Posamezna številka 6 vinarjev. SleV. 187. ^ven Ljubljane 8 vin.	y LjODljOnK V Cel« 29. dVPSlfl 1912.	LBtO XL
s Velja po pošti: ss
Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13*— za četrt leta „ . „ 6-50 u en meseo „ . „ 2'20 sa Nemčijo oeloletno „ 29-— ca ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— sa pol leta „ . „ 12'— sa četrt leta „ . „ 6-— sa en meseo „ . „ 3'—
V	upravi prejeman mesečno K 1-70
Enostolpna petitvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 16 T sa dvakrat . . . . „ 13 „
aa trikrat....., 10 „
sa večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petttrrsta (72 mm) 30 vinarjev.
vsak dan, lzvzemil nedelje is praznike, ob 5. nrl popoldne.
oar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. =		P	olitičen list za slovenski narod	■	Upravništvo je v Kopitarjevi nllol itev. B. -saj Avstr. poštne bran. račnn it. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn it. 26.511. — Upravnlškega telefona it. 188.
Današnja številka obsega 8 strani.
Katoliška cerkev v varstvo izseljencev.
Revežu je stala in stoji katoliška cerkev vedno na strani, ga podpira, mu pomaga. Ko so sc pričenjali naši ljudje izseljevati v tujino, kclo jc mislil, kdo je skrbel za nje? Morebiti svetna inteligenca? Kaj še! Katoliški duhovnik je tisti, ki je prvi učil, zbiral in skrbel za ubogega Slovenca v Ameriki, za ubogega izseljenca /na VVestfalskem. Prva mati katoliškim izseljencem je bila cerkev, ki je izvedla izseljeniško varstvo že v časih, ko prosvitljena družba na izseljence niti mislila ni, razven da jih je po svojih agentih bodisi na ladjah, bodisi v tujini izkoriščala, kar je mogla. Največja zla glede na izseljence je že pred desetletji odpravila družba sv. Rafaela v varstvo izseljencev. O tem je pred leti »Slovenec« obširno pisal in nočemo tega ponavljati. Rim je z vso silo in močjo pospeševal delo v varstvo katoliških izseljencev in vzpodbujal in osrčeval katoličane v lepem, vzvišenem delu za varstvo katoliških izseljencev. Dne 15. avgusta 1912 pa je izdal sveti oče papež Pij X. Motuproprio, ki se izključno bavi z varstvom katoliških izseljencev. Motuproprio izvaja:
»Cerkev skrbi materinsko za vse katoličane, predvsem pa ljubi in skrbi za tiste delavce, ki zapuste svojo domačo grudo in odpotujejo v tujino, da si izboljšajo svoj položaj. V tujini so pa izpostavljeni večkrat največjim nevarnostim. Delo našega velikega prednika in naše lastno delo dokazuje, da je Apostolska Stolica vedno pospeševala tista društva, ki so se ustanovila, da skrbe za izseljence in vedno opozarja škofe na to, naj važnemu vprašanju izseljencev posvečujejo svojo višjepastir-sko skrb.
Vedno naraščajoči promet, vedno lažje popotovanje in drugi razlogi povzročajo, da število izseljencev vsak dan narašča. Dolžni smo zato, da storimo vse, kar je potrebno, da postanejo vsi naši otroci deležni naše pomoči. Žalostni smo zaradi različnih nevarnosti, ki jim je glede na vero in nravnost toliko ljudi izpostavljenih tam, kjer ne poznajo dežele, ne jezika. Nimajo svojih duhovnikov in si za izveličanje svoje duše ne morejo pomagati sami in
jim tudi ne morejo pomagati škofje in družbe, ki so ustanovljene za izseljence. Kar sc jc dozdaj storilo, da sc odpravijo navedene napake, ni to, kar se je pričakovalo, ker prevelikega hvalevrednega dela tisti, ki sodelujejo, ne morejo zmagati, ker presega njih moči in ker se tudi večkrat ne deluje složno in enotno.
Iver smatramo, da zahteva naš čas, da se trajno skrbi za veliko število izseljencev, smo, ko smo se posvetovali s kardinali konzistorialne kongregaci-je, s svojo apostolsko oblastjo in iz lastnega nagiba ukazali, da so ustanovi v navedeni kongregaciji poseben oddelek, ki bo moral skrbeti za duhovno pastirstvo izseljencev. Preskrbeti bo moral vse potrebno, da so izboljša dušno pastirstvo izseljencev, ki pripadajo latinskemu obredu, medtem ko se pre-puste kongregaciji propagande, oziroma izseljencem vzhodnega obreda nc-kršene njih pravice, za katere naj propaganda primerno skrbi.
Novi urad bo moral skrbeti za iz-seljeniške duhovnike s sodelovanjem škofov in s podporo v blagor izseljencev ustanovljenih društev, katerih bla-gonosno delo naj po stvarnem položaju tudi vodi, naj dalje z božjo pomočjo uredi po razmerah posameznih držav socialne zadeve izseljencev in naj proti morebitnim izrodkom in zlu v tem oziru ukrene, kar se bo zdelo potrebno. Trdno upamo, da bodo vsi verni katoličani to svoto delo, ki je ustanovljeno v blagor njih bratov, podpirali z molitvijo in z miloščino z vsemi svojimi močmi v zavesti, da poplača najvišji škof in pastir naših duš dela ljubezni z največjim plačilom v nebesih.
Dano v Rimu pri sv. Petru, 15. avgusta. 1912, v 10. letu našega papeže-vanja.
Pij X., papež.
Rim je govoril. Vsak zaveden slovenski katoličan zdaj vecli, da jc dolžan dejansko podpirati obrambno delo v varstvo naših slovenskih katoliških izseljencev!
Primorske vesli.
p Pojndena »Edinost«. Iz Trsta nam iz narodnih krogov pišejo sledeče: V Trstu niso niti vsi pristaši političnega društva »Edinost« zadovoljni s pisavo tega lista. Čedaljebolj zapušča ta list svoje tradicije in kaže vedno bolj libe-
ralno barvo. Mnogim pa tudi to ni všeč, da sc je dr. Rybaf na Bledu tako eks-poniral za polomljeno kranjsko liberalno stranko, zlasti pa ne, da jc v češki »Samostatnosti« S. L. S. radi njenega patriotizma osumničil, potem pa podal izjavo, s katero jc lc šc bolj potrdil sum, da se je res tako izrazil, kakor je češki list poročal. Kar se tiče Vašega članka »Zakaj Slovenci v Trstu napredujejo«, je zavoljo svoje odkritosti in bridkih resnic, ki jih vsebuje, vzbudil splošno zanimanje in mnogo odobravanja celo pri takih, o katerih bi človek tega. nc bil pričakoval. Zalo je »Edinost« prišla tudi tako v ogenj in začela objavljati šumo člankov, o katerih pa vsak razsoden človek sodi, da ne morejo ovreči »Slovenčevih« trditev, ampak se sukajo okoli drugih reči. če pa se vprašamo, kdo tc članke piše, bo slovenska javnost pač presenečena, če jzve, da teh člankov nc piše Slovenec!, no Hrvat, pa tudi ne Slovan, ampak Jud iz Poljskega, po imenu dr. .lo-sip J e d 1 o vv s k y, odvetniški koncipi-jent pri dr. Wilfanu, šifra »Iwski«. Ta mož piše tudi v zagrebški »Obzor«, v katerem jo že večkrat prav strupeno napadal S. L. S. Tega velikega rodoljuba si moramo pač natančneje ogledati. Torej g. Jedlowsky, poljski jud iz Kra-kova, je prišel iz Dalmacije, kjer jc bil njegov oče uradnik, v Trst. Najprej je delal v uredništvih zakotnik laških framasonskih listov. Potem se je naučil slovenščine (zelo slabo, kakor so razvidi iz njegovih člankov. — Op. ur.) in je šel za pisarja k dr. R y b a f u. Ta pa ga je kmalu odslovil. Zakaj, to jc zelo zanimivo vprašanje, na katero nam pa častiti gospod »I\vski« najbr-žeje nc bo hotel odgovoriti. Mož je začel nato pisati za »Edinost«, ki ga je uporabljala za to, ker je nekoliko poznal razmere v laškem taboru, v katerem jc preje bil. Dobival jc 3 soldc za vrsto. Pri »Edinosti« jc začel pisati zoper S. L. S. in iz njegovega peresa izhajajo po veliki večini vsi fanatični, sicer pa zelo vodeni napadi nanjo. Šel je nato delat izpite in v Prago doktorirat, in sicer s pomočjo tržaške »Posojilnice«. Javna tajnost je, da bi se ga radi iznebili, a nc morejo, ker marsikaj ve. Mladi Slovenci, zlasti delavci in dijaki, sc pa hudujejo, da vzdržujejo tujega juda, dočim sc ravno za mlado slovensko inteligenco nič ne stori. — Slavnega Ivvskega pa vprašamo: 1. Zakaj jc moral od dr. Rybafa stran? 2. Zakaj je moral pred dvemi leti izstopiti
iz odbora Slavjanske čitalnice? 3. Zakaj so ga delavci ekspedirali iz delavske organizacije? 4. Zakaj ni bil izvoljen za odbornika »Strossmayerja«, ker jc mislil postati tajnik? Toliko dozdaj, čc treba, kmalu še veliko več o slavnih činih bivšega sotrudnika »Code« in »Piccola«. — Tako tržaški rodoljub. Mi smo sicer odločno zoper to, da bi se vlekli v debato uredniki, v tem slučaju pa stoji stvar tako, da piše o slovenskih razmerah in se vtika vanje jud, ki je vrhtega služil preje pri laški žurnali-stiki, zdaj pa niti ni pravi urednik, ampak le sotrudnik. Kje so tisti časi, ko je bila »Edinost« šc krvavo antisemitič-na? »Edinost« pač dan na dan bolj zapušča svoj prvotni program, zato ni čuda, da jo v tržaškem slovenskem taboru sama nezadovoljnost in se vse cepi.
p Grof Calice umrl. Danes ob štirih zjutraj je umrl v Št. Petru pri Gorici grof Calice, bivši avstro-ogrski poslanik v Carigradu. Bil je star 82 let. Pogreb bo v soboto.
p Obsodbe. V Gorici so bili obsojeni: Karel Markovič, 201et,ni cigan iz Mo-ščince, zaradi goljufije na tri tedne zapora, kmet Maras iz Št. Ferjana, na šest tednov zapora, ker je hotel nokega soseda za dve kroni ogoljufati, Kristjan-čič Marija iz Št. Mavra, na šest tednov zapora zaradi vagabundstva in 191etna dekla Ivana Girometta zaradi enakega delikta na dva tedna.
p Hčer nekega ruskega generala so zaprli na Brionih, kjer jc fotografirala trdnjave.
p Pet regnikolov je izgnala policija iz Pulja in sploh vseh dežela avstrijskih.
p Poizkušnje z dreadnoughtom. Z
dreadnouglitom »Viribus Unitis« se je v torek zjutraj ob 8. uri pričela 30urna preizkušnja vožnja. Pri tej plovbi bo plul ta velikan skozi 30 ur neprenehoma z različno hitrostjo.
p Družinska afera. Kakor je prva preiskava dognala, so pri štabnem podčastniku Bubanu, o katerem se je poročalo, da je hotel svojo ženo iz ljubosumnosti umoriti, ne gre za poizku-šen umor, ampak le za hud pretep. Njegova žena je, kakor sc čuje, velika lahkoživka. Preiskava se nadaljuje.
p Zločin? Na. Reki so našli mrtvega v svoji sobi v ulici del Volto 4 starega oderuha Franca Cergnarja. Ker so na vratu zasledili neke praskotine, preiskujejo zadevo, ne gre li za umor. Pokojni je veliko ponoči okoli hodil in vabil k sebi sumljive elemente.
LISTEK.
Sl. tiiiskl guverner.
Angleški spisal Conan Doyle.
(Dalje.)
»Postal jc hujši, kakor so mogli vzdržati njegovi lastni tovariši. Tako se jim je zastudil, da ga niso hoteli imeti več na ladji. Tako so ga izpostavili na Malih Manglih, južno od sipine Mysteriose; tam ga jo našel neki por-lobellski trgovec. Ta ga je pripeljal sem. Govorilo sc je o tem, da bi ga odbijali na Jamajko pred sodišče, pa naš dobri mali guverner, baron Evan, ni hotel ničesar vedeli o tem. ,V mojih ro-kah jo,' jc rekel, »in sklicujem sc na Pravico, da mu dan to čutiti!' Cc hočete ostati jutri do desete ure dopoldne, boste lahko videli, kako bo bing-ljala ta vražja pečenka.«
»Rad bi, pa ne bo šlo,« je menil kapitan. »Hudo som se žc zakasnil. Danes zvečer bi moral že s plimo odpluti.«
»Tega. pa ne morete,« je rekel agent s povdarkom. »Guverner se odpelje z vami nazaj.«
»Guverner!«
»Da. Vlada ga je pozvala, naj sc
nemudoma povrne. Brzojadrnica, ki je prinesla poročilo, je odplula naprej v Virginijo. Zalo je čakal gospod baron na vas, ko sem mu povedal, da pridete pred deževno dobo tod mimo.«
»Prav, prav!« je rekel kopitan nekoliko poparjen. »Navaden mornar sem in ne vem veliko o guvernerjih in baronih in njihovih navadah. Niti se nc moreni spomniti, da bi bil kedaj govoril s kom iz te družbe. Ali če je v službi kralja Jurija in čc želi na »Morski zvezdi« mesta za v London, bom storil zanj, kar bo mogoče. Lahko ima mojo kajuto in dobrodošel mi bode. Kar sc tiče kuhinje, imamo šestkrat na teden nasoljeno meso, krompir in ribe, pa saj lahko pripelje s seboj svojega kuharja, čc jc naša hrana presurova za njegov okus.«
»Lc ne skrbite glede tega, kapitani,« jc pripomnil agent. »Baron je sedaj ravno bolehen, pravkar je okreval od mrzlice in najbrž se vso pot ne bode ganil iz svoje kajute. Doktor Larousse pravi, da bi bil podlegel, da ga ni navdal srečni lov z novim življenjem. Jc pa zelo pameten človek in no smete mu vzeti za zlo, če sc izraža včasih nekoliko na svoj poseben način.«
»Lahko reče, kar hoče, in stori, kar se mu zliubi, da se mi le ne bo vmešaval v komando nad mojo ladjo,« jc re-
kel kapitan. »On je guverner st. kiltski, jaz sem pa na »Morski zvezdi« guverner. In če mu je mogoče, moram odpluti s prihodnjo plimo, kajti prav tako sem jaz odgovoren lastniku svoje ladjo, kakor je on kralju Juriju.«
»Težko, cla bi se mogel pripraviti še nocoj za odhod, ker ima urediti še celo vrsto stvari j.«
»Tedaj, torej jutri zjutraj!«
»Mi je prav! Še nocoj pošljem njegovo prti j a go na brocl. Če se mi ga posreči pregovoriti, cla zapusti St. Kitts, še predno ho videl viseti Somozoba, bo sledil jutri zjutraj on sam. Njegovo lastne instrukcije ga poživljajo kar najhitrejše nazaj; zato ni izključeno, cla pride takoj. Spremljal ga bodo najbrž doktor Larousse.«
Agent jo zopet odjdul na suho. Kapitan je pripravljal s svojim prvim častnikom vse potrebno za sprejem in v čast visokorodnega sopotnika. Največjo kajuto so opremili in po možnosti okrasili; nakupili so nekaj zabojev vina in sadja, da bi bilo v navadni hrani na kupčijski ladji nekoliko spremembe. Na večer je prišla na ladjo guvernerjeva prtljaga, veliki, nepremoč-Ijivi, z železom obiti kovčegi, potem fi-nojše torbe z oficielnimi znaki in končno nenavadno zapi ti zaboji, ki so morili pač skrivati v svoji notranjosti me-
če in drugo orožje. Nazadnje je prišel še sol s pisanjem, na čegar velikem rdečem pečatu je bil vtisnjen grb; v pismu sc jc priporočal guverner baron Evan kapitanu Scarrovvu in je izrazil svoje nade, cla. pride jutri zjutraj na ladjo, kakor hitro mu dovolijo njegove dolžnosti in njegova bolehnost.
(Dalje.)
„Lira".
Srednješolska pesmarica. — Sestavil H. Druzovič. — Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani, 1911 in 1912.
(Dalje.)
Oblika je zelo prikupljiva, velikost primerna, tisk razločen, cena primerna.
Ker pa jo pesmarica namenjena šoli in želimo, cla se v šoli tudi uporablja, si moramo dovoliti nekaj podrobnih opazk, ker smo mnenja, da bodi šolska knjiga, kar mogoče popolna. Sledeče nedostatke si najboljše učitelj po svoji razsodnosti sam popravi v svojem izvodu in ev. učencem diktira. Knjiga na tem malo ali nič ne trpi.
Stran 10., bi bilo umestno omeniti pri moškem zboru še bariton.
sir. 11. Pri tnktovih načinih jo do^ bro in potrebno omeniti ls/» takt.
Novice s Hrvaškega.
h Razpust dveh dalmatinskih občin? »Obzor« javlja, da bo vlada menda v kratkem razpustila splitski in du-brovniški občinski odbor.
h Gospodinjske tečaje jc odredil za Hrvaško kraljevi komisar pl. Čuvaj.
h Hčerka grofa Teodora Pejacse-vicha, bivšega bana, komtesa Gabriela, se je zaročila z grofom Leopoldom Gyu-layem.
h Odredbe glede srednješolcev.
Hrvaška vlada je izdala naredbo, glasom katere sc bodo smeli sprejemati na srednje šole le oni dijaki, ki se bodo s policijskim izpričovalom izkazali, da stanujejo pri strankah, ki imajo oblastveno dovoljenje prehranjevati dijake.
h Tifus sc je pojavil med vojaško posadko v Mostaru. 40 jih jc obolelo, 12 umrlo.
h Sin odsekal pijanemu očetn glavo. V Bosanski Kostajnici se je pijani težak Pavel Sekulič doma prepiral z ženo in jo začel tepsti. Nato pograbi njegov 191etni sin sekiro in odseka očetu glavo.
h Apaško bando so zasledili v Zagrebu. Napadli so že več ljudi in jih skušali oropati. Zaprli so dva: Lovro Riharda in Stepana Mihelca, druge zasledujejo.
h Senzacionalni samoumor. V Cepinu pri Osijeku sc jc župnik Hajdi-njak zastrupil. »Male Novine« javljajo, da je bil na živcih bolan in se bal, da ne bi znorel.
h Nesrečna ljubezen. 211ctni pomočnik Josip Eberhard v Vinkovcih na Hrvaškem je bil zelo žalosten, ker ga jc njegova ljubimka, kuharica, zapustila. Šel je nadnjo z nožem in jo težko ranil, nato pobegnil in ubil sebe.
h Veliko denarja za izseljenca. Pri hrvaškem izseljencu Josipu Družcnovi-ču iz Hrastclnice, ki se je bil s »Titani-com« potopil, a so njegovo truplo našli, so dobili tudi 2500 K denarja, katerega so poslali zdaj njegovi ženi. Domneva se pa, da so drugi tovariši dali njemu kot najstarejšemu ob katastrofi svoj denar spravit, a se to zdaj seveda ne da dognati.
h Ustreliti se je skušal upravitelj grada Jankomira pri Zagrebu, Franc Schroder. Vzrok je neznan.
h 151etna deklica se obesila. V Pavijanih na Hrvaškem se jc obesila 15-letna Roza Brkič. Zakaj, 'ni znano.
h Zelo zgodaj. V selu Bogdanovci na Hrvaškem je 151etna Kata Udovčič zbežala z doma k mladiču Iliji Kncže-viču, da z njim skupaj živi. Odnesla jc s seboj tudi obleko in zlatnino.
h Pod mlinsko kolo je padla l^let-na hčerka vdove Katc Kalanj iz Novega v Vinodolu, ko jc šla v bližnji mlin nekaj naročit. Morali so kolo razbiti, da so truplo izvlekli vun.
h »Tata, brini se za mel« Te dni je neznanka položila na prag hiše, kjer stanuje delavce. Andrej Dckorti, malo dete, ki je nosilo na obleki napis: »Tata, brini se za me!« Dckorti je odnesel otroka, na magistrat, kjer so našli ženo, katera bo dete hranila. Zasledili so kmalu mater, 17letno seljakinjo Kato Gombešek iz Vrabča. Dckorti jo je bil zapeljal.
Str. 12. Pri prestavljalnih znamenjih si bo moral učitelj izpopolniti J|jf in jI k Za A bi predlagal »preklicaj« mesto »razveznik«, po nemškem »Auf-loser«. Klicaj (!) imamo že; Hrvati mu pravijo »povratilica«, mi tega žal ne moremo posnemati.
Pri znamenjih pod štev. 7 kaže izpopolniti in	dalic ———i r—•
Sem bi nasvetoval pritegniti tudi fer-mato ki je za pavzo sploh izpuščena.
Str. 13—15 bi bilo bolje postaviti za str. 16 in 17. V skalah ne bi škodilo zaznamovati poltonov ef in lic. Tabelo c), na str. 15 treba pritegniti na Btr. 69.
Str. 16. Med tujimi izrazi manjka »largo« in »dccrese«. Izrazi bi dobro služili v abecednem redu.
Str. 17 prvi odstavek manjka D. al Fine.
Str. 37. Vaja št. 10 naj sc dostavi na str. 27 kot št. 12a. Istotako št. 13 na btr. 43 kot št. 18a na str. 23 k c-duru.
Str. 53 št. 10 jc slab vzgled za Es-
dur.
Str. 61 št. 4 ter 62 št. 5 sta dobri vaji za petje težkih intervalov. Primerno mesto bi jima bilo na str. 69 kot vzorec za oktave in none, ki ga sicer ni v pesmarici.
Pesem št. 4 jc naš »Popotnik«, zato ne vem, če je umestna.
Št. 6. Razdeljeni takt le deloma opravičen. Mašck jc rabil le tričetrtin-eki. kolikor mi znano. Pri roki imam
h Po stopnicah je padel in sc ubil delavec Josip Bučuu v Zagrebu. Zapušča 6 otrok.
izpred ljubljanskega porotnega sodišča.
Sleparije pri socialno demokra-škein konzumnem društvu v Idriji. Pri
socialno demokraškem konzutnndm društvu v Idriji je bil za blagajničarja nastavljen 46 let stari Janez P o d o bli i k, vpokojeni rudar. On jc v rudniku ponesrečil, zato so ga vpokojili.'Sevc, da je imel iz početka le malo plače, a jo kmalu narastla na 1200 K. torej so bili njegovi dohodki taki, da bi se bil lahko s svojo obiteljo pošteno preživljal in mu ni bilo treba po tujem, njemu zaupanem denarju seči. Bi^itovska sklad-nica c. kr. rudnika v Idriji je jela leta 1906 od konzuma naročati slanino, katero jc razdelila aii pa razprodavala med svojo člane. Promet toga blaga jc znašal letno 10 do 14.000 K. Poslovanje se jc pa vršilo tako, da jc konzumno društvo po naročilu bratovske sklad-nice prejemalo naročeno slanino, kupnino in vozne stroške je pa ta mesečno ali pa tudi dvakrat na mesec po svojem odborniku rudarju Jožefu Kogoju odračunjevala blagajničarju Janezu Podobniku, ki je bil za sprejem denarja pooblaščen. Naloga tega je bila sprejeti denar vknjižiti, denar pa shraniti v blagajni konzumnega društva. Da bi bil obdolženec vedno tako ravnal, nc bilo bi mu treba sedeti na zatožni klopi pred porotniki, a njega je zapeljal denar in začel je slepariti od meseca oktobra 1906, kar jc dognano po lastnem priznanju, po knjigah in po Kogojevih zapiskih. Dognalo sc jc tudi, da jc od teh prejemkov, kolikor se mu jo zljubilo, zase pridržal iu jo le to vsoto knjižil, katero jc v resnici položil v blagajno. Te nepoštene manipulacije je nadaljeval do srede leta 1912, kajti šele tedaj so prišli ravnatelj in odborniki konzumnega društva na sled njegovim sleparijam. Odboru se je že davno čudno zdelo, da jc letni dobiček z ozhom na veliki društveni promet pi*enizek, vendar niso mogli dognati, kje tiči vzrok tega očividnega primanjkljaja. Obdolženec, ki jc poznal svoje ljudi, se jc čutil varnega in to jc bilo povod, da je zamogel toliko časa slepariti in konzumnemu društvu, kar tudi sani priznava, poneveriti 16.673 K. Sicer pravi, da na pamet ne ve, koliko da je na ta način poneveril, ker ni imel za to nikakih beležkov, da sc pa strinja s tem, kar so na podlagi sestavljenih računov dognali društveni ravnatelj Janez Štravs in odbornik Jože Kogoj. Skuša se še s tem oprati, da je mogoče, da bi se bil pri seštevanju vseh pi'ejem-kov, torej ne samo za slanino, zmotil, a ta trditev je bila s protidokazi ovrže-na. Kot vzrok za svoje kaznivo dejanje je navedel pomanjkanje, češ, da ni mogel s svojim zaslužkom pri sedanji draginji s svojo družino drugače izhajati, nego da je segel po tujem denarju. Da ta trditev ni resnična, izhaja iz tega, da ima le še za enega otroka, ki še nič ne zasluži, skrbeti. Res jc pa, da jc Podobnik s celo svojo družino jako potratno živel. Priče pravijo, da se je rodbina z obdolžcnccm vred imenitno gostila, pečenke, rib in drugih dobrih reči kakor tudi opojnih pijač ni
Maškovo litografirano slovcnsko-ncm-ško pevsko šolo, kjer se nahaja prvič pesem, in siccr s tričetrtinskim taktom.
Št. 7. Druga kitica ni primerna.
Št. 19 je tuja, boljše, da odpade.
Št. 37 bi jaz črtal i vsled oblike i vsled vsebine. Pesmi podobne vsebine se nauči pevec izven šole.
Št. 49 bi svetoval pred št. 47 ali vsaj pred 48.
II, zvezek.
Št. 8 je napačno naznanjena v kazalu II. in v opombah I. zvezka, str. 8.
Št. 13 posebno lepa.
Št. 14 bi vsled plitve vsebine s pridom laliko izostala.
Št. 20 je predolga; tudi bi motila nevajeno oko hromatika 4. in 5. kitice.
Št. 21 sicer zelo dobra, a besedilo je nekonsekventno: »bo neki oral«. Primeri str. 72 prvo vrstico: »s čim neki bo oral?« V tem smislu treba popraviti vse prejšnje vrstice.
Št. 25 kot grdo potvaro Prešernove pesmi — glasbeno plitko odločno odklanjamo. Dijaku potvarjati Prešerna je malo umestno.
Št. 28 posebno ljubka, str. 99 v zadnjem taktu mora stati v II. tenoru pred prvim e JJ.
Št. 29 težka pa značilna in zelo, poučna.	(,.
St. •32 spada bolj v pevsko šolo kot v pesmarico.
št. 41 bo zelo težko peti v samospevu vodnik, včdnik pa moti.
(Dalic.)
primanjkovalo. Napravljal jc izlete z izvoščkoni in plačeval tudi za tujo ljudi. Umevno jo, da so njega kočijaži najraje vozili, ker so je bilo njim nadejati dobro jedi iu pijačo ter lopo napitnino. Umevno jo, da jc bilo za tako polnimo življenje treba denarja, katerega si je mogel obdolženec lc na sleparski način pridobiti. Čc jc Franc Podobnik za poznejše čase kakšno večjo vsoto poneverjenega denarja skril, se ni dalo dognati. Obdolženec pri svojih malverzaoijali ni bogve kako zvito postopa! in ne bi bilo tožko pod boljšim nadzorstvom priti na sled in tako obvarovati konzumno društvo take občutljivo škode.
Pri razpravi, ki so jc vršila pred ljubljansko poroto včeraj popoldne, je kot priča zaslišani idrijski župan in ravnatelj socialno demokraškega društva. Štravs izpovedal, da so Podobnika splošno smatrali za poštenega. Ker pa bilanca ni kazala istega uspeha, kot so pričakovali, so pričeli pregledovati račune in zasledili okoli 17.000 K primanjkljaja. Konzum jo dobil za ponc-verjeni denar nazaj od Podobnika le 801 K 51 vin. polom javne dražbe in 930 lv od njegovo kavcijo.
Priča Josip Kogoj, blagajnik bratovske skladnice v Idriji, jc izpovedal, da so primerjali knjige bratovske skladnice s knjigami konzuma in prišli na sled sleparijam.
Priče stražnik Andrej Sedej, go-stilničarka Marija Lipovšek, žena brivca Frančiška Babin, voznik Janez Cvar so izpovedale, kako potratno je živel Podobnik.
Državni pravdnik dr. Neubergerje v svojem govoru povdarjal, da je greh obtožencev tem večji, ker jc oškodoval pri konzumu revne ljudi, delavce. — Zagovornik dr. Pire je trdil, da jc Podobnik samo žrtev razmer, razvade, da se dostikrat sramotno plača one, ki se jim poveri pri kakem zavodu zaupno mesto. Predsednik senata Pajk je v re-sumeju povdarjal. da ni rečeno s tem, ako je kdo v sili, da sme krasti. Ako bi bilo kaj takega opravičljivo, je najbolje, da se potom sodnija zapre. Podobnik ni v sili iemal, ker toilikh vsot, kot jih jc vzel, sploh ni potreboval.
Porotniki so na stavljeno vprašanje, ali je Podobnik kriv, da je v letih 1906 do 1912 pridržal zase 2000 K presegaj očo vsoto, odgovorili soglasno z da.
Senat je nato sklenil, da je obtoženec kriv po § 183. hudodelstva nezvestobo ter se obsodi po § 184. na poldrugo leto težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem. — Obsojeni Podobnik jc kazen takoj nastopil.
Izpred novomeškega porotnega sodišča.
Poizkušeni umor in rop. 28. t. m. je
sedel na zatož. klopi M. Erhardt, tožen poizkušenega umora in ropa. Glav. priča, SOletna Neža Juran jc vsled bolezni izostala. Obravnava sc zato predloži do prihodnje porotne obravnave.
Telesna poškodba. Franc Pišek iz Orehovec št. 13 jo obtožen trajne težke poškodbe. Dne 7. julija t. 1. je Antona Kosiča na levo roko vrezal, tla mu je prerezal kite. Roka jc vsled tega ne-porabna. Porotniki so ga obsodili na 2 loti ječe in v plačilo odškodnine Antonu Kosiču 2000 K za poliabljenje in bolečine in 300 K za odpadli zaslužek.
Koroške novice.
k Umrl je v Št. Rupertu pri Celovcu viceadmiral v pok. Herman Czedik pl. Brundelsberg.
k Za prefekta »Marianišča« v Celovcu jc imenovan g. dr. Gregor Rož-man.
Novice iz Amerike.
a Poškodoval se na delu. 221etne-mu Matiju Vodišku je v La Salle v rudniku padel kamen na glavo. Prenesli so ga v bolnišnico.
a Ubit je bil v rudniku v Evelethu Jožef Simonič, doma iz Rodin v Črnomelj ski fari.
a Temelj za novo slovensko šolo v Clevelandu jc žc položen.
u Obolel je Rcverend Jožef Knafelc in se nahaja v bolnišnici v Pucblu.
NOTRANJE - POLITIČNE ZADEVE.
Z Dunaja poročajo, da se kmalu, ko se vrne cesar iz Ischla, ministrski predsednik grof Sturgkh odloči, če šc ostane ministrski predsednik ali čc odstopi. Če mu bodo zdravniki svetovali, naj ne napenja preveč oči, obnovi svojo demi-sijo, ki bo zdaj sprejeta. Ko se odloči vprašanje o osebi ministrskega predsednika, morebiti istočasno, se imenuje sporazumno s Fiedlerjem in z Udrža-lom dr. Brafov naslednik. Naglasa sc, naj bi parlamentarec postal kmetijski minister. Kandidat z« kmečko ministr-
stvo jc poslanec Sedlak. —"Dne 15. septembra je napovedan skupni ministrski svet, ki bo sklepal o Auffenbergovem predlogu glede na preosnovo artiljerije in o tem, če pritrdita obe vladi, da se postavi prvi obrok za nove topove že v skupen proračun za leto 1913. — Delegacijo nameravajo sklicati 27. septembra. Razpravljale bodo o skupnem proračunu tekočega leta, o skupnem proračunu za leto 1913 bodo sklepale delegacijo v drugi polovici meseca novembra v Budimpešti. — Ogrski ministrski predsednik namerava v zasedanju ogr-sko-hrvaSkega državnega zbora, ki se skliče 17. septembra, izvesti le volitve v delegacije, kar upa izpeljati v dveh dneh. Ogrski vladni krogi upajo, da opozicija ne bo z ozirom na zunanji položaj ovirala zasedanja delegacij, dasi sodi, da se zavleče radi armadnili zadev zasedanje delegacij do sredi oktobra. — Pododsek socialno-zavarovalno-ga odseka prične zborovati 17. septembra Zboroval bo, da reši celo predlogo. Celoten odsek bo zboroval, ko reši predlogo pododsek. — Vsi nemški občinski svetniki v Črnovicali so sklenili, da odstopijo, ker jo razveljavljen sklep črno-viškoga mestnega šolskega sveta, ki je sklenil ločiti krščansko od judovskih učencev. Če sklep tudi izvedejo, se mora občinski svet v Črnovicali razpustiti.
ZBORNE VAJE NA JUŽNEM TIROLSKEM.
Dne 28. t. m. so zaključili vaje 14. armadnega zbora. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand jc zasledoval dne 26. t. m. vajo južne stranke, dne 27 J. m. pa vaje severne stranko. Ko so pHfeoeajcali opoldne novi vojaki na pomoč, se jim je peljal prestolonaslednik naproti in jih ogledal. Vajam jc prisostvoval do 9. ure zvečer. Dno 28. t. m. sc je odpeljal prestolonaslednik k vajam že ob 5. uri zjutraj. Šlo jo za napad na neko utrdbo, ki so je izborno izvedel. Ob sedmi uri zjutraj je ukazal prestolonaslednik odtrobiti. Ob 11. uri dopoldne se jc prestolonaslednik odpeljal iz Sardara v Trident, od koder jc odpotoval ob 2. uri 5 minut popoldne. Prestolonaslednik je izdal povelje, v katerem zolo hvali načrt in izpeljavo vaj, ki so bile zelo podobno operacijam v resnih časih. Vse vojake pohvali, zlasti je pa zadovoljen s težkimi napadalnimi topovi. Glede na vajo izvajajo vojaški strokovnjaki, da so se vse čete obnesle, tudi tiste, ki jih sestavljajo hribovci. Zelo so se obnesli tudi prostovoljni avtomobilisti, ki so dali na razpolago 30 avtomobilov. Kljub goratemu ozemlju se je pripetila, le ena nezgoda. Ob navalu na neko utrdbo je padel četovodja. Dollfusz 10. lovskega bataljona tako nesrečno, da si je zlomil nogo, ki so mu jo takoj obvezali. Ponesrečenca jc prestolonaslednik takoj obiskal in mu daroval 100 K.
»LUČ Z ZAHODA.«
»Berliner Tageblatt« vedno vleče s framasonskimi portugalskimi nositelji svobodomiselne luči z zahoda, ki sveti sevoda le framasonskim ljudskim izkoriščevalcem in zatiralcem. Kako vpošteva »Luč z zahoda« kulturne nazore o jcčali, opisuje »Berliner Tageblatt«, velik prijatelj portugalske fra-masonske brezverske svojati tako-le: Vojno sodišče, ki je obsodilo kralju zvesto monarhiste, je večino obsojencev odposlalo v ječo »Penitenciario«, ki je prava morilna naprava, v kateri lo malo jetnikov more preživeti nekaj let. Zmerni republičani so naravnost ogorčeni, ker zapirajo v takih ječah politične jetnike. Ravnatelj ječe, dr. Rodriguez, je pravosodnemu ministru izjavil, da ne more zapreti vseh jetnikov, predlagal je tudi, da naj bi odpravili pokrivala, ki zakrivajo glave ln ki imajo dve luknji za oči, predlagal je tudi, da naj bi politični jetniki smeli sami dobavljati hrano, da bi smeli kaditi in da bi smeli vživati več svežega zraka. Kakor kaže to poročilo, delajo pristaši svobodomiselno »Luči z zahoda« smotreno na to, da bi spravili ob življenje svojo politično nasprotnike.
Z BALKANA IN IZ TURČIJE.
Dne 27. t. m. ob peti uri popoldne je prekoračil neki turški oddelek pod Kodranom črnogorsko mejo in streljal na črnogorske delavce. Turki so streljali iz svojih utrdb na Črnogorce in na hiše ter na črnogorsko stražo v Tre-binjaku. Črnogorci so Turke iz Črnego-re kmalu prepodili. — V Albaniji sc jc spri zmerni albanski voditelj Hasan z Izo Boljotincem, ki ima še vodno zbranih 15.000 oboroženih Albancev in zahteva, da zasede turški prestol zopet prejšnji sultan. — V Mitrovici je bil umorjen mladoturški stotnik Sekil bej. — V Armeniji so pričeli Kurdi zopet moriti Armence. V vilajetu Van je bilo umorjenih 7 Armencev in ople-njenih pet vasi. — Mladoturki nameravajo zborovati v Brusst, kjer hočejo sklepati, čc sc udeleže volitev, kakšno
stališče naj se zavzame glede na decentralizacijo, pod kakšnimi pogoji kaže skleniti z Italijo mir in če kaže vodstvo stranke premestiti v Carigrad.
MIROVNA POGAJANJA TURČIJE IN ITALIJE.
»Corr. della sera« potrjuje, da se v Švici žc 14 dni pogajajo o miru med Turčijo in Italijo.
CESAR VILJEM
hoče na vsak način potovati k vojaškim vajam v Švico, dasi se zdravniki z vso silo upirajo, a so podlegli, ker je že švicarsko poslaništvo obveščeno, da odpotuje Viljem 2. septembra v Švico. Cesar se jc 28. t. m. že izprehajal po vrtu.
Dnevne novice.
-f Minister Trnka v idrijskem rudniku. Ko se je vrnil minister Trnka iz Idrije na Bled, je izjavil: Če pomislimo, da so nameravali idrijski rudnik prodati ob krahu le za dva milijona, ko prinaša zdaj vsako leto poldrugi milijon čistega dobička, smatramo lahko uspeh kot sijajen. Prepričal sem sc kot inženir in strokovnjak, da bi lahko podvojili dobiček, če bi investirali približno dva milijona kron, ki bi sc takoj izborno obrestovali. Ko se vrnem na Dunaj, hočem pred vsem skrbeti, da sc potrebne vsote rudniku dovolijo in da tako zagotovim državnemu zakladu visok dobiček.
—	Delavski shod na Javorniku. V nedeljo dne 1. septembra 1912 priredi Jugoslovanska Strokovna Zveza na Javorniku pri Vodičarju javno društveno zborovanje, ki se prične točno ob pol L uri popoldne. Na shodu poroča načelnik Jugoslovanske Strokovne Zveze, deželni odbornik dr. Ivan Z a -je c. Delavci, vsi na shod!
—	Imenovanje v zdravniški službi. Dr. Andrej Jenko, volonter deželne bolnice, je imenovan okrožnim zdravni-okm v Ložu.
—	Umrl je v Kamniku, danes, 29. t. m. g. Anton St e n o v e c , župnik v p. Pogreb sc vrši v soboto ob deveti uri dopoldne.
—	Ljudsko šolstvo. Kranjski dež. Šolski svet jc dovolil, da menjati defi-nitivna učiteljica na dvorazrednici v Hotedršici Leopoldina Kogoj in provi-zorična učiteljica na enorazrednici v Vojskem službeni mesti.
—	Pretep med cigani. Dne 27. t. m. sta se ob deveti uri zvečer srečali v Dragi pri Višnji gori dve ciganski družbi, med katerima je kmalu nastal velik pretep. Težko so ranili 331ctno ciganko Jožefo Škrlj, ki ima več poškodb in tudi rano na trebuhu. V pretepu je bil umorjen tudi nezakonski oče Škr-Ijeve, 501etni cigan Franc Gril, ki leži sedaj v mrtvašnici v Višnji gori. Baje je nastal pretep vsled krvne osvete. Orožniki so žc aretirali več ciganov, Škrljevo so pa pripeljali v ljubljansko deželno bolnišnico.
—	Nesreči. 521etnega opekarskega delavca Ivan Hajclinjaka z Viča jc pri delu podsula ilovica in mu zlomila desno nogo. — Sletnemu Jožefu Omanu iz Suhe pri Škofji Loki je njegov 171etni brat zagnal po nesreči srp v noge ter ga ranil. — Oba poškodovanca sta v deželni bolnišnici.
—	Nasilnež. 25. na 26. avgusta je. Stražil Martin Pctrič po Kandiji. Okoli polnoči zasliši neko ruvanje. Na lice mesta prisedši, zapazi Petra Rahneta, hlapca pri Zurcu, in več nepoznanih okolu njega. Po dolgem prerekanju napove najbolj nasilnemu Janezu Ofetač-ku, hlapcu pri Markotu v Novem mestu, aretacijo. Temu sta priskočila na pomoč 2 hlapca in stražnika odrinila ter dejala: »Ako ga nc pustiš, boš li prej v Krki, kot ta v arestu.« Seveda stražnik sc teg a ni tako prestrašil, ker jc radi hrušča pristopilo več drugih ljudi, in je napadalcem odvzel kamenje. in palicc in škarje, s katerimi so grozili. Napovedal jim je aretacijo. Ker je pa držal samo Ofetačka, sta mu so-drnga popihala proti Novemu mestu. Ofetačka je djal v občinski zapor. Drugi dan ga jc pa županstvo odstopilo sodišču.
Odkritje spomenika knezoškoio Ziatousii! Pogorju no Breznici.
Na sv. Avguština dan, ob enoin-devetdesetletnici posvečenja brezniško cerkve, se je odkril spomenik brezni-škemu rojaku knezoškofu Pogačarju. Ob osmih so maševali odborniki Brez-ničani T. Zupan, dr. Svetina in F. S. l inžgar, ki so oskrbeli spomenik z darovi čestilcev velikega pokojnika. Krog desete ure so se pričeli zbirati slavitelji vrlega vladike pred cerkvijo. Omenjamo samo visokorodnega gospoda dvornega svetnika grofa Chorinskyga z
visokorodno gospo grofinjo in konte-sania, svetnika Pogačarja, nečaka kne-zoškofovega/ z obiteljo, svetnika Deteljo, okrajnega glavarja iz Radovljice, kanonika - dekana Novaka, dekana Ivoblarja in Številno odllčnjakov in duhovščine. Ob desetih jc govoril slavnostni govor oh napolnjeni cerkvi monsignor Tomo Zupan. Govor je bil tako zanimiv, da jc oh napeti pozornosti vse poslušalstvo pazilo na vsako besedico slavnostnega propovednika. Kakor jc bil pred 91 leti dan posvečenja brez-nišlce cerkve pravi brezniški dan — tako je danes drugi resnično brezniški dan. Tako je poudaril govornik uvodoma. Nato jc naštel po vaseh vse brezniško sinove, ki so dosegli odlična mesta kot. kulturni možje v domovini ali izven nje. Iz prežanimivega govora povzamemo, da je tekom dobrega stoletja rodila Breznica 130 mož, ki so delovali na najrazličnejših toriščih prosvete. Samo par imen: Janša, prvi čebelar, učitelj čebelarstva na Dunaju; Knafelj, veliki dobrotnik slovenskih visokoŠol-ccv — kot župnik ustanovitelj znanih štipendij; pesnik Prešeren; učenjak Čop; latinski pesnik župnik Finžgar; profesorja Krsnik in Artel; vseučiliščni profesor Legat; pisatelj Zemlja itd. — skupno 130 mož, ki žc vsi počivajo pod grudo. Nato je monsignor-govornik očrtal srce in glavo velikega vladike Pogačarja in bodril matere in rojake, naj gledajo na ta slavni zbor pokojnih Brezničanov ter hodijo ob vzgoji dece to pot — kvišku za visokimi cilji. — Po govoru, o katerem jc imelo ljudstvo le eno sodbo: O, ko bi ga imela vsaka hiša spisanega — upamo, da monsignor tej želji ustreže in ga da v tisek — jc daroval sv. mašo arhidijakon T. Kajdiž, rojak, ob obilni azistenci duhovnikov
—	samih Brezničanov. Nato so si gostje ogledali spomenik, ki jc bil v cvetju in zelenju in lavoru. Spomenik je lepo delo kiparja Pavlina iz Radovljice. Sredi bogatega renesančnega okvira, vrhu katerega držita dva angela knezo-škofov grb, je reliefna plošča, na kateri je vklesan slavljenec. Brezdvoma moramo čestitati g. Pavlin u ob tem delu, ki se mu jc vrlo posrečilo. Ob priliki se poda javnosti strokovna ocena in slika.
—	Ob pol ene se jc zbrala elitna družba pri banketu v Svctinovi gostilni. Vrsto napitnic je otvoril nečak svetnik Po-gačar. Govorili so grof Chorinsky, svetnik Detelja, monsignor Zupan itd. Kanonik Svetina jc prebral izmed pozdravov brzojav konzula Pogačarja iz Odese in deželnega glavarja šusteršiča. Tako je bilo završeno iskreno lepo slav-lje, ki kliče materi domovini: Daj nam še takih vrlih sinov!
Ljilpsfce novice.
lj Občinski svet ljubljanski imel bode prihodnjo prvo redno sejo po počitnicah v torek, dne 10. septembra.
lj Zdravje dr. Pegana. Zdravstveno stanje g. deželnega odbornika dr. Pegana sc boljša od dne do dne. Poškodbe kažejo doslej normalen potek brez komplikacij. Rane na obrazu so do malega in skoro brez sledov ozdravljene. Bolnik sc mora par tednov šc varovati, a potem prevzame duševno in telesno čil svoje prejšnje poslovanje.
lj Shod tobačnega delavstva. Podporno društvo delavcev in delavk ljubljanske tobačne tvornicc priredi v sredo dne i. septembra 1912 v Mozetičevi gostilni na Tržaški cesti shod moških delavcev ljubljanske tobačne tvornic.e. Poroča na shodu državni poslanec tovariš Jožef Gost. i nčar. Ker sc vrši shod po § 2. shodile postave, naj se listi delavci, ki bi pomotoma ne dobili vabila, oglasijo zanj pri kakem odborniku ali zaupniku »Podpornega društva«.
lj Vlom. V noči od 27. na 28. t. m. so doseclaj šc neznani storilci pri oknu vlomili v Peklajevo Irgovino v Voclma-tu in pokradli več čiste masti, 3 kg kave, 9 steklenic likerja, \ štoke sladkorja. za. 3 K sira in za 15 K drobiža. Tatovi so bili tako predrzni, da so celo odnesli s seboj okno. O tatovih šc nimajo nobenega sledu.
I j Kolo poneveril. .je včera j pri tvrdki Čamernik na Dunajski cesti ISletni delavec Peter Jančič iz Gornjega Glo-badola na Dolenjskem. Kolo je črno pleskano, tvrdke »Puch« in ima prost torpedo-tek. Tvorniška številka je 12.623 in je vredno 90 K. Pred nakupom se svari!
l j Napačen stražnik. Sinoči je kurjač Štefan Pctrič popival s svojo izvo-ljenko na. Tržaški cesti ter se izdajal za stražnika. Dajal jc za vino in žganje tako, da je bilo sklepati, cla ima s tem poseben namen dekleta opijaniti. Ko ga je o tem obveščeni stražnik stavil na odgovor, mu je dal napačno ime, potem se mu pa še s palico zoperstavil in sicer s tako resnostjo, da je moral stražnik potegniti sabljo, nakar jc aretacijo iz-
vršil brez vsakih nadaljnili posledic. Pctrič je v parku v Vegovi ulici dekleta s preje omenjeno pretvezo izvabil, da je šhi z njem v gostilno. t Vinska pokušnja se vrši danes 'ftakoV običajno od 5. do 9. ure zvečer pod, kavarno »Evropa«.
|j Mladi pohotnež. Na zatožni klopi je spclel danes 17 let stari Jernej Eržen, .hlapec v Slražišču, o katerem se je v tajni razpravi razpravljalo, da je dne 30. junija t. 1. llinpol leta staro deklico na paši zlorabljal. Po dognani razpravi proglasi predsednik porotnega sodišča razsodbo, po kateri je bil obdolženec Eržen oproščen.
F.VHARISTIČNO SLAVLJE LJUR-LJANSKEGA KRŠČ. SOCIALNEGA DELAVSTVA.
Ljubljansko krščansko tobačno delavstvo! Meseca septembra se pokloni na Dunaju Sveti Evharistiji na mednarodnem evliarističnem shodu ves svet. Krščansko socialno tobačno delavstvo v Ljubljani se ni nikdar skrivalo, kadar je šlo zato, da javno pokaže svojo katoliško zavest. Ker se ne moremo vsi udeležiti velikega mednarodnega evharističnega shoda, smo sklenili, da se poklonimo Svetemu R. Telesu doma. V" soboto, dne 14. septembra priredimo zato v cerkvi nemškega viteškega reda (v križevniški cerkvi) evharistično slavlje, ki sc praznuje ob pol šesti uri zjutraj s cerkvenim govorom, s skupnim svetim obhajilom in s sveto mašo. Vsi in vse 14. septembra ob pol šesti uri zjutraj k evharistič-nenm slavlju ljubljanskega krščansko socialnega delavca!
Mm stvari.
Razpust dvora nadvojvode Evge*
na. Začetkom septembra razpuste dvor nadvojvode Evgena v Inomostu, ker se ne vrne v Inomost. Nadvojvoda Evgen prebiva na gradu Hohemverfen.
Povodnji in neurje v Nemčiji. Boje sc, da poplavijo deželo reke Werra, Fulda. Saale in Rura. Velikansk vihar je izruval v kolinskem okraju s koreninami veliko dreves. Več dolin jc poplavila reka Ren.
Štiri deklice zastrupljene, V Koli-nu so obolele štiri Poljakinje, stare 15 do 19 let, ker so jedle strupene gobe. Tri so zc umrle.
3rakoplovec zgorel v zraku. Aviatik, francoski poročnik Chandcnier je padel, ko je letal pri Crcevju sur Serrc. Aparat sc jc zažgal. Chandcnier jc zgorel.
Roparska iolpa aretirana. V Moskvi so zaprli roparsko tolpo, ki ie povzročila 15 vlomov in ropov ter ustrelila 18 oseb.
So.GOOkronski plen. V Budimpešti so razstavili dobitke nekega srečkan.ia za neki sanatorij, ki so bili vredni 35 tisoč kron. Ponoči 28. avgusta so pa bili vsi dobitki pokradeni.
Anarhistični izgredi v Milanu. Anarhisti so v Milanu dne 27. avgusta zvečer priredili z brezposelnimi delavci velikanske izgrede, ki so trajali do polnoči.
Rekord konjskega skoka. V Vittelu na francoskem sta avstralski konj r>Bis-kra« in čistokrvni konj »Montojoie II.« skočila pri dirkah čez ograjo, ki je bila 2 metra 36 centimetrov visoka, kar znači svetovni rekord konjskega skoka.
Srečen ribič. V vasi Barcelonela, ki lezi blizu Barcelone, je lovil siromašen ribič ribe. Naenkrat pa ni mogel potegnili mieže iz morja. Poklical je ljudi., da so mu pomagali, in tedaj so privlekli na dan veliko soho Device Marije, umetalno iz marmorja izklesano. Pod njenim varstvom so trije otročički. Strokovnjaki so označili soho za bizantinsko delo, ki je prišlo na Špansko po vojakih, ki so se bojevali proti Turku.
Bacil zobne bolehnosti odkrit. Precl kongresom zobnih zdravnikov v Kristianiji jo kazal zobni zdravnik Holbeck Hansen bacil zobne bolehnosti pyorrhoa alve ola-ris, katerega se mu je posrečilo odkriti po večletnem študiju. V strokovnjaških krogih pripisujejo odkritju zobnega bacila veliko važnost.
Telefonsko in brzojavna poročita.
ZDRAVSTVENO STANJE SV. OČETA.
Benetke, 29. avgusta. Sestra svetega očeta, Marija Sarto, se je s svojo nečakinjo pripeljala v Benetke, kjer je izjavila nasproti znancem, da jc papeževo zdravje prav dobro.
NEMŠKO-ČEŠKA SPRAVNA POGAJANJA.
Praga, 29. avgusta. »Boliemia« poroča: Poročevalski odbor permanentne šolske komisije nadaljuje pogajanja 5. septembra.
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET. 'r Trst, 29. avgusta. V občinskem svetu jc včeraj sodrug černivc nadaljeval svoj obstrukciiski «ovor in izja-
vil, da bo soc. demokraška frakcija na vsak način preprečila vzakonjenje Ti-mav&kega načrta, četudi bi se občinski svet razpustil. Galerija mu je ploskala. Iz galerije sta bili vrženi v dvorano 2 smrdljivi bombi. Na trgu jc prišlo tlo male demonstracije. — Občinski svetniki stranke »Edinosti« se v tem važnem vprašanju še do danes niso na nobeno stran odločili.
PROTESTNI SHOD V TRSTU.
Trat, 29. avgusta. Lahi so napovedali za nedeljo, ko priredi N. D. O. neko slavnost, protestni shod ob 9. uri dopoldne na trgu precl kolodvorom.
»LUČ Z ZAPADA.«
Gradec, 29. avgusta. Neka visoko-stoječa oseba je dobila od portugalskega rojalista. bivšega avstrijskega častnika (ion J uana d' Almeida pismo v katerem pravi: Sem v lizbonski ječi, obrit in v jetniškem delu, na prsih in hrbtu imam številko 279. Moja celica .je dolga 6 korakov in široka Sinpol. Luč pride skozi majhno luknjo odzgo-raj. Moje moči pešajo. — Tako se postopa s političnimi jetniki v republiki »zapadne luči«.
GALIŠKI KANALI.
Lvov, 29. avgusta. »Gazeta Wie-czorna« poroča, da se že pripravlja revizija trase kanala, ki naj bi vezal Visijo i: Dnjestrom.
AVSTRIJSKI VOJNI ATAŠE NA CETINJU.
Dunaj, 29. avgusta. Stotnik Gustav Ilubka, pešpolka 81, .je imenovan za vojnega atašeja na Cetinju.
ZOPET OPASEN POLOŽAJ V TURČIJI.
Solun, 29. avgusta. Potrjuje se vest, da so Albanci zavzeli Valono. — Arnavti govore, da jih je turška vlada prevarila in da hoclo uprizorili novo, še večjo vstajo.
ČRNOGORSKI KRALJ PRIDE V PORTOROSE ?
Fcrtorose, 29. avgusta. Govori sc. cla pride semkaj septembra lhctecn črnogorski kralj. Princ Mirko črnogorski že nekaj časa s svojo obiteljo tu biva in ostane še nekaj tednov.
EV H ARI S TI Č NI KONGRES.
Rim, 29. avgustu. Evharističnega kongresa na Dunaju se udeleži veliko Italijanov, zlasti rimske, modenske. livornske in milanske aristokracije ter duliovnišlvH, k ukor tudi veliko ljudstva iz vseh dijecež, celo iz sicilskili.
Gospod UEALD PL. TKNKOCZY
lekarnar
v
Ljubljani.
Na priporočilo gosp. Medic-a naročil sem bil za poškušnjo 1 zavoj Vašega „Sladjn-čaja". Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mojemu 4 mesece staremu otroku tako ugajal, začela ga jc moja žena redno z Vašim res izvrstnim „Sladnim čajem" (znamka ,.Slaclinli) hraniti in otrok se ga je tako privadil, da bi sedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas uljudno prosim, pošljite mi po četrti pošiljatvi takoj še nadaljnili 6 zavojev Vašega ..Sladnega čaja", katerega bo-dem vsakemu najtopleje priporočal.
Škofljica, dne 12. februarja 1912.
Odličnim spoštovanjem udanl
Vinko Ogorelec mL,
17«J	lesni trgovec.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, cla je edini in nadvse ljubljeni brat, gospod	2693
Albin Temine
C e o u o rl j a pri 17. psSpolku v Ljubljani
včeraj, dne 28. avgusta ob 11. uri zvečer po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v 24. letu starosti mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb rajnika bo v petek, dne 30. avgusta ob 3. uri popoldne iz garnizijske bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice sc bodo brale v raznih cerkvah.
LJUBLJANA, 20. avgusta 1912.
Angela Tominc,
sestra.
slavnostni govor o priliki oDcnega zbora nSlomSkove zveze" v Kamniku 8. avo. t. L
(Govorila M. Štupca, c. kr. vadniška učiteljica v Ljubljani.)
Ko sem ,si stavila vprašanje: Kaj hočejo govoriti slabe moči o velemožu Slomšku, me je hotela premagati bojazen. Slavnim možem stavijo častne spomenike po navadi možje, — ženske roke spletajo le vence, dekliški prstje vežejo le cvetke ter kitijo z venci in s šopki grobove, slavoloke, spomenike.
Srečna misel! Tudi jaz ne bom zidala ne upodabljala spomenika. Moj referat naj bo venec; zvijem ga in položim danes v imenu Slomškove zveze na gomilo nesmrtnega moža. Častne vence spletajo ponajveč iz lavorovih vej. A zaman iščem lavorik na potu Slomškovega življenja. Pač pa sem tukaj nabrala vednozelenih vejic našega loga ln lepoduhteče vršiče domačega rožmarina, potem pa cvetke slovenskih livad. Nezvenele, živozelene vejice nam zna-čijo glavne poteze Slomškovega značaja, ljubke cvetke naj so nam podoba krasnih lastnosti srca in duše Slomškove.
Slomškarji smo, Slomškarji sc imenujemo s plemenitim ponosom. Ali smo vredni tega imena? Kaj hočemo storiti, kako se hočemo izkazati vredni Slomškovega imena?
^Vredni smo Slomškovega imena, ajko posnemamo Antona Martina Slom-Sfca v njegovem značaju in v njegovem delovanju.
Kakšen je bil značaj Slomškov? tako £e vprašamo.
Slomšek je bil plemenit, mil, ne-uklonjen, neustrašen in nesebičen v svojem značaju.
Slomšek je bil plemenit. Bil je mož resnega, neumornega dela, ki je imelo le vzvišen smoter: čast božjo in blagor milega naroda. Kako lepo se je že v mladosti pojavila ta stran njegovega enačaja.
Le glejmo ga Slomška pastirčka; vestno je opravljal svoja majhna dela. Pomagal je očetu, pasel živino in se učil na paši in v šoli gospoda Praznikarja tako pridno, da se je še v starosti veselil svojih otroških dni in mladini eapel:
»Lepota sivih las ;Je prav obrnjen čas.«
Kot rdijak ni letal po ulicah, ni stikal po zabavah; učil se je pridno in se resnobno pripravljal na svoj poklic. Znamenito je, da se nahaja v letnih iz-vestjih celjske gimnazije Slomškovo ime vselej začetkom, nikoli v abecednem redu. Spredaj so bili zapisani tisti, &i so imeli le odlične rede.
Kar je pridnemu dijaku preosta-jalo časa, ga je prosvetil proučavanju materinega jezika. Kako plemenito je zastavil, ko je bil še napol otrok, svoje zmožnosti v čast materinščine.
Mala slovesnost se bo obhajala na gimnaziji. Trem dijakom je poverjena naloga, naj prirede v latinskem, grškem in nemškem jeziku vsak po eno pesmico. Pri tem so prezi-li dijaka Slomška, ki je bil posebno odličen v jezikovni stroki. Ali se je maščeval? zabavljal? pritožil? — Takim dejanjem ni bil kos naš Slomšek.
Tiho gre domov, ve se potolažiti, da je celo zadovoljen. Sede za mizo in piše, zlaga in popravlja. Ko pride slovesnost, posluša svoje tri tovariše. Slednjič prosi vljudno, ali sme povedati to, kar je priredil v materinščini za slavnostni dan. Kdo sc hoče ustavljati vljudnosti, skromnosti pridnega dijaka? In Slomšek deklamuje svojo čestitko, ki jo je bil zložil v slovenskem jeziku. Enoglasna sodba je priznala slovenski deklamaciji prvenstvo. Način, kako je pomagal tu prvič slovenščini do veljave, je bil tako prikupljiv, tako plemenit, da ni bilo nc nasprot-stva, ne zavisti. Da, profesor Zupančič ga pohvali, i'ekoč: »Mislim, da boste kdaj še več delovali v slovenščini.«
Plemenito, dobro srce Slomškovo spoznamo tudi iz naslednjega. SlomŠek-dijak opazi sošolca Lukeža Grliča, ki mora dan na dan neusmiljeno stradati. Hoče mu pomagati. Zato mu kratkoma-lo za vselej prepusti svoj zajutrk in večerjo. Sam se pa zadovolji s kosilom; za večerjo pa vzame kos kruha in kozarec vode.
Ko je bil Slomšek v Celovcu bogo-slovec, so kmalu spoznali njegovo jezikovno naobrazbo. Zato jc bil postavljen za učitelja slovenščine svojim tovarišem in tudi drugim, ki so iz mesta prihajali k slovenskim uram v bogo-slovnico.
Ne vemo, ali je sprejemal za to delo Slomšek nagrado; a to vemo, kako je ogreval srca svojih učencev z ljubeznijo do materinščine in da je bil njegov uk zelo uspešen. Znano je tudi, kako ljubi vsak tembolj materni jezik, čimbolj ga pozna.
Kot spiritual je pozneje navajal mlade bogoslovce, da so prestavljali pesmice in prevajali Krištof Schmid^l/e povestice za mladino. Popravljal 'jih"]c, opilil in zbral v knjigo. Veliki del počitnic je presedel pri korekturi, plačeval je tiskovne stroške, a čast je odklanjal. »Priredili celovški bogoslovci«, tako čitamo na naslovni strani Hnjjig, ki so bile v pretežni večini sad Slohi-škovoga truda.
Pozneje je bil Slomšek župnik in dekan v Vuzenici. V tistem času sta se primerili dve veliki nesreči. Ne daleč od Vuzetiice pri Sv. Antonu je pogorelo kmetu Turineku vse imetje. Slomšek mu posodi najprej par volov, da si pre-orje svoje njive, potem mu pa še podari čvetero živine zastonj. V svojih letnih izdatkih si jc Slomšek zapisal' tedaj naslednjo opombo: »Kdor revežem pomaga, temu Bog obresti plačuje; naj bi dal Bog Turineku pa tudi meni srečo!« V zimskem času je nekoč trčil splov (flos) ob led ter se razbil. Trije vesljači so utonili, dva moža sta se rešila ter obležala mokra v snegu na obrežju Drave. Slomšku sporoče; hitro priteče
K deo. XII., št. 2051 iz 1912.
na lice mesta in ukaže: Prenesite mi ponesrečenca koj v župnišče! Tam jima streže skozi dva meseca tako ljubeznivo, kakor bi bila najbližja sorodnika. Ko vprašata pred odhodom moža, kaj sta dolžna, jima odgovori Slomšek: Bog je že vse plačal.
Plemenitost Slomškovega značaja vidimo posebno tedaj, ko je mitra dičila njegovo glavo. Sebi delo in napor, drugim priznanje, sebi breme, drugim plačilo, to je bilo njegovo načelo. Hčerka bivšega Slomškovega uradnika (ki šc danes živi v Mariboru), mi je pravila: Kadarkoli je bilo večje ali kako izredno delo, poslal jc Slomšek očetu nagrado, bodisi v tej ali oni obliki, še danes hranimo v naši družini ta kozarec, ono-lc sličico, pa tudi spomin na neštevilne dobrote mile Slomškove roke.
Plemenit značaj spoznamo posebno za časa preganjanja in v tem, kako se vede spričo žalitev. Tudi Slomšek je imel nasprotnike, Trnjeva je bila pot njegovega delovanja. Kaj opazimo? Težkoče je premagal z neumorno vztrajnostjo, nasprotstva z milo resnobo, napade s krotkostjo in molčečnostjo.
Kot spiritual je moral nekoč posvariti gojenca. Mladenič ni spoznal, da mu hoče Slomšek dobro. Na opetovane opomine odgovarja le protivno. Slomšek ne odneha. Mladenič mu reče slednjič: »Jaz vas sovi^ažim.« — »Jaz pa vas ljubim,« mu odvrne spiritual, in Slomšek je bil zmagovalec. Protivni gojenec je pozneje sam zapisal ta dogodek v proslavo svojega učenika, kateremu je bil od te ure vdan z vsem srcem.
Nekoč Slomšek ni mogel spolniti želje možem, ki so bili prišli v deputa-ciji pred škofa. Eden izmed mož je bil toli razjarjen, da mu zakliče v obraz: »Niste vredni, da ste škof!« Slomšek ga tiho gleda, potem odide brez odgovora, a se vrne čez nekaj trenotkov. Stopi k možu, ki ga je bil žalil, mu stisne bankovec v roko mirno rekoč: »Ker vam nisem mogel spolniti želje, dovolite, da vam vsaj povrnem potne stroške. To besede so tako presenetile in presunile navzoče, da so odšli pomirjeni na svoj dom.
Motil bi se pa vsak, ki bi mislil, Slomšek je bil pač krotke narave, lahkota mu je bila tako vedenje. Ne, ob-
C. kr. ministrstvo za deželno brambo.
Dunaj, v avgustu 1912.
Dom izMenlh oblačilnih predmetov in opi vrst
za c. kr. deželno brambo.
Jauni ponudbeni razpis.
Ministrstvo za deželno brambo namerava oddati za potrebo leta 1913 dobavo predmetov, navedenih v naslednjem zaznamku, potom javnega razpisa, in vabi k vlaganju pismenih ponudb.
Na ustne, brzojavne in telefonske ponudbe se ne more ozirati.
1.	Pismene ponudbe morajo dospeti najkasneje do 22. oktobra 1912 ob 10. uri dopoldne pri vložnem zapisniku c. kr. ministrstva za deželno brambo na Dunaju.
Pri imenovanem ministrstvu (Dunaj I., Babenbergerstrasse 5, HI. nadstropje, uradna soba št, 128) se bodo te ponudbe dne 22. oktobra 1912 ob 10. uri dopoldne komisijonalno odprle. Ponudniki ali njihovi pooblaščenci so upravičeni prisostvovati ofertni razpravi.
Odločitev o svoji ponudbi prejme vsak ponudnik od ministstva za deželno brambo pismenim potom do 1. decembra 1912.
2.	S prejetjem ponudbe s pismenim obvestilom na ponudnika se smatra pogodba za sklenjeno brez na-daljnih uradnih spisov.
Formalna pogodbena lista se sestavi le na izrecno zahtevo.
3.	Ponudbeniku je na prosto dano, staviti ponudbe tudi le na posamne vrste (zaporedne številke zaznamka) in pri vsaki vrsti na manjše množine (kosa itd.) kot je razpisano.
Ministrstvo za deželno brambo si pridržuje pravico sprejeti ponudbo tudi le gledB posamnih od več po-nudenih vrst ali glede dela dobavne množine.
4.	Ponudbeniki smejo sami določati cene.
5.	Prva polovica dobavne množine vsake vrste je dostaviti med 1. januarjem in 30. aprilom 1913, druga polovica pa med 1. majem in 31. avgustom 1913.
V okviru tega roka določa domobranska uprava dobavne dneve oziraje se po možnosti na željo podjetnik o
Med letom 1913 more domobranska uprava zahtevati 10 odstotkov večjo potrebščino, katera sc v slučaju mobilizacije zviša na 50 odstotkov.
Ista se mora dostaviti v teku dveh mesecev po zahtevi.
Vsi predmeti se morajo dostaviti monturni zalogi za domobranstvo na Dunaju na stroške podjetnika.
6.	Ponudbeniki morajo, kolikor še niso oproščeni, vložiti vadij, oziroma kavcije v visokosti 5% skupne cene za ponujane predmete.
7.	Dobava se odda samo takim ponudbenikoin, kateri bivajo v državnem zboru zastopanih deželah in v lastnih tovarnah istotam izdelujejo omenjene predmete.
8.	Ponudbeniki rabijo brezpogojno sledeče v letu 1911 vnovič izdane pripomočke, kakor:
a)	.,Pogoje", tičoče se dobave izdelanih oblek in upravnih predmetov za c. kr. doniobriimbo in c. kr. črno
vojsko;
b)	navodilo za sestavo ponudbe;
c)	uradne tiskovine za ponudbe.
Razen tega so na razpolago:
d)	navodilo, kako je sestaviti jamstveno pismo;
e)	navodilo o sestavi izjave pri vlaganju rentnih knjižic c. kr. poštno-hranilnega urada;
f)	dopolnilne določbe glede dobave adijev in kavcij potom vložnik knjižic hranilnic, rentnih knjižic c. kr.
poštno-hranilnega urada in menjic.
Ti pripomočki se dobe v c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju I., Seilerstatte 24, dobiti jih je v pregled/tudi pri intendaucah domobranskih ozemskih poveljstev in v vseh trgovinskih in obrtnih zbornicah. 7;
9.	V domobranski monturni zalogi na Dunaju so na vpogled tudi predpisi o prevzemanju, navedeni v poslovniku M—1, II. del, kakor tudi vzorci in popisi glede dobavnih predmetov z eventualnimi posebnimi predpisi o prevzemanju, katerim morajo odgovarjati dobavni predmeti.
Sicer se pa vzorci od domobranskega skladišča oblek dobe proti plačilu odpadle cene, in se popisi, dokler je kaj zaloge, tudi izposojujejo.
ratno. Slomšek je bil zelo občutljivega; srca, stroge in nagle narave in njegova krotkost in ljubeznivost sta bili sad mnogoletnega napora in neprestanega premagovanja. Še v zadnjih letih njegovega življenja se je-primerilo, da jo zapustil Slomšek poznega večera svoje stanovanje. Šel je iskat užaljenega prijatelja ali se napotil k tistemu, kateremu je tekom dneva dal po neprevidnosti ali vsled svojega temperamenta trdo besedo. Hotel je popraviti, prosil je oproščenja, ker drugače ne more k počitku.
To so le nekatere značilne poteze; kažejo pa nam dovolj, kako plemenit je bil Slomšek v svojem značaju. Kdor hoče spoznati Slomška docela, se mora uglobiti in vtopiti v njegova dela. Iz vsake strani njegovih spisov nam adseva tolika plemenitost, da nam polni dušo z velikim občudovanjem in neomejenim spoštovanjem pa tudi z iskreno željo: posnemati ga hočem, kolikor morem.
Kaj pa je bil temelj, kako je pa dospel Slomšek do tolike vzvišenosti značaja?
Čista in neomadeževana je bila njegova mladost, vestno in skrbno se je pripravljal za svoj poklic, globoka in resnična pobožnost je bila zvesta spremljevalka njegovih dni.
V	Slomškovi »Veseli pesmi nedolžnega mladeniča« čitamo sledečo kitico:
Lepo sije solnce jutrajno Okrasuje zemljo in nebo Lepše mlado lice se svetli V zarji ljube, svete čistosti.«
Ali niso te besede kakor ljubka sličica mlade Slomškove duše?
Čist in nedolžen je bil pastirček Tonček; v njegovi navzočnosti se tovariši niso upali niti ziniti nečedne besedice. »Radi smo ga imeli, da nekako spoštovali smo ga vsi,« tako je pozneje pripovedoval nek kmet, bivši součenec Slomškov.
Materino oko in njeni nauki so bili varihi otroške nedolžnosti Slomškove. Materin blagoslov, opomini in zgled kateheta - učitelja Pražnikarja so bili kerubi dijaka Slomška, ki so zabranili, da ni bilo oskrunjeno svetišče njegovega srca. A tudi sam je sodeloval, da ni osmodila slama cvetk njegove duše. Ljubil je delo in molitev. Svojih talentov ni zakopaval, pridno se učil in na-obraževal nele iz knjig, ampak tudi s potovanjem. Učil se je predvsem tega, kar je spadalo v njegovo stroko. Tako je neomadeževanega srca in bogat na duhu vstopil v svečeniški stan in postal maziljenec Gospodov.
Učil se pa ni le kot dijak, kot bogo-slovec, učil se je neumorno naprej; nikoli ni prenehal. Z učenjem je vselej združeval molitev.
V	Slomškovih spisih čitamo nekje:
»Molitev in premišljevanje sta tisti
peruti, ki dvigata človeški duh nad vsakdanje in minljivo.«
In Slomšek je bil mož, čigar besede so bile odsev njegovih dejanj. Znano je, da ga je našel večkrat njegov sluga še v jutro na kolenih spečega, a postelj je bila nedotaknjena. Ni čuda, da je bilo toli plodonosno Slomškovo delovanje. Bilo je sad njegove velike duše.
Neobhodna posledica toli čistega in plemenitega značaja je bila Slomškova neustrašenost in neuklonjenost.
Kdor ima neomadeževano vest, koga se bo bal? Kdor stori po svojih zmožnostih svojo dolžnost, kdo ga bo uklonil?
Moj bivši profesor nemščine je bil velik častilec Goteja. Nekoč je pa dejal: »Tega ne morem odpustiti gospodu Gčteju, da je uklonil svoj tilnik Napoleonu.«
Imenujte mi osebo, ki je uklonila našega Slomška. V dobah prekucije in zmede je stal Slomšek učeč in svareč kakor junak na braniku. Leta osemin-štiridesetega, ko je vrelo vse okrog, je ohranil Slomšek svoje ljudstvo mirno in ga obvaroval s svojimi klici nesreč in zmot. Noč in dan je pisal in delal, da so mu začele pešati oči. Vse to za milo slovensko mladino, za ljubljeno svoje ljudstvo, ki ni imelo knjig v materinščini. Ali je bilo to lahko delo? Ko je prišel s svojim prvim rokopisom, da poišče založnika, ga še dobiti ni mogel. Nihče ni hotel tiskati slovenske knjige, rekoč: »Saj slovenskih knjig nihče nc kupuje.« A Slomšek se ni dal ne odvrniti ne splašiti. Ljubezen ga jc priganjala, da je delal naprej, da je vztrajal.
Je-li žel zato pohvale, odlikovanja, častne kolajne, denarne nagrade? — Le trud, napor iu bolezen si je nakopal; šc več — celo sumničili so ga, sovražili so ga, sovražili taku, da zadnja leta še ni bil varen svojega življenja. Ali ga je to splašilo, uklonilo?
»Za narod svoj malo govoriti, mno-pi storiti, vse trpeti!« to ie bilo geslo
K javnemu ponudbenemu razpisu ministrstva za deželno brambo, dep. XII. St. 2051 iz 1912.
a ii
Zaznamek dobaunih predmetno.
c«
M »—t
•-i
>
o> xn
a d
13 «
u
o ft cs N
10
11
12
13
14
15
16
18
21
22
Število
3500
183
3650
17
19
20
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
3000
14000
200
300
270
600
1360
1200
240
315
370
3000
71000
1000
2100
450
3000
6650
Komadov, parov, metrov, garnitur
Oznamenilo
komadov
m
komadov
m
komadov
m
klobukov iz navadne klobučevine s pritrdilnim trakom brez vrvice, eblema in peresnega čopa za deželnobrambne peš čete
klobukov za deželne strelce na konjih
vrvic za klobuk, volnenih
emblemov s številkami za klobuki
peresnih čopov za klobuk
Po vzorcu
Po predpisu z event posebno določbo glede prevzetja
odobrenem z odlokom ministrstva za deželno brambo iz leta . .
1902
1894
1893
orlov z izrezanimi številkami za čapkoi
žimnatih čopov, črnih, za čapko
1905

1908
port za čapko ali čako za .
nadstražnike itd.
desetnike
vrvic za čapko ali čako, volnenih
čako s pritrdilnim jermenom, brez orla in brez žimnatega čopa..........................
Orel s kljuko za čako za topništvo
oklepnih verižic z levjimi glavami
distinkt. portic za narednike in njim enake
distinkcijskih zvezd (iz celuloida)
pozlačenih narokavnikov
širokih
ozkih
narokavnikov za enoletne prostovoljce in prostovoljno dalje služeče........................ .
narokavnikov za častniške sluge in konjske strežnike . .
10500
50
300
200
800
3300
600
120
100
425
30000
500
50
50
50
8000
15000
500
970
2300
13700
19000
15000
8500
6600
100
6200
komadov
parov
komadov
parov
komadov
ostrostrelnih znakov
strelskih znakov
ostrostrelnih znakov za konjenico
telegrafistovskih
jahalnih
za strelce iz strojnih pušk .
za cenitev dalje
pijonirskih
znakov
znakov za topničarske četovodje
topničarskih voznih znakov
znakov za bolniške strežnike
znakov s planinko
znakov za horniste
znakov za avtomobile za desno
znakov za avtomobile za levo
znakov za topničarske poddesetnike
srajc, tkanih
spodnjih hlač, tkanih
golenic
pritrdilnih ostrog brez jermen
ostrog za dragonce z vijaki
šalov
telovnikov tkanih, sivo melir.
žokov
grelnih pasov iz bombaževine
igel za tornistre
nosilni cepini
infanterijskih portepejev
1895
1908
1909
1908
1899
1902
1905
1909
Cene naj se ponudijo za
1 komad
1909
1909
1903
1901
1897
1904
1906
1906
1901
1907
1906
1908
1906
1911
1910
1908
1906
1908
1911
1908
1901
1903
1904
1906
1901
1908
1910
1908
1907
1910
1911
1910
1905
1908 1910
1908
1911
1910
1905
1908 1911
1909
1009
l(X!l—244—lftOtt)
1910 1889
1911
1910
1901
1909inl911 1901
1 meter
1 komad
1 meter
100 kom.
1 meter
1 komad
1 par
1 komad
1 par
1 komad
* S katerimi številkami naj se dobavijo emblemi, izvedo ponudniki pri c, kr, dezelnobrambni monturni zalogi.
"J 8
Slomškovo. Kako pogumno jo branil pravice Slovcneev, kako modro so potegoval za pravice mile materinščine!
Značilno je in ostane, da Slomšek za vse svoje velike zaslugo, ki si jih je iztekel posebno za slovensko šolstvo, ni prejel ni enega odlikovanja.
Saj jih pa tudi ni iskal, niti si jih želel. Kajti nesebičnost je bila značilna poteza njegovega značaja. Sebi trud, drugim nagrado, sebi delo, drugim plačilo — tako je bilo življenje in delovanje Slomška.
Zbog tega je tudi nebeški mir in ljubezniva radost polnila njegovo dušo. Ko čitamo Slomškova dela, njegovo spise, njegove pesmi, čutimo, kako veje iz njih vzvišen mir in srčno veselje. Iz Slomškovih spisov se prikrade tudi mir in veselje v našo dušo, da sami ne vemo kdaj.
Naj mi bo dovoljeno, da povem zglecl iz lastne skušnje.
Ko sem bila mlada učiteljica, som šla z velikim navdušenjem v šolo. A kmalu so mi omagovale moči. Šolska praksa se je tako slabo ujemala s teorijo, katere mi je bila polna mlada glava. Nisem si vedela pomagati, zato nisem bila več srečna v šoli. Pridem k drugemu izpitu. Dobimo slovensko pedagoško nalogo: »Učitelj bodi svojim učencem solnce, ki sveti in ogreva, no pa bledi mesec, mrkel in zaspan.«. A. M. Slomšek.
Ta rek mi je bil kažipot, da som začela stikati po Slomškovih knjigah. Poiščem si predvsem knjigo, o kateri . som slišala že toliko hvale: »Blaže in Nežica«. Našla sem staro, menda prvotno izdajo v šol. učit. knjižnici. Nc bom natančneje opisovala, kako je govoril Slomšek iz te knjige moji duši. Ko sem odložila prečitano knjigo, sem se čutila kakor prerojeno, bila sem zopet v šoli srečna. Našla sem v tej knjigi več nego sem pričakovala.
Nebeški m i r in srčna radost, ki ndseva iz Slomškovih spisov je tudi značilna točka Slomškovega značaja. Slomšek je bil svojemu ljudstvu svetlo solnce, ki sveti in ogreva. Kazal jc mladini in odraščencem pot prave, srčno zadovoljnosti, pot do časne in večne sreče.
Koliko veselja je razlil po širni Sloveniji Slomšek le s svojimi pesmicami! Ne bom presojevala Slomškovih stihov po umetniški vrednosti. Glejmo le, kako se udomačijo mod narodom. Mati pri zibeli, šolska, mladina, pastirji pri živinci, predica za kolovratom, pri slav-nostih in slovesih, na gostijah in sedminah, v šoli in v cerkvi, povsod, povsod se razlegajo Slomškove pesmi. Iz ljudstva so in za. ljudstvo. Kdaj jih jo zložil Slomšek največ? Ali za. časa svojega mladoletja? Čudno, no. Starejši, ko jc škof Slomšek, težjo ko jc breme dolžnosti, večji ko so trudi, mileje in srč-neje done strune Slomškove. Sredi bojev in trpljenja je ohranil Slomšek vzore mladih dni, mladostno navdušenost in ljubezen za slovensko domovino, za milo svoje ljudstvo, ohranil je veselo srce. Slomšek je stal kakor veličastna, krasna lipa med svojim ljudstvom. Starejša, ko je lipa, tem številnejši jo njen cvet, poln sladke, medene vonjavo in zdravilne moči.
Kako jc že zapel kratko pred smrtjo?
Slovo solčansMm planinam.
Z Bogom, hčere matere mogočne Slave, Košata Radoha, visoka Ojstrica, Gorata Rinka in zobata Olšova Povzdigajte Slovencem bistre glavo Naj bodo vrli sini Slave!
V	nebesa kažejo mogočni velikani
V	nebesa dvigajmo mi srce in okol Slovencem luč naj sveta vera bo!
Lc bistrimo si glave, no dremaj mo zaspani,
Rodovom drugim vsi prodani!
Pač lepo je pogodil Slomška umetnik Zajic, ki mu jc izklesal iz karar-skega marmorja spomenik v mariborski stolnici. Slomšek stoji in mirno zre pred se; desnica mu počiva na srcu, levita pa kaže v prvo izmed štirih knjig, na katere se opira. Meni se vselej dozdeva, kakor bi Slomšek govoril: »Kar som tu zapisal, jc zajeto iz globine mojega srca, a moje srce jo bilo tvoje, mili moj rod. Pridi in slušaj moje nauk0'«
Bilo jc baš 8. avgusta 1862, torej danes pred 50imi leti, ko je zapisal Slomšek svojo poslednjo pesem. Bival je ta dan na strmem hribu v Šaleški dolini, kjer je blagoslovil cerkev Sv. Križa pri Belili vodah. Bil jo že smrtno bolan, da ni več mogel pridigovati. Koj po sv. maši je moral v postelj. Ko so bolečine nekoliko odjenjale, jc zahteval spominsko knjigo. V njo jc zapisal zadnjo pesem in v pesmi besede, ki so pomembno tudi za nas, za našo Slomškovo zvezo, pomembne uprav za letošnje leto. Glasi sc:
4) ci
•S
o h o a, rt n
48
49
50
51
52
53
54
ob
56
57
58 •59 GO
(51
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
YZ
73
r7A
74
to 76
77
78
79
80 81
82
83
Število
Komadov, parov, metrov, gai-nitur
1350
55
510
1900
10500 1200
21230
19230 5200
200
305 $000 5200
20500
90 400 400 120 265 220 190 230 175 120 400
300 140 140 165 200 140 760
komadov
84
85
86
87
88 89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
200 470 340 1200 1200 1250 210
150 1600 500 70
85 85 625
560
760
__J-L.
3550 6500
100 101
2050 510 5700
3000
■ Oznani enilo		Po vzorcu	Po predpisu z event. posebno določbo glede prevzetja	Cene naj se ponudijo za
		odobrenem ministrstva brambo iz	z odlokom za deželno teta . .	
konjeniških portepejev..................		1901	1901	
signalnih rogov (z ustnikom) A . ............		1910	1910	
signalnih rogov (z ustnikom) F..........		1909		
vrvic za obešanje signalnih rogov..........		1903	1899	
kljuk k zaponkam za pasove, iz cinka........		1908		
vrvic za obešanje samokresov brez peresnih kljuk ....		1903	1904	
jedilnih skodelic s pokrovi . . . .............		1905	1905	
pokrovov za jedilne skodelice . ..............				
steklenic za vodo iz aluminija..............		1910	1910	
krtač za steklenice iz aluminija.............		1908	1908	
svetilk z nosilnim obročem................		1902	1902	
pušic za legitimacij ske listke...............		1907	1907	
		1910	1910	
okovanih zagozd za šotore pri prenosljivi opravi ....		1907	1907	
sekir s cepinom.....................		*	4>	
krampov z ročnikom...................		1899		
lopat za pešce z ročnikom................				
škarij za žico, malih.................		*	*	
natezalnih svedrov, 3 mm...............		1899		
natezalnih svedrov, 6 mm.....'............				
natezalnih svedrov, 13 mm............		1900		
pil z držajem .....................				
ročnih sekir z držajem.................		1899		
gozdnih sekir z držajem.................				
pritrdilnih ostrog....................		1911	i '	
				
ročnih žag ........................				1 komad
		1899		
				
				
' ploščastili klešč.....................		1912		
		1898	1904	
sedel z jeklenimi peresi in trdnimi stranicami......		1899	1900	
		1908		
jahalnih drogov brez kljuk za podbradnike.......			1907	
desnih kljuk za podbradnik...............		1899		
levih kljuk za podbradnik................				
		1904	1904	
		1907	1907	
konjskih odej .(črnih) k. M. 06, oprave za pehoto.....				
obešalnih verižic za uzde brez pripenjal.........		1905	1905	
		1908	1908	
sedel za topove M. 06, ogrodje brez torbic z jermeni in brez jermen za sedlo . ...................				
j s sprednjo in podloge iz klobučevine, črna ; zadnjo čepico iz usnja l	desno . . .	1907	1907	
	levo ....			
klajnih konopcev.....................		1903	1903	
		1878	•	
		1902	1902	
		1899	1899	
krtač z ročnim jermenom................		1882	1902	
		1886	1886	
» e		1900		
jermen za vpletanje...................		1897	1900	
		1893		
				
Pohvala svetega križa.
O križ na visoko postavljen Zastava le zmage si nam Visoko nam bodi pozdravljen Zaupanje naijfc si nam.
Hudobni se tebe bojijo Te pekel od nekdaj črti" Pa verni se tc veselijo Brez križa zveličanja ni!
Zastonj krivoverci trušijo In škripajo s svoj'mi zobmi Kristjani le k tebi hitijo Slovencem zaupanje si.
Držimo se svetega križa Svet križ nam nebesa odpre • Svet križ nas nebesom približa Le s križem v nebesa se gre.
To je Slomškova zadnja pesem.
S pohvalo svetega križa je sklenil svoje petje mili slavček. Za sv. križ se je vedno junaško boril, sv. križ jc še proslavljal, ko je že smrtni angel stal pred njim.
* * *
Venec je zvit, cvetke v njem razvrščene.
Vedno zelene veje nebokipečih jelk bo znak plemenitega, vzvišenega Slomškovega značaja; lepo dišeči rožmarin, ali ni ljubka podoba nevenljive ljubezni njegove do svojega naroda? In srce njegovo čisto ko lilija, skromno kakor vijolica, in delovanje njegovo neumorno, krepko, neustrašeno, mnogokrat nepoznano, ne-opaženo, napačno sojeno, ali ni kakor nežno a krepko vresje, ki olepšava pustinje in krasi planine, ali kakor brš-ljan, ki ga zima ne zamori?
In pestrim klinčkom ali nageljnom, polnim krepilne vonjave, bi primerjala njegove spise in lipovemu cvetju Slomškove pesmi.
Kaj še preostaja?
50 letnico obhajamo Slomškove smrti. Ali je Slomšek res umrl? Umrlo je le trohljivo telo, nehalo je biti njegovo blago srce, a duh njegov še živi in naj sc oživlja čimdalje bolj med nami, ki nam je sveto ime: Anton Martin Slomšek.
Na slavnostni venec, s katerim smo se spominjali vrlin našega Slomška, hočemo pripeti le še trak in nanj zapisati z zlatimi črkami — ne — s svojo srčno krvjo našo sveto prisego:
. »Tvoji smo, Tebi hočemo slediti, veliki
sin našega naroda! Tvoji smo, Tebe hočemo posnemati, o
jasni zgled slovenskega značaja. Tvoji smo, po Tvoji poti hočemo hoditi, Ti največji učitelj našega ljudstva!
Živel naš Slomšek!
Hli imate že Slomškove razgled-niče ..Slovenske Straže"?
Snonadstropna hiša
v Kamniku
2673
s krasnim vrtom, blizu cerkve, v mirnem kraju, najbolj pripravna za duhovnika-penzionista, je za oddati z jesenskim terminom. Več pove uprav. „Slovenca".
fl
4 K 75 vinarjev
;naša mesečni obrok z
Mo srečko
v
ki Ima Sest žrebanj z nastopnimi glavnimi dobitki vsako leto:
<00.000 frankov <00.000 frankov <00.000 frankov 200,000 frankov 200.000 frankov 200.000 frankov
2603
skupaj 1,800.000 frankov
Prihodnje žrebanje 1. oktobra 1.1.
Vsak naročnik turške srečke prejme eno srečko v podporo revnih otrok z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. Pojasnila daje za »Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančlč Ljubljana, Kongresni trg štev. 19.
Odda se takoj dobro vpeljana
Kje, pove upravništvo Slovenca pod it. 2544. (Znamka)!
Zaporedna številka 1	Število	Komadov, parov, metrov, gurnitur	Oznaraenilo •				Po vzorcu	Po predpisu z event. posebno določbo glede prevzetja	Cene naj se ponudijo za
							odobrenem z odlokom ministrstva za deželno brambo iz leta . .		
102	30	komadov	podlog iz klobučevine, črnih		za pohotno jahalno opravo M. 06	desnih . . .	1907	1907	1 komad
103	30					levih . . .			
104	3000						1902	1902	
105	125	parov	adjustiranih luskinastih trakov k čapki.........				1905*	1905	1 par
106	100	komadov					1899		1 komad
107	1700		rož za čepice iz aluminija................				1910	•	
108	50		verižic za žimnate čope k čapki.............				1899	1905	
109	770	garnitur	vrvic za obešanje, volnenih, svetlomodrih........				1903	1907	1 garnit.
110	210		vrvic za obešanje, volnenih, travnozelenih........				1908		
111	1320		vrvic za obešanje, volnenih, črnorumenih .........						
112	100	m	atila-vrvic, volnenih...................						1 meter
113	600	komadov	res za ulanke, volnenih.................						1 komad
114	1670		naramnih petelj za kožuhe ali kožuhovinaste ulanke, črnorumenih, volnenih...................						
115	250		naramnih petelj za suknje deželnih strelcev na konjih, travnozelenih .....................				1902	1891	
116	90		naramnih petelj za bluze dalmatinskih strelcev na konjih, travnozelenih ..................... »						
117	9000	garnitur o v	pentelj za plašče, temnosivih...............				1908		1 garnit.
118	410		pentelj za plašče, rujavih................				1902	1902	
119	6850		pentelj za plašče, modrosivih...............				1903	1903	
120	1250	komadov 4 V ■■ - '	malih belih gumbov za uniformo.............				1911	1911	100 kom.
121	5900		gladkih temnih gumbov za uniformo, velikih......					•	
122	2000		gladkih temnih gumbov za uniformo, malih.......						
123	3850							1911 i	
124	2200		malih belih gumbov za ulance..............						
125	43000		gumbov za hlače iz aluminija..............				1910	1910	
126	2100000						1903	•	
127	13100	parov	petnih podkvic z 10 žeblji................				1905	1898	1 par
128	600	m	oprtovnic za čevlje...................				1892		1 meter
129	110	komadov	natezilnik brez vrvičnega pasu za patronsko torbico . . .				1899		1 komad
130	6300	m					1898		1 meter
131	80	komadov	ustnikov za signalne rogove...............						1 komad
132	25600		oliv za šotorne stene za prenosno šotorno opravo ....				1894	1900	10 kom.
133	1000		velikih zapon za šotorne stene za prenosno šotorno opravo				1893	1899	1 komad 10 kom.
134	3000		malih zapon za šotorne stene za prenosno šotorno opravo				1894	1900	
135	20		toporišč za . .	sekire velike.............			1895	1895	1 komad
136	330			sekire ročne .............			1899	•	
137	210			■ sekire s cepinom...........			1900	1900	
138	460						1899	•	
139	400			lopate za pehoto...........					
140	50			gozdne sekire.............					
141	250						1903	1910	
142	190						1899	•	
143	3600	garnitur	vložek iz bičastega blaga za tornister ..........				*	* m	1 garnit.
144	1240	komadov				a patronski tornister			1 komad
145	310								
146	1700		priponke za patronske torbice..............						
147	2020						1909	1905	
148	1310		pocinj. zeleni gumbi za premik, puškine jermene.....				*	* N	
149	1370						1904	*1904	
150	13200	m	vrvic za šotorne stene za prenosljivo šotorno opravo . . .				1894	1900	1 meter
151	40	komadov					*	*	1 komad
152	40								
153	45								
154	340		zaklopnih priprav za patronske torbice..........						
								1	

Zaporedna številka j	Število	Komadov, parov, metrov, garnitur	Oznamonilo u >		Po predpisu Po z event. po- vzorcu ,s?£no določbo sjlcde prevzetja odobrenem z odlokom ministrstva za deželno brambo iz leta , .		• i Cene naj se ponudijo za
155	45	komadov	rezervni noži za	male škarje za žico, gornji......	*	*	j 1 komad
156	40			male škarje za žico, spodnji.....			
157	40			srednje škarje za žico, gornji.....			
158	40			srednje škarje za žico, spodnji . . . .			
159	50		ključi za vijake.....................				
160	3000		steklen, steklenico, brez pločevinaste prevlake, brez vrvice .				
1 1	* po na\	'odilu deželi	lobrambne nionturne zaloge na Dunaju. Od c. kr. ministrstva za de		1 I želno bram		ibo.
: Naročajte ..Slovenca".:
Purani
300 komadov, velike vrste, se prodajajo od danes do pondeljka
na Vodnikovem trgu v Ljubljani.	2689
zjava.
2690
Podpisana IVANA ČUFER, Podlonk štev. 3, posestnikov« liči, s tem preklicujem vse lažnjive govorice, ki sem jih raztrosila o JOŽEFU GART-NER-ju v Podlonku štev. .'54. Obžalujem nepremišljenost in se mu zahvalim, da je odstopil od tožbe.
V Podlonku, dne 15. avgusta 1912.
Ivana čufer.
*	Družbenik Marijin. Cena knjigi, vezani v platno z rdečo obrezo, 1 K 50 h, z zlato obrezo 2 K 30 h, vezani v fin ša-grin z zlato obrezo 2 K 80 h. To je novi nficielni molitvenik za Marijine družbe, ker ga je izdalo škofijsko vodstvo Marijinih družb z namenom, da se na ta način doseže povsod enota in skupnost. Marijinim družabnikom, ki si nabavijo ta molitvenik, bo služil celo življenje, ker sc besedilo ne bo bistveno spremenilo. Molitvenik je tudi zelo pripraven za darilo ob raznih prilikah (n. pr. blr-mancem, prvoobhajancem, dorasli mladini itd.); že ko opravijo dečki in deklice prvo sveto obhajilo in vstopijo v Marijin vrtec, rabijo ta molitvenik, ki jim ostane potem celo življenje prepo-treben spremljevalec. »Družbenik Marijin« obsega poleg pravilnika tudi molitvenik z vsemi mašnimi in drugimi molitvami ter ima skupno okoli 450 strani. Zunanja oprema jc krasna in oblika majhna ter priročna.
-*•• Življenjepis arskega župnika Janeza M. Vianeja obsegajo letošnje Šmarnice v zvezi z razlago lavretan-skih litanij. Življenjepis tega čudovitega moža in vnetega spovednika je izredno zanimiv in bodo verniki z veliko vnemo sledili šmarnični pobožnosti in ima knjižica trajno vrednost, da jo priporočamo še posebej za domače premišljevanje in domače berilo. Dobe se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. V platno vezan izvod velja 2 K.
*	Cerkvenim pevskim zborom priporočamo »Postne in velikonočne nape ve« našega najbolj priljubljenega skladatelja P. Angelika Hribarja, katera zbirka jc izšla ravnokar v novi izdaji v zalogi Katoliške Bukvarne. Cena partituri 2 K, glasovi po 50 vin.
Proda sc
2686
z dobro vpeljano gostilno in trgovino z vsemi gospodarskimi poslopji, z njivami in travniki, vse okrog hiše. Pripravna je tudi za vsako drugo obrt. Več se poizve P«:	v
Val. Debelaku, Skofja Loka.
Ute in*: ,(3 turist odmejnim Slovencem'!
IZJHUH.
2677
Podpisani Janez Baner, posestnik v Altbacherju h. št. 14, okraj Kočevje, pre-kličem svoje neosnovane in izmišljene obdolžitve nasproti gospodični Leopol-dini Hočevar iz Gornjevasi, okraj Kočevje, prosim imenovano odpuščanja, se za-vežem plačati vse stroške, posebno tudi stroške njenega zastopnika dr. Rajha, odvetnika v Ribnici, sem plačal kot globo požarni brambi v Staricerkvi K 10'—, ter se zahvaljujem gospodični Leopoldini Hočevar, da je odstopila od zasebne obtožbe, vložene zoper mene pri c. kr. okrajnem sodišču v Kočevju.
Janez Bauer m. p.
Janez Kraker m. p. Janez Ktinig m. p.
priči.
Gospodinje!
2661

Poznate in uporabljate gotovo že vse vrste kock za juho?? Plačujete 5 vin. za kocko.
Odslej
poskusite slovite ,.Ura"-kockef ki znatno zboljšajo tudi sočiv-nata jedila, nadomeste tekoče ekstrakte in torej pomagajo gospodinji štediti pri kuhi. Za tc izborne kocke pa ni treba več plačati 5 vinarjev, marveč dobite
3 kmk
izrecno pa morate zahtevati
To je najboljše, najcenejše in prepriča Vas o tem poskus, za katerega daste 10 vinarjev. — Naročila za Kranjsko sprejema
od trgovcev gosp. F. S. Rajnik, agent, bjubljana Pred škofijo 21
& »mE ZE1T«, zelo razširjen duuajski list, piše v štev. 2908, Dunaj, sobota, dne 29. vino-	$
Q toka 1910, na strani 10 pod naslovom: Narodnogospodarska revija »Časa«. Dalje »NAŠ	$
3» OTROK!« Časopis za vzgojo in varstvo otrok, Dunaj, V. letnik, štev. 2, koncem maja 1907.	(f
— Potem: »NARAVNI NAČIN ZDRAVLJENJA 1< Glasilo za praktično higijeno ua Dunaju	<f decembru 1910. štev. 421, 22. letnik pišejo sledeče:
Varčne gospodinje!
Dočim daste za vsa druga otročja redilna sredstva 1 do 3 I\, velja »SLADIN« ali dr. pl-Trnkoczy-ja »SLADNI ČAJ« 1 zavojček z '/, kg samo 60 vin. Na tisoče otrok ga zavživa z najboljšim uspehom. — Glavne zaloge v Ljubljani lekarna Trnkoczy, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: VIII., Josefstadterstrasse 25; III, Radetzkyplatz 4; V., Schonbrunnerstrasse t 9; v Gradcu, Sackstrasse o.
Razpošiljanje po pošli. — Prva največja eksportna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago. — Drogljske cene, — Mastln za živinorejce. — Telelon štev. 190.

dobite najceneje pri
♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦J
r~t Vse predmete železnlnske stroke 1****1
' *	Al\
111U11UU1, t ) t
Peter Majdič, Celje. | I |
Solidno blago!	1251	Postrežba točna!
Kavarna Prešeren
lla novo prenovljena izvrstna postrežba, dobra pijača, ta in Inozemski Časopisi, znano najboljši sladoled, ort.
lioui biljardi
Za obilen obisk se vljudno priporoča
Kari Polainar
kavamar
Bančne posredovanje.
Trgovci, tovarnarji in obrtniki dobijo predujme na
Izpostavljen račun, kakor se tudi eskomptujejo. -
Obresti e—5Va%. Postrežba to^na in knlantna.
Ranžlranja: a) za javne uradnike in častnike na 10 do 20 let event. brez povračila kapitala. Mesečni obroki od K 4-90 naprej za K 1000-—, tudi brez porokov.
b)	Za javne in privatne uradnike, bančne, odvetniške, notarske uradnike brez pred-znambe plače. Mesečni obroki po tO K za 1000 K. Strogo bančno 5'/j0', obresti letno.
c)	Vojaške ženitne kavcije. Priskrbitev in posojila do 70°/0 brez police, brez prod-znambe, 5% brezplačno preskrbljenje polic za večkrat zavrnjene.
Vprašanja zaradi najnatančnejših informacij pod ..poštni predal 45 v Linbljani, glavna pošta restante.	ogpj
mm
banka o Ljubljani iJJSaSK
Obrestuje hranilne vloge po
4 V/«
brez vsakega odbitka. Obresti sc pripisujejo glavnici polnletno. Vlogo v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
41/j%
komunalnih r.adolZnicah.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4%°/.
Eskomptujc menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varue komunalne za-dolžnice in zastavne liste.
Banka je papilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za stranke usak delavnik od pol 9. are dopoldne do i. ure popoldne.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.
»Tiak: »Katoliško Tiskarne«.
Izdaja konzorcij »Slovciica«,