ZSS. Številki.
Paviatnl franko v d rf avl SNS.
f kjMijin, i mio 31. dmnkra
Lil. lito.
J
tehajt vaak dmm popoldne lirimsl ustali« ts arasatae. Birati i Prostor 1 mjm X 54 *i'm za navadne hi mate oglase 80 vtiu, uradne razglase 1*20 K. za poslano in reklame 2 K. — Prt naročilu
nad 10 objav popust
Vprašanjem glede toseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Uprivnlitro „Slov. naroda** la „Naroda«) Tlskaraa" ulica at 5, pritlično. — Ttiefoa št. 90.
Enatlova
MSk> enekt ffaroa1'  velfa v Liaalfaal la po posili
▼ Jovc6lari|l3
celoletno naprej plačan . K 120/— polletno .«•«••«■ 6(r— 3 mesečno.   ..*••»   30"—
V lUOttOMtf O 1
celoletno......K 140*—
polletno . 3 mesečno
70*—
35-— 12-—
Novi naročniki n\\ polije jo v prvič naročnino  vedno ŠHa^ po nakaznici. Na samo pismena naročila brez posiatve denarje se ne moremo ozirati.
Uredništvo ,,3lov. Harod*'* Knaflova ulica at, S, I, nadstropji.
Telefon štev. 34«
Dopise sprejema le podpisane ln zadostno frankovaae.
Rokopisov no vraJa.
Posamezna številka velia 60 vinarjev«
s—
De. Janko H a c 1 n :
K valuinenms vprašanju.
EL
Ko so Srbi koncem leta 191 S. zopet prišli v svojo domovino.tam niso našli v prometu dinarjev, ampak krone. Za te krone so srbijanski seljaki morali prodajati svoje poljske pridelke pod resnično ceno, ravno tako kakor naši kmetje. Krone so tvorile tudi bogastvo srbijanskih vojnih dobičkarjev, ki so delali velikanski profit iz kupčij z našimi oblastmi prav tako kakor naši vojni dobičkarji. Vrnivše je srbske oblasti so krone zamenjale za dinarje in to v razni delaciji; najpreje v razmerju 1:1, potem 1:08, potem še neugodne je. Čim bolj se je srbska vojska bližala nekdanji avstro - ogrski meji,
tem manj ie bila vredna krona. Pomniti pa moramo, da ta relacija ni do-stgla nikdar niti razmerja 1:2, dokler
so se krone zamenjavale le v Srbiji-Še le, ko je bilo treba zamenjati krone, ki so se nahajale na osvobojenem jugoslovanskem ozemlju, se je našlo naenkrat uradno razmerje 1:3, ki je pa pozneje, ko se ie ^odtegnilo prometu« 20%, postalo še neugodneje in ima pri definitivni zamenjavi doseči relacijo 1:4.
Stoji torej, da so Srbijanci dobili svoje dinarje za krone v razmerju, ki ie bilo ugodneje od 1:2 in da jih b"' Mo vsiliti nam v razmerju 1:4. Na tem principifalnem dejstvu ničesar ne izpre-mtne izjeme, v katerih bodo Srbijanci, ki so se z zamenjavo krone v dinar zakasnili, prisiljeni zamenjati svoje krone po isti relaciji, kakor naši bivši avstro-ogrski podaniki.
Pri določevanju razmerja med krono in dinarjem se merodajni krogi pred javnostjo sklicujejo licememo celo na kurz krone na be1n;ra?ski borzi, češ, da je isti merodajen za relacijo krone in dinarja. In vendar je kurz krone na belgrajski borzi odvisen od vestij, ki fih dobijo belgrajski špekul an tje o načrtu finančnega ministrstva o zamenjavi krone za dinar. Kadar se čuje, da bo relacija 1:3, najdemo to relacjo rudi na beograjski borzi, kadar se pa govori o razmerju 1:5, tudi ona sumljivo teži proti temu razmerju. Pri tem delujejo deloma tudi krediti, ki jih mi dovoljujemo Beogradu. Cim večje kred;te dovoljujejo naše banke Beocrradu, tem večje množice kron so v Beogradu na razpolago in tem lažje ondotni špeku-lanrje tlačijo kurz krone. Osvobojeni jTjgoslov. kraji, torej posestniki kron, so izvozili v Srbijo tekom zadnjega leta neprimerno večje količine blaga nego so ga oni dobili iz Srbije. Da se to blago nt plačalo v kreditih, temveč v gotovini, bi nam ne bilo treba Čuti vsak dan, da v Beogradu »švabskega« denarja nikdo ne mara-
LISTEK.
Alphonse Daudet:
Starčka.
(Iz »Lettres de mon Mouf nO
— Pismo, oče Azan?
— Da, gospod...  prihaja iz Pa-
Bil je ves ponosen, da prihaja iz Pariza, vrli oče Azan... Jaz pa ne. Nekaj tni je reklo, da me bo ta Parjžan iz ulice Jeana Jacquesa, ki je padel tako nepričakovano in na vsezgodaj na mizo, veljal ves moj dan. Nisem se varal, poslušajte sami:
Storiti mi moraš uslugo. prijate-Ij moj. Zapri svoj mlin za en dan in odpravi se nemudoma v Evguieres . . . Evguneres je velik trg, tri, štiri milje    od tvojega doma . . . torej sprehod. Ko dospeš tja, vprašaj po samostanu sirot Prva hiša za sa-.mostanom je nizka, s sivimi naoknicami ln za njo je vrtič. Vstopi, ne da bi trkal, — j vrata so zmerom odprta, — in, ko vstopiš, | zakliči zelo glasno: »Dober dan, ljubi moji! i Jas sem Moričev prijatelj . . .« Nato za- i
Ne grajamo bank, ker so dovolile kredite, ali ne moremo soglašati s tem, da se razmere na beogradskem denarnem trgu, ki so direktne posledice na-'?h kreditov, zlorabljajo proti nam.
K temu pa prihaja še dejstvo, da je vsled cincanja vlade v valutnem vprašanju in neodločnega držanja naših zastopnikov tudi naše občinstvo pršlo deloma ob zaupanje v krono in tezav-rira deloma v dinarjih, deloma v tujih valutah mesto v kronah.
Za rešitev vprašanja o resnični "rednosti krone in d?narla pa vse to nima nobenega pomena.
Ako hočemo najti v resn:ci pravično relacijo med krono in dinarjem, si
moramo predočiti, kaka bi bila danes ta relacija, ako bi bili ostali po razsuta
Avstro - Osrrske posestniki krone in
dinarja vsak pri svojem lastnem gospodarstvu, oziroma kako bi bilo v
kratkem to razmerje, ko se je Bcoerrad
že celo leto ukvarjal z ubijanjem krone.
Na vrednost papirnatega denarja v sedanjem času vplivajo po mojem pred vsem: njegovo kovinsko in bančno kritje, ki je v ozkem razmerju ž njegovo množino, urejenost, oziroma neurejenost državnih financ, mednarodna Plačilna bilanca, ki je zrcalo gospodarske moči dotične države in konečno zunanja in notranja konsolidiranost ali nekonsolidiranost države, ki vzbuja na mednarodnem denarnem trem večje ali manjše zaupanje v njeno bodočo gospodarsko silo.
Naše krone seveda niso krite niti z dragim kovom, niti z menicami ali drugimi bančnimi papirji. Premoženje avstro - ogrske banke po mirovni pogodbi zanie ne garantra več, zlasti ne dolžna Pisma, ki sta jih deponirali pri banki avstrijska in ogrska vlada za to, a jima je banka posodila bankovce. Pač pa garantira zanje naša država, z vso svojo imovino <n vso svojo davčno močjo. Merodajni krogi, sicer ravnajo, kakor da to ni res, češ da glasom mirovne pogodbe z Avstrijo nismo nasledniki Avstrije, oziroma Ogrske, in da imamo popolnoma svobodno roko pri tem, kaj hočemo storit} z avstrijskimi, oziroma ogrskimi bankovci. Tu treba pomisliti, da mirovna pogodba urejuje mednnrodne odnošaic, ne pa naših notranjih Povsodi pa. kjer se je šlo za mednarodne odnošaje. se nas ie smatralo za nas!ec-n:ke bivše Avstrije, oziroma Ogrske. Prevzeti moramo del predvojnih dolgov, plačati moramo volno odškodnino, četudi v drugi obli-kj nego Avstrija, o/iroma Ogrska, prevzamemo avstrijsko, oziroma odrsko državno premo?enie itd. Pa mirovna pogodba ne določa izrecno, da naša država garant Ta za bankovec. Izvira
od tod, ker se tu gre za pravice lastnih podanikov napram lastni državi, katero vprašanje v mir. pogodbo ne spada, ker nima mednarodnega značaja. Vendar najdemo kljub temu v avstrii-ski mirovni pogodbi določbo, da je nara država dolžna zamenjati tekom enega leta po uveljavi ienhi mirovne pogodbe bankovce avstro - ogrske banke, ki se nahajajo na njenem ozemlji.', za drugi denar. Ideja, da prevzamemo samo aktiva, pasiv pa ne, je prelepa, nego da bi mogla imeti najmanjo koreninico v splošno priznanih pravnih principah. Na mirovni konferenci smo jo zagovarjali, ali brezuspešno,
V nasprotju s krono se trdi o dinarju, da je fundiran neprimerno bolje nego francoski frank, cul sem ga vspo-rejati in celo nadrejati švicarskim bankovcem. Ako je dinar res tako dobro fundiran, kot se to splošno trdi, potem
ne razumem, zakaj Srbska narodna banka ne priobčuje redno izkazov o svojem stanju, kakor to delajo druge
emisijske banke. Na vsak način bi se v tem slučaju potom rednih izkazov zaupanje vanjo in v dinar jako dvignilo in to tako prj nas, kakor zlasti v tujini, kjer je srbsVf dinar izgubil nad tri-četrtine svoje veljave.
Bremena, ki jih prevzamejo lastniki kron od bivše monarhije, se ;e težko dajo izraziti v aproksimativnih številkah, kajti z vladne strani se doslej ni zgodilo nič, prav nič, da se višina teh bremen določi vsaj približno. Odkazani smo torej na privatne cenitve, ki so brez solidne podlage in pač previsoke.
Od Avstro - Ogrske prevzamemo predvsem del predvojnih dolgov, kolega višina bo odgovarjala v principu naši davčni moči v letih 1911., 1912. in 1£13. Zgoraj navedene cenitve so šle pri tem na tri milijarde kron.
Plačati moramo v skupni zavezniški fond za vojno odškodnino vse državno premoženje, ki se nahaia na našem teritoriju. To premoženje se je cenilo na tri milijarde; cenitev je pretirana. Natančni tozadevni razlogi ne spadajo v okvir tega članka.
Dalje moramo plačati v isti fond zajedno s Čehoslovaki, Poljaki, Rusini in Ttaljiani kot »pristojbino za osvobo-jenje« poldrugo milijardo zlatih frankov. Ta pristojbina se bo razdelila med posamezne države po davčni moči njihovega osvobojenega ozemlja v letm 1911, 1912 in 1913. Ceni se, da odpade na nas 200 milijonov zlatih frankov, kar znaša po sedanjem kurzu približno 800 milijonov dinarjev.
Kot daljša naša obveznost pridejo v poštev naši bankovci, koje cenimo v celem na največ sedem milijard. Računamo, da pri zadnjem kolkovanju v notranjosti niso bili kolkovani vsi bankovci in da se jih nahaia nekaj v tujini. Računati med bankovce naše terjatve napram Avstrijcem in Ogrom je
blaznost, ker so eni in drugi dolžni plačati nam svoje dolgove v našem denarju, ne pa v nežjgosanem.
Dalje vojna posojila, ki se nahajajo na našem ozemlju. Cenjena so bila cesto na 600 milijonov kron. Iz previdnosti jih cenimo na eno milijardo.
Daljša bremena naših financ kakor: invalidne rente, upravni stroški itd. odgovarjajo približno tozadevnim srbskim in jih torej lahko izpustimo iz naše kalkt:-acije.
Zgoraj navedena bremena znašajo torej skupno 12 milijard kron in 200 milijonov zlatih frankov.
Nasprotno pa Ima Srbija: eno milijardo francoskih frankov predvojnih dolgov, nekaj nad dve m lijardi vojnih dolgov v francoskih frankfli,   ne celo
milijardo frankov vojnih dolgov v dolarjih in angleških funtih. Višina notranjih posojil mj ni znana. Ako pri tem
vpoštevamo, da je dinar izgubil napram francoskemu franku nad polovico, napram   dolnrju jn funtu pa tri četrtine
svoje ve!:r»ve, dobimo 9 rrnlijard dinarjev, ki ti^ciio Srbijo.
Med srbijanska pasiva ne bodemo šteli vojnih škod, ki ijh je treba popravit', zato pa tudi ne bodemo pisarf med aktiva problematične terjatve za vojno odškodnino, s katero bi se imele imenovane škode popraviti.
Ako zamenjamo dinar in krono al pari, vidimo, da bremeni Srbijo po sedanjem kurzu dinarja devet milijard, osvobojene kraje pa skoro 13 milijard dolga.
Pri tem nikakor ne smemo pozabiti, da nad polovico dolga osvobojenih krajev obstoja baš v kronskih bankovcih, za katere ni treba plačati nobenih obresti.
To za kurz krone napram dinarju skrajno ugodno razmerje, je za njo še mnogo ugodneje, ako se pomisli, da imamo pri nas vsaj kol;kor toliko urejen davčni sistem in davčni upravni aparat, v Srbiji Pa ne enega ne drugega ni bilo niti pred vojno, da o sedanjem kaosu ne govorimo.
Z ozirom na mednarodno plačilno bilanco navajamo le, da je ves srbijanski državni dolg umeščen v tujini in da je za njega obrestovanje treba plačati po sedanjem kurzu dinarja letno 450 milijonov dinarjev. Nasprotno pa je več nego polovica našega dolga (bankovci) sploh brezobrestna, drugi del (vsa vojna posojila in velik del predvojnega dolga) pa je umeščen doma. Naš fzvoz gre za enkrat skoro ves iz osvobojenih krajev, uvoza najmanj dve tretjini v Srbijo. Večja industrijska podjetja so v obeh slučajih večinoma v tujih rokah. Ako nam tudi niso na razpolago natančne številke, je iz rečenega vendar jasno, da je plačilna bilanca novo-osvobojenih krajev neprimerno ugod-neja, nego srbijanska; prva je verjetno
aktivna, druga pa neizmerno pasivna.
Iz navedenega pa je tudi jasno, da bi se pri popolnoma ločenem gospodarstvu kurz dinarja napram kron} mnogo bolj bližal razmerju štiri dinarji za eno krono, nego onemu, za katerega nam Beograd sedaj hoče zamenjati ki ono za dinar.
Kaj naj se doseže z relacijo 1:4?
Ozdravljenje valute? Dokler so na« Še finance v takem redu, kakor doslej, ni moči niti misliti na resnično dobro valuto. Kar bomo dosegli z zmanjšanjem cirkulacije denarja, brezdvomno pokvari okrepitev separatističnih tendenc, ki jjh bode brezdvomno povzno-* čila reforma sama, kakor i zlasti njene daljše posledice, o katerih so poklicani gospodje že zadostno pjsalj. Rad bi videl, kako bodo naši osvobojeni kraj{ gledali na kraje, zasedene po Italijanih, kjer so prebivalci dobili zz vsako krono 60 centesjmov, s katerimi si lahko
vsak dan nabavijo skoro poldrugi dinar, dočim naj bj osvobojene! nam pla«
čaU za vsak dinar Štiri krone.
Ali se ne bojite, da se posestniki kron ne vklonijo? Ali bodo še radi pla>-čevali davke državi, ki jim brezpravno hoče konfiscirati tri Četrtine gotovine. Vse to bo gotovo tako zmanjšalo naS; mednarodni kredit, da bo tendenca! kurza novega dinarja proti sedanjemu kurzu krone neodoljiva.
Hočete U s tem zboli sati državnoj finance? Kako je to zboljšanje, ako noni simo še dalie vsa neznosna bremena mednarodnega značaja, nailažfih, obsto-j ječih napram lastnim podanikom pa se oprostimo? To znači napoved držaji nega finančnega poloma ali le ra po* sestnike krone in nezaslišano favoriza* cijo vseh drugih državnih upnikov.
Te vrste se mi je zdelo potrebnd napisati, ne da delam gospodom v Beow gradu težave, ali da rešim svoje vojna dobičke, ki jih nimam, nego da prepi> čam tega ali onega, da je relacija, ki taj nameravajo, krivična, nemogoča in ne~ vzdržljiva v interesu države same. Gospodje pa, kateri gredo preko državnih interesov lahkodušno na dnevni red/ naj mislijo pri določanju relacije krone in dinarja vsaj na stranko, s katero oni sami stojijo in padejo!
Pismo iz Prose.
V Pragi, 17. dec. 1919.
Božič praznuje češki narod še t\ mnogo večjo spoštljrvostjo, kakor] mi. V prazniku ni morda toliko odlo«^ čujoč verski moment, kakor pa ono) drugo, kar najde baš v češkem zna-.i čaju toliko odziva. Mislim namreč j poiem domovja, ki ga baš ta večef-zahteva, mislim ono toplo, tiho čustvpj neznane ljubezni in skromne udotv*! nosti. ki si brez njega razumevanja svetega večera skoro misliti ne mo-;
gledaš dva majhna starčka, oh! zelo, zelo stara starčka, ki ti iz svojih velikih nasla-njačev molita svoje roke naproti. In ti ju poljubiš v mojem imenu, prav prisrčno. Kakor bi bila tvoja sorodnika. Potem boste Kramljali, onadva bosta kramliala o meni in le o meni; tisoč bedarii ti bosta pripovedovala, in ti ju boš poslušal, ne da bi se smejal ... Ne boš se smejal, kaj ne? . . . To so moji stari starši, starčka, ki sem jima vse življenje in ki me nista videla že deset let. Deset let, to ie dolgo! A kaj hočeš! Pariz drži mene, niu pa visoka starost ... Ce bi se podala starčka na pot, da me ""•setita, bi se med potovanjem razrušila . . K sreči si ti sam doli, moj ljubi mlinar, in če objameta ubožca tebe, si bosta domišljala, da držita v objemu kos mene . . . Tolikokrat sem jima pravil o nama in o najinem prijateljstvu, ki . . .
Vrag vzemi prijateljstvo! Ravno danes zjutraj je bilo vreme krasno, da ni bilo vredno le po cesti tekati: nekoliko preveč vetrovno, nekoliko preveč solnčno, pravi provensalški dan. Ko je dospelo to preklicano pismo, sem si že poiskal svoj kot med dvema skalama, kjer sem nameraval ostati ves dan, kakor kuščar, piti svetlobo in poslušati šumenje smerek... Skratka, kaj je bilo
storiti?* Godrnjaje sem zaklenil mlin in skril ključe v mačjo luknjo. Moja palica, moja pipa in — Šel sem.
Okoli dveh sem dospel v Evduieres. Vas ie bila zapuščena, ves svet na polju. Po belo zaprašenih brestih na trgu so peli črički kakor v samotni Craui. Pred župnijo ie pač stal osel, ki se je solnčil, lata golobov je sedela na cerkvenem vodnjaku, toda sicer ne Žive duše, ki bi mi pokazala samostan. K sreči se mi je nenadoma pojavila stara vila« ki je čepela in predla v kotu svojih vrat; tej sem povedal, kaj iščem, in ker je bila zelo mogočna vila, ji je b'lo treba pomigati le s svojo preslico, in samostan sirot je stal pred mano kakor pričaran. Bila je velika, okorna, črna stavba, kj je pa bila zelo ponosna, da ima nad obokanim uvozom star križ iz rdečega peščenca in okoli njega malo latinščine. In poleg te stavbe sem zagledal drugo, mnogo manjšo. Sive naoknice, zadaj vrtič . . . Takoj sem jo spoznal ter vstopil, ne da bi potrkal.
Vse življenje bom videl ta dolgi hodnik, hladen in miren, z rožnato po-
pleskanimi stenami; skozi svetel zastor se je videl slnčen vrtič in po oknih rože ter med listi lutnje. Bilo mi je, kakor da sem zašel h kakemu podežel-nemu sodniku iz dobe Sedainove . . .* Na koncu hodnika na levo roko so sta-| le odprte duri in Čul se je tik - tak velike stenske ure ter ostroški glas, ki je pojemaje čital in zlogoval:
»In . . . tu je . . . rekel . . . sve-ti... I . . . re - nej: Jaz sem . . - pšeni . . .
ca ... Je... zu ... so ... va___Go...
spo... do___va ... ki se mo... ra...
zmle___ti... z ... zob... mi... teh ...
zve . . . ri . . .«
Tiho sem se približa! in pogledal noter. . . V tišini in somraku male sobe je spal dober starček rožnatih lic, zgrbančen do koncev prstov, globoko v naslanjaču, z odprtimi ustmi in z dlanmi na kolenih. Ob njegovih nogah je sedelo dekletce v modri obleki — z veliko pelerino in majhno čepico. — v kostimu sirot, — ter je čitalo iz knji-
* Sedaine (1719—1797) je pisal veseloigre in tekste komičnih oper. Op. prev.
ge, večje kot je bilo samo, življenjepis sv. Ireneja ... To Čudovito berilo je vplivalo na vso hišo. Starec je spal X svojem fotelju, muhe na starpu, kanarčki v svoiih kletkah na oknih. Ve-i lika ura je smrčala tik - tak. V vsej sobi je bil buden le velik trak solnčnc luči, ki je padal ravno in svetlo skozi zaprte oknice, poln živahnih žarkov in mikroskopičnih valčkov . . . Sredi splošnega dremanja je čital otrok svoje berilo z resnim obrazom dalje:
»Ta - koj... sta... pla... ni..J la... nani... dva... le... va... in.. J sta... ga... po... žr... la...«
V tem hipu sem vstopil. Ce bi bila' planila leva v sobo sv. Ireneja, bi ne bila povzročila večje zmede, nego sem jo jaz. Pravi gledališki efekt! Ma'b je' zakričala, velika knjiga je padla na tla, kanarčki in muhe so se zbudili, ura je začela biti, starček je prestrašen planil iz spanja in jaz sam, ves iz sebe sem obstal nekoliko zbegan na pragu ter zaklical zelo glasno:
»Dober dan, dobri ljudje! Jaz sem Moričev prijatelj«.
(Konec prihodnjih.)
Stran 2
.SLOVENSKI NAROD-, dne 81. decembra 1919,
255 štev.
temo. Ustvarila In položila v nas sta Je tradicija, ogreje in prav vsako leto ga užiga spomin, da §e sami več fce vprašujemo   odkod praznično razpoloženje, nego smo tejra tako vajeni, da bi se čudil! samo v obratnem slučaju. Vsak Ceh nos! ta spomin v sebi, morda še jasnejšega, kakor pri nas. Češki narod ima v svojem značaju neko skoro nerazumljivo potezo otroŠkosti, nekaj kar stremi k sladkost? včasih, in kar zna spoštovati,   ako to. zahteva lastna duša in okolica; in to je baš ono čustvo menda, ki je bilo vir češke organizacije, vir češke vere. Brez kombinacij, čisto odprto in v vsej svoji preprosti otrošlcosti zres to čustvo v teh .dneh.   ko se bližajo prazniki in hrt! celo mesto nakupovat in pripravljat T)ožičnice. Spomin odraslih se vrača |v preteklost,   tradicijo   oživlja nov (ogenj. — 2e pred tednom so se poja-*vili po večjih ulicah in trgih kupi božičnih drevesc, ki so jih ljudje v kratkem času poktmili. kljub nbČMtni draginji (mala   drevesca   od 10—15 K, Velika do 50 K In še čez). Poskrben Lle bilo treba novo blatro. Trgovine so jpolne vsemogočega blaga in kakor [poročajo,  se mnogo, mnogo proda. Na Vaclavski trg vabi »medvedek«. [Nabirajo namreč za božićnico za ac-jmado  na Slovaškem   s slovaškim (medvedkom. Zbira sc snloh mnogo. .Za tješinske otroke, za dijake, za vojaštvo itd. itd. -    Najzanimivejši ?c pač literarni božični trg. Poleg miio-grih   prevodov so nredvsem v nena-jvadni množini izšle domače izvirne [knjige za otroke. Mladinska knjižnica ;je nenavadno obo^at?^ in med obt-;ffco so knjige velikih   vrednosti m [pomena za oni krožek malčkov, ki so •nra namenjene.   Poleg knjig vidiš v izložba!) jaslice v češkem   slogu m načinu od domačih slikarjev.
Toda vendar leži mrak nad veselim pričakovanjem in nihče se m* Vnore letos prav popolnoma otresti občutka nezadovoljnosti. Zima je oo 'dne do dne ostrejša, pa ni premoga dovolj in ni luči. Davki se stopnjnje-jo kakor voda ob povodnji. Živila m fcdruge potrebščine vedro dražje. •Obetajo, da pod raže usnie in vse jusniate izdelke za 100%. Vrh tega se ;še ne ve, kako bo z moko za praznike. Morda je ne bo Pragi dodeljena init? zadostna množina. Gospodarski !živelj republike je težak in z vsem! inapori zmaguje resne krize. Ljudstvo toži, župan dr. Baxa je nedavno istino ostro napadel vlado glede slabega gospodarstva, časopisje se Jdnevno peča s tem perečim vprašanjem, vendar — morda bo še enkrat Božič šel skozi deželo, predno bo fmožno urediti ono, kar je skoro per let uničevala vojna.
Pozdravni   večer fagoslovenskemu diiaštvu.
14. t. m. je priredila »Meščanska ■beseda« veliki zabavni večer za ju-[goslovensko djjaštvo, da ga oozdra-[vl in mu da priliko,  seznaniti  se s
[širšo češko javnostjo. Med povablje-
Simi so se odzvali tudi minister Hri-ar. župan dr. Baxa, rektor univerze dr. Zubetv, konzul Bradanovič. dr. Beneš itd. Prvi del večera je izpolnil ipester umetniški program. Vestno Tn ■skrbno na študirani zbor je žel obilo ^pohvale za umevanje polno predna-;sanje težkih modemih skladb, isto-'tako so bili solisti burno pozdravi ja-"rri. predvsem seveda gd2. Horvato-jva. Prvemu delu je sledilo bogato roogo$čenje nad 400 prisotnih jugo-[slovenskih dijakov, potem ples. ki je ibll tudi končna točka tega lepega, za [vse prijetnega večera. — Omenim naj srmo še, da Je pozdravni nasro-■vor govoril rr. dr. ^"hcich z veliko [silo in ognjem, predvsem povdarjaje [veliko misel slovanske vzajemnosti an v prvi vrsti češko-mgoslovensko jbratstvo. V imenu dijaštva se je zahvalil jurist Fakin.
Dr. Tomašek deraisijoniraf.
Vsled napada narodno-demo-Stratske&a časopisja z ozirom na poslednje (trikratno) glasovanie v Narodni skupščini, je dr. Tomašek, ipredsednik skupščine podal demisija Listi beležijo to vest z obžalovanjem in izrekajo upanje, da bo, če ostane demisiia v veljavi, dr. Tomašek brezdvoma soglasno zopet izvoljen predsednikom Narodne skupščine.
Gospodarski dogovori.
Z ozirom na vesti o dr. Renner-fjevem potovanju v Prago se nehote spomnimo dr. Beneševih besed v Parizu: »Novo ustanovljene države ne smejo sklepati političnih unij, ekonomično, skupno delo pa je nujno potrebno.« Gotovo je že, da so v teku važni dogovori med čehoslo-vaško in avstrijsko republiko. Dr. Beneša potovanje se je baje podaljšalo vsled pogajanj z dr. Rcnnerjem. V Pragi se je včeraj vršilo v ministrstvu trgovine zaključno posvetovanje ministrstev, o smernicah, ki fim bo treba slediti ob priliki dr. Rennerjevega obiska,  Istočasno je
razpravljala na poziv ministrstva trgovine trgovska zbornica o pripravah za trgovsko pogodbo z avstrijski renubliko.
Zahteve po kolektivnem dogovoru.
Društvi, sindikat čehoslovaške-ga tiska in Reichi?ewerkschaft der deutschen Presse in č. s. z. sta na skupnem zborovanju sklenili, poslati ministrskemu predsedniku resolucijo, kjer se zahteva enako zvišanje plač vseh žurnalistov, nadalje plačevanje davka s strani zavoda, kjer je poedinec nameščen in dr. Ako bi delodajalci do 19. t. m. ne sprejeli teh zahtev, prično časnikarji s splošnim štrajkom. Mnogo moralne opore imajo v delavstvu.
Napredni socijalisti.
Modračekova skupina je na zborovanju ostro obsodila sedanji vladni sistem. Zahteva se prememba sistema, češ, da se gospodarske težave stikajo od dne do dne in se s strahom ozira oko v bodočnost, ko morda ne bo več toliko sile, premagovati sproti te težke krize.
Sibirska armada.
Dr. Beneš je sporočil iz Pariza, da je zadeva prevoza sibirske armade definitivno rešena. Prevoz ste prevzeli Anglija in sicer prične t*-koj. Vest je v domovini vzbudila veliko zadovoljstvo. Kajti kako nestrpno že čakajo leta in leta zapuščene družine. Sibirska armada pomeni skoro cvet češkega naroda in z oz<. rom na vse ima njen pav ra tek veli* pomen.
Reforma srednjih ioL
Ministrstvo šolstva ie razposlalo vsem ravnateljstvom srednjih šol in drugim znanstvenim korporacijam vprašanje o reorganizaciji šol. Da bi bili odgovori kolikor možno natančno preštudirani, je nastavljen rok odgovora koncem meseca prihodnjega leta.
FuzUa dveh slovaških strank.
Na zborovanju zastopnikov »slovaške narodne stranke« in »narodne republikanske kmečke stranke« je bilo sklenjeno, da se obe stran-j ki stmeti v eno samo in sicer v »slo-j vaško narodno ln kmečko stranko«.
! Politična vesti.
= K roparska afera. -»Večerni list* triumflra, ker se je proti udeležnikom kroparske afere kazensko postopanje ustavilo. Poučena stran nam daje na naše vprašanje to - le pojasnilo: Še med kolkovanjem bankovcev se je v I Kropi pojavil desetkronski bankovec, ki je imel nemško - avstrijski žig pre-lepljen z odrezki od kolkov in na te odrezke je bil nalepljen kolek s štam-piljko Hranilnice in posojilnice v Kropi. Da se to dejanje objektivno znač! najmanje kot goljufija in da te goljufije ni mogel drugi napraviti kakor član komisije za kolkovanje bankovcev v Kroni, je jasno. Oblastvo je takoj ukrenilo preiskavo in — kar je bilo popolnoma pravilno in umestno — preiskovalni zapor. Zapor je bil utemeljen s tem, da bi se utegnilo dejanje ponavljati in pa da bi sicer člani komisije utegnili se dogovoriti med seboj glede zagovora ali sploh vplivati na priče (nevarnost koluziie). Preiskava je dognala, da se ie omenjeno dejanje res storilo pri komisiji, dognala je tudi, da se je ves čas kolkovanja zelo lahkomiselino postopalo, toda storilca, kdo izmed članov komisije je namreč | zagrešil ono dejanje, ni bilo mogoče z j zanesljivostjo določiti. Preiskava se je potemtakem ustavila le vsled pomanjkanja doka- i zov. — »Večerni list« nima torej prav nobenega povoda triumfirati. Saj ni izključeno, da se pogrešani dokaz še dobi in potem se preiskava vsak Čas lahko obnovi, zlasti ker ie preiskava dognala Še druge nerednosti, ki jih ie zagrešila »komisija« na pr. da je izginilo toliko in toliko kolkov. Kje so. kdo ji je vzel, v kateri namen? Čisto gotovo je, da bo komisija za te nerednosti in za škodo, ki jo je napravila državi, odgovorna še pred civilnim sodnikom. Veselje SLS je torei prerano in bi bilo zanie mnogo bolje, da o stvari — molče.
sas Iz Demokratske zajednice. Beograd, 29. decembra. Danes dopoldne se je vršila konferenca Demokratske zajednice pri ministrskem predsedniku Davidoviću. Razpravljalo se je*o organizaciji edinstvene demokratske stranke. Načrt strankinega programa ie že izdelan ln bo predložen akcijskemu odboru Demokratske zajednice, ki bo izvršil eventualne iz-premembe in bo sklican za 15. ianuarij prihodnjega leta. Dne 30. januarja 1920 bo sklican nato plenum Demokratske zajednice, ki bo odobril strankin program. Za provincijalne tainike demokratske stranke so imenovani poslanci: za Srbijo: dr. Mijović, za južno Srbijo in Makedonijo: dr. Šuškalo-vić, za hrvatsko in Slavonijo: dr. Srg-jan Budisavljevič, za Slovenijo: dr. Pavel Pestotnik, za Dalmacijo: dr. Pr-vislav Grisogono, za Bosno in Hercegovino: dr. Semian: za Vojvodino mesto še ni zasedeno, istotako se bo generalni tajnik demokratske stranke imenoval naknadno.
Beo?rad, 29. decembra. Volilna agitacija demokratske stranke se je pričela.  Te  dni se vrši v Bcčkereku 1
velik ahod demokratska stranka, na katerega bodo došli vsi voditelji stranke iz Vojvodina*
Beograd. J9. decembra. »Demo*
kratija« prinaša sledečo brzojavko Is Požarevca: Strinjamo ee z delom demokratske stranke In vstopimo v ajo ter izstopamo iz radikalne stranke. Požarevac. 15. decembra 1919. — Dragutin Marković. — Tidić.
== Napad »Samouprave« na slovenske demokrata. Beograd. J9. decembra. »Samouprava« prinaša Članek pod naslovom: »Tvornica sladkorja v Beogradu«, v katerem ljuto napada ministra dr. Kramerja. ker hoče baje Ljubljanska kreditna banka pokupiti velik del delnic tvornice sladkorja v Beogradu. — Članek končuje: »Gospodom slovenskim demokratom bi priporočali malo manj sebičnosti in malo več solidnosti. Oni nam sicer sporočajo, da gre njihova ljubezen do nove domovine skozi žep, a to nas ne more spraviti z našega pota. Mi imamo za tako in slično gospodo pripravljen vedno en odgovor: Kdor širi in ceni take nauke, da po polnenf Žepu ceni svojo bubezen za narodno edin-stvo in za novo domovino, ta naj si svobodno zbira drugo domovino, ali pa naj ostane, kjer je bil — v Avstriji. Takih bratov ne rabimo, bili smo brez njih i do sedaj, sedaj pa bomo Izhajali brez njih še mnos;^ lažje.«
ss Minister Korač o rešitvi na*e valute. Zagreb. 29. decembra. Včeraj se je vršilo tu zborovanje, na katerem je poročal tudi minister Korač. Pri tel priliki se je dotaknil tudi vprašanja rešitve valute ter toplo zagovarjal relacijo 4 : 1, to je 4 krone za 1 dinar. Utemeljeval je to s trditvijo, da bodo po tej relaciji najbolj prizadeti boga-tini.verižniki in špekulanti in taki. ki so nagromadili velika bogastva, manj pa delavci, uradniki itd.
=s Za enakopravnost žensk. Ministrski predsednik je včeraj sprejel gospo Stojanovičevo, ki mu je izročila resolucijo, zahtevajočo politično enakopravnost žensk pri volitvah. Gosp. Davidović je obljubil, da bo predložil te zahteve ministrskemu svetu.
bb Davek na vojne dobičke. LDU B e o g r a*d, 29. decembra. Finančni minister dr. Veljković pripravi;a naredbo glede davka na vojne dobičke. O tej naredbi bo odloČil ministrski svet ta teden. Kakor se doznava, bodo na podlagi te naredbe s nosebnim davkom obremenjeni zlasti oni, ki so si v vojnih letih 1912 do 1919 zaslužili več kakor 10.000 dinarjev na leto.
= Rennerjevo novoletno darilo Dunaja. Pod tem naslovom prinaša »Corrlere della sera« iz Curina: »Ren-ner je, zahvalivši se vrhovnemu svetu za novoletno darilo, katero mu je dovolil nesti Dunaju, vztrajal posebno na tem, da se vpliva na Jugoslavijo. Razgovori in sklepi so bili popolnoma gospodarskega značaja; avstrijska uradna agencija smatra potrebno pojasniti da Rennerjeva misija ni imela nikuke-ga političnega znaka. Toda čeravno to ne Izhaja iz objave, je že političen uspeh Avstrije, da je dosegla takojšnje politične dobičke in obenem obljubo nadaljnih sukcesivnih dobičkov. Prav ima -National-Zeitung*, če konstatira novo dejstvo: da je uspelo premagani državi, skovati si iz lastne šibkosti orožje in ž njim doseči od zmagovalcev izredne olajšave. Avstriji se je posrečilo doseči povračilo stroškov zapora od zaveznikov samih, ki so jo stavili pod ključ. Politični uspehi sedaj šc niso vidni; pokažejo pa se, ko se prične pogajati Avstriia. ki ima sedaj v to dovoljenje, s svojimi sosedi. Praška »Tribuna« navaja, da pričnejo pogovori med Rennerjem in Benešem prve dni meseca januarja. Isti list specificira sporazum, na podlagi katerega se bo sklenila enoletna provizorna pogodba. Pogodba bi mogla postati definitivna ter trpiarl deset ali dvanajst let.«
as Krvavi spopadi med karabini-jerji In socijalisti. V Sarteanu. provinca Siena v Italiji, je prišlo med socijalisti, vpisanimi v socijalistično zvezo in med uevpisanimi do nasprotij, vsled česar je bilo izvršenih neka i aretac^t.
V svrho protesta proti aretacijam je bila proglašena generalna stavka In sklicano na javnem trgu protestno zborovanje. Tu je prišlo med karabiniierji in delavci do resnih spopadov. Karabi-nijerii so oddali na množico salvo, tako da sta obležala na tleh dva mrtva delavca, kakih 15 pa je bilo težko in lahko ramenih. Ranjenih z revolver-sklmi streli in z noži je tudi pet kara-binijerjev.
sb Odškodnina za Srbijo. L DO Beograd. 28. dec. »Politika« poroča: Zahteva naše delegacije v Parizu, da bi sc naj Srbiji priznalo prvenstvo pri nakazilu vojne odškodnine, je naletela na gotove nepremostljive težkoče pri zaveznikih. V petek zvečer je bila zaključena seja naše delegacije z ministrom Lou-cheur*em. vsled česar sta naša ministra Draškovič in Stojanovič ponovno odgodila  svoj odhod v Beograd.
V vladnih krogih sc trdi. da so Srbiji priznane iste pravice na povračilo vojne odškodnine kakor Francoski in Belgiji ter da so nam zavezniki od-Ijubili 5% celokupne vsote, ki jo dobe zavezniške države od Nemčbe, Avsrriie in Bolgarske. Računa se, o» bo Srbija dobila okoli 18 milijard dinarjev, vendar pa te vsote ne bo prejela naenkrat, r %o v teku 20 let. Sedaj se je posrečilo najti vse m stroje, in sicer v duna;skih tvorni-cah. Naša vlada je podvzela na Dunaju korake, da se stroji čimprej v*- ,
nejo. Obveščeni smo, da je avstrijska vlada pokazala veliko razumevanja glede tega vprašanja ter ugodila našim zahtevam, da se nam vrnejo stroji. In sicer takoj, četudi s* niso gotove vse formalnosti gleoy ratifikacije mirovne pogodbe. Te dni bodo Pričeli s prevažanjem strojev.
i; noie hunevug.
— Krediti  za  sradbo gledattftc.
Beograd. 29. decembra. Vlada je dovolila za grad bo novega opernega gledališča v Beogradu 10 milijonov dinarjev, za gradbo dramskega gledališča v Zagrebu 7 milijonov, za osješko gledališče pa 3 milijone dinarjev.
— Stanje učiteljstva v naši državi. Po podatkih ministrstva za presveto je bilo dne 1. decembra v naši državi skupno 16.130 učit
in učiteljic.
— Novačenje. LDU Beograd, 28. dec. Tuji agenti in neprijatelji narodnega ujedinjenja so začeli razbijati lažnjive glasove o naši vojski, zlasti o načinu, kako se izvaja novačenje v novoosvobojenih pokrajinah. Kakor se nam   poroča s pristojnega
je bilo to proti Interesom Reke. Šele ko je nastalo med njima tekmovanje, je moral Zanella bežati z Reke. Obrnil se je na narod« toda to ne more
zmanjšati njegove krivde. Zakaj fe molčal tako dolgo In zakaj ni takoj govoril? Prevarili ste nas. pravi Oottardi, in nimate pravice, da se nazivate še vedno vodje avtonomne stranke, kajti avtonomija pomenja svobodo In vi nočete svobode nase Reke. Oottardi izjavlja, da ne vku njegovega boja In da upa, da se k porajanjem ne pošlje kot vodja stranke. Vedno |e mislil, da jc edini izmed i:J:h, ki je sposoben, ravno Zanella. toda danes tega ne more več reči. Odgovori naj končno na nastopno vprašanje: Kako je mogoče, da Imata Scialola in Nitti smelost, trditi pred vsem svetom, da zahteva Reka aneksijo, da zahteva nadaljnji obstanek D* Anntinzia in da je sedanj! Constglio Nazionale pravilno izvoljen. Je-li v Rimu izjavil, da so pr* volitvah glasovale tudi ženske in vojaki in v primeru, da jc to izjavil, kako je mogoče, da si upa italijanski minister za zunanje stvari lagati, ko ! dobro ve. da laže? laz in vsak Re-
mesta. se more trditi,  da so vse te j čam pravj končno' Gottardi! žel
ves*i popolnoma neosnovane. Novačenje se vrši točno po splošnih za- j p^.i konih, pravilih in predpisih. Rekrut? so bili pregledani glc<?e fizične sposobnosti pri novačenju, kakor tudi pri prihodu v njihove pristojne čete. Ako ^a je potrebno, se pregledajo Še pred divizijske superrevizijsko komisijo. Rekruti bodo izpuščeni domov, ko dovrše svoje rekrutno iz-vežbanje.
— Atentat v Skoolju. LDU Beograd. 28. dec. Iz Skorjlja poročajo: V kleti hiše, ki se nahaja ru-leg poslopja komandanta vojne oblasti, -generala Vasica,   fe eksplodiral
imo
samo eno in to je: Ziveln avtonomna
neklenski stroj. Eksplozija je bila zalo močna, toda k sreči brez človeških žrtev. Nedaleč od tam. so našli na : ulici drug peklenski stroj, ki so ga odstranHi prej. kot je eksplodiral. Vodt se energična preiskava, da se izslede napadalci.,
— Demobilizacija. Vlada je definitivno sklenila, da se spuste domov vsi vojaki s solunske fronte. Demobilizacija prvega poziva se bo izvršila 1. januarja, ko se bodo nekoliko zboljšale zunanje razmere.
— Orffent ekspres. S 1. januarjem se Iznremeni vozni red za orient ekspres, in sicer   nastoono:   Orient I eksores odide iz   Beoigrada v Pariz | ob 8*20 zjotnH ter pride fz Pariza v Beograd ob 8\?0 zvečer. — Doseda- j nu brzovlak  Beograd - Zagreb se pretvori v brzovlak Beograd - Pariz ter odide   iz Beograda ob 20*50   in | pride v Beograd ob 20.30 zvečer.
— .Nepošten!   trgovci. LDL
B e o g ra d, 28. dec. Oblasti nadaltu-jeio preiskave pri različnih trgovcih. Poseda? so bile zaoleniene velike količine bla^a, ki so jfh trgovci skrivali. Našli so več vagonov sladkorja, mila in manufakturnejra b!a<ga. Vse blago ie bilo zaplenjeno v aprovizač-ne namene.
JADRANSKO VPRAŠANJE SF REŠI V LONDONU. LDU. Lvon. 28. decembra. (Brezžično.) Konferenca zavezniških ministr. preds.. ki bo reševala jadransko vprašanje, sc bo vršila najbrže v Londonu. Kakor se poroča Iz
KANADSKA DRUŽ^\ ZA NASE KMETIJSTVO. LDU. Beograd, 28. decembra. Neka angleška družba iz Kanade s kapitalom 15 milijonov dinarjev se je ponudila našemu ministrstvu za kmetijstvo, da je pripravljena obnoviti vse prejšnje kmetijske šole po vseh krajih naše države. Poleg teoretičnega pouka, ki bi ga opravljali angleški in naši strokovnjaki, bi se otvoril tudi praktični tečaji, na kata-rih bi se poučevali tudi predmeti vseh vrst. Ker je cilj družbe humanitaren, ne zahteva nobenih koncesij in hoče nositi vse stroške sama. Pogajanja še niso definitivno dovršena.
NEMŠKE ZVIJAČE. LDU Lvon. 27. dec. (Brezžično.) >Kurjer Warszawskf« poroča: Takozvane ruskonemške čete. ki so branile doseda! Kurlandijo, so se v zadnjem času nastanile v Gorenjf Slezlji. Močen oddelek teh čet je pravkar zasedel Lansdorff. Med tem vojaštvom je opažati precejšnjo Število ruskih Častnikov in vojakov, kar je dokaz za to, da se kljub vsemu ofl-cijelnemu zanlkavanju svoje vlaae Nemci vendar vojaško jačajo v Gorenji Šleziji in da izkoriščavajo v ta namen celo skrivnostno armado ruskega polkovnika Bermondta*
POTOPLJENE NEMŠKE LADJE.
LDU Lvon, 27. dec. (Brezžično.) Kakor javljajo »National News«, Je kompetentna komisija izjavila, oa bodo nemške vojne ladje, ki so bile potopljene v Scapu Flowu, začetkom leta 1920 razstreljene z dinamitom. K temu sklepu se je odločila komisija, ko je prejela poročilo mornariških izvedencev, ki so preiskali položaj in stanje potopljenih ladij na licu mesta.
NAPADI ARNAVTOV.
LDU Beograd. 28. dec. »Politika* naroča: Arnavtske toloc plemen Hoti. Grudi in KHmenti so napadle naše predstraže pri Hotsklh hanih. severno od Skadra. Med napadalce so bili pomešani tudi agenti bivšega kralja Nikite.  Napadalce  so vodili
Rima, bo Nitti, ki je že parkrat od godil svoj odhod v London, odpoto- I častniki, ki so bili oblečeni v italijan-val iz Rima 3. ali 4. januarja. Nekaj { ske uniforme.  Uspeli so, da so naše
dni nato mu bo sledil tudi Scialoja. ki se bo medpotoma ustavil v Parizu, da se posvetuie s Clemenceau-jem. Po nainovejših poročilih se je na prošnjo Llovd Georga. ki je z*-r?di irske krize zadržan na Angleškem, določil za sedež konference London namesto Pariza.
ZA AVTONOMNO FFKO.
predstraže potisnili nazaj in upadli na naše ozemlje. Otvoril se je pravi boj, ki traja že dva dni. Našim so biia poslana ojačenja In jim je uspelo, potisniti napadalce z našega ozemlja-Med tem še niso znani točni podatki o boju. Zaradi teh amavtskih napadov na naše ozemlje je bila včeraj v ministrstvu za zunanje stvari seja. ki so ji prisostvovali ministrski pred«
žič, Pribičevič in Piletič.
LDU. Zagreb. 28. decembra. Znani vodja reške avtonomske J 5**L5S!?*2^ «IfL?ull,stn Haa" stranke, Ruggero Oottardi. je izdal dva proglasa, izmed katerih je prvi naslovljen na Riccarda Zanella,, drugi pa na Gabriela D' Annunzia. Got-tardi vprašuje  D' Annunzia, zakaj
Harodno gospodarstvo.
— Vrednost francoskega franka
ostane še nadalje na Reki in ali fe j je za nas v mnogem oziru važna, treba, da tudi oni, ki jih je sam pri- j Pred vsem je denar Francije, ki nam peljal na Reko, izjavijo, da je pesnik >e navzlic vsemu vedno pri srcu. na Reki odveč. Nadalje vprašuje, za- j Potem je zelo mnogo francoskega kai ostane še nadalje tam, kjer ga ne i denarja v rokah naših državljanov, vidijo več radi, ako še kaj drži na j in znaten del pokritja, ki ga ima Na-svofo čast. Ali je vredno celo podjet- I rodna banka za bankovni dina*, je D* Annunzia sramote, ki mu jo j tvorijo francoski franki. Svota teh mora njegova trmoglavost prmestl j frankov znaša 280 milijonov. Prvo-prej ali slej. Pesnik naj pomisli, v ♦ redne važnosti jc že zategadelj, ali kako bedno stanje je dovedel to cve- j stoji francoski frank na 84 ali pa na toče mesto. Želja vseh (Italijanov) te. j 42. Konstantno padanje franka priče-da Reka ostane vedno italijanska, i nja koncem junija t I. Tedaj je stal To se pa more doseči le. ako bo Re- ; francoski-*frank v Švici na 85, dne ka avtonomna, nikdar pa ne potom ! 10. c'ecembra pa na 42. Ta izredno aneksije Itpliii. Danes je še pesnik i neugodni tečai je dal povod interven-vzvišen. a že j'.ttri more postati infa- j cijam, in vrednost se je hitro zope* men. Zanellu očita Oottardi, da se je \ dvignila. Kurz bo pa dolgo še delal spustil v kompromise. Namesto aa ; skrbi Franciji. Ona je imela leta bi nastopil energično, je vodil pogu- i 1913. za 1K mliljarde večji import janja s Cons'-^liom Nazionale in od eksporta. Tekoče leto je oa vred-Grazziolijem. Takoj po odhodu Fran- nost uvoza že v prvem polletju za cozov je Zanella izdal svoj proglas. 6 milijard višja od izvoza. Angleški Zanella je priznal D' Annunzija, dasi i in ameriški vojaki so odšli po veliki
Stev. 255.
.SLOVENSKI NAROD", dne 31. decembra 1919.
Stran 8.
večini, njih potrošek je bil vehk fak- I tor. Tujcev in turistov tudi le ni posebno veliko na obisku v Franciji. Poleg teh aktivnih točk prihaja v po-štev okolnost, da je bila Francija, znamenita po svoji štedljivosti, upm-ca po celem svetu in so se njene naložbe v tujini cenile na 40 milijard. Ta glavnica je dajala znamenit dohodek In odtehtavala znatno pasivnost v trgovinski bilanci. Mnogo ten obresti ne dohaja več, velik del fni*-zemskih tirjatev se je porabil med vojsko v ta namen, da se je prodaio tuje vrednosti in tako čuvalo tečaj francoskega denarja. Neugoden pu-ložaj bo pač še trajal, ker Francija, čije severni del so Nemci obrili na golo. potrebuje silne uvozne množine za obnovo porušenih pokrajin. Francoska varčnost, pridnost in njih bister razum bodo konečno zmagoviti. Valutni konferenci, ki naj bi uredila vse finančne križe svetu, Francozi niso prijazni. Razumljivo, da se iim ne mudi pomagati zopet na noge Nemcem, kateri so jim prizadeli tako premišljeno strašne rane.
Dnevne vesti.
Ljubljana. 30. decembra 1919,
_ Z ljubljanske univerze. Kakor
je bilo objavljeno, se je vršila lnskrib-ciia na filozofski, medicinski in teolo-i1   fakulteti ljubljanske univerze od 15.
^mbra do L decembra t. L Po naših informacijah se je vpisalo na filozofski fakulteti 129, na medicinski (I. semester) 65, na tehniški (I.—IV. semester) 258 in na teološki 99. skupaj 551
ateljev. med temi 44 izrednih, 23 ženskih. Redna predavanja doslej ime-novanih profesorjev so se začela po večini v prvin dneh decembra meseca: božične počitnice trajajo do 7. januar-fla. Upamo, da se bodo mogla s tem dnem pričeti predavanja v večjem obsegu, t. i. da bodo dotlej rešena imenovanja predlaganih profesorjev. Doslej so pozdravile ustanovitev univerze in fo priznale sledeče visoke šole: univerze Cluj. Dunaj. Gradec. Jasi. Jena, Krakow, London, Oxford, Praga. Ro-stock, Stockholm. Warszawa in tehniške visoke šole Brno, Dunaj, Lwow, Praga,
— Kredit za ljubljansko vseučilišče. -Ministrski svet je odobril kredit 4 milijonov kron za ljubljansko vseučilišče, da bo moglo to vseučilišče cimorej pričeti z delom.
— Preložitev ljubljanskih kolodvorov. Anketa, ki jo je sklicala vlada v - Je vi regulacije severnega dela Ljubljane in glede preložitve ljubljanskih kolodvorov, je končala svoje delo. An-keta nr^Hbora. da se zgradi nov centralni kolodvor za osebni promet vzhodno od Martinove ceste. Kolodvor bi naj ses:al od Sv. Križa do Vodmat-skega trga. V to svrho bi se morala razrušiti med drugim tudi Kolinska tovarna. Lokalni tovorni kolodvor bi se naj zgradil na terenu Zelene jame. Proga Južne železnice proti Trstu bi se speljala med Prisilno delavnico in vojaškim oskrbovališčem preko Ljubljanice in bi se spojila z dolenjsko na Poljanski cesti. Odcepila bi se pred Doleniskim kolodvorom od te proge, prekoračila Ljubljanico pod izlivom Malega grabna in bi se pri Kančevi tovarni združila s staro progo. Podrobnosti o teh projektih priobčimo jutri.
— Iz Beograda je prispel včeraj v Ljubljano g. Milan Savčie, predsednik Srb. novinarskega udruženia^ in direktor uglednega beogradskega dnevnika »Epoha«.
— Razpuščen direktorij »Mestne hranilnice celjske«. Deželna vlada za
Slovenijo je, kakor smo že poročali, razpustila direktorij gorimenovane zavoda ter poverila poslovodstva vladnemu komisarju g. iinančnemu tajniku A. Sedlarju. V soboto 27. decembra 1919 je g. vladni komisar sklical ravnateljstvo ter mu naznanil razpust. Popoldne istega dne se je vršila prva I. seja začasnega hraniiničnega sosveta, ki ga je sklical vladni komisar hranilnice po sporazumu vseh slovenskih strank. V tem začasnem sosvetu so gg. dr. Kukovec, dr. Kotnik, dr. Krančjč fn Ivan Prekoršek. Pripomniti treba, da je razpuščeni direktorij bil svoječa-sno še od nemškega magistrata imenovan, in da je povsem naravno jn logično, da le prešlo vodstvo uprave zavoda ter poverila posle vodstva vlad-celjska, v slovenske roke. Poslovanje zavoda ostane isto, kakor doslej.
— Prekrstite? mariborskih ullfi-nih imen. Večina mariborskih Slovencev je mnenja, da je bila odloči-
\ tev novih ^uličnih imen prenagljena in ponesrečena. Mnogo naših zaslužnih veljakov, tako učenjakov, kakor politikov in žumalistov se je — menda le v naglici — prezrlo. Umestno bi bilo. da bi imena ne določevali edino le politiki, nego da bi se stvar še enkrat pretresla, in da bi se v en-keto poklicali trezno in objektivno misleči znanstveniki, li katerim v prvi vrsti prištevamo odbor mariborskega zgodovinskega društva. Čudimo se le. da sc že prvotno ni v enketo vpoklicalo to velezaslužno društvo. Sapienti sat!
— Iz Italijanskega vietništva se je vrnil g. Ivan Š k a r j a, bivši de-
želni tajnik v Ljubljani. Bil je interniran v vjetniškent taborišču v Časi nI pri CasertL 2 njim se je pripeljalo 170 jugoslovanskih vjetnikov, ki so jih Italijani kot invalide poslali v domovino. Vozili so se preko Inomosta in Dunaja. V Inomostu so jih izredno prisrčno sprejeli tamkajšnji avstrijski častniki m članice Rdečega križa, ki so vračajoče se naše vojake tudi pogostila in jih obdarovale s cigaretami, za kar se jim izreka tem potom iskrena zahvala. V Maribor so prispeli 25. t. m. Večino njih so prepeljali v Stmišče, kjer dobe vse potrebne dokumente za povra-tek v domovino. Čudno je, da pošiljajo Italijani naše ljudi domov preko Inomosta in Dunaja, ko bi bila vendar veliko krajša pot zanje preko Vidma in Gorice. Zdi se, da se v tem oziru naša vlada premalo briga za vračajoče se vjetnike. Že svoje-časno smo priobčili pritožbo proti temu. da naših vjetnikov na obmejnln in glavnih postajah nihče ne sprejema. Tudi v tem slučaju se pritožujejo vračajoči se vjetniki. da so bile v Inomostu pri sprejemu zastopane vse druge države, samo ne Jugoslavija in Poljska. Temu dejstvu je tudi pripisovati, da je bil potem jugoslo-venski transport instradiran v Jugoslavijo preko Dunaja. Čas bi že bu. da bi se za stvar nekoliko pobriga«* vlada, asj je eno gotovo, da mora vlada transport preko Dunaja mnogo dražje plačati, kakor ako bi se dotični transnortni vlak dirigiral direktno na Gorico - Logatec ali pa vsaj z Inomosta naravnost v Beljak.
— Iz mestnega šolskega sveta. O zadnji seji, ki se je vršila v četrtek, dne 18. decembra 1919, nrejeli smo sledeče obvestilo. Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzoče in otvori sejo. Zapisnikar oglasi bistvene kuren-cije in praesidialia izza zadnie seje ter pove, kako so bile rešene, kar se vzame na znanje. Zapisnik zadnje redne seje z dne 1. oktobra 1919 odobri se brez ugovora. Prošnja vodstva zasebne ljudske šole v »Marfjant&ču« za plačevanje učiteljstva na tej šoli iz državnih sredstev se. ker so izpolnjeni predpisani pogoji, priporočilno predloži višjemu šolskemu svetu. Več prošenj za dovolitev daljših dopustov je višjemu šolskemu svetu predložiti s priporočilom, da iim ugodi. Nekaj takšnih že izvršenih privolil vzame se naknadno na znanje. Skiene se višjemu šolskemu svetu iznova predlagati, naj s šolskim letom 192n 21 kreira mesto stalnega suplenta fn pa stalne suplent-ke na javnih mestnih ljudskih šolah v Ljubljani 7 vsemi pravicami stalnija učiteljstva, od katerih bodi stalni suplent pridelien največji deški ljudski šolj. namreč I. mestni deški ljudski šoli na Ledini, stalna snplentka pa je največji dekliški, to »e I. mestni dekliški Uudsk! šoli Sv. Jakobu. Sklene se višjemu Šolskemu svetu rriporočiti, da sc preosnuje pomožna šola, in sicer na ta načfn, da se izpopolni navzdol z zbi-raln'm, navzgor pa s VI. razredom. Razpisati in s prihodnjim šolskim letom bi bilo radi tega popolnih* dvoje novih učnih mest Vpelje naj se na tej šoli tudi rokotvorni puk. za kateri bi bilo namestiti strokovnousposobljeno učno moč. Pritrdi se nasvetu učiteljskega zbora deželne realne gimnazije na Ptuju, da se uvede po šolah nov način štetja, ki odgovarja dekadičnemu sestavu, je pravno in gospodarsko že uveljavljen, pri vseh drugjh slovanskih narodih v rabi in ki so se zanj v pretežni večini brezpogojno izjavila tudi rokotvorni pouk. za kateri bi bilo naprositi, na! povzroči, da se po vseh šolah uvede po opravilnih zapisnikih jednotno upravno šolsko leto. Ubožno akci!o brezplačne obleke jn obutvi bedni šolski mladini za tekoče Šolsko leto je na pristojnem mestu pospešiti. Vjšji šolski svet je naprošaj, naj iz-posluje, da se pristojbine za izpite, ki so za sedanje razmere nopolnoma nedostatne, zvišajo v toliko, da bj bila odslej za vsakega izpraševalnega komisarja glede vsakega izpita normirana pristojbina 10 K. Ko se reši še neka interna zadeva adminjstrativmrga značaia, zaključi predse^m*k sejo po sedmih zvečer.
— Kredit za begunca. Kredit, odobren po vladi za begunce Iz okupiranih krajev, znaša 10,300.000 kron.
— Praški visokošolcl. V petek, 2. januarja ob 15. uri sestanek v restavraciji Narodnega doma. Dnevni red: nase podpore. — Pripravljalni odbor stan. org. v Pragi. *
— Nadrobna prodala aJkohomflf pfjač. Vsi oni obrtniki, ki so po L ja-nurarju 1916 dobili obrtni list za trgovino z alkoholnimi pijačami v posodah, zaprtih po trgovskem običaju, naj tekom 14 dni predlože obrtu i oblasti usposob*jenostnJ dokaz, ker bo veljavnost teh obrtnih listov ugasnila ter bi bi sicer morali z 31. januarjem 1920 prenehati z obratom.
— DiJc.sk! transport na Dunaj odhaja iz Ljubljane v petek dne 2. januarja 1920 ob 14. uri in 15. min. (vlak št 32 a) in ne kakor poročano ob 10. urj in 15 min.
— Podpora za dobrovoMce. Za 800 dobrovoljcev s solunske fronte, ki se nahajajo v Dubrovnika, je odrejen kredit enega mftliona kron. dokler ne bodo redovito zaposleni.
— »Ferijalni Savez«* sekcija LtatbBana opozarja s tem še enkrat vse srednje- in visokošolce brez razlike kulturno politične orijentacije, da osnujejo v svojem domaČem kr*-ju »Lokalno podružnico*, ki bo o Vel. noči zbirala brezplačna prenočišča in prevzela o glavnih počitnicah vodstvo in zaščito potujočih dijakov. Ustanovitev lokalne podružnice je javiti »Ferijalnemu Savezu«, tov. Frluga, hote! Tivoli.
— Jueosiovenski vietnlki v Italiji. »Politika* poroča: Iz zanesljivega vira doznavamo, da je italijanska vlada sklenila na predlog ministrskega predsednica Nittija. da se vsi jugoslovenski vojaki, ki so bili ujeti za vojne na italijanski fronti, pošljejo v domovino. Število ujetnikov znaša nad 50.009 mož. Kakor se čuje, je italijanska vlada zahtevala od naše drŽave, naj imenuje komisijo, ki bo uredila transporte teh ujetnikov.
— Transport 120 invalidov iz italijanskega vjetništva je prispel včeraj dopoldne v Zagreb. Ti invalidi so bili vjeti ob času razsula Avstro-Ogrske. Vjetniki pripovedujejo, da se jim je v italijanskem vjetništvu godilo silno si -bo, hrana je bila nezadostna in siV ravnalo se je z njimi grdo itd. Ti vi niki pripovedujejo, da je po njihovi sodbi umrlo v italijanskem vjetništvu preko 40.000 zarobljenlkov vseh narodnosti. — V prihodnjih dnevih se pričakuje Še nadaljne transporte vjetnikov iz Italije,  ki so Že na potu v Maribor.
Nastavljene! voj. tehn. zavodov. Minister za vojsko in mornarico ie odredil, da se uastavljenci vojaških tehničnih zavodov glede prejemkov izenačijo z železniškimi uradniki.
— Pr? gozdarskem oddelku deželne vlade se odda mesto kanceif-
sta eventualno oflcifala v XI. Čin. razredu. Prošnje je vlagati pri ime-
novanem oddelku do 15. ianuarja 1920.
— Slovenski a kad. uicnzi na Dunaju v prid se priredi Silvestrov večer v prostorih hoteia -Markeš* v Boh. Bistrici — Bohfajci! Pokažimo pri tej priliki, da se zavedamo pomena akademika za naš narod. — Krajevni podporni odbor.
— Organizacija dalmatinskih dobrovoljcev Bivši jugoslovenski dobrovoljci iz Dalmacije so imeli ustanovno skupščino,   pri  kateri je bil Izvoljen
upravni odbor dobrovoljske zveze. Zveza ima namen, zbirati v svoji sredi vse borce, ki so aktivno sodelovali pri snovanju države, ščititi interese do-brovoljcev m njih rodbin, oziroma vdov in sirot po padlih dobrovob'cih. Soglasno ie bila sprejeta resolucija, kjer se pozivlje centralna vlada, nai čimprej izpolni krfsko oblhibo in reši dobrovoljsko vprašanje. S skupščine je bil odposlan prestolonasledniku regentu brzojavni pozdrav.
— Pozor pred ponarejenim čeho« slovaškim denarjem. Ker so se pripetili slučaji, da so dobili jugoslovanski dijaki pri bankah čehoslovaški denar s ponarejenimi kolki in da so jim češke banke ta denar vzele, opozarjamo vse dijake, ki hočejo iti v Čehoslovasko, da zahtevajo od jugoslovanskih bank samo nove čehoslovasko bankovce.
— Pošiljanje soli v poštnih paketih. Ker se je dognalo, da se izti-hotanlja sol v poštnih paketih v ve-rižniške svrhe, smejo poštni uradi sprejemati pakete, v katerih se na-haia sol le tedaj, ako sc nahaja na hrbtu poštne spremnice (zgoraj desno) dovoljenje odseka za prehrano za prevoz oziroma izvoz soli. To dovoljenje mora vsebovati štampiljo odseka za prehrano, datum dovoljenja in pa nodois dovolfujočegu uradnika. To dovoljenje mora stranka označiti tudi na paketu soli. Brez tega dovoljenja mostni uradi ne smejo sprejemati paketov, v katerih se nahaja sol.
— Sumfffvi darovi. Bivši cesar Karo! je poslal po svoiem premoženjskem upravitelju drju. Schager-tu. Dunajski prostovoljni rešilni družbi znesek 100.000 K. V pismu nn»-vi, da bi poslal še več, ako bi mu avstrijska vlada ne bila zasegla njegovega premoženja, T;:nea JJauaos et dona ferentes.
— Rusa, oproščena pred zadnjo poroto, zonet aretirana. Nedavno smo izrazili v našem listu svoje začudenje nad pravorekom porotnikov, ki so v treh kričečih slučajih zanikali krivdo, kar je imelo za posledico oprostilne razsodbe. Danes lahko poročamo, da se bo eden ten treh slučajev vsled čudr >ga naklju6-Ia zopet povrnil v porotno dvorano. Rusa Jn™ fn Mojzes Tofratli sta svoj čas bifa vkradla svojemu tovariSu tri bankovce po 10.000 irr0n. p0 ft. pustu na prostost sta tička takoj zaprosila za potne liste v domovino. Kakor navadno je treha nekaj dni čakati, predno se dobi notrebne dokumente. Med tem časntn pa si fc užaljena pravica poi&Lu* z^dcššc*
nje. Pred par dnevi je opazila deca v f Šiški imenovana Rusa. da sta neka* • kopala. Ker so jima bili otroci neljubi gledalci, sta se Rusa odstranila in J radovedna policija je sama kopaj* naprej in kmalu  dvignila zakopani zaklad —vkradene tri desettlsočake. Ko sta se potem zglasila Rusa na policijskem ravnateljstvu za pome liste, sta jih tudi dobila, toda za enkrat samo — v zapor.
Kafnoveiša poročila.
OBČNI   ZBOR  »SLOV. KMETIJSKE DRUŽBE«.
Današnji občni zbor *Siov. kmetijske družbe« je bil silno viharen. Stali so si nasproti pristaši SLS in samostojne kmetske stranke. Klerikalci so kandidirali za predsednika Miho Iskra, pos. in čevljar v Hlebcah pri Lescah, samostojni kmetje pa gen. ravnatelja Gustava P i r c a. Izvoljen je bil Iskra s 160 glasovi, dočim je ostal Gustav P i r c v manjšini s 60 glasovi. Zborovanje se nadaljuje. Poročilo priobčimo j utri.
POSEBNI FUNKCIJSKI DODATKI ZA SODNIKE.
Beograd, 29. decembra. Ministrski svet je na predlog ministra pravde odobril kredit za posebne funkcijske dodatke, ki jih bodo dobival; sodniki v Sloveniji in sicer letnin 1800 K. enako kakor jih dobivajo sodniki na Hrvatskem. Isti dodate* Je odobren tudi za sodnike v Bosni ter v Dalmaciji. Dodatek se prične izplačevati s L decembrom t. L
FOCH — VOJNI MI^STTR.
LDU. Baze*. 14. decembra. (C. T. U.) Bazelska »Presseinforrnation* poroča iz Pariza: Kakor se govori v poučenih kro&ih, se bodo takoj po ratifikaciji mirovne pogodbe izvršile obsežne premembe v francoskem generalnem štabu in v vrhovnih mestih vojaške uprave, Maršalu Focnn bodo dali mesto vojnega ministra, m bo obdržal tudi vse posle kot vrhovni poveljnik medzavezniških posadtf, OBJAVA VIL.TEMOVE KORESPONDENCE.
LDU. Berlin, 29. decembra »C T. U.) Pariški :>JoarnaJ« javlja, da bo objavljal od 1. jantarja dalje privatna pisma, ki jih je Viljem II. pisal Nikolaju II. v letih 1894—1914. List pravi, da bo ta korespondenca označevala vso osebno politiko cesaria Viljema tekom? 20 let, kar je pripravljal vojno.
RUSKI BOL.IŠEVIKI ZA MADŽARSKE.
LDU. Moskva, 29. decembra. (DKU. — Brezžično.) Ljudsld poverjenik za zunanje stvari Čičerin ;e preko Deutschaltenbunga brzojavi! ogrski vladi: Zahtevamo, da se smrtna kazen rra Otonu Karvinu ne izvrš«, ker bi bfli sicer prisiljeni, da ukrenemo najostrejše protiodredbe ter namerimo vse korake, ki so prt takem položaju mogoči.
STALIŠČE ZAVEZNIKOV NAPRAM BOLISFVIKOM.
LDU. Brusen. 29. decembra. (DKU.) Agence Havas poroča: Včeraj dopoldne se ie sestala tukaj med-zavezniška komisija, ki hv.a nalogo proučevati vprašanje, kako naj se urede odnošaji z državami, ki so bile dosedaj sovražne ententi. Vsled nesoglasU med posameznimi zastopniki zavezniških držav je bila konferenca odgođena na ponedeljek. Kakor se pričakuje, se bo pri tej sej! definitivno določilo bodoče zadržanje zavezniških držav napram dosedanjim sovražnikom.
FRANCOSKI PRORAČUN.
LDU. Pariz, 29. decembra. (D. kor. urad. — Brezžično.) Francoska poslanska zbornica je odobrila začasni državni proračun, ki znaša 12 milijard frankov.
AMERIŠKO - JAPONSKI SPORAZUM.
LDU. Washineton, 29. decembra. (DKU. — Brezžično.) Japonski tiskovni urad poroča, da se je med Ze-dinjenimi državami in Japonsko dosegel popoln sporaznm glede skupnega nastopa v Sibiriji.
NEDELJSKI POČITEK ITALIJANSKIH LISTOV.
LDU. Rim. 29. decembra. (Dim. kor. urad.) Agenzia Štefani poroča: Od 1. januarja 1920 dalje so časools! in poročevalne agenture na Italijanskem obvezane, da ne delajo ob nedeljah* V nedeljah ne bo nobenih izdaj. Agenzia Štefani preneha s službo v soboto o polnoči.
Sokolstvo.
Drnltvo zrn gradbo Sokolsfcega doma
»Sokole n.« priredi v soboto, dne 3. jairu-arja 1920 ob po! 8. zvečer v velik! dvorani " hotela Union plesni večer, na kojega je sokolsko članstvo, za katero sc je ta zabava v prvi vrsti priredila, najvljudneje vabljeno. Dobrodošli vsi prijatelji Sokolstva ter narod.io občinstvo. Svira orkester dravske divizije. Ples obeta biti vseskozi animiran, posebno, ker je prvi te vr?=te v tem
Sokol v SeeraHd ie imel v neaeflej dne 21. decembra svoj 6. redni občni zbor. Za starosto je izvoljen br. Obrstar; po#-s U ros ta br. Karel Kovači:: načelnik brst Anton Facanell. Druitvo. ki je bilo dosedaj odsek ribnislceca Sokol*, se je osamo-svojilo.
Dntttvo za gredbo Sofcolsnesa daam. t SlSai priredi v sredo, dne 31. decembre v restavracij: *Be!levue«    zabaven večer.
— Odbor.
— SokoHko drastvo Vič priredi dne 31- decembra 19ia svoj običajni Silvestre* večer v restavraciji »Amerika« na Olincah. Na sporedii je: šaljivi nastop, srecolov. šaljiva pošta in prosta zabava. Začetek ob pol S. zvečer. Bratje, sestre in vsi prijate -lji Sokolstva, pridite polnoStevilno! Treba je. da drn?tvo, k! si eradi svoj lastni dom« gmotno in moralno podpremo, zato vabi k: rajobflneHi udeležbi — odbor.
Sokol v Hod vodah priredi Silvestrov večer pri Kolencu na Ladji. Spored izbraa' s kupleti in alegorijo; vstopnina 2 kroni — Odbor.
—Žalec. Telovadno društvo »Sokola v Zal ju priredi dne 31. t. m., v Roblckovi dvorani svoj običajni Silvestrov večer s prijaznim sodelovanjem pevskega zbora »Drama tičnesa društva«. Na sporedu je ene-dejanska veseloigra »Malomestne tradicije*, petje mešanega in moškega zbora, skupine sokolskega nare-ščaja, kupleti, polnočni govor Hi alegorija. Med posar^zmml odmor* igra godba. Sedeži pri mizah po 5. 4, 3 in 2 kroni. Začetek ob 20. urt. Posebnih vabil sc ne bode razpošiljalo, zato vabi tem potom k obilni udeležbi odbor.
Društvene vesti in prireditve.
»Klub piparjev« priredi Silvestrov večer ▼ novootvorjenein zimskem salonu gostilne »ĐvaHeJc . Rulioričeva »lica 9. spojen s lombolo v eiektili. komičnim nastopom: Spinclč iz Maribora, sodbo in plesom. Dobiček je namenien na^im slepcem.
DraitveoJki rpokoj. ačiteljatia. ki ste
prisiopfli v »Druk\o dzv-v.ii!: uslužbencev«, vzemite na znanje, da vam ;e plačati polno članarinu, to je mesečno 50 vin. od 1. Mu — |a 1919 dalje t enokratno pn-^lopnino po 2 K. — Kdor rTi več pojasnila, za dobi pri tajniku.
Narodna Čitalnica v S'K>duji Šiški na-pro*.. ponovno velecenjeuc Jane, da W vrnili dne X Jannaria 1920 od 5. do 7. zvečer vse izposojene kujige. ker ho pričela takoj zopet poslovati.
—   »Samopomoč« t Ljubljani, folc
moke, masti, soli, fižola, jajc m vžigalic dobe člani zdaj tudi cikorijO in krompir. Vrstni red oama članov, ki prvič rriso dobili krmnpirja, :e danes izčrpan; zato te preostali Jrrornptr, kolikor ga ie *e v zalogi, začne zdaj deliu v prosti prodr.ji iii sicer na osebo po 20 kx. Ceu 1 k' 00 v. Vrste! red za kroaipir je: danes, torek popoldne od R. 1 -?00, jutri, sreda, 31. t. m. dopoldne od st "OI--600, popoidno od 6)! 90»» itd. Yreče je prine^i s veho'. CJan sme vzeti toliko blaga, kolikor odpada nanj ali pa tudi manje. Tudi sme vzeti le nekatera stvari, ki so na razpolago, a ostalih sploh ne. Nihče ni torej prisiljen, da jemlje vse rrste blaga naenkrat Opozarjamo pa vno-vC,   da n*. igo VSftk   San -ed;i.
predno ga vzame; takisto naj sam pazi pri plačevanju. Na ka^:cj£e relian t glede b!a<n in denarja se ni raof.-^c ozirat., kakor je na ■•V«*»i knjižici izrečr-o povedano. Člani nai prlnešo s sebr*j đrobUa ter saj se drže določenega, vrstnega reda. d.< ne bo zaradi ?r.Tnudnikov nepotrebnih pritožb pri razdelitvi živil ki se oddajaja na treh mestih obenem. Upravičene felj« In pritožbe naj se sporočajo Članom načel-stva. ki jim po vacIi-osrt »gode. ne pa uslužbencem. Načelstvo.
t Prodaja kromprrii. Mestna an-.»vi-xacna Ima ▼ zilod ?e ne^aj figeae* kroav prrja. ki g*a bo cddaiMa v cerkvi sv. )«./.e-ia po sledečem redu in sicer: za stranke i/ L okraja dne 31. decembra 1919. za s:r ko Iz IT. okraja dne 2. januarja 1920, za stranke m. okraja dne 3. januarla. za slranke iz IV. okraja dne 5. januarla. za stranke iz V. ftkraia dne 7. januarja. 2a stanke iz VI. ofcrnjn dne S. Ifiraarfn, a straafa \/. VP. okraja dne 9. Ianuarja, za stranke iz VIII. okraja dne 10. januarja, za stranke iz IX. okraia 12. ianuarja. za stranke iz X. okraja dne 13. iannaria vsakokrat od R. do 11. ure dopoldne in 2. do 5. ure popoldne. Kilogram krompirja stane 1 K 50 v.
i
Poizvedbe.
Izgonila, ozir. pustila sem ležau pri vlaku, kateri prihaja popoldne iz Trsta v
Ljubllano, dne 2$. decembra mnf. Polteni najditelj naj ^a odda proti visoJd na policiji v Ljubljani. 10999 Št. Vid nad Liubiiano. Prosi se. da vjetnjk gosp. Sijiole z Dolenjskega, ki je p: i el v četrtek, dne 18. decembra 19iv iz ruskega vjetništvu iz Tomska in se je peljal s čamemlkom, kateri je prišel Iz italijanskega vjetništva ter je doma iz St. Vida i:i je povedal družini žel vznik, da ima neko pismo za družino, naj ga odpo->ije takoj na sledeči naslov: Marija ttfeav :iik v St. Vidu nad Ljubljano it. 46, za kar mm bo družina zelo hvaležna.
Izdajatelj in odgovorni oredirfk:
\'d\:tiiia Kopitar. Lastnina In fVk »Narodne tiskarne«.
Stran 4.
.SLOVENSKI NAKOD-, dne 31. decembra ltflt*.
255 Stev. -
feritn star Uto
Plačam najvišje cene. Odon Kontny. Ljnbljana, Kolodvorska v>\ št. 37
P'flllJI aff   malo rabljen folografični iJufl 6L aparat s stojalom, snloh vse siaven spadajoče stvari za slikanje Vse skupaj   za tisoč kron.  Ponudbe pod »Ica", poštno ležeče Velenje. 11C20
Tv 'Hfln sr^° s Pro-tm vhodom v Ul<jjfUti srerini mesta, tudi nemeb! rano, cc mogoče takoj. Plačam dobro nagrado. Fonudbe rrosim na uprav. Slov. Naroda pod; ,Gospod/11011".
$6
aH zamenja za mo\o dobro ohranjen družinski £rarm>fon ,s slovenskimi ploščami v večj m Številu. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 11C9
se sprejme dobri do^ri
iDobra res Z3ne- bnhgrJM ^ šljiva samostojna liUu"lllQ troti dobri [plači. Istotam se an^rifa cofi fsprejme  vestna uJ.'1'lllu plači. Nastop 5 1« ali 15. i.inuarjem. Naslov  p ve 'uprav. Slov. Naroda. 110D5
g*.
»kožuh, kolo, šivalni stroj, gramofon s ploščami, električni stroi, vrv 22 m dolga \ron*ska oprava za 2 konta. Izve se: Planinska cesta 1G5. Sp. Šiška. 10983
- ft^ub2 -
V:ratkoČasne zgodbe, spisai Blaž Poblin Najzabavnnjše berilo za samske in rc roČene! Cena s poštino  K 650. Na roča se v
Baragu? vn«ww^t
KI
v Ljubljani.
Kupujemo svaku količinu i profil
tjr__o P 9 C WI € 9
Icao  i  spojr.og   materijala, skretaljki, dvojnih kotača, vagonetla i lokomotiva u uporabivom stanju.
d. d. za promet tehničkom i željeznom robom,
ZAGREB,   Telefon 711.  Gajeva ul. 59.
Za oslabele vsled starosti, proti shbostm v želodcu in prot: • il ilku telesne moči je stari vinski konjak pravo oživ ljenje. Razpošilja dve r»r>1 litrski steklenici franko pakovanje. za 68 K. 5848
SenecSrk! Keri!,
grašcak na graščini  Golič pri Konjicah Štajerske.
Prva Jugoslovanska
lovama Mm cM
nudi pomajte bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček „S ID O LIN* — tekočina v rnalih steklenicah — naboliše čistilo za vse kovine.
desieti nas!., Kamnik
anfffnlfa matematike za šestosblca UlIlElja se  ilče visokašolec Po nudbe na evangeljsko župniSče v Lljub-
ljani. 11023
\m
za svo o  hčerko stanovanje pri boljši rodbini v sviho obisko vanja gospodinjske šole. Naslov pove upr.v : štvo Slov. Naroda. 11019
dobro meblirane sobe v
IH Ljubljani Želita vzeti v najem d^ a gospoda. Ponudbe pod ,W. T.* na uprav. Slov. Naroda. 11004
M n stanovanje
m
se i : ' .Konzi'1'
s 4 — 5 sobami s kuhinjo
narni, če me oče kaka vila, i neki konzulat. P nudbe pod 10993-   na uprav. Slov. Nar.
M sto kilogramov S^t;
erige za puvažanie lesa bi kuril ta»oj Obvestilo se prosi poslati na Fraoc Pust, Ljobljaca, Streliška ulica 33. 10995
IČfcifl s,UŽDO kočiiaža, nairajši v oko* iJluI! 1 ci   Marbora  ali  pa  tudi na
Hrvaškem. Sem oženjen brez otrok, Vpraša se v upravništvu .Slovenskega Naroda*. 10979
Dfnfhffl ?D* dve zirnsk' suknji, dva nllvžOdrJ ud. površnka, solonska obleka, siv Žaket in več druge ob!eke. Po-i:ve se Kolizejska, ul. 12, podprithičje nasproti, l. dr,!, gimnaz ;e 11002
Mf^Hiftinil samostojna aranžerka, zrno-liitillMlilju žna slov.  (hrvat kega) in
nemškega jezika se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe s prepi-i soričeval in zahtevo plače na modistinjo Roza Perz - VVoisk, Celje, Gosposka ulica 4. 1102:
Traunlkl in njive
se dajo v zakup dne 7. ja no ar j a 1920 pop. ob 3. uri na licu mesta za južnim kolodvorom pri kolerni bolnišnici. Sestanek pri skladšču artilerijskega materijala zraven bolnice. Pojasnilo daje pisarna drja Ivo Benkovic, odvetnika v l i ubijan i Miklošičeva c. 6. 10994
Iraditta M 2 otroška vozička, dobro rilllilO K ohranjena. Irciifar, Blei-veisaia cesti 13/1. 10981
Trgovec
▼ Izubijani« z lokalom na prometni cesti, prevzame vsakovrstno blago v komisijsko prodajo.
Ponudbe na npravn  .Slov. Naroda' Joka! 5007 1 0953"
pod
: Zastopnik:
dobro vpeljan, prevzame za vso Slever'lo prodajo vsakovrstnega blaga proti proviziji.
Ponudbe na uprav. „Slov. Nar." pod »Zastopnik 3333 10954*.
Boljtša sa-mosto'na
srednjih let, va-ena   večie kuhe
ter tflhlHH k* zna dbro šivati, v bo'jša iulldlllu, starosti 20 do 30 let, se take' sprejmeta v večji trgovski hiSi (10 oseb). PiaČa dobra po dogovoru istotam se rfnblfl vajeno vseh hiSnih sprejme tudi uc"lc, del za pomoč v kuhinji, s-loh gospodinjstvu in gospodarstvu proti dobri plač. Naslov pove uprava .Slovenskega Naroda*. 10978
A.
Zastopnik za Slovenijo Ivan Kozel'. Ljubljana Tržaška cesta 27. Prah se razpošilja todi v celih vagonih
»v wm
eceriisko ©n? in
blago
najceneje in najbrže kupujete
::  od poznate veletrgovine
za promet zemaljskih proizvoda plodinama kolonijalnom i   inom robom
Zagreb, Vlaška u!. 21,
Telefon 106.        Utemeljeno 1883.
mm nosansKj?:
# # § •
§ § § *
• • • •
• a • a
v zabojih po 15 kilogr.
Kava 6aj
Čokolada
Kakao
Kavni pridatek
Konjak
Rum
Likerji
Šampanjec
rlamirno vino
TAandelnl
Rozine
Dišava
Paradižniki
Razpošilja po celem kra'jestvu od 5 kg naprej poštnine prosto
S;--, = priporoča =
M Hi Klillili.
M UM*
U
poslovnica: Jcrlšlć ulica 10. telefon 20-18 klet: Nikoiić nlica 12. telefon 23 98.
Prodaješ
Vino belo in rdeče, staro in novo, hrvatska, dalmatinska ter banatska. Vse na vagone in majhnih količinah, hitro iri točno odpremljanje. 10273
DfftŠS ta P°P°lna> skoraj nova pisarna 11 UUd ic s steklenimi stenami v velikosti 3X3*50 m. A. Sašoik, Ljbljaaia, Z i loška cesta 21. U)980
Ufllsr za vozove m kočije, a a irftce.
nUlfll Hrana in stanovanje v hiši. — Plača po dogovo.u. — Zglasiti se je: Cesta aa Kodeljevo št 8. 10961
H6 vagonov bukovih drv, postavljenih na postajo Kočevje Cena ro dogovoru. Vprašanja na Franc Momel   Zgornji Mo-.tlj (Oberiadsel) pri
Kčsvjn. U.981
KiMmttiiii, E^emo5tro0^¥^afe-
L j pismene ponudhe pod .Stavbe* na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 10962
jpslovaiisia iadintiija z%"!i\
Do u pn Luibljani, išče mlajšega kon-i ri ta z nekaj prakse, zmožnega slove skega in nemškega je?ika. Vstop v kratkem. Pismene ponudbe sprejema
to ..rna. 10973
rtjrni tntfti se kupi. z nad 60 ni- ku-rdlUl RUltl iilne ploskve, dinamo 30 do 40 kilovat, ter več elektromotorjev in zraven pripadajoči deli; dalje dva magneta za vžiganje (AbreisszGndungV Le lene ponudbe na postni predal 72 10956
Tfnnucl/i fin ,zurien v trgovini mešane 11 ijUf5111 iut stroke in s petletno rakso v lesni trgovini, želi primerne službe pri kakem večjem podjetju. Ponudbe pod , .Trgovioa" na Anončno ekspedicijo Al. Mateiič, Ljubljana, Kongresni trg 3. 10987
Hipnriaj
II bPTS   švicarske pasme, J" IUlu 4 mesece breja. — Vpraša se: Stranka pot it, 17, 10947
za trgovino z mešanim blagom ■a tako! aprafaia pri Josip Langariek v rtfareaborgu. 10970
lailni uradnik ^t.sozboeievkI^erdo,n'
razsvetljavo. Ponudbe na uprav, ^lov Naroda  pod .Bančni uradnik 10925"
krepkega in poštenega kateri ima veselje do mešane trgov ne išče tvrdka Josiii Vrečko Bireljsko pri Brežicah 10935
tflini fft takoj nov ali rabljen elektro-Hu|li It motor 3—7 PH 220 voltov, izmenjalni tok in stružni stro' (Abricht-masehine Iva i Zalokar St Vid pri Ljub-lani. 10838
lini to flfohni svfnninhil v ^°Dr£ni
U|)l it UJIIJII  df lUliluUlI   stanju s 3—5 seaali od 20—35 PH. — Ponudbe naj se pošljejo na A. Sodnika, Mestni trg 24 II.
Smrekove in borove hlode 400 io3
se proda v Vetnmu, pol ure-nd postaje z'ožene na kupe v gozdu. Pmudbe do 15. januarja 1920 na upravo Licbtenstein ? Roteko Koroško". 10930
Drnriaillbfl stareiš°i zanesljivo moč, riUUOJfllau, spretno manufakturistinjo,
sprejme v mešano trgovino tvrdka J. Kostanjšck Mozirje, Sav. dolina Takojšnje ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja ter zahtevo plače. 10937
Kop bilo. vilo ali srednje posestvo
¥ mestu ali bližnji okolici. Kupnini se plača na željo v tuji valuti. Ponudbe pod „Ugodna prilika'VI0997 na upravn .Slov. Naroda*. 10997
+
Srna
•I znamka Jamcl /3da-sežno kakovor alla.
IGNAC FOCK, tovarna mila In sodo KRANJ.
ZNAMKA
ITO".
smo 1
,ITO".
Novo, po sestavi in načinu zdravljen a od vseh dosed- q mazil bistveno razlikujoče se sredstvo preti srbeflci In perjem, saka garnitura, zadostujoča za eno odraščen > oebo, sestoji iz „SARKO" mazila št. I,„S£a* KO1* mazila št 2, ltSARKOM prah za posipanje, in natančnega navodila vporabe.   Cena 16 K, po ro*t; 18 K.   Izdeluje in razpo tlja:   Lekarna pri
srebritem sokolu, Breiice,
a
Naša iskrenoljubljena, predraga teta, oz. svakinja, gospodična
Franja Gestrin
se je danes previđena s svetimi zakramenti za umirajoče preselila k ljubemu Bogu.
Pogreb nepozabne se vrši jutri 31. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše Kongresni trg št. 5.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah,
V Ljnbljaoi, dne 30 decembra 1919.
pj   Franja in Ivanka Grstrin. Ladovika vdova Borštnik, nečakinje« — Ivana Gestrin. sod. svetnika vdova, svakinja.
■A
Zahvala..
Podpisana se najtopleje zahvaljujeva za vsa povodom
smrti našega nepozabnega, nadvse ;ubljenega sina, gospoda
Franca Pavlica
asistenta fufne železnice
izražena sočutja. Zahvaljujeva se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tako mnogobrojno spremstvo. Predvsem srčna hvala gg. uradnikom, na čelu jim g. višji načelnik I. Sega, dalje g. načelniku kurilnice Jurmanu, telovadnemu dru§tvu »Sokol I.« si- godbi J. z. z. gg pevcem za v srce segajoče žalostlnke, ter vsem gospodom železničarjem, ki so v tako velikem Številu spremili dragega sinka na poslednjem potu.
Posebno zahvalo izrekamo še cenjenim darovalcem krasnega cvetja. Vsem in vsakemu posebej srčna hvala!
V LJUBLJANI, dne 29. decembra 1919.
Žalujoči starci: Franc in Marija Pavlic.
Naznanilo.
Na Silvestrov večer je otvoritev zimskega kegljišča
in salona v gostilni Drnšček, Bohoričeva ulica 9, ter se priporočam si. občinstvu, društvom, korporacijam in klubom.
Vsem svojim gostom pa želim srečno in veselo novo leto.
Draštefe.
Srez konkurence!
Brez konkurence I
JMvensKu Industrijo papira
dustav Seligmann, Zagreb,
NikolUatva mL 3. TaMan br. 6  31 Brsojavl: Mp Nikollteva 3.
Najcenejša dobava in bogato skladišče: raznih vrst papirja kakor: tiskovnega, pisalnega, konceptnega, dokumentnega, konceptnega beUga l t. d. Papirnat h prtov, papirja za police (stelaže), trgovskih in kane. omotov, map, kaset in ostalega v to stroko spadajočega blaga. Prikladni darovi za Božič in novo leto.
t
Štedite s podplati!
Usnjati nabitki z žebljički, za moške in ženske čevlje, garnitura po K 2-—, za otroške po K 150, se zopet dobivajo v ljubljanski zalogi tovarne »PEKO* čevljev. Preprodajalci popusti Preareda|alei popust!
Peter Koflnn
Odvetnik
dr. F: anjo Ivanetič
naznanja, da je otvoril svojo pisarno
v Novem mestu,
Glavni trg.
Tončka Virkova
□
u
m
Božidar Betriani
naznanjata, da sta se danes poročila. Ribnica-Ljubljana, 29. decembra 1919,
□
Kupim sledeče:
Žarnice, 110 voltne, 30 — 50 svefne, cca. 100 komadov, Selak, vsako množino, gorilni Špirit* dalje vagon neugašenega apna, 3 vagone zidne opeke, vagon strelne opeke.
Ponudbe vse franko Vižmarle na poštni predal V. B.,
St. Vid nad Lfabljano.
I09r^
TVRDKA
nttiitiiiiiiMMtiiiiiiiiiiiiifMiiitnmitin*ti[iitMifiitfttft:' i
plini Miran i. I
iiimiiimiiMiiii'itiiiiiiiiifnniiiiiiiimiiiiiiiiiMiiimiiiiin
naznanja svojim cenj. odjemalcem, da letos cenikov ne razpošilja radi pomanjkanja in hitre menjave blaga. Obenem se priporoča, da se pri nakupu blaga potrudi vsak sam na
zalogo,  kjer  bo solidno  in točno poafrešen.
Želeč vsem cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo le se priporoča s spoštovanjem
K. ČUDEN.
slovenskega in nemškega jezika povsem zmožno, po Q možnosti italijanščine, izvrst-^ no stenografinjo in tipkarico sprejme pod izbornimi pogoji kot tajnico tvrdka
SVETLA, Ljubljana, Mestni trg št. 25.
z večletno prakso, samostojnega in izvežbanega bi-lančnika, sprejme pod izbornimi pogoji tvrdka
Št. 22.552
IO990
as.
Co. UiMIidi, SrcjijtjO |
Ker se ni oglasila nobena upravičena prosilka, razpisuje mestni magistrat ponovno sledeče ročne ustanove:
1. ) Janeza Krstnika Bernardini j £va ustanova  .  .  K 230 —
2. ) Janeza Jakoba Schillinga ustanova...... 250'-
3. ^ Jurija Tollmaiuer|s ustanova...... .  • 250*—
4. ) Janeza Jošta Weberja ustanova....., 230*—
Do teh ustanov imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile ter so uboge in poštenega slovesa.
Radi vednih zmot opozarjamo, da ljubljanska domovinska pravica še ne vsebuje meščanstva. Meščanstvo je čast, za katero se posebej prosi in plača takso. Le hčere meščanov morejo dobiti eno od teh ustanov, ne pa tudi hčere zgolj v Ljubljano pristojnih očetov.
Prošnji je torej priložiti dokaz očetovega meščanstva in svoi poročni Ust.
5. ) Miklavž Janez Kras sliko vi zova ustanova    .  .   K 128 —
Do te so upravičene revne meščanske (glej opazko pri ustanovah 1.) — 4.), kmečke, rokodelske ali pa dninarske hčere, če so rojene v šontpetorsBii larl in so se letos omožile.
Prošnji je torej priložiti eventualni dokaz očetovega meščanstva ali pa navesti natanko, kakšen poklic ima prosilkin oče fle lj kmetovalec, rokodelec ali dninar), dalje je priložiti rojstni in krstni list prosilkin in njen poročni list.
6. ) Helene Valentinove ustanova........K 168'—
Ta znesek je razdeliti med popolnoma osirotele in zapuščene otroke, ki prebivajo v frančiškanski lari in niso še 15 let stari.
Prošnje naj napravijo varuhi takih otrok. Povedati je, kje otrok stanuje in priložiti je njegov rojstni list ter po možnosti mrtvaške liste staršev.
Prošnje za ustanove 1.) — 6.) je vlagati pri vložnem zapis-nikn mestnega magistrata do vštetega 15. januarja 1920.
l&šstni magistrat ljubljanski,
'  dne 23. decembra 1919.
X^^%+%/$%%$%3
7H
33
274559736159