Izhaja »sali četrtek. Cena mu |e 3 K na leto. (Za NemSijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje driave « K 60 vin.) — Posamezne itevilke ae pro-- dajajo po 10 vin. == Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. .«jo : Uredništvu iuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Spisi in dopisi se „Domoljuba", Ljub . •t. 2. Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, = Kopitarjeve ulice it. 2. = Sten. IZ. V UuMlonl, dné 19. marcu 1908. Leto XXI Kasarna in brnet. Kasarna odtuji fante kmečkemu delu in stanu. Hudo je že, da se v najboljših letih mladeniči odtrgajo od domačih tal in tri leta vzamejo svoie moči kmečkemu delu. To pa še ni vse, tudi ne najhujše. Kosarne so po mestih, vojaki pridejo v po-polnonia nove razmere, zveze s prejšnjim življenjem obledč; veliki, mestni svet ima silovito moč na mlade glave in mlada srca. In tako se velikrat zgodi, da tiste najlepše bukvice, ki o njih govori naša pesem »urlavbarski pos«, ne spremljajo mladeniča domu na kmete, marveč v mesto, kjer si poišče druzega, bolj gosposkega dela. Tako izgublja kmečki stan fanta za fantom, poslov manjka vedno bolj, delavcev ni. To so prevelike žrtve. Kmet s svojim delom vzdržuje državo; razmerno največji davek plačuje, vojaštvu daje največ moči. Na vse zadnje mu pa vojaštvo še odtu-juje njegove sinove, da jim ni več všeč domača zemlja, da jim ne diši več kosa in plug. Tako ne sme ostati. Kmet mora izgubiti sčasoma tudi smisel za državo in njeno obrambo, če mu na tak način ginejo njegove moči. Zdaj je kmečki stan najboljša opora za državo. Zvest vladarju sovraži vse prekucijske stranke. Miru si želi, ne boja. S svojim plugom drži bolj državo po konci nego vojaki z bajonetom. Gorje pa, če med kmete pride misel: »Kaj me briga ta država, saj imam samo škodo od nje? Šteje se, da pošiljam sinove v kasarno zato, da se branim proti sovražnikom, tla se ohrani za moje delo potrebni mir. Toda kaj mi hasne taka obramba in tak mir, pri katerem sam poginjam. Fante, ki mi jih vzame vojaška suknja, izgubim ne samo za tri leta, marveč vedno več izmed njih za zmiraj.« Cese take misli vzbude v kmečkem stanu, ne bo dobro. Kako naj se pomaga, da kmečki fant v kosami ne bo izgubil zveze z domačim delom ? Najprej je gotovo potrebno, da dobe vsi s kmetov potrjeni fantje ob večjem delu redne večje dopuste, da tako leto za letom pridejo zopet v svoje stare razmere, pomagajo pri kmečkem delu in obnove zvezo z domačo zemljo. Vrh tega je pa zelo pametna naredba, ki so jo pričeli v Belgiji in se je zdaj že močno razširila po Francoskem, Danskem in Laškem, zadnji čas tudi na Nemškem. Pozimski čas, zvečer, imajo namreč v imenovanih deželah po mnogih kosarnah vojaki poljedelska predavanja. Kjer je kaka poljedelska šola v bližini, je to zelo lahko. Učitelj je tu in zraven tudi raznovrstni učni pripomočki. Pa saj ni treba ravno učitelja s poljedelske šole; saj imamo potovalne učitelje in živinozdravnike, ki bi se lahko pritegnili k temu poslu. Vsaj par ur na teden od decembra do aprila bi že mnogo izdalo. Seveda bi morala biti predavanja zanimiva: fantom se mora vse tudi pokazati; priložnost se jim mora dati, da se z učiteljem razgovore o predavani tvarini in si jo tako globlie vtisnejo v spomin. Ves poduk mora prevevati ljubezen do kmečkega stanu in njegovega dela; pognati mora iz njega prepričanje, da je vendar mnogo lepše in ugodnejše delati v sveži natori na polju in v gozdu, nego po tovarnah, da je življenje na vasi bolj zdravo in prijetnejše, mnogo bolj vabljivo, nego po meglenih, zaduhlih mestih Kmečki vojaki bi se lahko za časa vojaškega življenja naučili spoznavati prst, o gnojenju, o poljedelskih rastlinah, o živinoreji, mlekarstvu, čebelarstvu, sadjarstvu. Predavanja bi morala biti izprva na vsak način prostovoljna, drugače bi ne imela uspehov in častniki bi morali z lepim zgledom kazati zanimanje za to. — Fantje bodo hvaležni; iz kosarne bodo odnesli s seboj večje znanje v kmetijstvu ; iz srca jim pa ne bo izpuhtela ljubezen do grude. V naših delegacijah bo treba v tem oziru izpregovoriti resno besedo. Prav pa je, da se tudi kmečke zveze razgibljejo v tem oziru in s peticijami na državni zbor zahtevajo, da se tudi v naši državi prične za vojake poljedelski pouk. Vojak vidi mnogo sveta; naj se ga tako vodi, da bo kmečki sin povsod pogledal tudi napredke v kmetijstvu. Priložnosti se mu mora dati, da dobi zanimanje ogledati si po tujih krajih n. pr. živinorejo, skrb za klajo in pašo in sploh vse, kar se tiče naprednega kmetijstva. Potem ne bodo vojaška leta pome-njala zgolj izgube v kmetovem računu. Političen preste! DVELETNA VOJAŠKA SLUŽBA. Nekatere stranke se zlasti na Ogrskem mnogo trudijo za to, da bi se vpeljala v avstro-ogrski armadi dveletna vojaška služba kakor hitro mogoče. Vlada je, — kakor poročajo listi — temu predlogu naklonjena in bo zato ob pripravnem času predložila zbornici nov brambeni zakon. Toda če se skrajša službena doba, tedaj bo treba vsako leto potrditi več vojakov, kot doslej, treba bo več orožja, vojaške vaje bodo morale biti daljše — a zato bo treba tudi novih dohodkov in najbrže novih — davkov. ZASEDANJE AVSTRIJSKE DELEGACIJE ZAKLJUČENO. Dne 12. marca je zaključila avstrijska delegacija svoje zasedanje. Zunanji mini- ster Aehrenthal je ponavljal, da bodo delegacije sklicane meseca maja in da bode v proračunu zvišanje plač častnikom in moštvu. Delegat Chlumecky se je zahvalil predsedniku, nakar je predsednik Fuchs s trikratnimi »Slava«-klici na cesarja zaključil zasedanje. KMETSKI NEMIRI V RUMUNIJl. V Rumuniji vlada med kmeti silna beda. Velikanski del ljudstva je popolnoma obubožal, izgubil vso zemljo in hodi sedaj na tlako veleposestnikom in njihovim najemnikom. Ti jih neusmiljeno odirajo in zato ni čuda, da je ogenj, ki je dolgo časa tlel v ljudstvu, slednjič tudi izbruhnil. Kmetje so se v nekaterih okrožjih tru-moma vzdignili, napadli veleposestva in si zemljo razdelili. Po vaseh mrgoli agitatorjev. ki že razburjeno ljudstvo še bolj begajo ter ga zapeljujejo k dejanskemu uporu. Rumunska vlada, ki se prej ni pobrigala za koristne reforme, pa je poklicala vojaštvo v uporne vasi in tako je že začela teči kri. če vlada ne pomiri ljudstva, utegne postati kmetski upor nevaren. HRVAŠKA. Kako so izpadle volitve v novi hrvaški sabor (deželni zbor), smo že zadnjič povedali. Danes že lahko poročamo, kako se je vršila prva seja sabora. — Ker se je ban Rauch bal nemirov na dan pred otvoritvijo sabora in pa tudi pozneje, zato je pomnožil mestno policijo z orožništvom. Pripravljeno je bilo tudi vojaštvo. Poslanci so temu nasproti sklenili, za vsako ceno ohraniti mir. da ne bi dali banu povoda razpustiti ali pa na poznejši čas preložiti sabor. — Sabor je bil otvorjen v četrtek. 12. t. m. Predsedoval je najstarejši poslanec Erazem Barčič. Gledavcev je bilo vse polno. Predsednik pozdravlja poslance in jih opominja, naj opuste strankarske prepire. da morejo z združenimi močmi delovati za blagor domovine. Spominja se časov, ko so italijanski rodoljubi s skupnimi močmi nastopili in tako premaeali narodne sovražnike. (Hrvati burno kličejo: Proč s Košutom. proč z Weckerlom. proč z Rau-chom!) Nato želi predsednik, naj postane Hrvaška lastni gospodar svoje usode in naj se uresniči geslo: Proč s tujo vlado! (Klici: Zivio Hrvati! Bog i Hrvati!) Tu se vname mala praska med Srbi in Hrvati. Ko zopet nastane mir, nadaljuje starostni predsednik svoj govor: Vlada, ki je doživela tak poraz, noče odstopiti; toliko sredstev je imela na razpolago, pa niti enega poslanca ni mogla dobiti zase. Zato moramo banu in vladi zaklicati: Proč, ne-vredneži! (Živahni živio-klici.) Kmalu potem se nrebere kraljevo pismo na bana, (Klici: Zivio kralj!) naj otvori sabor. — Ban pride kmalu v dvorano. Spremljajo ga višji uradniki v narodni gala-obleki. Ban se vsede na kraljevi prestol in prečita svoj program. Poslanci kličejo: Zivio kralj! banu pa: Proč s trabanti! Nato se je vršila služba božja v cerkvi sv. Marka. Po maši gredo poslanci nazaj v sabor. Prejšnji dan so se vršile velike demonstracije in nemiri od strani socialnih demokratov. Tudi dijaštvo je zasramovalo bana. »Proč z izdajalcem, proč z Rauchom!« Poslanci so pomirjevali množico. Druga seja sabora je bila naslednjega dne. Otvori jo predsednik Barčič. Kar se mu približa banski uradnik in izroči kraljevi reskript (pismo), da je odgoden sabor na poznejši čas. Tu nastane silen nemir in burni prizori. Vse je ogorčeno na bana Raucha in ogrsko vlado. Vse kriči, vpije, žvižga. Ko se nekoliko pomire, se prečita kraljevo pismo, ki preloži sabor na nedoločen čas. — Ker je bil sabor preložen, se vrše po mestu velike demonstracije in nemiri. Ker so poslanci sedaj prosti, gredo v Budimnešto. da tam obštruirajo poslovnik za ogrsko-hrva-ški državni zbor in snloh nagajajo ogrski vladi, ki tako zatira Hrvaško. Najnovejši dogodki. Barcelona. Nekaj avstriiskih vojnih ladij se nahaja te dni v španskih vodah pri Barceloni, kjer je glavno gnezdo anarhistov. Španski krali Alfons je prišel osebno pozdravit avstrijsko marino. V teku par dni se je razletelo več bomb. ki pa niso povzročile mnogo škode. V Budimpešti so priredili socialni demokrati? velike izgrede za splošno in enako volivno pravico. Pri teh izgredih ie bilo ranienih več policistov in tudi drugih oseb. Mnoeo oken le bilo pobitih. V Carigradu le pogorelo te dni 370 hiš. Do 3000 oseb le brez strehe. V Strasbnreu so zanrli socialnodemo-kratičnega agitatorja M5ringa in nlegovo ženo. Spoznali so v nJem francoskega ogleduha. V Oslekti v Slavoniji je nekal mladih Hudi sedemkrat ustrelilo z revolverji na župnika Mi'rovica in ca nevarno ranilo. Vzrok >e političen. Zločince so zanrli. Na Tirolskem se je vršilo pretečeno ne-dHlo več shodov, na katerih so vrli katoliški Tirnici izrekli svoie ocorčenje nad vsetičlliškim profesnrlem Wahrmimdom. ki Je bogokletno žalil Kristusa, sv. hostijo in dnicp obrede katoliške cerkve. V Zaerrehii so bile radi odgodenJn sabora velikanske demonstraciie. Na tisoče Hrvatov le hodilo po mestu in klicalo »doli z banom Rauchom.« MnBka orstmlznclliL V telovadnici. (Redovne vaje.) Na povelje »V štiristop desno v bok« se zasučejo vsi telovadci za polobrata v desno, in sicer na peti desne in prstih leve noge (paziti je pri tem. da se telovadci s celim telesom obrnejo za polobrata na poveljevano stran in ne samo za kakega četrt obrata, in na to, da telovadci prenesejo svojo težo telesa na isto nogo, na katero stran se povelje glasi), v hiou, ko se obrat izvrši, prisunejo vsi desni (ker se je povelje glasilo v desno) svoje zanožne leve noge k raznoimenski desni, vsi levi pa stopijo s svojo zanožno levo nogo v |evo k desnemu sosedu. Prav isto in tako ie prehod iz štiristopa v dvored na povele »V dvored desno s čelom«. Na povelje »V štiristop levo v bok« se zasučejo vsi telovadci na peti leve in na prstih desne noge za polobrata v levo v hipu, ko se obrat izvrši, prisunejo vsi levi (ker se je povelje glasilo v levo) svo-je zanožne desne noge k raznoimenski, vsi desni pa stopijo z zanožno desno nogo v desno k levemu sosedu. Isto imajo storiti telovadci v prehodu iz štiristopa v dvored na povelje »V dvored levo s čelom«. Priporočljivo, oziroma celo neobhodno potrebno je, da vaditelji vadijo te vaje začetkom razdeljeno, namreč tako, da se telovadci, ko je povelje že napovedano, na povelje ena obrnejo za pol-obrata na poveljevano stran, na dve pa stopijo na svoje mesto, oziroma prisunejo svoje noge k raznoimenski. Ako je potrebno, naj telovadci v povelju vztrajajo toliko časa. da vaditelj pregleda telovadce če so v pravi zanožni stoji in če so obrnjeni s celim telesom v napovedano smer. Šele ko so telovadci v pravilni stoji, se poveljuje dve. nakar telovadci izvedejo celo povelje. Pa tudi pri takojšnji izvedbi povelja se morajo telovadci v prehodu iz dvoredn v štiristop in nasprotno najprej obrniti iz celega polobrata in potem šele stopiti v stran k sosedu, nakar se Jih mora vedno opozoriti. Paziti Je tudi na to, da telovadci stopijo tik svojega soseda v štiristop ali iz istega v dvored. ker so sicer krive vrste. IZ ODSEKOV. Radovljica. Dne 1. t. m.Je priredil naš telovadni odsek drugo svolo veselico v Finžgarievi gostilni na Brezjah. Veselica se Je kllub slabemu vremenu in zaprek od nasprotnikov dobro obnesla. Dobiček prvih dveh veselic nam omogočuje si naročiti drog. Nasprotniki delajo z vsemi silami. da bi razpršili naše vrste. Pa se Ilm ne bo posrečilo, zato Hm garantiramo. Clm hulši bo napor od njihove strani, na tem hujši odnor od naše strani bodo naleteli Na zdar! Utihliana. To Je življenja v naši telovadnici! Telovadci se prav pridno pripravljajo za javni nastop, odbor pa razmotrlva v svojih sejah o stvareh, ki so tesno združene s to našo prireditvijo. Pričakujemo po predpripravah, da bo to krasen dan. Celjska brata gosta sta v soboto odšla domov. pričakujemo pa zopet novih iz Vipave. Kamnik. V nedeljo, dne 8. marca imeli smo izvanredni občni zbor telovadnega odseka. Vršila se Je volitev drugega načelnika. ker brat Kristofič. dosedanji načelnik. iz zdravstvenih ozirov ne sme telovaditi. Na nJega mesto Je bil izvollen enoglasno brat Anton Cerar, ki Je izvrsten telovadec. Orodje, katero smo naročili, smo poplačali popolnoma. Od raznih strani smo dobili podpore 600 K. Vsem skupa) srčna hvala. Zahvaliti se moramo na v prvi vrsti hranilnici in posojilnici v Kamniku, katera nam je blagovolila darovati 150 K od svojega čistega dobička za leto 1907. Za prihodnjo javno telovadbo se telovadci pridno urijo, pod izbornim vodstvom novega načelnika. Glede skupnega pevskega zbora telovadcev se bode tudi skrbelo. Sklenili sino, da bomo imeli zato redno vsak teden eno pevsko vajo. — Dal Bog, da bi se slovenski mladeniči kaj kmalu pokazali skupno v velikem pevskem zboru kot veščaki, ter s svojim petjem navduševali svoje sobrate k narodnosti. Na zdar! Listek. Družina. Novela. Spisal Ant. Erjavec. III. Odkar je gospodar odšel za srečo in i kruhom, se je pri Košarju izpremenilo marsikaj. Izginil je hišni red in mir; minila je sreča, minila zadovoljnost. Vsa odgovornost je pala na rame gospodinje, slabotne ženske. To je Barbo silno potrlo, Pri hiši ni bilo denarja — saj je Košar zadnje kronice pobral za pot, — ni bilo žita, da bi ga prodala v prvi potrebi, ni bilo delavne roke, ki bi skrbela za njivo in travnik, za gozd in senožet. Tudi pisma ni bilo iz Amerike. Zdavnaj so že drugi Amerikanci pisali svojim dragim domačim, da so brez nesreče pri-romali v obljubljeno deželo, on, njen Matevž, pa ni prav nič pisal. Pri Balantovih je zvedela Barba, da se mu ni nič zlega prigodilo na morju, in bila je vesela. Toda zakaj ničesar ne piše? Vsak dan je Barba pošiljala na pošto zdaj Katarinko, zdaj pastirja Aleša. In vsak dan sta se vračala prazna, ali Katarinka s solzami v očeh, ali Aleš z zlobnim nasmehom na licih. Minil Je dan in teden, minila pomlad in poletje — pisma pa ni bilo. Tako je rasla dan za dnem nesreča v hiši; priromala je revščina v družino in z njo jok in obup. Tako-le na večer je sedela Barba sama na klopi, in Katarinka na pručici ob njenih nogah. Cm mrak se je razprezal iz kota v kot. Pripovedovala je Barba svoji hčerki o očetu tako hrepeneče in tako gorko, da je jokala Katarinka kakor cvetka v pomladni rosi. Kako je hrepenela in koprnela po njem! Ko bi prišel in jo po-gladil po laseh kakor nekdaj, saj bi umrla v njegovih rokah od same sreče. A on ne pride, ne mara več svoje Katarinke, ne mara matere in lepega doma. Pridi, oče, pridi iz tujine — tvoja hčerka Katarinka te ljubi in koprni po tebi! Zakaj ne prideš, oče, tisočkrat ljubljeni? Zajokala je Katarinka in ni bila več vesela v takem večeru. Držala se je materi za roko ter klicala očeta iz tujine z neumnim otroškim glasom. Njena slaboumnost se je odslej od dne do dne bolj iz-preminjala v bolestno koprnenje po očetu. Skozi okno je gledala včasih po cesti navzgor z blaznimi očmi, klicala za mimogre-dočimi, da so se "ozirali proti oknu, jokala in se smejala — ubožica. In ko je šla na pošto vprašat, je-li prišlo pismo za Ko-šarjeve, je ustavljala mimoidoče in vpraševala, so-li videli njenega očeta. Včasih je v daljavi uzrla moško osebo in tekla daleč za njo, misleč da je oče. Zgodilo se je, da je pokleknila ob cesti s svojim zakrpa-nim krilom kakor beračica in prosila s sklenjenimi rokami ljudi, ki so odhajali v mesto na semenj, naj pošljejo njenega očeta. »Kakega očeta?« je vprašal tutam star kmet in zmajal z rameni. »Našega, Košarjevega!« je kričala Katarinka za njim in vila roke v obupu. Kmet je spoznal deklico na očeh, da ni zdrava na pameti in umu ter je odšel svojo pot. To se je godilo vedno pogosteje. Od dne do dne je rasla in se razvijala Katarinkina bolezen. Najbolj razburjena je bila deklica v tistih dnevih, ko je hodila vpraševat na pošto, je-li že prišlo kako pismo od očeta. Tako je poleg drugih težav pala Barbi na rame nova skrb: Kaj bo s slaboumno Katarinko? Njeno duševno razpoloženje, njeno nenaravno hrepenenje po očetu ji lahko nakoplje nevarno telesno bolezen. Saj se že vidi. kako ji bolj in bolj bledi obraz in splahnevajo nekdaj lepa in okrogla lica. Roke se ji tresejo v slabosti, kadar govori in vprašuje po očetu; oči njene gledajo tako bolno in neumno v beli svet, kakor bi ne bilo več življenja in božje luči v njih, posebno takrat, ko se vrne s pošte. Ker se je Barba bala, da hčerka ne zboli še bolj. je ni pošiljala več popraševat po pismu. Pastir Aleš je vsako jutro z drobno malico kruha za zajutrek romal proti poštnemu uradu. Mimogrede se je vedno oglasil pri Stefinu. Oče in sin sta ob takih prilikah pletla skrivnostne pogovore in kovala naklepe proti Košarjevi hiši. Na pastirju se je vedno očitneje kazal slabi Štefinov vpliv — to je opazila Barba. Zato ga je nekoč prijela s trdo besedo, ko se je vrnil prazen s pošte: »Kaj hodiš k Stefinu, fant?« »Ce mi pa dajete tako drobno malico, da prodajam lakoto celo dopoldne! Pri Stefinovih dobim jabolk in kruha, včasih tudi namazanega z medom,« se odreže pastir gospodinji v obraz. To je zabolelo Barbo. Torej lačen le! Moj Bog, kje pa naj izkoplje denar in žito in vse, da bo pošteno nasitila družino zjutraj, opoldne in zvečer? Moj Bog, ali gre res vse gospodarstvo tako h koncu? Saj se ona trudi s krvavimi žulji od rane zarje do poznega mraka, tudi lakoto trpi. da bi se le nasitila Aleš in Katarinka. Nikdar ne najame orača ali plevice, ampak vse opleve sama, celo polje razorje s svojim volom, ker delavci stanejo denar. Ampak vseeno se pritožuje Aleš, da je lačen. To je premislila Barba in bolelo jo je v dno srca. Z jokajočim glasom je rekla pastirju : »Aleš, ti Iažeš, da si lačen! Ordoba! To je torej tvoja hvaležnost, da sem te vzredila in vzgojila iz enoletnega otroka, iz mehkega črvička.« Besede, izruvane iz krvavečega srca, niso ganile trdega pastirja. Obrnil je oči v tla, pogledal gospodinjo izpod čela In zinil mrmrajoče: »Ako neprenehoma delam, imam pravico, da se enkrat na dan do sitega najem — tako so rekli Štefinov oče.« Barbi Je šinila v lice kri od žalosti in jeze nad neubogljivim rejencem. Zlasti jo je ranila beseda »Štefinov oče«. Torej on podpihuje pastirja nasproti njej, on — Stefin. Tako se hoče torej maščevati nad njo. Naenkrat Je Barbi postalo jasno vse pastirjevo vedenje. Z očitajočim glasom je odgovorila Alešu, ki se je muzal ob vratih kakor užaljen cigan: »Fant, ali nisi vsako opoldne sit do grla?« »Nikoli. Katarinka vse požrešno Domete iz sklede, meni pa pusti samo toliko, da jo poližem okrog roba,« zagode Aleš s potuhnjenim glasom in napne spodnjo ustnico v jezno šobo. »Moj Bog, za grižljaj Jedi se že prerekata ti in Katarinka! Ali ne trpim že dovolj za vaju? Ali si ne pritrgam vsak dan od lastnih ust. da bi se nasitila vidva? Da je taka revščina prišla v hišo!« zaihti gospodinja in sklene roke na prsih kakor v molitev in prošnjo. Z obupom se spomni zadnje kronice. ki ji je danes odromala iz skrlnle k mokarju. Pastir se počasi Izmuza iz hiše v hlev. Barba ostane v sobi s težkimi skrbmi in grenko žalostjo. Nič se li ne zljubl več delo. Saj je vse zaman! Zakai pa je odšel Matevž z doma in pahnil družino v bedo In lakoto? On le kriv; on Je gospodar In bi bil moral skrbeti, če tudi s krvavimi rokami. za svojo družino! Zdai je odšel, in prebiva kdo ve kle. za družino pa se ne zmeni. Niti ne spomni se, da še živi njegova žena in njeeova hči. bolna in pomoči potrebna. Morebiti se ne vrne nikoli več. O Bok! Morebiti je odšel zato v tujino, da se odteene sramotnemu propadu svoie-ga doma In da ga nikdar več ne vidi poznano oko? Njo. pred svetim oltarjem poročeno ženo svojo, pa je pustil, pobeenil od nie — in morebiti se ne bosta srečala nikoli več v živllenju. Grozne sumnle so se rodile v Barbini duši. Vsa preteklost, lepa v ljubezni do moža. se Ji Je zdela kakor sama hinavšči-na. ki Jo je usranjal Matevž, njen najbolj ljubljeni in spoštovani. In kaj se bo zgodilo v kratkem? Da bo moeoče živeti, mora prodati zadnjo kravo iz hleva. Toda. ali je krava nlena? Ali ni vse v rokah Štefinovih? In lahko se zgodi v kratkem času: Prišel bo Stefin. dolg in zelen, s povešenimi ramami. Pogledal jo bo z maščevalnimi očmi, ta človeška zver in udaril bo po mizi ter zahteval dolgove in obresti. Kje naj ona vzame denar, ko nima niti božjega krajcarja v skrinji? Tega trenotka se je zbala Barba bolj kakor sodnjega dne. Zda! šele Je čutila Barba vso težo življenja. Ce bi bila tudi dva. mož in žena. skupaj, bi ne mogla prenesti in pretrpeti tolikih bremen. Kako more torej ona sama, šibka ženska, ustaviti val nesreče in bede, ki se zaganja v hišo in družino? Hčerka Je bolna, in kaj bo z njo? Lakota sili v hišo. in ni kruha, ni krompirja, ni ničesar, da bi pošteno nasitila družino. O Bog — Barba je zaihtela in potok solz se ji je udri po trpečih licih. Srčna žalost in bolečina je prikipela v njenem srcu do vrha. Tedaj je nekaj zaštorkljalo po kame-niti veži. Barba se je prestrašila in skočila po konci. »Morebiti prihaja Štefin!« — Odprla so se vrata in prikazal se je star berač s pohabljeno nogo med vrati. »Prosim kruha v imenu božjem. Oče naš--« Barba je pogledala s solznimi očmi zdaj berača, zdaj se je zopet ozrla na sveto razpelo v kotu. Naenkrat si je obrisala solze z lic, skočila k mizi po zadnji kraj-ček kruha in ga podala beraču, rekoč: »Ubogi mož, molite za nas — molite za našo družino! Tudi mi smo berači!« Barba je vnovič zajokala s krvaveč srcem. (Dalje prih.) V Lurd! Marsé). Prvo francosko mesto, katero smo obiskali, je bilo veliko trgovsko mesto Marséi (Marseille). 2e od daleč nas je pozdravljala »Naša ljuba Oospa od straže« (Notre-Dame de Ia Oarde). veličastna, lepa cerkev vrh strmega griča, ki leži pri Marseju. Z velikega kolodvora smo se peljali v svoje hotele ter opazovali živahno velikomestno življenje, ki vlada po teh dolgih in ravnih ulicah. Drugi dan je bila naša prva in glavna pot na grič. da pozdravimo prvič na francoskih tleh nebeško kraljico. Žična železnica (vzpenfača). katere smo se poslužili, nam ie prihranila strmo pot. ki bi jo morali hoditi v vročem južnem solncu na hrib. Počasi smo se dvigali viš>e in višje, trdo so se oklepala zobčasta kolesa tira. močni železni jermeni so bili trdo napeti, pod nami pa so se zasvetile še mokre jutranje strehe, nad mestom se je izgubljala prozorna. redka meelica. zmerom večje le no-staialo mesto, iz tovarniških dimnikov se je kadilo saiasto. v čudnih krivih črtah se ie vil črni dim v jutranjem vetriču proti nebu. v daliini pa se je zableščala Pro-vansa, solnčna ravan, velika kot morje, otožna kot ruska stepa. Morje se ie zasvetilo pred nami, veliko in veličastno, ko smo stopili iz železnice zopet na varna tla. Pot nas je pedala še nekoliko kvišku, predno smo dospeli do veličastne cerkve, ki se moeočno dvica vrh trriča kakor trdniava. močna in neoremaeliiva. da le ne zmore neprilatell-ska roka in ne razdene sovražna kropila. Na vrhu zvonika pa stoli devet metrov visok, pozlačen kip Matere božje z božjim Detetom, ki razprostira svoie drobne ročice proti moriu, katero leži pod njim široko in neizmerno. Zdi se, kakor bi dvigalo svoie roke. da zaoove zopet vetrovom. da uMbneio. In valovom, da se umirilo kot nekdaf na iezeru Oenezaret. ko »je vstal in zažmral vetru in ie rekel mnriu: Potihni, obmolkni! In veter je nehal, in bila je velika tihota.« Solnce borato sinlje svoie žarke na Up. da se blešči, kakor bi žarelo zlato jutranle zore. In mornarjem, ki se bližajo po dolgi vožnji po Sre- dozemskem inoriti obrežju Francoske, se zasveti daleč na severu, kakor bi vzhajala zgodnja danica, kakor bi na daljnem horizontu vstajala iz morja Morska zvezda, svetla in lepa kakor zvezda Modrih na Jutrovem. veličastna in blesteča kakor ognjeni steber v zelo prostrani puščavi Sin. Višje in višje se dviga nad gladino in lile svoje žarke na širno morje, nalahno se dvigajo vodne plasti, kakor bi se prelivalo raztopljeno zlato v neskončne globine. In še predno zagledajo mornarji obrežje, ki se začrta v dolgi, ozki in nejasni črti med morjem in nebom, razpro-stre božje Dete v Marijinem naročju svoje ročice proti njim. kakor bi jih hotelo prvo pozdraviti na suhi zemlii, prvo jih sprejeti pod svoje varstvo. In lažje jim postane pri srcu in veselo zvene njihove besede: Bodi Bogu hvala, konec je dolge vožnje, že vstaja na severu Morska zvezda in božje Dete nas pozdravlja. Megla se je porazgubila popolnoma in jasno je ležalo pred nami razgrnjeno veliko mesto v beli. bleščeči dopoldanski svetlobi. Iz pristanišča je prihajal nerazločen hrup in šum. po morju so plavale počasi in mirno velike trgovske ladje in črtale za sabo dolge črte. ki so polagoma izginevale daleč za njimi. Mesto samo leži na veliki ravnini, le »Naša ljuba Oospa od straže« leži visoko nad mestom, kakor bi hotela imeti pred očmi celo širno ravan in jo vzeti v svoje varstvo. Marsčjsko ljudstvo se je tudi izkazalo hvaležno svoji nebeški varuhinji in braniteljici s tem. da so jo nekdaj izvolili svojim častnim meščankam. kakor poroča zgodovina. Kljub framasonstvu. ki se tudi tu kakor do mala v vseh francoskih mestih oblastno šopiri, lepo procvita krščansko življenje med prebivalstvom. Še leta 1897 je bil v Marséju splošen misijon, kjer je oznanjalo skozi cel teden 72 duhovnikov iz koneregacije redemptoristov večne resnice. Izredna množica ljudstva je obiska-vala govore in veliko število vernikov se je zonet spravilo z Bogom. Ko smo stopili v cerkev, so ravno končali svoio nobožnost francoski romarii. ki so se peljali v Lurd. Takoj na to smo imeli mi sveto mašo in iz srca nam je prihajala veličastna Hallerjeva pesem: Zdrava, morska zvezda, mila božja Mati. ter vselej Devica, raj odpri nam zlati. Ker nam je še časa ostalo, smo se vsedli na tramvale in se vozili poldrugo uro no nailenših delih mesta, da smo si ogledali nekoliko živahno francosko meseno živlienie. Popoldan takoj po kosilu smo nastopili svoio slednjo 16 ur trajainčo vožnjo proti Lurdu. (Dalje ) Književnost. Beseda o ljudskih knjižnicah. Predno bomo dalje priobčevali poročila o novih knjigah, se nam zdi živa potreba, da rečemo eno o koristi in porabi ljudskih knjižnic. Javne besede treba v tem oziru, kajti tukaj smo zadeli na točko, kjer Slovenci I nikakor ne moremo trditi, da smo storili svojo dolžnost. Ljudskih knjižnic nam manjka, in kjer so, tam premalo delujejo Pri drugih narodih se širijo knjige kakor povodenj čez deželo, pri nas se šele vzbujamo. Ampak tudi pri nas bomo začeli ž vsemi silami pritiskati na posamezne kraje. da si ustanove svoje knjižnice. Zakaj polagamo toliko važnost na knjižnice? Kratko povedano: ker vemo prvič, da ljudstvo tako potrebuje dandanes dobre knjige kakor vsakdanjega kruha, ir ker vemo drugič, da si priprost. delaven človek knjige ne kupi in si večkrat tudi ne more kupiti. Zato treba javnih, ljudskih knjižnic! Podlago imamo že osnovano, namreč mnogoštevilna izobraževalna društva. Čudno, da ta društva po veliki večini še nimajo urejenih knjižnic, ko imajo vendar v svojih pravilih, da si smejo iste osnovati, in ko so knjižnice vendar podlaga izobraževalnemu delu. Sicer pa, sebi v zadoščenje in izpod-budo, smemo reči, da se je po krepkem zborovanju slovenske krščansko-socialne zveze v Mariboru (3. in 4. septembra leta 1905) tudi glede knjižnic že marsikaj ukrenilo. Vendar bo prav, da zopet in zopet opozarjamo na sklepe tega zborovanja glede izobrazbe, zlasti pa na poročilo g. Fr. Kotnika o domačih in društvenih knjižnicah. Poročilo je natisnjeno v Društvenem koledarčku« za leto 1906. Vse važnejše podrobnosti glede knjižnic, zlasti glede njih ureditve nahajamo v tem odstavku. Društva naša naj pa prav posebno preudarijo in pretehtajo sledečo resolucijo: »Vsako društvo mora imeti po strokah urejeno društveno knjižnico z natančnim zapisnikom knjig in izposojevalni-kom« itd. Predvsem pa povdarjamo to-le: uspeh vsake knjižnice je odvisen od knjižničarja. Vnet in razumen mož ali mladenič mora biti. sicer se pojavi v knjižnici nered, in ljudje izgube veselje. Treba pa, da izgovorimo besedo tudi onim, katerim se ustanavljajo knjižnice: Nevednost je najdražja reč na svetu. Razumemo. da trda žuljava roka težko vzame knjige v roke. ker je utrujena in potrebuje počitka. Toda delavčev duh potrebuje tudi krepčila, ker sicer popolnoma otopi v trdem vsakdanjem delu in izgubi smisel za napredek in samoizobrazbo. — Naše delavno ljudstvo pa hoče samostojno in izobraženo stopiti k tekmi z drueimi narodi, zato mora tudi zahtevati in iskati izobrazbe, kjer jo dobi. Koliko stori v tem oziru n. pr. Amerika! Mala državica Mas-sachussets. ki šteje nekaj čez dva milijona prebivalcev, je imela že leta 1885 570 knjižnic: med njimi 250 javnih ljudskih knjižnic s 3 milijoni knjig. — Kajpada, v Ameriki podpira država ljudske knižnice z izdatnimi svotami, pri nas pa smo si dosedaj morali pomagati sami. — Vendar upamo, da bo tudi med našim narodom vzbudil napredni čas. v katerem živimo, kakor smo prepričani, da bo v kratkem živo zanimanje za knjigo in izobrazbo. vsaka slovensko župnija bo imela svoje izobraževalno društvo, tako tudi upamo, da si bo ustanovilo vsako tako društvo svojo — knjižnico. Treba je le krepke volje. Razgled po domovini. Slovenski duhovniki v Aleksandriji. Cast, pater Evgen Stauet je došel 2. t.m . v Aleksan-drijo. Tu je imel od 8. do 15. duhovne vaie za Slovence, potem odide v Kajiro, kjer bo slovenski dušni pastir in naslednik patra Luka Terzic, ki se po šestletni misijonski dobi povrne v domovino po Veliki noči. V Ambrufc je zmagala pri občinskih volitvah S. L. S. s 15 timi odborniki. Zupan je g. Anton Vidmar, posestnik v Ambrusu. Deželnozborske volitve na Goriškem so končane. Hud boj se je bil v slovenskih okrajih. Vse, kar liberalno leze in gre, se je združilo zoper kandidate S. L. S. Liberalci, agrar-ci, socialni demokratje in liberalni Lahi so se našli pri teh volitvali in skupaj udarili na delavno, kmetu prijazno S. L. S. Posrečila se jiin je deloma njihova nakana. Pri ožji volitvi v splošni skupini so zmagali liberalci: dr. Franko, Štrekelj in Križnič. Naši inožie so imeli veliko večino v tolminskem okraju in večino tudi v goriškem. Odločili so v prilog liberalcem volivci v sežanskem okraju, katerega imajo popolnoma v oblasti tržaški liberalci, ki so do zadnjega moža spravili na Krasu na volišče. Za trdno je pričakovati, da je bila v tej skupini ta zmaga liberalcev prva, a tudi zadnja. — V kmečkih občinah je bila ožja volitev 11. t. m. med kandidatom S. L. S. Berbučein in Kosmačem ter liberalcema Ob-Ijubck in Juretič. Vsi liberalni časopisi, v prvi vrsti »Slovenski Narod«, so se že naprej veselili in proslavljali liberalno zmago, a brzo-javi iz Gorice so jim zmešali to prehitro veselje. Izvoljena sta bila namreč oba moža S. L. S. profesor Berbuč in župan Kosmač. Razmerje slovenskih glasov v deželnem zboru goriškem je sedaj tako: Liberalci imajo devet, S. L. S. pet poslancev. — Laški krščanski socialci imajo šest, laški liberalci devet poslancev. — S. L. S. bo sedaj gotovo šla na nadaljno delo med ljudstvo. Stranka se je organizirala šele minulo jesen, a je že pokazala lepe uspehe pri volitvah. Po vstrajnem, marljivem delu si bo priborila tudi še tiste okraje, katere bodo sedaj za nekaj let zastopali pristaši brezverske liberalne stranke. Socialni demokratje vedno povdarjajo, kaki prijatelji so delavstvu. V resnici pa obstoji vse njihovo prijateljstvo v tem, da pobirajo njegove težko prislužene novce in se s temi bogato plačujejo razni agitatorji. Nedavno so napravili socialisti na Češkem mnogo izgredov proti draginji. Razsajali so tudi v mestu Kladno. Tu pa imajo kričavi rdečkarji svojo pekarijo. Politična oblast je jela preiskovati razne pekarije. In kaj je našla? Kruh. ki Kav prodajajo meščanski peki, je bil mnogo težji nego v socialistični pekariji. Hleb kruha stane pri drugih pekih 26 vinarjev, ubogi delavci so morali za manjše in lažje hlebe dajati v demokratični pekariji 30 vinarjev. Taki so »prijatelji« delavstva. Z Barja se nam piše: Dolgo časa ni bilo nobenega glasu od našega kraja. Pri nas je življenje navadno enakomerno, le ob času povodnji in ob času volitev ie vse pokoncu. Tako tudi pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Kakor vselej, tako je tudi sedai vodil glavni boj proti S. L. S. strastni liberalni nadučitelj Cernagoj. Slepil je naše može s tem, da je izposloval podporo Barjanom župan Hribar, akoravno mora biti znano vsakemu, da je podporo za Barjane izposlovala S. L. S. po svojem načelniku dr. Ivanu Šusteršiču. To ie dobro znano tudi našemu Cernagoju, a on sovraži ljudske zastopnike naše stranke. Čud- no se nam zdi, da se najdejo še možje, ki gredo na lim temu človeku, kateremu se liberalna strast že na obrazu bere. Naj ne misli, da nas bo s svojo liberalno posojilnico, ki jo je osnoval, prodal brezverski liberalni stranki. Trinajst torkov v čast sv. Antonu Pado-vanskemu, knjižica, ki se je tako priljubila častivcem velikega svetnika, je pošla. Na vsestransko povpraševanje po njej je ravnokar izšla v drugem pomnoženem natisu, lična glede tiska, kakor tudi glede vezave. Dobi se v frančiškanskem samostanu v Ljubljani in v prodajalni »Katoliškega tiskovnega društva« v Ljubljani. Stane vez"ana z rdečo obrezo 1 K 20 vin., zlato 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. Velika nevednost. V Št. Petru na Krasu ne vedo na ondotni pošti, kje leži Šmihel in kje Trnje. Zato pa pošiljajo pisma za Šmihel v Trnje, da iih mora sel prenašati na pravo mesto. Ali nimajo gospodje zemljevida pri rokah ? Osebne vesti. Premil. g. knezoškof ie umestil prvo nedeljo v postu v Begunjah na Gorenjskem ondotnega župnika č. g. Jakoba Kleindiensta. — C. g. Janez lirovat, kaplan v Trnovem pri Ilirski Bistrici je premeščen za kaplana v Senožeče. — V pokoj je stopil č. g. Lovro Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi. — C. g. Frančišek Zega, kaplan v Crmošnji-cah, pride za župnega upravitelja v kočevsko Planino. — Za ljudskošolskega kateheta na Vrtači v Ljubljani je imenovan frančiškan p. Rcgalat Cebulj. — V pokoj gre č. g. Gregor Jakelj, župnik v Šempetru pri Novem mestu. Kranjski deželni zbor se skliče, kakor se čuje z Dunaja, najbrže še ta mesec, da se sestavi odbor. Deželni glavar bo skoro gotovo g. dvorni svetnik Franc Šuklje, državni in deželni poslanec belokranjski. Preselitev mestnih vojaških uradov ljubljanskih. Mestni vojaški uradi so se preselili iz mestnega magistrata v »Mestni dom«, prvo nadstropje, ob finančnem ravnateljstvu. Strankam, ki imajo opravke v vojaških, v črnovoj-niških, nabornih, evidenčnih, vojnotaksnih, invalidnih in drugih takih zadevah, zglasiti se je poslej v »Mestnem domu«. Na magistratu ostane samo še oddelek za nastanitev vojakov. V »Mestnem domu« so torej sedaj trije uradi: vojaški uradi, mestni fizikat ter upravništvo mestne elektrarne in mestnega vodovoda. Zgradba postajnega poslopja na Vrdu. Ker se je prostor ob progi južne železnice med Borovnico in Logatcem, kjer ima biti nova postaja, že lani razširil, tir pomnožil in materi-jal za poslopja navozil in skalnati svet odstranil, pričeli so letos že z zidanjem poslopij. Vsa zidarska in tozavedna dela bodo do zime popolnoma končana. Po zimi se na tej postaji prične promet in izroče naprave svojemu namenu. Koliko dolgov ima Puli? Puljska občina ima nad pet milijonov kron dolga. Zastavljeno je za ta dolg vse občinsko premoženje, celo ljudske šole. V Trbovljah se prične v dvorani telovadnega društva 22. t. m. socialni kurz. Pričakuje se več držav, poslancev, med njimi dr. Krek. Ali je davica ozdravljiva? Od zdravniške strani prejeli smo naslednji dopis: Zelo je obžalovati, da občinstvo tako malo vé o napredkih in pridobitvah medicinske vede. Pred kratkim pripelje k meni kmetič svoje sedemletno dekletce, kateremu so po hudi davici otrpneli razni udi, mej temi tudi nebo, tako da sedaj prav nerazumljivo govori in težko po- žira. Ko pojasnim možu, da se te vrste otrp-nenja kmalu in popolnoma izgube, povpraša me začudeno: »Kaj imate sploh kako zdravilo proti davici? O Božiču so mi za njo oboleli vsi otroci in trije mlajši, ž njimi petleten dečko, bili so tekom dveh dni mrtvi.« Kako je bil mož začuden, ko mu povem, da imamo v cepivu proti davici izvrstno sredstvo in da je pomoč gotova, če se to cepivo rabi že prvi dan, da pa je tudi še drugi in tretji dan obilo upanja na popolno ozdravljenje. Dejal je, da mora to takoj povedati svojim sosedom in naprositi tudi župnika, da o tem naznani v cerkvi. Kmetič stanuje v neposredni bližini LJubljane. Ce bi bil takoj poklical zdravnika, bi mu danes živeli še vsi otroci, tako tudi petletni sinko, za katerim posebno žaluje. — Ta slučaj naj bi bil vsem v vspodbudo. Poklicani činitelji naj podučuieio občinstvo o pridobitvah zdravstvene vede, tako tudi o ozdravlji-vosti davice ali vratnice, ki je izgubila vso svojo grozo, odkar vporabljamo cepivo. — Čebelarski shod v Vipavi. 25. t. m. bo čebelarsk shod ob pol 11. uri dopoldne v Velikih Žabljah in ob 3. uri popoldne v Vipavi. Na obeh shodih bo predaval zastopnik osrednjega čebelarskega društva gosp. Anton Likozar iz Ljubljane. S tem se vabijo čebelarji, kakor tudi prijatelji čebelarstva, da se shoda obilno udeleže. Shoda se vršita v ondotnih šolah. Na plesu umrL Iz Radgone se poroča: Pustni torek ie napravila manjša družba iz Radgone izlet na bližnje Ogrsko. Kočijaž Sob-jak iz Radgone je prišel v gostilno Vogler, kjer se je ravno plesalo. Tudi on je jel plesati. Kar naenkrat pa se ie zgrudil. Zadela ga je srčna kap. Bil je šele 27 let star in zapušča vdovo s tremi nedoraslimi otroci. Ljubljanski liberalci so noč od sobote na prvo postno nedeljo porabili za veliko pijančevanje, na katerem so proslavljali svojo klavrno zmago v mestih, kjer so zmagali z malo glasovi večine. Pozno v jutro so se ločili domov in šli potem mesto k nedeljski službi božji v posteljo počivat. Tako je »delo« liberalcev v prid meščanstva. Socialni kurz v Trstu. Pretečeni teden se je vršil pri Sv. Ivanu v Trstu socialni kurz, kateregS se je udeleževalo 47 Slovencev. Namesto zadržanega državnega poslanca dr. Kreka je imel socialna predavanja deželni poslanec dr. Lampe iz Ljubljane. Nov grob. V Št. Petru pri Spod. Dravogradu na Štajerskem je dne 8. t. m. po daljšem bolehanju umrl vpokojeni župnik č. gosp. Andrej Kajtna, star 77 let. Pokojnik se ie porodil dne 19. novembra 1832. v Loki pri Zidanem mostu, v mašnika je bil posvečen dne 9. junija 1859. Od leta 1869. je v Št Petru služboval kot kurat in župnik ter pred nekaterimi leti tu šel v pokoj. Pogreba, ki ga je vodil vlč. g. prošt Flor. Izop, se je udeležilo osem duhovnikov. — Nai počiva v miru I Koperskl učiteljiščniki so štrajk opustili in zopet pohajajo v šolo. Zagotovilo se jim je, da se drugo leto izpolnijo njihove jezikovne zahteve in da nihče ne bo kaznovan. Dr. Mar-chet je deželnemu glavarju obljubil, da se bo v najkrajšem času izvedla narodna ločitev tega zavoda. Pozor pri vžlganju. Pri dr. Stikerju v Celju uslužbena 15-letna Marija Leskošek je polila les v peči s petrolejem. Pri tem je pa plamen vžgal petrolej v steklenici, katero je imela deklica v rokah. Vnela se ji je obleka in naenkrat ie bila vsa v ognju. Na njene klice so ji prihiteli na pomoč ter jo polili z vodo. vendar je pomoč prišla prepozno. Dobila je take opekline, da ie malo upanja, da okreva. Izgubljeni Slovenci v tujini. Več Slovencev, ki so odšli pred leti v Ameriko gotovo še kot dobri in verni, so se uvrstili med brez-verske socialne demokrate, ki imajo ondi že deset klubov. Tudi ženske imajo tak klub, kjer se zbirajo. Glavni tajnik je v Cikagi in sicer John Petrič. Izdajajo dva časopisa. Rojaki v tujini, pozor pred rdečkarji! Ne vstopajte v njihova društva, ne naročajte njihovega brez-verskega časopisja! Nevesta pobegnila pred poroko. Iz Jolieta v Ameriki poročajo: Žalostna usoda je zadela našega prvaka rojaka Antona Nemaniča, s katerim sedaj simpatizira cela tukajšnja naselbina. O. Nemaniču je meseca novembra lanskega leta umrla soproga, in ker »človeku ni dobro samemu biti«, si je izbral drugo nevesto v osebi gospodične Kate Stariha, ki je pomagala v pisarni g. Jos. Punde, tajnika K. S. K. J., čigar pisarna je v Nemaničevi hiši. Poroka se je imela vršiti koncem predpusta. Bila sta že na oklicih in vse je bilo pripravljeno, ko se je nevesta naenkrat premislila ter — ubežala v Cikago, od koder je šla bržkone v St. Louis, kjer ima nekaj sorodnikov. Cela afera še ni popolnoma jasna, lahko se pa razlaga, ako pomislimo, da ima g. Nemanič že več kot štiri križe na hrbtu., dočim šteje gospodična Stariha komaj 20 do 24 let. Novice iz Amerike. Iz Calumeta poročajo, da je bil rojak Janez Bahor, doma iz Go-leka pri Črnomlju, v Osceola rudniku tako hudo obstreljen, da je kmalu nato v bolnici umrl. — G. K- Gorup je postal zastopnik tvrdke Jos. Triner iz Cikage. — Zblaznel je v Clevelandu Slovenec Grm. — V Clevelandu se je ijoročil Slovenec g. Peter Moro z gdčno. Frančiško Petkavšek. Izobraževalno društvo se je ustanovilo 8. t. in. v Cerkljah na Dolenjskem Na ustanovnem shodu je govoril g. stolni vikar Luka Smolnikar iz Ljubljane. V društvo je vstopilo že 65 udov. — Isti dan se je ustanovilo izobraževalno društvo na romarskem kraju na Brezijah. Takoj se je oglasilo za vstop 42 mož in ntladeničev. Nov mladeniški list prične izhajati v mesecu aprilu. Izhajal bo dvakrat na tnesec. Cena posamezne številke bo 10 vinarjev. List se bo pečal z mladinskimi in dijaikimi stanovskimi vprašanji in bo odgovarjal na razne verske napade, ki jih prinašajo liberalni listi, zlasti »Svoboda« in »Omladina«. List bo tudi glasilo izobraževalnih društev in bo prinašal osnutke za razna predavanja. Tega lista smo že davno pogrešali na Slovenskem, zato toplo pozdravljamo namero ustanoviti nov list, ki je zlasti v našem protiverskem času nujno potreben za mladino. Naše časopisje se je — hvala vrlim somišljenikom — v letošnjem letu prav krepko razvilo. »Slovenec«, naš katoliški dnevnik se je pomnožil za nekaj sto iztisov, naš »Domoljub« je pridobil okrog 3000 (reci tri tisoč) novih naročnikov in tudi njegov bratec »Bogoljub« se tiska v 15.000 izvodih. Lepe so te številke, a vendar se da še mnogo storiti v tem oziru. Mnogo je še krajev, kjer se premalo bere. Na delo torej, da bo naše časopisje seglo v najbolj oddaljene gorske vasice. Ribiške zadruge ustanove Slovenci na Proseku in sv. Križu pri Trstu. Iz tržaške škofije. Izšel je ravnokar »pregled» duhovščine tržaSke škofije. Morebiti bo katerega zanimalo, ako se posname naslednje podatka: Kanonikov stolnih pri sv. Justu jc 7 sostolnih v Kopru 6. kuratnih v Piranu 8, v Novem gradu-Cittanova 3. skupaj štiriindvajset. izpraznjenih je sedem. Zupnu jc 118, brez duhovnika so tri. Vikarijata 2, kuracua 1. Ka-pelanij (ekspozitur) 51, praznih 19, kapelami pri župnij, duhov, pomočnikov 107. manjka jih 56. Katehetov na ljudskih in srednjih šolah je 29 med njimi 8 iz drugih škofij. Dušnih pastirjev iz domače škofije 192. vpokojenih je 34, iz drugih škofij vpokojenih 20. Vernih duš je v škofiji 412.715. Največja dekanija je Trst 174.752, najmanjša Krkavce 8314 duš. Muče-nikov v Trstu, znanih po imenu, je bilo 14,najznamenitejši sv. Just, zavetn. patron škofijski, mučen leta 290. po drugih leta 303. po Kristusu. V istrskem Podgradu je suspendiran on-dotni notar Dubrovič. Moral se bode zagovarjati radi poneverjenja. Jasno glavo! Močne živce 1 Zdravo spanje imamo, odkar rabimo Feller-jev rastlinski fluid s. z. »Elsafluid«, ker uteši bolečine, krepi živce in učinkuje oživljajoče na celo telo. Za poskušnjo dvanajstorica franko 5 K. Nikakor-šnih bolečin v želodcu, zaprtja in motenega prebavljanja ne poznamo, odkar rabimo Fel-ier-jeve odvajalne Rabarbara-krogljicc. Sest škatljic franko 4 K. Naročite pri F. V. Feiler v Stubici, Elsa trg 16. (Hrvatsko.) Pozor! Na pustno nedeljo je bilo v gostilni pri gosp. Jakazu v Novem mestu vzeto enemu krojaču za dve obleki sukna, ki ga je prinesel s pošte. Sukno je bilo eno ne prav črne, drugo pa boli rujave barve v vrednosti 25 K 20 vin. Kdor pride uzmoviču na sled, dobi 10 kron nagrade. Naznani naj se to na županstvo Šmi-hel - Stopiče ali pa na orožniško postajo v Novem mestu. Gorenjske novice. Iz kamniškega okraja. »Kmečka zveza za kamniško dekanijo« priredi dne 22. t. m. popoldne ob 3. uii v gostilni pri »Rodetu« (Sutna) srečkanje plemenskih merjaščkov. Natančni program se objavi županstvom in zaupnikom po okrožnici. Kmetijska podružnica v Kamniku priredi 17. t. m. razstavo plemenskh prašičev. Ista se vrši popoldan ob pol 2. uri pri Rodetu (Sutna). Z Moravč se piše: Zadnji semenj je bil pri nas dobro obiskan. Prodalo se je mnogo živine. Prihodnji se vrši 20. t. m., dan po sv. Jožefu. Ker prihaja k nam mnogo kupcev, je želeti, da se prižene tudi mnogo živine. Tretji in četrti semenj razvidi vsakdo iz pratike, ki leži gotovo v vseh hišah. Iz Goričfce. Tu sta umrla v enem tednu dva uda Marijine družeb, in sicer eden iz mla-deniške, drugi iz dekliške družbe. Ivana Pau-lič iz Domžal je ležala bolna nad pol leta mladenič Peter Rihtar, ki je bil voditelj mladeni-ške družbe, ni zapustil 13 mesecev postelje Bil je tudi ud izobraževalnega društva. Oba umrla sta imela jako lep pogreb. Naj počivata v miru ! g Iz Šlnkovega Turna. Pri nas je neka oseba ki se kaj rada norčuje iz naših gg. duhovnikov. Čudimo se, da hočejo naši vaščani še podpirat, tako osebo. Za sedaj še zamolči-mo njeno une. g Iz Ihana. Dne 8. t. m. je bilo v našem izobraževalnem društvu podučno predavanje Predaval je društveni predsednik gospod žup-' nik A. Antončič. Predavanje je bilo dobro obiskano, in želimo si še mnogokrat tako prijetnega vžitka. Opozarjamo že danes, da bo sedaj zopet redno vsako drugo nedeljo v mesecu podučno predavanje. Bohinjske novice. g Na bistriški trorazrednlci je s prvim marcem nastopila svojo službo definitivno nameščena učiteljica gospica Josipina Javor-nik iz Viča. Do sedaj začasno nastavljena Uršula Potočnik poučuje na Breznici. g Prometno društvo je imelo 16. februarja veselico v salonu g. Iv. Markcša. Zanimivo je bilo predavanje g. nadučitelja M. Humek s skioptikonom : »Križem sveta«. Dne 1. marca pa je imela požarna bramba pri Mencingerju po domače Beču, v korist društva svojo veselico. — Na skioptikonu smo gledali življenje Japoncev. g Železniška direkcija v Trstu je s prvini januarjem t. 1. vendar ugodila vedno se ponavljajočim prošnjam poštenih železniških čuvajev in jim dovolila pastavni prosti čas po dovršeni službi ter še posebej, da morejo vsaj vsak mesec jednokrat k sv. maši. Vsega prostega časa skupaj imajo torej na mesec 42 ur. Služba čuvajev je pa tudi težavna, polna odgovornosti ter traja — neprenehoma po 16 ur. g Zadnje pustne dnove so se nekateri vendar preveč pošemili. Ta grda — poganska razvada — ki drugod že pojenjuje, se pač na Bistrici prav nič ne poda. Ne posnemajte tujih prismojenih šeg! g Za pogorelce v Cešnjici so darovali : domači župijani in gospoda 144 K, bistriški žup-Ijani po g. Pibru 120 K, Boh. Bela po g. župniku Mraku 16 K, Gorje po g. svetniku Ažtna-nu 30 K. Bog plačaj! — Eden izmed pogorel-cev je še v veliki potrebi. gSirarna pri Stari Fužini. Dne 12. marca sta načelnik »Mlekarske zveze« g. stotnik Kump in nadzornik g. Legvart za šest let vzela v najem ondotno sirarno, seveda ua drž. stroške. Namen je ta — izboljšati izdelovanje sira in domače sirarje podučiti v izdelovanju sira. Tri mesece spomladi se bo sir izdeloval doma na Fužini v sedanjih prostorih, ki se bodo v ta namen popravili, po leti pa na krasni planini »laze«. Pri razpravi sta bila navzoča domači m bistriški g. župnik Piher. Zadnji ie mnogo pripomogel, da se je stvar izvršila. g Nočnega čuvaja v Srednji vasi pogostokrat ni. Ljudje, pazite se! V soboto zvečer okoli pol enajstih je nesel nek neznan tujec celo košaro oblanc proti Mežnarju. Na vprašanje kdo da je — je pustil košaro pri Prež-Uevi kaščiin zbežal. - Kaj dobrega gotovo ni namerjal. g Uganka. Kaj je to? — Lopata po cesti hodi, pa se vseeno nič ne pozna. Klavni praznik M. B., 25. t. m. prirede dekleta lepo igro: »Na Marijinem srcu«. Vstopnina po navadi. — Pridite. — Za prednico je na novo izvoljena Mina Sodja iz srednje vasi. iz kranjskega okraja g Volitve za deželni zbor so v Kranju za liberalce prav slabo izpadle. Napeli so zadnje sue da so za farbarja Cirila vjeli 126 glasov. Meščansemu kandidatu g. Pavšlarju so v najdem slučaju milostno prepustili 60 glasov. ■i, ,e Pa 2°SP- Pavšlar 83 glasov, čeprav ni volil samega sebe, kakor Ciril. ug ,z.Kovorja. Lepa je naša vas, zlasti za- Vn,en nobeneea umazanega liberal- Äf?J*p,sl-.T Pri nas se pečamo marljivo ™ vfi.r°' k! letos Posebno lepo kaže. Imamo veliko panjev na prodaj. g Kdo je rešil Cirila? Libcjalno uradništvo in par trgovcev, ki se v ponedeljek kmetu odkrivajo, ostalih šest dni se mu pa posme-hujeio. g Plajbernov Janko se je med vsemi trgovci čutil najbolj poklicanega vzbujati strah pred — kmeti. Obupno je klical in milo prosil: meščani volite Cirila; če bo Pavšiar izvoljen, bo pripeljal kmete v mesto, ki bodo vse naše meščanske pravice požrli. In vrli Janko je sklenil, da kmetom za nobeno ceno ne prodaja več svoje robe. g Bojkot kmečkemu denarju so 6. marca sklenili poleg Farbarjevega Cirila in Plajber-novega Jankota, Fikužev Johan, vrvar Šinkovec, Chrobatov Francelj in še par drugih. Radovedni smo, če ostanejo pri besedi. g »Dober tek!« Fikužev gospod Johan so pred volitvami obljubili, da bodo pohrustali z veliko lahkoto vse Pavšlerjeve volivce, kar iih bo čez 60. Dober teki Ali bo za vseh 23 prostora v Vaši »domovini«? — g Mošnje. Naša hranilnica in posojilnica je imela minulo nedeljo svoj občni zbor. Število zadružnikov je naraslo od 125 na 135. Računski zaključek izkazuje prejemkov 74.142 K 61 vinarjev, izdatkov pa 72.313 K 80 vin.; torei skupni promet 146.456 K 41 vin. V tekočem letu se pa obeta še izdatno večji promet, ker smo s 1. dnem sušca 1908. domači mlekarni odprli tekoči račun. Prva mošenjska mlekarna se ie jela prav krepko razvijati, kar je pristopila k Mlekarski Zvezi v Ljubljani. Dne 8. sušča je imela občni zbor. Članov ima sedaj 80, prometa pa izkazuje za leto 1907. 34.098 K 72 vin. Zanimanje za zadrugo se kar vidno množi, kar so se polegla neljuba nasprotstva med člani in se ie vpeljalo točno izplačevanje in zanesljivo oddajanje mleka. Tudi nabiranje in prodaja jajec se bo vpeljala v mlekarni; čakamo samo nabiralnih zabojev in natančnejšega poduka o tej kupčiji, ki ga nam je gosp. Legvart že obljubil v posebnem predavanju. — Tudi Kmetijsko društvo smo si ustanovili, da si zlasti s stroji olajšamo razna kmetijska dela, kot mlačvo, čiščenje, rezanje slame itd. Za to društvo nas ie posebno navduševal v posebnemu predavanju neumorno delavni g. Belec, župan v Št. Vidu nad Ljublbjano, ter nam opisal in vsestransko pojasnil prekoristno delovanje pa lepe uspehe take zadruge v Št. Vidu sament.' Šehai smo na tem. da si omislimo bencin-motor in najpotrebnejše stroje. — Ob deželnozborskih volitvah je v naši občini 80 volivcev pokazalo svojemu delavnemu poslancu in častnemu občanu g. Pogačniku neomajno zaupanje in hvaležnost. — Naše občinske volitve še niso potrjene; čakamo še na rešitev rekurzov. g Cerklje. »Slovenec« je nakratko poročal o zanimivem shodu, ki sta ga priredila dne 16. februarja kandidata S. L. S. Trda je predla na shodu liberalnemu učitelju Lapajne-tu, da je pripoznal javno pred vsemi poslušav-ci: »»Narod« in »Gorenjec« lažeta.« Dosledno tej izjavi liberalnega učitelja bi se morali liberalci sramovati teh listov. Toda še Lapajne, ki ie to izjavil, bere pridno te liste in piše vanje. S tem si daie sam sebi klofute. Dober tek z lažmi, Lapajne. — V Cerkljah je bila dne 9. in 10. marca volitev občinskih odbornikov. V tretjem in drugem razredu se liberalci niti udeležiti niso upali občinske volitve; pač pa so se pripravljali na prvi razred več mesecev. Toda pogoreli so sramotno tudi v tem razredu. Prišli so v odbor vsi možje, ki jih je postavila S. L. S. Niso pomagale nobene laži liberalcem, akoprav so iih raztrosili pred vo-litvijo neštevilno. Liberalci so lagali, da namerava novi občinski odbor zidati hišo za Marijino družbo in izobraževalno društvo. Ta laž naj nauči vsakega, ki ie dozdaj liberalcem količkaj verjel, da so v lažeh vedno mojstri. Novi odbor ie izvoljen na celi črti in bi lahko stavil zahteve, kar so liberalci lagali; ako pa ne bo zahteval novi odbor tega, primite liberalce za lažnjivi jezik. — Za liberalne odbornike so se najbolj pehali Matevž Kern, Babič iz Zg. Bernika in njih vodja Lapajne. Toliko, da se poznamo. Iz raznih krajev Gorenjske. g Z Breznicc. Od 6.—13. t. m. je bilo po dolgih sedmih letih zopet veselje v naši župniji. Imeli smo namreč sv. misijon. Vodili so ga čast. gg. patri jezuiti iz Ljubljane. Kako da se je ljudstvo veselilo teh lepih dni, kazala je velika udeležba, posebno domačih župljanov. Dan na dan je bila prostorna župna cerkev skoro ved-io polna pobožnega ljudstva. Možje in žene, fantje in dekleta so kaj pridno prihajali poslušat misijonske govore in prejemati sv. zakramente. Le kakšen tak morda, ki mu je vera deveta briga, ni prišel te dni v cerkev, dasi hi bil najbolj potreben. Z milimi pa tudi z resnimi besedami so si prizadevali gg. misijonarji vzbuditi v srcih vernikov čut pravega kristjana. In ne zaman. Sv. obhajilo je prijelo blizu 1400 vernikov. Pa prehitro se je približal konec teh lepih dni. Ob koncu misijona prihitelo je 10 duhovnikov iz bližnjih župnij, da se šc bolj povzdigne slovesnost. Po sklepni pridigi je daroval veleč. g. dekan radovljiški sv. mašo. potem se je razvila procesija z Najsvetejšim. Bil je res krasen pogled. Udeležila se ie procesije med drugimi šolska mladina pod nadzorstvom učiteljice gdčne Potočnik, gosp. župan s svetovalci in občinskimi odborniki, požarna bramba, Marijina družba in prav veliko domačega in tujega ljudstva. Tako se ie tedaj končal čas sv. misijona. Koliko jih je, ki bi še radi imeli patre med seboj, a odšli so drugam oznanjat pokoro. Le pojdite, tudi drugje oznanujte sv. resnice, a Vaši nauki ostanejo! Mislimo, da z božjo pomočjo ne bodo Vaše besede brez vspeha. Bog Vam obilno povrni Vaš trud, pri nas bodo pa imena gg. patrov Žužek, Rakovec in Kunstelj ostala v trajnem spominu. g Z Dobrave pri Kropi se nam piše: Srce nam je zadrhtelo, ko je zagrnil grob telesne ostanke dne 9. t. m. v Otočah umrlega učiteljskega pripravnika Ignacija Grobovšek. Solza nam je kanila na grob, kamor je tirala tako mlado žrtev božja dekla, bleda smrt. Umrli Grobovšek, ki ie ravnokar izpolnil 19. leto, je bil tihega značaja, ponižen in tako ljubeznjiv, da se ie vsakemu prikupil, kdor ga je poznal. Vestno se je pripravljal za težavni učiteljski stan. in večkrat je potožil piscu teh vrstic, da bo radi bolezni izgubil leto ... In zdaj je izvršil vse nauke za dolgo večnost in upamo, da prav dobro. Nedolžen, kakor ie bil, je tolažil do smrti bolan, svojo žalostno mater: Ne bodite žalostni ,mama; kaj bi pa bilo, če bi bil postal hudoben. Tako more govoriti in tolažiti le — angeli. Trdno upamo zato, da so se nebeščani veselili ob njegovem veličastnem pogrebu, katerega so poveličali rajnika sošolci gg. pripravniki, do 30 na številu, s prelepim petjem pred hišo in na pokopališču. Zato proč žalost, kadar se nebesa odpro. — Pozor pred agentom. Po Istri sle-pari neki poljski jud, agent tvrdke H. Schipper iz Monakovega ter ponuja perilo, ki ni vredno niti tretjino denarja, ki ga stane. ? Dolenjske novice. Iz ribniške doline. d Iz Velikih Lašč. »Zadružni dom« bo začela zidati Hranilnica in posojilnica v Velikih Laščah. Stavba bo stala okroglo 40.000 kron. Kakor zdaj kaže, upamo, da bo do zime popolnoma gotova. V njej bo imelo svoje prostore kmetijsko društvo (prodajalna in obširno skladišče), Hranilnica in posojilnica (2 sobi) in izobraževalno društvo (2 sobi). Notri bo tudi dvoie stanovanj in dvorana. Celo stavbo ie prevzel domači podjetnik g. A. Krese. Vsi, ki se zanimajo za društveno življenje, so z veseljem pozdravili ta sklep posojilničnega odbora. Le nekateri, ki ne znajo stvari presoditi, imajo neko bojazen, češ, posojilnica bo imela pri tem izgubo. Pa naj bodo brez skrbi ! Je vse dobro preračunano, da se bo hiša obrestovala. To ne bo v škodo, marveč v veliko korist našim društvom. Ko bodo imela svoj lasten dom, se bodo mogla še bolj razvijati. Tudi dozdaj so društva ugodno napredovala. Hranilnica in posojilnica je primeroma še mlada (obstoji pet let), pa je imela v letu 1907. prometa en milijon 256 tisoč kron. Hranilne vloge obrestuje po 43/»%, posojila pa daje po 51/»%. V letu 1908. pa ima dozdaj že skoraj pol milijona prometa. — Kmetijsko društvo je imelo v letu 1907. prometa 376.000 K, v lfetu 1906. pa 166.000 K, torej je v enem letu narastel promet za 210.000 K. Ravno ta hitri razvoj obeh teh zadrug je pokazal, kako nujno je potrebno zidati lastni dom, da dobimo za nadaljni razvoj primerne prostore. — Izobraževalno društvo je priredilo v letu 1907 šest gledaliških predstav, bilo je v njem pet predavanj, osnoval se je ženski odsek in ustanovili smo tam-buraški zbor, ki je že pri več veselicah spretno sodeloval. Ko bodo ta društva imela svoj lasten dom, bodo mogla še hitreje in lepše napredovati. d Volitev cestnega odbora. Kmalu se bode zasukala zemlja okrog zemeljske osi in kmalu bode solnce zopet sijalo visoko na nebu, odkar je bila volitev cestnega odbora ve-likolaškega, a še danes ni volitve načelnikove. Vprašamo, kje je vzrok, ali pri glavarstvu, ali pri odboru samem. Zahtevamo pojasnila! d Sv. Gora pri. Litiji. Videl sem delovanje in občudoval napredek svetogorskih mož. V svojem okrožju so ustanovili kmetijsko podružnico in mlekarsko zadrugo, katera se iako lepo razvija. Le tako naprej! Možje, v edinosti je moči Iz Št Ruperta. d Iz samega sebe se delajo norca oča Švrk. Bili so že vse, tudi župan že — pa so bili odstavljeni. Zdaj bi tudi radi bili načelnik »Kmečke vračilnice«. Mi jim to privoščimo. Samo zdi se nam, da so precej nedosledni. Pred leti, ko se je ustanovila hranilnica v Št. Rupertu, je županstvo dalo oklicati, da ne potrebujemo posojilnice in hranilnice, ampak vračiinico. Sedaj so pa sami pristni in tako za mir v občini skrbni možje — možje sloge (!) stopili skup in res ustanovili »vračiinico«. Sedaj je domovina rešena! Vprašanje je samo, kdo bode tem ljudem, ki se iz samega sebe norca delajo, kaj zaupal. »Kaso bodo deli pa pod streho.« Tako so sklenili, Oštarijo imajo Švrk v lastni hiši. Torej vse jim gre po sreči. Privoščimo jim še enkrat čast župana. d Lepa vzgoja. Učenec Mole je bil radi mnogobrojnih prestopkov v šoli in zunai šole in v cerkvi kaznovan s šibico. Dober oče, ki je g. katehetu dal pravico, da sme dečka kaznovati, pa gre in toži g. kateheta in zahteva 30 kron odškodnine. Ali g. katehet je bil oproščen v Mokronogu in v Novem mestu. Kljub vsemu hujskanju liberalnega prijatelja ni prišel do krone. Menda bo ta slučaj izmodril neumne stariše, ki otrokom-porednežein dajejo potuho in zato tožijo učitelje duhovnike. d Semenj na Cirniku je bil jako obiskan. Živina je bila draga. d Hranilnica in posojilnica je imela lansko leto prometa 290.000 kron. Hranilnica je kupila za ude »Kmečke zveze« stroj za čiščenje in bode kupila tudi nekaj bran. d Mladeniči — možje, na Brezje in Vele-sovo dne 25. marca! Oglasite se v društvu! d Darovale ste dve osebi za izobraževalno društvo 100 K in 50 K. Bog plačaj ! d Blato na cesti od Rakovnika do Št. Ruperta opominja cestnega načelnika, da se ga usmili in spravi v kraj! Iz raznib krajev Dolenjske. d Iz Toplic. Od 15. do 22. marca t. 1. imamo sv. misijon, ki ga vodijo gospodje patri iz reda sv. Frančiška. Naj gospode misijonarje z imenom navedemo: p. Avguštin Campa od nove cerkve sv. Antona na Viču pri Ljubljani, potem p. Salvator Zobec s sv. Qore in p. Sa-lezij Vodošek z Brezij na Gorenjskem. Vsi trije so goreči in sloveči pridigarji in spovedniki. To je tretji misijon v Toplicah. Prvi je bil leta 1870., drugi leta 1899. Po določilih škofijskega cerkvenega zbora v letu 1903. se ima vršiti sv. misijon po vseh farah vsakih sedem ali deset let. — Privzeli smo tudi župnijo Soteska, ki je tako majhna, da ne more sama napraviti sv. misijona. — Župna cerkev sv. Ane v Toplicah je silno ozka, zato tujcev na svojo žalost ne moremo sprejeti k udeležbi. Naj potrpijo, saj bodo vse fare zaporedoma imele to srečo. Misijon je bil letos že v Beli Cerkvi, ta teden ie pa pri nas v Smiheiju. d Iz St. Jerneja na Dolenjskem je bil v »Domoljuba« nekdo sporočil, da je 26. februarja 1908. bil občni zbor in volitev novega odbora. Ker je prejšnji predsednik radi preobilnega dela v dušnem pastirstvu in v drugem delu in s šolo preobložen, ni hotel več načelstva prevzeti, in nato so novi odbor volili. Sedanji odbor se ie sestavil. Novi predsednik tn novi tajnik veleč. gosp. Leopold Kolbe-zen, kapelan, je sestavil nov »Dnevni red za katoliško slovensko bralno in izobraževalno društvo«. Ta red se jim je prečital takoj prvo nedeljo po občnem zborovanju, in tudi na dostojen prostor pribil, kakor tudi imenik udov katerih je bilo 114. Na novo je pristopilo že do zdaj 28 udov, ter upamo, da jih bo še več pristopilo. Tako se razvija to koristno izobraževalno društvo; le tako naprej! . , ,.dSt* Jerne'a- Dra2' »Domoljub! Pretekli teden si pri nas izgubil dolgoletnega zvestega naročnika. Pepelnično sredo popoldne smo pokopali Janeza Zalokarja, posestnika in gostilničarja. Neizrečeno veliko ie blaei pokojnik trpel Vsušil aii pa tako zatekel mu je požiralnik, da skozi sedem mesecev ni mogel uživati navadne hrane; zadnjih osemnajst dni pa celo nobene kapljice tekočine ni mogel dpi. spraviti! Trpel je prav z Jobovo potrpež-hivostjo. Veličastni sprevod k zadnjemu počit-ku je pokazal, kako vsestransko je bil spošto- MnnZH,Uab'!en- - !krlatica je zadn» ča* močno morila. In posebnost pri tem je, da je najbolj gospodarila samo v hribovskih vaseh V teku dveh mesecev imamo že dvainpetdeset mrl.čev in mrhčkov. - Prav potrebujemo še enega g. kapelana. Zadnji čas sta bila gospoda skoro vedno na potu do bolnikov, pa še šestnajst raznih razredov in oddelkov šole imata oskrbovati! - Konjski semenj v vojaške namene se je v soboto dne 7. t. m prav dobro obnesel. Pokupili so enajst lepili plemenih kobil in jih prav dobro plačali, večinoma po osemsto kron. Dotični prodJjalct bodo te kobile kar doma obdržali, jih dali oplemeniti in žrebeta bo pokupil erar, seveda zopet za lepe novce. Je že lepa svota to, za enajst živali skoro devet tisoč kron. Na ta način bodo naši posestniki res veliko veselje dobili do konjereje, ko vidijo, da se jim trud tako lepo izplača. Lansko leto ie vojaška uprava razdelila med posestnike devet lepih kobil. Prišle so iz Tirolskega. A od teh so bile samo dve breji in torej žrebetice. — Vina imamo še mnogo na prodaj in sicer prav dobrega. d Čatež pod Zaplazom. Dne 2. marca smo Catežani obhajali nenavadno slovesnost, ka-koršne še ni nikdar obhajala naša župnija in io malokatera. Anton in A\arjeta Vitigoj, po domače Nosanova, iz Dolenje vasi sta slavila biserni jubilej svoje poroke. Nista ga mislila slovesno obhajati 60-letnega spomina svojega zakonskega življenja, a drugi jima niso dali miru in udala sta se. Cerkev je bila polna ljudstva, kakor bi bila nedelja. V pridigi je domači g. župnik razložil redke slavnosti pomen za sorodnike in celo župnijo, zarisal v kratkih potezah vesele in žalostne dneve 60-letnega zakonskega življenja. Po cerkveni slovesnosti je bilo prav okusno kosilo v posojilnični hiši, ki je bila ozal.išana z zelenjem in zastavami. Zanimivo je, da sta bile med svati samo dve sorodnici, ki sta bili že na svetu takrat, ko sta bila slavljenca poročena, a bile ste majhni. Roksova mati so bili stari štiri leta, Tomčeva teta pa dve leti. Franc Jožef takrat še niti cesar ni bil, in sv. oče, ki imajo letos zlato mašo, so bili takrat trinajstletni deček. Pa mislite, da sta Nosanova samo za na peč? Kaj še! Ako ju Bog pri življenju pusti, še pridno bosta delala, kakor sta dosedaj vsako leto, oče bo živino krmil, mati bo pa plela in okopavala, da se bo vse kadilo. K sv. maši gresta malone vsak dan. Oče jih nosi 84. mati pa 83 let. d Velika Dolina. Veselje in ža'ost obenem so imeli predpustne dni v Biščaničevi hiši na Ponikvi. Starejša hči se je omožila v drugo hišo, a mlajša je pa ležala isti čas na smrtni postelji. Vedno pridna in vzorna se je prehla-dila pri delu in dobila hudo pljučnico ki jo je spravila v par dneh, staro šele 21 let, pod zemljo. V soboto še zdrava in v četrtek že mrtva. Seveda je huda bolezen nevestine sestre svatom tudi vzela pravo veselje. Tako so zapustile v enetn tednu Biščančevo hišo dve vzgledm dekleti in zato lahko rečejo spoštovani Biščaničev oče z besedami neke pesmi-»eno sem dal možu, drugo pa Bogu«. — Zimo smo imeli prav lepo, milo in malo snega Mrli-cev imamo letos v poltretjem mesecu že 31 _ Prav dobro vino se dobi še v naši fari. d Visoka starost. Minulo soboto ie v Les-kevcu pri Krškem umrla vdova Marija Naglič- sto £ maÌa tCKa leta' imela bi Svoj?h d Iz Loškega potoka. Kaj ne, kako slavno delo pripoveduje prvo poglavje bukev ki Z Pisujejo slavna dela »slavnih mož« ft djugo poglavje je pa že bolj strašno. Poslušne! Drugo poglav e: Na dan volitve omti večeru je šel mož volivec S. L. S. opravkih v vas, kjer imajo gospodarski danes še veči no. A g|ei, „i še bil v vasi, kar skočita van •«ÄfSKJSüffit vzvišena naiofta učiteljskega stanu, kje si ? Škoda za druge, dobre člane tega stanu, ki jih taki »junaki« potiskajo v očeh našega dobrega ljudstva navzdol. Žalostno! Vsa stvar se je seveda obravnavala pri sodišču, za napadalce seveda ne preveč častno! Kaj ne, strašno je to poglavje, ki opisuje tako »slavna« dela zares slamnatih mož. — Tretje poglavje. Nekaterim prenavdušenim gospodarskim kar ne gre iz glave ta strašna nesreča pri volitvah. Le kaj hočemo z onimi narediti, ki niso z nami volili! Tako se povprašujejo. In gledali so, kje bi uzrli kakega volivca, nad katerim bi razlili svojo jezo. Iii oči so padle nekega dne na Franceta k. Sumničili so ga, da je pametni France že podpisano glasovnico po svojem prepričanju prenaredil. In hude kazni so prisodili v svojem gospodarskem srcu vrlemu Francetu. 1'a prišel je dan maščevanja. France pride žejen v gostilno enega teh »vikših« gospodarskih. Zahteva pijače. »Kaj pijače hočeš, mišence bi ti dal. ti izdajalec kmetskega stanu. Kaj si naredil pri volitvah, s kom si volil?« zavpije nad njim ta »vikši» birt. Kmalu nato pa pridrvita v gostilno še dva koprola iz armade gospodarskih; ko ugledata Franceta, jima zažare oči. gospodarsko srce se jima razširi, planeta k svoji žrtvi in kaj naredita v svojem navdušenju?!! Poslušajte! Prisilim Franceta, da mora iti klečat, ker ni volil na gospodarsko stran; seveda France, sam nepripravljen, se mora vdati sirovi sili, potisneta ga na tla in kleče mora odgovarjati na vprašanja: kdo te je da! klečat, zakaj klečiš? K<>-nečno se reši teh koprolov in odide na prosto Prosimo vse bralce teh bukev, ali ni to »slavno« delo zares slamnatih mož!!? Notranjske novice. Vipavske novice. n Col nad Vipavo. V našo župnijo prihaja letos 57 »Domoljubov«, tako da pride na vsako tretjo hišno številko po en izvod. »Slovencev« dnevnikov kroži po župniji pet ter eden sobotni. Katoliško izobraževalno društvo priredilo je pretečeno leto štiri predstave, med drugimi tudi Finžgarjevega »Divji lov-c«, ki so se vse na splošno zadovoljnost prav po-voljno predstavljale. Iz društvene knjižnice se je izposodilo okrog 800 knjig. Pristašev S. L. S. je bilo pri zadnjih deželnozborskih volitvah 67, nasprotnih II. Vse to spričuje o veliki zavednosti eolskih občanov. — To spomlad se prične razširjevati enorazrednica v dvo-razrednico. Dal Bog, da bi bil potem šolski obisk bolj reden. — V Sanaboru ie umrl Anton nizjak star. Kako spoštovan ie bil daleč na okoli, spričuje mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku. Med drugimi smo videli tudi deželnega poslanca g. Lavrenčiča ter g. župana iz Vipave, Petrovčiča. — V Sanaboru L'" mn?*? prav finega vina na prodaj. Kupci, požunte se za to kapljico. Vam ne bo zai. Lene primerne. Idrijske novice. , n Po'iedeliskega ministrstva o kranKWiUPHra7', lzkazuie- da t**10 leta 1908. v H2 om i, .erarični K°z|«, te M M m Ukk. mta Ml ujaujk raia rmsvlj. t Mb kali, triko oadnvljlv. r... ». 41 M m j. I.- tel» ■•411.0 v Lin» U.U., tok. liana praika donai, salila kol ua«ljl.o sr«4otv. u ibim I««. ol^l|J. nai). la tole«*., kladi Ia p~pU«j. sioaljaije. Kaipolllja •• nak das. —— 1 pUlo. 7« tU., pol polic. M riaarjiT. Proti prodpUiilo ■ III M poilj.). 4 poüoa, all I T'- 10 palle potala, prorto u nako pMtajo it.u»- ecraka aonarkijo. Tal dali inibii lil laia|« ( rintrono laamko. Glavne aatoga L FRAGHER, t kr. dvomi dobavitelj lekarne „pri Črnem orla" ■ali atraaa; a|al ti^in al. »03 P"'te natanko po dolgo izkušenih recepiihl nTÄS >ama more °dd"i"« Z odličnim spoštovanjem udani ANDREJ POLLAK trgovina a taaoarilakim i p», » Cugini blagom. ... „Pri 6ra.« p.u« Gradb0| «,„.„.,„,.. £ ^ ^ ßegonije 20 najnovejših krasnih vrst 3 letne Čebulice po 20 do 60 vin. Teje, 3 letne po 60 v. Nove gloksinije, kane. kale, georgine, lilije, 50 vrst, pre-zimni grmiči, 15 različnih vrst, iglasto drevje itd. po 20 do 30 v. Zahtevajte bogato ilustr. cenik in navodilo brezplačno. Josip Suza, Pottenstein CeSko. 601 5-1 ŽITNE CENE. Cene za 100 kg. Ljubljana, 16. marca 1908. Pšenica, domača . . . . . . . 23.— Rž......... . . . 19.— Oves........ . . . 17.— Aida, črna...... . . . 18.— Ajda, siva...... . . . 17.— Proso, rumeno . . . . . . . 15.— Proso, belo...... . . . 18.— Ječmen....... . . . 16.— Fižol, rdeč...... . . . 19.— Fižol, koks...... . . . 19.— Fižol, mandalon .... . . . 14.— LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Linz, 14. marca: 36, 28, 66, 70, 82. Trst, 14. marca: 41, 59, 72, 65, 29. Trgovina s travnimi semeni Franc Kastelič v Kandiji pri Rudolfov««!. Uljudno naznanjam, da sematvarll popolne urejeno • trgovino s travnimi in deteljnimi semeni ki stoji pod strokovnim nadzorstvom g. V. Rohrmanna, načelnika podružnice c. kr. kmet. družbe v Rudolfovem. Vsa semena so preiskana glede ka-Ijivosti in čistote po c. kr. semenski prefletfovalni postaji na Dunaju, tako, 4« jamčim za oboje. IViporočam se za cenjena naroČila, katera hote« točno izvrševati, in osta-)m z odttinim spoštovanjem n>. po ceni in C JJilAtun, -Mbic óoorsk» tMcvlV l>fta. »prejmejo a. dobri I« Uivl zastopniki. -Ia*-■ ^JS Zahtevajte Ceres-jedilno mast z velikonočno sliko na ovitku. ! Stojte! Na smatrata Jedilno most .____(kokoaovih orthov) L ta najboljšo? „Cerei" matt nI I« ntj-» i. najCIstafSa, ampak tudi ntj- i najlzdatnejla mast, kar Jih poznam. m Le poskusite ! Ne boste se kesali! pomrli« Ia ozdravijo S amphoiromentho tfOST^EBAU. .s Cen« iteklcnl M vin. Dobiva ic v lekarnah >11 direktno, «hi! vpoill« K 1-80 (2 steklenici) Ir.nko pri »dlnl lidelo-».Inlcl VoatFebal-ovI lekarni, PraKa-Karolltiln dol. Zaloga : Lekarna H. MardeUchIiger, L|ubllana, JurJIčev trg. KT Po«or pud ponarejanji I "ktt « 1 n Slaven, Slaven Slaven, Slaven, ker óuva prtenino, vsled ble&òeèe beline, ki jo dobi prte-nlna, ker ne dobi prtenina po pranju prav ni- kakega duha, ker je zelo poceni in se pri pranju prl-hrani-mnogo (asa I« 163 16-8 \ v* " . ># Absolutno neobhodno potreben je za vsako dobro urejeno gonpodaretvo. — Pazi naj se na zgorajšnjo varstveno znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker je isto brez vsake vrednosti. — Dobiva ee v trgovinah z drogeri-jnmi, kolonijnlnim blagom in z milom. v. Engros pri L. Minlos, Dunaj, 1 Mölkerbastei 3. Akoka= šljate, če ste hripavi, zaslezeni ali nahodnl, ako težko dihate in se ponoči potite, Je potrebno v Vašo korist, da rabite zaupanja vredno sredstvo. Kot tako se hvali Halépi-Jev lipov medeni eirup (Rp. : Syr. thiliae 300 gr). Njegov učinek pri kašlju, hripavosti, zaslezenju, teiki sapi, katarih, pomanjkanju teka, nočnem potenju itd. se splošno priznava. Vzorčna steklenica 3 K, velika steklenica 6 K, 3 steklenice franko 15 K po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Glavna zaloga za Avstro Ogrsko: Lekarna pri „apoatolu", Budimpešta, Joaoforing 64/4« 2694 2C-15 80.000 metrov ostankov 10—20 m dolgih, najllnejilb, popolno brez napake, obeljeni, primerni za na|fine|io teleano ali poaleljno perilo Rumburika In batlat.-tkanlna...........po 24 kraje meter Ccflr za domačo obleko, bluze, predpasnike, otrolke obleke, iz- borna kakovoit, lepi nelnl vzorci........... Kanavaa za posteljne prevleke, zajamč. perllno, gosta kakovost, živahne barve 80 cm ilrok............. „ 120............... Rluht br« ilva, S m dolge, 150 cm ilroke........ Kuhinjske brlaačc, iahov vzorec........... Brisače za poaodo, rdeče karirane........... »ka*n*ca° S."/^ EMIL FUCHS, Nachod I. Najmanj ae poiilja 5 kg za poskuin|o — ca 45 metrov. Neuga)a|oče se vzame radavolje nazaj; vzorci se prllože le zavoju za poskulnjo._634 3 18', 24 35 90 <8 10 Kašelj naglo umiri, razkroji siez in lajša izmeček pristni 30 5 Karolinodolski Davidov 'čaj. 1 zivoj 40 vinarjev. Edin« izdelovalulca : : Lekarna pri : „Češki kroni", Praga,Karolinov dol. Dobiva se v lekarnah «li direktno, če se pošlje 80 vin. (2 zavoia). Zalog« v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem orlu", Jurčičev trg. Pozor pred ponarejanji. r— Kralle.tv. S ai k« Technikum Hainichen f ,Stroj, ia elektr. inženirje, I tehn poslov., novodob. I laborat. Prosp. fr, Tov del za učenje leTfe^ rj«, B ob. El ili®? 3Iet. pismeno jamstvo! Nikdar več v življenju! s« Vam no nudi tak» prilika, da bi dobili za smešno ceno Ic krasno, pravo Oloria srebrno remont. uro na sidro za gospode, v močnem bogato grav. oko. z dvojnim pokrovjem in finim preizkuS. kolesjem, na 10 kamnov natančno idoča; z lepo verižico in obeskom, K 10'—; ista ura s sek. kazalcem K 9'—; v meteor-tula K 7-90. Edino razpoSilj. po povzetju_pri Uhren - Export - Gesellschaff (prej Henrik Wclaa) Dunaj, XIV S, Sechsbauaerstr. 5/13. Pred kričečimi reklam, in hvališ, manjvrednimi po na rej. se svari. Lira-kolesa I < Najbolj*» kolo «reta I NpiloHP!.nn g|pd« kakovosti In Izppljafp Ixbor. iiiiiturijül. liAno delo. silno I,bka v -žnja so znaki znamk« L}'« Jamstvo II lota. Nizke rene. Carine prosto od av.tr. rszpuéilj. Zahtevajte kot bravoo tei;a lista zastonj najnov. cenik. Zastopniki se ilčejo. Rihard Ladewig k 616 Prenzlau Postfach 263 Pozori Beril Najceneje In najbolje oukaano, modno, plntneno in monufakturno blago za letno dobo, se kupuje v novi trgovini pri |VAH SAVMIK-U pri Besentnou RR AN J D Glavnem trga. Nevestam in ieninom se pri nakupovanju posebno priporoča ta nova trgovina. Istotam se dobiva tudi domofio Štajersko rudeče in belo vino po nizkih cenah. 169 Odlikovana semenska trgovina In umetno vrtnarstvo 216 10-8 Alojzija Korsike v Ljubljani. Edina na Kranjskem strokovno urejena semenska trgovina na debelo in drobno. 6 vrst peao, 10 vrst detelje, 16 vrst trovo. Čistih trav in več vrst trovnih zmesi, priporočenih po poljedelj. listih, mnogovrstna krmilnn, zelonjndnn in ovet-lična semena, vsa preizkušena; za dobro kaljlvost se jamči. Tu se tudi izdelujejo šopki in venci, sveži in suhi, s trakovi in napisi, in vsi v to stroko spadajoči predmeti po najnižjih cenah. Cenovnlk za'leto 1908 se dobi brezplačno. Za obila naročila se pri poroča z odličnim spoštovanjem Alojzij Korsika. Vedno po tri. «Sosed ima vedno po tri dekle.« — »Beži no, saj ni mogoče!« — Gotovo: ena odhaja, druga še služi, tretja že prihaja.« ___ Čudcžfindustrijc. Vaw Vork la tandoa alato priaaaaiato «ime. aM celiai l«f le veUka lavarla arebrnlae prlaflj««*, l oddati va* ■»•!• salage teil* delavalh «Il P |Poll*aa Ika lavarmi arebrnlae prla(I|oa% sss-s wn MWP pnwwi n pi ■■ f ' ' eJSESSa^F^ I kai. .aar. pST. Stakr.. ulmatok. aa lato; I kaa. wir. pai arai)ras sa|«»«taica aa alsts; « kam aa( Viktoria laile aa nMbtoi I kam riattata aam|i«lb svečnika»; 1 k.as csdllalk aa täl; 1 ksa. najfla alpalalA aa aladkar. 42 kaaaMi skapal sama gl«. M. Vsab lab 42 predmetov |a poprej stal. gld. 4* tar IIb je moči aadal doblU pa tel mlakailal «aal (Id. 0*90. Amerlčansko pai. srebro |a zaaaa |a skaz Ia skozi bala kaviaa, U obdrU bo|a arabca 25 lai, za kar se garantaje. V na|bol|ll dokaz da leta Inserat ne temelji aa nlkakrinl slepariji, aavazajem se s tam |a*no, vsakemu, kateremu aa M bila blago vleč, povrniti brez zadrtka znesek ia aa) nikdar ne zamudi ugodne prilike, da al oailali Ia krasna garnituro, kl ja poaebno prikladna kal pra- žsnltovanjtko in priložnostno darilo- kakor Indi aa vsaka bal|la gespadantv». Dobiva aa edino I« * A. HIRSCHBERQ-« akaportnl bill aatar, pel. srabmaga blaga na Dunajl II., Rembrandlstr. 19 O. Telefon 14997. Pallila sa v provincia prall pav-aetjn, ali če ae znesek naprej vpoil|a. Čistilni pralak aa nj» 10 kr. Pristno la a zravea aallaa|aaa varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček Iz pohvalnih plaaai : S pal. arebrno garnitur» sem jaka «sdavaHea. Tomai Rolanc, dekan Mufter. Ekac. baronica Edelsbelm ml |e naJtople)e prt; _____________________ . i najtoplef poročila' Vaiò faniMerOjJor«! proaim, pollili« Mi. roj-«rol Vata garali, v gospodinj jako karlstna, prosim, pore,. ____ _ lako garnituro za gld. 6 90. Ko c sa r d, M. oktobra 1904. Ilona Tlana, i ol. DagaafaM. Trgovina s klobuki in čevlji Ivan Podlesnik ml. Zastonj 2554 zahtevajte moj lluitrovanl cenik o urah, zlatnini, »rebrninl itd. Dr. Heger, ur»r, juvallr In grivir. Oslek I.KepucImka ul.4 (Slevon ) U Ameriko In Ktinado i Dr. Franc Dettane I. kirurgičnl asistent deželne bolnice (blvSi večletni operater na dunajskih klinikah dvor. svet. prof. dr. barona Eiselsberga (kirurgija) in dvor. svet. prof. dr. Chrobaka (ženske bolezni ; ter na oddelkih prof. dr. \Vert-heima (ženske bolezni) in prof dr. Schnitz-lerja (kirurgija) si jemlje čast. naznanjati p n. občinstvu, da je začel ordinirati za klriirgltne In ženske bolezni. 644 V Ljubljani, dne 15. marca 1908. Ordinira od 2-3. ure popoldne « Komenskega ulicah it. 8. Odda se takoj eli o svetem iupju služba organista in cerkvenika Kje, pove upravništvo .Domoljuba'. t85 &kUnUU . '///icri/n; . Jfatert xetijo po ceni in Vasnes/jHxrpotovali ruy se cVmeto 'Simonjrjönetetx* v S)uòQttni yteleàverske ulice 20. "iSrrtvvrstna^ij/asnila Afp selvryUaAu, I a to ta m aprejaiejo aa dobri IJivI zaetopalki. ia zaaas« ___ _ ___ _ _ najzložnejša, tK^^ž^C^e^gj najcenejša in --—*»■ - najvarnejša vožnja s Cunard Line ^ Bližnji odhod i Iz Trata i Altonija 18. marca, Slavonija 31. marca, Panonija 14. aprila. Iz Llverpoolai I.usitania 4/4, '5/4 in 16 5, Mauretanija 21/3, 11/4, 2/5 in 23/5. Pojasnila in vožne kartepri Andrej Odlaaek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. vsakdo lahko oskrbi potrebno blago za obleko, platnino, sukno, posteljno opravo, oksford, sploh vsako tovrstno blago v največji izberi na lahek način in prav ceno. Piše se enostavno dopisnica na brate Leohner v Gredeo po vzorce, ki se razpošiljajo brezplačno na vse strani. 337 12-2 Josip Kordin Ljubljane, Prod Skeflfe 1. priporoča 334 10-» aveje bepate zaloge vaakovretalk zaaealjivih aeaiea '««"•« ™«ete detet*, separasse, nllkaeekc romene, radete In bel« pete, lilk. Sfte." m.'ì.0-.R,,"lb l*m,,n lr,b'' "th tre» Ir.,. ">hP In mokro ieml|o, n>|bol|i. krma « »Ivino In konje, ie.en.k. repe, vse ,r, e .o ■«■en po nizkih censb - Postnim potom livrluielo •« naročile totno In solidno "«»I«!» Aug. Annoloi Danajika cesia I3a, poleg,ritorca' I ""'P"« cerkvenih afa,., Ii'T«Warslvom all slikane na stekle Sfter^rri "B,kl <° proračiol na Sspxwss-rssz J^JI^L, 1107 51—I o Izdajatelj lo odgovorni uradnik: Dr. Ignacij Žitnik. 4- 5'- 8-40 Zahtevajte zastonj In poštnine proito moj veliki, bogato Ilustrirani Rlavn katalog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih niklastih .rebrnih in zlatih ur in vseh vrit solidnih zlatnin in irebrnin, glaibll. usnjatega blaga, kadilnih pnD,IV po izvirnih tovarniških oenah. M Niklatta remontoarka ... k Sistem Hoskopf patentna ura švicarska, originalni sistem Roikopf patent . . Registrirana .Adler Roskopf1 nikljasta remont, na sidro Srebrna remontoarka ,Qlo- ria* kolesje, prosto Srebrna remontoarka, dvojni pokrov............... Budilka............, 2-90 Kuhinjska ura........t Schwarzwaldska ura .... , 290 Ura s kukavico......., gjo Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena, ali denar nazaj. 64 9 Prva tvornica za ure v Moatu Jan Konrad c. In kr. dvorni dobavitelj v Moatu št. 936 Čeiko). Trgovski učenec dobrih, poštenih starišev, star 14-16 let se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom pri tvrdki Koneumnega društva v Starem trgu pri Ložu. 5c8 3-3 Oaebni kredit za aradaiketS častnike, ■čltclji Itd. Samoitojnl konzorciji za hranilnice In predujemt uradnlik. društva a iajejo po naj-zmernejših pogo|ih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit Potovalci izključni. Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri osred-njemfcYodstvu U'adn. društva, Dunaj, Wipp lingerstrasse 25. 2438 i frledbcrj pri Franko-brodu ob M. Polltehn eavod sa Intenerje in srhiitkle J48 ,1-4 m Velika modem zaloga oblek za gospode, decke in otroke A. Kune § Ljubljano, Dvorni Iii $t. 3 (na vogalu Židovske ulice) Strokovnjaška pootrešba z izbornimi izdelki po nizkih, stalnih in na vaakem predmetu označenih ceaah. Naročili po meri Učno In prlisano dobro I J "I Pitne, Čeike. OM« beške peeteljne perjel • kf nov tema K » 10, bellte « polbelo sknbtfene K I»-—, bel« K J«'-, sneinobelo, kol pab mehko skoblj K 10-, K 31-, K 4J-. Pollile Iranko p o f ovoljens proti povrnil« -- , r. — , rUBIIf. Illll." K- • vietjo Zamena dovoljena proti povrnil« poitnlna. Benedikt Sacbael, Lobes il '»• Tlikaia : .Katolilka Tlikarni".