plačana v gotovini ^	1.
Abb. postale I gruppo tiCflft 7U lir
Pojasnitev“ bo ? ^oneer^za Šolo - spomenik NOB v Cerknem
Po Morovih izjavah in diskusiji v zuna-DJepolitičnem odboru poslanske zbornice
J?® v Petkovi številki smo za-pripombe k Maro-^javam na četrtkovi seji rjanjepolitične komisije po-o .abornice- Danes so nam jen izjavah znana stališča tu-strRVSe^ Predstavnikov ostalih razen socialistov, repu-J^^cev in tudi «uradnih de-'^stjanov», katerih pred-^ vniki v diskusijo sploh rri-Posegli ali pa so se glav-dela Morovih izjav iz-^ pomeni, da se v ^ ^ z zunanjim ministrom a njai°- Zato je prav, da da-°cenimo Morovo izjavo in
stalil0 0 n->e'f Predvsem s ^ . a koristi naše skupnosti,
Veliv? 23 vso zadevo v zel0 jTr® bieri neposredno zadnte-■ .1 nJf3113’ saj je prav naša skup-JV iw:tista' ki je v kar največji jt b<JL Prizadeta ko se govori
> ltft bit D#
js&
5^ - 0 londonskem sporazu-> bodisi o prebivalstvu ob-frree» Področij v okviru dota,?' ^zvoja jugoslovansko -planskih odnosov.
Takoj
^ski narodi
'Ji v0jZijl v medvojnem in po-iisfi	razdobju vsemu svetu
pi ^.Prepričljivo dokazali, da
j1” VaroVa,HV°je meje braniti in st» n a5 111 med njimi tudi ti-3 fr w imove dele, za katere raz-“ stan in
nai povemo, da so Ju-
vo<iiteij^Ski narodi nJihovi
SL®!**.
novi fašisti ter raz-Bologne et Comp.
«začasne». Nepobdtno rece* * ti je namreč, da se je ti-
■eM Zr Pjihove foi 80 «z
JJ^je__________________________
$	del meje pokazal
od- *staln stalen °d marsikatere f> «sta]r,e>> ■ meJe in med temi 'nš*-1 rajJr,lail>> mejami tudi n. pr. In^ tepra^. meJa, ki je trajala — pff ^ s- Je veljala za «stalno» k0 7110 Pidlih 21 let, medtem Mi J?ia tukajšnja «začasna» 26 kt markacijska» že skoraj
?tiub
ktrtk ° .teoiu Pa moramo po <*rih Morovih in petkovih izjavah povedati, da sta t>°vsemteg'a vprašanja zavzela
U.i. ^ lRSTIfi im na/1irAiimnn
Bede
jasno in nedvoumno kij^^mo poslanca Pajetta
—nferi’ Predstavnika komu-1 . straj,.e 111 socialdemokratske
3 i ^obtio iPmgi je rzjavil — P0’ 3jijc ha^L kot socialdemokratski jed*	^Aatbeotbi že 14. de-
tittf Je «t^lani (v Vidmu) — da Ns' fon*-, Pri ti do končne in ri*	ureditve obstoječih
"M 11 WroPrVi Pa je dejal: <<Pri" trenutek, ko naj ita-
. ^ ^ jT" vlada odkrito izjavi, V °tstajr? 0Pema državama ne 1 pri' ttobofi j° vprašanja meja». Po-i fr* ^ v. atali§če je zavzel tu-ka^^jPdstavnik PSIUP. Vse dV ! ka sta se torej predstavni-u JJ	th PSU jasno odzvala
****’ ^ f?"1 pozivu po «pojas-‘ 'K1 ga je v četrtek izra-«...če so bili ijtr	—"“IU» se jih lahko in
traji ~&to ‘J1*** hitro pojasniti«.

'itr Me; jT®. nam vsiljuje vpraša-optr lij., J Podobnih izjav, kot W‘ dait vJettova in Perrija, niso f S?slih h^k tudi predstavniki l-n • ^ in &vladnih strank KD, °ile }4Ve n' In zakaj take iz-*	»dal «hitro» tudi sam
j*.	drugače povedano:
?%), ^ bo, a Pojasnitev, bo, ali Je
31 dwolj 0 nJeJ
t*»»
v
»a
meje se nas — ne tiče. Nas zade-
^JanjPrid vrsti vprašanje iz-*vea naših pravic in s tem ^ 2 JPraSanie. ki je pove-in \tr°Vim stavkom glede
S^šl° med diskusijo do 1 i^8tWega »(pojasnjevalnega« j 5vajari,a na vprašanje glede "" b ti^j naših pravic, ki nam •J	p® le na podlagi med-
il Ni fZ} obveznosti, temveč U : jSga^hti&ke ustave in de-f Nmvj statuta? Po pravici po--tjf n* betk^ramo po četrtkovih P	^avah ugotoviti,
s	skupnost in naše
f ** a« ootrtek in petek sko-8 5 ([IN ^ti omenjale. No, ^ofie^PP imamo danes zelo v Pe nVtis’ da 81 na^lb Pra'
V
JT-
U Nl0 h^vci- Potemtakem bi
3 j.' zakai ti,!se v redu? In če
“ (a . J nd? Najboljši dokaz n., Mlw,r kot smo poudarili Vft^tlČMh1 Potok — pismo vseh
predatu vn \ V rvv Sl n-
L
'ofrj. [N nt!LV®* kot enim mese-1* ^ftbii_Pr®dsedniku vlade Co-
Bomo torej na vprašanje, zakaj ni vse v redu dobili kdaj pojasnilo?
Da se razumemo! Nikakor ne bi hoteli postavljati dajanja takšnega pojasnila kot pogoj za uspešen Titov obisk v Italiji! Pač pa se popolnoma strinjamo s tistim komentatorjem v Sloveniji Morovih izjav, ki je dejal, da je to izjavo razumeti kot odločenost italijanske vlade, da nadaljuje dobre odnose in prijateljsko sodelovanje z Jugoslavijo ter odpravi vse tiste motnje, ki so bile vzrok za nedavno odpoved obiska predsednika Tita v Italiji ter dodal, da je «...postalo očitno, da je za trdno sodelovanje in uspešnost razvoja odnosov potrebno reševati še vsaj odprta vprašanja, med katera sodijo tudi vsa tista vprašanja glede u-resničenja pravic slovenskega življa v Italiji«.
Zato ponavljamo: besedam naj sledijo dejanja!
S. R.
Mešani pevski zbor prosvetnega društva «Primorec» iz Treb£ in harmonikarski ansambel »Miramar* z dirigentoma Oskarjem Kjudrom in Cezarjem Možino, ki bosta po uspelem koncertu 9. in 10. t. m. v Trebčah, nastopila prihodnjo nedeljo, 31. t. m. v Ljudskem domu v Križu. Čisti dobiček koncerta, pri katerem bosta sodelovala še domači trio in harmonikarka Dorina Kante, je namenjen skladu za zgraditev šole - spomenika NOB v Cerknem. Prepričani smo, da bo ta plemenita gesta nastopajočih in gostitelja naletela na odobravanje naše javnosti in da se bodo zlasti kriški domačini koncerta udeležili
v velikem številu
VČERAJ POPOLDNE V PROSTORIH KUITURNECA DOMA
Seja upravnega odbora Skupnosti dramskih giedaiišč Slovenije
Poročilo Filiberta Benedetiča o razvoju javno-pravnega statusa SG v Trstu - Več skrbi za gledališko dejavnost med koroškimi Slovenci • Prihodnja seja odbora bo v Celovcu • Odbor je tudi počastil spomin umrlih gledaliških igralcev Staneta Severja 'm Cesca Baseggia
V prostorih tržaškega Kulturnega doma se je včeraj popoldne sestal na svoji redni H. seji Upravni odbor Skupnosti dramskih gledališč Slovenije, katerega člani so vsa slovenska poklicna dramska gledališča in seveda tudi naše tržaško Slovensko gledališče. Sejo je vodil predsednik skupnosti Bojan Štih, ki je tudi direktor SLG v Celju, udeležili pa so se je še Igor Pretnar kot predstavnik Mestnega gledališča ljubljanskega, prof. Majda Emeršičeva za dramo SNG - Ma ribor, Dušan Mlakar za Mladinsko gledališče - Ljubljana, Jože Babič, Drago Marušič in Stane Leban za Primorsko dramsko gledališče - Nova Gorica, Dušan Jovanovič in Vipotnik za eksperimentalno gledališče «Glej» - Ljubljana, Filibert Benedetič, prof. Josip Tavčar in Miroslav Košuta za SG - Trst, poleg njih pa še Dušan Tomše, samostojni svetnik Sveta za kulturo SRS, znani režiser Mile Korun, kot gost Boris Race, predsednik
.....................
PO GLASOVALNIH IZJAVAH NAČELNIKOV^ VSEH SKUPIN
Poslanska zbornica odobrila zakonski predlog o «paketu» za Južno Tirolsko
Za zakon so glasovali poslanci levega centra, vzdržali so se levica in PLI, proti so glasovali samo poslanci MSI in monarhisti
RIM, 23. — Poslanika zbornica je danes odobrila ustavni zakonski predlog, ki se nanaša na « paket» v korist južnotirolske manjšine in ki predvideva pomembno avtonomijo bocenske pokrajine, v kateri je manjšina v večini. Glasovalo je 396 poslancev, za zakon je glasovalo 242 poslancev levega centra, proti samo misov-ci, monarhisti in osebno poslanec Volkspartei Dieti, vzdržali pa so se levica in liberalci. Kar gre za ustavni zakon, ga mora sedaj odobriti senat, nato pa ponovno poslanska zbornica in senat.
Med glasovalnimi izjavami je ----------------------
tajnik PSU Ferri dejal, da ja »pa-
ket« edini primerni način, da se dokončno reši južnotirolski spor. To je nekaj najbolj naprednega, kar se lahko doseže v civilizirani družbi za zagotovitev ustavnih načel v korist manjšine. Ferri je zaključil, da verjame v novo miselnost mladih generacij vseh treh jezikovnih skupnosti.
Predsednik liberalne skupine Bozzi je obžaloval, da niso sprejeli nobenega popravka, ker je bil levi center vezan s sporazumom in polemiziral s predsednikom vlade o mednarodnem značaju «paketa». Poslanec Volkspartei Dieti je obdolžil vlado, da ni izpolnila obljub glede reoptantov in nove strukture RAI-TV v bo-censki pokrajini.
Misovec De Marzio je zavrnil obtožbe, da hočejo raznoroditi
manjšino, da pa gre za takšne privilegije, da bodo morali Italijani zapustiti bocensko pokrajino. Socialproletarec Boiardi pravi, da se ne morejo strinjati z nekaterimi rešitvami «paketa» in predvsem s protizgodovinsko delitvijo v šoli in pri delu.
V imenu Volkspartei je poslanec Riz priznal, da je vlada izpolnila svoje obveznosti ter ugotovil, da je nepomembno razlikovanje med notranjimi stvarmi in mednarodnim pravom.
Za komuniste je govoril Mala-gugini, ki je ugotovil, da so razne italijanske vlade naredile zelo malo ali nič, da bi obnovili zaupanje med tremi jezikovnimi skupinami. KD je vedno hodila po poti konservatizma in nacionalizma in je tako opogumljala manifestacije MSI. Sedanji «pa-
lQ&V J Predstavnikov Slo-" V ItaUJi, ki so ga po-
niiiii»ia>Biiiii«iaiiiiiaicaaMiMiaaiat>aRiiiiiiiiaiataiiifaiiMiiiiiMiuMBaaiM«iiiiii«iiiaMiiiai«iiiiiBaiiifiaiti>MiMiMMiii»
Rogersov poziv Riadu za podaljšanje premirja
ZAR vztraja pri uveljavitvi resolucije varnostnega sveta
KAIRO, 23. — Tu Je bila danes potrjena vest, da so ZDA uradno priporočile Egiptu, naj podaljša prekinitev ognje ob Sueškem prekopu, ki zapade 5. februarja.
Kairski dnevnik «A1 Ahram« piše, da zunanji minister ZDA Rogers v svojem pismu egiptovskemu zunanjemu ministru Hladu poudarja, da bi nadaljevanje sedanjega premirja po 5. februarju pomagalo Jarrimgu v njegovih naporih za začetek pogajanj o miru med Arabci in Izraelci. Poleg tega Rogers pravi, da vlada ZDA meni, da Je sedaj bolje nadaljevati z «mimo diplomacijo«, kot pa skMcartl sejo varnostnega sveta, ki naj bi razpravljal o dosedanjih rezultatih Jarringove misije. Zunanji minister ZDA poudarja v svojem pismu, da so se motnosti sa dosego miru na Bližnjem vzhodu po obnovitvi Jarringove misije povečale. Rogerso-vo pismo Je egiptovskemu zunanjemu ministru v Kairu izročil ameriški diplomat pri španskem veleposlaništvu v Kairu, ki skrbi za zadeve ZDA po prekinitvi diplomatskih odnosov med Egiptom in ZDA.
«A1 Ahram« objavlja tudi odgovor Riada na Rogersovo pismo.
v katerem Je med drugim rečeno: «Egipt meni, da do sedaj ni bil zabeležen noben napredek na pogajanjih pri J ar ringu in zato ne vidi nobene utemeljitve v trditvi o napredku, ker je Izrael v svojem odgovoru Jarrlngu poudaril, da se ne bo umaknil iz zasedenih arabskih področij.
ZDA In ostale tri velesile morajo sedaj dati švedskemu diplomatu Jasna ln dokončna napotila, da mu pomagajo uresničiti njegovo misijo. ZDA so predložile Rogersov načrt ln sprejele to pobudo. Zato Je njihova odgovornost torej jasna.
Egipt je v svojem odgovoru Jarrlngu poudaril, da Je pripravljen uresničiti v celoti resolucijo varnostnega sveta, v nasprotju z Izraelom, ki je zamolčal najvažnejše točke te resolucije.«
«A1 Ahram« nadalje piše, da sta Francija in Jugoslavija začeli obširno diplomatsko akcijo na podlagi egiptovskega stališča in navezali stike z ZDA ter mnogimi zahodnoevropskimi državami za uresničitev resolucije varnostnega sveta in za pospešitev razgovorov med štirimi velesilami, ki naj bi dale Jarrlngu napotila, da mu pomagajo uspešno zaključiti njegovo misijo.
ket» je prav gotovo prispevek k reševanju problemov tega področja, čeprav gre za rezultat pogajanj, tako da ie prišlo do besedila, ki se ga ne more več spreminjati in do nedemokratične delitve med prebivalstvom nemškega in prebivalstvom italijanskega jezika.
Vendar pa gre za pozitivni korak naprej, ki izolira skrajni nacionalizem ter desnico.
Republikanec Campagna je izrekel pomisleke v zvezi z etničnim proporcionalnim sistemom pri javnih službah, vendar pa napovedal pozitivni glas PRI. Bertoldi je v imenu s-oialistov obžaloval napake preteklih vlad, ki so povzročile, da je Volkspartei edino politično predstavništvo prebivalstva nemškega jezika. »Paket« bo omogočil boljše pogoje za politično in socialno življenje v Zgornjem Poadižju. Izrekel je nekaj pomislekov glede proporcionalnega sistema, podčrtal pa številne pozitivne aspekte »paketa«, ki bodo omogočili mirno sožitje med tremi jezikovnimi skupinami.
Razpravo je zaključil predsednik demokristjanske skupine Andreotti, ki je dejal, da se njih stranka sklicuje na stališče De Gasperija ter da je treba zakon ocenjevati v širšem političnem aspektu rešitve dolgega spora, katerega so izkoriščali ne samo avstrijski agitatorji. Treba je bilo prenehati s spiralo sovraštva in nerazumevanja, treba je bilo ločiti teroriste od večine prebivalstva, ki želi mirno sožitje. Andreotti je zaključil, da mora italijanska politika stremeti k bodočnosti in k vedno večji avtonomiji, ki ne šibi, temveč krepi, demokratično republiko.
Fašistični napad na UIL v Milanu
MILAN, 23. — MSI je danes priredila v gledališču »Dal ver-me» svoje zborovanje, po katerem so skupine fašističnih pretepačev krožile po milanskih u-llcah. Napadli so sedež UIL, razbili vse šipe in vanj zmetali kamenje, kose lesa, steklenice, jeklene kroglice ter drug material. Prišlo je do spopadov s policijo, ki je aretirala 19 oseb. Fašistične škvadre so se zbrale iz raznih okoliških krajev in zlasti številna je bila skupina iz Varese-ja. Patrulja cestne policije je v njih avtobusu našla 30 toporišč za sekire, dve sekiri, dve pištoli za izstreljevanje raket, dve verigi in 26 čelad.
Vse tri sindikalne organizacije so sklenile, da bo v torek v Milanu protestna manifestacija za radi incidentov, do katerih je pri šlo pred sedežem UIL.
Danes v Rimu proslava 50. obletnice KPI
RIM, 23. — Tiskovni urad KPI je sporočil, da bo osrednja proslava 50. obletnice ustanovitve KPI jutri v nedeljo v športni palači EUR v Rimu, kjer bo imel priložnostni govor Gian Carlo Pajetta, predsedoval pa bo Luigi Longo, ki bo imel uvodni govor.
Pozdravne govore bodo imeli načelniki tujih delegacij, ki so napovedali svojo prisotnost:	za
sovjetsko partijo kandidat za člana političnega urada Kunajev, za francosko partijo član političnega urada Laurent, za Zvezo jugoslovanskih komunistov član izvršnega odbora Vlahovič, za švicarsko delavsko partijo Odernatt in za špansko komunistično partijo član izvršnega odbora Ascarate.
Socialisti in psiupovci so napovedali, da bodo sodelovali na proslavi z uradnimi delegacijami, po-
trjena je bila prisotnost predstavništva neodvisne levice, PRI, PLI in KD. Na svečanosti bodo prisotni predstavniki sindikalnih organizacij, ženskih organizacij ter različnih masovnih demokratičnih organizacij, predstavniki znanosti, umetnosti, kulture, delavci iz tovarn, študentje, ter številne delegacije iz raznih pokrajin.
Napetost
v Phnom Penhu po partizanskem napadu
PHNOM PENH, 23. — Položaj v Phnom Penhu ostaja po včerajšnjem silovitem napadu osvobodilnih sil izredno napet. V mestu so uvedli policijsko uro od 18. do 6. ure zjutraj. Mestne ulice so prazne. General Lon Nol je pozval pre bivalstvo, naj ohrani »hladno kri«. Po uradnih poročilih je bilo pri včerajšnjem napadu 39 oseb ubitih, 170 pa ranjenih, neuradni do datki pa govore o kakih 503 žrtvah.
Slovenske kulturno - gospodarske zveze, in še predstavniki matičnega in zamejskega tiska.
Po otvoritvenih besedah predsednika Bojana Štiha ter po pozdravnih besedah predsednika SKGZ Borisa Raceta in predsednika upravnega sveta SG prof. Josipa Tavčarja, ki sta izrazila svoje zadovoljstvo, da si je Upravni odbor Skupnosti dramskih gledališč Slovenije izbral za svojo redno delovno sejo naše mesto in zaželela skupnosti v njenih prizadevanjih za nadaljnji razvoj in napredek slovenskih dramskih gledališč, na celotnem narodnem prostoru, kar največ uspehov, so se vsi prisotni z molkom poklonili spominu dveh velikih umrlih gledaliških umetnikov Staneta Severja in Cesca Baseggia, nato pa je upravni odbor prešel k točkam dnevnega reda, ki je obsegal najprej referat o »razvoju javnopravnega statusa Slovenskega gledališča v Trstu in dolgoročnem programu«, ki ga je podal ravnatelj SG Filibert Benedetič.
V svojem izčrpnem čeprav sintetičnem poročilu je F. Benedetič seznanil člane upravnega odbora Skupnosti dramskih gledališč Slovenije s tradicijo slovenskega gledališča v Trstu, z obnovitvijo gledališča po drugi svetovni vojni in njegovim umetniškim uveljavljenjem ter s strukturalnimi spremembami, ki so bile nujne zaradi političnega razvoja tržaškega vprašanja. Tako je leta 1959 prišlo do ustanovitve Društva «Slovensko gledališče« v Trstu in z ustanovno listino sprejet javnopravni statut, ki se do danes ni bistveno spremenil in ki odgovarja statusu SG Trstu v okviru norm, ki urejajo gledališča v italijanski republiki. F. Benedetič je nato govoril o spremembah v ansamblu, omenil otvoritev Kulturnega doma 5. decembra 1964, govoril o ogromnih finančnih težavah pa tudi o novem razvoju italijanske demokracije, kar je vneslo nove kvalitete v odnose s SFRJ in omogočilo obravnavanje problemov slovenske narodne skupnosti v Italiji. V tem novem vzdušju se je začelo postopno urejati tudi vprašanje javnopravnega priznanja SG, ki je poleti leta 1964 dobilo sicer neustrezen status »primarnega gledališča«, že v naslednji sezoni pa je prešlo v sklop tako imenovanih »izrednih gledališč«. Ta priznanja so bila pomembna bolj iz moralnega kot finančnega vidika, saj so podpore ostale skromne, toda Slovensko gledališče se je s tem začelo polnopravno vključevati v Skupnost italijanskih dramskih gledališč. Po podpori, ki jo je ta strokovna organizacija dala leta 1967 Slovenskemu gledališču so istega leta tudi tržaške levosredinske uprave vključile v svoj program obvezo, da pride do rešitve statusa SG v Trstu. Z občnim zborom Društva »Slovensko gledališče« januarja 1969 se je odprlo novo poglavje v življenju slovenske narodne skupno-
.................................................
SKLEP ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA SFRJ
Dinar razvrednoten za 20 od sto
Nova pariteta znaša 15 dinarjev za dolar, ali 2,40 dinarja za 100 lir - Razvrednotenje bo okrepilo konkurenčno moč jugoslov. gospodarstva • Hranilne vloge ovrednotene za 6 od sto
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 23. — Zvezni izvršni svet Je danes pod predsedstvom Mitje Ribičiča sklenil razvrednotiti dinar za 20 odstotkov. Nova pariteta dinarja Je torej 15 dinarjev za 1 dolar, nova pariteta lire pa je potemtakem 2,40 dinarja za 100 Ur. Ta sklep Je zvezni izvršni svet sprejel po obširnih posvetovanjih s predstavniki republik in izvršnih svetov. O tem odloku so bUi obveščeni mednarodni monetarni sklad in najpomembnejši jugoslovanski devizni partnerji. Zvezni izsršnl svet Je sprejel ta sklep, da se okrepi konkurenčna sposobnost jugoslovanskega gospodarstva, povem zunanja trgovinska izmenjava ln uravnovesi plačilna bilanca. Zvezni izvršni svet namreč sodi, da v tem trenutku ne gre samo za valutno reformo, temveč predvsem za napore, da se najdejo potrebne rešitve za sedanji gospodarski razvoj ln napravi korak naprej v izvajanju reforme iz 1965. leta.
Svet je prav tako Sklenil, da se pristojni organi člmprej zadol-
narja trenutno še naprej ostanejo pod nadzorstvom. Glede cen komunalnih storitev in najemnin je določeno, da se v prvih treh mesecih letos ne spremenijo. Prav tako je bilo dogovorjeno, da se med zastopniki zveznega, republiških in pokrajinskih svetov, pristojnih zveznih organov, zvezne gospodarske zbornice ln sveta zveze sindikatov ustanovi komisija za paritetne odnose cen. Svet Je sklenil, da se bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi borili ne le za ohranitev življenjske ravni, temveč za njegovo povečanje.
Na nocojšnji tiskovni konferenci sta podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Grli čkov in član zveznega Izvršnega sveta Toma Granfil v svojih odgovorih na številna vprašanja domačih in tujih novinarjev še posebno poudarila, da je razvrednotenje dinarje eden od ukrepov, s katerimi se pričakuje ananj-šanje primanjkljaja trgovinske in plačilne bilance. Razvrednotenje dinarja je bilo nujno, ker Je pri prejšnji pariteti dinarja po-
fdjo za izvajanje davčne reforme, j stal izvoz nekonkurenčen, po dru ki bo uvedena letos.	j gl strani pa se Je naglo večal
Zvezni izvršni svet Je sklenil, uvoz in s tem primanjkljaj trgo-da cene s spremembo paritete dl- t vinske in plačilne bilance. Raz-
vrednotenje nd samo valutnega pomena, temveč korak naprej k napredku ln k izpopolnjevanju gospodarskega sistema.
Vlada Je pri sprejemu tega odloka upoštevala tudi interese varčevalcev, saj trenutno znašajo hranilne vloge okrog 1.500 milijard dinarjev. Zato je zvezni izvršni svet sklenil, da iz svojih sredstev valorizira hranilne vloge za 3 odstotke, medtem ko bodo vse banke s svoje strani prav tako valorizirale hranilne vloge za 3 odstotke, tako da bo skupna valorizacija hranilnih vlog znašala 6 odstotkov. Vlada pričakuje, da bo novi tečaj dinarja ustrezal realnim odnosom, pospešil In spodbujal izvoz domačih podjetij ter istočasno povzročil zmanjšanje uvoza, ki Je bil posebno lani nesorazmerno večji kot se Je pričakovalo. Pričakuje se, da bo novi tečaj dinarja zmanjšal primanjkljaj plačilne bilance v letošnjem letu na 100 milijonov dolarjev proti 370 milijonom lam. Računa se namreč, da se bo letos izvoz v primerjavi z lanskim letom povečal za 13 odstotkov a uvoz samo za okrog 7 odstotkov
■. B.
sti v Italiji in seveda Slovenskega gledališča samega z zastopstvom vseh Slovencev v njegovem upravnem svetu. Prišlo je do ustanovitve Združenja »Slovensko stalno gledališče v Trstu«, h kateremu so pristopili tržaška občina, pokrajinska uprava in društvo »Slovensko gledališče« in sporazum v tem smislu je bil podpisan 22. dec. 1970.
Filibert Benedetič je nato obrazložil ustroj upravnega sveta novega združenja, podal pregled o prejeti denarni pomoči v lanski sezoni, ki je iz raznih naslovov znašala 29 milijonov lir, obenem pa omenil, da se je s podpisom sporazuma italijanska stran obvezala, da bodo subvencije gledališču iz javnih sredstev znašale približno 60 milijonov lir-
F. Benedetič je takole zaključil svoje poročilo:
«Na svojem sestanku dne 25.2.19o9 je pravni svet društva Slovenska 'gledališče v Trstu potrdil prisotnost naše gledališke ustanove v Skupnosti slovenskih dramskih gledališč v enotnem slovenskem kulturnem prostoru zaradi česar je naše gledališče tudi deležno istih podpor iz Sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti pri SRS kot ostala poklicna gledališča.
Z italijanske strani je bila večkrat postavljena recipročnost z italijansko Dramo na Reki. Vendar menimo, da bi tak argument omejeval našo suverenost kot subjekt, kar velja za vso našo narodno skupnost v Italiji. V zvezi s tem je Paolo Grassi 1967. leta v Rimu na občnem zboru Skupnosti italijanskih dramskih gledališč že podčrtal, da Slovenci v demokratični Italiji imamo tudi demokratična pravice v okviru italijanskih zakit-nov. Zato se specifičnost gledališča slovenske narodne skupnosti v Italiji mora odražati tudi v italijanskih zakonskih strukturah. S tem v zvezi .je treba za končno rešitev Slovenskega gledališča v Trstu računati na stoodstotno puhli ciza ci jo s stoodstotno podporo: istočasno je treba vključiti Slovensko gledališče v okvir italijanske republike, dežele Furlanije -Julijske krajine in zakonske zaščite celotne slovenske narodne skupnosti v Italiji. Trojna vloga mostu v mittelevropskem prostoru treh dežel, Italije, Jugoslavije, Avstrije, mora imeti svoj velik izraz tudi v našem gledališču.
Ta specifičnost ds je Slovenskemu gledališču v Trstu izredne pogeje ambivalentnosti. To pa ne pome"i, da sedimo na dveh stolčkih, kajti taka trditev bi bila skrajno žaliiva in lažna ter bi hudo prizadela vse, kar ie bilo do danes storjenega. Rezultati Slovenskega gledališča v Trstu kažejo zavidljivo sliko, vendar poleg dialektike nenehnega razvoja v umetniškem snovanju in ustvarjanju, nenehne dinamike kulturnega oplajanja, s.i ti rezultati danes izhodiščna točka za nadaljnje trdo in nesebično delo. Naj bo pravni status Slovenskega gledališča v Trstu tak ali drugačen, dolgoročni kulturni in umetniški program je jasno zastavljen v nepretrgani popkovini, ki mora zajemati ves slovenski, jugoslovanski in italijanski kulturni prostor.«
V	razpravi o predlogih za koordinirano gledališko delovanje med slovensko narodno skupnostjo v Italiji in Avstriji je upravni odbor Skupnosti v povzetkih sprejel sklep, da bo prihodnja seia odbora v Celovcu po predhodnem dogovoru in v sodelovanju z obema organizacijama koroških Slovencev ter s komisijo za kulturne stike z inozemstvom in da bo ta seja po možnosti povezana z gostovanjem kate-* rega izmed slovenskih gledališč v Celovcu. V tej zvez bo odbor upošteval dejstvo, da bo naše tržaško Slovensko gledališče gostovalo v celovškem mestnem gledališču v letošnjem marcu.
V	naslednjih tičkah dnevnega reda je odbor soglasno sprejel med svoje člane novo nastalo eksperimentalno gledališče »Glej« v Ljubljani ter sprejel predloge za nekatere spremembe v statutu, ki jih bo morala odobriti skupščina, in ki naj omogočijo, da se med člane upravnega odbora Skupnosti slovenskih dramskih, gledališč sprejme tudi poklicno lutkovno gledališče v Ljubljani.
Upravni odbor je nato razpravljal še o raznih vprašanjih strokovnega značaja ter o obveznostih Fonda za pospeševanje kulturnih dejavnosti Slovenije do slovenskih dramskih gledališč.
Po zaključeni seji so bili predstavniki slovenskih dramskih gledališč gostje upravnega sveta Slovenskega gledališča na večerji, zvečer pa so se udeležili premierske predstave Nušičeve komedije »Kaj bojo rekli ljudje« v Kulturnem domu.	j. k.

Z ENOTNE KONFERENCE KOVINARJEV CGM. IN CISL
Tovarniški sveti: klica samoupravljanja na sedanji stopnji družbenega spopada
Konferenca v Trstu je bila predpriprava na konferenco kovinarjev treh beneških dežel v Trevisu in vsedržavno konferenco v Rimu ■ Odsotnost tržaške UlL-CCdL
Če bi morali strniti razmišljanja in spoznanja kovinarskih delegatov na včerajšnji enotni konferenci FI OM - CGIL in FIM - CISL v delavski zbornici, bi rekli, da v ustvarjanju sindikalne in, v širšem smislu, politične enotnosti delavskega razreda nastajajo strukture, ki so v kali osnove delavske oblasta v druž bi, sedaj pa ustrezajo temeljni zahtevi po samoupravljanju doseženih pridobitev in vodenju bojev k novim ciljem.
Delegati v dvorani «Di Vittorio» tržaške delavske zbornice v Ulici
Pondares, bilo jih je nekaj sto, so
razpravljali predvsem o poročilu tajnika kovinarske zveze CISL Paola Cruciattija. Le ta je prebral teze za drugo organizacijsko konferenco kovinarjev, ki bo prve dni marca v Rimu. (Pred tem pa bo pri Trevisu enotna konferenca kovinarskih delegatov treh beneških dežel).
Iz tez se da izluščiti struktura delavske oblasti - samoupravljanja v italijanskih tovarnah, ki si jih ni nihče izmislil, ker so nastajale v ognju delavskih bojev, tudi na osnovi izkušeni iz let »tovarniških svetov* 1919 - 1920.
»Tovarniški sveta*, so kljub podobnosti s prvimi sovjeti v Rusiji in v Nemčiji ter na Madžarskem, izvirna izkušnja italijanskega delavskega razreda.
Do sedaj obstoječi tovarniški sveti so bili sad zrelih pobud delavcev samih v posameznih podjetjih, kovinarske zveze pa jih nameravajo istitucicnalizirati in jih posplošiti. Ustanovili jih bodo do junija 1971 v vseh tovarnah z več kot 40 delavci.
Tovarniški sveti bodo sloneli na delegatskem sistemu. Vsaka proizvodna enota, ali skupina delavcev iz istega proizvodnega procesa, vsak obrat ali oddelek, bodo volili svojega delegata. Glasovanje bo tajno in neposredno, se pravi — brez nasprotujočih si kandidatnih list. O kandidaturah bodo razpravljali na zborih delovnega kolektiva ali na
sestankih proizvodnih enot.
Kolikor bo obratov ali proizvodnih skupin v tovarni, toliko delegatov bo. Vsi delegati skupaj pa bodo sestavljali «tovamiški svet* in bodo iz svoje srede izvolili »izvršni komite*. Delegati in člani izvršnega komiteja bodo uživali imuniteto, la6tno članom notranjih komisij, ki pa ne bodo več obnovljene, ker jih je sedanji razvoj že prerasel.
Kakšne bodo, za sedaj, pristojnosti tovarniških svetov? Predvsem pogojevanje proizvodnih ritmov, or-ganikov, kvalifikacij, delovnega am-bienta, higiene itd. Integrativno pogajanje z gospodarji, kar zadeva določbe delovnih pogodb in spremembe gospodarskih načrtov. Upravljali bodo kulturno - izobraževalno dejavnost v tovarnah in izven njih ter osredotočili svojo dejavnost v boj za čedalje bolj napredne reforme v družbi.
Struktura tovarniških svetov bo, jasno, slonela na osnovni obliki demokratične prisotnosti delavstva v bojih: zborih delovnih kolektivov, skupščinah: dejansko bo sproti nadomeščala, ali prekrivala obstoječe sindikalne strokovne frakcije in krepila hrbtenico nove sindikalne, pa tudi politične enotnosti delavstva.
Da bodo tovarniški sveti imeli težo tudi v družbi, ob političnih ustanovah države, dežel, provinc in občin, dokazuje tudi koordinacija pobud navzven preko organizma, ki bo nastal na pokrajinski ravni: pokrajinski svet tovarniških delegatov. Vsaka tovarna bo imenovala svojega delegata, ki bo član tega pokrajinskega delavskega sveta, ki bo — prej ali slej — zavzel vodilno mesto v enotnih delavskih zbornicah.
CGIL
posegu tajnik tržaške FIOM Pino Burlo.
Še zadnja pripomba. Veliko razburjenja je vzbudila med delavci vest, da se kovinarska zveza U1L -
CCdL, ki jo vodi dr. Carlo Fabbric-ci, ni hotela udeležiti enotnega sre-
čanja. Kljub temu pa je med pri šotnimi bilo tudi več delegatov, članov UIL, ki niso odobravali razbija-ško linijo konfederalne delavske zbornice iz Ulice Duca d’Aosta.
Druga taka enotna konferenca, na katero bo spet povabljena tudi
ČETRTA PREMIERA SEZONE SG V KULTURNEM DOMU
Odlična predstava komedije «Kaj bojo rekli ljudje»
Številno občinstvo se je imenitno zabavalo ob zadetih karakterizacijah in komičnih situacijah v tej Nušičevi komediji
Za četrto predstavo letošnje sezo- | govih delih in v tem, ki smo ga
ne si je Slovensko gledališče v Trstu izbralo komedijo srbskega komediografa Branislava Nušiča «Koj bojo tekli ljudje*, čeprav smo Nušiča v povojnih letih že večkrat gledali na našem odru v uprizoritvi našega in tudi drugih ansamblov, je treba le priznati, da je ta nabrisani Mušič vedno živ in privlačen, kar je pač zanesljiv znak, da je v svojih delih vedno znal zaigrati na tisto struno, ki je in bo gotovo tudi v daljno bodočnost odmevala v človeških značajih in lastnostih. Če je res, da je Nušič v mnogih svojih celih tipično srbski ati bolje rčaršij-
U1L, bo 20. februarja. Pred tem bo sk§j t.j. beograjsko malomeščanski, vec skupščin v tovarnah.	I pa je tudi res, da v mnogih nje
■iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiuuiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
POLEMIKA O ZADEVI MAYER
IZJAVA VODSTVA PSI IN SEN. PAOLA SEME
Sporočilo skupine demokratičnih časnikarjev
Povzeli smo, čimbolj sintetično,
osnovne misli iz razprave, v kate ro je po poročilu Paola Cruciattija poseglo veliko število delegatov, med temi tudi več mladincev in Slovencev. Razpravo, ki še ni zaključena, je strnil v svojem zadnjem
miiiiiiimniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiimiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii
V TOREK CELODNEVNA STAVKA GRADBINCEV
JiB
V torek bodo ves dan stavkali I smo tudi veletrgovino »Giovanni* po vsej Italiji zidarji, tesarji, ope- pri železniški postaji, kjer so bla-karji, kamnarji in delavci v cemen | gajničarke menjale jugoslovanskim tamah. 24-umo stavko so oklicale kupcem ob plačilu računa domačo
tri vsedržavne organizacije, ki terjajo od vlade (pri nas pa tudi od dežele) takojšnje uresničitve že sprejetih obvez za stanovanjsko reformo. V gradbeni stroki pomeni to zahtevo po polni zaposlitvi zidarjev in odpravi špekulacij na zazidalnih zemljiščih z ustrezno urbanistično reformo.
V torek zjutraj, ob 10. uri, se bodo na sedežu delavske zbornice v Ulici Pondares sestala vodstva treh sindikatov gradbene stroke (CGIL, CISL in UIL). Razpravljali bodo, med drugim, o še tesnejši enotnosti, ki jo terja položaj in so jo na skupni seji potrdila deželna tajništva strokovnih zvez pred enim tednom. Tedaj so se sporazumeli tudi o ustanovitvi enotnega koordinacijskega odbora treh zvez in enotnega glasila sindikatov gradbene stroke v naši deželi.
Sindikalna kronika beleži še uspešen zaključek dvotedenskega boja u-službencev podjetja SAP. Kar se samih uslužbencev tiče je stavka popolnoma uspela, saj je Sergas podpisal sporazum, da bo spoštoval delovno pogodbo, plačal zaostanke (čeprav v obrokih) in si za 14 dni stavke pridržal le 7 dni mezde in še to razdeljeno po en dan na mesec. Preklicani so bili tudi vsi disciplinski ukrepi proti članu notranje komisije Lucianu Deliseju, ki je — poleg drugih — , sopodpisnik sporazuma.
Dinar včeraj v Trstu
V	tržaških finančnih krogih in menjalnicah je včerajšnje poslovanje potekalo v znamenju negotovosti in pričakovanja, kaj se bo zgodilo z dinarjem. Milanski gospodarski dnevnik «11 Sole - 24 Ore* piše v neki korespondenci iz Beograda, da je devalvacija jugoslovanske valute gotova, in da bo po vsej verjetnosti stopila v veljavo čez nedeljo.
V	tržaških menjalndcah pa so mnenja, da utegne biti dinar devalviran do 30 odst. V menjalnici »Bolaffio* so včeraj dopoldne pod vplivom trii vesti prekinili menjavo dinarja, kar je prizadelo precejšnje število jugoslovanskih turistov in potrošnikov, ki so želeli menjati svojo valuto za lire. Popoldne je menjalnica začela ponovno zamenjavati jugoslovansko valuto in sicer po tečaju 37-38, vendar v omejenem obsegu (največ 20-30.000 dinarjev po osebi).
V	menjalnici Semprevivo so sploh ustavili menjavo. Zadnji tečaj, po katerem je ta menjalnica zamenja la jugoslovansko valuto, je znašal 43 lir za 1 novi dinar. Ponudba jugoslovanske valute je bila precej živa, pa tudi kupcev ni manjkalo, povpraševanje po dinarjih pa se je v popoldanskih urah vidno zmanjšalo.
V	menjalnicah, kjer smo se o-glasili, da hi zvedeli za zadnji razvoj dogodkov, so večinoma menili, da se bo devalvacija sukala med 20 in 30 odst., nikjer pa niso podvomili o tem, ali so vesti o devalvaciji utemeljene ali ne. Obiskali
valuto po tečaju 40 lir za 1 novi dinar. Zvedeli pa smo, da so baje v nekaterih drugih trgovinah, kjer tudi redno jemljejo v plačilo jugoslovansko valuto, včeraj sprejemali samo lire. Na prostem trgu so dinar na splošno odkupovali po tečaju 30 lir za 1 novi dinar
Ustanovitev Združenja staršev na srednji šoli v Dolini
V sredo, 20. januarja so se starši učencev srednje šole »Simon Gregor čič* zbrali na isredru roditeljski sestanek. Potem ko sta ravnatelj nrpf. Stefančič in prof. Artač razložila pomen In ustrol nr-vih oblik sodelovanja med šolo in starši, ki jih predvidiva znana o*-ožnica prosvetnega ministra Misasija, so prisotni očetje in matere ustanovili svet oziroma združenje staršev, ki šteje 12 članov.
Po tiskovnem sporočilu demokratičnih sodnikov so v polemiko o govoru namestnika državnega pravd-nika dr. Mayerja posegle tudi stranke. V petek zvečer je o temi »Trst: resnica, ki bode*, govoril v krožku »Che Guevara* senator Paolo Šema. V bistvu je dejal, da so se zgrnili napadi na Majerja, kakor tudi na pisatelja Bettizo in Tomizzo, samo zato, ker je povedal to, kar ves Trst misli. Omenil je namreč težave tržaškega gospodarstva in krivdo vodilnih italijanskih vladnih krogov, ki so z načrtom CIPE zadali smrtni udarec tržaškemu gospodarstvu. Glede Bettize je Šema dejal, da je že res, da je za propad tržaškega gospodarstva kriva Italija, vendar Bettiza ne pove, katera Italija. Za Šemo sta to fašistična Italija po prvi in kapitalistična Italija po drugi svetovni vojni, ne pa italijanski delovni narod, ki na svojem telesu trpi podobne in hujše rane, od Karnije do Sicilije in Kalabrije, od izseljevanja do a-nalfabetizma v Mianu.
Istega večera se je na sedežu na Goldonijevem trgu sestal vodilni odbor tržaške PSI, ki v svojem sporočilu ugotavlja, da je v sodnih dvoranah prvič odjeknilo pravici odprto stal išče,.-ki §e vključuje v okvir družbenega in vsedržavnega razvoja.
Socialisti cenijo politično vsebino tega govora, posebno na mestih, ko je Mayer ugotovil zgodovinske krivde fašizma, obsodil zadnje primere nestrpnosti in obljubil odločen poseg sodne oblasti proti krivcem
Polemika, ki so jo vzbudili, pa je le jalov poskus obuditi k življenju teze stare nacionalistične desnice, ki izgublja svoje pozicije na terenu demokracije. V zadnjem delu izjave se PSI sklicuje na stališče demokratičnih sodnikov, da je nastala polemika izumetničena in da je treba osredotočiti zanimanje javnosti na vprašanja obnove sodstva, položaja delavcev v tovarnah in krute represije proti vsem, ki zagovarjajo pravice delavca na njegovem delovnem mestu.
Svojo izjavo o govoru dr. Majerja je izdala tudi skupina demokratičnih časnikarjev v Trstu, ki ugotavljajo, da je bila polemika izvedena na »vulgaren način* z »metodami liberalnonacionalistične in kle-rofašistične desnice*, ni pa bila javnost informirana o njegovih stališčih. Glede dr. Mayerja ugotavljajo demokratični časnikarji, da so »določene oblasti izvedle proti njegovi osebi preiskave z metodami
Sifarja ali Ovre, iste oblasti pa tolerirajo fašistično divjanje*.
Tudi v Nabrežino slovenskega veterinarja!
•iiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiinuuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiHinn
VČERAJ ZJUTRAJ PRI NABREŽINI
Jugoslovan padel z vlaka in umrl
Našli so ga vsega okrvavljenega ob železniškem
tiru
Komaj 22-letni jugoslovanski državljan Nazmi Alili iz kraja Matij-
ka, ni bilo nobenega očividca, bi lahko pričal.
ss rti-.	<***■•* *-> ^
niškega vagona brzoviaka Pariz -Mestre in bil zaradi hudega pretresa možganov na mestu mrtev.
Do grozljive nesreče je prišlo na železniškem tiru med Sesljanom in nabrežinskhn železniškim razpotjem. Ob tisti uri je brzovlak, v katerem je bil Jugoslovan, hitel proti Me-stram, ko je nenadoma strojevodja nekega tovornega vlaka z grozo zapazil srhljiv prizor. Nemudoma je telefoniral upravitelju prve kretni-ške hišice, ki Je takoj nato telefonsko obvestil o dogodKu agente komisariata javne varnosti Iz Devina - Nabrežine ter agente železniške policije.
Ko so se ti pripeljali z zdravnikom Grudnom iz Nabrežine do kraja tragičnega odkritja, so zapazili Alilija vsega okrvavljenega ob že lezniškem tiru, ki pa ni dajal več nobenih znakov življenja. P>teni, ko so agenti železniške ; olicije pod vodstvom podčastnika Čavalla poklicali izvedence znanstvenega oddelka kvesture, je namestnik držav nega pravdnika dr. Brenči izdal dovoljenje za prenos trupla v ka* pelo nabrežinskega pokopališča, kjer je na razpolago sodnkn oblastem.
Nesreča, samomor ali celo umor? Agenti železniške policije, ki pod vodstvom dr. Tria vodijo preiskavo o nesreči, ne izključujejo nobene možnosti, čeprav je od vseh treh najverjetnejša prva. Žal pa tudi ta domneva ne more najti svoje dokončne potrditve, kajti ob tisti ur’, ko je mladi Jugoslovan padel z vla-
iskovalci je ta, da so v žepu mladeničevega suknjiča našli vozni listek za progo Beograd - Lausanne, v Švici, z izdajnim pečatom 20. januarja letos, ki pa je bil ob odhodu vidimiran z včerajšnjim dnem.
Ne bi hiio pravilno, če bi šli kar tako mimo sklepa tržaške občinske uprave, ki je sprejela v službo občinskega veterinarja Slovenca, ld obvlada slovenščino in italijanščino in ki mu naši živinorejci zaupajo. Dejstvo je namreč, da so živinorejci v tržaški občini skoraj izključno Slovenci in imajo torej vso pravico zahtevati, da živinozdravnik obvlada slovenščino, da se z njim laže pogovorijo in bolje razumejo njegove strokovne nasvete Tržaška občinska uprava je torej pravilno u-krepala in nas veseli, da nas upošteva kot Slovence. Z začetkom tega leta je namreč nastopil službo občinskega veterinarja dr. Leo Kralj, ki se je rodil In stanuje v Bazovici. Vaščani in vsi naši živinorejca mu čestitajo ter želijo mnogo uspehov.
Člani zavarovalnice za govejo živino v Bazovici so že dolgo vrsto let deležni pomoči in nasvetov slovenskega favinozdravnika, zaradi tega iz svojih izkušenj dobro vedo, kako je važno in koristno, če ima naš kmet možnosti, da se pogovori po domače, v svojem materinem jeziku, s strokovnjakom. Pri tem se moramo spomniti na pokojnega veterinarja dr. Križniča, ki je bil zelo zaveden in neutruden, vestno je opravljal svoje delo in se vedno rad odzval na poklic živinorejcev. Po njegovi smrti ga je začasno nadomestil dr. Benedetti, toda opažali smo, da so naši živinorejci rajši poklicali dr. Kralja, ker so se pač z njim lahko pogovarjali po slovensko. Ker m imel svojemu poklicu primernega službenega mesta, se je dr. Kralj začasno zaposlil kot profesor na slovenski srednji šoli v Dolini, saj je moral skrbeti zase in za svojo družino. Upali smo, in zdaj se je naše upanje uresničilo, da se bo dr. Kralj lahko res posvetil svojemu poklicu, za katerega se je šolal in usposobil, saj krvavo potrebujemo slovenske strokovnjake za vse panoge kmetijstva.
V tržaški pokrajini je zdaj, po smrti dr. Legiše, še eno prazno mesto občinskega iivinozdravnika, in sicer za občine Devin-Nabrežina, Zgonik ln Repentabor, ki so za veterinarsko službo združene v konzorcij. Za to službeno mesto Je bil razpisan javni natečaj; dejstvo pa je, da so živinorejci v treh omenjenih občinah samo Slovenci. Zato popolnoma upravičeno zahtevamo, da se tudi na to mesto postavi slovenski veterinar. Poleg strokovne usposobljenosti mora hiti to glavni pogoj za namestitev. Pristojni organi morajo to upoštevati, sicer hi občinski sveti v Nabrežini, Zgoniku in na Repentabru, imeli vso pravico, da za svoj žrivinozdrav-nlški konzorcij odklonijo veterinarja ki ne bi obvladal slovenščine. Ivan Mirko Križmančič, predsednik pokrajinskega združenja rejcev živali
gledati sinoči, še posebej, odsevajo tudi tiste človeške lastnosti, ki so doma v vsakem okolju in v vsakem času.
Da je ta resnica prišla do polne veljave tudi sinoči pa je polej Nušiča velika zasluga predvsem v uprizoritvi naših igralcev, ki so se odlično vživeli v svoje vloge in jih prav tako odlično poustvariti, medtem ko je zasluga mladega režiserja Maria Uršiča, da jc znal dati predstavi poleg dinamike in ritma tudi šarm čiste komediie.
Vsaj na kratko je treba omeniti, da je bil Jožko Lukeš izvrsten in skozi vso igro do kraja prepričljiv Toma Melentijevič, uradnik v poko,u, da je bil Rado Nakrst z Nušičevo masko izboren Sima Je-remič, da je bila Zlata Rodoškova vseskozi prepričljiva Tomova žena Stana, da je Miranda Caharija u-stvarila enkratno Jelkico in da je Lidija Kozlovičeva dala svoji Nadi lepo prepričljivo podobo. Mira Sardočeva in Bogdana Bratuževa sta tako v maski kot v igri podati gospo Tomičko in gospo Živano-vičko z vso potrebno dinamičnostjo. Leli Nakrstova je bila s toplino podam tetka Kaja, Sihnj Kobal že v sami pojavi, v igri pa nič manj, živo zadet učitelj glasbe, Stane Starešinič je bil dobro karakteriziran ženin Stojanovič, Mira Lampetova pa stmpatičm služkinja Ana.
Če mj omenimo še stilno res u-strezno sceno Vladimirja Rijavca, bogate in prav tako stilno primerne kostume Marije Vidau ter še tekoč prevod Slavka Belaka, potem smo mvedli vse sestavne elemente te predstave, ki je številno občinstvo, med katerim so bili tudi predstavniki vseh slovenskih dramskih gledališč, imenitno zabavala in ki bo gotovo deležm enako toplega sprejema tudi pri ponovitvah.
j. k.
Pogovori
z Radom Nakrstom na radiu Trst A
V torek 26. januarja, ob 19.10 bo tržaški radio oddajal prvi del pogovorov, v katerih bo znani igralec Rado Nakrst, član SG v Trstu, pripovedoval o svojih izkušnjah, doživetjih in srečanjih m odrskih de
skah. V prvi oddaii te. rubrikp_, ki
bo od	.,
kih štirinajst dni, bo igralec obujal stoje 'spomine na otroška leta v Narodnem domu in^na prvo srečanje z gledališčem.
Na oddajo opozarjamo predvsem ljubitelje odrske umetnosti in gledališča.
Pogumnost pa taka!
Predsinočnjim, okrog 2.15, je 54-letni Di Pietro Pretorio iz Ul. Roma 24 telefonsko obvestil agente letečega oddelka kvesture, da so neznani tatovi vlomili v njegovo trgovino z oblačili MICA v Ul. Rama.
Ko so se tl pripeljali do omenjene trgovine, so zapazili odprte vratne navojnioe, v sami notranjosti trgovine pa se jam je nudil smešen in konec koncev nadvse patetičen prizor. Agenti so zapazili, skrbno skrita pod prodajnim pultom, dva mladeniča, ki sta se tiščala skupaj in vsa preplašena o-pazovala policiste, ki so ju pozvali, naj stopata «na zrak* Potem ko so ju legitimirali, so ugotovili, da gre za 19-letnega Jeramlja Mandiča in 19-letnega Igorja Cubtča, oba z Reke.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST • Ulica F. Pilil ti. 10 Tel 38101/38045 opravila vse bančne posle
kupuje tu|o valuto Včeraltnji odkupni devizni tečaji:
Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. iterling švic. frank Franc, frank Belg. frank Hol. florint Nemška marka Avst. šiling
620,—
590,—
1.475,—
142,—
110,-
12,-
172,-
170,—
23.80
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
Branislav Nušič
KAJ BOJO REKLI LJUDJE
igra v štirih dejanjih
Prevod: SLAVKO BELAK Kostumi: MARIJA VIDAU Scena:	VLADIMIR RIJAVEC
Režija:	MARIO	URŠIČ
Igrajo:
Jožko Lukeš, Zlata Rodoškova, Lidija Kozlovičeva, Miranda Caharijeva, Rado Nakrst, Bogdana Bratuževa, Mira Sardočeva, Stane Starešinič, Silvij Kobal, Leli Nakrstova in Mira Lampetova.
DANES, 24. jan. ob 16. uri (ABONMA RED B — NED. POPOLDANSKI) v sredo, 27. januarja ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V SREDO)
v četrtek, 28. jan. ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V ČETRTEK)
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
PROSVETNO DRUŠTVO »VALENTIN VODNIK* v DOLINI
in GLASBENA MATICA
vabita na
«Glasbeni veeer»
ob ustanovitvi podružnice šole Glasbene matice v Dolini
Nastopijo:
IVAN SANCIN - petje ŽARKO HRVATIC - violina MOJCA ŠIŠKOVIČ - klavir BO" UT KODRIČ - klarinet D (NA KANTE - harmonika EVALD KREVATIN . trobenta in mali
harmonikarski ansambel
Dvorana Prosvetnega društva «Valentin Vodnik*
29. januarja 1971 oh 20.30 Vljudno vabljeni 1
Razstave
NATURA VltA
d/Drevored XX. septem.
* R 2 A S K 1
EXOTARlUM,
bra 31. Razstava in trgovina tropič. nih. sladkovodnih in morskih rib eksotičnih živali, CSC.salcev, ptic, pla-zilcev, dvoživk). Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah, od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure. Zares spek. takularna razstava.
Jutri ob II. uri bo v občinski galeriji na Trgu Unitš odprl razstavo svojih del znani tržaški slikar Giovanni Dulz. Razstava bo odprta do 2. februarja.
Mali oglasi
■CITROENI — mehanična delavnica Samartttaol In Mlceo In prodaja nadomestnih delov. Ul. Klttmeyer 4/a
IMATE MESEN NAMEN, da sl po-Iščete ŽIVLJENJSKEGA DRUGA? Ste osamljeni, pogrešate toplih besed in družine? Se želite izogniti avanturam, neresnic, m izkoriščanju neugledne, mu spoznavanju na cestah m po lokalih? Pišite nam. ali pa nas obiščite. Pri naših odgovorih — na Kuverti m oznake našega podjetja, tajnost vam je zajamčena. POSREDOVALNICA ZA ZAKONSKE /.VEZE Ljubljana Pie teršnlkova 24 a
Vajence za pantografljo z znanjem slovenščine sprejmemo v službo. OMI, Ul. Fosciatti 9, Trst.
Naročniki! Bralci!
Naročite se na
PRIMORSKI DNEVNIK
Poravnajte celoletno naročnino že sedaj I
Kdor se na novo naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, prejme v dar slovensko knjigo
Celoletna naročnina, plačana vnaprej, znaša 9.600 Ur, meseč na pa 950 Ur.
PD »VESNA* — SV. KRIŽ
priredi v nedeljo, 31. januarja ob 17.30 v Ljudskem domu v Sv. Križu
vokalno instrumentalni
KONCERT
mešanega pevskega zbora PD «Primorec» iz Trebč orkestra «Miramar» domačega Tria
in harmonikarke Dorine Kante
Dirigenta: OSKAR KJUDER CEZAR MOŽINA
čisti dobiček je namenjen za šolo-spomenik NOB v Cerknem.
GLASBENA MATICA — TRST
V nedeljo, 31 januarja ob 17.30 v veliki dvorani Kulturnega doma
KONCERT
orkestra Glasbene matice
Dirigent BORIS ŠVARA Solistka
NEVA MERLAK - CORRADO — klavir
Na sporedu bodo skladbe U-balda Vrabca, L. Vam Beethovna in J. Haydna.
KRAŠKO
OHCET
boste lahko ponovno občudovali s predavanjem in prikazovanjem številnih barvnih diapozitivov, kj jih bo pokazal Mario Magajna v sredo, 27. t. m.; ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva «1. CANKAR* v Ulici Montecchd 6.
Vabljeni!
V torek,
26. januarja -bo predavala v Slovenskem klubu
učiteljica OLGA MEGLIC-ROŠ iz Vrsarfi.
Predavanje z naslovom
SPREHOD
PO BENEŠKI SLOVENIJI
bo zajeto,- ob spremljavi šte-
vilnih diapozitivov, dogodke v času narodne borbe in usodo
beneških izseljencev.
Na zanimivo predavanje vljudno vobljenl I
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI
Danes ob 16,30 In ob 20.30 ponovitev predstave drame Maksima Gorkega «Na dnu* v režiji Giorgia Strehlerja in v Izvedbi gledališča «Gruppo teatro e azlone*.
Pri blagajni v pasaži Protti se nadaljuje rezervacija vstopnic za pred. stave do srede 27 t. m.
AVDITORIJ
Danes ob 16.30 bo v okviru cikla «Gledališče danes* pod pokrovL teljstvom Teatra Stablle igralska skupina iz Verone «Gruppo Teatro . La-boratorlo* uprizorila Machiavellijevo Igro »Vladar* (II Principe). Predsta. vo bo gledališče ponovilo samo danes popoldne.
V režiji Ezla Marie Caserte, ki je napisal tudi tekst, nastopajo: Andrea Miller, Nico Turra, lana Balkan, Lut-gi Fiorlo, Roberto Marchlotto, Grazia. no Longo, Marco Dorfless Glasbo sta napisala Stefano dal Palu in lana Bal-kan.
Abonenti na sezono Teatra Stablle Imajo znaten popust ln vstop tudi z izkaznico za predstave »Gledališče da. nes*.
Razna obvestila
Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki bo v soboto 30. 1. 1971 v društvu s pričetkom ob 20. url.
Odbor
Franko Vecchiet, mladi venski slikar razstavlja svoj* dela do konca januarja v 7? žaški knjigarni, Trst, Ul. w' Frančiška 20, tel. 61792.
Nazionale 15.00 «4 per Cordoba«, f*
navision. Technicolor. United tists, George Peppard.
Eden 14.30 «L’impossibilitš di esS,J normale*, Elliot Gould, Ca« "j Bergen. Prepovedano mladini Fj 18. letom.
Fenice 14.30 «La callffa*, Ugo Tog«j, zi, Romy Schrieider. TechniOT*. Prepovedano mladim pod H. let i Grattacielo 14.30 »Una prostitutk servizio del pubblico ed in rtl, con le leggi dello stato*. Gi°vj1 Ralli. Technicolor. prepovedano dinl pod 18 letom.
Excelsior 15.00 «Andrče», PrepO" no mladini pod 18. letom. ~ Ritz 14.00 «La moglie del prete»i fia Loren, Marcello Mastroi Technicolor.	»
Alabarda 14.30 »Arriva Sabata*. thony Steffen. Technicolor.
Fllodrammatlco 14.30 «Nel Signore*. L. Buzzanca, G._
ri, Franco Franchi, Clccio In!1 Technicolor.	.,n0i
Aurora 15.00, 19.00, 22.00 «Bors»‘,(
Alain Delon, Jean Paul Bel®1 Technicolor	jjt
ti
d.
ni
Vi
vi
la
b)
ni
di
vi
(X
a
's
ven« ! P
Cristallo 15.00 «11 prete sposato*. p sanna Podesta, Lando Buzzan« y chntcolor. Prepovedano mlad®
18 letom.
Canitol 14.00 «Amore, formula 3>' Dei Primitives, Giacomo A!°s 1 Technicolor.
Moderno 14,00 «L'ultimo avvi ro», Charles Aznavour, Candice ger. Technicolor.	8)'
Vittorlo Veneto 14.30 «Airport». Lancaster, Dean Martin, Jean berg, Van Heflin. Technicolot j(i Ideale 14.30 «Due blanchi nell A „ nera», Franco Franchi. Cie® grassia. Technicolor Dve ur skončnega smeha.	„,(1
Impero 15j00 «Un’estate con sen«1,,, to», Stefanla Sandrelli. Teci Astra 15.00 «Topolino Storv*. ‘-.jj-i color. Dodatek «1 tre porce Walt Disney film.	git
Abbazia 14.30 «Scaramouche»- j) wart Granger, Eleonor Par .j/ net Leigh, Mel Ferrer. Techn
KINO «|RIS» PR0&
predvaja danes ob 16. uri ni dramatični film:	,
L’UNICO GIOCO IN Cfl1*
, - ID
IgTajo:	Elizabeth Tayloi
Warren Beatty.
KINO NA OPČINAH
predvaja danes oh 15. uri ^ bavni barvni film:
»SERAFINO*
Igrajo: Adriano Celenteno, tavia Piccolo
ko
sti
nj
n
sp
nu
oe
otr
Q»
Ra
lit
s®
so<
lo
«1.
le,
(pt
set
del
/a*
de|
Ura
Dre
«0;
tia!
tik
S
Za.
dar,
sed
fc-k
■he
*<!,
Cer
Di
val,
ved
ope|
*e,
ti
m
K
‘uit,
Darovi in prispevki

Za šolo-spomenik NOB v c* , darujeta Zofija Bajec in Ermiril brozet 5.000 lir. Zofija Urdto 3,000 lir za prosvetno društvo
perle in 1.000 lir za Glasbeno.*^
ob 75-letnlci svojega soproga Al , V nedeljo, 17. t. m. bi mori111 ti pravilno objavljeno:	^
Namesto cvetja na grob po*4- ,0 Ključar poročene Vocchi daruF^
a-
t
«,
spomenik padlim partizanom naJlj nah Justa Kariš In Delka in Berta Sosič ljOOO lir. Anto" daruje 5.000 lir za šolo . sP° NOB v Cerknem.	«■
V počastitev spomina pok. N«, der por. Gombač darujeta ,) Mirko Cok iz Lonjerja št. 7“^ lir za Dijaško matico. Namesto
v. S
na grob pok, Lučota SkrlavaJ* t. jejo Ferdinand Bratož 1.00° ‘Ld/ Polet in 1.000 lir za spomenik
na Opčinah, Viktorija Rauber Ji za S. D. Polet tn 500 lir ?a jj&b
nlk padlim na Opčinah, Vet® <f
2.500 lir za SD Polet in 2.500 lir
dru?1}!]
menik padlim na Opčinah
strouška 2.500 lir za SD

lir za sDomenik padlim na
Doc. lo ^
S
Dor,
S
°d5i
N
S
s
^ Si
5iS
Rinko Vidau 1.000 Ur za sp%' padlim na Opčinah, Ob prvi ° (j ci smrti nonota Andreia Dac* ( ru’eta Ivo in Vera 10.000 >ir ! Polet.	rij
Ob 15. obletnici smrti mol® jf la, daruje žena Albina BaV I lir za Pd Ivan Grbec v Skedfl Namesto cvetja na grob P°itnoO'l Gombač daruje Jožefa SudIČ za šolo . spomenik NOB v ce f. Namesto cvetja na grob P®]Jj |.J|
Gombač daruje Joslpina
isti d
lir za Dijaško matico, V i*j* jir daruje Antonija Pečar 1.°°° Dijaško matiro
S?
Si
I? % . fo H
"Si
S
Si
■iiiimmiiiHiiiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuMiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Danes, NEDELJA, 24. januarja FELICIJAN
Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.56 — Dolžina dneva 9.92 — Luna vzida ob 5.50 in zatone ob 13,48. Jutri, PONEDELJEK, 25 jannarja PAVEL
Včeraj-danes
Vrem« včeraj: najviija temperatura 9,5, najnižja 7,7, ob 19. url 8,2, zračni tlak 1013,2 rahlo raste, veter 14 len jugozahodni, vlaga 85.odst., ne. bo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 23. januarja 1971 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa Je 13 oseb.
Umrli so: 60.1etna Giovanna Viola, 40-letna Elena Benussl por. Knezlc, 74-letna Rosa Nlcullch vd. Tešsarls, 58-letnl Corrado Durante, 61-letni An.
SEBOFLEX
VSE ZA KINO IN
FOTOGRAFSKI MATERIAL
Tret, 1)1. Mazzini 53. Tel. 7SS-361
Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo
tonlo Coslovich, 76-letnl Giusto Bonl-faclo, 76-letna Antonia Pockar por. Ferftla, 68-letnl Bruno Coloni, 73. letna Antonia Zugna vd. Ramani, 78-letnl Antonio Raunach, 56-letnl Ar. mando Cohen, 55-letnl Giovanni Kur. lander, 76.1etna Antonia Stocchl vd. Scherlllo.
Oklici; profesor Francesco dr. Pergola in uradnica Olaretta Oi Bin, ce. var Giullo Covacevich in delavka Ar-dea Bassani . Petelin, pismonoša Da. rio DelPAmlco in trg. pomočnica Giorgiria Blasi, radlotehnlk Roberto Saull ln točajka Maria Grazia Livlo, bolničar Claudlo Scolari ln obrtnlca Antonletta Gomlsel, univ. študent Claudlo Pascoll ln učiteljica Glulia-na Macoveljl, pomorski kapetan Lo. renzo Tranl In uradnica Maria Mlche. lazzl, parketar Gtofgto Tlberlo In II. kalka Annamarla Rhzzler, zastopnik Mi col a Kosmina In uradnica Alessan. dra Sosič, leksrnar Gian Pietro De Tomi In otročka negovalka Marina Sies, Antonlno Vlrgllllto In delavka Rosa Call\ uradnik Argeo Depase In učiteljica Anna Marta Del Core, delavec Tulilo Palmtsano In bolničarka Silvana Potleca, delavec Umberto Da. mato in delavka Annamarla Scuka, u.
radnlk Dorval Falcinelli ln uradnica Antonia Maria Buri, elektromehanlk Mario Kralj ln zobotehnlk Anna Carli, železničar Domentco Peressln ln otroška vrtnarica Malalan, elektrau. to Stelio Chlama In tipkarica Gra-ziella Rossettl, delavec Dario Angilerl in delavka Renata Steffe, knjigovodja Mario Bruni ln delavka Valeria Drloll. mehanik Odlno Giunta ln delavka Olanna Pesco, ctvar Luclano Manfe in delavka Anita Mtllo, dela. vec Claudlo Sequallno In uradnica An. na Desco, mehanik Marcello Gluriso-vlch ln delavka Blanca Maria Barnaba,
KRZNA
super elegantni modeli
VI9JA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
P1LLICCERIA CERVO
I K Sl Vlaje XX
l’KL 96 3111 8ettemtm' Ut/lil
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 14. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Dlaz 2, Alla Salute, Ul. Giulla l, Picciola, Ul. Orianl 2, Vernari, Trg Valmau-ra 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.39)
Alla Bastllca, Ul. S. Giusto 1, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Alla Giustlzla, Trg Llberti 6, Testa d’Oro. Ul. Mazzini 43.
LOTERIJA
BARI	39	16	56	44	83
CAGLIARI	83	51	5	62	17
FIRENCE	16	20	38	10	49
GENOVA	43	58	44	27	15
MILAN	14	40	84	48	85
NEAPELJ	19	69	8	57	7
PALERMO	85	83	23	39	56
RIM	14	45	67	90	70
TURIN	51	50	44	23	90
BENETKE	9	25	89	51	55
ENALOTTO					
X t 1 X 1 1	3	1 1	K	1 2	X
Kvote: 12 točk		4.554.000 lir,			11
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ld so z nami sočustvovali in sP1* mili na zadnji poti našo drago
MARIJO GORUP vd. VIŠNJEVEC
Posebna zahvala zdravniku dr. Marčelu Verču ln v*0"1' so ji pomagali v hudih časih.
Družini Mahne in Gorup ter drugo sorod9* Tret, 24. januarja 1971.
»A?
ci
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih Izrazih sočustvovanja o smrti dragega
KARLA (LUČOTA) ŠKERLAVAJA
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in W so žalovali z nami.	DRUŽINA
i. T. FunebrI, Ul, Zonta 3, tel, 36006
f, 01
"• j,
s!
Ni
S

v
te^
%
točk — 133.000 lir, 10 točk 14.000 Ur.

I
!8
ZAHVALA
Vsem, ld so na kateri kodi način sočustvovali z mrd, ^ r°vali cvetje in vence ter spremIM na zadnji poti našo
NINO GOMBAČ
se toplo zahvaljujemo.
Trst, Lonjer, 24. januarja 1971.
DRUŽINA GOMBAČ
o
s

s
v
N,
«Nefair» zastopstvo Slovencev v sodnih organih
m
&
Ko smo pred dnevi poročali o •lovesni otvoritvi letošnjega sodnega smo samo površno in mimo-omenili, da smo na podlagi seznama, ki smo ga prejeli o »Sc-®“*ri odsekov in uradov za leto 1971 la območju. Prizivnega sodišča v Jrstu (Distretto della Corte d’Appel-0 di Trieste)* ugotovili odločno ne-sadostno udeležbo sodnih funkcio-^jev slovenske narodnosti v ome Danih odsekih in uradih; pri tem tudi ugotovili, da se to neza-®^tno zastopstvo Slovencev v sod-r® organih naše dežele ponavlja že v*e let. Spričo tako hude ugoto-L^e. ki je hkrati tudi ugotovitev rf^ia določb duha in črke repu-""*e ustave ter deželnega statuta avtonomne dežele kakor tudi °uha in črke vseh mednarodnih ob-^anosti države, v kateri živimo — ?r splošne deklaracije o pravican ®°veka, preko mirovne pogodbe pa J*. do londonskega memoranduma se prav posebej pa spričo četrt-izjave našega zunanjega mini-°7a o tnajbolj lojalnem spoštova-J^Pogodb in veljavnih sporazumov, j katere očitno spada londonska Oomenica o soglasju», se nam ztii 7®° potrebno seznaniti naše bral-* nekoliko podrobnejšo sestavo vajenih sodnih »odsekov in ura-z območja tržaškega prizivne-“ sodišča za letošnje leto.
.<"e se držimo vrstnega reda ome-J^eEa seznama, moramo začeti s !/J?fham pod naslovom »Prizivno [°dišče v Trstu* — »Corte d'Appel 0 di Trieste*. To sodišče se deli na d Svilni odsek — I. Sezione Civi-, * s šestimi sodnimi funkcionarji ffedsednik sodišča, predsednik sek-in 4 svetovalci); II. civilni od-ki deluje tudi kot sodišče za ^,0riie spore — II. Sezione Civtie faiononte anche da Magistratura Lavoro» — s sedmimi sodnimi J^iki (preds. sodišča, in dva ^®ednika odseka ter 4 svetoval-Jj ~~ Kazenski odsek — Sezione Pe ?*e s šestimi funkcionarji (predsed-p11 odseka in pet svetovalcev). — /^kovalni odsek s petimi člani Pfedsednik in svetovalci). — Odsek ^mladoletnike — Sezione per i mi ZT^ni z devetimi člani (dva pred-f ^ika in trije svetovalci, dva e-kovna člana in dva člana — najstnika). — Specializirani odsek Z^Orarne spore — Sezione spechde J?" j® controversie agrarie z deseti-. ani (2 predsednika, 4 sveto-Ver£l ^ efektiVTia izvedenca in 2 iz--SfPca — nasemtnika); — Porotno 7*1 ncijsko sodišče — Corte d’Assi-gdj Appsiio s štirimi člani (pred-i^kkk. njegov namestnik, efektšv-^ svetovalec in njegov narnest-bJ'Komisija za brezplačno o-— Commissione per il gra-patrocinio s šestimi člani ndk, njegov namestnik, e-Hj.'m« poročevalec, njegov namest-J; efektivni član in njegov na-
TJ*).
^.ksašfeo pijzivno sodišče ima to-
skupno 53 članov raznih odse-Itd., od katerih je slovenske
samo eden in še ta sa-
k^dnošti
JDtoestnik izvedenca v speoiati-i®’a sekciji za agrarne spore —
» d 1
lir il
% in3 j;
A
ASk
tl* i
A
■Stanislav Gregori — Grgič, jv* Upoštevamo, da prebiva na S/k^ju tržaškega prizivnega sodili 120.000 Slovencev ali okrog 10 rr^'. vsega prebivalstva tega ob-iTjD bi moralo znašati tudi števi-tet^h funkcionarjev tega prizivih”3' sodišča okrog 10 odstotkov, iw? Pravi na.jmanj pet. Če pa so Ustavljava v začetku ometi^ ®Ka seznama morda mnenja, da od cJ6 Petkrat manj in so imenovali funkcionarjev samo enega sio-btz,,,. narodnosti, potem bi bilo {L’ de bi bil vsaj tisti efektiven tj heke sekcije ali komisije, ne jtoo namestnik. Toda Slovencev . območju omen.jenega prizivnega ni petkrat manj, saj .jih je lirično uradno štetje ugoto-kK.toed desetimi leti samo v polk IDi Trst več kot 25.000. medtem
C. pada je
Vi^ ^Ivično uradno štetje ugotb Ubred desetimi leti samo v „ koT* Trst več kot 25.000, med , && leta 1946 pok. prof. dr. i dikj1 frer trdil kot izvedenec na •H 1^ mirovni konferenci, da J oh* Slovencev samo na področju € ^ Trst nad 45.000.
ar ilu'
K Vfl J>
Prizivnem .je na seznamu na cr j' k)*,*Triaški tribunah ali »Tržaško Ode* ali »Sodišče v Trstu» — J^'i2c° imenovano «Tribunale di ' 111 klerik1 vS sirečimi odseki in člani, število navajamo med okle-
ta ss
‘$5_______________
t»vy’ {' civilni odsek — I. sezione l|. čš ^Predsednik in šest sodnikov), odsek, ki deluje tudi kot sodišče — II. sezione civile ,'Thante anche da magistratura Hjj^voro (predsednik in pet sod-lW/> mešani odsek — sezione iilti) fua (predsednik in štirje sod-kazenski odsek — sezione ps-til^ldva predsednika in pet sod-J ter pet »sodnikov delegatov — «giudad delegati ai s |S®uti), sodišče za mladoletnike t^tjuriale per i minorenni (pred-'tO ®n efektivni sodnik, en na-Sla - sodnik, dva zasebna efek-clana in dva njuna namest-"* llJPccializirani odsek za agrar-^ k 6 “ Sezione specializzata controversie agrarie (predavaj- dva sodnika, dva efektivna jtijnPpa in njegova namestnika).
efi’
funkcionarjev t.j. okrog 12; v resnici pa ni niti enega! Tudi če sestavljavci seznama ne bi upoštevali tega odstotka in tudi če ne bi upoštevali Schiffrerjevih 45.000 (samo v tržaški občini), temveč če bi se držali ugotovitve popisa prebivalstva pred desetimi leti ter torej u-poštevali število 25.000 Slovencev v tržaški pokrajini, bi morali vključiti v seznam vsaj štiri, če ne pet Slovencev. Dejstvo, da ni prav no-Ilenega, pa je naravnost nepojmljivo! • « *
Preidimo na tribunal v Gorici — Tribunale di Gorizia, ki šteje v svojih odsekih itd. 34 oseb, od katerih je samo ena slovenske narodnosti, in sicer odv. Avgust Sfiligoj, ki pa je samo član - namestnik (membro supplente) v komisiji za brezplačno obrambo — Commissione per it gratuito patrocinio. Če prebiva na območju tega sodišča okrog 140.000 prebivalcev, od katerih je okrog 20.000 ali več kot 14 odst. Slovencev, bi morala biti slovenske narodnosti vsaj dva sodna funkcionarja. Če pa so ime-
novali samo enega in na ta način zmanjšali odstotek goriških Slovencev najmanj na polovico, potem bi vsaj temu morali prisoditi kakšno važnejšo funkcijo in ne samo funkcijo namestnika člana neke komisije.
Tudi na področju videmske pokrajine, katere velik del pripada območju sodisča v Vidmu — Tribunale di Udine prebiva precej Slovencev, in sicer najmanj 35.000 v 16 narodnostno mešanih občinah (te občine so: Ahten, Brdo, Čenta, Dreka, Fojda, Gorjani, Grmek, Neme, Podbonesec, Praprotno, Sovod-nje, Srednje, Svet Lenart, Špeter Slovenov, Tavorjana in Tipana). Na območju videmskega tribunala pre-blia okrog 400.000 prebivalcev (brez pokrajine Pordenone), od katerih je skoraj 10 odst. slovenske narodnosti. Če znaša število sodnih funkcionarjev tega tribunala 37, bi bilo prav, če bi bili pri tem tribunalu vsaj trije sodni funkcionarji slo-
S. R.
S SESTANKA SKUPŠČINE KOMUNISTOV
Splošni regulacijski načrt zgoniške občine in stališče sekcije KPI- Zgonik
Uresničili je treba zgraditev Občinskega doma za kulturo in šport ter racionalno poseči v korist domačega kmetijstva
Dne 18. januarja 1971 se je v Zgoniku sestala skupščina komunistov zgoniške občine, kateri so prisostvovali tajnik tržaške avtonomne federacije Antonino Cuffaro, odgovorni za odsek za krajevne ustanove Claudio Tonel ter zgoniški župan Josip Guštin. Skupščina komunistov je razpravljala o poročilu tajnika zgoniške sekcije Jana Godniča o obračunu dela občinske demokratične uprave v preteklih šestih mesecih.
Med akti, ki jih jt doslej obravnaval občinski svet, je brez dvoma nedavna odobritev splošnega regulacijskega načrta najvažnejša, predvsem zaradi kriterijev, ki so vodili občinsko upravo pri predizde-lavi načrta, odobrenega leta 1968, vmesno časovno obdobje se je pokazalo potrebno, da bi posebna občinska komisija, ki so jo sestav-
ljali svetovalci večine in manjšine ter kvalificirani izvedenci različnih političnih usmeritev, mogla do podrobnosti proučiti predložene pripombe k že omenjenemu načrtu.
Takšna razprava je edina omogočila, da je bil dan splošnemu regulacijskemu načrtu tak značaj, ki najbolje odgovarja potrebam krajevne skupnosti, ne da bi z nenadzorovano gradbeno dejavnostjo in z neprimerno namembnostjo ozemlja kompromitiral značilnosti in vrednote, ki jih je treba za vsako ceno obvarovati in povzdigniti. Zaključke občinske komisije je večina občinskega sveta v celoti osvojila.
Popolnoma je razumljivo, da sklepi občinskega sveta, kolikor se dotikajo ekonomskih interesov, lahko povzročijo pri posameznih občanih kakšno negativno reakcijo. Na vsak način pa je treba upoštevati teža-
(Nadaljevanje na 8. strani)
«iiiiaiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiB«>iiiMiiiiinmiiinMiBtiiiiiiuiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviviiiiiiiiiiiiiifiaiiiiiiiiiiiiiiii«iiMiiA«ti>ii>iiiiiii9ai>v*i*ii*|iiiiii9ii9iii»i*i>ii***ii>iiiiii*|*ii*iiii>1iif>i|I>iB*>l*l>asiai>i*|iiiiBai>*fi**11
P0 REDNEM OBČNEM ZBORU « PROSVETNEM DOMU
PD «Tabor» na Opiinah vse bolj pomemben dejavnik kulturno-prosvetnega življenja vasi
V razdobju enega leta je društvo imelo 33 prireditev oziroma nastopov Okrepitev pevskega zbora - Skrb za delavsko mladino - Sodelovanje s športnim društvom - Načrti za preureditev dvorane - Izvolitev novega odbora
Novi odbor prosvetnega društva Tabor na Opčinah
V sredo, 20. januarja se je v Prosvetnem domu na Opčinah nabralo lepo število ljudi, ki so prišli, da potegnejo črto čez enoletno dobo delovanja domačega prosvetnega društva ter določijo smernice za delo v naslednjem obdobju. Ta dan je namreč društvo «TABOR» imelo svoj redni občni zbor, ki je po številu udeležencev prekosil vse dosedanje občne zbore. To je lep dokaz o tem , kako društvo resnično živi
s svojimi člani in postaja vse bolj pomemben faktor v kulturnem življenju vasi.
Občni zbor je otvoril predsednik, ki je tudi predlagal dnevni red, ki so ga prisotni soglasno sprejeli. Prisotni so tudi počastili z enominutnim molkom spomin umrlega člana društva Ivana Vate. Po predsednikovem poročilu je sledila volitev volilne komisije, nakar je občni zbor najprej pozdravil Emil Bole kot pred-

PISMA UREDNIŠTVU
Poslovalnica DZ na Kontovelu
je«*
50lH'
P
t*
porotno sodišče — Corte di Trieste (predsednik, nje-C (hjtl*estn**c. en efektivni sodnik 'VTjP sodnika — namestnika), ^ 6’i i Vtdskovalni urad — Uffi-^Uzione penale (poleg svet-V J^feiskovalca — giudice istrut-Df,/" še trije sodniki), sodnik za Sji®0 (tutorstvo) — giudice di sor-(en pooblaščen sodnik), za brezplačno obrambo Predsednika, njegovega na-^5 7*® še en efektivni poročeva-Namestnikom ter enim efek-\dj tit dvema nadomestnima čla-
je torej 61 sodnih funkcio-110 300.000 prebivalcev, od V” je najmanj 60.000 ali 20 ^ enake narodnosti, kar po-*Hh.’ bi maralo biti pri trža-“rounalu tudi 20 odst. sodnih
Spoštovano uredništvo.
V začetku tega meseca je 133 Kontovelcev, članov in odjemalcev Delavskih zadrug, podpisalo pismo, ki je bilo poslano predsedniku Delavskih zadrug inž. Josipu Pečenku, v katerem so ga obvestili, da je vodstvo Delavskih zadrug 31. decembra lanskega leta zaprlo svojo poslovalnico na Kontovelu in povabilo kontovelske odjemalce, naj se za naprej poslužujejo poslovalnice na Proseku. Kontovt-lci so v svojem pismu protestirali proti zapori in zaprosili predsednika inž. Pečenka za takojšnje posredovanje za preklic sklepa o zapori.
Predsednik Delavskih zadrug inž. Pečenko je takoj odgovoril na pritožbo in zahtevo Kontovelcev ter jim zagotovil, da se bo takoj pozanimal o vprašanju in da jih bo obvestil o stanju in morebitnih možnostih ugodne rešitve problema.
Inž. Pečenku se Kontovelci zahvaljujejo za njegovo zanimanje v prepričanju, da bodo Delavske zadruge ponovno odprle poslovalnico na Kontovelu.
Poslovalnica Delavskih zadrug v naši vasi je bila odprta pred 35 leti v matih in skromnih prostorih, ki so bili za takratne razmere še primerni. Toda leta so minevala in poslovalnica je postajala vedno bolj neprimerna predvsem zaradi zanemarjanja vodstva Delavskih zadrug. Kljub temu pa so ostali Kontovelci vedno njeni zvesti člani in odjemalci.
Tudi Primorski dnevnik je že pred mnogimi leti napisal nekaj člankov, s katerimi je opozarjal vodstvo ustanove, da so prostori kontovelske poslovalnice preveč za nemarjeni, na kar jc takratni predsednik Delavskih zadrug prof. Dulci na vaše pisanje odgovoril, da bodo prostore popraviti in preurediti. Te obljube so ostale samo obljube. Ker pa so prostori vedno bolj propadati in zaradi zanemarjanja vodstva Delavskih zadrug niso več ustrezali higienskim in drugim predpisom, je vodstvo sedaj enostavno sklenilo, da zapre poslo-
valnico zaradi »neustreznih prostorov*.
Sedaj pa se Delavskim zadrugam nudi priložnost, da dobijo v doglednem času nove in ustrezne prostore na istem kraju. Lastnik bo sedanjo staro hišo podrl in na istem mestu zgradil novo. Sporočil je Delavskim zadrugam, da jim je pripravljen dati v najem nove prostore za namestitev poslovalnice.
Med tem časom pa bi Delavske zadruge lahko namestile poslovalnico v začasnih prostorih, saj so na Kontovelu ljudje, ki bi dali Delavskim zadrugam začasno na razpolago svoje prostore. Potrebna je samo dobra volja. Zato upamo, da bo novi predsednik Delavskih zadrug ugodno rešil našo prošnjo in da bodo ponovno odprti na Kontovelu najprej začasno in nato sodobno poslovalnico v novih prostorih.
Vaščan
stavnik športnega društva Polet, nato pa še predsednik SPZ dr. Robert Hlavaty. Medtem ko je Bole omenil predvsem povezanost športa in kulture, ki naj bi po sicer različnih poteh stremela k skupnim ciljem, je dr. Hlavaty predvsem poudaril važnost društva pri narodnoobrambnem delu ter svetoval večjo povezavo s sosednjimi društvi. Oba govornika sta tudi čestitala društvu k doseženim uspehom ter izrekla voščila za nadaljnje delo.
Sledila so poročila tajnika, blagajnika, dramskega odseka, baletne šole, pevskega zbora ter predlog starega odbora za popravila dvorane. Vsa poročila so izčrpno prikazala delovanje društva, ki je bilo tako finančno kot glede na število prireditev izredno uspešno, saj je tajnik prebral kar 33 točk, v katere je zajel vse prireditve društva Tabor kot tudi sodelovanja na večjih prireditvah. Posebna poročila posameznih odsekov so članom še bolj približala delovanje društva in jih seznanila s težavami ob delu in z uspehi tega dela. Poročilo o delovanju pevskega zbora se je še posebej dotaknilo tudi problema mladine, ki je v zborovih vrstah vedno premalo zastopana, kjub temu, da šteje zbor sedaj že petdeset pevcev. S posebnim zanimanjem so prisotni sledili tudi predlogu za popravila v dvorani, ker si jasno vsi želijo, da bi ta bila čim lepša, čimbolj funkcionalna in prijetna.
Po poročilih se je razvila živahna diskusija, ki se je najprej dotaknila najbolj perečega problema, ki je bil nakazan že v poročilih; problema mladine in to predvsem delavske mladine. Vprašanje je načel Karlo Tavčar, ki je predlagal, naj se v ta namen doseže tesnejše sodelovanje s šolo. Predlagal je tudi
ustanovitev mladinskega zbora, ki naj bi zajel predvsem mladino, ki je že končala obvezno šolo. Pozval je tudi druge, naj bi diskutirati o tem vprašanju. Res se je razvila o tem živahna razprava, v kateri je prof. Ivan Sosič poudaril, da ta problem ne zajema toliko šolske mladine, ki je že aktivna, pač pa da je predvsem problem vključevanja mladine v prosvetno delo po že končani šoli. Stanko Lupine je poudaril predvsem važnost povezave s športnim društvom, ki je nedvomno pomemben faktor pri organiziranju mladine. Sledil je kratek, a živahen razgovor o pomenu družabnega življenja, ki ga je na Opčinah premalo. Tehten je bil tudi poseg Dolfija Vilhelma, ki je svetoval tesnejše stike s šolo, kot tudi s prosvetnimi društvi onstran meje. Pri tem ni mislil toliko na gostovanja, kot na pogosta posvetovanja, izmenjavo strokovnjakov in podobno. Tako naj bi se razvilo sodelovanje med odborom staršev in odborom društva, pa tudi z odbori prosvetnih društev onstran meje. Glede zbliževanja z društvi onstran meje je ing. Jerič povedal, da ima tako zbliževanje v svojem programu že pevski zbor, in sicer najprej s Sežano. Načel pa je tudi drugo važno vprašanje in sicer postopek za vrnitev slovenske oblike priimka. Tudi o tem se je razvila izredno živahna diskusija, v kateri so prisotni predočili najrazličnejše težave, ki nastajajo pri tem postopku. Sklenjeno je bilo, naj se za to pozanima novi odbor, ki naj o stvari zainteresira predvsem Slovensko prosvetno zvezo, pa tudi Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, ker problem ni samo openski, pač pa splošen. Na Opčinah bo pa novi odbor skušal najti človeka, ki bi predvsem tehnično pomagal prizadetim. Ob koncu se je Egon Kraus v imenu Poleta dotaknil problema obnovitve dvorane, ki naj bi bila taka, da bi lahko služila tudi športni dejavnosti. Glede tega so se dogovoriti, da bodo dokončne načrte skupno pregledati predstavniki obeh zainteresiranih društev ter o tem skupno odločati.
Nato je sledilo še poročilo nadzornega odbora, ki je pohvalil delo društva in dal razrešnico odboru, Obenem je nadzorni odbor izrekel željo, da bi tudi v novi poslovni dobi ostal v mejah možnosti isti od bor kot prej.
Sledile so volitve, pri katerih so člani potrdili dosedanjega predsedni ka Rudija Vremca, medtem ko so v odbor izvoliti še Milka čebulca Ivana Guliča, Lucijo Hrovatin, Stanko Hrovatin, Olgo Lupine, Stanka Lupinca, Marija Sosiča, Viktorja So siča, Karla Tavčarja in Rinalda Vremca. Nadzorni odbor pa sestavljajo dr. Robert Hlavaty, Anton Kalc ter prof. Ivan Sosič.
Ž. Gruden
ve, ki jih mora vsaka občinska uprava, zaradi dobro znanih vladnih odgovornosti, premostiti, ko se spoprijema s problemi urbanističnega načrtovanja, ker nima stvarnih širokih možnosti posega in manjkajo splošni predpisi za urejanje uporabe zemljišč v funkciji splošne javne koristi.
Skupščina komunistov zgoniške občine je pozitivno ocenila smernice, ki jih je zasledovala občinska uprava bodisi med delom v komisiji bodisi v občinskem svetu, ker meni, da so primerne za razvijanje pravilne urbanisti! ne politike pri urejevanju in obrambi kraških področij, za razvoj gospodarskih in socialnih dejavnosti domačega prebivalstva in predvsem za zaščito etničnega značaja občine v širšem in splošnem okviru obrambe narodnih pravic slovenske narodnostne skupnosti.
Sedaj so na vrsti deželni organizmi in torej tudi tiste sile, kot je Krščanska demokracija, ki so skušale napadati ljudsko upravo v Zgoniku, poslužujoč se raznih pretvez in izgovarjajoč se na urbanistične probleme občine, da se jasno izrečejo o splošnem regulacijskem načrtu občine ter o stališču, izraženem v občinskem svetu.
Skupščina je nadalje predlagala županu in ožjemu odboru, naj v kratkem skličeta zbore občanov posameznih vasi z namenom, da se objasnijo politični, gospodarski in tehnično-urbanistični kriteriji, ki navdihujejo načrt, ter da se — preko potrebne diskusije — poglobijo razni aspekti načrta, ki zanimajo občinsko skupnost.
Medtem pa sekcija KPI zgoniške občine zavrača strumentalizacijo s strani Slovenske skupnosti v zvezi z načrtom in obsoja njeno neodgovorno delovanje, ker ni predstavila niti v komisiji niti v občinskem svetu in končno niti ne v poznejšem tiskovnem poročilu nobenega konkretnega alternativnega predloga na vsebino in smernice, ki so navdihovale predizdelavo splošnega regulacijskega načrta, temveč se le
pmej'*a le na svojo aprioristično udejstvovanje v slovenskem jeziku
in začele s terorjem uničevati prosvetne in druge organizacije. V Gorici je ustanovil in vodil tudi gledališko skupino, ki je imela sedež v Trgovskem domu. Zdaj se spominja tistih let z besedami: tVsepo-vsod smo nastopali. Obiskovali smo naselja v Vipavski in Soški dolini in povsod so nas lepo sprejemali. Bili so to lepi časi!»
A kmalu se mu je obraz zmračil. Ko so fašistične oblasti začele zatirati slovensko besedo, so
kritiko.
Končno je skupščina komunistov zgoniške občine pooblastila svojo svetovalsko skupino, župana in ožji odbor, naj v teku mandatne dobe, v skladu in preko programa, predstavljenega volivcem 7. junija 1970, uresničijo dve pomembni pobudi splošnega značaja in javne koristi, kot so zgraditev občinskega doma za kulturo in šport ter racionalen poseg v korist domačega kmetij stva.
•iiuMiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiitiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiKniiiiiiiiiiHiii
PRIPRAVE POLITIČNIH STRANK
IZBIRANJE KANDIDATOV ZA RAJONSKE KONZULTE
Dokončno je svoje kandidate doslej izbrala le KPI, KD izbira svoje na < primarnih volitvah», kandidate SS pa bo imenovalo vodstvo
ŽIVLJENJE ZA GLASBO
sr
Na obisku pri Jožetu Petroviču v Šempasu, ki je ustanovil 23 godb na pihala in vi gojil skoraj 1000 godbenikov
ga vabile, da bi vključeval goriškt godbenike in igralce v italijanske organizacije. Tega mu vest ni dala, ni mu dala tudi, da bi se vpisal v zloglasni dopolavoro. Zato so oblasti prežale nanj, dokler ga niso ujele pri družini Lojzeta Bratuža z nekim sporočilom. Bilo je dovolj, da so ga aretirale ter zaprle v tržaško coronejsko jetnišnico, kjer so ga toliko pretepali, da je padel kar petkrat v nezavest.
Spoznal je, da med fašistično strahovlado, ne bo mogel v korist pro-svetljevanja primorskega prebivalstva kaj več delati, zato je zbežal prek meje v Jugoslavijo. Ustavil se je najprej v Mariboru, kjer je vodil precej dolgo poštarsko godbo. Zatem je ustanovil in vodil še godbi v Kočevju in na Vrhniki. A domotožje po ožji domovini ni dalo miru. Takoj ob začetku druge svetovne vojne se je vrnil r,a Primorsko in po kapitulaciji Italije našel mesto tajnika krajevnega narodnoosvobodilnega odbora v Biljani v Brdih, kjer se ob aktivističnih obveznostih ni odtegoval prosvetnemu delu. Kmalu je z domačimi fanti zasnoval novo godbo. Z njo so Brici drugega maja vkorakali v Gorico. Nastopila je na Travniku pred ogromno množico.
Po vojni se je nadaljevalo romanje med enim in drugim središčem. Pod taktirko Jožeta Petroviča so se rojevale številne nove godbe, fantje in možje zrelejših let so nastopali na raznih proslavah, plesnih prireditvah in kulturnih manifestacijah. Zdaj se spominja, da je ustanovil in vodil točno 23 godb ter vzgojil 920 godbenikov, med katerimi so se uveljavili tudi štirje kopelniki. Kljub 81 letom starosti je še čil. S svojim mopedom pogosto premerja pot med Šempasom in Dobrovim v Brdih, kjer pripravlja novo godbo na pihala: «Ta bo moja zadnja*, pravi, tpotem bom lahko umrl*.
A Jože Petrovič ni zanimiv le kot moški, ki je posvetil svoje življenje glasbi. Živel je z vsestransko odprtimi očmi. Na življenjski poti je spremljal vse, kar se je dogajalo okoli njega. Zbiral je gradivo. V svojih skrinjah ima shranjene številne dokumente, ki se tičejo kulturne problematike med obema vojnama medvojnega in povojnega dogajanja na Primorskem. Med drugim mi je pokazal redke še ohranjene izvode Partizanskega dnevnika, ki je kot predhodnik našega lista prihajal med vojno k aktivistom iz tiskarne Slovenija globoko v vojskarskih grapah. Ohranjeno ima številno fotografsko dokumentacijo. In nemara je velika škoda, da se ljudje, ki načrtno proučujejo našo preteklost še niso oglasili pri njem, da bi strokovno proučili vse, kar je o-hranjenega ter tisto, kar je dragoceno spravili v arhive, da se ne razgubi.
Jože Petrovič
Najprej naj kar priznamo, da nas je Jože Petrovič v skromni hišici v Šempasu sprejel nekoliko jezen, češ da, če se ga nismo spomnili ob njegovem osemdesetletnem jubileju, ni potrebno, da bi ga sedaj predstavljali bralcem. No, kmalu se je ognjevito razgrel in beseda je stekla. Polagoma smo spoznavali, da imamo pred sabo osebnost, ki je spričo zaslug na kulturno - prosvetnem področju v zadnjih petdesetih letih nemara zares po krivici preveč pozabljena.
Naj torej popotujemo z njim v preteklost. Rojenega 1889. leta v Selah na Krasu je v najlepših mladeniških letih doletela prva svetovna vojna. V ljubljanske študijske zavode je sicer šel na priporočilo domačega župnika, ki je spoznal v fantu nadarjenost za glasbo, že s štirinajstimi leti. Bojni vihar pa je pretrgal njegovo normalno delo, prebil je nekaj let v ujetništvu in zaporih, dokler se ni 1919. leta vrnil v ožjo domovino ter najprej doma ustanovil prvo skromno godbo. Nemima duša ga je zatem povedla v Gorico, kjer je osnoval 1920. leta godbeni krožek in ga tudi vodil do 1926. leta, ko so fašistične oblasti prepovedale sleherno
Dejavnost za imenovanje članov okrajnih konzult v šestih okrajih tržaške občine se bliža kraju. Manjše stranke imenujejo svoje predstavnike kar naravnost na sejah svojih vodstev, v drugiih poteka posvetovanje s članstvom. Slovenska skupnost, ki nima neposredno organiziranega članstva, bo verjetno imenovala svoje predstavnike v teh okrajih neposredno na seji vodstva. Pred tem pa bo potekalo posvetovanje s kandidati, podpisniki liste ali zaupniki posameznih skupin, ki to koalicijo sestavljajo.
Prva je dejansko dokončala imenovanje svojih krajevnih svetovalcev komunistična partija. Z izjemo Podlonjerja, kjer bo shod volivcev za imenovanje vaškega svetovalca v najkrajšem času, so bili svetovalci Imenovani že povsod. O shodih volivcev, neglede na pripadnost stranki smo že poročali, včeraj pa nam je tajništvo tržaške federacije KPI poslalo tiskovno objavo z imeni imenovanih svetovalcev.
Za okraj «Križ - Prosek - Konto-vel» so bili na shodih volivcev imenovani sledeči svetovalci KPI: Na-tale Pacchlant, Leda Sirk, Italo Faggin, Vida Menucci, Pavel Nait (neodvisen); za okraj «Kolon ja -Škorklja • Skoljetu pa Claudio A-oerbl, Luciano Motz, Bruna Zorzi-

Kakor smo že poročali, Je dolinski občinski svet, ki ga prikazuje gornja slika, na svoji seji v torek, 19. t, m., sprejel za svojo enotno
spomenico, ki je bila decembra poslana predsedniku vlade Colombu, in odobril resolucijo z zahtevo, da predsednik vlade čimprej sprejme
delegacijo Slovencev v Italiji. Poleg tega je na isti seji odobril prošnjo, da bd bila dodeljena zlata kolajna za hrabrost dolinski obči-
ni, kot priznanje za delež njenega prebivalstva ▼ antifašističnem in narodnoosvobodilnem boju.
ni in Marija Uršič; za okraj «Novo mesto in Nova mitnica« Ugo Germani, Tito Aderinl in Livio Geome-trante; za okraj «Sv. Alojz - Rocol« Silvio Zager, Ranieri Fabbro, Livio Albrizio, Nello Grisoni; za okraj «Sv. Ana - Kolonkovec - Naselje Sv. Sergija« Luciano Muggia, Silvana Kodrič, Ladislav Prašelj, Izabela Padovan in Elio Ceseratto. Kot smo že zapisali manjka v konzulti za «Sv. Ivan - Podlonjer - Lonjer in Katinaro« predstavnik Podlonjerja. Drugi pa so: Duilio Švara, Josip Barovlna, Liljana Crevatin in Sergij Pečar.
Kar zadeva večinsko stranko, se pravi Krščansko demokracijo, pa bodo o imenovanju rajonskih svetovalcev sklepali sami člani stranke in njeni simpatizerji na ((primarnih volitvah«.
KD Ima v rajonskih konzultah (prvih 6) 41 svetovalcev, predložili pa so 57 kandidatov. Med kandidati, poudarja tiskovna objava KD, je deset ljudi, kd niso vpisani v stranko, vendar imen ne navaja. Imena kandikatov našteva glede na rajon, kjer so bili predloženi. Vsekakor Imajo tl kandidati časa do 29. januarja za osebno propagando, na kar bodo v sekcijah KD odprli žare. Volitve za svetovalce KD bodo potekale v soboto in nedeljo in celo v ponedeljek. V soboto samo po. poldne: od 16 do 20. ure, v nedeljo od 9. do 13. ure In v ponedeljek od 17. do 21. ure.
Kandidati KD so sledeči: D. Bernardi, R. Decarli, S. Ferlan, A. Lon-žari, S. Meddzza, N. Norbedo, G. Sulli, D. Tamaro, P. Zacchigna (v okraju «Križ - Prosek - Kontovel«); G. Bend, S. Castagna, M. Fabbro, R. Favetta, N. Leghissa, M. Marche-sini, Gabriela Nuclforo, P. Riosa, E. Ramanb («Kolonja • Škorklja«); A. Budin, Rita Corberi, L. Dreossi, I. Famea, A. Franzolini, C. Mase, G. Peoorarl, Vanna Pecorari, C. Pelie-grini (okraj »Novo mesto - Nova mitnica«); Chlara De Paulis, M. De Pretiš, G. Maestriperi, A. Negro, P. Pasqudnelll, F. Sal, P. Trebiciani, D. Zoglia («Sv. Ivan - Lonjer - Katina««); E. BandeUl, C. Coloni, B. Fumich, N. Fumo, T. Marsillio, P. Rabusin, F. Rovlna, C. Scioll, G. Skočtler («Rocol . Kjaddn - Sv. A-lojz»); Annamaria Babille, L. Ra-bos, T. Cdgntni, U. Danielis, G. Ple-go, v Geliettl, L. Hlacia, Olga Ko-elan, A. Mosca, B. Radaclch, S. To-nelld, D. Zorini, N. Zusich (»Naselje Sv. Sergija • Sv. Ana - Kolon-kovec«).
Smrt dobre žene Marije Gorup vd. Višnjevec
V četrtek je dotrpela Marija Gorup vd. Višnjavec, ki so jo naši rojaki pri Sv. Jakobu dobro poznali in ceniti zaradi njene marljivosti in dobrega srca. Pokojna Marija se je rodila 8. dec. 1900 v Krvavem potoku. Od tam je bil tudi njen mož Anton, s katerim se je poročila leta 1926. Oba sta delala v Trstu in sta si tu uredila svoj dom, toda usoda jima ni bila naklonjena. Anton je delal v Tovarni strojev pri Sv. Andreju, nekega dne leta 1939 pa se ni več vrnil z dela domov. Mora) bi imeti prosti dan, pa ga je delovodja naprosil, naj pride na delo, da bi pokazal novincem, kako se opravljajo nekatera dela. Pol ure pred koncem dela se je zgodila huda nesreča. Počil je parni kotel in pet delavcev je zgubilo življenje, med njimi tudi Anton. Nekaj mesecev Prej pa .ie umrl, star komaj 8 mesecev, njun edini otrok.
Tako je Marija ostala sama, toda čaša petina ni bila še polna, še jo je čakala nesreča. Med bombardiranjem leta 1944 je bilo popolnoma uničeno njeno stanovanje. Izgubila je vse, ostalo ji je le to, kar je imela na sebi. Dobri ljudje, zlasti družina Boneta, so ji pomagali in jo sprejeli k sebi, Marija pa ni hotela živeti od miloščine in si je poiskala delo ter se zaposlila kot snažilka v Tovarni strojev, k.ier je delala 18 let. Delala je v tovarni in pomagala, gospodinjila ter skrbela za otroke pri vdovcu Mah-netu, kjer je bila 23 let, do konca svojega življenja, in kjer so jo imeti zelo radi, kot mamo. sestro, teto ali nono. Lani je zbolela, zdravila se je nekaj časa v bolnišnici, a ni nič pomagalo. Zadnja dva tedna, kot je sama vroče želela, pa je ležala doma, pri svojih dragih, katerim izražamo globoko sožalje.
Naj počiva v mitu. blaga ženska.
L
GORIŠKI DNEVNIK


NEDELJA, 24. JANUARJA PONEDELJEK, 25. JANUARJA
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila:
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša;
10.00	Orkester Melacrino; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Radijska igra; 11.35 Ringaraja; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glasba;
12.30	Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 Radijska igra;
16.50	Parada orkestrov; 17.30 Ce-cilijanka 70; 18.00 Miniaturni koncert; 19.00 Lahka glasba; 19.30 Filmska glasba; 20 00 Šport; 20.30 Iz slovenske folk'ore; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Športna nedelja; 22.10 Sodobna glasba.
TRST
8.30	Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 12.10 Plošče; 14.00 «E1 Campanon*.
KOPER
7.00,	8.30,	12.30,	14.30,	19.15,
22.30	Poročila; 7.10 Jutranja glas-
ba; 8.00 S pesmijo v nedeljsko jutro; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9.30 «20.000 lir za	vaš spored*,	10.00	Melo-
dije velikih mojstrov; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Fumora-ma; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.05, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Šport; 14.05 Popevke;
14.40	Sosedni kraji in ljudje; 16.10
Zabavna glasba; 19.00 športna nedelja;	19.30	Prenos	RL;	22.15
Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 15.00, 20.00 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.10 Na-
božna oddaja; 9.30 Maša; 10.45 Spored	z M.	Bongiornom;	11.35
Roditeljski krožek, 12.00 Plošče; 12.28 Hit Parade; 13.15 Popoldanska oddaja; 15.10 Lahka glasba; 15.30 Nogomet; 16.30 Popoldne z Mino; 17.20 Spored s Paolom Villaggiom; 18.15 Nedeljski koncert; 19.30 Lahka glasba; 20.25 Oddaja z Ginom Bramierijem:
21.50	Ženska 70;	22.10 Lahka
glasba.
II.	PROGRAM
8.30, 13.30, 16.25, 18.30 Poročila:
8.40	Plošče; 9.35 Veliki variete;
11.00	Telefonski pogovori; 12.00 Športne napovedi; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Alto gradimento; 14.30 Preizkušajo se diletanti; 16.00 O-peretne skladbe; 16.30 Športna nedelja; 20.10 Operna glasba;
21.30	Nove plošče; 22.40 Neapeljske pesmi.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert 'za začetek; 11.50 Folk. glasba; 12.20 Mozart; 13.00 Medigra; 13.50 Rossini: »Tancre-di»; 17.10 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.45 Poezija po svetu.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 15.00,
17.00,	19.30 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.40 Iz mladinskih orkestralnih skladb; 9.05 Srečanje v studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Vedri zvoki; 14.30 Humoreska; 14.50 Godala v ritmu;
15.05	Športno popoldne; 17.05 Iz opernega sveta; 17.30 Radijska igra; 18.26 Pianist John Ogdon;
19.00	Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer*; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 .... povedal ti bom. kdo si; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15 00 Šport; 16.45 Spored za otroke; 17.45 Nogomet;
18.00	TV film; 19.00 Dnevnik: 19.10 Nogomet; 19.55 športni dnevnik in kronike; 20.30 šport; 21.00 »Vojna in mir»; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
17.40	«V pasti* — TV priredba; 21.00 Dnevnik; 21.15 Veliki odrski umetniki; 22.05 Filmi 70.
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Pomenek s poslušalkami;
12.20	Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casamassima; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in pri-ditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Deželni skladatelji; • 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.15 Zborovsko petje; 19.25 Revija glasbil; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Glasbene razglednice; 21.00 Pripovedniki naše dežele; 21.15 Romantične melodije; 21.50 Slovenski solisti;
22.05	Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.30	Folklorni dokumenti; 16.10 Radijska igra.
KOPER
6.30,	7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Poje Caterina Caselli; 8.15 Strani albuma; 8.45 Spored za otroke;
9.15	Pianistka Dora Musumeci;
9.30	«20.000 lir za vaš spored*,
10.05	Juke box; 11.15 Popevke;
12.00	in 12.45 Glasba po željah;
14.05	Športni ponedeljek; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Od popevke do popevke; 16.20 Lepe pesmi so prepevali; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Oddaja za otroke;
18.00	Popoldanski koncert; 18.30 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkestri v noči; 22.35 Pianist Svja-tosiav Richter.
NACIONALNI PROGRAM
8 00, 12.00, 17.00, 20.00 Poročila;
8.30	Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Melodrama; 12.10 Plošče; 13.15 Hit Parade; 13.45 Spored s Clau-diom Villo; 14.05 Popoldanska oddaja; 16.00 Oddaja za otroke;
16.20	Spored za mladino; 18.15 Lahka glasba; 19.00 Kulturna oddaja; 19.30 Neapeljske pesmi;
20.20	Sestanek petih; 21.05 Lahka glasba; 22.05 XX. stoletje; 23.00 Danes v parlamentu.
II.	PROGRAM
8.30,	13.30, 17.30, 19.30 Poročila;
8.40	Jutranja glasba; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Oddaja z Delio Scala; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Popevke; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Lahka glasba; 16.04 Popoldanska oddaja; 18.05 Zakaj in kako; 18.45 Lahka glasba; 19.00 Rimska srečanja; 20.10 Glasba po željah; 21.00 Kvizi narobe; 21.30 Pevec v množici; 22.00 Haydn; 22.40 Radijska priredba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.35 Sodobna ital. glasba; 12.20 Arhiv plošče; 13.00 Medigra; 14.30 Galerija interpretov; 17.25 Strani albuma; 17.40 Jazz; 19.15 Radijska priredba; 20.30 Glasba XX. stoletja.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet;
9.40	Popevke; 10.15 Pri vas doma; 12.10 E. Adamič: Tatarska suita; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Holandske pihalne godbe;
13.30	Priporočajo vam...;	14.10
Mojstri lahke glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40	Zborovsko petje; 16.40 Operetna glasba; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.35 »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Resna glasba; 21.35 Lepe melodije; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Znani veliki orkestri.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih; 13.30 Dnevnik;
17.00	Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 Knjižne novosti; 19.15 Poljudnoznanstvena oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Poslednja obala* — film; 23.20 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Ekonomska panorama; 22.05 Beethovnovo življenje.
JUG. TELEVIZIJA OD 24. DO 30. JANUARJA 1971
NEDELJA, 24. januarja
20.00,	22.05 Poročila; 9.15 Po domače; 9.35 Otroška matineja; 10.25 in 12.55 Kitzbuehel: Slalom za moške; 12.40 Risanke; 14.30 TV kažipot; 17.55 Erazem in potepuh — IH. del; 18.30 »Mestece Peyton» — ser. film; 20.35 »Levičarji* — humoreska; 21.20 Videofon; 21.35 Športni pregled.
PONEDELJEK, 25. januarja
20.00	Poročila; 18.00 Risanka: 18.15 Obzornik; 18.30 Razgledi po filmskem svetu:	Asta Nielsen;
19.05	Maksimeter; 20.35 P. Todorovič: Hajdukovanje — TV drama, ob koncu Osamljeni — reportaža in Poročila.
TOREK, 26. januarja
20.00,	22.25 Poročila; 17.50 Slikarske norčije hrosčka Prismod-ka — II. del; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Nana Mouskouri;
19.05	Vseljudska uDramba; 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje — IV. oddaja; 19.40 Preverjanje pravilnosti besed v kontekstu; 20.35 »Antonio das Morles* — brazil. film; 22.10 Nokturno.
SREDA, 27. januarja
20.00,	22.05 Poročila; 17.55 »čarobna piščalka* — ser. film; 18.15 Obzornik; 18.30 Glasba za staro in mlado; 19.05 Naš ekran; 19.20
Na sedmi stezi; 20.35 Teh naših petdeset let: Leto 1944 ; 21.45 »Gospod z rožami — film. serija VOS.
ČETRTEK, 28. januarja
20.00,	23.06 Poročila; 17.40 Tik-tak: Čudežni čopič; 17.55 S. Prokofjev; Peter in volk; 18.15 Obzornik; 18.30 Vremenoslovci — film; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Vse življenje v letu dni — ser. odd.; 20.35 S. Maugham: »Svetovljanke* — I. del; 21.25 Slov. Kultura; 22.05 Karajan vam predstavlja; 22.45 Tekmovanja smučarjev mladincev na Jahorini — reportaža.
PETEK, 29. januarja
20.00,	22.35 Poročila; 17.40 Era zem in potepuh — IV. del; 18.15 Obzornik; 18.30 Zabavno-glasbena oddaja; 19.00 V središču pozornosti; 20.35 Izkožimo se — quiz; 21.45 »Nepremagljivi* — serijski lilm.
SOBOTA. 30. januarja
20.00,	23.20 Poročila; 10 00 Cer Vjnia: SP v štirisedežnem bobu;
16.05	Tekmovanje smučarjev mladincev na Jahorini; 16.45 Obzornik; 17.00 »Ivanhoe* — ser. film;
17.30	in 18.15 ter 19.00 Hokej O-limpija:Jesenice; 19 30 Rezerviran cas; 20.35 TV magazin; 21.35 »Re-volveraš* — amer. film; 23.00 TV kažipot.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Občina naj posveti več pozornosti tudi potrebam slovenskih občanov
■v
Zor spomenik padlim borcem v Standrežu ■ Konzulta za manjšinska vprašanja Popravilo šol v slovenskih naseljih - la boljše ugotavljanje davčne osnove
Svojo zadnjo sejo, v petek zvečer, so občinski svetovalci v Gorici končno v celoti posvetili debati o občinskem proračunu za leto 1971, proračun, ki predvideva prvič po treh letih uravnovešenje 851 milijonov lir primanjkljaja. Debato, ki se je začela nekaj pred 19. uro so zaključili opolnoči in vanjo je poseglo kar 16 svetovalcev Pred razhodom je župan Martina še formalno proglasil debato za zaključeno ter napovedal ponovno sejo v nekaj dneh, ko bodo on in posamezni odborniki odgovorili na pripombe tistih, ki so kritizirali sestavo predloženega proračuna. Nato bo sledilo glasovanje, ki pa bi ne sme lo prinesti presenečenj, ker so posamezni govorniki že napovedali, kako bodo glasovali in so proračunu že zagotovljeni glasovi strank levega centra.
V debato so posegli:	Candussi
(PSU), Manzini (PRI), Digiananto-nk> (KD), inž. Fornasir (PLI), Pi-rella (PSIUP), Coana (MSI), Ber-not (KD), Brajnik (KPI), Dellago (PSI), Bratina (SDZ), Battello in Chiarion (oba KPI), Pedron (MSI), Pagura (KD), Piani (KD) in končno kot zadnji še Sanzin (PSI).
Sanzin (PSI) je govoril o splošni politiki v zvezi s proračunom in njegovim političnim namenom. Omenil je povišek izdatkov prav zaradi izrednih investicij in omenil stališče PSI, ki je prav v teh dneh sklenila, da bo zahtevala pospešitev izvajanja investicijskega programa. Glede slovenske skupnosti je poudaril, da je PSI prevzela obvezo glede točnega izvajanja določil o konzulti za manjšinska vprašanja.
Med ostalimi posegi naj omenimo predvsem tiste, rki so govorili tudi o problemih zamejskih Slovencev. Tako je svetovalka Brajnik-Corva (KPI) potem ko je omenila pomanjkljivosti v proračunu glede na otroške vrtce, jasli in šolstvo, poudarila problem vrtcev ONAIRC, katerih 7 je tudi na področju gorir ške občine. Nato je omenila pismo občanov iz Štandreža županu glede postavitve spomenika padlim borcem iz te vasi ter pripomnila, da ni v proračunu postavke v ta namen. Zato je s posebno resolucijo predlagala, naj vnesejo med izredne stroške en milijon lir v ta namen. Spomenik naj bi postavili sredi vasi in naj bi nosil dvojezičen napis.
Bratina (SDZ) je prav tako govoril o šolstvu in popravilu šolskih stavb. Predvsem je omenil, da so najbolj potrebne temeljitega popravila slovenske šole v Štandrežu, Podgori, Pevmi, kjer tudi še nimajo centralnega ogrevanja. Izrazil je tudi začudenje, kako da je v davčnih prijavah za vso občino samo 25 takih, ki izkazujejo nad 5 milijonov lir letnih dohodkov, ko pa vemo, da je mnogo več takih Goričanov, ki imajo svoje jahte, letne rile in druge podobne reči, ki kažejo na
višje dohodke. Omenil je še potrebo novih šolskih prostorov za slovensko trgovsko šolo in za šole iz Ulice Croce ter omenil zahtevo, za poimenovanje nekaterih ulic in trgov po zaslužnih slovenskih Goričanih, kar je nujno zlasti po slovenskih in mešanih predelih. Priporočil je večje zanimanje občinske uprave tudi za druge probleme slovenske periferije.
Battello (KPI) je napovedal kar pet resolucij' njegove stranke o raznih važnejših občinskih problemih.
Omenil je, da smo zelo zaostali kar se tiče gradnje infrastruktur (glej podvoz pod železnico v Ul. Aquileia in avtoporto), pohvalil pobudo srednjeevropskih srečanj kljub nekate rim pomanjkljivostim, govoril nato še o občinski dvorani za javna zborovanja, konference itd., ki bo morala biti vsem dosegljiva, o rajonskih posvetovalnih svetih, o industrijski coni, ki naj bi jo spremenili v konzorcij, o mestnih prevozih in o zastrupljanju zraka in vode po industriji.
Glede Slovencev je poudaril p>o-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiuiiiiiiiiiiiiHlil
trebo po nastavitvi večjega števila uradnikov, ki naj bi obvladali slovenščino, o potrebi dvojezičnih pouličnih in drugih napisov povsod tam, kjer živijo v mestu tudi Slovenci, predvsem pa po vaseh, ter napovedal, da bodo komunisti glasovali proti predloženemu proračunu.
Pagura in Piani (oba KD) sta poudarila voljo občinskega odbora, da se v celoti izvede zastavljeni program in zavrnil kritike v naprej, ker da je treba prej počakati in videti kaj bo storjenega. Iz govorov nekaterih drugih svetovalcev naj povzamemo predloge za točnejše u-gotavljanje davčne osnove, kar bo prineslo občini več dohodkov in zmanjšalo občinski primanjkljaj, ne da bi bilo treba zmanjšati stroške za koristne investicije, ki so potrebne in ki bodo pozneje prinesle tudi korist.
Kot rečeno na začetku bo že v nekaj dneh p>onovna seja, na kateri bodo nadaljevali z obravnavo občin skega proračuna in njegovimi po-stavkami.
Natečaji za službe z znanjem slovenščine
Občinska uprava je razpisala natečaj z dokumenti in izpitom za zdravstveno asistentko za obiske na domu, ki dobro obvlada tudi slovenščino. Rok za vložitev prošnje zapade 20. marca ob 12. uri. Podrobnejša pojasnila na občinskem personalnem uradu v Gorici.
Pokrajinska uprava v Gorici, v predvidevanju bodočih potreb po novih uslužbencih, vabi vse prizadete naj vložijo prošnjo za izbirne izpite v strojepisju in knjigovodstvu. Prošnje na kolekovanem papirju za 500 lir je treba vložiti do 5. februarja ob 12. uri. Pogoji: starost od 18 do 32 let (z izjemami po zakonu); diploma nižje srednje šole. Podrobnejše informacije daje personalni oddelek pokrajinske uprave v Gorici, Corso Italia 55.
Pokrajina daje v najem kmetijsko posestvo
Pokrajinska uprava v Gorici namerava dati v najem precejšnjo parcelo kmetijsko-vrtnarskega zemljišča v Podturnu, na kraju kjer je doslej delovalo kmetijsko posestvo umobolnice. Zainteresirani se lahko obrnejo za pojasnila na tajništvo pokrajine, Korzo Italija 55, do srede, 27. januarja t.l. v poštev pridejo tudi prošnje skupine kmetov ali vrtnarjev.
PLODNA SEJA DOBERDOBSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Doberdobski občini je treba dati priznanje za sodelovanje občanov v odporniškem gibanju
Na občinskem področju nameravajo urediti javno razsvetljavo - Solarn v Jamljah in v Dolu bodo nabavili športne rekvizite - Razširitev vrtca v Doberdobu
Na četrtkovi seji doberdobskega občinskega sveta, ki se je vršila v šolski telovadnici pod predsedstvom župana Andreja Jarca, so svetovalci sprejeli vrsto sklepov, med katerimi je brez dvoma najvažnejši ta, ki zahteva od vlade priznanje občini za aktivno sodelovanje rjenih občanov v odporniškem gibanju
O tozadevnem predlogu, ki ga je že konec leta sprejel občinski odbor, je poročal podžupan Karlo Černič. Omenil je med drugim, da občinska uprava zahteva od vlade to priznanje, ki so ga že dobile nekatere občine v naših krajih, nekatere pa so se za to visoko priznanje zavzele v zadnjem času. Že v letu 1942 je bilo 14 prebivalcev doberdobske občine zaprtih v političnih zaporih, pred razsulom kraljeve vojske 8. septembra je osem domačinov odšlo v partizanske edinice, v naslednjih dveh letih do osvoboditve pa je brez šte vila prebivalcev doberdobske občine sodelovalo v oboroženih partizanskih enotah, v oddelkih narodne zaščite, ljudje so pomagali par-
OROZNIKI IZ GORICE
ARETIRALI SO VLOMILCE V BOMBIGOVO TRGOVINO
Zaporno povelje za roparska napadalca
Karabinjerji goriškega preiskovalnega oddelka so aretirali in prijavili sodišču še tri mladince pod obtožbo, da so sodelovali pri vlomu v Bombičevo trgovino na Travniku ter odnesli iz nje tri lovske puške, eno karabinko in tri samokrese. Kot smo poročali, so tatovi vdrli v trgovino ponoči dne 6. t. m. z dvoriščne strani, kjer so napravili luknjo v zidu ter tako prišli v notranjost trgovine.
Prvi od aretiranih je 20-letni na-
Prihodnjo soboto ples ŠZ «Dom» v Prosvetni dvorani
Številni plesni večeri, ki so bili v lanskem predpustu v Prosvetni dvorani, so dosegli precejšen uspeh. Zaradi tega bodo tudi letos prireditelji ponovili zabavne predpustne plese in prepričani smo, da bodo tudi letos te prireditve uspele ter da bodo s časom postale tradicionalne.
Prva tovrstna prireditev bo prihodnjo soboto, 30. Januarja.
Ples bodo priredili mladinci goriškega športnega združenja DOM. Lanski ples Doma je zelo uspel, letos naj bo uspeh še večji.
Igral bo priznan orkester, na razpolago bo dobro založen bUš.
Vabila imajo na voljo naslednji poverjeniki: Jami je -Pahor Mirko, Doberdob - Karal Perletlč, Dol-Poljane • Sonja Peric, Vrh - Lucijan Černič, Gabrje - Silvan Korenin in Milena Mozetič, Sovodnje -v pekami Cotič, gostilni Franc Hmeljak In v gostilni Bruno v Rubijah, Steverjan - Milena Koren, Standrež - gostilna Romana Gabro, Rupa-Peč - trgovina Slava, Pevma-Oslavje-St. Maver - Neda Dornik, Gorica -na uredništvu Primorskega dnevnika In na SPZ v Ul. Malta 2, prvo nadstropje.
takar Gerardo Chiaselotto iz Gorice, pomagala pa sta mu 19-letni kramar Giuseppe Mauri in pleskar 20-letni Giorgio Gobato oba iz Gorice, ki sta bila že prej aretirana v zvezi s krajo avtomobilov pa so jih karabinjerji ustavili pri Krmi-nu. Trije vlomilci so izjavili, da so prodali ukradeno orožje neki tretji osebi, ki pa ga je oddala že naprej in tako ga orožniki še niso našli. Zato so tudi to osebo prijavili sodišču.
Kar se tiče roparskega napada na goriškega starinarja 74-letnega Bernarda Barone ja naj omenimo, da je državni tožilec v Gorici izdal za oba krivca, 20-letnega Ezia Trobitza in 20-letnega Armanda Ro-gantinija, ki so ju aretirali v Milanu, zaporno povelje in ju bodo prepeljali v goriške zapore, kjer bosta počakala na sodno razpravo. Kot smo že pisali, je odgovornost
tizanom, mnogi domačini so padli v partizanih, drugi pa so pomrli v zaporih in v nemških koncentracijskih taboriščih. Zaradi tega je zahteva doberdobske občine po tako častnem priznanju popolnoma upravičena. Občinski svet je ta sklep sprejel soglasno.
župan Jarc je še prej poročal o davčni reformi, ki jo pripravlja minister za finance Preti. Zveza italijanskih občin ANPI, v kateri so vključene vse občinske uprave na italijanskem polotoku, je na nedavnem kongresu v Viareggiu ostro protestirala proti osnutku tega zakona, ker odvzema ta zakon občinam možnost in kontrolo pobiranja davkov. Zakon ima sicer namen poenostaviti plačevanje davkov, zaradi tega odpravlja vrsto davkov. Predvideno pa je v tem zakonu, da bo davke odslej pobirala le država, katera bi potem občinam dajala odstotke teh davkov. Pri tem pa bi bile občine prikraj šane toliko, ker ne bi imele ni-kake kontrole niti za odmero niti na pobiranje davkov. To je po mnenju občin napad na avtonomijo krajevnih uprav in zaradi tega protestirajo proti takemu ravnanju. Občinski svet v Doberdobu je soglasno sprejel protestno resolucijo v tej zadevi.
Po sprejetju sprememb v nekaterih postavkah lanskega proračuna so svetovalci odobrili tudi nove tro-šarinske lestvice za tekoče leto.
Naslednja točka je zanimiva za vse prebivalstvo občine. Pripravili so načrt za ureditev javne razsvet-ljave na celotnem področju občine. Zaradi tega so sklenili zaprositi deželno upravo za prispevek 20.000.000 lir za ureditev modeme javne razsvetljave. Če bodo dobili ustrezni denar bodo lahko tudi v doberdobski občini imeli čez nekaj let moderno urejeno javno razsvetljavo. Velja tu omeniti, da je tudi ENEL v zadnjem času nekoliko ojačil že obstoječe linije električne napeljave.
V Doberdobu aeiuje že vrsto let otroški vrtec. V tem šolskem letu so imeli in še imajo z vrtcem težave, ker niso vanj sprejeli več kot 35 otrok. Teh pa je na področju občine še za en razred. Zaradi tega je občina vložila prošnjo deželni upravi, da bi ta prispevala denar za dodatno gradnjo k sedanji stavbi vrtca, da bi ta prispevala denar za dodatno gradnjo k sedanji stavbi vrtca, tako da bi pridobili še en velik prostor. Porabili naj bi 9 milijonov lir. Nekateri sveto-
za napad in rop prevzel Trobitz, valci so bili mnenja, da bi bilo ki je dejanje priznal.	Iprav zgraditi vrtec v Jamljah in y
V PONEDELJEK, 25. T. M. V GORICI
Zaključna prireditev SPD za tečajnike z Lažne
Značke za udeležence in diplome za slalom ter film o smučarskem tečaju
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v zvezi s smučarskim tečajem, ki ga je organiziralo letošnjo zimo za naraščajnike na Lažni, zaključno prireditev, ki bo v ponedeljek 1. februarja ob 17. uri v prostorih kluba »S. Gregorčič* v Gorici, Verdijev korzo 13.
Ob tej priliki bodo podelili tečajnicam in tečajnikom, ki so se udeležili tečaja na Lažni, spominske značke. Tistim udeležencem pa, ki so pri zaključni tekmi v veleslalomu zasedli prvo, drugo ali tretje mesto, pa bodo podelili še posebno priznanje.
Po tem prvem delu svečanosti bodo prikazali tudi film, ki je bil posnet ob priliki tečaja na Laž-
ni in ki bo pokazal življenje In delo malih smučarjev tudi tistim staršem in prijateljen, ki niso i-meli možnosti ali prilike, da bi jih obiskali med njihovim bivanjem na Lažni.
K udeležbi na tem srečanju so vabljeni ne samo udeleženci tečaja na Lažni in njihovi starši, ampak tudi vsi drugi člani SPD in prijatelji naše mladine. Ob tej priliki sporočamo, da ima društvo v načrtu za letošnjo sezono še nekaj smučarskih izletov, s katerimi hoče tečajnikom omogočiti, da bi izpopolnili svoje začetno znanje v tem lepem zimskem športu. Podrobnosti o tem bomo javili na drugem mestu.
Dolu, večina pa je ugotovila, da šolski avtobus, ki pelje otroke iz teh krajev vsak dan v Doberdob dobro deluje in da je zaradi tega bolje osredotočiti prostore te otroške ustanove.
Doberdobski občinski možje nameravajo tudi opremiti osnovni šoli v Jamljah in v Dolu z nekaterimi športnimi rekviziti. Zaradi tega so zaprosili deželno upravo prispevek v višini 1.300.000 lir za nabavo teh rekvizitov. Pri tem se je k besedi oglasil svetovalec Jelen, ki je zaprosil za pomoč občine pri prireditvi občinskih mladinskih igrah, kajti lani so morali uporabljati nekatere rekvizite športnega društva «Mladost», Župan Andrej Jarc je obljubil vso pomoč občinske uprave, dejal da je v letošnjem proračunu tudi vsebovan strošek za nakup trenirk. Istočasno je župan dejal, da bodo iz občinskih fondov letos dobila finančno pomoč vsa prosvetna in druga društva, ki delujejo na občinskem področju.
Svetovalci so nato odobrili obračun za popravilo cest v Jamljah, v višini nad 8.600.000 lir. Del denarja so dobili od dežele, nekaj je dalo notranje ministrstvo v Rimu, nekaj pa je od svojega primaknila občina.
Pri točki, ki zadeva sklep za dovoljenje uslužbencem, da delajo nadure v tekočem letu je župan dejal, da je teh nadur zelo malo, da bi bilo sicer bolje, da bi ob posebnih prilikah raje vzeli za kratek čas v izredno službo kakega mladinca, ki bi v doglednem času izvedel kako uradniško delo na račun občine. Svetovalec Frandolič je tudi zaprosil, da bi nekoliko menjali urnik za stranke na občini. Sedaj je urad odprt od 7. do 8. ure, nato pa od 10.30 do 12.00. K besedi sta se oglasila še župan Jarc in podžupan čemic. Rečeno je bilo, da so ljudje zelo zadovoljni s prvo uro odprtja urada; na ta način številnim delavcem ni potrebno izgubljati delovnega dne če i-majo kak opravek na občini. Odbor pa bo preučil možnost spremembe urnika druge runde. Predlagano je bilo, da bi bila občinska pisarna odprta od 9. do 11. ure.
Svetovalci so nato soglasno izvolili odbornika Karla Černiča in Julka Gergoleta kot zastopnika občine v odbor tajniškega konzorcija z Zagrajem. Na tajni seji so svetovalci glasovali o nagradi županu za njegovo delovanje za tekoče leto.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE — GORICA
v sodelovanju z EMAC Iz Gorice Branislav Nuši8
KAJ BOJO REKLI LJUDJE
Igra v štirih dejanjih
V	nedeljo, 31. tm. ob 16. uri za abonente z Viha, iz Ruipo in s Peči vozi avtobus št. 1 ob 15.15; lz Doberdoba ln s Poljan vozi avtobus št. 2 ob 15.15.
V	nedeljo, 31. t.m, ob 20. url za abonent© la Revme, s O-slavja, lz Steverjana, Dvora, Bukovja im Radgone vozi avtobus št. 1 ob 19.15; lz Ja-melj, Dola, GabriJ, Sovodenj ln Štandreža vozi avtobus št. 2 ob 19,15.
V	torek, 2. februarja ob 20.30 za mestne abonente
v PROSVETNI DVORANI v GORICI
MATERE SO KONČNO USPELE
Na vrhovski šoli dobijo še tretjo učno moč?
Zaslugo za to ima poleg šolskih oblasti tudi občinska uprava iz Sovodenj
Kaže, da so vrhovske matere le uspele pri svojem prizadevanju, da bi dobile še tretjo učno moč za svoje otroke na šoli na Vrhu. Pred nekaj dnevi smo poročali o njihovem pismu, ki ga je delegacija mater predložila šolskemu skrbniku v Gorici in v katerem so šolskemu skrbniku dr. Simonaniju opisale težave, v katerih se vrši pouk na tej šoli, kjer .je za 19 otrok prvih treh razredov samo ena učna moč. Pozneje so bile še enkrat na šolskem skrbništvu in takrat so jim odgovorili, naj gredo najprej na županstvo v Sovodnje, da se dogovorijo glede novega potrebnega šolskega prostora.
Na osnovi tega napotila je bila delegacija vrhovskiii mater včeraj dopoldne na županstvu v Sovodnjah. Sprejel jo ie tajnik dr. Bukovec, ki je povedal, da bodo zadevo, kar se njih tiče, uredili in da bodo najkasneje 1. februarja sporazumno z didaktičnim ravnateljem Brešanom in po navodilih šolskega skrbnika, uredili potrebni prostor. Na vrhovski šoli bodo tako lahko šolske o-blasti namestile še tretjo učno moč. V ta namen so se po posredovanju občinske uprave v Sovodnjah sporazumeli tudi z nekim učiteljem, ki .je na razpolago ter je izrazil svojo pripravljenost, da pride proučevat na vrhovsko šolo, če bodo tako od-dredile pristojne šolske oblasti. Z občinsko upravo so se dogovorili tudi o drugih pripravah in zagotovili za vse potrebno, da bo učilnica pripravljena do določenega datuma. V torek 26. t.m. je napovedan na Vrhu obisk didaktičnega ravnatelja, da bi ugotovil, če pripravljena soba ustreza za potrebe učilnice.
Spričo takih zagotovil so vrhovske matere sklenile, da prekličejo za jutri napovedano stavko ter bodo počakale, da se napovedani ukrepi izvedejo. Izrazile so tudi svoje zadovoljstvo, da se zadeva uredila tako, kakor je bilo v danih razmerah možno in da bo sedaj pouk na šoli lažji ter bodo gotovo tudi uspehi boljši.
lili
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški, občini se je od 18. do 23. januarja rodilo 24 otrok, umrlo
9	oseb, poročilo se je 6 parov in 8 so .jih oklicali.
ROJSTVA: Ilaria Fain, Alessan dro Pizzamiglio, Alessandro Garuz zo, Livio Bertogna, Fabio Tiberio, Loris Brazzo, Monica Brazzo, Mario Tomadin. Valentina Cabas. Paolo Lo Mastro, Giuliano Capozzi, Marco Gfergolet, Stefano Marsili, Tommaso Galati, Andrea Magrin, Marco Gru-dina, Roberto Milini, Tania Ravbor, Cristina Valenti, Claudio Paulin, Massimo Giannetti, Paolo Tassin, Elisabetta Cecarom in Francesca Ghini.
SMRTI: upokojenka 71-letna Vit toria Ierissovich, 63-letni Edoardo Bossi, upokojenka 80-letna Maria Kragelj vd. Leban, upokojenka 97-letna Beatrice Baselli, gospodinja 51-letna Pierina Demartin por. Mar-cuzzi, kmetovalec 70-letni Luigi Ste-kar, upokojenec 86-letni Francesco Marchesan, delavec 50-letni Bruno Mazzuchin; tiskar 72-letni Giglio Tommasi.
POROKE: dimnikar Giorgio Bia-r-izza in likarica Maria Laura Di Biaggio, uradnik Armando Tagliani in uradnica Elja Bassi; mestni stražnik Francesco Provenza in pletilja Giusennana Belli; delavec Be-nito Zoggia in delavka Beatrice Do minutti; šofer Bemto Mauri in u-radnica Maria Rubin; uradnik Gian-franco Salvador in gospodinja Ma ria Teresa De Michiel.
OKLICI: pleskar Giorgio Springo
10	in frizerka Branka Vouk; mizar Giorgio Barbo in delavka Bruna Fa-vero; elektromagnetot Luigi Anno ni in gospodinja Maria Barzellato; zobni tehnik Rolando Bressan m uradnica Giulia Urizio; uradnik Mario Kusterle in uradnica Renata Sel va; orožniški podčastnik Giuseppe Volpi in uradnica Franca Battello, oelavec Alessandro Fabbro in štu-
dentka Maria Komauli; pleskar ter Vignola in delavka Grazirila Demori.
Fotografska razstava v Ločniku
Posoški fotografski krožek (Cff® bo danes otvoril v Ločniku v dri" rani S. Giorgio svojo prvo fotograf sko razstavo. Uradna otvoritev N ob 12. uri; razstava bo ostala oč prta do 7. februarja.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Slovenske balade tn romanc® pripoveduje Stane Raztresen danes, 24. t. m. ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici
VERDI: 15.15 ((Interludioi), anri' ški film v barvah, O. Vfernet » B. Ferris.	.
CORSO:	15.00 «Monty
un uomo duro a morireii, L. M*1' vin, J. Moreau. Kinemaskope barvah.
MODERNISSIMO:	15.30 «Lo *
glio morto», L. Massari in “ Hill; italijanski film v barv*1
VITTORIA:	15.00 «Di piu, &
cora di pdti...», C. Grumberg *" M. Fomer; nemški film v t®1" vah.
CENTRALE:	15.15 «Principe J?
romato cercasi par ricca e1®®' tieran, F. Franchi in C. Ingrassi®1 kinemaskapska film v barvah.
Tržič
AZZURRO: 14.00 «La prima ded dottor Danieli, industrij con U complesso del giocatto'®1’ L. Buzzanca in K. Christine. nemascope v barvah	,
EXCELSIOR: 14.00 «Borsa.lino», * lain Delon ln Jean Paul Belk100' do. V barvah.
PRINCIPE: 14.00 «A1 soldo di % le bandiere«, Tony Curtis in ’ Mercler. Barvni film.	f
SAN MICHELE: 14.00: «Voio *v non atterrate«, J. Nort in L Johnson V barvah. Dod®te> «SOS» Stanlio in Olio.
!Sova Gorica
SOČA (Nova Gorica): «Uporni®’| angleški barvni film — ob J** 18. in 20.
SVOBODA: «Krik v temin, skl barvni film — ob 16., UL *
DESKLE: «Vitez Burudan«, fr«jS, skl barvni film — ob 17. in &•
RENČE: »Detektiv«, ameriški h®*^ ni film — ob 16. in 19.30.
SEMPAS: «Krvava luna«, barvni film — ob 16. in 19-*L
KANAL: «Upor v vsemirju«, j®^ skl barvni film — ob 16. in
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI	^
V Gorici je danes ves dan lnP£
noči dežurna lekarna Kumer, > zo Italija 10, tel. 25-76.
V	TRŽIČU	j, ,
Danes ves dan in ponoči je odP^
lekarna »Alla salute* dr. Fat) Ulice Cosulich 117, tel. 72-480.
DEŽURNA CVETLIČARN* ^
Danes je v Gorici odprta cV\ čarna BANDELJ JOŽEF, Tra1"1 tel. 54-42.
Smučarski izlet na Lokve P1"1^ Slovensko planinsko društvo *z j. rice v soboto 30. januarja P°Lf dne. Lahko se ga udeležijo vsi leženci nedavnega smučarskeg® j( čaja na Lažni, njihovi starš* drugi smučarji. Podrobnejša jasnila pri vpisu na sedežu SP9 Gorici, Ul. Malta 2-1. Tel 24-95-
PHIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO P0OJETJE J
LA OORIZIANA
GORICA - Ul Unca d’Aoata (80 - lel iS-Ab - uoKJC* PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLA°*
AVT0PR0MET GORICA
Hotel «P0LDAN0VEC» lokve
Je za smučarsko sezono 1970/71 pripravil za vsa smučarj«
SMUČARSKI PAKET
—	provoe na relaciji Šempeter - Rožna dolina-Nova Gori" °a • Lokve
—	dnevna vozovnica za vlečnico Lokve
—	«iolončnloa
Cena 20.00 din na osebo.
SMUČARSKE PROGE so dnevno teptane ln urejene z norih1 teptalnim »trojem.
NOVA SMUČARSKA VLEČNICA omogoča prijetnejšo smuW>' Vlečnica na razsvetljenih smučiščih obratuje do 22. ure.
NOVOST:
dneroe voeovnloe za vlečnico Lokve ln smučarska Soda. VMAlh gostinskih obratih na Lokvah boste hitro in solidB*4 postreženi.
Informacije: HOTEL »POLDAN OVEC« LOKVE tel 77-010
TURISTIČNA PISARNA APO NOVA GORICAi tel, 21-443
Prunorski^nevnlk
5
SPACALOVA
UMETNOST
Govor Zorana Kržišnika ob otvoritvi Spacalove razstave v Mali galeriji v Ljubljani
Kot smo že najavili, je bila v torek, 19. t.m. v Mali galeriji v Joland odprta razstava tržaškega umetnika slikarje Lojzeta Spacala, sd številnimi obiskovalci ter kulturnimi in političnimi predstavniki 5, spre£ovoril ravnatelj galerije in znani umetnostni kritik Zoran Kr-§™k. Njegov govor, ki je pomemben tudi kot ocena najnovejšdh u-"^tnikovih del, objavljamo z avtorjevim dovoljenjem v celoti:
*a lehementno’ z neizrabljeno mladostno silo, pa hkrati s smislom la r T° %n r&d> ki izdaja zrelega umetnika, so zasnovana nova de-čaj °,zs*a. Spacala, ki nam znova, kot že tolikokrat poprej, predanem. neiz^Tl>no Spacalovo kraško motiviko. Resnično: v mednarodni b.nenlu W komaj našli umetnika Spacalove moči in razsežnosti, gre 1 ®a ^ako izrazito in dosledno zaznamoval tregional*; pri čemer
nilrr-,.eVeda prav l°kko za vrojeno nagnjenje kot za zavedno umet-‘mtoo izbiro.
-VSe umelnikove življenjske in umetniške postaje zasledu-fj kraško motiviko, izpoveduje jo v sliki, grafiki, leseni skulptu-> tapiseriji, v figurativnih in nefigurativnih fazah svojega ustvar-jeJa' v črno-belih kontrastih im rafinirano zastrtem Umiranju svo-a <ilesnega» obdobja, v poprejšnjih sijočih, sugestivnih barvah nam90 *ma9ične9a realizma* in v krepkih čistih tonih, v katerih stavil j'l p[edstav^a zdai- K teku svojega ustvarjanja nam je pred-kraii kra^e-{a, človeka v delu in trpljenju; spet in spet kraško po-dr hH°--V	kn manjših izrezih, v simbolični celovitosti in naj-
oonejšem detajlu; z ljubečo zazrtostjo nam je predočil forme in p0(j.°*. kraške arhitekture v njeni kamniti smotrnosti in leseni le-tj J’ ,n s posebno toplino je prikazal predmete vsakdanje rabe, hkrati okorno, pa smotrno im estetsko zadovoljivo posodje, po-st ,v°- orodje, ki sta ga posvetila globok ljudski oblikovni čut in djJJ110, raha- Vsega tega ni podajal Spacal nikoli portretno, v in-jetern0enkratnosti, temveč v žlahtnem umetniškem videnju, zo-
pj.v ,. v trdno, arhitektonsko grajeno kompozicijo in izraženem s ob 0,1 no umetniško silo, ki pa se neprestano izpopolnjuje in ostri tev P°znavanju in treznem upoštevanju formalnih likovnih pridobi-tientniV€^^ estetdc- Vse Spacalovo delo spremlja pristna eksperi-ki n ors^a volja, odprtost proti vsakršnim umetnostnim izzivom, fioif° V r°kah mojstra pri priči dozore v integralni sestavni del nje-S(-e, lzrazne govorice; pobuda je pri njem pogosto raziskovalna nat rezultat je redno slika, list, pranji uravnoteženosti,
skulptura, tapiserija, ki je po po moči in žlahtni samozadostnosti klasič-
pred leti nost Vnosna
fai ",cu smo o umetniku zapisali: tče je jasnost in monumen-„ , Spaealovih slik učinek, ki ga nekako pričakujemo, pa je
monumentalnost njegovih grafik presenetljiva. Posebno se-
°pacal	Stara slovenska znamenja na Krasu 1970
®arvni lesorez, ki je razstavljen v Mali galerij! v Ljubljani
daj
l°Dj’ u njegovih poznejših fazah, ko v nasprotju z nekdanjim Spaca-Jte Orafičnim ustvarjanjem na njegovih listih skoraj ni več glad-nt,jgi arnetne ploskve,	enotne površine	tolikšnega	obsega, da	bi si
k0<< °.°k° na njej odpočiti. 'Ozadje*, ki ga nekoč umetnik tako re-banJ-1 P°znal, je postalo na drobno obdelano, pokrito s pičicami, tridin,*1*. tisami, celo	z vzorci, ki so	navidezno	ali resnično	rahlo
c'ia» atonalni. To dela grafiko nekako kompaktnejšo. tKompozi-*upiSay °zjem pomenu besede, ki se je v času, ko smo ta opažanja t'Q„;a,!- še «odbijala»	od «ozadja*, je	zdaj tako	do kraja vgrajena
ta$t’ ** je organsko	spojena z njim,	več: tozadje* s svojo	vzor-
s Su ■*ornamentiko* vstopa v samo središče grafike, jo obvladuje in Uf°j° nemirno atomiziranostjo, hkrati pa se ta nemir ustavlja ty«S«0Wia ob odločnih ploskvah «kompozicije». S tem je ustvaril "ekai valoviti in dejansko v tretjo dimenzijo segajoči podlagi dt-ef. Primerkov grafike, ki se do kraja in brez ostanka izrazi v rej0 dimenzijah — izrazi dvodimenzionalno na način, Id pomeni kajo.v Spacalovem opusu novum in novo kvaliteto. Vzbokla in umi-tiu s.e Podlaga, s svojim seganjem v tretjo dimenzijo, tvori te-
ttraž!jiwo nasprotje.
grgj postavljanje, omejevanje no bistveno, trdna arhitektonska bj n]a, uporaba barve kot izraznega sredstva in gradnika podo-njih s° konstante umetnika Spacala kot se nam predstavlja v zad-f-copj ,Setletjih. Morda ga ni mojstra, ki bi bolj učinkovito, z bolj naj”1* _sredstvi in hkrati s tanjšim občutkom predstavil en vid k -a časa: njegovo neusmiljeno naglico, ki terja celo pri vtisih - h Poenostavljanje, reduciranje na minimum, na tisti mini-
Dirlgent Boris Švara	Pianistka Neva Merlak-Corrado
................................................................................................................................
KOSO VEL IN TRST
Je bil pesnik res naš someščan, čeprav je živel 14 let na Krasu in 8 v Ljubljani?
njegovih ustvarjalnih teženj. — Naša zamejska tržaška zavest bi bila zaradi takega lastništva le malo bolj samozadovoljna in nič več.
Če bi hoteli s Kosovelom utrditi in okrepiti slovensko literarno tradicijo na Tržaškem, iz katere naj danes rastejo nove in nove generacije, bi se morali opreti in poudariti tista mesta, ki jih nudi pesnikovo delo samo: njegova poezija, predvsem v Integralih, njegova publicistika (polemika z Martelancem v Učiteljskem listu, zapisi v_ reviji Vidovdan), njegova korespondenca, beležnice. Iz vsega tega bi našli marsikaj, kar bi utrjevalo in objasnjevalo duhovno afiniteto našega mesta do pesnikovega dela: in to bi bila res plodna tla.
A te moje misli spadajo že pod vprašalnico kako. Vsekakor mislim, ni najbolj primeren način, kot je na strani 37.
No, pa je le dobro končalo: zvečer smo šli na pomol, od misli turobnih ostalo zares je prav malo. prav malo, in deklic ie bilo dovolj.
(S. Kosovel Rekrutu Magajni)
«Kakor vidite, je za našo raziskavo dragocena predvsem zadnja kitica (zgoraj ponatisnjena, opomba M. K.). Skoraj bolj kot tržaški nabor, je pomembno, da sta z Magajno doživljala tržaško mesto kot primorska književnika. Lahko si mislimo, kako sta si izmenjavala vtise, kako sta čutila. Še posebno je zanimivo, da so naši trije fantje 'zvečer odšli na pomol, kakor je v Trstu navada, tako da se zdi, da človek ne more pravilno končati svojega dneva, če se ne sprehodi po kor-zu in se ne ustavi na molu San Carlo. Tja je pred Srečkom hodil Kette, ko je bil v Trstu prav tako zavoljo vojaščine, samo pod drugim gospodarjem! In zanimivo je, da Srečko, kakor pravi Tržačan, ne pozabi na procesijo deklet, ki se od spomladi do pozne jeseni pa tudi v lepih zimskih dnevih podajo na sprehod na pomol.*
Iz prispevka B. Pahorja, str. 37. Podčrtal M. K.
Poleg tega pa manjka pri objavljenem gradivu večkrat tudi osnovni znanstveni instrumenta-rij, ki je tudi pri poljudni publikaciji nuien, če naj ima ta večjo veljavnost. Recimo pri Kosovelovih prvič objavljenih tekstih vsaj podatki o datumu objave (črtica Trst) in vsaj orientativna opomba glede časa in kraja nastanka pisem. Karmeli in staršem.
Knjižica o Kosovelu v Trstu je kljub temu zanimiva, predvsem tam, kjer se odmakne od nasilne in prepovršne teze Srečko Kosovel — tržaški pesnik; mnogo je v njej novega gradiva, ki bogati naše poznavanje tedanjega časa in pesnika samega. Predvsem velja to za prispevek Milka Bambiča (ki je tudi najbolje dokumentiran, čeprav ne dovolj discipliniran). pa tudi za dragocene spominske utrinke pesnikovih sorodnikov, ki jih je zbral Boris Pahor.
Marko Kravos
* Srečko Kosovel v Trstu; avtorji: Stano Kosovel, Boris Pahor, Milko Bambič in Srečko Kosovel. Trst 1970, založila revija Zaliv.
"""""ni..
Umetnostni zakladi Jugoslavije
zakladi Jugoslavije, mo pred seboj reprezentativno na načela, na podile®! katerih Je narodov (avtor Zdenko Vinski lz sor fakultete za arhitekturo <
seveda, ki pomeni hkrati najostrejšo karakterizacijo.
Zoran Kržišnik
Razmišljam o beli knjižici, ki je te dni izšla pri nas* V njej hočejo Kosovelovo ime, osebnost in delo vezati na prostor, ki je tudi moj ožji življenjski	prostor. Zakaj,	čemu	in	kako?	Skušal
bom svoje misli urediti v prav tak vrstni red. Najprej torej zakaj?
Zakaj tak trud?
Za Homerja se	je	potegovalo	devet	grških
mest, Martina Krpana si lasti najmanj troje slovenskih krajev. In mi beremo Homerja in Krpana, ne da bi pomislili na njihove točnejše biografske podatke, recimo kdaj in kje sta bila na naboru:	zakaj kot	vsa	velika	literatura,	se ne
vežeta na nobeno ožje področje niti na noben dogodek, ki je enkratnega ali zasebnega značaja. Zadošča	nam tako,	da	vemo,	da	je bil	Homer
pesnik, ki je v sivih stoletjih stare Grčije ustvaril opus, v katerem se vena zrcali vsebina časa in prostora, v katerem je živel, Umetniško v Homerju pa je tisto v zrcalni podobi njegovega sveta, kar je oživljena od občečloveških prvin in kar utripa in nas pretresa še danes in tukaj.
In prav tako naš dobri orjak Martin Krpan, ta ideal vsega pokončnega v slovenskem člove-t, je prav tako junak vseh ljudstev in narodov, so mali in zatirani.
In to so bile epske stvaritve: lirsko tkivo je ie toliko dlje od otipljivega in zato minljivega materiala. Res je: pesem je nekoliko od srca nekoliko pa od sive možganske povrhnice. In ta razumski element se vele navadno na konkretno v času in prostoru: a obravnava le bistvo konkretnega, enkratnega — in to je spet univerzalna človeška bit.
Zakaj torej iz tkraškega* pesnika (pustimo mu ta tipično slovenski način karakterizacije) napraviti «tržaškega* (op. c. str. 24 in drugod). Ko pa pesnik sam mesto in mestno življenje sovraži —to se vidi že v črtici Trst, ki jo obravnavana knjižica prinaša: «Med ulicami se plazi trudno, belo sonce.* *V mestu so vse ure trinajste.* (str. S S in 60). Iz Kosovelovih pesmi in beležnic pa bi se še bolje pokazalo, da gre pri njem celo za pravi konfliktni odnos mesto—vas. Zakaj torej presaditi pesnika v naše mesto?
In čemu?
Zaradi antagonizma periferije do centra, v tem primeru Trsta proti Ljubljani (upam, da ne proti Krasu) naj postane Kosovel Tržačan, me-diteranec z duhom po morju, ko pa mu je bilo morje za življenja samo sovražen praelement? Poleg pomisleka, če je res tako pametno poudarjati posebnost in samoniklost tržaškega slovenstva, ko pa nas že dovolj razmejujejo meja in zgodovinske okoliščine, se mi zdi to v samem bistvu utesnjevanje pesnika, ki je pel poleg svojih kra-ških pesmi tudi:
Politika ubija, resnica ubija, misel ubija, religija ubija, vse ubija, ubija človeka.
in ki je zato sanjaril iz svojega temačnega sveta proti trdeči obali*, ki bi naj bila domovina kozmičnega človeka.
Čemu bi si na vsak način prisvajali pesnika, ki je že naš in kogarkoli zaradi veljavnosti njegovih pesniških tekstov in širine in originalnosti
„ stnl zakladi Jugoslavije, IXwJ ^tere slovensko izdajo je °rVaila Di^&vna založba Slo-slcer pa je izdajatelj za-1 Bavod Jugoslavija v Beo-Ifri J® prva knjiga te vrste ■	■ Knjiga velikega formata,
V p'atno> izredno zajetna, ':Ustrirana, je že po svoji i^^iobl resnično reprezen-^ kar' izbor avtorjev, teh hi 17, kaže na repreaentativ-^ Po, laki'iSe< s° izbrani *i jSJ^biezna poglavja najvidnej-vbie, , ta,VT'iki umetnostne zgodo-' *arni specialisti za posame-hh* ^'-^iovtn.sk.a obdobja. Knjiga 3&3 barvnih reprodukcij, Ima jT^belih reprodukcij, 115 h* Je . 10 zemljevidov. Namenje-tui 110 domačemu, predvsem svetu, kateremu naj 'd umetnostno bogastvo Ju-■~«l7Sltdh narodov od najerta-^ turiiCaaov pa do danes. Je pa Skuš PrvB Knji«8 te vrste, prvi P® enotnem načrtu UTJas°lvnl in zemljepisni pre-j“betn°et i na ozemlju današ-rI'-k»h 8aslaviJe- Kako je to av-Uspelo, bodo presodili stro-Wlu' Dejstvo pa je, da ima
mo pred seboj reprezentativno knjigo, ki predstavlja domačemu in tujemu svetu v zaokroženi podobi umetnost na področju vse države od najetarejšlh časov pa do 20. stoletja. Da je ta knjiga bogato ilustrirana in odlično o-premjjema, da so pri njej sodelovali sami znani strokovnjaki. In da smerno zato utemeljeno pričakovati, da bo ta knjiga odigrala pomembno vlogo v predstavljanju umetnosti Jugoslovanskih narodov.
Knjigo Je uredil Oto Blhaijl-Me-rin, ld ji Je napisal tudi uvodno besedo. V njej poudarja pomen prve take knjige, ki naj v zaokroženih esejih poda celovito podobo razvoja umetnosti na ozemlju današnje Jugoslavije ln prikaže vse pomembnejše umetnostne spomenike v vseh dobah in vseh krajih. Nato podaja nekak pregled razvoja umetnosti v posame onih delih Jugoslavije ln navaja bralca na posamezna obdobja, ki so v samostojnih poglavjih nato podrobne,Je obdelana. Uvod nosi naslov «Viddkl, opredelitve in mej-nlk1»; ta že sam pove značaj tega uvodnega poglavja ter osnov
na načeta, na podlagi katerih je bila knjiga napisana in komponirana. Sledi poglavje Lepenski vrh, ki ga je napisal Dragoslav Srejo-vič. Gre za prikaz najnovejših odkritij v Djerdapu, oz, pri Lepenskem vrhu, kjer so leta 1967 odkrili najstarejše spomenike predzgodovinske umetnosti na Jugoslovanskem ozemlju. Ker so te spomenike odkrili pod starejšim neolitskim naseljem, jih kronološko lahko uvrstimo v obdobje pred petimi tisočletji pred našim štetjem. Naslednje poglavje je posvečeno neolltliku, napisal ga je profesor beograjske univerze Miluttm Grašanin. Četrto poglavje nosi naslov Obdelovanje kovin, njega avtor Je prav tako Dragoslav Sre-Jovič z beograjske univerze. Po poteh antike je poglavje, ki Ima namen prikazati antične spomenike na Jugoslovanskem ozemlju. Prispeval ga je Marcel Gorenc lz Arheološkega muzeja v Zagrebu. Posebno poglavje Je posvečeno antičnim mozaikom (avtor Vojislav Jovanovič). Obdelani so zlasti antični mozaiki v Dalmaciji in Istri. Spet posebej je obdelana umetnost iz obdobja preseljevanja
narodov (avtor Zdenko Vinski lz Zagreba). Srednjeveško stensko slikarstvo in arhitektura v Srbiji in Makedoniji ter srbske in makedonske ikone so prikazane v dveh poglavjih. Mirjana šakota, kustos zavoda za spomeniško varstvo iz Beograda, je napisala poglavje posvečeno miniaturam v rokopisnih knjigah. Romanika Je prikazana v naslednjem razdelku knjige, posebej spet gotika. Avtor poglavja o gotiki je Emilijan Ovc, znanstveni sodelavec Aka demlje znanosti in umetnosti v Ljubljana. Bosanski srednjeveški kamniti nagrobniki so obdelani posebej. Poglavje je napisal profesor filozofske fakultete v Sarajevu Aloje Benac. Profesor arhi-tektonako-urbanistične fakultete v Sarajevu Husref Redžič pa je prispeval poglavje o islamski arhitekturi. Sledi poglavje posvečeno renesansi (avtor Kruno Prijatetlj lz Splita) ter poglavje posvečeno baroku, ki ga je napisal France Stele Iz Ljubljane. Potem je prikazana še umetnost 19. stoletja, umetnost 20 stoletja in posebej še arhitektura 20. stoletja. Slednje poglavje je prispeval profe-
sor fakultete za arhitekturo v Ljubljani Marjan Mušič.
Vsa posamezna poglavja so napisana tako, da je prikazana u-metnost določenega obdobja v vseh predelih Jugoslavije, s posebnim poudarkom seveda v tistih predelih, kjer je najbolj značilno razvita. Vsi eseji so pisani za širši krog bralcev, predvsem informativno, opremljeni so z dovolj bogatim ilustrativnim gradivom. Premalo pa je gotovo barvnih podob, od katerih so tudi nekatere manjše, kot bi lahko bile. Razumljivo je, da knjiga zato ni namenjena študiju; tistemu, ki bd hotel zvedeti kaj več, bo povedala tudi premalo. To velja zlasti za novejša obdobja, ki so predstavljena v enakem obsegu kot starejša obdobja. Zato pa daje knjiga nepoučenemu bralcu nekak splošen pregled nad najpomembnejšimi umetnostnimi spomeniki vseh časov in vseh predelov Jugoslavije. V tem njenem Inf or mat (vnem značaju ln v tem kompleksnem prikazovanju celotnegn ozemlja ter vse umetnosti, pa Je tudi njen poglavitni pomen.
Sl. Ru.
revije
Literarne vaje št. 3
Izšla je tretja številka XXII. letnika dijaškega lista »Literarne vaje*. Vanjo je prispevalo svoje sestavke 12 srednješolcev in srednješolk in nekatere med njimi, kot na primer Barbara Rosner, ki je gotovo najmarljivejša sodelavka zadnjih letnikov, celo tri (enega skupaj s sestro Evo), Ivana Suhadolc pa dva. Ostali sodelavci iz dijaških vrst so: Ana Pa-rovel, Ada Markon, Magda Bizjak, Nadja Barazzutti, Majda Cossuta, Mauro Zeriali, Sonja Župančič, Klara Andlovič in Maja Demšar. Zanimiva je ugotovitev, da so med sodelavci skoraj izključno dekleta. Vsi sestavki so lepi, skrbno napisani in vsaj nekateri odražajo smisel za literarno oblikovanje.
Poleg pisanih sestavkov je v tej številki objavljenih še 13 linorezov, katerih avtorji so: Miloš Milič, Robert Klobas, Ele-na Tončič, Dorica Milič, Marta Žigon, Igor Milič, Jana Ban, Nada Simo-neta, Sonja Pavlina, Igor Vrabec, Aleš Timevs, Nada Gerželj in Sonja Oblak.
V rubriki «Kulturne novice* o-cenjuje Silvester Jeran koledar in knjige goriške Mohorjeve družbe za 1. 1971, Martin Jevnikar pa Jadranski koledar 1971 in priložene knjige.
V NEDELJO, 31. JflN. V KULTURNEM DOMU
Simfonični linnccrt orkestra lili
Dirigent BORIS ŠVARA, solistka pianistka NEVA MERLAK-CORRADO
Prihodnjo nedeljo popoldne se bo predstavil na velikem odru Kulturnega doma orkester Glasbene matice, tokrat pod taktirko Borisa Švare ln s solistko-pianistko Nevo Merlak-Corrado.
Spored koncerta prinaša — vsaj za nekatere naše poslušalce — novosti ter obsega Suito za godalni orkester našega rojaka U-balda Vrabca, Beethovnov koncert za klavir in orkester v c-molu in Haydnovo Simfonijo v g-duru (OxfOrd).
Boris Švara, ld Je stalni dirigent mariborske Opere že od leta 1962 dalje, je začel glasbene študije v šob Glasbene matice v Trstu, nadaljeval pa v Ljubljani, kjer je na Akademiji za glasbo diplomiral na oddelku za klavir in za dirigiranje. Študije je nadaljeval na Akademiji Chiggiani v Sieni pri slavnih dirigentih Celebidacheju in Scherchenu — simfonična smer, pri Brunu Rl-gacciju pa operno smer. Tam je prejel tri častne diplome, ki so mu omogočile, da je v naslednjih letih dirigiral v Sieni zaključne koncerte te akademije. Kot operni in koncertni dirigent se je predstavil občinstvu v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Varaždinu, v Celju, Trstu in seveda predvsem v Mariboru.
Na koncertu orkestra Glasbene matice v Kulturnem domu bo prihodnjo nedeljo popoldne nastopila tudi pianistka Neva Merlak-Corrado, ki smo jo v zadnjih letih ponovno srečali kot odlično pianistko na koncertnih o-drih.
Neva Merlakova je pred štirimi leti diplomirala z najboljšo oceno na tržaškem konservatoriju Tartini, kjer je študirala pri prof. Maureen Jones. Odtlej redno nastopa na koncertih v Trstu in v raznih slovenskih kulturnih središčih pa tudi v radijskih oddajah v Italiji in v Jugoslaviji. Udeležila se je številnih glasbenih natečajev, kjer Je prejela lepe ocene. Udejstvuje se tudi kot klavirska pedagoginja v šob Glasbene matice. Nedavno Je z uspehom koncertirala v Celju.
Nekaj besed o skladbah, ki so na programu:
Oe sta prva dva klavirska kon-
certa L. van Beethovna še odsev Haydna in Mozarta in še nimata znakov skladateljevega strastnega izzivanja dotedanje konvencionalnosti je njegov III. koncert v c-molu že dozorela stvaritev, la očdtuje mojstrsko obvladanje oblike in dognano u-metniško zasnovo s poduhovljenim in patetičnim osebnim izrazom.
Koncert v c-molu je Beethoven napisal v prvih letih zrele moške dobe, ki so odločilna za njegov umetniški razvoj in tudi za njegovo življenje.
Patetična vznesenost, ki je značilna za njegova dela iz tega obdobja, se kaže že v dramatični napetosti glavne misli prvega stavka. Pravo nasprotje je spokojni drugi stavek Largo, ki že spominja na romantično zasanjanost. živahni Rondo, ki prinaša vedre domisleke, ki se duhovito menjujejo v dvogovoru klavirja z orkestrom, razigrano zaključi koncert.
Joset Hajdn je {»leg obilice drugih glasbenih stvaritev obogatil simfonično literaturo s 125 simfonijami.
Najpomembnejše med njimi so one zadnjega obdobja zlasti 12 «londonskih». Te predstavljajo po svoji melodični in harmonski plati višek Haydnovega simfoničnega ustvarjanja. Tedaj je bila skladateljeva pot v svet že široko odprta. Bilo mu Je že 60 let ko je privolil v turnejo po Angliji. Haydn je takoj postal ljubljenec angleške in še posebej londonske publike. Izkazali so mu najvišje časti, univerza v Ox-fordu pa mu je podelila naslov doktorja glasbe. V zahvalo je bila Izvajana leta 1791 v tem univerzitetnem mestu Simfonija v g-duru, ki jo je Haydn napisal prvotno za Pariz, a je dobila odtlej dalje naslov «Oxfordska».
To simfonično delo označuje elegično, mestoma skoraj pesimistično razpoloženje. Poznavalca Haydnove glasbe prevzame občutek da je v skladatelju dozorel «človek», dobrodušnost «očka Haydna» je zamenjala resnoba, ld pa jo «očka Haydn» nikdar' ne oblikuje s patetičnim prfzvo- • kom temveč v smislu svojega pravila ((življenje je resno, u-metaost pa je vedra«.
niiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiimmiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Slovenski slikar Vecchiet o sebi in svoji umetnosti
Trenutno razstavlja v Tržaški knjigarni
uvajal v skrivnosti umetnosti prof. Manaetti.
Motil bd se, kdor bi mislil, da je Vecchiet opravil »normalno« pot vseh, tudi najsodobnejših u-metnikov, ki se po navadi naj-
u-
se šele nato prelevijo v pristaše raznih struj infor-malne umetnosti. Vecchiet je kar od vsega začetka stopil na pot, ki ja sledi tudi sedaj. V tem je dosleden tudi nečemu drugemu: Vecchiet v svojem umetniškem izživljanju ne sledi toliko svojim čustvom, pač pa bolj razumu. Veliko študira, veliko bere. Marsikatero svojo stvaritev skuša obrazložiti izključno s svojimi filozofskimi pogledi. Sicer pa nam je Vecchiet v razgovoru, ki smo ga imeli pred dnevi z njim, razlagal svoje poglede na umetnost ln skušal posredovati svojo razlago o lesu ln ognju, o lesu, ki ga ogenj modelira, ker je les suženj ognja, ogenj pa sila, u-stvarjaina moč.
Rekla smo, da smo Vecchieta staknili v palači Costanzi. Toda Vecchiet je razstavljal že prej, Jeseni 1969 v Gorici na prvi deželni razstavi, ki so jo organizirali ob deseti obletnici krvodajalske organizacije, razstavljal je v marcu lani v galeriji ENDAS v Trstu, navzoč je bil lani jeseni na razstavi, ki jo je na Gradu sv. Justa organiziraj deželni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov ob 8. mednarodnem festivalu fantastične znanosti, sodeloval je na nekaterih ex tempore slikarskih tekmovanjih, skratka pojavljal se je že na več prireditvah med drugim na razstavi v p.d. »Ivan Grbec« v Skednju, sedaj pa ga vidimo v Tržaški knjigami
Kadar se človek pomenkuje z mladim človekom, od katerega nekaj pričakuje ali si vsaj želi, je logično vprašanje, kaj namerava, kaj pripravlja. Veiikih obljub Vecchiet ne daje in prav je tako. Dela naj povedo, ne pa besede. Vendar pa nam je zaupal, da skupno z nekaterimi drugimi mlajšimi slovenskimi slikarji, ki se prav tako oglašajo na raznh prireditvah, pripravljajo neko publikacijo. Nič še ni dokončnega. Priprave pa so v teku.
Franc Udovič
Eno izmed sedmih Vecchietovih razstavljenih del v Tržaški knjigarni
Vecchiet razstavlja v prostorih Tržaške knjigarne.
Vecchiet je še študent. Obiskuje ekonomsko fakulteto v Trstu. Končaj je siovemski klasični licej, nato se je za nekaj let zapogni In si služil kruh, nakar se je vpisal na univerzo,
2e v srednja šoli je Vecchiet rad «pacal«, čeprav v šoli ni 1-mel niti risanja. Rad pa je zahajal k »sosedom«, na realno, kjer je poučeval prof. Černigoj in že leta 1962 »razstavljal«. Dobil je celo prvo nagrado na razstavi, ki so jo pripravile tedaj slovenske šole. Leto zatem pa je obiskoval večerni tečaj, kjer ga je
Kaže, da se Slovencem na Tržaškem ni bati, da bi njihov delež v umetniški ustvarjalnosti našega mesta usahnil. Pred leti smo se sicer z upravičeno zaskrbljenostjo ozirali naokrog, ker da ni videti ((podmladka«, v zadnjih letih pa neprestano odkrivamo nova in nova Imena, ki jdh zasledimo na najrazličnejših likovnih manifestacijah, tudi na najbolj zahtevnih. Eno takih Imen je Franko Vecchiet, ki nas je o-pozoril nase na zadnji božični razstava najkvalitetnejše likovne ustvarjalnosti v deželi. V palačo Costanzi so namreč sprejeli tudi eno njegovih del, trenutno pa


DOAOUIN SE OE PRVI OSVESTIL... 2A2RL. SE JE V NEPREMIČNEGA BRATA...
DESUS..! DVIGNI 5E..I
3ESUS..I MOD BRAT.. J TUDI TEBE 50 UMORILI GRIHGOSI..*
KONEC epizode:
ZA SEDAJ LE V ZAMISLIH
«Beli orjak» Cabora bassa
Na Zambeziju nameravajo zgraditi električno centralo z zmogljivostjo 45 milijard kWh na leto, torej za štiri asuanske centrale in pol
Pred nekaj dnevi smo v dnevnem tisku prebirali podatke o velikanskem jezu in mogočni hidro-oentrali na Nilu. Gre za Asuanski jez in centralo, ki bo odločilno vplivate na nadaljnji ekonomski razvoj Združene arabske republike, kajti 10 milijard kWh električne energije na leto je za zaostalo deželo ogromno. Vrh tega bodo vode, ki se zbirajo za jezom, namakale velikanska področja, tako da bo v Egiptu pridelek neprimerno večji kot je bil doslej. O tej centraM in njenem jezu je bil te dni govor tudi zato, ker spada ta jez med največje na svetu in je bila njegova gradnja v tem času največja gradnja na svetu. Približno enak jez gradi jo Romuni in Jugoslovani na Donavi, pri Železnih vratih oziroma Djerdapu. Hi-drocentrala na Donavi bo dajala pi / tako nekaj nad 10 milijard kWh, vendar je jez čez Donavo manjši od Asuanskega jezu. Obe centrali sta velikanski, nista pa največji na svetu, kajti po svoji velikosti prideta koj za tremi še večjimi centralami, ki so jih že zgradili oziroma jdh grade v Sovjetski zvezi. In tudi te velikanske centrale bodo sorazmerno majhne, če bodo uresničili neko zamisel v Mozambiku v Afriki.
Zadeva je sicer na eni strani tehničnega, na drugi pa tudi poli-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimii
Kratke zanimivosti
HOLLYWOOD, 23. — V starosti 89 let je umri v bližini Hollywoo-da prvi filmski cowboy Bronco Billy Anderson. Prvič je nastopil v filmu leta 1903, ko je igral v «The Great Train Robbery». V A-meriki in v svetu je postal znan v letih od 1910 do 1917, ko je posnel nekaj stotin filmov. Po letu 1918 je občinstvo nanj pozabilo, toda leta 1938 je prejel od ameriške akademije za filmsko umetnost in znanost posebno nagrado.
MEXICO, 23. — Louis Bunuel Je »prejel ponudbo, da ba nastopil v filmu, ki pripoveduje o njegovem življenju. Film bosta snemala mehiška režiserja Arturo Ripstein in Rafael Castanedo. Kot pogoj sta mu postavila zahtevo, da ne bo nikoli nastopal kot avtor, ampak le kot človek, ki živi navadno družinsko življenje.
BARCELONA, 23. — V Španiji snema znani režiser John Huston nov film. V njem bosta nastopala George Scott in Tina Aumont. Film, ki nosi naslov »The Last Run», so povzeli po knjigi Alana Shairpa.
* * #
LONDON, 23. — Marioma Brands že kaki dve leti nismo videli na filmskem platnu. Toda znani igralec se je pred nedavnim odločil, da bo zopet nastopil v filmu. Nastopil bo v filmu «The Night-camersi) producenta ln režiserja Michaela Winnerja, ki ga bodo v kratkem začeli snemati v Angliji.
tičnega značaja. Ustavili se bomo prvenstveno pri tehničnem proble-mu. Na reki Zambezi v pokrajini Tete v portugalskem Mozambiku nameravajo zgraditi 170 metrov visok in 300 metrov dolg jez ((Cabora bassa«. Obseg tega jezu niitd ni tolikšen, saj imamo planinske jezove, ki so še višji, in jezove, ki so še daljši. Tristo metrov ni kdove kolikšna dolžina za jez, če govorimo o velikem jezu. Toda strokovnjaki pravijo, da bi centrala, ki bi jo zgradili ob jezu «Cabora bassa«, mogla dajati na leto 45 milijard kWh električne energije, to se pravi, da bi ta centrala dajala več kot štiri centrale ob A-suanskem jezu oziroma več kot štiri centrale v železnih vratih. Kolikšna količim elektrike je to, nam bo povedala naslednja primerjava: Jugoslavija je lani proizvedla in porabila okoli 23 milijard kWh elektrike, centrala, o kateri je govor, bi torej dala na leto dvakrat toliko, kolikor so proizvedle elektrike vse jugoslovanske hidro in termocentrale.
Rekli smo, da je ta problem tehničnega in političnega značaja. Ustavimo se še pri vprašanju, kdo bi dal sredstva za gradnjo tega mogočnega jezu in ustrezne centrale. Da bi Mozambik sam gradil, nd niti misliti. Tudi «matična» Portugalska pri tem ne pride v poštev. Kaže, da se je za to financiranje sestavil nekakšen konzorcij večjih evropskih družb. To pa daje vsej zadevi že izrazito političen pečat.
Postavlja se tudi vprašanje, kam naj Mozambik tolikšne količine e lektrike da, saj je dežela zaostala, industrije ni, mesta porabijo malo, podeželje pa ni elektrificirano Jez na reki Zambezi, ki je šele zamišljen, je že dobil svoj vzdevek. Pravijo mu «beli orjak«, namreč orjaški jez za bele rasiste. E-lektriko bd namreč proizvajali v Mozambiku, trošili pa v sosedni Rodeziji, kjer vladajo belopolti rasisti, ter v Južnoafriški uniji, ki je najbolj rasistična država na svetu in kjer tri milijone doseljenih belopoltih ljudi vlada nad 13 milijoni temnopoltih domačinov, še več, zamisli »matične« Portugalske so še bolj »daljnosežne«. V bližini jezu nameravajo naseliti novo «belo» kolonijo, seveda večjega obsega in zato bodo izselili od tod vse temnopolte domačine. Načrti predvidevajo izselitev najprej 40, nato pa 180 tisoč ljudi.
Seveda so td načrti, podobno kot vsi načrti, ki jih belopolti človek v zadnjem času dela na črni celini, bolj računi brez krčmarja. Skoraj tretjina Mozambika je že osvobojena, osvobodilno gibanje pa se širi lin vprašanje je, ali bodo voditelji tega gibanja pristali na to, da se belopolti tujec še bolj vgnezdl in utrdi, ali pa se bodo proti njemu še intenzivneje borili. Afrika ni več to, kar je bila pred desetletji. Sicer je res, da potrebuje tujih sredstev, kapitala in tehnične pomoči, toda ne v tem smislu, kot si ga zamišljajo pobudniki «betega orjaka«, pač pa v smislu prijateljske in nezainteresirane pomoči.
ADAM in EVA gola v župnišču
Boris Videnov in njegova žena Marga
Ko se je 70-letni Cyril Carter, župnik anglikanske cerkve, posvečene sv. trojici v londonskem predmestju Hounsloiv odločil, da bo snemal petminutni film o Adamu in Evi za uprizoritev odlomkov iz sv. pisma, ni mislil, da se bo obrobna zadeva razmahnila na vse vetrove.
Skupina mladih ljudi, ki sodelujejo pri župnijskem amaterskem gledališču, je namreč prosila žup vika, naj bi priredili odrsko uprizoritev za mladino, ki bi prikazovala skušnjave. Odločili so se da sestavijo iz nekaterih biblijskih dogodkov dramo z naslovom David. Svetopisemskega kralja so izbrali kot sim bol za skušnjave zaradi njegovega prešuštva z Betsaben, ki ga je po pripovedovanju sv. pisma moral plačati s smrtjo prezgodaj rojenega sina. V odrski priredbi naj bi torej mladi igralci pod vodstvom župnika Carterja prikazali ključne prizore o skušnjavah iz sv. pisma.
Seveda je osnova vsega prizor v raju med Adamom in Evo; o tem pa je župnik dejal: <aSeveda nisem mogel prikazati prizora v zemeljskem raju z golimi igralci na cerkvenem odru. Edini način, s katerim bi lah
............................................mmuimi..........
POLDRUGO DESETLETJE JE POSVETIL PROBLEMU KADILCEV
Vnema je bila
učitelja - invalida slabo poplačana
Odkril je rastlinski ekstrakt, ki povsem spremeni cigareto
Strokovnjaki so že pred leti u-gotovili vzročno zvezo med kajenjem in rakom na pljučih. Preplah, M je ob tem nastal, je marsikaterega kadilca odvrnil od cigarete. V nekater^i državah so prepovedali reklamo za tobak, drugod pa morajo tobačne tovarne potrošnika njihove proizvodnje — kadilca, celo opozoriti, da kajenje škoduje zdravju. Prav te dni so to uvedli tudi v Sovjetski zvezi, v Jugoslaviji pa se ponovno govori o tem. Zadeva je, kot bi rekli, aktualna. Hkrati pa je aktualno tudi to, da so strokovnjaki dali na razpolago strastnim kadilcem tudi nove cigarete, cigarete, ki zadostijo strasti kadilca, ki pa baje nimajo kvarnih posledic, ki se pripisujejo tobaku. Prav te dni je na dnevnem redu zadeva jugoslovanskega učitelja Borisa Videnova, ki je na tem področju napravil kadilcem veliko uslugo, hkrati pa doživel veliko razočaranje.
Boris Videnov živi v kraju Kli-fcura, to se pravi v zakotnem kraju ob južni Moravi. Sedaj je to področje zasuto s snegom in težko dostopno. Vaški učitelj je postal dobrotnik strastnih kadilcev deloma po naključju, deloma po potrebi. Sam Je bdi in je še vedno kadilec. Ko je bil v šestem razredu gimnazije v Vranju, so ga izključili iz šole zaradi — kajenj«. Kljub temu je šolanje končal in postal učitelj. Cigareti pa se ni odpovedal. Pred kakimi 15 ali 16 leti pa so mu začele kmeti živčne celice in od tedaj je težek invalid: ima paralizirane noge in mrtviči mu tudi desna roka.
Kakor je povedal dopisniku beograjskega lista »Ilustrirana Politika«, so mu zdravniki prepovedali kajenje, ker da nikotin uničuje oe-lice in pospešuje njegovo bolezen. Čeprav je bil Videnov izključen iz šole zaradi kajenja, ni bil nikoli
HOROSKOP
<3>
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) S svojo nervozo boste pokvarili nekatere že vpeljane posle. Naključje bo naneslo, da bo to reševal tisti, ki ste ga največ zapostavljali. Privoščite si malo počitka, ker postaja tudi vzdušje v družini preveč napeto. Neka oseba se zanima za vas.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pričakujte nekaj težav, vendar ne bo nič hudega, ker bo teden v splošnem pozitiven in to z materialne kot tudi moralne plati. Sredi tedna boste doživeli manjšo krizo. Zelo prijetna novost v ljubezni. Proti koncu tedna zanimivo srečanje. Pazite na prepih.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V službi ali na delu vse kot po navadi. Več zadoščenja zadnje dni tedna. Neka odločitev bo težavna, vendar nujna. Lotiti se boste morali tudi reševanja neke družinske ali čustvene zadeve, ki se že dolgo vleče. Da se pomirite, stopite k zdravniku.
RAK (od 23. «. do 22. 7.) Zvezde vam ta teden niso preveč naklonjene. Zato boste doživeli nekaj neuspehov, k čemur pa boste tudi sami pripomogli s svojo površnostjo. Sredi tedna se boste srečali s osebo, s katero ste nekoč resneje računali, pa so vam Jo po kritvem očrniti. Glavobol.
1
©;
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vaše gmot-, no stanje je kar do-|bro, toda ne računajte s tem, da ga boste izboljšali, če se boste držali ob strani, ko gre za tveganja in napore. Neka oseba, ki jo podcenjujete, bi vam znala v tem primeru veliko - koristiti. Neutemeljena ljubosumnost. Zdravje odlično.
DEVICA (od 23. (. do 22. 9.) Izognite se nepotrebnim, neučinkovitim in dolgočasnim razpravljanjem. Bolje bo zavihati rouave, še prej pa izbrati pravo pot. V ljubezni ne boste povsem zadovoljni ki neka oseba bo povsem upravičeno Ubrala drugo prijateljstvo. Vaša zdravje bo kljub živčnosti kar dobro.
TEHTNICA (od 23.9. 10.) Izognite prevelikim napa in delo raje primerneje organizirajte. Materialni u-speht bodo povsem enaki, pa čeprav se ne boste več toliko trudllM. V čustvenem življenju boste imeli zelo lepa doživetja. Z zdravjem ne boste zada voljni
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. U.) Kar zadeva delo ali službo, se bo vaša praksa Izkazala, vaše želje se bodo torej uresničile. Morebitne majhne težave boete z lahkoto prebredli. Na vidiku je večji zaslužek. Zvezde vam kažejo da bro. Tudi ▼ ljubezni. Zdravje bo odlično,
TEHTT
Veljaven od 24. do 30. januarja 1971
STRELEC (od 22.11. do 20. 12.) V poklicu bo prišlo do večjih novosti. Prej pa boste morali izkoristiti vse svoje sposobnosti tn hkrati pokazati vso dobro voljo. V čustvenih zadevah zelo razgiban teden z zadoščenji in razočaranji. Tudi v zdravju bo vse v splošnem dobro hkrati pa tudi kak mračen trenutek.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nekdo, ki ste ga viša ko cenili, se bo slabo obnesel. Vrh tega boste doživeli tudi vmešavanje nepoklicanih v vaše delo, v vaše posle. Drugič bodite bolj previdni. Isto velja tudi za vaše čustvene zadeve, ki jih prepogosto obešate na veliki zvon. Malo nervoze.
VODNAR (od 21. 1.
Ves teden nepredvide-dogodkov in če sledili svojim ustaljenim načelom, bo teden pozitiven. Oe pa se boste prepuščali trenutni intuiciji, bi se znalo kaj zrušiti. Nekaj veselih in prijetnih trenutkov v družbi nekega novega prijateljstva. Zdravje odlično.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Na delovnem mestu boste doživljali ves teden velike uspehe. To vas bo toliko utrudilo, da bi si morali privoščiti kak dan počitka. Vse drugače pa bo v ljubezni. Značaji, ki ne soglašajo, se v težavnih dneh ostreje spoprimejo. Z zdravjem kar dobro,
©
veliki zvon. Malo neo VODNAR /A \ do 19. 2.)
I F ] bo poln n VJf J nih dogod! X V boste sled
med tistimi kadilci, ki si prižigajo cigarete drugo za drugo. V ka-jenju pa je vedno užival. In ko ga je usoda tako prizadela, je v dolgih nočeh brez spanja razmišljal, kako bi napravil cigareto, ki bi kadilcu ne škodovala, vsaj ne grenila življenja. In lotil se je dela po «reoeptu» babice, ki mu je nekoč rekla, da je za vsako bolezen tudi zdravilo.
Najprej si je priskrbel vse knjige o zdravilnih rastlinah in jih proučeval. Poleg tega pa živi na podeželju, v kraju, ki je bogat, poln planinskega cvetja in raznih zdravilnih rastlin. Otroke je v še li prosil, naj mu nabirajo teh trav in otroci so mu prinašali v šolo vse, kar so našli. In tako je Boris Videnov začel iskati svoj ((tobačni eliksir«. Preizkusil je na stotine in stotine raznih trav, jih na razne načine sušil, jih mešal in kuhal, da bi dobil primeren ekstrakt.
Po več letih dela je svojo pozornost usmeril le na tiste zdravilne rastline, o katerih v raznih knjigah pravijo, da blagodejno vpliva-jo na bronhije in na sluznice dihalnega trakta, število zdravilnih rastlin je vedno bolj krčil tako da je ostal na koncu pri kakih desetih rastlinah. Nato je izpopolnil tudi sušenje rastlin, ker je u-gotovll, da pri sušenju na soncu rastline zgubijo svojo sočnost in da ultravijolični žarki uničijo njih zdravilne sestavine. Zato si je v majhni sobici na domu uredil sušilnico. Večletna praksa ga je prepričala, da je treba vsako rastlino sušiti ločeno od drugih in da je najboljše sušenje sušenje z blagim prepihom.
((Končno ml je uspelo iz izbranih rastlin skuhati čaj in ga nato z nadaljnjim procesom spremeniti v ekstrakt,« pravi Boris Videnov. S tem «sokiom» je nato Videnov »popravi!« cigareto. ((Poskus je bil enostaven,« pravi Videnov. «Iz cigarete »drina« sem vzel tobak in ga prepojil s svojim sokom. Ko se je tobak posušil, sem ponovno zvil cigareto in si Jo prižgal. U-speh je bil večji kot sem si ge mogel zamisliti. Aroma Je Ma odlična, zdelo se mi Je, kat bi bdi nekje na kaki planinski jasi. In kar Je bilo najvažnejše, je to, da po teh cigaretah ni bilo onega o-bičajnega kašljanja, niti nisem čutil zjutraj one grenkobe v ustih, kot mi Jo Je kajenje puščalo prej.«
Ko Je mislil, da je dosegel velik uspeh, je podeželski učitelj u-gotovtl, da to ni tako. Svoj »rastlinski koktejl za regeneracijo pljuč kadilcev« Je ponudil patentnemu centru v Beogradu, od koder pa mu niso kdove kako pozitivno odgovorili. Povabili so ga le, naj svoj izum izroči v preizkušnjo strokovnjakom. Nato Je pisal tovarni zdravil «Pliva», od koder so mu odgovorili, naj svoj preparat ponudi kaki lekarni. Končno je prišel v stik s tovarno tobaka v Nišu, od koder sta prišla k njemu sam generalni direktor in glavni tehnolog. Po dogovoru z njima je uči-te)| Boris Videnov poslal tovarni 300 gramov «tobačnega eliksdra« in »niti največji optimisti niso pričakovali kaj takega« je glavni tehnolog rekel Videnovu, ko ga je drugič obiskal. Nato Je niška tovarna vrgla na trg prvo poskusno cigareto, ki Je navdušila kadilce. Po poskusni Je prišla na vrsto prava, nova cigareta. Žela je tolikšen uspeh, da je sam generalni direktor podjetja prišel k Borisu Videnovu ln mu ves navdušen pravil, da so »mnogi svetovni laboratoriji zaman skušali odkriti tajnost, kako napraviti takšno cigareto. In takšna cigareta se Je rodila na tej mizi v tej sobici*.
Niška tovarna Je nato dobila pa nudbe z vsega sveta, da bi prodala recept. Po novi cigareti sprašujejo iz Velike Britanije, Italije, Nemčije, Grčije in iz ZDA.
Kaj pa podeželski učitelj lz zakotne Klisure, paralizirani Boris
Videnov, ki je tej zadevi posvetil 16 let svojega prostega časa?
V niškem podjetju pravijo, da nimajo do njega nobene «pisane obveznosti«, da mu bodo sicer kaj dali, da pa on, izumitelj nima niti pojma o «tajnd formuli«, če pa fcaj o njej ve, jo lahko izda komur koli.
Tako nekako beleži ta primer beograjska publikacija, ki zaključuje s sledečim stavkom: »Kaj mu preostaja sedaj? Ali izsiliti svoje pravice ali pa razočaran začeti i-skati eliksir zaupanja v ljudi«.
I ko nadzoroval goli podobi Adama in Eve, je bil ta, da sem prizor v ra-I ju posnel na filmski trak.*
Župnik je potrošil za to 75.000 lir za nakup barvnega filma in odšel s pomočjo mladih iz župnišča snemat pet minut filma v Safari Park v Windsorju, kamor Londončani peljejo ob sobotah svoje družine gledat divje živali.
V začetku so por erili vlogo Eve 19-letni študentki umetnostne akademije iz Horsneya Helgi Laivrence. Kot Adam pa naj bi nastopal 22-let-ni študent iz Durhama John Ruffle. Toda že ob prvem snemanju je Helga spoznala, da se zelo boji kač in torej ni mogla več snemati filma v bližini tretjega igralca — o gromive kače boa constrictor, ki je bila dolga nekaj decimetrov manj kot tri metre. Zato je njeno vlogo prevzela 16-letna Gail Atkinson.
Film, kakršnih Carier ne bo več snemal, prikazuje na začetku pano-ramični prikaz gozda, v katerem se Adam in Eva sprehajata v družbi živali. Oba gola igralca pa so sne mali od zadaj in s strani, kakor smo bili pred časom navajeni v fil mih, v katerih so nastopale gole o-sebe. Nato nastopi kača, ki se plazi proti «drevesu spoznanja» in njej sledi Eva: to vemo zato, ker vidi mo v filmu bose noge, fci se pre mikajo.
Župnik zagotavlja, da je pred snemanjem filma vprašal za dovoljenje, da nastopita goli, starše obeh ae-klet in je celo želel, da bi materi prisostvovali snemanju. »Moji žup-Ijani niso ničesar pripomnili k filmu,* pravi župnik Carter, <in tudi jih ni vznemirila reklama, ki so jo nekateri naredili ob teh petih minutah filma. Tudi moj škof ni bil pr o ti snemanju in prav tako čutim mimo vest jaz sam.*
Samo v enem prizoru sta Adam in Eva prikazana popolnoma gola, toda ta prizor je no zaslonu tako medel, da gledalci razberejo le s težavo obrise obeh figur.
«Nameraval sem prikazati dramo le svojim župljanom, toda nekdo je namignil o snemanju kakemu časnikarju in od tedaj nimam mi tu.* Dramo bodo zato uprizorili brez začetnega filma o Adamu in Evi. Toda z Adamom m Evo ali brez njiju bo v cerkev sv. trojice v Hounslomu prišlo gledat dramo veliko gledalcev, ki se navadno le malo zanimajo za cerkev.
KRIŽANKA
J	i	2	3	L	5	1 J		6	7	B	9	10	L
n						U	12						13
						15					16		
17~					18					19			
2T"				21				22	23				
ir				25			26		27				H
	n	28	29			30			31			C	
j	32					33		34				35	f*
F~					3B		39			40	41		
ir					43	44				45			
ir			9	47				■	48				
ur			50				n	51					
h	52					r		53					r
VODORAVNO: 1. popularna italijanska pevka zabavne glasbe (Patty),	6.	tombolskii dobitek,	11.
zastonj,	brezplačno, 12.	ena od	dimenzij,	14.	zavihek pri	obleki,	15.
čepica,	16.	pristanišče	v Izraelu,
17. bivša britanska kolonija v južni Arabiji, 18. velika italijanska reka, 19. Madžar, 20. italijansko pristanišče južno od Neaplja, 22. a rodje za odmetavanje (množ.), 24. kemični znak za aluminij, 25. vulkan na Siciliji, 27. nekdanja dajatev učitelju ali župniku, 28. življenjska tekočina, 30. sibirski veletok, 31. pod, 32. močno štirioglato deblo, 33. škrobna moka iz str-žema sagove palme, 35. začetnici središča Vojvodine, 37. opravljanje poklicnega dela, 39. dekanov urad, 42. napredni italijanski pisatelj (Carlo), 43. država v juga vzhodni Aziji, 45. del telesa, 46. i-me ruske balerine Pavlove, 47. set-vina, žito na korenu, 48. rešetar, 49. član vladavine štirih, 51. pešec, mimoidoči, 52. dolg prečen drog v kozolcu. 53. največji juga slovanski polotok.
NAVPIČNO: 1. del pisalne mize, 2. znameniti francoski skladatelj (Maurice, 1875-1937), 3. glavno mesto balkanske države, 4. izvor, 5. del kolesa, 6. visoko listnato drevo, 7. ime mladinske pisateljice Peroci, 8. vrsta žita, 9. reka v
ZDA, ki pada z znamenitimi sl«; pavi, 10. zbiranje podatkov *® mnenj o določenem vprašanju, D* goste iglaste veje za pokrivanj6 kop, 12. del tedna, 13. pritok 9fr na v Švici, 15. grški bog časa 1® žetve, 18. pripadnik staroslovanske' ga rodu, 19. nemška avtomobil^* tovarna, 21. mesto v severovzhod ni Franciji, glavno mesto depaf*"
maja Marne, 23. cirkulacija,
26.
naj večja iranska luka za izvozni' te, 28. samoveznica, 29. vodne &vS' li, 32. športni vaditelj, 34. del niške igre, 35. namera, naklep, & začetek dirke, 37. stran, 38. vrt®9 cvetlica, 40. ječa, zapor, 41. nekdfr nji pravniški poklic, 44. ustroj«00 kozje ali jelenje usnje, 47. voS^" na tvorba v čebeljem panju, *• popularna jugoslovanska film*** igralka (Eva), 50. kemični znak * radon, 51. Ludolfovo število (3.161'
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽAN*®
VODORAVNO: 1. zlatnik, 8. <&'
ler,	14. lokvanj, 15. Aleuti, 16. niča, 17. prst, 18. il, 19. brade, »■ roba, 21. noč, 22 Au, 23. telo, 24-kupe, 25. mostovž, 29. zadek, Slana, 31. Modic, 32. elisa, 33. T«1
les,	34. oniks, 35. kanasta, 37. ^ ca, 38. Sara, 39. Trn, 41. Ika, vino, 43. Atila, 46. to, 47. klet, <»• preval, 49. Istran, 51. diama01’ 52. Stanka, 53. polenta.
mmiiiiniiniinimaaiiiniiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiuiiHiniiii iiiiiiiiiiihii iminni ■HiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiaNiiiiiimiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMinitaiiiiiiiiiiiiiiiiiauiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiniimuiiitf®9!
CIRIL GALE
DESPERAD0 J0A0UIN MURIETTA
VLADIMIR HERCEG
KO SO UU ODVEZALI, SO POSKAKALI N* KONDE IN NAGLO OD0EZ.DILI
™N'

PnmorskiTinevlilk
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SP V DVOSEDEŽNEM BOBU V CERVINII
Po prvih dveh vožnjah Italija prva in druga
						24. januarja 1971
						
^VINIA. 23. — Na svetovnem. dveh mestih začasne lestvice, ne-Dri«if>StVU v dvosedežnem bobu ni koliko pa je presenetil bob Avstri-v Drvpm	ni«	je, s krmarjem Gruverjem, ki se
je uvrstil na odlično tretje mesto.
v-..10 v Prvem dnevu do nobenega J6ga presenečenja. Italija je pre-dveh spustih na prvih
domači šport
danes
Nsdelja, 24. januarja 197'
, NOGOMET
?• amaterska liga
,30 v S. Cancianu
Sn Canciano — Primorje * * *
la AMATERSKA LIGA
14.30 v Trstu. Ul. Flavia
Roiar.yje — Zarja * * *
14.30	v Bazovici
“r®9 — COOP
* * *
11.00 na Prošku Olimpija — Vianl
* J* *
12.30	v Trstu, Sv Alojzij
ar Veneto — Primorje B
14.30
na Opčinah
rnmorec — Zaule * * *
^LADINSKO PRVENSTVO
i . 0 v Padričah
Gala — Edera
pokal pacco* *
*-15 v Trstu, Sv. Sergij
re9 S. Sergio A ★ * *
^ATELJSKI nogomet
30 v Novi Gorici 0Va Gorica — Sovodnje
u KOŠARKA
Moška D LIGA
- '30 V Trstu. Ul. del la Valle
Bor _
Friulana
Mlajši mladinci
i1°0 v Gradežu
Ctad° - Bor
Naraščajniki
11.30
Bor _
v Trstu, Ul. delta Valle
Polet
^ARAŠČAJNICE
r?00 v Trstu ""••eatori — Polet
o^ibasket
-“O v Trstu, telovadnica CIFAP “erVolana — Bor
iCk ODBOJKA
ftKA B UGA
■JO y Trstu, stadion «1. maj» f — Dop. Marzotto
5.00 v Noventi Vicentini
"tiavera Marzotto — Breg
&A D LIGA
00 v Trstu, stadion «1. maj*
Br»9 - CRDA
mJUMBMI TtNIS
iTri« A C LIGA rrj00 v Vidmu Sl — Sokol
|v°° v Goriči* *
Doni - Julia
Nekoliko je razočaral Nemec Zim-merer, ki je bil tudi med favoriti, še bolj pa Švicar Wicky, ki je pristal šele na 7. mestu.
Najboljši čas v enem spustu je danes dosegel Švicar Candrian, član posadke št. 2, ki je progo prevozil v l’ir'06, medtem ko sta italijanska boba dosegla 3, oz. 4 stotinke sekunde slabše čase.
REZULTATI:
1. Italija 1
(Gaspari — Armano) 2’22”80 2 Italija 2
(Vicario - Dal Fabbro) 2’22”98
3.	Avstrija 1
(Gruver — Oberhauser) 2’23”38
4.	Nemčija 1
(Zimmerer-Utschneider) 2’23” 70
5.	Švica 2
(Candrian - Scharer)	2'23’'96
6.	Romunija 1
(Panturu — Zangor)	2’24”01
7.	Švica 1
(Wicky - Schenker)	2’24”36
8.	Kanada 2
(Storey - Hartley)	2’25”62
9.	Nemčija 2
(Probst - Quick)	2’25”63
10.	Francija 1
(Parisot - Morda)	2’25”86
11.	Kanada 1
(Gehrig - Blakely)	2'25”91
V petek, 29. januarja 1971 bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem skli
13. REDNI OBČNI ZBOR ŠZ BOR
canju
z naslednjim dnevnim redom:
1.	izvolitev predsedstva in volilne komisije
2.	poročilo predsednika in blagajnika
3.	diskusija
4.	razrešnica staremu odboru
5.	spremembe pravil
6.	volitve
7.	razno
Odbor
SMUČANJE
Francoz Jean-Noel Augert je zmagal v slalomu na mednarodnem smučarskem tekmovanju v Kitzbuehlu. Tekmovanje ni veljalo za svetovni pokal. Rezultati slaloma:
1.	Jean-Noel Augert (Fr.) 113”77
2.	Patric Russel (Fr.) 113”95
3.	Alain Penz (Fr.) 116”78
4.	Edmund Bruggmann (Švica) 117”04
5.	Christian Neureuther (Nemčija) 117”31
6.	Andrzej Bachleda (Polj.) 117"35 David Zwilling (Av.) 118”36
8. Max Rieger (Nem.) 118”43
K zimskemu veselju najmlajših sodi tudi taka »vzpenjača* na dveh nogah.
PRED REDNIM OBČNIM ZBOROM BORA
Premajhno zanimanje javnosti za probleme tržaškega ŠZ Bor
Voditelji društva se ubadajo z velikimi težavami, da bi ohra. nili razvejano aktivnost te organizacije na dosedanji ravni
December in januar sta meseca, ko vsak zavestno ali podzavestno dela obračun preteklega delovanja in si skuša vsaj delno postaviti cilje, ki naj bi jih dosegel v naslednjem letu. Če to pravilo velja za poedinca, je prav tako praznino, da skupnosti podajo obračun svojim članom, pričakujejo njihove kritike ter predloge, kako bi v najkrajšem času odstranili pomanjkljivosti, ki so motile preteklo delovanje.
No, in prav prihodnji petek bo tudi športno združenje Bor podalo svoj obračun članom in slovenski javnosti, kateri pripada.
Ne morem reči, da je bilo preteklo leto mimo poslovno leto. Težave so sledile težavam; čim je bila odstranjena ena ovira, so se pojavile druge; mnogo se je govorilo o krizi, ki naj bi dokončno pokopala združenje; slišali so se glasovi, da Bor spada že v preteklost, da ne pomeni ničesar več. Odbornikov in sodelavcev se je lotevala malodušnost. Redki so se vprašali, kje pravzaprav «tiči zajec*.
Vsem je znano, da je šport danes aktivnost, v katero se naj-
tuiiiiitaiiuiiiiii««iiaifiiiii«aifi«iiiiaiii>4ii«iiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiaiiii|l||iaatI|avniiiiiiiai||ai||a|l||||l|||||l|||,|||,ll|,,,||||,ll||l,l,,aaMUII||l||||,l,,lllll|||||||||||||||ii|a||||||||||||a|||a||niUK|||||a||aiB||a|l|||lia||lllllvl,|,||l,,|,|,|,liai|iaii|U«1|iiiiiiaaiiKaiiiiaiiaaiiaiaiiMiia>i«
Pravilnik kraškega rallya v organizaciji PD Škamperle
1.	Start tekmovanja bo 7. 3. 1971 z dvorišča stadiona «1. maj* v Trstu. Prva posadka bo slar-taia ob 9. uri zjutraj, naslednje pa v triminutnih presledkih.
2.	Tekmovanja se lahko udeleži vsaka posadka, ki se je redno prijavila za nastop, voznik pa mora imeti v redu vse potrebne vozniške dokumente. Avto sam mora biti zavarovan (zelena karta).
3.	Vsako posadko sestavljata^ v vsakem avtu najmanj dva člana, največ pa trije. V seznam tekmovalcev morajo biti vpisani vsi člani vsake posadke. Ekipe so lahko mešane
4.	Vsak voznik je dolžan pritrditi pred startom na obe zadnji stranski okni (na notranji strani) in na prednji strani avta' tekmovalne številke ki jih dobi od organizatorja. Posadka, ki bi med vožnjo ne imela vidno pritrjenih številk, .bo diskvalificirana.
5.	Poprečna hitrost vožnje ne bo enakomerno razporejena na vso progo, vendar se bo sukala med 35 in 40 km na uro.
6.	Vsak tekmovalec se bo moral javiti med vožnjo določenemu številu kontrol in rešiti naloge, ki jih bo prejel. Reševanje na-
log je obvezno. Tekmovalec, ki bi oddal tekmovalni list brez rešitev (tudi brez ene same) bo diskvalificiran.
7.	Tekmovalci se zadnjih 30 metrov pred kontrolami in ciljem ne bodo smeli ustavljati, sicer bodo penalizirani. Ustavili se bodo lahko šele po kontroli ali na cilju, vendar tako, da pri tem ne bodo ovirali ostalih tekmovalcev.
8.	Vsak tekmovalec mora po prihodu na kontrolo ab cilj takoj oddati svoj tekmovalni list, sicer bo v nasprotnem primeru diskvalificiran. Ob prihodu na kontrolo ali cilj ne smejo tekmovalci sami Vpisovati več nobene rešitve, razen tiste, ki jo zahteva žirija.
9.	Med tekmovanjem je dovoljena za rešitev nalog uporaba ur, zemljevidov, knjig in drugih pripomočkov.
10.	Tekmovalci, ki bodo prispeli na cilj z več kot 30 minutami razlike od časa, ki ga določi žirija, bodo diskvalificirani, ča-somerilci bodo merili čas s celimi minutami (čas od 11 ur 35 minut do 11 ur 35 minut 59 sekund bo vedno veljal le 11 ur 35 minut).
11.	Razglasitev zmagovalcev in razdelitev nagrad bo predvidena v restavraciji v Senožečah po kosilu.
12.	Vsi tekmovalci so dolžni med potjo upoštevati vse prometne predpise. V primeru hujših cestno-prometnih prekrškov bo prizadeti tekmovalec črtan s seznama tekmovalcev.
13.	Prireditelj ne prevzema nobene odgovornosti za škodo, ki bi jo povzročili ali utrpeli med tekmovanjem udeleženci.
14.	Vsi tekmovalci so dolžni upoštevati vse predpise in navodila prireditelja ter s svojim športnim obnašanjem prispevati k uspehu prireditve. V primeru ugotovljenih nepravilnosti si prireditelj pridržuje pravico do izključitve iz tekmovanja.
15.	Prireditelj bo izobesil neuradne rezultate tekmovanja na vidnem mestu v restavraciji pol ure pred nagrajevanjem in bo sprejemal v naslednjih 15 minutah (pismene) pritožbe zaradi možnih nepravilnosti v rezaitatih. Vsako pritožbo mo-ra 'spremljati kavcija v višini 5.000 lir, ki se v primeru zavrnitve pritožbe ne vrne.
16.	Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe teh določil v primeru potrebe, višje sile ali po lastni uvidevnosti.
ATLETIKA
Amerikanec Feuerbach je postavil v San Franciscu nov svetovni rekord v metu krogle za dvorane z značko 21 metrov. S tem je popravil za 33 cm dosedanji svetovni rekord «indoor», ki ga je pred njim postavil Randy Matson.
V Kansas Cityju pa je Jean Louis Ravelomanantsoa izenačil svetovni rekord v teku na 60 jardov s časom 5”9.
25-LETNICA USTANOVITVE PD «S. ŠKAMPERLE*
V okviru proslav, ki jih bo priredilo društvo, bo tudi
Kraški avtomobilski rally
in sicer 7 marca. Proga bo potekala po Krasu, na obeh straneh meje. Tekmovanje se bo zaključilo s skupnim kosilom. Udeleženci morajo imeti za prehod meje prepustnice. Datum sprejemanja prijav bo objavljen kasneje.
15. kolo
FIORENTINA - JUVENTUS ToselU
FOGGIA - VARESE Bernardis
LAZIO — INTER Angonese
MILAN — ROMA Monti
NAPOLI - CATANIA Branzoni
SAMPDORIA - LANEROSSI V. Gussoni
TORINO - BOLOGNA Lo Bello
VERONA - CAGLIARI Carminati
19. kolo
AREZZO - PIŠA Ciaccia.
BRESCIA - CATANZARO Stagnoli
CASERTANA - MONZA Bianchi
LIVORNO - BARI Casarin
MANTOVA - TERNANA Panzino
MODENA - MASSESE Lazzaroni
NOVARA - CESENA Mascali
PERUGIA - ATALANTA Gialluisi
REGGINA - COMO Moretto
TARANTO - PALERMO Porcelli
A SKUPINA
CL1GE
19. kolo
DERTHONA — LEGNANO Ambrosio
LECCO — TREVISO Abati
MONFALCONE - REGGIANA Vittorio Lattanzi
PADOVA - UDINESE Monforte
PARMA - SOTTOMARINA Crista
SEREGNO — ROVERETO Ciulli
TRENTO — SOLBIATESF. Pedretti
TRIESTINA — ALESSANDRIA Vannucchi
VENEZ1A — PIACENZA Chiapponi
VERBANIA - PRO PATRIA Barboni
športno društvo Polet vabi svoje člane na
3. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v nedeljo, 31. januarja 1971 ob 17.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
Po občnem zboru bo družabni večer.
Odbor
raje zateka mladina. Po mojem mnenju je to nova oblika prosvetnega dela, kjer se srečujejo ljudje iz vse države in mednarodnih krogov. Vsako tekmovanje, vsako gostovanje pomeni spoznavanje novih krajev, novih ljudi, kar nujno pripomore k razširitvi splošnega obzorja mlade generacije. In Bor, kot edino delujoče športno društvo v samem mestu, je skušal povezati mladino, ji dati smisel, občutek, da pripada neki manjšini in se bori pod njeno zastavo v enakovredni borbi z večjim narodom, ki nas obkroža. Moram priznati, da sprejema danes športna javnost delovanje združenja brez problemov, in to samo zaradi velikih športnih uspehov. Nimam namena omenjati uspehov, ki so jih dosegli naši tekmovalci v državnem merilu. Ni prav, da živimo na lovorikah, stremeti moramo za novimi uspehi.
Slovenska javnost je sledila u-spehom in razvoju združenja z mlačnostjo in brezbrižnostjo. Blesteči uspehi so sicer imeli kot posledico pohvale, spodbudne besede, a nihče ni vprašal, kako pravzaprav športniki živijo, zakaj ostanejo zvesti svojemu združenju kljub temu, da jim malo nudi, oziroma zakaj se nekateri športniki oddaljujejo od združenja. Ne smemo pozabiti, da je osnova našega delovanja čisto amaterstvo, vendar kljub temu ne moremo zahtevati, da bi športniki potovali na lastne stroške.
Ko so predstavniki združenja trkali na vrata organizacij, ki bi morale pomagati razvoju manjšine, so včasih dobili podporo, toda videti je bila skoraj kot miloščina. V takih pogojih je seveda težko načrtovati delo, postavljati daljnosežne načrte. Javne ustanove so sicer bile prisiljene finančno podpreti združenje, toda vedno smo imeli občutek, da smo pepelka.
Vem, da je združenje mnogo dalo manjšini, zato sodim, da bi morala naša skupnost pregledati, kaj je bilo storjenega in ustrezno ukrepati. Zato vabim tiste, ki
C#JnlSka košarkarska ekipa Bora, katero sestavljajo (od leve proti ’ st«jej: Lakovič (trener), Burolo, Klobas, Košuta, Sancin, (čepe);
E. Žerjal, Colja, P. Žerjal, Kuret in Vatovec.
^5>B!i!::anisn::!!|::::n,,nm2,innH!!:im!inniin!iniinnn:mn;:innnn::!nin«n«nn!JBim^n!^l::rt!m;6!^r::!i!nH!«!l«li!‘T'::m!i!!i:i:!:iii2l!!:i:i:!Kiiiiiii:ii:iiia!H!ni:..
početja je bilo bo, da je včasih s svojimi bratci in drugimi sosednimi otroci lovil po kostanjevih drevesnih «štra-holih»(l) polhe. To so bila najbolj vesela doživetja njegovega otroškega življenja. Sedaj, ko je stopal za materjo po strmi stezi v dolino,' se je spomnil tudi teh dogodkov, toda le za trenutek, kajti v ospredje so mu silili žalostni prizori.
i	.	........... ■	...... Spomnil se je tistega strašnega dne, ko mu Je bdlo komaj
^Sann „k	__!i.i:..x:x... o__si.«	l lx.it::	?®dem i®1- VoJna ^ra je najbolj razsajala in ni bilo videti
Vožnja z bobom sodi med zelo privlačne in napete, vendar tudi nevarne športe. To je šport za pogumne ljudi s hitrimi refleksi.
so prevzeli čast in breme, da zastopajo Slovence živeče v Italiji, da o tem razmislijo in stvarno pregledajo delovanje organizacij v zamejstvu.
Sedaj pa zelo pereče vprašanje, o katerem bo moral izreči dokončno besedo občni zbor: odnosi združenja do novonastalega Združenja slovenskih športnih društev. Mnogi vprašujejo, zakaj ni tudi Bor član zveze. Potreba po skupni organizaciji se jo večala iz dneva v dan. Vsi srna občutili potrebo, da bi nastalo telo, ki bi vsaj koordiniralo dejavnost, usklajevalo težnje in dajalo strokovne nasvete. Vendar po mojem mnenju trenutno še niso dani pravni pogoji, ki bi omogočili dejavnost zveze navzven, proti oblastem, proti CONI in drugim športnim forumom. Med seboj se lahko pogovarjamo tudi brez kolkovanih papirjev, samo z nekaj dobre volje. Zveza je koristna samo v primeru, če lahko polnopravno nastopa. V obratnem primeru nima opravičila za svoj obstoj. Ne moremo primerjati naše zveze s slično organizacijo južnih Tirolcev. Manjšini živita v različnih političnih pogojih in vsaka primerjava je nemogoča. Končno besedo o sklepu odbora, bo seveda podal občni zbor, ki je suveren.
Pritok mladine je dober znak za bodočnost združenja. Športniki so se odzvali vabilu in resno sledijo trdim vajam, napornim treningom. Tehnično vodstvo je visoko strokovno — malokatero društvo se lahko ponaša s takimi kadri. Najbolj zanimivo pa je dejstvo, da so skoraj vsi trenerji zrasli in športno dozoreli v Borovih vrstah. Začeli so kot aktivni tekmovalci, se izšolali na ustreznih strokovnih zavodih in se kasneje vrnili kot izkušeni tehnični voditelji. Njihova pomoč je pomenila poziv tev dejavnosti. Mladina je občutila, da je prav tu njeno mesto, da ima tu možnost pokazati kaj zmore. Je to znak krize? Ne! Po mojem mnenju prav obratno.
Kje pa je potem kriza?
Upam si trditi, da samo in izključno v odboru. Odbornikov je malo. Težko je najti ljudi, ki bi svoj prosti čas porabili za trdo delo v vodstvu društva. Delo se ne zaključi na občnem zbo; ru ali na redni tedenski seji. Delati je treba vsak dan, slediti predpisom in razpisom raznih zvez, iskati telovadnice, obiskovati oblasti, moledovati, da M našli kako podporo. Poleg tega, seveda, ostane še redno adm:ni-strativno delo, ki je sicer zamudno a vendar najlažje.
Delo in posebno brezbrižnost javnosti sta povzročila razočaranje odbornikov. Zato so nekateri dolgoletni odborniki odstopili in se odtuiili združenju. Tisti, ki so ostali, pa so skušali narediti kar so mogli. Tako stanje seveda ni zdravo: športniki delajo z navdušenjem a se nimajo s kom pogovoriti o težavah, ne čutijo sodelovanja, imajo občutek, da so premiščeni sami sebi. To je nepravilno in nepošteno do njih. saj smo jih privabili v društvo in smo zato do njih odgovorni.
Iz vseh omenjenih razlogov vabimo vse športnike, da se udeležijo občnega zbora, da sami predlagajo svoje voditelje, da postavijo predloge. Javnost in tiste ljudi, ki ljubijo šport pa prosimo, da se odzovejo vabilu, da pristopijo in sodelu;ejo. Delo ne bo lahko in tudi ga ne bo malo, vendar uspehi vedno poplačajo vloženi trud.
ODO KALAN
Novozelandec Chris Amon je dose gel najboljši čas v prvem dnevu poskusnih voženj za veliko avtomobilsko nagrado Argentine, za vozila formule 1. Progo je prevozil s poprečno hitrostjo 161,806 km na uro. Amon je vozil matro.
bidor Mali Tončič	*
redon noče biti «sclavi
:ili!ii!!ii:,:i:i!ilr: ...............................................................
ano ob stoletnici priključitve Beneške Slovenije k Italiji
lut> je žalostno, melanholično Jesensko jutro. Nad Mata-Od j. so se gostili črni oblaki, ki niso obetali nič dobrega.
do1 je pihal tako močan veter, da so se upogibala k*ltor drevesa, veje pa so se krčevito vešale in objemale, C’W da bi se združevale in upirale s skupnimi močmi v **1h, -f01 boju obstoj, da bd se rešile poloma. Iz mogoč-
starih kostanjevih dreves je padalo prvo poru-Vd ^l®* Bližala se je nevihta.
*®tdj ?Va Marija Bliščavnjakova iz Jesenika in njen enajst-
LLstje. Bližala se je nevihta.
JVa Marija Bliščavnjakova Iz-------------__
S^do]111 ^G^čič, sta tekla z urnimi koraki po strmi stezi N ju > da bi zbežala nevihti in bi ne zamudila avtobusa, 0 P^jal iz doline proti Staremu mestu. Oba sta imela 6 oči.
^ ne bo nikdar pozabil žalostnega prizora, ko se Je al 0(3 svojih mlajših bratcev. Pred očmi so se mu ** erlen 7,a drugim, prizori iz skupnega življenja, ki so Vniali v njihovi revni družini, kakor bi bdi gledal na L^lih ?latno- Med temi prizori Je bilo več žalostnih, kot ^ Liska, pomanjkanje, trpljenje, skrb za mlajše bratce, % j6 ln	nerazumevanje	drugih za tegobe njihove	družine,
Fšfitei ^^Sodaj	vplivalo	na oblikovanje njegovega	značaja.
K takšf>Je Pr«zB°daj v zrelega fantiča, v malega moža. Bil ^ hi krin’	1101 bl	P® hnel	nikoli svojega detinstva, kot bi ne
°ar	otrok.	Kar ga	Je spominjalo na njegova	otroška
konca. V vas sta prišla dva karabinjerja in vprašala ljudi za bllščavnjakovo družino. Na njihovem dvorišču se je zbrala vsa vas, kajti videti karabinjerje v vasi, je bila redkost. Običajno njihov obisk ni obetal nič dobrega. Karabinjerja sta stopila v hišo. Četvero otrok se je stisnilo k materi, ona pa Je vsa trepetajoča vprašala: «Kaj želita?«
«AU ste vi Marija Blažič?«
«Jaz sem!« je Izjecljala. «Kaj se Je zgodilo?« je povprašala in stisnilo se Ji je sroe. Zla slutnja se je je polastila. Zbala se je za moža, Id se je vojskoval na ruski fronti.
«Si faccia coragglo, sdgnora!« je rekel brigadir. Mariji so začele klecati noge v kolenih. Srce jo je vedno bolj stiskalo.
c Jakobi« je okupno zakričala.
«Si, signora. A nod d š stato affidato 11 triste compito dl portarLe la brutta notizla.«
«Jakob moj, Jakob!« Je spet zaklicala. Srce ji je bilo z nedopovedljivo hitrostjo, v grlu jo Je dušilo. Otroci so se še bolj stisnili k materi ln sovražno gledali v vojaka. Stisnili so se k njej, kot da bd jo hoteli obraniti pred sovražnikom. Niso razumeli, kar je bil brigadir Izrekel, a dojeli so, da Je njihova mati v nevarnosti in sta prinesla to nevamo6t moža v uniformi.
«Slgnora,» je spet povzel brigadir, a ona skoraj ga ni več slišala, «11 suo marito, Giacomo č caduto da eroe per la Patria sul fronte russo!«
Otroci niso razumeli teh besed. Prvič v življenju so slišali neki jezik, kd ni bil njihov, toda bali so se, da so te besede prinesle materi smrt, kajti ta je padla takoj v neza-vest in se zgrudila na tla. Otroci so se vrgli na mater z obupnimi kriki. «Mama, mama, mama!» je odmevalo krida-nje iz štirih mladih grl. Vlekli so jo za roke, za noge, jo poljubljali in poskušali dvigniti, a je niso mogli premakniti s tal. Priskočila sta na pomoč tudi karabinjerja in drugi vaščani. Nesli so jo na posteljo, Jo močili z vodo, z žganjem Posluževali so se vseh pripomočkov, da bi Jo spravili k zavesti, kar jim je le s težavo uspelo. Karabinjerja sta položila brzojavko na mizo ln odšla, ko sta vaščanom priporočala naj pazijo na mater, na vdovo.
Od tistega dne ni bila Marija nikdar več pri pravem zdravju. Ostala je vdova s štirimi majhnimi otroki in s starim dedom, Jakobovim očetom, ki je bil tudi skozi bolehav. Samo tisti, ki pozna naše razmere bo razumel, kako Je težko vzdrževati otroke, družino, brez moškega, brez gospodarja pri hiši. Tončič, ki je bil najstarajli od bratcev, je moral s svojimi šibkimi močmi nadomeščati gospodarja. Skoraj ni bilo dela, za katero bi ne bil prijel. Vsi so ga imeli radi. Tudi v šoli je uspeval, čeprav nd imel časa, da bi študiral. Z najboljšimi redi je dokončaj peti razred osnovne šole. Učiteljica je Cesto nagovarjala mater, naj ga da študirati naprej, ker je Izredno bistre glave. Marijo Je bolelo srce, ker ni mogla pomagati sinu, da bi nadaljeval s šolanjem. Za študdranje je potreben denar, kd ga pa ni. Tista majhna pokojnina, ki jo je dobivala za padlim možem, ni zadostovala mtd za najmanjše potrebe, za oblačilo In obutev otrok. Poleg tega pa Je bil Tončič, kljub svoji mladoletnosti, pri hiši nenadomestljiv.
Takrat se je oglasil Tončičev ujec, ki je delal v belgijskih rudnikih. Pisal mu je, naj le gre študirat, če ga je volja, da mu bo tudi on gmotno pomagal. Nato je prišla še okrožnica od pristojnega ministrstva, ki je priporočala krajevnim
oblastem, naj pomagajo študirati vojnim sirotam Zato so odprli posebne zavode. V zavesti ln v upanju, da bo Pomagala svojemu otroku do boljšega življenja, je Marija le napd-sa‘a Pr°šnjo na šolske oblasti, da bi sprejeli sina v poseben zavod. Potem ko je potrkala na številna vrata, je bila končno uslišana. Otroka so sprejeli v zavod v bližini našega Starega mesta.
Tončič je bil zelo navezan na mater, na svoje mlajše bratce, na deda, na hišo, grunt in na vse, kar ga je obkoljevalo. Poleg tega pa se je že zavedal, da je pri hiši koristen in bo materi brez njega zelo težko. Nerad se je ločil od doma. Vse to je premišljeval, ko je stopal za materjo po stezi v dolino.
«Težko vam bo, mama in prav tako bo težko meni. živeti bom moral pri drugih ljudeh, ki ne govore in ne razumejo našega jezika. N ono mi je vedno pripovedoval, da nas zaničujejo* kot zaničujejo naš Jezik. Rekel je večkrat da Je moral zaradi tega zapusti« semenišče v Vidmu, kamor ga je bU dal študirati njegov oče. Kako bom živel med njimi?«
«Sinko moj,« je rekla mati in zdelo se ji je, da ima srce v grlu, «Bogu se priporoči, ne pozabi ne zjutraj, ne tre-čer na molitev, ki sem te je naučila. Ne pozabi niti naših svetih navad In jezika, kot te je zmeraj učil nomo, Čeprav se boš moral pridno učiti tudi drugih jezikov. Ce se boš pridno učil, boš kmalu končal in se spet vinil med nas, vesel, da sl s« toliko naučil. Jaz pa te bom obiskala vedno, ko mi bo čas dopuščal.«
1) • Štraholih štrahol — štraholasto deblo. Luknja, votlina v kostanjevem deblu In drugih drevesnih deblih nasploh. Toda kostanjeva debla imajo največ štraholov, naravnih, pa tudi zvrtanih z zolmmm kljunom. V njih se skrivajo polhi, pa tudi razni ptiči-žolne, poko vel, sove, sinice in druge.
(Nadaljevanje sledij
Uredniitvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
PP 559 Telefon 93 808 94 638 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Montecchi 6/II Telefon 95 823 sv. Frančiška 20 Telefon 37 338
Ul. Montecchi 6/11 Ul.
Ul Ul.
Naročnina
950 Mr — vnaPrei' četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir.	Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa-
mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-2W||
»ADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon

Stran 8
24. januarja 1971
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančne,
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali °9IS J 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo F| upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socieiš Pubblicitž It#1* |
In tiska ZTT-W
Odgovorni urednik Stanislav Renko
Izdaja
«Mair» zastopstvo Slovencev v sodnih organih
(Nadaljevanje s 3. strani)
venske narodnosti, v resnici pa ni nobenega. In tudi če bi bilo Slovencev na območju tega tribunala za polovico manj, bi bilo pravično, če bi bil vsaj en funkcionar slovenske narodnosti. To bi bil dokaz vsaj delnega upoštevanja slovenskega prebivalstva. Popolno i-gnoriranje Slovencev pa je nara,-nost žaljivo!
Končno imamo v zgoraj omenjenem seznamu še 23 sodnih funkcionarjev sodišča v Tolmeču — Tribunale di Tolmezzo. Tudi med temi 23 ni nobenega Slovenca, čeprav prebivajo Slovenci v štirih občinah območja tega tribunala (in sicer’ v Reziji, Trbižu, Naborjetu - Ovčji vesi in Pontebi). Slovencev na tem območju je več tisoč. Zato ni prav, da med omenjenimi 23 funkcionarji ni prav nobenega Slovenca.
Če torej na kratko povzamemo: na območju vseh omenjenih tribunalov je skupno skoraj 200 sodnih funkcionarjev, če prebiva na območjih teh tribunalov okrog 970.000 prebivalcev, od katerih je okrog 120.000 slovenske narodnosti t. j. več kot 10 odst. Zaradi tega bi od 200 funkcionarjev moralo biti vsaj 20 funkcionarjev slovenske narodnosti in ne samo dva kot izhaja tudi iz seznama o sestavi odsekov in uradov za letošnje leto, ki smo ga prejeli ob priliki otvoritve letošnjega sodnega leta. In tudi če bi sestavljavci seznama tega odstotka Slovencev ne upoštevali, temveč bi
V Vidmu razdelili sredstva iz nedavne evropske nabirke
Na manjši slovesnosti v Vidmu je upravni tajnik italijanskega združenja sveta evropskih občin dr. A. Dozio včeraj izročil županom petih občin iz naše dežele (Oglej, Lati-sana, Ovaro, Palazzolo dello Stella in Precenico), ki jih je prizadela povodenj iz leta 1965, denarna sredstva, ki so jih predstavniki evropskih občin nabrali v Belgiji, na Nizozemskem, v Luksemburgu, Zahodni Nemčiji, Avstriji, Švici in na Angleškem. Slovesnosti se je udeležil deželni odbornik za krajevne ustanove Vicario, prisotni pa so bili predsednik videmske pokrajine Turello, župan Cadetto, občinski odbornik Mocchi za tržaškega župana Spaccinija ter nekateri predstavniki evropskega federalističnega gibanja.
Vsakemu županu je predstavnik evropskih občin izročil ček za 2 milijona lir, saj je nabirka po evropskih deželah vrgla okroglo deset milijonov. Deželni odbornik Vicario je izročil dr. Doziu kot predstavniku italijanskega združenja sveta evropskih občin posebno zlato kolajno dežele Furlanije - Julijske krajine.
POSKUS UGRABITVE JUZNOKOREJSKEGA LETALA
Reaktivca preprečila preusmeritev: gusarjev samomor - baje 20 ranjenih
Gusarja je tudi ustrelil oboroženi agent, ki je bil na letalu
SEUL, 23. — Tragično se je danes zaključil poskus preusmeritve južnokorejskega letala: ugrabitelj je naredil samomor, nekaj oseb pa je bilo hudo ranjenih; govori se celo o mrtvih, čeprav ta vest še ni potrjena.
Dvomotorno turbinsko letalo «F-27» vrste cFokker Friendship» družbe tKorean Airlines* je odletelo iz kraja Sokčo (pristanišče v vzhodnem predelu Južne Koreje) in bilo namenjeno s 55 potniki Kang-nung in v Seul. Po dvajsetih minutah leta je eden od potnikov u-kazal pilotu, naj preusmeri let proti Severni Koreji. Ker je bila kabina zaprta, je zagrozil pilotu, da bo ubil stevardeso, če ne bo spoštoval ukaza. Pilotu pa je uspelo, da je sporočil kontrolnemu stolpu, kaj se dogaja na letalu. Nemudoma sta odletela iz Seula dva reakcijska lovca «F 5 A». »Fokkerju*
•iiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii
PRED POROTNIM SODIŠČEM V GENOVI
se držali petkrat manjšega odstot-
ka, kakršnega bi utegnili ugotoviti na podlagi petkrat manjšega odstotka Slovencev, ugotovljenega s strani oblastvenih organov na Tržaškem pred desetimi leti (odstotka, ki ga Slovenci ne poznavamo), bi moralo biti od 200 funkcionarjev vsaj štirje ali pet sodnih funkcionarjev slovenske narodnosti. Samo dva funkcionarja slovenske narodnosti namreč nikakor ne pomenita enakopravnosti Stovencev v deželi, še manj pa «fair» zastopstva, ki ga določa posebni statut londonskega sporazuma za območje tržaškega tribunala ter za del območja goriškega trbunala.
Gornjega pregleda ne objavljamo samo zato, ker gre za seznam, ki je objavljen ob priliki nedavne otvoritve letošnjega sodnega leta, temveč tudi zato, ker se ustavna in druga določila o enakopravnosti grobo kršijo tudi na vseh drugih področjih javnega življenja v naši deželi. Ta praksa sistematičnega kršenja enakopravnosti pa se izvaja že četrt stoletja, le da se je v mnogih pogledih po podpisu londonskega sporazuma pred več kot šestnajstimi leti to kršenje enakopravnosti še v marsikaterem pogledu povečalo, in sicer v prvi vrsti glede pravičnega zastopstva Slovencev v upravnih in drugih organih, volilnih komisijah, pri pokrajinskih trgovskih zbornicah itd. Zato se samo ob sebi poraja potreba, da naš dnevnik v prihodnosti posveti podobne preglede tudi za o-stala področja javnega življenja.
Kljub ponavljanju najodgovornejših predstavnikov krajevnih in o-srednjih oblasti, da so prijateljski odnosi med večino in manjšino v naši deželi nujno potrebni, smo morali in smo še vedno prisiljeni ugotavljati, da postajajo nekatere kršitve vedno bolj grobe, namesto da bi bile že zdavnaj odstranjene. Saj bi bilo pričakovati, da se bo — spričo izvaj o prijateljstvu — zastopstvo Slovencev v javnih organih celo zboljšalo in da ne bi o-stalo zgolj točno samo «pravično», temveč da bi bilo v resnici izraz prijateljstva večine z manjšino.
Filipinec Lucito Palomo o dogodkih na «Graneforsu»
Protislovne izjave o obnašanju jugoslovanskih mornarjev
GENOVA, 23. - Davi je prišel pričat na genovsko porotno sodišče.
ki sodi jugoslovanskim mornarjem Jožku Glavičiču, Ratku Babacu in
Izšla je zadnja knjiga
KOMUNIKACIJE IN JEZIK
Nedeljku Vukiču, filipinski mornar Lucito Palomo, ki je bil na ladji «Granefors», ko je prišlo do domnevnega umora kapitana Renata Giuricha in dveh drugih mornarjev italijanske narodnosti.
Pričevanje filipinskega mornarja je trajalo do 14. ure ter se je toliko zavleklo zaradi prevajanja iz angleščine v italijanščino in o-bratno.
Mornar Palomo je v bistvu potrdil tisto, kar je bil že svoj čas pisal častniku Premudi, in sicer, da je videl tisto Usodno noč strojniškega podčastnika Babaca, ki se je pogovarjal z nekim moškim, čigar glas je kazal, V'. gre za prvega častnika Glavičiča. Po njegovem mnenju sta bila oba pijana.
Palomo je nadalje poudaril, da so vse homatije in razprtije na »GraneV>rsu» izvirala iz nezaupanja med člani posadke in predvsem od tihotapljenja z whiskyjem, s katerim so baje trgovali predvsem jugoslovanski mornarji. Palomo je še trdil, da so se Kitajci po zločinu obnašali normalno, medtem ko so Jugoslovani postali bolj nasilni. Ta izjava se ne ujema z izjavami nekaterih drugih članov posadke.
V nadaljevanju svojega pričanja je Palomo opisal mrč, ko je izginil kapitan Giurich. Prvega julija zjutraj je vstal zelo zgodaj in je takoj opazil filipinskega podčastnika Oninga, ki je gasil požar v nekem oddelku podpalubja (zdi se, da na ladji sploh ni prišlo do a-larma). Poiskali so Gla vičiča in nato kapitana Giuricha. Priča ni našel kapitana v kajuti ter je o tem obvestil prvega častnika.
Palomo je še potrdil, da je videl krvave madeže, ki so se vlekli od kapitanove kajute do zunanje ograje ladje. Nadalje je Se izjavil, da mu je filipinski podčastnik Oning posredoval naročilo prvega častnika Glavičiča, naj v pri-
meru preiskave izjavi, da so Giuricha in njegova dva tovariša u-grabili morski roparji.
Palomo je potem govoril še o neki domnevni preiskavi na ladji, ko je bila ta v pristanišču Na-kali. Po pričanju je Palomo spet odpotoval v London.
Po strmoglavljenju letala «Nord 262»
PARIZ, 23. — Strmoglavljenje francoskega letala «Nord 262», ki je v četrtek zjutraj trčilo ob vrh VlsORč fttfflioto Ardeche, je postalo državna tajnost. Kakor se je kasneje Izvedelo, so reševalne skupine našle razbitin* letala v bližini vasi Mezilhac. Policija pa ni do sedaj dovolila nikomur, še posebno ne časnikarjem in fotografom, da bi se kraju približali. Uveljavlja se prepričanje, da so visoki funkcionarji jedrskega središča, ki so zaradi nesreče izgubili življenje, nosilu s seboj važne in tajne dokumente. Govori se celo o načrtu za miniaturno »bombo H» ali o podatkih, ki Jih je zbrala atomska podmornica »Redoutable«. Gotovo je vsekakor, da so se funkcionarji odpravljali na strogo tajno srečanje vojaškega značaja.
SOSTIINA
«PRI TINETU*
Seča (na klancu — Portorož) it 81, tel. 73-588 ob glavni cesti proti Pulju
-e-
VEDNO SVE2E MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE — KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA
PREPLET
MIŠU IN DEJANJA
Knjiga je prvi poskus, da bi v urejeni obliki sestavili pregled celotnega komuniciranja. Kako nastane in se razvija jezik?
Zglasite sa člmprej v
ttiddJU knjigami,
TRST — Ul. sv. Frančiška 30, UL 01-792

LJUBLJANA
i o
SAMOSTOJNA ORGANIZACIJA PRAVNA OSEBA EMONE LJUBLJANA
LJUBLJANA, Titova 10
Telefon:
24 601/607 24 616/619
Teles:	31254 YU SLON
Telegram: SLON LJUBLJANA
Hotel A kategorije z modernim komfortom v strogem oentru mesta. Klasična restavracija s prvorazredno mednarodno kuhinjo. Narodna restavracija »Klet Slon* s tipično dekoracijo, s slovenskimi in Jugoslovanskimi specialitetami. Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Kavama z godbo, odlična slaščičarna, senčnat vrt. Bistrč Slon * delikateso, ekspresom to snack barom. Globtour potovalna agencija. Lepo urejeni klubski prostori to banketna dvorana za konference, sprejeme, slavnostna kosila, cocktaU parties in razne prireditve. — Menjalnica v hotelu. — Sedež sekcije barmanov Jugoslavije.
casino
Ijubljana
APERTO DURANTE TUTTO L’ANNO GANZJAHRIG GEOFFNET OPEN ALL SEASONS OUVERT PENDANT TOUTE L’ANNE
ROULETTE — BLACK JACK — CHEMIN DE PER — TRENTE ET QUARANTE
TRST • UL Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v m« kraje tudi t Inozemstvo
sta se približala, ko je bil ta oddaljen samo nekaj minut od demarkacijske črte med Severno in Južno Korejo. Letalo sta prisilila, da je spremenilo smer in pristalo na neki peščeni plaži v Kojinu pri Kansongu (približno 150 kilometrov severovzhodno od Seula).
Oborožen agent, ki je bil na letalu je tedaj s strelom ranil gusarja. Kim Sang Tai, 22-letni delavec iz Kojina — kakor so kasneje ugotovili — je od vsega začetka držal v rokah bombo, preden se je zgrudil na tla pa je snel varo valko. Bomba je počila in ranila tudi mnogo potnikov. Kako so toč no potekala dejanja, še ni jasno. Po prvih vesteh, naj bi bil snel gusar varovalko že ob pristanku letala, bomba pa naj bi počila, ko je že stopil z letala in se zgrudil zadet od strela. Eksplozija naj bi bila ranila 20 oseb, od katerih 5 hudo. Kasnejši podatki so bili precej različni. Agent naj bi bil ranil mladeniča, ko je ta bil še na letalu z bombo v rokah. Že ranjen naj bi bil snel varovalko in izpustil bombo, ki naj bi bila povzročila smrt nekaj oseb. Število morebitnih žrtev in ranjencev ni znano.
Ob zasilnem pristanku se je letalo vsekakor precej poškodovalo, posebno na spodnjem delu trupa.
Strmoglavilo letalo: šest mrtvih pri Frankfurtu
BONN, 23. — Šest oseb je izgubilo življenje, ko je neko turistično letalo strmoglavilo v bližini Frankfurta. Žrtve so župan in dve drugi politični osebnosti mesta Wattenscheid, neki tovarnar, pilot in njegov pomočnik.
Za prave vzroke nesreče se še ne ve. Domnevajo, da je pilot letel preveč nizko zaradi nizke oblačnosti in da je zato letalo trčilo ob vrhove dreves na gozdnatem področju pokrajine Taunus. Možno je tudi, da je zračni vrtinec zgrabil letalo in ga treščil ob tla.
Danes razsodba zaradi vdora v Gvinejo
ABIDŽAN, 23. — Radio Konakri je sporočil,--"da bo gviriejška narodna skupščina, ki sodi v svojstvu vrhovnega revolucionarnega sodišča 126 osebam zaradi propadlega poskusa vdora v Gvinejo v novembru lani, izrekla razsodbo jutri. Razsodba bo prečitana na javnem zborovanju na stadionu prestolnice. Gvinejska radijska postaja je pozvala vse člane ljudske demokratične stranke, da se udeležijo zborovanja.
Nixon o notranjem položaju v ZDA
WASHINGTON, 23. - V svojem letošnjem poročilu kongresu o notranjepolitičnem poiožaju je predsednik ZDA Nixon začrtal širok
program reform, ki ga misli njegova vlada izvesti v drugi polo-osnova zvezne birokracije in načrt vici predsedniškega mandata. Med glavne točke programa spadajo ustanovitev vsedržavnega sistema socialnega skrbstva, splošna proza zaščito naravnega okolja. Nixon je napovedal tudi reformo zvezne vlade, ki bo skrčena od dvanajst na osem ministrstev.
Nixonovo poročilo ni zadovoljilo kongresa:	ocene republikanskih
predstavnikov so sicer povečini pozitivne, demokratska večina pa se je zelo kritično izrekla o napovedanih reformah. Načelnik demokratske skupine Mansfield .ja dejal, da je govor sam na sebi odličen, da pa bo treba čakati na konkretne predloge. Hubert Hum-phrey je dejal, da je bilo v govoru »preveč obljub in premalo programa*. «New York Times* pa ugotavlja, da bo moral Nixon v drugi polovici svojega mandata »dokazati, da njegove idealistične in idilične obljube niso samo čista retorika*.
Tov. Ukmar in Vatovec odpotovala na proslavo 50-letnice KPI v Rimu
Včeraj opoldne sta preko Trsta odpotovala v Rim na proslavo 50-letnice KPI iz Kopra: Tone Ukmar v svojstvu nekdanjega člana mladinske komunistične organizacije I-talije (od leta 1923) in nato člana KPI (od leta 1926) ter v svojstvu vodilnega člana številnih slovenskih - družbeno - političnih organizacij obalnih občin Slovenije (SZ DL, ZZ borcev Slovenije in drugih) ter Ernest Vatovec, prav tako že predvojni član KPI (mladinske organizacije KPI od leta 1921, član KPI pa od leta 1924).
Iz Beograda pa je odpotoval v Rim na proslavo 50-letnice KPI kot zastopnik ZKJ Veljko Vlahovič.
VČERAJ V BENETKAH
Občni zbor Združenja jadranskih pristanišč
V Benetkah je bil včeraj napovedani občni zbor združenja jadranskih pristanišč, ki ga je vodil predsednik inž. Spaccini. Skupščine se je udeležil tudi podtajnik ministrstva za trgovinsko mornarico sen. Cavezzali, kateremu so predstavniki jadranskih luk prikazali nekatera vprašanja, ki zadevajo napovedano preosnovo pomorskih zvez pretežno državnega pomena, in naglasili pričakovanja jadranskih o-peraterjev v tej zvezi. Poudarili so zlasti potrebo po raztegnitvi sedanjih načrtov na daljšo dobo in po ustreznem povečanju obsega državnega pomorskega poslovanja. Podtajnik Cavezzali je poudaril, da nameravajo osrednje oblasti zagotoviti trgovinski mornarici širšo o-snovo kakor doslej, vendar pa se njihova prizadevanja ne bodo omejila na preosnovo samega pomorstva, temveč se bodo raztegnila tudi na pristanišča in zaledje. Prav tako ne nameravajo v bodoče nadaljevati s prakso, da je treba pač programirati po meri, ki jo dopuščajo razpoložljiva finančna sredstva, ampak da nameravajo upoštevati zlasti potrebe racionalno zamišljenega gospodarskega razvoja.
Umrl je Cesto Baseggii
Poeti
Abb,
CATANIA, 23. — Včeraj je u-mrl znani gledališki igralec, režiser in avtor gledaliških del Ce-sco Baseggio. Star je bil 74 let. že en teden je bil v Catanii, kjer je vodil v gledališču Bellini Fer-rarijevo opero oštirje grobijani* (I guattro rusteghi). Baseggio je bolehal za bronhialno astmo. Včeraj zjutraj je moral prekiniti vaje, ker se je njegovo zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu začeli dovajati kisika. Ob njem je bilo nekaj članov operne gledališke skupine, ki jo je zadnje čase vodil, in nečak Giorgio Taddeo, ki ga je stalno spremljal.
Francesco Baseggio se je rodil v Benetkah 13. aprila 1897. Njegov oče Antonio, ki je igral violino v gledališču zFenice», je želel, da bi sin postal dober knjigovodja, u-čil pa ga je tudi igranja violine. Mlademu Francescu je tako ugajala glasba, da je oče skoraj zavrgel upanje o sinu - knjigovodji, Francesco pa je še enkrat «prevaral» očeta in se navdušil za gledališče. V gledališču pa je tudi ostal do smrti.
Med prvo svetovno vojno je na
Albanskem vodil zVojaško šče», leta 1920 se je lotil brulPj nih vlog v okviru gledališke pine, ki jo je vodil Giacchem-leta 1925 pa je ustanovil svojo
pino in se posvetil Goldoniju. J krat se je ukvarjal tudi z ntUTI avtorji, posebno blizu pa s0 ^ vedno bila dela v narečju. K«3* se je posvetil tudi filmu ,n viziji, poleg tega je naPj precej gledaliških del, seveda no v narečju.
a
Gledališki svet se bo Cesca seggia spominjal vedno k°.Jjj tagonista najtežjih Goldonije®", ker je prav pri teh razdal samega sebe. V dolgi kari«®, nastopal v najrazličnejših vedno pa je bila v vseh os^’. stih, ki jih je Baseggio Pr:‘: / na odru, prisotna globoka VPZ va človečnost. Omenili smo panje Cesca Baseggio v dia^r, nih delih. Igralec je tdkojfi
narečje, da ga je vedno, ti tudi, ko ni bil na odru, in K' dajalo njegovi osebi poseben . Najbolj ga je žalostilo, da e' netkah ni bilo mogoče stalne gledališke skupine in nastopale z Goldonijevimi den mo tuje skupine.
imiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiUillu
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
ODBOJKA
V MOŠKI B LIGI
Etiopsko letalo DC-3 pristalo v Bengasiju
ADIS ABEBA, 23. - Letalo «DC 3» etiopskega civilnega letalstva, ki je bilo preusmerjeno med poletom v notranjosti Etiopije, je pristalo danes v Bengasiju. Ugrabitelji so dovolili potnikom, da se izkrcajo.
Ugrabljeno letalo je do Benga-sija pristalo dvakrat, in sicer v Kartumu ter v Kairu. Po poročilih radia Ondurman so ugrabitelji e-ritrejski študenti. Glasnik letalske družbe je pojasnil, da je bilo na letalu 11 etiopskih potnikov, trije člani posadke in devet tujih potnikov.
Stavka zidarjev
aAa SPLOŠNA PLOVBA piran-Jugoslavija
Župančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon 73-470 Telegram: Plovba Piran
Mednarodni pomorski prevozi
z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 — 19.000 ton
—	LINIJA OKOLI SVETA
—	LINIJA JADRAN - ZAHODNA AFRIKA . JADRAN
—	PROSTA PLOVBA
—	POTNIŠKA SLUŽBA
—	SIMEX Ljubljana — samostojna enota za uvoz-izvoz, grosistično trgovino to zastopanje tujih firm
Za vse informacije se, prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji to v Inozemstvu.
rfffl	
	
RIM, 23. — Sedanje organizacije kategorije so potrdile, da bodo gradbeni delavci stavkali 26. januarja ter da stavka zanima o-krog milijon in pol delavcev.
4»0«0«0«>0«0<*0«0«0*0«04
> mala
th/Z£i£Ci&
ioor
rdeče armade
(z baletnim ansamblom)
izvaja nepozabne KALINKA POJ, VOJAKI TROJKA POGUMNI SO ČOLNARJI NA VOLGI POLJUŠKA POD HRASTOM
in še vrsto drugih!


Gcumt IjCoCttt/Re&McL
OPATIJA
ROULETTE - BACCARA CHEMIN DE FER
ODPRT VSE LETO
Tudi v povratnem kolu je Bor premagal Libertas
V Borovih vrstah je spet nastopil Uršič
Libertas — Bor 1:3 (10:15, 16:14, 5:15, 10:15)
BOR: Veljak S. in K., Orel, Plesničar, Moše, Vodopivec, Uršič, Fučka.
LIBERTAS: Frison A. in G., Giacomelli, Germani, Puzzi, Tire!, Mor-way, Micalli in Borret.
SODNIK: Sacchi (Modena), Pi-mazzoni, Padovani.
Tudi drugi letošnji prvenstveni mestni derbi je osvojila šesterka Bora z istim izidom kot prvega. Borovci so odigrali eno letošnjih slabših tekem, kar dokazuje^ izgubljeni niz proti šesterici, ki še zdaleč ne zna zaigrati in toliko manj pokazati odbojko na višini plavih. Danes .je bilo pri borovcih najslabše kritje bloka in igra v polju. Zaigrali so dokaj statično in jim ni uspelo prestreči niti najbolj enostavnih žog. Še najbolj zanesljivo jo zaigral Vodopivec, medtem ko so vsi ostali igrali daleč pod svojimi objektivnimi sposobnostmi. Rekonvalescent Uršič je igral samo en set in mu ni šlo najboljše od rok. Začetni udarci so bili dokaj izenačeni in sinočnji nasprotnik se jp vrgel v boj z vso zagrizenostjp, saj postaja njegov položaj na lestvici iz kola v kolo bolj kritičen. Temu primerna je bila tudi prikazana igra m bili so enakovreden nasprotnik vse do 10. točke, od tu naprej pa borovci izvršijo nekaj uspešnih akcij in tako osvojijo prvi niz.
Izenačen je tudi drugi set in prednost je zdaj na eni, zdaj na drugi strani, »Plavi* so imeli set žogo. ko je bil nasprotnik še pri enajstid« To odločilno žogo je Orel zapravil in nasprotnik .je najprej izenačil in potem zasluženo osvojil set.
V tretjem setu pa vstopi spet na igrišče Vodopivec in igra postane vse bolj živa in zanesljiva. Komaj v tem nizu fantje pokažejo le del tiste igre, ki smo jo vajeni videti v letošnjem prvenstvu. To konkretizirajo tudi v točkah in nasprotnik ne more preko petice.
Zadnji del pa je še veliko bolj uspešen, in komaj sedaj smo videli res lepo odbojko, tako da je nasprotnik bil popolnoma potisnjen v obrambo. Po izdatnem vodstvu 9:1, Bor spet popusti in nasprotnik do konca seta spravi »plave*. še nekajkrat v zadrego. 10 osvojenih točk .je najboljše plačilo za njegovo prizadevnost.
G. F.
V moški odbojkarski C ligi
Kras zmagal na tujem
V prvenstveni tekmi moške odbojkarske C lige so igralci Krasa iz zganiške občine izvojevall zelo pomembno zmago na tujem Igrišču. V Schiu so namreč premagali tamkajšnjo Concordio 3:1. Izgubili so le prvi set, kar lahko pripišemo tremi. Stanje v setih je bilo naslednje 11:15, 15:6, 15:11, 15:9.
KOŠARKA
Servolana-Bor 26:22
SERVOLANA: Tedesco 2, Giaco-mini 4, Semenich 3, Norbedo, Gi raldi 4, Capello 4, Salvador 9, Zu panchich.
BOR: E. Žerjal (k) 4, Oblak, Va-tovani, Igor Kuret, Fabio Čok, Sergij Čok 2, Ivan Kuret 14, Perco, Gombač, Burolo 2.
SODNIKA: Comici in Klobas.
PROSTI METI: Servolana 2:10, Bor 0:2.
Druga ekipa Borovih dečkov je eeraj v telovadnici Ulice Caravag
gio odigrala svojo prvo predprven-stveno tekmo te sezone. »Plavi* so se spoprijeli s Servolano in so — kljub porazu — zadovoljivo opravili svojo nalogo. Bor tako lahko računa tudi na te mlajše igralce, ki se bodo razvili v dobre košarkarje, če bodo vestno in požrtvovalno trenirali.
Bor bo torej nastopil v prvenstvu dečkov z dvema ekipama. Medtem ko je prva ekipa odi grada že več predprvenstvenih tekem, pa smo z zanimanjem sledili nastopu druge Borove peterke. Proti Servolani so »plavi* igrali požrtvovalno, skrbno. Seveda pa bodo morali igrati Se več takih tekem, kajti manjka jim izkušenosti. Včeraj sta bila najboljša Ervin Žerjal in Ivan Kuret.
b. L
BERN, 23. - Švicar Bernard si, svetovni prvak v smukuF^ nes zapustil bernsko bolnišnic®^ so ga operirali zaradi *®%i kamnov. Russi je izjavil, hotel vrniti na smučišča že r

V prvenstveni tekmi prve jugoslovanske košarkarske lige je v Beogradu domači Beograd premagal ljubljansko Olimpijo 74:67. Na lestvici vodi še vedno Jugoplastika z dvema točkama prednosti pred zagrebško Lokomotivo. Olimpija je trenutno na 5. mestu.
PREDAVANJE SPDT SPDT vabi na predavanje alpinistov iz Mojstrane, ki bodo predavali o svojih podvigih
»V SKUPINI MONT BLANCA* Predavanje, katero bodo spremljale skioptične slike, bo v petek, 29. januarja ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu.
NAMIINI TE0
merili v

okviru ženskega na®“jj teniškega prvenstva ekipi Recoara iz Bočna. Srečanj®
začelo ob 9. uri zjutraj.
SMUČANJE
nji teden.
ATLETIKA
Korica in Shorter
na krosu «5 mlinom
vtfj'
Danes bo na sporedu 32. ' / znanega krosa «5 mlinov*. "a / tu bo nekaj najbolj znani® ; svetovne atletike. Med člani p.
udeležilo tega teka 247 atletoj^t ga bo dolga 9 km in pol-
..........................iii..iiii„„„„„„i„„iMIn„ltlmlllIIIImillIlll|111|lllllllmil....„„„,111
V ZENSKI ODBOJKARSKI B LICI
Zelo borbeno srečanje
med Zarjo in Sokolotf
ZARJA _ SOKOL	3:2
(15:10, 10:15, 15:13, 7:15, 15:12)
ZARJA: S., D. in M. Križmančič, Bandelj, žagar, Fonda, Pernarčič, Kuferzin, Terčon.
SOKOL: Švab, Gabrovec, Zidarič, škerk, Petelin, Colja, Rebula, Furlan, Legiša.
SODNIK: D’Affara; zap. D’Anna.
Pred številnim občinstvom, ki je vneto navijalo za svoje igralke, se je sinoči na stadionu «1. maj* v Trstu odvijal slovenski derbi med Zarjo in Sokolom, in to derbi v pravem pomenu besede. Obe ekipi sta prišli na igrišče dokaj živčni, kar je bilo kmalu opaziti iz poteka igre. Sokol je prvi set odigral ®r®z Švabove in to se mu je zelo opletalo: če bi ne prišla v igro šele v drugem nizu, bi se srečanje verjetno odvijalo drugače.
Kritična točka tekme je bila v tretjem setu. Pri stanju 1:1 v nizih je v tretjem delu tekme Sokol vodil že z 8:2 in nato celo z 12:3 (kazalo je na pravo katastrofo Bazovk), ko so Nabrežinke nenadoma popustile, igralke Zarje so začele zagrizeno zasledovanje in točko za točko so prišle do izenačenja pri 13:13, nato pa so še z dvema točkama odločile izid v svojo korist. Z dvema setoma prednosti ni Sokolu preostalo nič drugega, kot da za vsako ceno stanje uravnovesi, kar mu je tudi uspelo. Toda račun za to je plačal v petem setu, ko je moral dokončno položiti orožje.
Tekma je pokazala, da so Nabrežinke vsekakor živčno bolj občutlji-
ve od svojih nasprotnic. namreč v štirih setih v P1*1- >
vici vedno vodil (1. set 9:6’V 12:3, 4. set 11:3, 5. set je v zaključnih delih nizov / LiF popustil. Očitno je, da so izdali živci, medtem ko J® # prav tu pokazala svojo glav*"i. C v odločilnih trenutkih je *■*:«« prijeti in odpraviti svoj Srečanje tehnično ni posebnega. Nekatere poS®"Jjr so se sicer izkazale škerkova, Sonja Križmanči^j J
kipne igre pa ni bilo kaj Pjpiji deti. Kljub temu pa srečanj®./
lo dolgočasno. Igralke so
„-------- -c------- LpWl
izdatno nadomestile nižjo, "j# raven z izredno borbenost)0’.j, t; ne zlepa nismo videli na l’
ščih. če smo pred tednom ZfJ čudovali lepo tehnično igr°. v
RrriffO nnfrMVI IMAMfllMA	J - *
Brega, potem moramo udnl^' ki meri občudovati nenav» j, “( grizenost in borbenost dekl® 4 zovice in Nabrežine. Boril® JT velikem slogu in gledalci
-	n U
povsem prišli na svoj rag^ Sodnik D’Affara je sod* . f\ nem nepristransko, bil j® J/ ČL strog pri sojenju nošenih z *$■'. s tem (zlasti v zadnjem m nem setu) morda nekolik0^} škodoval Sokola kot Zarjo- *Jf.
a rhfl .1® Ks F
lež k porazu Sokola pa j®2j1
HirN rlaiofirn /-1 o pa iitralp ^
tudi dejstvo, da so igrale jega trenerja.
In še drobna zanimivost-	$■,
zmagala kljub temu, da j®	*
nem seštevku dosegla ma kot Sokol (62:65).	*.»'
4*1»,
>1
'udu
11
•ob«
r»PH "• C 'ribi 't» hdo «<% vPra I1««« Pred
*Na 1 ti
Ni
Danes se bosta v Nabrežij
* d
M,
(M
«6
z>
5
tok
vl«<
J i
številko 1 bo imel Italijan J, sledili mu bodo Tunizijec Kenijci Keino, N’Doo ter N
drugi. Krosa se bosta udeležijo p Američan Shorter in Jugoslojf/ nes Korica. Skoraj vsi najbolL.^ udeleženci so prispeli v San * $ Olona že včeraj, sprejel ji® 5 f tamkajšnji župan in jim pod«®" minsko kolajno.	j
ftiu
S
Ud
'to
H
Uk
so
dov
S
k*
2
Dr?