Številka 184.
Trst v petek 6. julija 1906.
Tgčaj XXXI.
lC Izhaja v Trsta
uii os ledsmi ii pinitli os 5. uri, on ponedeljki oh 9. iri zima].
; .parnične Storilke se prodajajo po 3 nv6 (6 stotink) v mcogib tfi'>akaraah v Tr tu in okolici, Ljubljani, Gorici, branju, M. Petru, Sežani. NabreŽini, Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Poatojni, Dornbergu, Solkanu itd. i'ctie otfinsoT t-e računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke -1!% mm); zh trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; ta osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov o i»0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-jaijna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa :o 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Eiinofit". — Plačuje se izključno ie upravi , E<iinoati".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V ediriomtl je moč!
Narofinisa suafl*
za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 nesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine ae uprava ne ozira.
Vsi dopisi naj se pofiiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je p o Sil jati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: al. Giorgio Galatil 18. (Narodni dom).
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik
konsorcij lista .^Edinost-'. — Natisnila tiakarna konzorcija lista ,^dinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti H. 18.
Po8tno-hranilnlčni račun St. 841.652.
it* v. 1157. ■
Gorz — Gorizia
ali
infanino žaljenje slovenske večine v deželi.
Mi smo že pred par dnevi priobčili dopis iz Gorice, ki je dajal krepkega izraza ogorčenju, ki je mora občutiti vsako slovensko srce radi brezobraznega preziranja našega jezika na novi državni železnici. Jednako priobčuje zadnja „Soča" dopis, ki z vso odločnostjo nastopa proti infamnemu žaljenju slovenske večine v deželi. Ta dopis govori gotovo iz duše vsega naroda našega na Goriškem. Glasi se pa :
..Ko smo opazili trojezične napise v poslopju nove postaje na Blanči smo se nadejali da bo tudi glavni napis na pročelju tro-jezičen. Ali zgodilo se je, da se blesti z nove postaje nemško-laški napis : Giirz — Gorizia. Zgodilo se je, da je ogromna večina prebivalstva v deželi dobila nov udarec, izvršeno je infamno preziranje slovenskega ljudstva, potihnem smo zopet v kot, na najnesranejši način smo zopet žaljeni v dno duše, pokazala je c. kr. oblast z nova svojo pravico-Ijubnost do nas, pokazala je, da nas smatra za manj vredne, za tako malo vredne, da ne smemo imeti na poslopju glavne postaje v deželi, v glavnem mestu našega dela dežele, na slovenskih tleh, napisanega v našem jeziku niti imena Gorica, katero so vendar Slovenci dali mestu in iz katerega šele sti nastali tujki: Gorz — Gorizia.
Tujki se šopirita sedaj na novi postaji izvirnega imena mest u pa brez-vspešno iščemo po pročelju postajnega poslopja.
To je tako nesramo žaljenje, da nimamo besed, da bi to zadostno izrazili. Slovenskemu Kanalu so nadeli laški Canale, slovenskim Avčam laško spako Auzza, in celo na prvo mesto, za goriško postajo pa ni bilo prostora lepemu slovenskemu krajevnemu imenu Gorica. In vendar stoji goriški kolodvor na slovenski zemlji, služiti ima 3/i prebivalstva slovenske narodnosti in le majhni 1li Lahov. Vkljub temu je bila železniška uprava tako nesramna, da je postavila samo nemško-laški napis v Gorici ter z infamno brezobraz-nostjo razžalila globoko v dušo ogromno slovensko večino v deželi. Na drzen in n e v a-r e n način se igrajo visoki gospodje z naj-globokejšimi čutstvi našega prebivalstva. Vsaki žalitvi sledi odgovor. Kaj, ko bi prišel na tako nevarno izraženo razžalitev tudi tej p r i m e r e n odgovor ? Ni ga Slovenca, ki bi ne bil ogorčen, razgret, ko je začul tako brezstidno preziranje in žaljenje, ni ga, ki bi ne gojil maščevanja za tako postopanje, ki škandalozno označuje razmere, v katerih živimo v ustavni državi. Ta dopis je tolmač resničnih čutstev med slovenskim narodom. 8 svojim drznim čelom so dosegli izzivajoči faktorji popoln uspeh — za posle-
POl) LISTEK.
Utisi iz Italije.
Spomini s pota.
Piše Janko Krašovec.
III.
V Padovo! — Straža ob vlaku. — V baziliki sv. AntDna. — V botaničnem vrtu. Goetheova palma. — Hipodrom. — Cerkev sv. Giustine. — Observatorij. — Stolnica. — Loggia. Palazzo della ragione. Univerza. — V trattoria Fanti. Odhod. — Po lombardskih planjavah. — Rovigo. Ferrara. Ravenna, Rimini. — ioo km vožnje tik Adrije. — Ancona — Prihod v pozni noči v L-oretto. — Biči karabinijerjev. Konečno na cilju. Zmešnjave in težave prve lore-tanske noči, — Ves dan v Lorettu.
Bilo je v nedeljo jutro, ko smo se ločili od prelepega lagunskega dragulja — Lida. Deževalo je kakor za stavo. Beneški „vuporetti"* so nas popeljali na kolodvor, kjer nas je čakal naš posebni vlak. Ob 7. uri smo odrinili iz Benetek. Krajina 'med Be-
d i c e so torej odgovorni tudi ti faktorji. In dandanašnji živimo v nevarnih časih, saj gospoda ve, kaj se godi po svetu...
Odtujili so si srca prebivalstva po vsej progi, kar se zna bridko maščevati, da železnica ne bo imela narav ne ga varuha takrat, kadar ga utegne najbolj potrebovati, kadar utegne zadoneti poziv: Slovenci! bodite varuhi, pomagajte, da se ne uresničijo nakane laških anarhistov in Garibaldincev — takrat naj pomagajo oni, čijih jezik se blesti po višavah — kaj naj iščejo pri onem, čegar jezik prezirajo kogar žalijo v dno duše ? !
Veliko ogorčenje vlada med Slovenci, in s krepkimi izrazi dajejo duška svojemu mnenju. Z Dunaja in iz Trsta čujemo toliko lepih besed o pravici, kadar jo je treba deliti, takrat pa nas udarjajo s polno pestjo v obraz na ljubo Lahom in Nemcem ! Kaj bomo vedno tako hladnokrvno prenašali take udarce s polno pestjo ? Kaj se bomo še zahvaljevali za nje? Ali nas ne učijo izgledi drugodi, kako treba nastopiti proti sra-motilcem ?!...
Prestolonaslednik pride, železniški minister, tržaški namestnik, generali, školje ni drugi visoki dostojanstveniki... vsi ti pridejo in v isti bodo videli velikansko žaljenje Slovencev, če se ne odpravi še pravočasno. Ali pridejo morda celo potrditi to žaljenje?... In Slovenci naj bi razobešali zastave, klicali živio in se devotno klanjah! Kje smo vendar z glavo?...
Še je čas, da se taka infamnost odpravi, in odločno svetujemo, da se odloži otvoritev, dokler ni izginila ta infamija. Radij malenkostnih ozirov na izvestno stran vendar j ni treba vzročati posledic, ki so lahko da-j lekosežne.
Govorili smo užaljeni in ogorčeni ob pravem času, z zahtevo, da vlada odpravi storjeno krivico čim prej tim bolje, ker ut\o-ritev je pred durmi.
Po erupciji ogrenelih in vzkipelih čutstev pridodaje „Sočau :
Dajemo prostora temu dopisu, ker se zrcali v njem užaljena slovenska duša, da se o pravem času odstrani zlo; visoki žalilci naj se ne izgrajo z ognjem! Dostavljamo, da smo marsikaj črtali ter podajemo dopis v oblaženi obliki, kajti Slovenci vendar še nismo — anarhisti!
berja. Njegovo postopanje nasproti dru. Kor-beiju je povsem stvarne naravi.
Posl. Mazorana je vnovič naglašal, da niso tržaški poslanci nikdar v stvari gradnje v tržaški luki storili skupnih korakov. Po mnenju govornika je izvršitev kake gradnje gotovo cenej a, ako jo stavbno podjetje izroči kaki banki, kakor pa narobe. Govornik je prosil, naj členi odseka glasujejo za vladno predlogo in za resolucijo pododseka.
Posl. Mastalka je izjavil, da se Korberju ni posrečilo, da bi pobil težke obtožbe. Govornik je navajal kritiko predsednika pomorske vlade, ki je energično posegel vmes, da so prišla dela v pristanišču v pravi tir. Stranka govornika bo glasovala za predlogo, ker priznava veliko važnost pristaniščnili del.
Govorih so še posl. Fuclis, Kramar in Starzynski, nakar je bila razprava zaključena. Prihodnja seja jutri ob 9. uri dopoludne.
gradnje v tržaškem pristanišču
pred proračunskim odsekom.
(Brzojavno poročilo.)
Dunaj 5. Proračunski odsek je nadaljeval debato o gradnji v tržaški luki. Pri-četkom seje je posl. Skene prosvedoval proti trditvi nekega dunajskega lista, češ, da izvira njegovo postopanje proti bivšemu mini-sterskemu predsedniku dru. Korberju iz osebnih vzrokov. Govornik ni nikdar dvomil o absolutni poštenosti in integriteti dra. Kiir-
netkami in Padovo je plodovitna ravnina, ki neizmerno niilobno upliva na opazovalca. Ravnina na katere smaragdovem kobercu se se kakor na dragocenostni tableti razprostira Padova, si podaja roko z lombardskimi planotami. Murve, ki se ob nje nizkih deblih zvija vinska trta, se menjavajo pred našimi očmi z dolgimi ogoni in njivami turščice, ko-ruzišče ima vsak lombardski kontadin; saj je to poleg vina njegov glavni pridelek, ki ga ohranja in živi. Kedar kmetu ni obrodila koruza, mu je ravno tako kakor kadar našim Haložanom toča pobije. Proga iz Mestre v Padovo je ravna kakor merilo in pe njej frli vlak z vso naglico. Že zremo z daleka kupole sv. Antona — in zvonike premnogih padovanskih božjih hramov; in priznavam, da je ta starobela. slavnoslavna Padova, obdana vencem murvinih gajev, panorama vzne-šenih, prerazkošnili pogledov !
Kolesa hrešče. Ustavljamo se. Nad nami razpenja v širokih obokih svoja steklena krila paiovanski kolodvor. Za Padovo je to uprav ogromen kolodvor; no, mislim,
Avstrijska delegacija.
(Brzojavno poročilo).
Dunaj 5. Potem, ko je še državni vojni minister odgovoril na nekatere interpelacije, je pričela delegacija razpravljati o izrednem proračunu. Del. Kozlovski je naglašal potrebo, da se armadi dovoli potrebna sredstva. Del. Schlegel je razpravljal vprašanje glede nameravanega oboroženja obeh armad z artilerijo. Grof Stiirgkh je rekel, da je treba hitro odobriti izredni proračun. Govore o skupnosti je menil govomik, da izhaja nevarnost razdružitve bolj od Avstrije nego li od Ogrske. Volilna reforma bo največ škodovala obstoju delegacij. Tudi vspešno sodelovanje med členi gospodske in poslanske zbornice bo vsled volilne reforme onemogočeno. (Živahna pohvala). Del. Lecher je protestiral proti izvajanjem grofa Stiirgkha, rekši, da je mnenja, da se ne bo mogla več vzdržati sedanja delegacija in pragmatična sankcija v svoji sedanji obliki. Edino možni program bodočnosti je ločitev pragmatično skupnih stvari, nasprotno pa z Ogrsko skupno postopati na gospodarskem polju. Potem ko sta govorila še del. Kink in Loser ter je vojni minister odgovoril na razne interpelacije, je bil vsprejet izredni proračun. Na to je zbornica pričela razpravljati o okupacijskem kreditu.
Poročevalec dr. Susteršič je s kratkimi besedami pričel razpravo, nakar je imel daljši govor del. Biankini, ki je posebno kritikoval uradništvo v Bosni, kateremu je očital korupcijo, podkupljivost in dobičkarstvo. Na to je bila debata prekinjena. Prihodnja seja jutri.
Odsek za volilno reformo.
(Brzojavno poročilo).
Dunaj 5. Odsek za volilno reformo je razpravljal danes o razdelitvi volilnih okrožij na Kranjskem. Posl. Locker je predlagal, naj se število mandatov pomnoži za enega, da se omogoči Nemcem mandat v Kočevji. O tem se je pričela debata, ki se bo nadaljevala jutri.
da je njegovo velikost provzročilo važno križišče železnic, ki od todi stekajo k Alpam in in Apeninom ter širom blagoslovljenih lom-bardskih planot. V tem oziru hvalim uredbo italijanskih kolodvorov, katerih otirje je na vseh večjih postajah pokrito velikimi steklenimi strehami. Tudi na avstrijskih kolodvorih nahajamo to institucijo, ali v Italiji gosteje. No, zato so pa zopet druge prednosti naših kolodvorov, za katerimi laški prada-leko zaostajajo. Mislim namreč arhitektonsko stran in komoditetne ozire. Kdor je prevozil kolodvore : južni v Gradcu, državni v Zagrebu, severni na Dunaju, Solnogradu, državni v Pragi, posebho pa v Prerovu na Moravi — po mojem mnenju je to jeden najmodernejših kolodvorov v naši državi, — mi prizna da so to stavbe, ob katerih gradnji se je žu-lila dlan kiparjeva in je snival duh umetniških velikanov, stavbe toraj. ki imajo često monumentalno ceno, Prigovor, da je ob gradnji kolodvorov v Italiji odločevala štedljivost in praktičnost, ne velja, ker iz njih vsake okrožice se oglaša glasnik laških tinančnih
Iz odseka za volilno reformo.
Včeraj so srečno dovršili razpravo in glasovanje o vohlni reformi za Koroško. Krvava krivica, ki jo dela vladni načrt koroškim Slovencem — ostane. Večina je vsprejela vladni načrt. Ostane torej število mandatov in raz-vrščenje okrajev !! Proti predlogu posl. Ploja je glasoval tudi posl. Bartoli! Saj pravimo : vedno proti Slovanom ! Jeden nemških govornikov je govoril naravnost brutalno proti koroškim Slovencem in je izrekel nado, da doživi, ko koroških Slovencev več ne bo !! To je torej proglašeno brutalno živinsko načelo ubijanja narodov! In Italijan Bartoli je glasoval s takimi po ž i vinjene i. Ali ste čuli — gospod dr. Tresič ?! In taki ljudje, ki so vedno hlapci zatiralcem, tlačite-ljem in uničevateljem družili narodov, taki ljudje imajo še toliko žalostnega poguma, da jadikujejo radi — zatiranja! Je-li Bartoli morda tudi na Koroškem rešil kakov italijanski interes ? ! Ne, to ne — ali glas njegov za nemško brutaliteto ostane v sramoto za italijansko delegacijo in za vse italijanske politike !
Med Poljaki in M a 1 o r u s i iz Galicije je prišlo baje do kompromisa. Po posredovanju poslanca dr.a Kramara se je razdelitev volilnih okrajev spremenila tako, da je Malorusom zagotovljenih 27 mandatov. Tudi to število sicer ni še pravično za sirote Ma-loruse. Ali zadovoljili so se menda, ker so videli, da je ob sedanjih razmerah nemožno več doseči.
Ogrska poslanska zbornica.
(Brz. poročilo)
Budimpešta 5. Predsednik Justli je otvoril sejo ob 10. uri 10 minut. Zbornica je nadaljevala adresno debato.
Posl. Giess\vein (ljudska stranka) je polemiziral proti izvajanjem zastopnikov narodnosti. Po mnenju govornika so poslanci narodnosti pogrešili s tem, da so osnovali lastni klub in da imajo separatistične tcrr.ioMoo. Govornik je pozdravil v adresi izlasti one točke, ki se nanašajo na gospodarski razvoj.
Carinski konflikt med A v str o-Ogrško in Srbijo
se poojstruje zopet tako, da se je bati gospodarskega boja med obema državama. V včerajšnji seji avstrijske delegacije je minister za vnanje stvari povedal, da je že došel srbski odgovor na predloge Avstrije. Avstrijska vlada ni še sicer prišla do nikakega de-rinitivnega sklepa, ali mnenje ministrovo je, da odgovor Srbije ni zadovoljiv in da ga avstrijska vlada ne bo mogla vsprejet i. Dvomi torej, da se bo mogla skleniti trgovinska pogodba.
Tudi „Neue Freie Presse" javlja, da v vladnih krogih prevladuje mnenje, da pride med Avstro-Ogrsko in Srbijo do carinske vojne. Odgovor srbske vlade privoljuje sicer v 71 točkah v skrčenje carine, zahtevano od Av-
mizerij. Nad čistoto laških postaj se seveda izpodtikam, no, to ni največja ovira potovanja ! Jaz zahtevam od kolodvorov sedmero : varnost za svojo osebo in svojo mošnjo, varno shrambo prtljage, dobro in ne drago hrano, uljudnost uradnikov in uslužbencev, pripravnost čakalnic in zadovoljnost potovalcev. To To vse so postulati, ki jih države (kakor Švica in Anglija) vestno izpolnjujejo. Vsega tega smo le malo uživali na potovanju po deželi lepih umetnosti in tisočletne kulture.
Izstopivši na padovanskem kolodvoru, ostavimo vso prtljago v vlaku, kajti obisk mesta je bil določen samo na par uric. Zadostovalo pa ni, da so sprevodniki zatvorili vse vozove, k vlaku je moralo naše vodstvo priskrbeti dva posebna stražarja, ki sta pazila na vlak — vsak z ene strani. Ta dva dobra patrona sta nam pošteno zagrenila odhod iz Padove.
Kolodvor je precej daleč od mesta, korakali smo peš naravnost k velehramu sv. Antona, ki pa je ob nasprotni periferiji mesta. Naše mudenje tu je imelo trajati samo
Stran TI
»EDINOSTc štev. 1*4
\
V petek, dne <>. julija 1 9Cm>
strije. toda s pogojem, tla pritrdi temu tudi skupščina. V odškodnino zahteva srbska vlada zagotovljene trgovine z živino. Glede nabave kationov si pridržuje srbska vlada svobodno roko. dočim zahteva Avstrija, da se Srbija obveže, da za časa trajanja provizorične po-godbe ne stori nobenega odločilnega koraka glede te nabave.
Iz Belegagrada pa poročajo, dne 4. t. m. da je Ogrska vlada nepričakovano odredila, da se meja zapre. Ta odredba je izzvala tamkaj veliko presenečenje. Ker je srbska vlada privolila na del zahtev Avstrije. Radi zaprte meje zastaja izvoz blaga in trpe srbski trgovci veliko škodo.
Dogodki sia Ruskema
Več členov dume obsojenih na smrt.
Iz Petrograda javljajo, da so bile mnogim poslancem dume dostavljene smrtne obsodbe nastopne vsebine : „Odeška podružnica tajne stranke: rSpasenije Rusije" obsodila vas je na smrt".
Alinisterstvo Goremikin odstopi.
Petrograjski list ,.Reč~ poroča, da je ministerski predsednik Goremikin izjavil v mi-nister.-kem svetu, da je kabinetu namigni eno, naj odstopi. Bivši minister za poljedelstvo, Jermolov, je dobil nalog, da sestavi novo mi-nisterstvo.
Drobne politične vesti.
Za neodvisnost sodnikov na Hrvatske m. Iz Zagreba poročajo, da je odbor 22 sodnikov sklenil, naj se pred sestankom hrvatskega sabora vrši skupščina sodnikov, ki bi razpravljali o zakonskem načrtu o neodvisnosti sodnikov ter novele k temu zakonu.
Opomin grški vladi. V dunajskih diplomatičnih krogih se zagotovlja, da so velevlasti storile v Atenah shodne korake, izrazivši s\oje začudenje, dane stori grška vlada ničesar, da bi preprečila prehod grških band na makedonsko ozemlje. Grška je baje obljubila, da bo v bodoče energično postopala ter preprečavala, da ne bodo grške bande več uhajale na makedonsko ozemlje.
Spor med Grško in Romunsko. Iz Bukarešte poročajo od 5. t. m.: Kralj je včeraj podpisal zakon o izrednih pristojbinah, ki jih imajo plačevati grški državljani. grške ladije in blago. Mada bo prepovedala. da se v Romunsko uvaža grško blago pod tujo zastavo.
Kralj Edvard boter novorojenega nemškega princa. „Neue F. Presse" poroča iz Londona, da se v tamošnjih krogih govori, da bo novorojenega nemškega princa — sina prestolonaslednikovega — angležki kralj Edvard držal h krstu in da se v to svrho poda v Potsdam.
Za odpravo smrtne kazni na Francoskem. Kakor javljajo iz Pariza, so Jaures in drugi zastopniki stavili zbornici predlog, da se smrtna kazen odpravi.
Domače vesti.
Minister dr. Fol-t v Trstu. Z Dunaja poročajo, da pride minister za trgovino dr. Fort prihodnje dni v Trst proučavat zgradbe v tržaški luki.
Imenovanje. Konceptni praktikant Ribani Krause je imenovan finančnim koncepi-stom v X. činovnem razredu.
List rAmicou, njegov irredentizem in njegove — laži! Z ozirom na glasoviti
5 ur : ob osmih smo prišli, ob eni popoludne se odpeljemo. Velja torej, da v kratki dobi razglednemo kar največ. Nekateri so se sicer posluževali padovanskih izvoščekov, ki uživajo v padovanski govorici naziv „brun", večinoma smo šli peš. Padovanska konjska železnica pa ni mnogo urneja od pešcev. Na cesti v mesto smo sicer bredli blato, kar pa nas vendar ni motilo v dobri volji, ker dež je prestal in nebo se je modrikalo : in lepo vreme, Bože mili. to nam je potrebno kakor prosjaku groš ! Padova ima še zdaj obrambene zidove in ob glavnih vratah v mesto nas pozdravlja spomenik Mazzini-ja. postavljen I. 1903. Takoj v bližini se ponaša ličen, čist trg s spomenikom največega sonetista laške književnosti, Petrarca. Ah, gotovo, Padova je bila zatočišče mnogih muzinih sinov. In Petrarca! Kdo se ne spominja njegove Laure! Kako čudna, nenavadna ljubezen vendar to ! Ha, pesniki so ekscentrični, saj bi drugače ne bili pesniki ! pravijo nekateri. No, seveda, pesništvo je večkrat pogoj ekscentričnosti, ali da bi bila ekscentričnost pogoj pesništvu to menda ravno ne stoji.	(Pride še.)
n i k o v :
„Kolika razlika je med guvernerjem reškim in njimi, ki jih pošiljajo semkaj, da upravljajo naše interese! Koliko dobrohotnega ozira je tam nasproti narodnosti Reča-nov in njihovi avtonomiji! Se je-li kedaj še čulo kacega avstrijskega namestnika v Trstu
"ovoriti toli vzvišenim načinom?"
Poreče se : vlada v Trstu mora biti
-ovor novega reškega guvernerja. grofa mi ponudili le razglednice s samoitalijanskimij Ziliotto, češ, da ne ve. kaj bi storil, ker da Nako-a v katerem je le-ta proslavljal ma- napisi, kakor n. pr.:. „Territorio di Trieste", j nima nikakih sredstev, s katerimi bi mogel djarsko-italijansko kulturo na Reki in izzval „Bagnoli" (t. j. Boljunc!!) „S. Antoni o in napraviti konec tem provokacijam. s tem velik vihar v vsej hrvatski javnosti, Selve« (t. j. Boršt), z jedno besedo: vse z; Bravo! Lepo opravičevanje to. S tem le piše glasilo naših italijanskih d u h o v- italijanskimi napisi in popačenimi imeni kra- j dr. ZiUotto pripoznal le to, da — m na svo-
■jev \ in to v slovenskem Bolj uncu ! V na- jem mestu! Ali to opravičevanje g. župana rodno-zavednem Boljuncu, k j e r živi naš; invoivira tudi pripoznanje, da mej Italijani ,.P r e š e r nu ! To razkritje nas zelo žalosti, j Dalmacije vlada pravo besnilo proti Hrvatom' ker priča, kako nam še manjka narodnega j — Tak je torej sad vseli dokazov uprav ne« ponosa. Bil sem že v krajih, kamor tudi pri-!beške spravoljubivosti od strani merodavnih hajajo Italijani, ter kupujejo razglednice, a; hrvatskih činiteljev v Dalmaciji!! In če se vslcd tega nimajo tam razglednice samo v take stvari dogajajo v Dalmaciji z nje skoro italijanskem jeziku, in pa (kar je še najbolj | izključnim hrvatskim in srbskim prebivalstvom nesramno) s popačenimi krajevnimi imeni, v' potem si lahko mislimo, kakov duh vlada še trda nasproti Italijanom, ker med njimi po- p,oljuncu pa sploh nimajo razglednic za Slo-; le med Italijani drugod, kjer imajo vet ganja korenike zla rastlina irredentizma. Ali vence! — Nekdaj so v občinskem zastopu v; tične in narodne moči!! Velecenjeni g pod za božjo voljo ! Kdo drugi je zasadil pri nas j Dolini protestirali proti spakedranki: ,.Bagno-, dr. Tresič : kaj pravite k temu ? ! irredentizem in ga povspešuje, ako ne vlada, |a sedaj so se sami Boljunčani menda! Ciril-Metodijev dar. Rojaki! Ravnokar
sprijaznili s tem imenom. — Žalostna nam.je potekla doba 20 let. odkar je ustanovilo majka !	j Slovenstvo prekoristno ^Družbo sv. < irila in
Drugo velikansko napako imajo naši j Metodija". Ako se oziramo danes nazaj na tal, povspešuje druge narodnosti na ljudje iz Dolinske občine, posebno pa ženske,j to 20-letno dobo. vidimo, koliko prekoristnega našo škodo, tlači naše pravice, nam puli iz ; ja vsakega (ako je le malo boljše oblečen), i dela je izvršila družba v tem času na polj rok eno za eno naše pravice, hoče napraviti ]q ga srečavajo na cesti, pozdravljajo v itali- j našega narodnega delovanja. In kako nuj iz Trsta lep gumb na veliko pangermansko • janskem jeziku z „Bon žorno", rbona sera",! proslavimo to dolgo dobo težavnega dela ? suknjo, ne da bi ta vlada umela, da s tem mesto da bi vsakogar pozdravljali v domačem Prišel je dan. — velepomembni praznik opravlja le službo Prusije in sodeluje najjeziku. in mu še le potem eventuvelno privo- našili zaščitnikov, blagovestnikov sv. Cirila lastnem pogubljenju. Irredentizem ni nič dru-; ggfli besedo tudi v drugem jeziku. Ti ljudje Metodija.
zega, nego neizogibna in logična reakcija j mislijo, da Slovenci so sami kmetje in revni | S tem narodnim praznikom proslavimo proti krivicam vlade. Vlada hoče Trst raz- j ljudje. Če je kdo malo bolje oblečen, že me-1 tudi 20-letno delovanje družbe s tem. da po-naroditi. Ali se je čuditi potem, ako tržaški nijo, da mora biti Italijan oziroma, da govori; ležimo na žrtvenik domovine sleherni posvoji Italijani gledajo preko meje in pričakujejo j ic italijansko. Gostoljubnost in prijaznost Slo- i moči rodoljubni Ciril-Metodijev dar. pomoči od bratov na oni strani ? !"	Ivanov sta znani, in mi tudi nikakor nismo! Rojaki! Trst je ena najimenitnejših točk
rAmico" je podal torej z vso hvalevredno j protj temUj da je naye ljudstvo prijazno s za. obrano naših pravic, zato pa imamo naj-odkritosrčnostjo svoje radikalno - italijansko ; tujci> j prvi pozdrav vsabomur bodi v do- j zagrizene j šega sovražnika proti sebi. katerem veroizpovedanje, ki je tem interesantneje, ker | maCem jeziku. Nekoč sem bil jaz v neki je med svečeniki, ki pišejo ta list, tudi ne- j fur]ansfei' vasi nedaleč od Gorice. Ker pa ni-kdo, ki služi kakor katehet na jednem c. kr. sem vedelj da v aotični vasi ne govore slo-državnih zavodov v Trstu.	'vensko, sem pozdravil po slovensko. Ali oni
so mi odgovarjali po furlanski. Mi pa pozdravljamo v ptujem jeziku, ko niti ne vemo še, da-li ni morda dotičnik — Slovenec. To
ki nas raznaroduje, nam odreka srednji in viši pouk v materinem jeziku, ki vedoma in zlohotno prezira italijanstvo naših
Nič nimamo proti temu. Mi privoščamo vsakomur brezpogojno in neomejeno svobodo prepričanja in političnega naziranja. Tako tudi
gospodi italijanskim svečenikom. Izlasti pa so^ ^ ^ uljudnost nasproti tujcu. to je mar. minoli časi, ko smo menili mi Slovenci v
zik in
nas
Trstu, da koristimo svoji narodnosti, ako stikamo za iredentisti.
Neki drugi razlog je, radi katerega smo naveli tu odkriti, zelo odkriti govor rečenega glasila italijanskega svečeništva. Razlika je to med svobodo, ki jo uživajo italijanski svečeniki. in — uzdo, ki jo više oblasti nadevljejo slovenskim svečenikom. Analogno metodo vidimo tudi tu, kakor jo n. pr. tu pa tam opažamo v socijalno-demokratičnem taboru : italijanskemu delavcu — tudi če je norganiziran" —1 se nič ne zamerja, ako narodno čuti, to je, ako se zavzemlje za narodne in kulturelne potrebe svoje narodnosti, od slovenskega organiziranega delavca se pa strogo j zahteva, naj bo strogo mednaroden v smislu, da se ne izpostavlja za narodno-kul-turelne potrebe svojega naroda. Ta metoda se je uveljavila tudi na cerkvenem polju. Italijanski svečenik more biti — kakor kaže zgornji izgled — nacijonalen do zadnjih kon-sekvenc. Posebno kričeče nam potrja to vest, ki jo „Indipendente" pridodaje k gornjemu političnemu veroizpovedanju Amicovcev. Ta
vest nam pripoveduje jako zanimivo dejstvo,	in zavedni —
d a „ A mico" ni hotel postati glasilo škofijske kurije zato, ker je poslednja baje zahtevala, naj „Ainico" piše v protiitalijan-skem smislu, katero frazo pa je umeti bržkone : v protiiredentičnem smislu. In vendar obstoji karakteristično dejstvo, da nismo ; Ovijamo, nič čuli o tistem strogem in neizprosnem po- j rodbine ! stopanju, ki je v navadi proti „nepokornim", „politično kompromitiranim" slovanskim svečenikom.
Razlika je prekričeča. Italijanski svečeniki morejo svobodno in visoko tam gori jahati konja italijanske nacijonalne ideje ter spuščati narodne fanfare; slovanski svečenik v Trstu pa se mora pehati ponižno peš in se v danih momentih metati pod kolesa našega narodnega voza kakor — coklja. A če so za-
izene]šega sovražnika proti set-i. Kateremu gotovo podležemo. ako ne bo vsestranske pomoči. Da pa odvrnemo to nevarnost, v to naj pomore Vaš narodni dar !
V ta namen je moška podružnica v Trstu razposlala po deželi nakaznice, ki naj se blagovole vrniti s svojim nabranim zneskom.
Vsaki še tako mali dar bo dobro došel. Družba sv. Cirila in Metodija v j Ljubljani vsem svojim podružnicam.
~	ena pr-
te stroke v Avstriji — je družbo jako ugodno po-
več poniževanje samega sebe in je — pa-čenje narodnega značaja svoje
lastne domovine.	j Tvrdka Adolf Jacobi na Dunaju
Nadaljnja hiba naših ljudij je, da se po ^ -e ne prodajalnah, na pr. v Trstu ali Kopru, kjer skienjiu z kupujejo svoje potrebščine in kamor znaš .jo svoj j gOC]]JO# drag denar, le preradi silijo govoriti italijan- j Zavezala se je namreč, da bo oddajala ski. če tudi govore ta jezik tako, da se jim, gotove odstotke od skupljene svote za sva L-
prva našo
drugi posmehujejo v kakem kotu.
Ljudje božji, pomislite vendar : dokler se j
boste vi sami sramovali svojega jezika in ga ne boste rabili s ponosom in ljubeznijo — povsodi, dotlej ne smemo in ne moremo pričakovati, da bi drugoroclci spoštovali naš je-
Slovenski možje, matere, mladeniči in j
č i č n e papirčke i 11 ovitke, katerih ovoji oziroma škatljice so opremljene s sliko sv. Cirila in Metodija, s slovensko trobojnico ter napisom „Mal položi dar domu na altar".
Kakor se nam je zatrjevalo do sedaj z merodajnih stranij, so ti novi papirčki in j ovitki izborne in brezkonkurenčne kakovosti.
Cena na debelo in
konkurira s
dekleta! Ne zametujte svojega jezika, ne sra-j uvllKl 1£UU111C m
1-4. ^	.. a__i,;s; Kadilci si menda ne moreio boljšega želeti.
mujte se ga, rabite ga tako v družini m lasi j	J • 0
domači, kakor na cesti in v javnosti sploh ! 1
Videli boste potem, da vam bodo tudi trgovci
po mestih radi postrezali v tem jeziku. Ker
ne pozabite, da je že marsikateri italijanski trgovec obogatel od vaših žuljev. Vedite, da je vaš denar tudi italijanskemu trgovcu tako ljub, da bo — če bo videl, da ste vi od-raje spoštoval vaš jezik, nego pa da bi izgubil — vaš denar !
Če pa zahajate — in to vam bodi priporočeno naj topleje — k slovenskemu tr- j govcu, potem pa bi bilo sploh nezaslišano in i vecJl
neodpustno, ako bi govorili drugače, nego v! prispevkov svojih podružnic, svojem materinem jeziku ! Glavarje družin po-naj
drobno pa ceno drugih izdelkov te vrste.
Zato se pozivljemo danes do svojih podružnic in njih družbenikov ter do vseh somišljenikov proseč, naj pazijo na to. da l>o vsakdo, ki prodaja te vrste izdelke, imel na prodaj edino-le družbinc* svalčične papirčke in ovitke.
Ko bi vsi »asi somišljeniki rabili sploh le tisto blago, ki se prodaja naši družbi v korist, bi s tem postali te vrste dohodki najin najstalneji. kar jih ima družba poleg
Na UČko! Kakor že
^ _ _ ______________ _	znano, v stanovi
tem duhu vzgajajo svoje se prihodnjo nedeljo, dne 8. t. m. na Učki
j istrska podružnica našega ..Slov. planinskega Našim trgovcem. Prejeli smo to le i društva"'. Čujemo, da pribite Istrani mnogo-\est: ,.Nek naš obče poznani in narodni tr-j številno na 0110 znamenito svojo goro —mej govec ima v svoji službi regnicola, da-si bij drugimi vzleti tja tudi čili volovsko-opati;ski se za tak posel prav lahko dobilo našega \ „SokoP — tako. da se gotovo razvije ži-človeka. Ta podanik bližnjega kraljestva je vahna narodna slavnost. Pričakovati je, da se
prišel nekega dne k drugemu laškemu podaniku v obiske. Ta drugi laški podanik pozna prav dobro našega trgovca, za to se je čudom čudil, doznavši. da tak odločen4" Slovenec drži v svoji službi regnicola. Svojemuj
udeleže tudi tržaški planinci v večem številu slovesnega krščenja najmlajega bratskega društva. Pot ni naporna in jako hvaležna, ako je razgled z vrha jasen.
Istrski izletniki zbeio že v soboto s
lotili kako njegovo besedo, ki zveni kakor j začudenju je dal izraza z besedami : „Sloven- j popoludanskimi vlaki v Lupoglavi ter odko-krepkeji naroden akcent in vspodbuja h krep-' ski listi vedno kejemu narodnemu poletu, že ima črno piko ! slovenske v knjigi svoje usode. A če je še vrhu tega kakov „Piceolo" napisal kako besedo o „panslavistični agitaciji", je kazen neizogibna«
To smo hoteli povedati. Italijanski svečeniki naj le bodo svobodno pokrovitelji ire-
vpijejo, da treba najemati le moči na delo, a kakor vidim, se trgovci ne zmenijo za časnikarsko — hujskanje" (!) Nam je poznanih več sličnih slučajev in smo jih tudi že opetovano ožigosali, ali — več nego toliko ne moremo storiti. Mi kličemo našim trgovcem : Posnemajte svoje laške kolce v tem, da najemate v svoje službe ljudi
dentizma. ali potem naj se tudi slovenskemu J vaše krvi in v prvi vrsti domačine. Ako bi narodnemu svečeniku ne nadevlje uzda! j teh ne bilo, potem bi bili še-le opravičeni na-
(Zvršetek pride). I jemati tujince.
Naše hibe. Pod tem naslovom nam pišejo iz okraja koperskega : Nedavno temu sem hotel kupiti v Boljuncu par razglednic in sem šel v ta namen v znano gostilno in proda-
jalno g. K. V moje veliko začudenje pa so zares klasično izjavo župana zaderskega, dra.
Italijanske provokacije v Dalmaciji.
Tudi zadarski rNarodni list" beleži celo vrsto napadov in zasramovanj, katerih žrtve so bili tamošnji Hrvatje te zadnje dni. Beleži tudi
rakajo potem do Poklona, kake tri ure daleč, kjer se lahko prenoči : od tam je na vrl. le še dobro uro poti. tako, da se da dospeti še pravočasno do solnčnega vshoda, ki nudi posebno krasen prizor na Velebit in Kvarner.
Tržaški izletniki, ki vtegnejo oditi že v soboto popoludne. uporabijo naj herpeljski vlak, !;i odhaja točno ob 4. uri popoludne od Sv. A:idreja, da se potem še pravočasno pridružijo istrskim izletnikom. A kdor ne misli na prenočevanje, temu zadostuje večerni vlak ob 7. uri 4u min., 1 o treba tedaj za nočno hojo nekaj družbe in zadostne orijentacije.
Ves izlet dade se napraviti tudi v enem dnevu, ako se odrine v nedeljo s prvim jutranjim. vlakom ob 5. uri in pol, le da bo
V petek, dne <i. julija 1900.
»EDINOST« štev. 184
Siran III
tetini nagajala nekaj vročina in da bi dospeli do vrha kakor prepozni gostje.
Gospodarsko osamosvojenje v Gorici. Javili smo že, da je centralna posojilnica v Gorici kupila znani hotel Central. To je za goriške Slovence zelo razveseljiva vest. A naše zadovoljstvo povečuje še posebno dejstvo, da se je rSoča~ vspričo tega dogodka postavila na povsem korektno, zares rodoljubno stališče. Da-si je v vednili hudih bojih z zavodom, ki je sklenil to kupčijo, vendar naznanja rz veseljem ta lepi prirastek slovenske posesti, kajti nekega lepega dne nastopi slovenska last. bodi v naprednih ali klerikalnih rokah, složno za o s v o b o j e n j e slovenskega življa v Gorici. Predno bi si dovolili luksus r a z p o r a t u d i v mestni hiši, bodo sedanji boji itak že preživeli m i n o 1 o s t".
Ob toliki srditosti, ki vlada med obema strankama v Gorici, deluje takov trezen in rodoljuben govor zares blagodejno in tolažilno. — Po prehodu rečenega hotela v slovenske roke, je lepa Verdijeva ulica v Gorici že skoro do polovice slovenska last. Častitljiva Piazza Ginnastica pa je že skoro do cela v slovenski posesti. Le še uboga Ginnastica in dve najmanjši hiši so Še v rokah tujcev.
Iz Padrič nam pišejo : Odkar smo izgubili bivšega delavnega pevovodjo, g. H. Ražina, ni ga slišati več glasu od nas. Sedaj še le je naše pevsko društvo „Slovan" dobilo zopet pevovodjo v osebi g. Sosiča z Opčin. In da se naša vasica zopet malo obudi, sklenil je odbor tega društva, da priredi dne 22. t. m. veselico s petjem, igro in plesom na dvorišču g. M. Grgiča. Z ozirom na to, da ima naše društvo malo podpornikov, da so udje sami delavci in da si je to društvo pridobilo že mnogo zaslug v naših narodnih bojih, se nadeja odbor, da rojaki iz okolice in mesta pribite dne 22. i uli i a v naš Padrič.
Dopolnilna državnozborska volitev na spodnjem Štajarskem. Tz Celja poročajo. da je bil včeraj na zaupnem shodu spod-nje-st;ijerskih Slovencev po daljši debati soglasno proglašen kandidatom na Berksovo mesto viši sodnijski svetovalec VovŠek iz Maribor;'. Vsprejeta je bila tudi resolucija za poma -žitev slovenskih mandatov na Štajerskem in Koroškem.
iz Nakelske občine smo prejeli: Vsprej-mite par vrstic v odgovor na dopis iz Nakelske občine v ..Soči" dne 23. junija t. 1.
V občini D. imamo moža. ki je po velikem naporu in agitaciji slednjič vendar do-?eg- I. da je postal podžupan. Toda meni ni do tegfi, ker vsakdo, ki pozna razmere, ve,
ciji je priznal, da je vprašal posojilo, a dejal je, da ni res, da je grozil z nožem v roki, V roki da je imel le navaden ključ, katerega je tudi pokazal. Zaplenili so mu isti ključ in njega djali ped — druzega.
Deset dni obešen. Minolo sredo so našli v Puli poslovodjo plinarne Muličko obešenega v njega stanovanju. Bil je deset dni mrtev in ves črviv. Hišo so desinfecirali in oddelek domobrancev, ki stanuje v njej, seje preselil.
Radi nevarnega groženja je bil predvčerajšnjim aretovan na svojem stanovanju v Rojanu 38-letni težak Jernej K. Bil je namreč nekoliko pijan in tak je šel pred hišo št. '
,.Narodna Čitalnica^ v Rojanu opo-j zarja slavno občinstvo, da ima ista od 1. t. j m. svoje društvene prostore v Rojanu št. 347 j tik cerkve, III. nad. na desno. Društveni pro- i stori so odprti od 8. ure zjutraj do 10. ure' zvečer. Nadalje se odbor „Narodne čitalniceu j najtoplejše zahvaljuje gosp. F. Wartbiichler-ju ! za velikodušni knjižni dar.
Brate Sokola
prosimo, da se sedaj redno udeležujejo vaj v telovadnici zaradi izleta v Nabrežino. Bratje, ki ne telovadijo, a nastopijo v kroju so pro-
^ .	. . . . ....	.. .	ženi? pridejo v petek zvečer
»2 v Rojanu, v kateri stanuje čevljar Martin ob 9 urf k redovnim yajam Xa zdar ,
Furlan, na katerega ima Jernej že delj časa ——
sovraštvo, in tam klical Furlana : „Pridi ven,
<"e imaš korajžo, da te končam z revolverjem !" j
Darovi. Za moško podružnico
sv. Cirila in
Na policiji so ga preiskali, a revolverja niso Metodija je daroval g. profesor Iv. Jesenko
našli pri njem, ker ga je imel le — na je- K. Iskrena hvala!
ziku. Vendar so ga pridržali pod ključem. j	B	_
Kolo sije izposodil pri mizarju Igna-;	SrZOjcIVIlO VOStl«
ciju Fizuliču, doma iz Zadra, njegov prijatelj	Cesar Viljelm.
Ivan V„ ki je tudi doma iz Zadra. Ivan V. BERGEN 5. Cesar Viljelm je danes
Zdravnik
Dr. D. KARAMAN
spsci^aliat xa notranjo m3dioino in bo-lazni^ na dihalnin organih (grlu in noju)
Ordinira zn selaj v hi*: St. il v ulici »lel-1' Aoijuedotio, »>■! II' ; ure protlp. do l1 , pop.
je zajahal kolo in jo odkuril ter se dosedaj še ni vrnil nazaj. Fizulič — ki se boji, da bo ob kolo — je prijavil stvar policiji.
da je po
lopisnik v onem dopisu samega sebe Iz dopisa tudi ni razvidno,
glavi udaril.
BERGEN 5. predpoludne dospel semkaj.
Bombe pred stanovanjem prefekta.
PARIZ 5. Iz Calvina na Korziki poro-
Nesreča na delu. 14-letni Santo Gul- ittu^rL^llt i?tan0I?Tn i ^^ega . . . ,	Tj	pretekta tolombani-ja našli dve bombi. Gre
bncci, doma iz Cesena v Italiji (Forli), je se baje za čin maščevanja od pristaša kon-
delal kakor podajač pri gradnji neke hiše v servativne stranke, ker je Colombani na
ulici Montecchi. Včeraj predpoludne je ne- zadnjih volitvah podpiral konservativnega kan-
srečni dečko pal z nekega 2 metra visocega i	. % , x> . ,.,	Državni tajnik Root.
odra m se precej poškodoval. Pozvan je bil NEW-YORK 5. Državni tajnik Root je
k njemu zdravnik s pomožne postaje društva odpotoval na križarju „Charlesto\vnuu v južno
,Igea:, ki mu je podelil najnujnejo pomoč in in srednjo Ameriko.
ga dal potem odvesti domov.	!	-
Tržaška statistika. Od 24. do 30. ju-	Rusija.
nija se je v tržaški občini poročilo 47 parov. PETROGRAD 5. (Petrogr. brz. agent.)
Rodilo se je 112 otrok, 53 moških in 59 žen- Komisija dume, ki se ima baviti z vpraša-
skih (od teh 13 nezakonskih). Umrlo je 96	d? s® radi ,slabe žetvc nakaž© 50 mil.
v - •	v,. i u / i rubljev bednemu kmetskemu prebivalstvu, je
oseb. in sicer o5 moških m 41 ženskih (od skleJnik takoj določid kreditA 15 ^J^
teh 33 izpod enega leta. Povprečna umrlji- Finančni minister, ki je z ministrom za vna-vost v tem tednu je znašala 25*4 pro nje stvari prisostvoval seji, je predlagal, da mille. V istem tednu ininolega leta je umrlo »e ta kredit pokrije z emisijo 4°/0 državne 94 oseb.	rente. Trije členi komisije so rekli, da je
„ . . . -—— T ..	, emisija nepotrebna, ker se ima znižati neka-
Do^f^^^ui^^re t-e dele proračuna^ to tem več, ker je vlada kotiu; Negoda. — Temperatura včeraj: ob 2. uri po- izjavila, da je proračun za časa prvih štinh poludne 26" Cel3ius/ — Vreme včeraj: deževno, mesecev tekočega leta pokazal prebitek 57 ■ " ■	milijonov rubljev.
! PETROGRAD 5. Govori se: Admiral Roždestvenski se je spoznal krivim pred voj-
Društvene vesti in zabave.
Tržaški Sokol. Za izlet „Tržaškega So- i kola" v Nabrežino se je prijavil tudi „G o -riški.Sokol", ki bo skupno z nami na- j stopil na prostih vajah in vajah na orodju. S tem bo omogočeno, da se bo telovadba vr- !
(Dalje na četrti strani)
Tujci v hote i u „BALKAN".
kaj je hotel dopisnik doseči. Morda je fotelj siovensko občinstvo v velikem številu.
pohvaliti g. O., ker se je odzval dobljenemu ukazu ter hitel pobirati in odstranjevati kamenje z dotične poti ? ! Ali je liotel še bolj povzdigniti itak že oblastnega „pašo", oziroma spreobrniti dotična posestniku, da bi se v naprej česala po „pijanih" in „nepoštenih" glavah ? — Na vsaki način naj bi bil jasneje povedal, s čem da sta se „paša" in „brbrin" blamirala V Morda s tem, da sta dosegla. da hodita sedaj po lepi poti do svojih p a r c e1?!!
l!og si ga vedi, kako je prav za pr:u. ker i/, omenjenega dopisa v ..Soči4* ne postane moder nikdo !
Albanski ustaš Kinj Mati Koko je bil prišel pred tremi meseci v Trst. Dne 7. junija ie bil pa na zahtevo turške vlade aretovan. Iver Turčija zahteva, du jej Avstro-Ogrska izroči aretovanega Albanca, se vrše sedaj tozadevna pogajanja. Albančeva priležnica Terezija Asta ie bila tudi aretovana isti dan kakor ustaš. 5 dni pozneje je bila ona v spremstvu redarja odposlana iz Trsta z Lloy-doviru parnikom „Leda", ki plove mej Trstom
Ns novo so došli :
Justus. trgov.. DUNAJ; Sonneker, c. k. častnik,
šila kar najbolj sijajno. Razven tega se je	^i^&^žS!
oglasilo še več pevskih društev in tamburaški LJUBLJANA; Jami*, zaseb, LJUBLJANA; Krauđ,
zbor od sv. Ivana. Vsa priredba bo torej v , ^ ^Vo^kS lifeffl^
velikem slogu in pač zasluži, da jo poseti ković, trgovec. ZADAR; Triner, trgov.. CHICAGO;
!U. A.; Zibilich, trgov., ALEKSANORIJ A; Ledinaki, ! trgov., PULA ; Makovec, slikar, LJUBLJANA ; Batino v ne- trgovec, PARIZ; Martin, uradnik, DUNAJ.
oblet-' AAA P	i
Pevsko društvo rKolou priredi delj o dne 15. juhja veselico o priliki niče razvitja društvene zastave rNarodnega doma'4 v Barkovljah. Udarjal bo tudi tamb. zbor si. pev društva „Adrije" iz j Barkovelj. Začetek točno ob 5. uri pop.
Velika planinska slavnost. Iz včeraj- j šnjega poročila izostalo je pomotoma ime
pohištva
4»
mmm^ uvi p
ulica Tcsa Siv. 52. ft (lastna bila).
ZALOGA: PIAZZA R0SRR1C (Selsko
Oen«, da •• nI bat' nobene konkurenca. jf
Sprejemajo se vsakovrstna dala tudi po |r
xooaoooo*cx pc-3&bnih načrtih, ec^aco-ag? |?
•«elUe bfci-sIiSao in Ortak«
poslopje). ]?
IOiiOliO!i9i:OllO> 3> OUCilOiIQI
Naznanilo.
Na predlog odbora upnikov se bo prodala v konkurzno maso Ferdinanda Gostiše v Idriji spadajoča zaloga manufakturnega blaga z opravo vred, sodno cenjena na K 20.481*23 ofertnim potom kakor stoji in leži, brez jamstva konkurzne mase za kakovost in količinu.
Pismene ponudbe, opremljene z 10°/® vadijeni je vložiti pri podpisanem upravitelja konkurzne mase najkasneje do 15. i m. in ostanejo ponudniki vezani na nje do vštetega dne 22. t. m.
Kupnino mora plačati ponudnik takoj, ko se mu naznani sprejetje ponudbe ; ko bo kupec plačal kupnino, se mu izroči prodana zaloga in mora izprazniti prodajalniške prostore v hiši gosp. Franceta Dodič-a do konca avgusta t. 1. Inventarni zapisnik je na vpogled pri tukajšnjem c. kr. okrajnem sodišču odd. I., natanjčnejša pojasnila pa daje podpisani.
V IDRIJI, dne julija 1906.
Alojzij Pegan
ces. kr. rotar kot upravit« j konkurzne mtss.
Oglas.
Ker se za II. društveni občni zbor,
gospice Olge Deklevove. vrle sodelovalke na|ki je bil sklican na 4. dan t. m. ni r.aših narodnih prireditvah, ki je imela mesto t odzvalo zadostno število zborovalcev, v gorski kavarni.	| napoveduje se isti
Nadalje došli su še sledeči darovi:! pg SObOtO 21. t> ITI.
Tvrdka Pipan in drug. (gg. N. G. Stepančič)	..
i i i. , - i t> . .	./■	ob 81uri zvečer
kg Kave. Komna dr. l ertotova, pecivo, ^	*
limunov sok. mleko, papirnate kozarce, ^la-(Z istim dnevnim redom. Ta zbor bo duled. Tvrdka Kugi & Počkaj (i steklenic (v zmislu § 11. društv. pravil) sklepčen šampanjca, dalje v posojilo maie krožnike za; brez ozira na število navzoe-ih zborovalcev sladoled. Iv. Krže v brezplačno posojilo skle-j Za dfUŠtVO „J^aro5ni 5om" V CrstU
«	dne 6. julija 1906
Upravni odbor.
Naznanilo.
Dne 14. julija se prične tečaj nemškega jezika. Poduk bo 3-krat na teden. Za dečke od 8.—9. Za deklice od 10. 11. predp. Cena 4 gld. na mesec. Stariši. kateri žele, da se otroci uče nemščino, naj se priglasijo v nedeljo, dne 8. julija od 9.—12. predpoludne. — Naslov pove ..Inseratni oddelek Edinosti".	(St. Tso) ussBsms^:.^
p| Sprejemaj® m raakoTrstna deia 1» po |2 po?«baib načrtih. --■■■	- »S
.Sj wr nasusvia ceni toiipir, ia fri^v §
i S
g Tovarna pohištva
- RRFftčL ITRLIfl

dice za kavo.
Vstopnino na veselico so preplačali : g.; dr. Gustav Gregorin K, g. Iv. <4oijup
(Opčine) 10 K. g. Gracijcin Stepnnčič 9 K; 30 st., g.

ulica Tvlaicanton štev.
po selo niskih cenah.
Mikolin 8 K. g.
dr. Bole 4 K 50 j Zmagosl. <to- ;
Ne-;
. . .. n ,	,	. t, , stot., g. Maks Cotič 4 K, g
in Dalmacijo. O tem aretovanju se je zvedelo ,jevSček 5 K g- Bubnič iz siivij 4 K,
še-Ie pred tremi dnevi.
Nasilnež. Krčmar Rok Kalebič, ki ima svejo krčmo v zagati Cavana št. 2, je prijavil predvčerajšnjim popoludne ob 4. uri na
policiji sledeči dogodek :
Malo prej da je bil prišel k njemu v S- dr«
klimo 25-lc-tni težak Nikolaj V., stanujoči v ulici dei Fabbri, in ga vprašal na posodo 40 :ron, : koč. naj to svoto stavi na račun trnovi? z vinom Mateja Malusa, ki ima zalogo \ina v ulici del Lazzaretto vecchio št. 25. A ker un. Kalebič. ni liotel vstreči tej prošnji, da je Nikolaj A", vzel iz žepa no/, in mu z istim pretil. Kalebič in njegov brat Fran, obo-roživša se eden s p&lico, drugi s kladivom ,
sta '_ra komaj odpodila.
/»večer ob 7. uri je bil Nikolaj V. areto-
imenovan 5 K. 5 neimenovanih 2 K ~>v st., i rodbina dr. Pertotova 2 K, Neimenovan 2 Iv, j g. Furlan sod. svet. 2 K, Barkovljan 2 K, ' g. dr. Ot. Kybar 1 K 50 st., g. Fabiani 1 K 50 Abram 1 K 50 st., Neimenovan 1 K, g. prof. Kurat, g. Gorup, g.ca Jugovič, g. Furlani po 1 K; g.ca Celan 40 stot., Neimenovan 10 st., g. Ant. Kalister mesto vstopnine 10 K, Ante Šorli 2 K, I. Novak 1 K.
Čitalnica pri sv. Jakobu uljudno vabi na veliko vrtno veselico s petjem, igro in plesom. ki jo priredi v nedeljo 8. julija na vrtu ..Konsum. društva" pri sv. Jakobu. Petje bo
E. Perliavec.
Serravailo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Provzro&a voljo do Jedi, utrjuje želodec in ojačnja organizem.
vodil društveni
pri sv
------ — ........ pevovodja g
j Sviral bo vrli Majcenov orkester. Igra s petjem v enem dejanju : Lokavi snubač. Med vese-
var. v kavarni ..Al fedel Triestino". Na poli- lico deluje šaljiva pošta.
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh kadar je treba se po bolezni oješiti.
• 16 kolajna«! na raznih raziavah li 2 ud S300 zdravniikls?! spriosvall.
I. SERRAVALLO
= trst. =
Stran IV.
»EDINOST« št. 184.
V petek, dne G. iulija 103o
MOTEL BALKAN
70 sob, elektr. razsveiljava. Hrt, kopelji Cene zmerne. PočkaJ & %8gl
HOTEL BALKAN
nim sodiščem v Kronstadtu, pred katerim se je včeraj pričela proti njemu kazenska razprava. Zaprosil je, naj se ga najstrožje obsodi. v nadi. da se s tem zadovolji pravici.
PETROGRAP 5. ..Ruski Invalid" je priobčil dnevno povelje carjevo, ki opozarja velikega kneza Nikolaja, vrhnega poveljnika pe-trograjskega vojaškega okraja in telesne straže, na pomanjkanje notranjega reda in discipline pri prvem batalijonu Preobražen* skega telesnega gardnega polka, ter daja ukor poveljniku gardnega zbora prve gardne pehotne divizije in prve brigade.
Z drugim poveljem sta odslovljena generalni major ;i la suite Preobražen skega '£ardneqa telesnega polka Gardon in poveljnik prve gardne pehotne divizije generalmajor a la suite Oserov. Nadalje je odstavljen od službe poveljnik gardnega polka knez Vasi!-kikov. obdržavši naslov generalnega adjutanta.
Poveljstvo gardnega zbora je prejel generalni adjutant Dauslov. Druga izpraznjena mesta so spopolnjena s častniki pehote.
PETROGRAP 5. Glasilo kadetov „Reč" je danes priobčilo izjavo, da se kadetje ne udeleže kabineta Jermolov. Iz govoric, ki krožijo, sklepa „Reč", da ostane Goremikin v službi. List je tudi zvedel, da obišče an-gležka eskadra le Libavo, ne pa Kronstadt.
Trgovina.
Borzna poročila dne 5. julija. Tržaška borza.
Napoleoni K 19.12—19.15, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 240.42—240.62'/,.
Francija K 95.60--95.60, Italija K 95.671/!—95.83,
italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K
117 40---117.60, nemSki bankovci K —.—*— —
a vsi rijeka ednotna renta K 99.60—99.90, ogreka krotka renta K 95.10—95.40, italijanska renta K —.— —.—. kreditne akcije K S66.50 — 668.50 državne železnice K 671.25-673 25 — Lombardi K 170.50—172 50 Llojdove akcije K 740,— 750 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496.— do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302— 310.—. Bo-denkredit 1S89 K 302.— 310.—. TurSke K 150.50 do 1: 2.50 Srbske —.— do —
Dunajska borza ob 2. pop.
včeraj danes
Tržavni do!g v papirju	100.35 100.30
„ _ erebTu	lOO.-i«) 100.35
Avstrijska renta v zlatu	117.90 117.90
v kronah \IQ	09.70 99.70
Avetr. investicijska renta 3, x°. 89.70 89.70 Otrcka renta v zlatu 4%	113.60 113 25
„ kronah i91	95.25 95.25
31',	85.10 8510
Akci e neciicn&lnt Isr.kc	lb95.— 1692.—
Kreditne akcije	6GtJ 25 668.—
London, 10 Lstr.	£40 35 240.37V,
IGu državnih mark	117 4*2V, 117.45
20 ma? k	23.47 23.47
20 frankov	19.13 19.13
100 iiaL lir	55.65 95.60
Ceh.".r?ti cckini	1131 1131
ParSžka in londonska bo.'za.
Pariz: (Sklep.} — Francoska renta 96.R0, i-.ali;juibLa renta 102.20, španski esterieur 95.70ex, n-:ci|e etomenske banke 656 ex Menjice na London
251X0.
Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnic? —.— Lombarde 179.— unificirana turška renta 96.52 avstrijska zlata renta. 99.60, ogrska 4°/0 zlata reutc 94>5ex, J^nderbank —.—, turške srečke 146.65, p&-rižka banka 15.28ex, italijanske meridijcnalne akcije i\26, akcije Rio Tinto 16.59 Mlačna.
London: (Sklep) Konsolidiran dolg 87.7/fc, srebro 29.I3'j6, Lombardi 7.—, španska renta 95.1 „ italijanska renta 101.— tržni diskont 3'/«, meniice na Dunaju 21 34. 3IIačna.
Tržna poročila 5. julija.
Budimpešta. PSenica za okt- K 15.28 do K 15-30, rž za okt K 12 98 do 13-—, oves za okt. od K 13-24 do 13-2.S, koruza za julij 12-40 do K 12.42
Pšenica: ponudbe srednje, povvra5evcn]0 zbolj-£auo, tendenca ugodneja. Frcdaia: 28.000 met. stot., deloma nekoliko stotink nižje, druga žita nespremenjeno. Vreme : vroče.
H a v r e. (Sklep) Kava Santos good nverage za tekoči mesec 44.75, za sept. 45.25. Mirno.
N e w - Y o r k. (Otvorjeuje ) Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, nespremenjeno, do 5 stot. nižje. Prodaja :--vreč.
Hamburg. (Sklep). — Sladkor za julij 16-85, za avgust 17'—, za september 17.10, za oktober 17*25. za november 17*30, za dec. 17.—. — Stalno. — Vreme : oblačno.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za september 36-"V,, za december 37x/4, za marec i38—, za maj 3Stalno. — Kava Rio navadna loco 37—39 navadna r.elna 40—42 navadna dobra 43—45.
London. Sladkor iz repe surov S3/R Sh;
St-Ino.
Mirodilnica
Alojzija Mermol naaled. Leban — Trst — (ul. Bsrriera veechia št. 18) Prodaja barv, drog, žvepla, modre galice nenadkiiljiv prah proti mrčesom.	502
fllfflo Qp v naiem stanovanje — 2 sobi, eo-; UuUd OO bica in kuhinja za mesečnih 24 K. i Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti".
722
Pl9nict star, jako zmožen, se ponuja društvom 1 IdllloL in zasebnikom za koncerte ter poučuje v igranju na glasovir proti zmernim cenam. Za naslov je prašati pri „Iuseratnem uradu Edinosti'* (700
|U|a|h stanovanje v bližini Glavne Pošte čem. SflcLIU Ponudbe na „Insera'ni urad Edin- si • pod Versalovič.	(750)
EV&SM 1UOHETTI
TRST — ulica deile Acque 2
Prodajalnica jestvin, kolonijalnega blaga, dlikates, svežega in suhega sadja.
Novi furlanski salami — Videmski kotekini — Graški gnjaL — Ovčji sir pijemonteški — Ovčji sir star iz Karnije — Parmezan I. in II. vrste — Oljke zelene — Konserve iz pomodorov ital., najbolje vr~te. Na debelo in drobno.	Cene brez konkurence.
iSb - ^
,pjpw l
ili 10! I
Da bodete spali mirno in brez nadlege, da si ohranite
9
Išče se
služkinjo. Naslov pove „Inscratni oddelek Edinosti«.	331
IXAn eCS krojač poročen brez otrok za vratarja 1-trU OU Naslov---- T------j.-il
nosti:\
pove j.Ins-eratni oddelek Edi-
736
Veliko zemljišče Kolonji v najzdravejem
solnčnatem kraju Je n* prodaj (na male in velike parcele). — Slovenci! kmetje, mali posestniki, trgovci uradniki, zasebniki, ki imate na razp' lago kaj denarja, in si hočete nabaviti svojo lastno hišo, ne zamudite te važne izredne prilike. Zemljišče primerno za gradnjo velikih in malih hiš, dvorcev (vil) hišic z vrtom, kmetskih hiš itd. Ne daleč od zemljišča je kamenolom, tako da se dobi materijal za zgradbo po nizki ceni. Vode je dovolj in sicer zdrave, hladne vode v vodnjakih. V kratkem bo napeljan tndi plin. Zgradila se bo nova široka ce.«ta in sklenjeno je, da bo tramvaj vozil blizo do zemljišča. Patem bodo lastniki zemljišča imeli vse ugodnosti. Na zeljo se gradi dvorce, hišice poljudne visokosti, tudi proti plačilu na obroke. — Natančna pojasnila daje pismeno ali ustmeno INSERATNI URAD EDINOSTI (Trst. ulica Giorgio Galatti št. 18 od 9.-12. dop. in 2.-7, pop.) Narodni dom.
Kleparska delavnica
ARTURO PISCUR
TRST — ulica deli' Istituto št. 5
izvršuje vsakovrstno delo po nizkih cenah.
9(iihitijslca oprema
z Kositra, eisila, in Utega želega; vrči za mleko. Stavbena dela, kakor žlebi in cevi.
•9
i
Obveze iz čiste gume prve _	vrste, neprekosljive pri ce-
pljenju trt so na prodaj v zalogi koles (bicikljev) R ccardo S a n z i n, ulica Cas&a di Risparmio 6 (541
Vinogradniki
O priliki birmo
se je oglasiti edino le V novi trgovini
(j. Xehiayan
TJRST, Corso stv. 23.
Velika izbera ur
verižic, prstanov, priveskov, uhanov z demanti in brez istih itd
Pre<lnieti so zaznamovani z najznier-nejimi cenami.
Najpopolnejše jamstvo za vsako prodano ali popravljeno uro. Kupuje in menjava.
Vaše obleke in Vaše kožuhe pred molji ter da uničite škoet- m Ijive učinke nezdravega zraka & po sobah in stanovanjih, rabite J
ZIEILLI-jeve } kadeče se s t ©ž-s s |
Na prodaj v vseh mirodilnicah — in lekarnah. .—• *
Vsna? ^grr^j e

^ Efe
bsSC
Dr. KOLE
bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik
Dr. A, Mittak, ulica della Zonta St. 7, I. — TRST
Plombovanje zob po najboljših znansfuenih zisfemih.
Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Hans Scbmidt, bivši sodrug Dr. A. Mittdka odlikovan z ,,Grand Prixil in zlatimi kolajnami na rastivab §f v Kimu, Bero!inu in Saint-Luis.
iz
Električne vpeljavo
izvršuje
franjo S. Balsasso
TRST
ulica S. gpiridione šter G
Barirarnica
pralnica in čistilnica na sjiio
(s parnim strojem) ea obleko brez razdiran j a, Jjlago, pohištvo pregrinjala itd., kakor tudi dežnike
TRST — ulica Farneto št. 11 — TRST
^ilbisi
O priliki plerov sc izvrši najhitreje. Pregrinjala se lik:« po h*y. koai:ul.

"'	^^ic^r-:
..v- -V-

Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in speMcijsko
RUDOLF EXNER - TRST
Telcfono It. 847. - Via della Stasione štv. 7. - T elefcmo fit. 847
Filijaike v PULI, GORICI, REKI in CRADEŽU. Prevažanje pohištva na vso kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 3 metrov.
- (Pošiljanje prfcto?, ki ss jemljejo aa Dctovasje is prešanje Diaia na m prase.) ==
Sp^eJ^ma se tudi pohištvo in drugs predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. Sir^* Edini tržaški zavod za--
( iščEvji: £*< SIIKA>:JE\A>JE PEEPROH
Točna postrežba in nizke cena.
„VACUM-CLEANER".
I
MALI OGLASI.
Mali oglaai računajo ae po 3 stot. besedo; mastnotiakaiie br-tede Be računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 Btotink,
— Fiiića se takoj. ==


Wq TrctoniLli «© proda prlbllino 30 m3 IIa I I SlCIlinu stavbenega lesa za kron 306'—; naOpčinah blizo državne postaje pa 300 kron. — Več ulica Sonssa 6.	739
Gostilna „Alla Costanza"
(Via Nuova
®t. 19). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kraški tei-an. Priporoča se si. občinstvu Henrik K o a i č.
Odda se v najem z velikim hlevom
ležeča ob glavni cesti v veliki vasi oddaljeni 2. in pol uri od Trsta, pripravna za vsako obrt in več zemljišča pod jako ugodnimi pogoji. Več se poisve pri „Inse-jatnem uradu EdinoBti'*.	900
Ml7!)rcki	pomočnik dobro izurjen v stavbe-ORI	nem mizarstvu, z deljčasnimi spričevali išče slnžbe.	Naslov pove ,.Inseratni oddelek Edi-nosti'-'.	738
|Xaq aa dekle za delati po polju. Plača meseč- I lOUC OO nih 16 kron. Via Romagna 121 (7231
Ustanovljena leta (867.
Odlikovana
livarna ¥.a Vincenc Osvaldelli
oL Medla 28 TRST Telefon 3?4 } ^
___ ) -i?
Mehanična delalnica«
Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje,
D^juovejšep sestava na množeči se obrat in napreinjočim pritiskom. — OMralnice za oljke. — Stiskalnice za oljke
z obratom na vijak in vodnim pritiskom.
Vcdne stiskalnice. Proračunl na "htevo.
Najfinejšo
namizno in jedilno olje
se vdobi pri
= narodni zalogi olja
frg Barriera slcv. 3. ivan Mnionig, lastnik
^ mm
Velika zaloga koies (bicikljev)
£2
i »i ^azco^ji
mm tencin (ioWiet) rossler i i::mtcl
pri kolesih in motociklctah potrebnih pritiklia
mehanićna Ddalnica sar kolesars!;^ :o!a
GIUSEPPE EGGER
TRST — Piazza della Caserma Ltev. 3«
;Vsi zdravniki se čudijo/ čarobnemu vspehu.J
99
Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst.
(Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli COSULICH.
Nova redna, hitra lit direktna slntba za blago in potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in elegantni novi fcrzoparubrod
je ozdravljivi estrakt japonske ra_stline in t lno^o- i pravkar ćuilcže pri re\ ti/mu^/plodčui bolezni, sruii ljoli, ufdulii, živčni si*«'.: -stl,pomanjkanju spanj mrzlih rokali in no?ali, hlediei, krču, k;.žtii holezni, inlluenei, kašlju, ušesnemu hn-.i-eauju, glavobolu. — „Yo" čisti kri. \ >\\ »ji pljučno in telesno moč, ja« i apetit in pre-skupne^a; pomaga gotovo pri kataru \>< m duševnih in [»rsnih boleznih. — Yo'- ,, • o i bavljanje medicinskega novinstva odo!>r. :..i in vsak zdravnik bo potr.lil, <la boljši pripomoček ne obstoja. —	fie ne sni-pogrešati v nobeni lii>i. Tisoč zaln.ii..:!i pripoznanj priča, da pomaga »,Yo;4 v veh slučajih ia se že v par urali čuti o>:.l ..v-Ijivi vspeh. — < 'ena steklenici 1 k:- ito. Za popolno zdravljenje je treba (>-12 stt '.;!<
Edini uvoznik:
D. Sehori v Milanu
Francesco Sforza 3.
Glavna zaloga za Avstro Ogrsko pri Petrovics Drogueri, IV. Becsi u. 2 v Budimpešti
kainor je nasloviti naročbe i/. Av-tro-<>L.t>kc.
odpluje dne 7. julija U 1. v Novi York.
Cene jako nizke.
Potrežba in hrana (vaak dan avež kruh in meso) dobro vino, zdravniška službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki IIL razreda im&jo popolno svobodo na krovu.
Za pojasnila se jo obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2
iooooooooeoaooc
Kdor išče službo ali kakorsuo-koi': zapo-bilenje; kdor išee uradnike ali službeno o-ob j kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorce : kdor ima za prodati hiše, polja, dvorce; J:' r ! želi posojila* vknjižbe itd., prodali ali 1 i premičnine aH sploh rabljene predmete it ';. . I naj se posluži MALIH OGLAS) -J r i „K d i n o s t i4", ki so uajceueji, največ titani ia najbolj pripravni v dosego namenu.