico. Po praktičnem predavanji g. učitelia Sr. Pečarja vršila se je veselica in je posebno ugajal domači pevski zbor. Vi'Ht lic i počastili) je mnogo vnanjih gostov. Sploh se je vršila vsa veselica v najlepšem redu.
— ( K r a b n a nova hiša družbe sv. Mohorja v Celovci) bode do jeseni popolnoma dogotovljena. Novo poslopje utegne postati pravi »Narodni dom" koroških Slovencev.
— (Obč. svet Tržaški.) V včerajšnji seji obč. sveta izvoljen je bil županom progresovec dr. Ferdinand Pitteri, I. uamestnikom dr. Mojzes Luzzatto, II. namestnikom dr. Kari Dompieri Pitteri je dobil 4« glasov progreBovskih in konservativnih; slovenski poslanci so oddali prazne glasovnice. Pri volitvi podpredsednikov glasovali so italijanski konservativci za Burgstallerja, kateri je svojo demisijo preklical.
— (Na državni gimnaziji v Trstu) bila je koncem tekočega šolskega leta skoro tretjina učencev Slovanov. Izmej 391 učencev je bilo namreč 137 Italijanov, 127 Nemcev, 76 Slovencev in 25 Hrvatov, torej 101 Slovau. In pomisliti je treba, da Slovenci v Trstu nimajo svojih ljudskih šol!
— (Slovanske skladbe v tujini.) Naš rojak, odlični skladatelj g. F. S. Vilhar izdal je nedavno prelepo skladbo „Hrvatski plesi", katero delo je od njega prevzela znana trgovina z muzika-lijami Breitkopf & Hartel v Lipsku, ter v kratkem razprodala vseh 2000 izvodov. V Novi Jork je šlo 272 izvodov „Hrvatskih plesov", v Stockholm celo 400 izvodov. A na — Slovensko?!! — Te dni izšla je druga izdaja imenovane skladbe in upamo,
da bodo rojaki nafti pridno segli po nf«*j. Zadnji čas je že, da jmmeMemo is svojih h -'- tisto glasbeno Bmetje, katero nain uBiljujejo Nemci za drag denar, tiste „Weaner-walz»»r"-je in „H6her-Peter"-marše, ki so glede našemu narodu priroienega naravnega ukusa napravili že toliko škode. — GoBp Vilharju čestitamo iskreno ua njegovem uspehu
				
				
		T ^ Prvo krouo družbi sv. Cirila ln Metoda! k._____J		
	-			
				
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 6. julija. „Wiener Ztg." prijavlja naredbo, s katero se sklicuje dne 17. maja zaključeni dež  zbor tirolski nadati 13. julija.
Praga 6. julija. Medicinec Zeduik, ki je napadel vojnega zapovednika Giuiieja, bil danes kot zdrav puščeu iz bolnice in izročen kaz. sodišču.
Pariz 6. julija. Mihisterski svet je sklenil, da zahteva od zbornice, naj se odgovor na interpelacije radi izgredov odloži, dokler ne nastane popoln mir. Zbornica je v to privolila ter preložila debato na ponedeljek. Vlada j'1 v Parizu koncentrirala IG.000 konj ikov.
Pariz 6. julija. Obe. svet sklenil resolucijo, v kateri dolži policijskega prefekta in ministerskega predsednika, da sta kriva vseh izgredov. Včeraj ni bilo tako nevarnih dogodi); pričakovanih rabuk ni bilo. Tekom noči zbrali se izgrednik! na raznih krajih. Policija jih je razgnala /. orožjem. Neki izgrednik je bil s sabljo tako udarjen, da je obležal mrtev. Neki tramvajski voz je popolnoma pogorel. Misli se, da je bil s petroljem polit. Okoli polnoči ponehalo gibanje v (Miartier latin. Zaprtili je več kakor 200 oseb.
MarZilj (i. julija. Tu so se primerili nekateri slučaji suinne bolezni«
Bruselj <i. julija. „Etoile Belge" javlja, da je policija prijela nekega častnika 13. pešpolka in nekega gojenca jezuvitske šole, ker sta prouzročila dinainitni atentat v Nainuru.
Berolin 6. julija. Drž. zbor izvolil predsednikom Levetzovva.
Aleksandri ja G. julija. Khediv se je danes v spremstvu Tigrancsa in Mukhtatja odpeljal v Carigrad in ni čakal napovedane sultanove ladje.
Narodno-gospodarske stvari.
— Kmetska posojilnica Ljubljanske okulioe v Ljubljani. Vložilo se je v prvi polovici leta hra-dilnili vlog 70.223 gld. 70 kr., vrnilo 30 243 gld. .'"»I kr,, tedaj sprejela je već 46 980 gld. 39 kr Posodilo se je 80.738 gld. 12 kr., posojil vrnilo se je 4G.875 gld. 12 todaj izposodilo več 33.803 gld. Posojilnica sprejema vsaki dan dopoludiiH hranilne vloge, od katerih plačuje 41 a% obresti na leto, na kar se občinstvo posebno opozarja.
— Ormoška posojilnica \e imela mej dohodki v prvem poluletji leto« 25 905 gld. viog, 60451 gld vrnenih posojil In 4308 gld ooresti od posojil; mej izdavki pa se nahaja 38 188 gld izplačanih vlog 5798 gld, obresti »d vlog m 61.201 gld danih posojil; vkupui promet zuaša 23.1077 gld. 76 kr.
— C. kr. ravnateljstvo prometa po železnici v Beljaku naznanja, da so tiode z veljavnoatjo od 1. juhja t. J. uvel dodatek IV k uuim kazalcem kilometrov veljavnim od 1 jauuvarja 1892 /.a. adnega in >zhoduega žerezhi&nega mrežia v svrho mlmer-jenja priatoibiu /.a transport civilnih oseb in prtljage, kakor tuli vojaštva na tlržavmh Železmcab in omh privatnih železnicah, katerib promet uikrbuje d-žava. Dodatek ka/.alcu kilometrov za zajiadno omrežji* so-držuje poleg jmjiravkov glavnega kazalca kilometrov tudi kilometriško oddaljenost proge Sebrambnch— Kernhof, in lokalnih železne Zeltvveu;—Fohnsdori in Wels—Uuter Rohr, dodatek h kazalcu kilometrov za vzhodno omrežje dopolnitve gledž poataje Maty-jowce. Izvodi teb dodatkov bm dobe" na postajah ali pa ph je naroČiti pri c kr. ravnateljstvih za želez-nii'iii promet.
Bratje „Sokoli"!
Jutri v petek dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer vafa v kretanju v n e h bratov „Sokolov", ki se bodo udeležili vHesokolHke slavooBti.
Od 9. ure naprej zadn|a *k.u-šii ju V prosi i li  vi* j ali.
Na zdar!
Matija Benčan,
društveni uCitolj telovadbo.