STUDIJSKA BIBLIOTEKA L JUPT {f. 85 Poštnina poračnnjena (C. C. cttt U pom) V Trsta« t Itftdftllo. 4 aprila 1928. - Lato VI. Storilka 30 cent. Letnik LIH Ust izhaja vsaki 5 mesece L L tL50 veG Mjrfo uoc, z Bil rile, g C; »j razen ponedeljka. Naročnina: za t mesec L S.—* i._f celo leto L 75.—, v inozemstvo mtMiao 30 st. — Ogla .mm a za 1 mm prostora rgovske in obrtne oglat« L i*—, za osmrt-1.50, oglase denarnih savodov L 2.—. na prvi strani L 2.— EDINOST Uredništvo hi uprmvniitvo« Trst (31. ulica S. Franc esc o cTAjusi 20. Telefon 11.57. Dopisi naj si pehajo izJdfnfao uredništvu, otffo* rekla-macije ia denar pa upravnlltvm. Rokopis* ne vračajo. Nefrankiran« pisma se ne sprejemajte — Lest, zaloiba ia tisk Tiskarna »Edinost*. Poduredniltvo vOorlel: viti ca Gtoani Carducd 54. 7,1, a. — Telef. It 337« Glavai ia odgovorni urednik: prof. Filip Peric, Praznik vstajenja Naj bi današnji največji praznik vsega krščanstva praznoval ven naS rod širom dežele v. vzvišeni zbranosti duha, z veseljem v srcu in z ono tolažilno zavestjo v dusi, ki jo črpa ves krščanski svet že stoletja iz Odre-Senikovoga vstajenja in jo bo Črpal do konca dni. To je zavest, da je načelo teme, krivice, zla zdrobljeno za večne Čase in zagotovljena zmaga luči, pravici in dobremu. Polog globokega verskega pomena tega čudežnega dogodka, ki ira danes praznujemo po naših cerkvah, po naših domovih in soseskah, ima Odrešenikovo vstajenje od samega začetka tu^ di neminljiv socialni smisel kot neusahljiv vir nezgrešljive življenjske modrosti, vodilnih smernic, brez katerih bi bilo vse življenje posameznikov in celih narodov le nekako neznosno potepanj© in beganje... I>asi je namreč Odrešenik s svojim čudežnim vstajenjem zdrobil oblast zla, krivice in teme, zlo in krivica nista bili odpravljeni. Taki so pač bili božji načrti. Zlo in krivica obdajata še nadalje človeka in prežita ob stezah, koder gredo koraki njegovega življenja. Ne samo to, temveč se pogostoma zaganjata s silo besne nevihte proti pravim načelom življenja, grozeč vzpostaviti svojo liladno oblast. Tedaj se pojavi v človeku grešna misel: saj je bilo vse zaman, zaman trpljenje, zaman vstajenje in zmaga! To so sile obupa in malodušja, ki iščejo svoje žrtve, med nezavedno in plaho množico. Nezavedne in plahe so bile tudi ljudske množice v onih davnih časih pred Odrešenikovim vstajenjem. Ne samo, da je tedaj neomejeno kraljevalo zlo nad dobrim, temveč so živeli narodi v zmotni zavesti, da je tema njihovega življenja dar njihovih bogov, da sa okovi njihovega suženjstva izliv milosti paganskih božanstev; ves krivični socialni in državni red, v katerem je stokalo človeštvo, je bil svet in nedotakljiv. Krivica se ij.i le šopirila z neomejeno oblastjo, temveč je tudi bila pravica sploh popolnoma neznana stvar. Taki so bili časi, ko so se odigravali v Sveti deželi oni neznatni, toda velepomembni dogodki, ki so nam znani iz svetega pisma. Neznatni so bili ti dogodki, toda iz njih se je rodila najgloblja revolucija, kar jih je kdaj videlo človeštvo v svoji zgodovini, revolucija, ki je zrušila najmogočnejša carstva in popolnoma prevrnila in presadila temelje sožitja kulturnega Človeš*va, kot nam priča vsa zgodovina najvažnejših narodov >Ju držav od začetka krščanske do»>e do danes. Pravica se je prikazala v vsem svojem blesku in sijaju. Človeštvo jo je spoznalo in ona je rušila od tedaj na svojem pohodu cesarstva in kraljestva ter prekvašala in prenavljala ljudstva za novo življenje. In v tem, v spoznanju pravice, je bistvo in jedro tudi velike zmage vsega človeštva, ki jo slovesno praznujemo na današnji dan obenem z vstajenjem Odrešenikovim. Zlo ni izginilo, nadalje bobni in buči okoli ljudi narodov in držav, toda v tem VLharju je pravica tu med nami m z nami, noben mrak ne more več zatemniti njenega spoznanja, ki je potrjeno z Odrešenikovim vstajenjem. Sile obupa in mraka so brez moči. Zlo in krivica moreta sicer imeti med ljudmi Š3 vedno veljavo in u-soeii, toda to je varljiva veljava in puhel uspeh, premodel sijaj, da bi mogel zabrisati svetlo zvezdo pravice v človeških dušah in srcih. V tem je globoki verski in socialni smisel Odrešenikovega vstajenja in današnjega velikega praznika. V tem je obenem tuidi oni vir nezgrešljive življenjske modrosti, iz katerega Trejo smernice in nauki za posameznika in cele socialne skupnosti, oplojeni po veri v pravico in njeno nepreprečljivo zmago nad krivico v vsem socialnem življenju. Želimo, da bi ta vera-vodnica napolnila na današnji veliki dan ves narod z blažilnim velikonočnim veseljem, da bi trajno zavladal v vseh slojih duh vstajenja k vsem plemenitim idealom in ciljem Človeškega Žirij en j a. Praznik dela. Priprave sa praznovanj« 21. aprila RIM, 7. Tiskovni urad faŠi-stovske stranke sporoča: Po navodilih s strani načelnika vlade je tajnik stranke odredil, da morajo voditi priprave za praznovanje 21. aprila v posameznih pokrajinah fašistovski zvezni tajniki, ki so ob enem predsedniki medsindikalnih odborov. Tajniki pokrajinskih zvez se bodo takoj sporazumeli z voditelji sindikalnih organizacij delodajalcev in delavcev, tako da bo praznik dela postal veličastna manifestacija proizvodnih sil in korporativne zavednosti. Kakor druga leta, tako in Se v večji meri se bodo dne 21. a-prila vršile po vsej Italiji velike svečanosti. RIM, 7. K odredbi tajnika fa-šistovske stranke, ki nalaga po ukazu načelnika vlade priprave in organizacijo proslave praznika dela pokrajinskim političnim tajnikom prinaša današnji «Giornale d'Italia« naslednji kratki komentar: «Odredba, s katero se nalagajo priprave in organizacija proslave praznika dela pokrajinskim tajnikom, je največje važnosti. Praznik postaja praznik vseh slojev in vseh proizvodnih organizacij države ter eden izmed najbolj pomembnih in najznačilnejših izrazov novega kor-porativnega mišljenja. Pokoljenja mojstrov, kakor si jih je večkrat zamislil načelnik vlade, postajajo konkretna dejstva, ki stopajo na dan tudi v zunanjih prireditvah režima. V vsakoletnem praznovanju 21. aprila ni mogel sicer nihče niti zdaleka videti mračnega in motnega prvega majnika nekdanjih grdih časov. Toda stopili smo za nov korak naprej. Praznik dela ni več praznik ene kategorije delavcev, praznik delojemalcev, temveč je praznik vseh organizacij nacionalne proizvodnje, praznik cele nacije, razdeljene in združene po korporativni u-redbi. Nacija in delo sta našla spet novo priliko, ki ju združuje in ki priča o solidnosti nove uredbe fašistovske države.» Danes dopoldne se je vršil v palači «Littorio» sestanek zastopnikov fašistovskih konfederacij, katerim so bila dana navodila glede proslave 21. aprila. Na sestanku so se zastopniki sporazumeli o organizaciji proslave v glavnih mestih posameznih pokrajin. Sestavljen je bil tudi prvi seznam slavnostnih govornikov. Tajnik fa&stovske stranke se povrne v Rim pri četkom prihodnjega tedna RIM, 7. Tajnik fašistovske stranke se povrne v Rim v torek ali v sredo zjutraj. Iz Rima ne bo odpotoval do meseca maja. Pri otvoritvi milanskega vele-sejma bo zastopal fašistovsko stranko njen podtajnik on. Sta-race. Milanski razgovori m. (Minila ftn praški listi PRAGA, 7. Vesti o razgovorih načelnika vlade on. Mussolinija z zunanjimi ministri Turčije, Grčije in Poljske, ki so se deloma že vršili, nadalje o potovanju madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena v Italijo so vzbudile veliko zanimanj© praških listov. aPravo Lidu» trda, da je napovedani sestanek med on. Mus-solinijem in grofom Bethlenom v zveza zs j ugoslovenako-al banskim sporom. Sedaj, ko je zapora albanske meje ukinjena je ta trditev pač neutemeljena Nadalje pravi list, da j« bilo predmet milanskih razgovorov načelnika vlade tudi vpradanje eventuelne pridružitve Romunske k trozvezi med Italijo, Francijo in Belgijo. On. Musso-lini je bojda prigovarjal grofu Bethlenu, naj se Madžarska ne veže s kako srednjeevropsko lo-karnsko pogodbo, ker bi bilo to v nasprotju z načrti italijanske politike, ki je po mnenju omenjenega lista nasprotna Mali antanti in ki skuša celo Romunsko odtujiti Jugoslaviji in če- hoalovaftkt, da hl imata nato tem bolj proste roka napraip Jugoslaviji. « Narodni Politika*, ki M teto-tako bavi i milanskimi razgovori načelnika vlade on. Mus-solinija, pravi, da je več kot nar ravno, da si je Italija pridobila naklonjenost Anglije, Madžarske, Albanije in morda tudi Bolgarije. Ni ji pa &e uspelo pripominja list, pridobiti si prijateljstvo Romunije, Jugoslavije, Rusije in Nemčije, in tudi se le ni mogla sporazumeti s Francijo. Končno zatrjuje, da se spričo tega ni treba prav nifl razburjati. Tmtijtri mtia iMt lUhin Industrijska tn trgovinska jetja prihranila 7 milijard lir radi »nižanja pM RIM, 7. Vsi listi se pi^cej obširno bavijo s poslednjimi navodili tajnika fašistovske stranke glede prepovedi nadaljnjega nižanja plač in višanja cen življenjskim potrebščinam. listi naglašajo, da je povratek k slati valutni podlagi povzročil, kakor drugod, tudi v Italiji nekakšno motenje gospodarskega ravnotežja, ki pa postopoma iagi-neva. To motenje so občutili tako delodajalski kakor tudi delavski sloji. Ti poslednji so se morali radi nove denarne viwd-nosti odpovedati enemu delu svojih plteč. Cene pa se niso takoj prilagodile novemu položaju in so tako spet potrdile staro pravilo, da le z veliko počasnostjo sledijo gibanju plač navzdol. Vendar pa je vlada z energično akcijo poskrbela, da se to gibanje pospeši. V tem pogledu so se posebno izkazali medsindikalni odbori, ki izvajajo stalno nadzorstvo nad cenami. Seveda so cene odvisne od proizvodnih stroškov in zato se je začela tudi akcija za racionalizacijo industrije, akcija znižanje produkcijskih stroškov na najnižjo mero. Ko se bo racionalizacija popolnoma izvedla, bodo nacionalni proizvodi konkurirali s tujim blagom tudi na inozemskih tržiščih. Tako se bo seveda odprla produkciji va pot za večji razmah. Sedaj, ko je bilo doseženo prvo ravnotežje, je vlada določila, da se cene življenjskim potrebščinam ne smejo več višati in prav tako so nedopustne nove zahteve delodajalcev za nadaljnje znižanje plač. Po dosedanjih računih so industrijska in trgovinska podjetja prihranila na plačah sedem milijard lir. Ta prihranek je bil dosežen na podlagi znižanj, določenih pri pogajanjih med sindikati delodajalcev in sindikati delavcev. Listi naglašajo pri tem, da so se vsa začasna nesporazumi jen j a med prizadetimi organizacijami rešila na prijateljski način pred delavskim sodiščem. Pred sklenitvijo zaveznf&ke pogodbe med Italijo in Poljsko? PAK IZ, 6. Listi posnemajo vesti, ki so jih prinesli berlinski časopisi in glasom katerih bo imel poljski zunanji minister Zaleski, ki je danes odpotoval iz Varšave v Italijo, z načelnikom vlade on. Mussolinijem več sestankov. Določeno je baje bilo, da se pogaja in sklene zavezniško pogodbo, ki bo nalikovala pogodbi, sklenjeni pred nekaj leti med Francijo in Polj-, sko. Revizija Dawesov*tfa načrta B£RLIN, 7. 150 mornarjev na pomoč, so ostali nasproti požaru brez moči. Goreča nafta se je razlila in odtekala v morje. Več ladij se je moralo umakniti iz pristanišča. Mnogo ljudi, ki je moralo bežati pred plameni, se je sprejelo na krov omenjene vojne ladje. škoda se ceni na več milijonov dolarjev. Gasilci so napeli vse svoje sile in se niso prav nič ozirali na nevarnost. Med 80 ranjenci, ki so na kakršenkoli način zadobili večje ali manjše o-pekline, je 11 mornarjev. Požar i Se vedno traja in ga skušajo ognjegasci kolikor mogoče omejiti. Poravnava spora med Anglijo In Egiptom LONDON, 7. Kakor poročajo iz Kaira je ministrski predsednik Nahas paša izjavil v parlamentu, da egiptovska vlada nima nobenega namena izzvati kakšno napetost v odnošajih z Anglijo. Radi te izjave smatrajo angleški in egiptovski krogi v Kairu incident za likvidiran. TedensKi pregled Trst, 7. aprila 1928. ITALIJA V političnem in še posebej v parlamentarnem pogledu je zavladalo v Rimu gotovo le spričo praznikov nekako zatišje. Res da se delo v posameznih ministrstvih nikakor ni ustavilo, vendar javnost v tem tednu ni beležila nikakega važnega notranjepolitičnega dogodka. Sploh bi se smelo v gotovem oziru trditi, dajpolitični center Italije v tem tedmi ni bil v Rimu, marveč v Milanu. Povsem nenadoma je namreč načelnik vlade on. Mussolini pri-četkom tega tedna odpotoval iz Rima. Noben list ni poročal ne kdaj ne kam. V torek pa so jutranji listi javili, da je prispel v Milan turški zunanji minster dr. Tevfik Rušdi beg, ki se je, kot znano, udeležil zasedanja pripravljalne komisije za razorožitev v Genovi, da ga spremljajo general Dževad pasa, načelnik kabineta turškega zunanjega ministrstva Kemal Azis beg in Suad Tefik beg. Še tistega dne, v pondeljek popoldne, je turški zunanji minister sprejel državnega podtajnika pri ministrstvu zunanjih zadev on. Grandija, s katerim se je domenil za sestanek z načelnikom vlade on. Mussolinijem. Sestanek med obema zunanjima ministroma se je vršil v torek dopoldne. O tem sestanku vemo glasom poročila agencije «Stefani» le, da sta se on. Muesolini in minister Tevfik Rušdi beg dolgo časa iii prisrčno razgovarjala o političnih vprašanjih, ki zadevajo odno-laje med Italijo in Turčijo. Po sestanku je priredil on. Mussolini turškemu zunanjemu mini&tru na čast intimen obed na milanski prefekturi. Obeda so se udeležili poleg obeh ministrov turški poslanik v Rimu Suad beg, on. Grandi in drugi višji uradniki italijanskega zunanjega ministrstva. Rimski list «Giomale d'Italia» je povodom sestanka med obema zunanjima ministroma poudarjal, da vladajo med obema državama prijateljski odnošaji. V Milanu je posetil načelnika vlade on. Mussolinija tudi grški zunanji minister Mihalako-pulos, ki se je baš vračal iz Ženeve proti Milanu. Protf sredini tekočega meseca bo prispel v Rim poljski zunanji minister Zaleski, ki se bo sestal z načelnikom vflade on. Musbolini-jem. S tem sestankom in sploh z napovedanim potovanjem ministra Zaleskega v Rim, se listi mnogo bavijo. Polemika, ki je nastala med italijanskimi listi povodom posled-njega papeževega govora in spričo katero so inozemski listi, predvidevajoč razpust nekaterih katoliških mladinskih organizacij, že napovedovali* spor m&d cerkvijo in državo, se je tekom tega tedna nadaljevala, toda v vedno manjšem obsegu. V torek je vatikansko glasilo «Osservatore Romano» priobčilo članek, posvečen položaju, ki je nastal po 24. marca, ko je Imel papež svoj že omenjeni govor. List pribija, da ne sme nobeden Izmed onih, kt se sklicujejo .na svoje versko čustvovanje, pozabiti, da je papež Kristusov vikar, oče vseh vernikov. 2e to dejstvo samo po sebi daje svetemu očetu dovoljenje, da fle vmešava v notranje zadeve drŽave. «Osservatore Romano« pojasnjuje, da je papež govorit tako le, da ne bi javnost, posebno pa v inozemstvu, mislila, da so izjave in zadržanje gotovih italijanskih katoličanov istovetne z zadržanjem naziranjem svete stolice. Glede vzgoje mladine si papež in cerkev ne lastita nikakega monopola, marveč hočeta le sodelovati z državo pri tem delu. Končno zavrača list trditev inozemskih listov o eporu, nastalem med cerkvico in državo, in pripominja, da so se pojavile te vesti spričo polemike tiska in napovedane reforme zakona o organizaciji «BaliIla». Ostali rimski listi vatikanskemu glasilu seveda niso ostali ničesar dolžni, vendar pa je «Lavoro d'Ita-liu* z veseljem ugotovil dementl glasila svete stolice glede omenjenega spora in tbaš to je poglavitni znak, da polemika izgubiva na BToji sili in da ponehuje. Tekom meseca aprila bosta kralj in kraljica odpotovala ▼ Tri polis. Priprave sa to potovanje so v polnem teku. t*voa uoMUNA-rMini F.MSf 3» T|IMff.jtoM TWWCMHB«HMBtHHmWWHm IUtWtWlUI*UJ4IUMl DVA feBrtta&ffziio DVII Sli H kiotfeiravMalnt) RlH KURJA OČESA § Dobiva m v wtii lekarnah, po »Mani ceni L 3.— FASMfiClJl speilZJI ler S. Pitro 10. Triesti F. SANOKEC - Ž1BERNA Trst, Via Cesare Battisti 20, tat 3841 pere Hi VVka vsakovrstno perilo, Cisti kemično in barva obleke INOZEMSTVO Kot znano, namerava Jugoslavija najeti pri angleških in ameriških bankah veliko posojilo, ki se bo uporabilo za gradnjo železnic in druge investicijo ter za stabilizacijo dinarja. V sredo je imel finančni minister dr. Marković dolg razgovor z voditeljem KDK Pribi-čevičein in mu je obrazložil načrt posojila, obenem pa ga je tudi obvesti o preosnovi celokupne ju-goslovenske gospodarske in finančne politike. Ta preosnova se nanaša predvsem na stabilizacijo dinarja. V Jugoslaviji se bo naložil v čim večji količini angleški kapital. Drugi del posojila se bo izdal za investicije. Tozadevna dola bodo vodili angleški strokovnjakL Angleška podjetja bodo zgradila železnice, racionalizirala 'državne rudnike, reguliralo Dravo, Savo in Donavo ter utrdile jezove v Slavoniji in Vojvodini. V kratkem bo odpotoval dr, Marković v London in ko bodo tozadevna pogajanja zaključena bo posetil jugoslovenski kralj Aleksander angleškega kralja Jurija. Drugi dogodek, ki mu posveča ju-goslovenska javnost še vse večjo pažnjo, je delna zapora albansko-jugoslovenske meje s strani albanskih oblasti. Albanska vlada je u-temeljila ta svoj ukrep s tem, da je navedla, da razsaja v ohridskem okrožju epidemija tifusa, kar pa glasom jugoslovenskih uradnih poročil ne odgovarja resnici. Namestnik jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Šumenkovič je na^ ročil poslaniku v Tirani Mihajlo-viču, naj protestira pri albanski vladi in zahieva, da se meja takoj spet odpre. Beograjski politični krogi so se spričo dozdevnega pasivnega zadržanja albanske vlade napram temu protestu vedno bolj razburjali, ko se je nesporazum ljenje nenadoma poravnalo. Po izjavah albanskega odpravnika poslov v Beogradu in uradnem naznanilu albanske vlade je slednja izdala naredbo, da se meja spet odpre, ker se je ugotovilo, da na jugoslovenskem obmejnem ozemlju ne razsaja ni-kaka epidemija. V Beograd je bil pozvan jugoslovenski poslanik v Sofiji Nešič. Baje se glasom govoric, ki krožijo v Beogradu, pripravlja makedonska revolucijonarna organizacija na novo veliko akcijo proti Jugoslaviji, kar hoče seveda jugoslovenska vlada preprečiti. Prvi znaki te akcije so se pokazali baje v tem, da sta bila v poslednjih dneh v Prile-pu in Bitolju napadena in težko ranjena dva ugledna Jugoslovena. Posebno glede umora demokratskega prvaka v Bitolju vlada prepričanje, da je bil izvršen iz političnih razlogov. Jugoslovenska vlada se tiho, a naglo pripravlja na reakcijo proti komitom. Med poljsko in litovsko vlado so se v poslednjem vršila pogajanja za rešitev nekaterih važnih medsebojnih spornih vprašanj. Dslega-ciji, ki sta jim načelovala poljski •zunanji minister Zaleski in litovski ministrski predsednik in zunanji minister Voldemares, sta i-meli svoje tozadevne sestanke v Kdnigsbergu. Na tej konferenci so se imenovale tri komisije, ki jim je bilo naročeno, naj proučijo vsa prevozna, varnostna in obmejna ter prometna vprašanja, glede katerih sta si državi v sporu. Vol-demaras je naglaševal, da smatra, da je ta konferenca šele pričetek vseh nadaljnih poljsko-litov*jkih pogajanj. Zaleskemu pa se menda bolj mudi, da reši pereča poljsko-litovska vprašanja. Ob koncu konference je »namreč Voldemarasu Že predli ožil (načrt pogodbe o nenapadanju, ki se naj sklene med obema državama. V evropski javnosti je govor francoskega ministrskega predsednika Poincar6ja, ki ga je imel v nedeljo v Carcassoneu, vzbudil spioSno pozornost, to pa radi tega, ker je Poincart napovedal ureditev in končno določitev nemških reparacijskih dajatev. ^Teoretična vrednost teh nemških dolgov znaša 132 milijard zlatih mark. Kot pa sledi iz Poincarćjevega govora« V Tzstu, dno 8. aprila tio morala Nemčija plačati le 32 lilljard zlatih mark, k» jih bo dvorna c želeral&tfmi tn in-(kim obv ezncami doloma dobodki, predvideva&iml v dr-prorafcunu. V toj sadovi je Imel generalni agent za reparacije !Qtlbert Parker te več raelogov z angie&kitrd in francoskimi finan.6- nfti. Drobne vesti T Kamifi se je mudil minister za javna dela os. Giuriati, ki si Je ogledal po potresu opustošene kraje. Poskrbel je, da se bodo popravila In druga obnovitvena dela čim prej izvršila. Nesreča je zadela italijanski |»mik «Giglio»; tekom noči je eavozil na čeri pri Beu/s-u v bli-fclni Saint-Nazaire-a in se potopil. Posadka se je rešila. Izumitelj Mru coni je priapel s svojo soprogo na Malto. Pred posebni t riban a I bo prišel, kakor poroča «Corriere del-1 a Sera», vojvoda Arnaldo Ca-racciolo, prebivajoč v Neaplju. V Brindisiiu ga je policija «u-etavilaj>, ker je propa*?andiral pax)ti fašizmu. V Pcadižju kaže tujski promet letos prav dobro. Tako zatrjuje agencija «Stefani», ki navaja, da je v Meran prišJo sedaj ie 5000 Nemcev, čeprav se v inozemstvu vodi živahna propa- ganda proti italijanskim letoviščem. Vlaki, ki prihajajo preko Brennerja, so polni Nemcev; ki gredo iskat pomladi v Italijo. Senator Borah, znani predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve, bo najbrž kandidiral pri prihodnjih predsedniških volitvah v Združenih državah. Kar se zunanje politike tiče, je Borah nasprotnik Družbe narodov, zahteva priznanje sovjetske Rusije, pravi, da se morajo Združene države brigati same zase in pustiti druge, naj delajo kar hočejo, ter je radi tega tudi nasprotnik intervencije v Srednji Ameriki. — Angleški; aeronavtični podtajnik v Rimu. V Rim je prispel angleški državni podtajnik pri ministrstvu za aeronavtiko- gi. Sabboon. Ogledal si je letališči Ciampino in Centocelle, v torek pa se bo podal v Caserto. — Za tujski promet v Opatiji. Fašistovska konfederacija trgovcev je dovolila fašistovske-mu udruženju trgovcev na Reki kot izredno podporo znesek 50.000 lir, ki bo služil za povzdig tujskega prometa v Opatiji. A-gencija «Roma» pravi, da je bila ta hvalevredna podpora izdana zlasti z ozirom na konkurenco, katero vodijo z vsemi sredstvi j u gos! oven ska kopališča- nasproti Opatiji. DNEVNE VESTI in mm telita uredništvo in upravni&tvo « Edin osti » iz srca vsem čitateljem, naročnikom« sotradnikom, dopisnikom in vsemu ljudstva. *** Prihodnja številka »Edinosti Izide v torek navadni uri URNIK TRGOVIN za velii^noose praznike Pokrajinska federacija trgovcev je določila za velikonočne praznike za trgovine naslednji /umik: Na velikonočno nedeljo ostanejo seveda trgovine zaprte ves dan, dočim bodo na velikonočni pondeljek odprte samo do 13. ure. KOLEDNICE O veliki noči — pa kolecLnice? {Seveda. pisati bi morali o piruhih a ne pomaga nič, omeniti moramo koleclnice Se in že, ker vidimo, da mnogi naši ljudje Se ni&o napravili svoje dolžnosii. Njih dolžnost pa j«, da. obogate svojo knjižnico s knjigami, ki jih je izdala za božič In novo leto književna družina «mLi*Č» v Trstu, pač ne samo zato, da boš, dragi čitatelj, bral o njih bcene in priporočila v «?Edinosti», ampak 8a se boš potrudil, vzel Miri lire iz žepa in kupil tri dobre lenjlge e bogato vsebino za ta denar, jih prebral, na ta način du-fi&vno obogatel in jih del v domačo knjižnico, da jih bodo brali tvoji domači, tvoji otroci, in boš še> na svoja stara leta znova segel po njih. Prva knjiga je «Ubožec UŠtin», ki jo je spisal med nami dovolj znani pisatelj Slavko Slavec. O njej so že totiko pisali rastni kritiki, da z gotovostjo nisi prezrl pohvalnih besed o povesti, ki opisuje našo gorl&ko okolieo in kar mrgoli lepot v opisih kraja in dejanja. Pisatelja je priporočal že sam «Župan 2a*rar». Kdor je bral to povest, mora vzeti tudi «Ubožca Uština» v roko. Slavko Slavec je znan tudi po povesti «Tičarjev Toneo>, ki jo prinaša «NaJ Gla Nobelovo nagrado, ni treba §e posebej priporočati. Povestira, ki se nudi čitateljem, je velika umetnina. V «Tomeku Ba-ranu» je podan kos kmetskega življenja in je tako živa in lepa slika iz življenja bednih, kot jih le malo pozna svetovna literatura. Kdor Je knjigo čltal, naj bo izobraženec, delavec ali kmet, je moral priznati, da mu je nudila neizmernega u-žitka. Na koncu je dodan pisateljev življenjepis. Končno — poljudno znanstveni zbornik «Luč». Vemo, da nekaterim ljudem taka vrsta knjig smrdi. Vse ni za vsakega, ta fca. oni rad bere tudi take stvari. če> pa ti ne ugaja znanost, dobro, sa Štiri lire si dobil dve leposlovni knjigi, to je dosti, zbornik imaš pa ua vrh. Kadar ga boš odprl, stavi roglavo, da ga boš začel brati in te ho zanimal. Tega ali onega bo ogrel že članek dr. Wilfana »Politika in etnika", drugi se bo ustavil' pri Gospodarskem stanju podeze&kega prebivalstva v Julijski Krajin£», in le redek bo, ki bi ne pregledal članka «Pri naših upodabljajočih umetnikih.» Na koncu zl>Gri*Ua je šestnajst strani slik, ki predstavljajo najboljša dela nadih slikarjev. Kaj hočete še več? Upamo, da ne bo trebif ponovne opozarjati na to, da je dolžnost vsakogar, da kupi «kofednice« in s tem pomore, da zlete ^kresnice« o pravem času na svetlo. Iz našega urada 6ro0cr Juri&avtt • Golao: Obvestite nas, kakor sporazumIjer,oi A. Obersuel - Divača: Pojasnila, ki smo jih o stvari dobili, so sledeča: Najemnina poravnana do 30. 6. 1927. Letos ste podpisal novo pogodbo, katera začenja s T. T. li&7. in je bila poslana v Rim. Cim bodo urejene neStete registracije (tudi na računskem dvoru), bo dobila pokrajinska zakladnica v Trstu nalog izplačanja ne samo zastane najemnine, ampak tudi v bodoče redno vsako Četrtletje. Smo pospešili rešitev. Josiplzui vd. milil . RapnUh Javite nam, kako se glasi pravilno Vaš dekliSki priimek: B1až;č ali Blafc'na? Matija Vek ar . Dilee: Bok za vlaganje prošenj na odškodnino po vojni rekviziciji je potekei 24. aprila 1925. leta. Vi ste ta rok zamudil, ker ste vlogo odposlal šele 18. 6. 1025. leta. Ta prošnja bo prišla eventuelno v pretres, ko I>oco rešene vse druge pravočasno vložene, seveda, ako bo hotela a. o. komisija upoštevali prekasno dospele prijave. S. vd- Blok ar - Št Jek: Generalno prav dni štvo je povprašalo za zdravniško mnenje (pri vojnom mi- nistrstvu.) še 85. julija lWf.r pa ie ni odgovora. Ta okolnost zavlačuje reditev. Na vojnem ministrstvu pa je prepovedana v K a pospeAi-t«r. Ive Bftntilč - Trst* Pridite &m-prej v urad. Katarin nL Alf os - Šfredmj? Pridite v urad. M. vd- Čami - Plaakac Vam je priznana vojna pokojnina; smo podvizali zaključek. Ivan Mohorič - Čekovni*: Je v teku izpiačitve od 16. Z 19X8. Priznanih Vam je letnih 72&— Ifcr. Anton Romaa - Pmlufasr Za Vas je bil izdan negativni odlok št. 35500» z dne jan. 19SB. AH ste pravočasno vložila rekurz? N. vd. Combai . Naklo: Vam je priznana vojna pokojnina z ministrskim odlokom št. z dne 21. 1. 192S. V znesku letnih 248.— lir. Kmalu boste dobila tozadevno pokojninsko knjižico. Ivan ftiniccvec - Bela: Stvar je Se vedno v preiskavi, ker manjkajo listine o vojaški službi in neke informacije glede ekonomskega Vašega stanja. iSmo pospešili rešitev. fttorje: Davek za vzđrSevaaje cest: Pokrajine in občine imajo pravico glasom kr. odloka od 18. novembra 1923., št. 2538, da pobira^ jo letni prispevek za vzdrževanje cest počenši s prvim januarja 1924. leta od vseh lastnikov vozil, pa bodisi, da jih vleče živina ali da vozijo mehanično, vpoštevajo vsekakor tip vozila, intenzivnost in kontinuiteto rabe cest, kakor tudi obrabo cest, ki jo povzroči vozite pogosto in neprestano. V vsakem spornem slučaju glede odmere tega davka obravnava v prvi instanci: Con-missione Comu-nale in materia dei tributi locali, v prizivni instanci pa potom domačega županstva: G-iunta Provincia^ le Amrninistrativa. Ne bomo na tem mestu naštevali, kdo je temu davku po vržen in kateri ne, naj zadostuje opozorilo Vam, kakor tudi dragim kmetovalcem, d« so tega davka prosti. Namreč imejiteiji navadnih vozil, katere uporabljajo za kmetijstvo, za prevažanje, zapopadeno v obdelovanju lastnega ^zemljišča, ali v izključno rabo lastne družine in kmetskih delavcev. Te oprostitve pa niso deležni imejiteiji navadnih vozil, če izvršujejo poklic voznika, Špediterja ali postrežčka, čeprav raMjo svoja vozila izključno za prenos poljskih pridelkov ali za dela. ki pripadajo obdelavi zemrljlšč, a prejemajo za svoj posei primerno odškodnino s strani obdelovalcev. Iz tega je razvidno«, da so na splošno naši kmetiCi prosti tudi tega davka. Rofstra, smrti is poveke v Trst« dne 6. aprila 1928. Rojeni: 9 (2 -mrtva); mrtvi: 7; * - poroke: nobena. Iz tržaškega življenja Benzaoijonnlen zasehlfaf v nostnl tragedifl na Cone V. HI. - nrga^ee Pesantn Preiskava, ki jo policija vedi z mrzlično vnemo o skrivnostni tragediji, ki se je odigrala pretekli četrtek v prodaiakvi trgovca Filipa Pezzangore na Corsu Viti. Em. III., je dovedla do zelo važne senzacionalne ugotovitve. PrhMo je lufttel na dan, da se Sardeli t ni ranil sam, temveč da ga je ranil Pezzan-p-ors. Kakor znano, Je Peczaagora do secia| vedno trdil, da se je tar-delli sam zabodel, o čemer m 9a policijski organi veđao zelo dvomili. Predvsem je P«m angore w trditev izpodbijala okoUKna, da je bil Sardelli ranjen tudi na vi, in sicer na dveh mestih in precej hudo. To dejstvo mora pa logičnem sklepanju pač dovesti do vprašanja, zakaj bi se bil mladenič dvakrat ranil na glavi pred no se je zabodel v prsa kk si zadal smrtnonevamo rano, oziroma ali je sploh imel dovolj moči, da bi to storil. Na podlagi teh izvajanj so torej policijski organi imeli dovolj razlogov, da so dvomili o resničnosti Pezzangorove trditve. Ker so hoteli na vsak način dognati resnico, s d Pezzangoro ponovno zaslišali in ga naposled z raznimi spretno stavljenimi vprašanji pri- pravfU do tega, da je priznal, da je ranil Sardellija. Dejal je, da je to aamoičal te razloga, da ae iz-Ogne sitnostim. Na podlagi tega priznanja jo državno pr&vdništvo, ki je bilo takoj obveščeno o stvari, odredilo aretacijo Pezzangore, ki se sedaj Še vedno nahaja v bolnišnici. Policija nadaljuje preiskava o vzrokih tragičnega dogodka, ki 00 še vedno zaviti v tajnost. Huda nezgoda starke. Ko je 74-letna Marij« Zidartt, staaujoča v Bark ovij ah Rivi&ra SL 1, včeraj zjutraj okoli 7. ure fla po stezi, ki vodi čez železniški most v Baerkovljah, — bila je namenjena k svoji hčeri, stanujoči tam blizu — je radi hipne omotice padla na spodaj ležečo cesto. Pri tem se je hudo pobila po glavi in si zlomiJa na kompliciran način levo nogo pod kolenom. Med ljudmi, ki so prihiteli na njeno vpitje na pomoč, je bila tudi njena hči, ki je poskrbela, da je prihitel na lice mesta zdravnik refiilne postaje, ki je dal nesrečno starko po prvi pomoči prepeljati v mestno 'bolnišnico, kjer je bila- sprejeta v kirurgič-ni oddelek. Zdraviti se bo morala približno 2 meseca. Vesti zjSoriškega Goriške mestne vesti VELIKA NOČ Včeraj, na veliko soboto, je bilo opažati pa goriških ulicah živahno vrvenje. Veliko ljudi z deželi je prišio nakupovat v meato vse polno stvari, ki jih rabijo za praznike. Danes je Velika noč, praznik veselja in novega življenja ter novega upanja! Potice, pir h i in Se veliko drugih sladkih, stvari, ki jih znajo pripraviti naše pridne in vešče gospodinje, nam ostajajo mirne, tihe in idilične praznike. Na| se poživijo z naravo, ki je te dni začela, bujnejše dihati* trnii nada srca, naše upanje in naše mislil Vsem našim prijateljem in znancem, slasti pa pridnim so-trudnikom in dopisnikom želi prav srečne velikonočne praznike Goriško padmedntštvo. Premostitev. Tustajdnji prefektu rn i svetnik cav. dr. Josip Zingale je premeščen na vklemrko prefekturo. oorski bojevniki Med drugimi številnimi posetni-ki bojnih poljan iz svetovne vojne bo obiskalo v bližnjem maju Gorico tudi' 150 /bivših ogrskih bojevnikov. Odprte lekarne Danes, v nedeljo, dne 8. aprila 1928., bode odprte v Gorici sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prifeodnji teden lekarna Pontoni v Radtelu št. 26; do ene ure popoldne pa lekarni: Ktirner. Cor-so Vkt. Em. III. št. 4 in Alesani, Via Carducci št. 12. Opekla se i* pe reki. V bolnici usmiljenih bratov se zdravi deklica Antonija Jančič, stara 8 leta, ife Kojskega. Otrok se le opekel po desni roki. Medtem ke se ie mamica za kip oddaljila is kabin je, je mala Ančka vtaknila desno roko v vrelo vodo in se h ado oparila. Morala se bo zdra-vttf tri tedne. Ve pa zft ie zlomil nego. Petnajstletni Franc Princ, stanujoč v ulici Leopardo 21, je padel po stopnicah in si zlomil kost na Issri nogi. Zdraviti se bo moral celih 20 dni. Mrtvega »o našli. V Malih Žabi jah pri Sv. Križu so n&dii domačini mrtvega dvajsetletnega mlatročfS&kI N. Bati$. Padel je po stopnicah in si zlomil nožico. Iz tržsf^ IZ &£S*FO*«AJA Pred kratkim je bil v «Edino-sti» dopis iz naše vasi, da. bomo imeli danes slovesno blagoslovitev novih svodov. Ker pa je pošiljatev novi 11 zvonov zakasnila in niso še došli, se za danes napovedana s-oves nos t ne more vršiti. Upamo pa, da zvonove prav v kraiitem dobimo. j 0IL™ na Cerkljanskem Prazno v;* n,je bofr'ia, velike noči kot tudi drugili praznikov je med na&im. ljudstvom v zvezi z lepimi običaii, ki pričajo o njegovi vernosti in miroljubnosti. Med njimi seveda mnogo takih, ki bi bie^. vsake Škode lahko opustili in ^zabili. A, žal, godi se ravno nasprotno: mnogo lepih navad, so verno zrcalo slovenska di.^^, se iz leta v leto bolj opušča, nasprotno pa mnogo grdih, še v3dno globoko korenini m-cd slovenskim ljudstvom. O Šegah, in navadah na Cerkljanskem se ie še silno malo pisalo. Sicer si strvenski običaji v marsičem sliČijo, vendar pa 1-ma vsak kraj kako posebnost, ki je vre morejo ne&ti ogenj v celo u?*o in Še več oddaljene okoliSke vasi. Ta in oni si tudi «faj/o» zaneti z blagoslovljenim ogenjem, fte9 da bo tudi ona «žegnana». Doma pa že pričakuje gospodinja, ki je pripravila vse potrebno. Gospodar prinese iz kleti najlepSo gnjat, dekla nafc /a iz podstrešnega letnika suV i repnih olupkov, ki o veliki no. i ne smejo manjkati v nobeni I -ši. Ta navada je stara in ima za seboj svojo pravljico. V onih časih, ko so še turški neveir• fk i .1/ nadftegovak mirne naše dede, je nekoč bila iuula iako i, tako da so še za vel noč morali jesti suhe repne olupke V Idriji imenujejo to je kdo ve? — njena radovednost se je utegnila izpremeniti v toplejše čuvstvo m nagniti tehtnico na njegovo stran. Ni mogoče, da bi svoje zabavno sovraštvo proti celemu narodu obrnila tudi nanj. Medtem ko so se njegove misli obračale v novo smer, sta se nevolia in razdraženo s t v njetn po legali in se zlili v sladke sanje, a spomin mu. je pričaral zapeljive prizore* nad katerimi se je naslajal vsako jutro, kadar je Milica hodila pitat golobe, se igrala s peom, ce Šalila s staro pestunjo, ali pa se vozila s čolnom. Kako očarujoča je je bila v svojem lepem plašču s Čudovitimi, raz-pletenimi lasmi in v svoji otroški radosti! Srce mu je radostno vztrepetalo pri spominu na te prizore, ki jih je tako Željno opazoval s svojega opazovališča. Končno je silno utrujen vstrJ in globoko vzdihnil. — Ah, Milica, — je zašepetal in zaprl okno, — ti si že zmagala, a tvoj samozavestni nasprotnik je hudo kaznovan za svojo oholosti Tu sem izgubil svoje srce ln prestal težko borbo... KakSno strašno trpljenje pa me fie čaka, če se poročiš in bom moral pred vsemi skrivati svoje muke! Ne, dober genij me ni pripeljal semkaj! V Trstu, dno 8- aprila 1828. «BDDV DST» III. VSTAJENJE FRANCE BEVK Velika i»f leta osemnajst sto iđfevet ln štiridesetega. Zima je pritiskala skx>« štiri (mesece, nenadoma Je skopoel ■neg, posijalo je solnce, nastala Je pomlad, da je še nI bilo lepše. Kukavica se je oglasila že pred veliko nočjo, trobentice so obsu-ie prieolnčne vrtove, na veliki petek so prinesli is dolinskega gozda novega zelenja, ki je bilo v zgubanib. pahljačkah odprto; pastirji ©o že zdavnaj piskali na vrbove piščalke, v oljčnih butarah na cvetno nedeljo leskovih pauck ni manjkalo. , «Prava velika noč», so dejali ljudje in v strahu ugibali: «Ce se le ne bo spremenilo«. Na veliko soboto so se pripo-dili oblaki in zakrili pol neba; zapihal je veter in razkril jasni-no in solnce bas- v tisti čas, ko so padli zastori oltarjev v Bukovju in &o zvonovi zazvonili za ^lorijo. Noč je bila jasna; zvezde so sijale v neskončni mreži, tonile in vstajale nove. Proti polnoči se je utrnila velika zvezda in opisala žarečo pot od severa na j\lg. Ljudje &o spali in je niso vi- Proti jutru so se zaceli prebujati. Zvon je pričel klicati z dolgim, otožnim j laso m, kakor da kliče k molitvi Utihnil je in povzel glas znvrva, tedaj je zapel v ritmu veselja, da je zaigTalo srce. Nad zemljo je ležala tema, dih zarje še ni obsijal neba. Po hi-gah so zagorele luči, svetla okna so mežikala v črno prostranost Zvonovi pa so pritrkovali in vabili k molitvi in radosti. Zdaj zdaj se je utrnila od hiš lučka in se v počasni, zibajoči hoji bližala cerkvi. Druga lučka, tretja... Te lučke so pisale poti iz; vasi v cerkev, te lučke so zaznamovale voznike in steze iz bližnjih selišč v Bukovje. Me-žikave so bile in trepetajoče, sence so jih spremljale, govorica jim je delala druščino. Prihajali so ljudje iz Zagorja; visoki, nerodni možje, s hojo, ki je spominjala na njih klance, fn žene, v velike rute navite. Prihajali so mračnjaki iz Koša-nije, sence in vlage, ilovice m gioblja navajeni, redki v besedi in očena&u. Bili so ljudje iz Lažen in iz £abič... Pomešali so se z ljudmi iz Bukovja, ki so bili kot meščani proti njim in se pomikali v cerkev. Njih polglasni, mrmrajoči glasovi so se prijetno ujemali s sencami brlečih svetiljk. Pravili so si o hudi zimi, o topli pomladi, o bodoči letini in o desetini. Ko so prišli na to besedo, se je nenadoma nekaj zganilo v njih. «Ali je res, da bodo odpravili desetino in tlako in bomo sami svoji gospodarji?* To vprašanje je strašilo že nekaj mesecev po vseh gorskih vaseh. Razpredali so ga toliko, da so bili že bolni radi njega in niso mogli drugega misliti ne delati. ^Pravijo o tem,» so odgovarjali «Eog ve, če je resnica, ali je le praznica.» «Zakaj bi nas imeli za norca? Kramarjev gospod je povedal, v nemških časopisih je bral.» «Kaj je povedal in bral?» «Tako in enako, da grofa ne bo več, ki bi sitnaril in ukazoval, in bodo odpravili desetino, tlako, služnosti in davek...» so slišali razlago. «Davek bo, sem slišal,* je ugovarjal starec. «Tako kot pod Francozi...« «Pod Francozi ?» Ta beseda ni pomenila nič dobrega. Spomnili so se na leta, ki so bila radi vojne in dajatev huda, prehuda, da bi jih pozabili. «Kako bom sam svoj gospodar, če bom moral plačevati davke?« «Dajaj desetino, plačuj davke in hodi na tlako po vrhu!« so vpili zagovorniki novice. Molčali so nekaj hipov. Nato se je oglasil neveren Tomaž, ki mu ni Slo v glavo. «Vendar se mi čudno zdi, kar pravite. Kako je mogoče, da bi cesar, ki je vselej držal z grofom in grof ž njim, napravil grofu s nekim podpisom, o katerem pravi t o, tako veliko krivico? Lisica ne požre lisice.« «Pa volka. Tebi se to Čudno edi? Meni se ne. Cesar si misli: Kmet je reven in se mu slabo godi, kako bo dajal desetino in robota i, obenem pa plačeval davek? Če da desetino, ne more plačati davka. Grof pa je bliže in lažje iztirja. Udarimo grofa, 'ia bo kmet plačal meni polteno in ob času. Ej, cesar je moder r» To modrovanje je bik« tako pametno in neizpodbitno, da mu niso mogli ugovarjati. Podoben razgovor so raspredali možje is KoŠanije baš tako kot možje iz Lažen. Razvnel se je tudi med glasnimi možmi iz Zagorja, ki so poizkušali pre-vpiti ropot svojih korakov po kameniti poti. Peter Seljak je hodil zadnji med gručo mož iz Zagorja. Ni mislil na svojih štiri in štirideset let ne na svoje vdovstvo; umrla mu je bila žena in otroci, doma pa je imel dva in osemdeset letnega očeta, ki mu je ukazoval in ni hotel umreti. Mislil je na razgovor, ki se je raspreda] okrog njega, poslušal je na dve strani in molčal. Poslušal je v pogovor mož, ki so Sli pred njim in govorili o odpravi desetine in tlake, poslušal je v pomene k nekaterih žend in deklet, ki so hitele za njim. Svetloba luči, ki jo je nosila poštar na ženska, mu je razsipala žarke pod noge in ga slepila. S podkovanimi škornji je tolkel ob kamenje, de so se kazale iskre. Iz razgovora mdž pred njim je rastlo upanje, ki ga je očetu že večkrat razodel, a. je ta vselej zamahnil z roko in deial: «Če bom prej umrl, takrat bom prišel iz groba«. Ni hotel Umreti, čakal je in priganjal sina na že-nitev. «.Saj še sam ne morem živeti,« je ugovarjal sm. «Ne moreš, ker ti manjka, delavcev,« mu je dejal oče. Vendarle mu je beseda o ženi tv i sladko zvenela. Slajša je bila nego glas o osvoboditvi, Četudi jo je narahlo zatiral v svojem srcu. Vselej, kadar je v mislih Lzpraševal svoje srce, se je ustavil pred podobo dekleta, ki je imela madež iz preteklosti na sebd in je križem gledala. Kljub temu se je neznano zasadila v njegovo srce, da je prezrl vse drugo. Oče ga je vprašal: «Ali misliš na katero?« Ni mu odgovoril... S li&ai je besede: «rNič tlake, nič desetine, nič dajatev...« Govoril jiii je velik kmet, ki je stopal tik pred njim. S to besedo se je spletla druga beseda, tišja, pro-žnejša, prišla je iz ženskih ust tik za njim, govorila jo je križemgleda Marjeta. «Poio-žila sem kravam, nalila sem prežiČkoin v korito...« Dvoje besed se je spletlo v ljubezenski objem, Petru je zaigralo Irce. Videl je samega sebe, kako hrani vsaki deseti snop zase, kako ni treba hoditi na tlako; ob ženski, ki se s širokim hrbtom pri-pogibije na njivi, stoji m ji pilavi: «Vse to je naše!« Zazibal se je v prijetne misli, ni slišal več razgovora pred seboj ; zdaj zdaj je ujel kako Marjeti no besedo, ki ga je zazibala še bolj. Udaril je s podkovano peto ob kremen, da se je prikazal ogenj, pred njim se je razgrnilo čudo novega življenja... «Da bi bilo resnica!« Dospeli so na ovinek. Z malega kuclja se je zasvetila farna cerkev; njena okna so bila razsvetljena, zvonovi so pritrkovali, od vseh strani so prihajale luči; nekdo je zavriskal. Globoko v dolini je ležala tema, posejana z redkimi lučkami, ki so bile pogreznjene neznano globoko v črnino. Zvezde še niso po-bledele; svetle, vsega dobrega obetajoče so svetile z neba. Pogovor o zasanjanem kraljestvu kralja Matjaža je utihnil, Peter se je prebudil iz misli in se ozrl. Marjeta je hodila s težkimi koraki tik za njim; ko se je okrenil, mu je stopila na peto in se zasmejala. Imela je Široka, rdeča lica in bel predpasnik; na rokah Je nesla čajno z belo pogačo... Polagoma se je napolnila cerkev. Bila je natrpana ljudi. Pred oltarjem so se prerivali otroci s svečkami v rokah, duhovnik je pel jutranjice. Za deklicami so v svetlih rutah stala dekleta, imela so bele predpasnike in sijoče obraze. žene so se stiskale v temne rute, dasi je postalo v gneči toplo in je pot stopil v kapljah na čelo. Možje so meri če gledali na oltar, ki je ves gorel od sveč, v zastave, ki so se svetile v svfli in zlatu, v dišeče kadilo, ki se je dvigalo do stropa. Pričela je maša Pesem je trepetala pod stropom kot zlati metulji, sedala na svilo in zlat-nino, se znova dvigala, pronica-la v srca in v duše, drhtela in vriskala. Vsak drugi dan bi bila morda neaem žalostna, ta dan je bila v radostni svetlobi oltarjev in božiecra srroba vesela in poskočna, kot da prihaja fe raja. Se župnikov glas, ki ga je tu pa tam prekinil glas zvončka ali zvonov, je drugače sve-neL Ljudje bo molili, m trkali na prsi in upirali oči v božji grob, v sijaj luči, se zatapijali v lepoto pesmi in v pogovarjanje * Bogom Peter se Je prerinil med možmi, zrl nekaj Časa v oltar, pogled mu je ušel po ljudeh, nehal je moliti Iskal je pisano ruto z rožicami, ki jo je gledal vsako nedeljo, ni je našel. Prebral je vse ženske glave še enkrat, oko se mu je ustavilo na svetli ruti s sinjim robom, ki je bil poslikan z nežnimi peresci. Zardel je; ruta, ki se ni ujemala z belim predpasnikom, je bila njegov dar. Bil je že pozabil nanjo, zdajci je spoznal, da jo Je hranila kot dragocenost in si jo je navezala le za velike praznike. To spoznanje mu je bilo v veliko zadoščenje. Vse ga je zmešalo. Trikrat se je hotel poglobiti v obred, ki se je vršil na oltarju, vselej ga je zmotila nova misel. Sedanjost in bodočnost sta se borili v njem. Videl je, kako leži na tleh, a se znova dviga kot na perotih. Svetla misel, ki se je porodila v njem, se je polagoma umaknila trpkosti. Zagledal je strahove, ki so stali na pragu njegove sreče, klonil je glavo. Grenka misel se je umaknila molitvi, prosil je Boga, naj ga reši boja, ki ga prej nikoli ni poznal, muk, ki ni vedel zanje. Zmedel se niu je očenaš, začel je jecljati: «0 Bog, o Boa\ kaj naj storim? Povej mi, reši me...« Po maši se je duhovnik okrenil in spregovoril: «cDragi farani! Ob Odrešeni-kovem vstajenju sem izvedel novico, ki ste jo tudi vi že šepetali, a nihče nič trdnega ni vedel o nji. Danes vam lahko povem: resnica je. kar ste govorili in ugibali po temnih besedah, ki so vam prišle na uho. Vladar je podpisal manifest, osvo-boja vas desetine in tlake, sami svoji gospodarji boste, še boste kak mesec čakali, da se vse uredi, toda prazniki naj vam bodo veseli, kot vašim oče tem nikoli niso bili! V grobu ste ležali, vstanite tudi vi! Vstanite, vam pravim, vstanite, vstanite!« Te besede so spreletele kot blisk vse ljudL Ni bilo čuti dihanja, usta so bila odprta, sladka mrščavica je spreletela telesa, grla so se stisnila, neznana omotica je objela vse. Bila je resnica, bila je resnica! Župnik je povedal, on vel Smeh je silil na ustnice, radost je hotela raz-gnati prsi! Trde gorjanske korenine so se spogledale, nekaj neizmerno mehkega, s hvaležnostjo prepojenega se Je zganilo v njih. Ganjenje je bilo tako močno, da so nekaterim zaigrale solze v očeh. V svečanem trenutku, med svilenimi zastavami in gorečimi svečami je ta beseda vplivala tem globje. Vse ljudi je objela sladkost, ki je nikoli v svojem življenju niso občutili, ljubezen do življenja in do vseh stvari. Župnik si Je ogrnil veliki plašč, ki je bil ves z zlatom pretkan in stopil k božjemu grobu. Vzel je monštranco, dvignil Najsvetejše in zapel alelu^ jo. Zvončki in zvonovi so se oglasili, orgije so zadonele, pevci so zapeli. Ljudje so se vrgli na kolena, držali trepetajoče svečke v rokah in gledali v župnika in v Najsvetejše. Ko je župnik dvignil monstranco najvišje in zapel v tretjič alelujo, so se mu udrle solze po licih. Ljudje ves čas niso obrnili oči od njeca. Ko so videli, da župnik plaka od radosti radi vstajenja Odrešenika in svojih fa-ranov iz robstva, se je tudi v ljudeh prebudilo zadržano Čuvstvo in planilo z vso silo na dan. Vsa cerkev je zaplakala.. Te solze so bile najvišji izraz njih notranjosti, najčistejši odsev hvaležnosti, ki so ga bih dolžni za dobrotno usodo, ¥ tej minuti dodeljeno. Bilo je, kakor da so se vse vezi pretrgale in začne a tistim dnem Tečen praznik, ki ne neha na vee večne čase. Njih trda gorska duša se je prebudila iz jeklenega spa-nja in vzvalovila kot morje, ko vihar zlomi led na njem. Župnik je sprva obstrmel sad tem jokom, glas mu je zatrepetal; nato je stopil m monstranco pod nebo, ljudje so M S objokanimi obrazi drenjali Iz cerkve. Peter je zatrl jok, ki mu je silil v grlo in v očt, tn pogledal v Marjeto; brisala si je s robcem oči. Nasmejal se je kot se radosti spodobi ln pomislil na očeta, ki mu ne bo treba hoditi ie rroba. Procesija je krenila okrog (cf nkMe. Lučice so gorele v to kah vernikov, plapolale in uga-ftale, da so jih morali ftčittti z roko in jih prižigati vedno znor tel Mlada- zarja je bila sinila na vzhodu, a zvezde še niso pobi edele, tema je ležala vseokrog Iz teme so se svetila okna hid, žareči ognji so pozdravljali Odrešenika, svetle zvezde, obrise gora in zarjo, trepetajoča srca, ki so šla kot v sanjali za baldahinom, plavala v sladkostih vsega neznanega, ki ima priti in se udaiala drznim upom in sanjam. Še nikoli ni bil svet tako lep kakor v črnini tega jutra, še nikoli zvezde svetle kot to noč in župnikov glas tako bal-zamičen kot tedaj, ko je govoril besede: «Vstanite!» In so vstali, kot vstaja zarja in razliva medel blesk Čez pokrajino. Ljudje so bili tako ra:&-burjeni, da so slišali zvonenje stoterih zvonov in videli prikazni, ki jih ni bilo. Ženske so trdile, da se je med procesijo dvignil iz teme velik požar do neba in je v plamenih gorel obraz tmečega Človeka... «Bog je po žiga 1 krivico,« so dejali, «in prav je, da je zgorela!« Odlomek iz romana «Dom Petra Seljaka.« Velika noč! •Velika noč! O zvezda, svetla zvezda nad pragom pomladi, med krščanskimi prazniki, v čudovitem vencu lepih šeg in navad našega ljudstva!« tako nekako začenja štajerski pisatelj Peter Rosse-ger spis o veliki noči, v katerem opisuje navade Štajercev, ki so v mnogo čem. Če ne v vsem, tudi navade ondotnih Slovencev. Velika noč — svetla zvezda! Cvetna nedelja jo naznani; ljudje hite z oljkami v cerkev. Ob eer-kvenih vratih se začne latinski prepir med duhovnikom in cerkovnikom. Ljudje pravijo: »Cerkovnik bi bil rad gospod ar v cerkvi, sato se prepirata med seboj.» No, slednjič mora vendarle cerkovnik odpreti vrata in duhovnik praznuje prihod v cerkev. Oljke, ki jih ta dan blagoslovijo, so po mnenju ljudi — pripoveduje Rosseger — najboljše sredstvo proti streli in toči, dalje pomaga dim njih mladik proti sovražniku, proti pošastim in čarovnicam. •Na veliki četrtek je umivanje nog in zadnja večerja, v čemer ljudje posnemajo Odrešenika — Nato sledi «izprehod po zeleni trati«. Ce je na trati pred hišo sneg že s kopnel, gredo ljudje med zvonenjem Ave Marijo bosi iz hiSe in skačejo po zeleni trati. To je zelo važno, zakaj to jih brani skozi vse poletje pred strelo. Večerja je na ta dan obilna... Že na veliki Četrtek napravijo božji grob. Dva rimska vojaka ga 4 traži t a Toda Odrešeni k bo vstal vendarle. Istega dne točno ob deveti uri gredo zvonovi v Rim. V soboto se povrnejo zgodaj dovolj za glo-rijo. Kdor je bil v svoji mladosti kdaj strežnik, ta ve, kakšna nepopisna radost ga obide tedaj, ko lahko mesto običajnega zvončkijanja enkrat prav pošteno zaropota. Z zvonika pa se glasi hrestalica. Na veliki petek se ljudje postijo, dokler parva zvezda ne pride na nebo. Seveda, se dandanes dobe ljudje, ki mislijo, da je prva zveeda solnce in se že zjutraj do sita najedo. Na veliko soboto blagoslavljajo ogenj, ki ga zakurijo na pokopališču iz starih križev in iz ostankov mrtvaških krst. Vsaka hiša nese od tega ognja domov, ž njim zakurijo na ognjišču; da ohranijo ta blagoslov skozi vse leto, ogenj ves ta čas ne sme ugasniti. Zvečer se razglasi v cerkvi radostna vest: Odrešenik je vstal! Ta beseda je čarobna! Postni čas je pretekel, orgije zadonijo, temni zastori, ki so pokrivali oltarje, padejo, večerno solnce pozlati s svojimi umirajočimi žarki stene, posije na bele in rdeče zastave, ki se med množico dr en ja j o skozi cerkvena vrata. Vrši se procesija pod svobodnim, z rožnatimi barvami venčanim nebom. Svečana pesem doni. iz stoterih grl, zvonovi imajo čist in jasen zvok, topiči pokajo. V večernem mraku se blišči odsev sveč. Streli odmevajo iz vseh koncev in krajev, njih glas gre Čea gozdove. Globoka noč nastane, zvesde svetijo na zemljo. Noč sanja o dnevu polnem radosti in veselja. Družina zapusti o polnoči evo je postelje in hiti na prosto. Veselo kramljajo se pomikajo ljudje proti gozdu. Tttdi gospodar se dvigne s postelja is pogleda skozi okno, nato reče svoji ten i: «Fogftejte, to je pa ree lepo, kar ee letos naredili: cela vrsta velikonočnih ognjev!« Kmetica je gledala dolgo skozi okno ln slednjič dejala: «Ne bom več Pokleknila je in mo- lila. Velikonočno jutro se je pribil-Salo. Med tem je prišla mladina do na malem gričku je sredi stala grmada. Ljudje so prinesli vsak top slame ali dračja s eeboi. Smeh in poeovor sta sve- nela. Godci so pripravili svoja godala Udarci kladiv so bili slišni v noč; močne roke so zabijale lesene naboje v topi Će. Ko je bilo vse pripravljeno, je stopil eden izmed njih h grmadi ln io zanetil. Plamenček se je oprijel treske, objel dračje, se dvignil navzgor in oklenil vso grmado. Godba Je zaigrala, topiči so pokali, radost je bila popolna. . Ljudje so v prejšnjih časih tekmovali med seboj, kdo bo v čast Odrešenika zakuril večji kre*> Z vseh holmov so goreli kresovi; tistega, ki je bil največji, niso mogli prehvaliti. Vsepovsod je odmevala dobra volja. Kjer ni bilo godbe, jo je nadomestovalo pripovedovanje veselih zgodbic. Naslednje jutro nesejo kruh in meso k blagoslovu; po nekaterih krajih je navada, da gre kaplan od hiše do hiše in blagoslavlja ljudi. No, tudi nekateri čudaki so se dobili med ljudmi, ki so meso zjutraj obesili na kako drevo, rekoč: «Papež na velikonočno jutro blagoslovi ves svet in če meso obesim na smreko, ga blagoslov že dobi.« Kosti, katere ostanejo od bogo-slovljenega mesa, stresejo v žitno polje; to pomnoži žitno klasje. Tudi' lupine od piruhov raztreeejo okrog hiše; te so dobro sredstvo proti Škodljivi golazni. V prejšnjih časih je spadal k velikonočnemu veselju tudi velikonočni smeh. Baje je gospod župnik take pravil s prižniee, da so se vsi verniki krohotali. Kdor se je toliko smejal, da so mu solze tekle po licih, je rešil eno dušo iz vic. Velikonočni zvonovi, velikonočno veselje! Kako je cerkev na ta dan vsa drugačna kot navadno. Bandere vihrajo, cvetice poganjajo, vodice se svetijo, preveselo in preživo je po lokah in v gozdu. On je vendarle vstal, ni Ga mogoče tajiti!« ^^^^^ Sovražnik Maksim Oorkij. Ko sem bil devet3 deset let star, sem imel sovražnika, nekega Vasilija Kjuč&reva, ki je bil sin nekega uradnika. Ta je bil nenavadno hraber borec s pestmi, mršav, toda gibek kot jeklena vzmet. Pretepala sva se ob slednjem srečanju, pestila se, da je tekla kri in solze, toda jokala nisva toliko radi bolečine, kolikor radi srda. Zmagal ni nobeden izmed naju. Natepla sva se in razšla onemogla, mokra od solz, pri prvem srečanju pa sva začela boj znova — do zmage pa ni prišlo. Skozi celo zimo sem gojil upanje, da boni Ključareva tako nabil, da bo moral priznati mojo zmago. KljuČa-rev je gcijl isto upanje, radi tega sva se sovražila tako strah ovito, kot se sovražijo le otroci. Na veliki teden sem se srečal s Ključarjevim v tkalski ulici; ta ulica je bila znamenita radi mlake, ki se niti v poletju ni popolnoma izsušila in v kateri je bil baj£. kot so pravili, utonil neki konj. Na eni strani ulice so se po vsej njeni dolžini razprostirali plotovi vrtov, po drugi strani pa so stale male hišice, do katerih so vodile ozke brvice. Tu zagledam Ključa-reva, ki mi prihaja praznično oblečen nasproti. Planil je name, toda spodrsnilo mu je in pogreznil se je do komolca v blato. Pomagal sem mu na noge, opotekel se je od mene, opazoval umazan rokav svoje srajce in dejal z grenkim nasmehom: «Tepen l>om.» «Ali res?« «Cisto gotovo,« je potrdil in vprašal z vzdihom: «Kdo tebe tepe?« «Ded.» m jih kupoval po deset za tri ko-pejke. Vžigalice sem imel v Žepu. Splezala sva iz klanca, zakurila na samotnem kraju, v razvalinah davno pogorele kovačnice, majhen ogenj, in začela sušiti srajco. Molčala sva. O čem pa naj bi govoril s sovražnikom? Srajca Je postala od dima vsa črna. Na dveh krajih je pregorela; malo luknjico je dobila na rokavu in večjo na hrbtu. To je bilo že smeha vredno. Midva sva se tudi smejala — samo po sebi umevno, ne preveč veeelo. Ključarev je z muko oblekel srajce, ki je bila fie vedno mokra, si pri tem pomazaJ obrss ■ sajami ia dejal mračno: «Jm grem domov. Danes se ae bova več teola.« Sel je. Bilo mu je težko. In, moja Častna beseda, ta dan bi bil srčno rad nastavil svoj hrbet njegovem« očetu, da bi me zanj pretepel, , Cez nekaj dni sem srečal svojega sovražnika znova in sem ga vprašal: «Ali si bil tepen?« «To te nič ne briga,« je odgovoril, in stisni) pesti. ^Postavi se; dejva se!» Tepla sva se še z večjo srditostjo kot poprej, zmagal ni nobeden. Moj sovražnik se je oslonil na plot, si brisal kri raz razbitega nosa in dejal: • Močnejši si postal.« «Ti tudi,» sem mu odgovoril z neke skale; eno oko sem ime? zateklo in spodnjo ustnico razbito. Ločila sva se takoj, ko sva spregovorila te besede, v katerih ni ležala samo bolestna zavist, ampak v n-v ki meri tudi obojestransko spoštovanje — nekaka temna slutnja, da si ne stojiva drug proti drugomu samo kot sovražnika, ampeJki kot mojstra v pretepanju. Nato sva se tepla že dvakrat ali trikrat, ne da bt bila odloČila, kateri izmed naju je premaganec ali zmagovalec: o tem. kdo jih je več dobil po nosu, se sploh nisva pre* pir a! a. V avgustu, po dvodnevnem nalivu, sem naletel na Ključerova v neki zagati; sed^l je na podrtem ploiu in držal glavo v dlaneh; ko je dvignil obraz, sem videl, da so trepalnice njegovih oči rdeče in zatekle. «Ne bom se topel,« te dejal. «A!i se bojiš?« sem ga vpra&al, da bi ga dražil, on pa mi je odgovoril: «Sestra mi je umrla. Toda to bi ne bilo Še tako hudo — saj je bila še majhna, š<> dojenček, toda nekaj vse hujšega je: V kadetnico me bodo vtaknili« Razlika med kadetnico, nekim strašno velikim pesiopjem \ Kroni 1 ju, in med jetni&iieo je bila zame edino le v tem. da je bila kadetnica vsa z apnom pobeljena, jelni-šnica pa čez in če?, r. nimeno barvo pobarvana. V^e velik** hiSe so se zdele meni, malemu možičku, sovražne; slutil sem, Ua mora biti strašansko dolg Čas v njih. tako dolg Čas, da človeku kar oci raz-počijo. Moj sovražnik se mi je smalil ker so ga nameravali zročiti temu dolgemu času. Se lcl f»mu k niemu in mu dejal: « Popi h a j jo!?? On pa se je t^/ignll in mi je dal prvič f«vojo junaško roko, katere moč sem le pre-coirostokrat občutil. «Bodi zdrav, bratec,» mi je dejal skoraj tiho in ne da bi me pogledal, a opazil toni, Ca so njegove ustnice trepetale. Zel nerad sem od.aovoril: «J3odi zdiav!» Ni bilo mogoče pomagati. Dolgo, otožno sem gk- Jal vm svojim so-vražnikm. ki jo Šel h počasnimi, obotavljajočinii koraki do ra.2LUieh-Čani, spolzki proti domu. In še dolgo potem mi je bilo živ-, ljenje brez sovia^jiik i dolgočasno in pusto. IVAN VOUK: Na Goloeh NoreSa. Stričevo govedo ta io pohlevno, paslo po pobočju Velikega tiolca., Jaz sem se povzpel j.h. vrh visokega hriba in se naslajal z Jopim razgledom, ki se je oii tu odpiral na tri strani neba. Na severoT vzhodu triglavska voriga do Orne prsti, iz ozadja nekoliko na de«no si zaslutil iz prosojne sinjine Kamniške gore. Pr^u njimi se dviga osamljeni BlegoS. št- boj) na de^no; skoraj v južni smeri. Snežnik in prav na jugu in zelo daleč se kažtt kamelasto hrbtiSee potrpežljivo Učke. Tudi Nanovo in Trnovsko planoto morem skoraj v celoti objeti s svojim pogledom. In v trja otočki zelenja, samotne bifce, vasice. Triglav si je nadeval bel klobuk, Blegoš pa je polagomo rasle!, kakor je slačil s sebe sinjo belq kopreno. Na jugovzhodni strani se je dvi<« ga! Mali Goloc. Med obema globoka globel. Od vrha do vrha se je zdelo blizu, toda pot do tja je bila teiavna, pobočje strmo in spodaj gosto zaraščeno. Nekoč, zjutraj, sem se orrl ^ ono stran in zagledal tudi tair pasočo se £ivino. To nenadno odkritje v tej samoti je nap»-.vila name čuden vtis. PasoČe se živali so ee mi 'zdele skrivnostna bitj^ is pravljičnega sveta In na vrhu, vrav meni nasproti, stoji nekdo; rv «EDINOSf> V Trstu, dne 8. aprila 1928. pletlam in gledam: ženska. Rdeče krilo in ho I o ruto na k lavi se mi kje zdelo, da ra/Jmujeui. Daljava je bi!h "prevelika, da, bi mogel razločiti obraz. Vendar pa si je moja domišljija lik rat u ustvarila podobo. Tam na vrhu Malega Gol ca, meni nasproti stoji mlada, lepa pastirira, bledorožnatega obrazka in otožnih oči: tako so popisane V pravljicah zavržene kraljične. Vstal sem, položil roko k ustom Ln za v pil: «Ho-ho! ho-ho!» Pastirira se je premaknila in črn/ nekaj trenotkov sem slišal sl;dM»tni od zdrav: < Hu-ho! ho-ho!» V samoti so glasovi skrivnostno odmevali. Trikrat je vsak glas od-mel in se topo ubil ob skalnati hrib na severovzhodni strani. Vzel sem palico, obesil nanjo rober in zamahnil. Tudi pastirica mi je zamahnila v odzdrav. t Kaj ti je ime?» sem vprašal, toda moj glas je bil prešibak, da l>i prišel tlo tja. Zopet samo «ho-lio!» v odgovor. Ponovil sem vprašanje počasneje, glasneje, s polnim grlom. Odgovor je bil takrat drugačen. Zdelo se mi je, da slišim «Anuta» ali «Xuta>. Pa jaz nazaj: «Nuta?» «Nuta!» Na ta način sem zvedel za ime svoje tovarišice na nasprotnem hribu. Nato sem jaz zopet brzojavil: «Vanek!» Zdelo se mi je, kakor da je deklica takrat poskočila ali se vzravnala. V odgovor je prišlo vprašanje: « Vanek?» «Da. Jaz sem Vanek!» «Odkod?» sem zaslišal razločno. Uho se ie privadilo bobnečemu odmevu. tcLaz. Odkod ?» «Dol. Nuta Dol, Vanek Laz!» In jaz v odgovor: «Vanek Laz, Nuta Doi!» Tako sem zvedel, da je moja pastirica doma iz Dola, dobri dve uri hoda od Laza. Od tistega dno sva si postala prijatflja. Vsak dan sva se pozdravljala in izmenjala nekaj besed. In čudno. Moji pogledi so vedno pogosteje uhajali tja. kjer je siala ali sedela moja tovarišiea. Zasanjal sem se v pregnano kraljično rožnato bledega obrazka in otožnih oči. Neko novo čuvstvo me ie prevzelo in počasi podkopaio moj dušni mir. In doma se mi je ponoči sanjalo o moji pastirici. Videl sem jo od blizu, videl sem njen lepi obrazek, njene hrepeneče oči. Moja notranjost je bila razburkana. Nestrpno sem čaka! trenot-ka. ko bom spet na Golru in pozdravim svojo pastirico. Pogostoma se-m jo klical, mahal * palico, vprašal in odgovarjal. Zbodlo me je, ko sem videl, da ni moja tovarišiea tako vneta za pogovor kakor jaz. Nenadoma je v meni dozorel sklep, da jo obiSČem na njenem hribu in si od bli/.u ogledam predmet svojega trpljenja. Zame je bilo precej daleč do tja. Bil sem mestni otrok, nevajen velih poti, posebno ne v samotni naravi, kjer se zdi vsaka razdalja še večja. Tisti dan je bila sobota in že pozno, da bi mogel izvršiti svoj aklep. Preložil sem obisk na pon-deljek. V nedeljo sem kupi! na semnju velik kolač v obliki srca, s sliko ln napisom: « v spomin*. Hotel sem ga pokloniti svoji (pregnani kraljičin*. V pondeljek je začelo deževati, zato nisem mogel gori. Tudi v torek je bilo vreme slabo in v sredo tudi. Medtem je moja nestrpnost naraščala. Slabo sem spal, malo jedel, hrepenenje je glodalo v meni, pred očmi mi je neprestano lebdel obrazek moje pastirice. Selo v četrtek sem gnal zopet na Golce. Dolga se mi je zdela tisti dan pot. Solnce je bilo že visoko, vreme jasno, nebo čisto. Prišel sem na vrli in se ozrl tja. Govedo se je paslo, pastirice pa ni bilo videti. Gotov - e kje sedeta in čakala, kdaj Glasim, ko se nisva videla že to i iAll dni. Jaz pa se nisem hotel oglasiti. Namenil sem se. da jo presenetim. Ozrl sem se po svojem govedu, če se mirno pase in če ga morem pustiti samo. Nato sem se začel naglo spuščati po pobočju navzdol. Grmovje me je zakrivalo, tako da bi me pastirica ne mogla opaziti, če bi slučajno pogledala na mojo stran. Cim bliže sem bil pastirici, tem močneje mi je srce utripalo. Včasih sem mislil, da mi skoči skozi Kilo ven. To pa. sem pripisoval hudi strmini, ker si nisem iiotel priznati, da hip razburja misel na bližnje snidenje s pastirico. Pod vrh< hu sem ohMal. da se oddahnem ift zberem misli. Tako mi je bilo, kakor da se mi je zares predstaviti krnljični, ne pa preprosti pastirici. Moja bqlua domišljija 'ne je tako prevzela, da nisem mogel ve«? razumno misliti. Vzel sem v roke v »vileni papir zaviti srčni kolač in napravil zadnje korake k vrhu. Tedaj sem jo zagledal. Tam na kemnu, kakih trideset korakov od stene, je sedela moja pastirica v rdečem krilu, z belo ruto na glavi. Obrnjena je bila s hrbtom proti meni in me ni videla. Pol i*-al sem jo z rahlim in tro- 1 petaiočim glasom, ker sem se bal, j da bi se ne ustrašila: t «Nuta!» I Okrenila se je z obrazom k meni. i Tedaj mi je bilo, kakor da me je i nekdo obli I z mrzlo vodo. Meni j nasproti se je režal star, naguban j obraz, izpod rute so moleli posa-I j nežni šopi snežnobelih las. I «Vanek!» je zaklicala prijazno in j dobrohotne oči so se ji zalesketa- I le. • j V tistem hipu pa nisem videl njenega prijaznega nasmeha ne njenih dobrih oči. Za trenotek tne ie popadla silna jeza nase, nanjo in na ve** svet. Naglo sem skril kolač v žep in že sem ga hotel zmečkati, da se vsaj nad njim maščujem. Maščujem, za kaj? Medtem so me starkine oči prijazno motrile, ne sluteč, kaj se godi v moji duši. Starkin dobrohotni obraz me je polagoma pomiril. Okrog srca ine je nekaj pogrebi o in sam ne vem, kako, začel sem jokati na glas. Starka je stopila k meni, me pobožala po glavi in rekla: «Kaj ti je, Vanek? Preveč si hitel, truden si, spočij si, pa te mine.» Njen glas je bil tako dober in mehek, da sem se takoj pomiril in jo potrledat v dobrohotne oči. ceCigav si?» «Hojanec je moj stric.» «Kojanec iz Laza. Ali si tudi ti iz Laza?» «Ne, iz Gorice.* «Ztlelo se mi je. Meščan?* «Da.» «Vanek ti je ime?* ocDa.» «Tako, tako... Tudi mojemu je bilo ime Vanek, pa je umrl, revež. Tebi je bil podoben. Pobožala me je po glavi, in kakor da bi me -hotela stisniti k sebi, pa se je bržkone domislila, da nisem njen Vanek, ampak mestni gospodek. Pomudll sem se pri njej nekaj časa. Kolač me je pekel v žepu; če sem se spomnil nanj, me je bilo sram. Ko sem se odpravljal, je moja roka skoraj nehote segla v žep in potegnil sem ven kolač in ga prožil starki: «Nate, Nuta, prinesel sem vam kolač v spomin. V nedeljo smo imeli semenj na Lazu.* Starka me je začudeno pogledala, vzela kolač, nato pa je rekla z ginjenitn glasoma «H val a., Vanek.» Otrla si je solzo, nato me je po-križala na čelo in rekla: ■ccDober bodi in srečen.* Tudi mene je zagrabilo pri srcu. Naglo sem rekel zbogom, se obrnil in hitro stekel po pobočju navzdol, da me ne bi ganotje premagalo. Gospodarstvo ŽITNI TRG. Slednjič smo prešli v periodo, ko začenjajo vremenska poročila dajati žitnim trgom smernice. Severna Amerika producira po potrebi razTiČne neugodne vesti, ki ostajajo slej ko prej brez vsakršnega odziva. Ugodno stanje Žitnih kultur in dovolj velike žitne zaloge dajejo trgom povsem mirno lice. Za enkrat skoro ni upati na kako pomembnejše naraščanje cen. Preteku teden je potekel povsod mirno. Beležiti je 'bilo navadne oscilacije ueznatnega pomena. Tendenca pšenice je bila pri nas nekaj čvrstejša. Prišla je do izraza samo v efektivnem blagu in najbližjih dohodih. Prednost pri sklepanju kupčij u-živata avstralska in argentinska pšenica, ki sta še vedno najcenejši. Naši trgi ne posvečajo oddaljenim tovorom nikake pozornosti. Izgleda. da je konsum s terminskim blagom preskrbljen. Cene: domača pšenica L 143—147, argentinska L 142—143 franko Trst, Manitoba -Tough št. 5 L 13ti franko Benetke. V Argentiniji se je pričelo spravljanje novega pridelka koruze. Vidljive zaloge so narast le in cene so se stabilizirale na bazi sh 169 za tovor maj in sh 16t> za tovora junij in julij. Vagonsko blago za dobavo v juniju, juliju in avgustu- bi tedaj slalo L. 87—88 franko vagon IVst. Tudi romunska koruza zaznamuje stabilizacijo cen na podlagi sh 203—204 cif Trst. Dohodi v obdonavske luke so še vedno majhni, ker so poljedelci zaposleni z obdelovanjem polja. Preokret v o-cenjevanje romunskega blaga nam zna prinesti šele druga polovica tekočega meseca. Razpoložljivi Fontani stane danes L. 103—104 franko vagon Trst. Cene za dobavo v (K)znejših mesecih se vzdržujejo na isti višini. Preokret, se je v drugi polovici tekočega tedna pojavil na riževem trgu. Cene so v par dnevih nazadovale za L 10 pri q. Tendenca je še dalje zelo Šibka. Beležiti je mnogo kupčij. Krušna moka se uveljavlja na krog L175—178 za q franko vagon mlin. Opasati je bilo večje kupčije za dobave po nraznikih. Oves je pri nas miren in cene noizpremenjene. RAZNE ZANIMIVOSTI Pameten pes. Neki policaj v Griuisby-ju je opazoval. kako je pes, ki je sedel na oknu, vedno izgini! v notranjo sobo, kadarkoli je opazil, da prihaja policaj. Ker se je to redno ponavljalo, je postal policaj pozoren, preiskoval zadevo in ugotovil, da ni bil pes nikjer naznanjen in da, lastnik ni plačal zanj zakonite pristojbine. Seveda je bil lastnik naznanjen oblasti in je moral poleg davka plačati še globo. Od tedal se pa pes ne zgane več z okna, tudi ko prihaja policaj. Ponosno sedi na oknu, nekoliko stegne vrat, da pokaže pod njim svojo novo znamke, in zopet zaspa. Po fttizi in dvajsetih letih. Avgusta meseca leta 1904. je te- giriil v Catanii triletni deček Kajetan Muscara. Vse izkanje je bilo brezuspešno. Govorilo se je že tedaj, da je morala ugrabiti dečka ciganski tolpa. Te dneve se je prikazala v Cataniji ciganska tolpa, broječa petnajst moških in 18 Ženskih oseb. Kakor hitro je zvedela mati preji omenjenega dečka, ka ni bila še izgubila upanja, da dobi ugrabljenega ji sina, o prihodu ciganske tolpe, ji je šla nasproti in v resnicii spoznala v sedem in dvajsetletnem ciganu svojega sina. Spoznala ga je po brazgotini na obrazu, katero je imel deček že ob času, ko je bdi ugrabljen. Loterijske itevilke izžrebane dne 7. aprila 1828. BARI FIRENZE MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO VENEZIA 56 7 9 25 83 9 90 72 56 34 77 1 45 34 76 66 19 27 85 6 40 15 31 42 49 84 7 19 2 56 13 41 78 24 42 21 48 8 10 49 Pri hran! ]e važno redllnost tako pravijo — zdravniki in vsi, ki kaj razumejo. Testenine PB-KATETE, ki ae dobijo v k„ zavojih, so izdelane Iz zdroba trde pšenice In so vsled tega izredno redilne. (372) Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljuba mati, oziroma stara mati Antonija Škabar vdova roj. Kanda! v starosti 88 let dne 4. t. m. previđena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se je vršil v Mariboru dne 7. t. m. Žalujoči rodbini: ŠKABAR - LBNARDIĆ Maribor - BarkovIJe U □ □ Q ^ □ SOBA meblirana aH prazna, z uporabo kuhinje, prati IZPADANJU LAS la tisti kri LBURU [ffl&UMI - TUJ LASTNIK F. BOLAFFIO vla mulam 42 (Sv. Jakob) Gorica — Ftefal, Vla O. Ctriacd t Zdravilišče Rogaška Slatina Ifllveeie m najmodernejše orejeno zdrvllltte v kraljevin! SflS. SvetOvn oznani zdravilni vrelci: „TEHPEL" „STORIA" „DONAT" Zdravljenje vseh bolezni, želodca in čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Sezona: 1. maja do 30. septembra Glavna sezona: 15. junija do 31. avgusta R«^21"^' - kven glavne sezone znatni popusti. - STira vojaka godba. «35?"" " i-6^1 k°mforl; - Prometne zveze zelo ugodne. - Na železnici izredni popusii. - Razpošiljanje mineralne vode. - Zahtevajle prospekte \ ravnateljstvo zdraviliška. ♦ ♦ J* i ♦ t i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ SoCIETA REALE VZAJEMNA ZAVAROVALNICA Ustanovljena leta 1828 -- SEDEŽ v TURINU glavna agencija v trstu VIA MAZZINI 30. II. n,, talofon 10-03 Požar Nezgode - Civilna odgovornost Družbena jamstva v letu 1927 L 102.125.517.74 Število danoo 31. decembra 192? Zavarovane vrednosti „ „ L Okflpnl prihranki, vrnjeni od ustanovitve do 1926 . .L Vkupna vsota plačanih SKod 417.616 25 milijard 500 od ustanovitve do 1926 48 milijonov L 232 milijonov Prodajalna izgotovljenih oblek DAVIDE CflVALIERO Trst • Corso GarSbaldi it. 5 (prej Barriera vecohia) Bogata iz bera nacionalnega in inozemskega blaga za moške obleke v najmodernejših barvah. LASTNA KROJAČNICA Specijaliteta: Crne porodne obleke. Cene zmerne. Resna postrežba. Govori se slovensko. Pristni sirup PAGLIANO iznajditelja prof. Girolamo Pagiiano sestavljen izključno iz rastlinskih snovi, očisti organizem vseh strupenih sestavin, ki okužujejo ki onesnažajo kri. HoIsUreiie, nikdar prekoseno ns mnafeno naravno zdravljeole. FiR^NZE - Vla Pandolflni No. 18 Časa del prof. Girolamo Pagiiano 343 IVAN KACIN Domača tovarna orgelj, harmonijev, glasovlrjev Gorica, P. Tommoseo 29 (Placuta) Telefon 422. Nov harmonij od L 650. Piani no L 3700. Orgije poseben model, 3 pevajoči registri, 3 meh. registri, s pedalom za majhne cerkve za ceno L 10.000. Jamstvo 10 let tudi na obroke. - Poprava in uglaševanje orgelj od registra po L 70. (312) ZobozdraunKkl ambulatorij Trst, Via Sattofontane 6 Od 9-13 in od 15-20 ob nedeljah in praznikih od 10-12. Deželanl dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. 122 Ljudske cene. 13-i Olajšano plačevanje. »UMUII TOVARNIŠKE CENE! Sirite „EDINOST" □□□□□□□□□□ □□011 □□□□□□ □□□□ □□ P EDINA ZALOGA PRODNAMJE § S NA DEBELO g EUGENIO PIHCHERLE J ooniCA g Mtzia ddlo Vltlorle sir. 24 g Uatinovlf«M I. 1863 - Tel. int. 166 q - □ Holsfarejio tvrdka v te] stroki. B Se toplo priporoča trgovcem. □ kramarjem in kroinjarjem. Q (1M) NOrclM Mm. □ POTREBŠČINE rv. t kovale, mehanike ln mlzarle PELLER^KftHAH & C. Trst, ¥ie t. MUold It 12 Lastna akladlič« v prosti laki TOVARNA RftMSCHCIO - REIIČUA □□□□□□□□□□□□»□□□□□□□□□□□S ferro china pigatt! LEKARNA ZAHETTI - TRST - Via Mazzlnl ril u—in—wiiBiMii««amaiii—ii nun Predno nakupite kakrfenoslbodi | i POHIŠTVO i I obiščite v lastnem interesu skladišča tvrdke [i 1 ALESSANDRO LEVI MINZI " L TRST - VIA RETTORI 1 - MALCANTON 7-13 i ■ii iiHHHHHiiaHiiaaiiaBiiHBii IIBBBS