REFORMA STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA
Do kdaj nas bo bolela glava na tem področju?
V mesecu juniju so delegati pa tudi ustrezni organi družbenopo-litičnih organizacij obravnavali pomembno gradivo »Aktualne naloge na področju stanovanj-skega gospodarstva v Ljubljani« (objavljeno v Stanovanjskem po-ročevalcu št. 2), v katerem je delovna skupina, ki jo je ustano-vil IS SML, opredelila naloge, s katerimi bi izvedli stanovanjsko reformo.
Omenjeno gradivo je obravna-valo tudi predsedstvo občinske konference SZDL Ljubljana Mo-ste-Polje in ugotovilo, da je sestav-ljalec gradiva izhajal iz temeljnih ciljev, kot so zaustavitev propada-nja stanovanjskega fonda, smo-trno gospodarjenje z njim, enako-mernejše obremenitve uporabni-kov stanovanj, stanovanjskih hiš, ipd.
Srž problematike na področju gospodarjenja s stanovanjskim fondom je zaustavitev propadanja. Ena od možnosti je prav gotovo prehod na ekonomske stanarine, kar pa bo po drugi strani imelo za posledico padec standarda dela stanovalcev, zato je nujna uvedba selektivnega subvencioniranja sta-narin. V okviru subvencij bi se morali kriteriji znižati, hkrati pa uvesti učinkovit instrument nad-
zora. Veliko bolj fleksibilni bi mo-rali biti tudi pri zamenjavi stano-vanj, kakor pri odprodaji, tako OZD, kakor tudi posameznikom.
Predsedstvo občinske konfe-rence je podprlo iniciativo delovne skupine da bi v Ljubljani pri&Ji z gradnjo stanovanj nižje katego-rije, da bi se izognili barakarskim naseljem, vendar pa je treba zago toviti ob omenjeni gradnji tisti mi-nimum, ki posamezniku zagotav-Ija primerno življenje. Zavzelo pa se je tudi za pestrejšo ponudbo stanovanj različnih kategorij.
Na področju stanovanjskega go-spodarstva banke niso odigrale svoje vloge v okviru varčevanja Ln kreditiranja za razreševanje stano-vanjske problematike. Zato bi ve-ljalo podpreti pobudo po uvedbi hranilne službe v okviru Samou-pravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, ki bi dala možnost od-plačevanja posojil na daljši rok in ugodnejše pogoje za stanovanj-skega varčevalca.
Predsedstvo   občinske   konfe-
rence se ni strinjalo s pobudo, da se izdela sistem davkov za vse »stare kreditojemalce«, kar bi omogočilo izenačitev položaja s stanovalci v družbenih stanova-njih, ko bo uvedena ekonomska
stanarina, saj bi s tem zanikali pravno varnost občanov.
Eden tmeljnih poudarkov raz-pave pa je bil, da mora spremeniti stanovanjsko zakonodajo, ker ob-stoječa ni dala zadostnih rezulta-tov. Napak pa bi bilo, če bi za slabo stanje na področju stano-vanjskega gospodarstva krivili zgolj zakonodajo, kot primer se lahko izpostavi katastrofalno situ-acijo na področju vzdrževanja sta-novanjskega fonda, za katero velik del krivde nosijo subjekti, ki jih je bila naloga poverjena.
V razpravi je bila podprta tudi uvedba javnega podjetja, kakršna so poznana tudi drugod, vendar pa je bila izražena bojazen, da javno podjetje ne bi bilo zgolj nova preo-bleka za Stanovanjsko podjetje. Ljubljana. Tako podjetje mora de-lovati na drugačnih osnovah in v duhu prebujajočega se podjetni-štva.
Veliko preveč stanovanjskega denarja se izgublja ob predolgih in prezapletenih ostopkih za pridobi-tev lokacijskega in gradbenega do-voljenja. Tovrstne postopke bi morali poenostaviii in jih postaviti v funkcijo čim hitrejšega razreše-vanja stanovanjske problematik.e. Vendar pa bodo problemi v zvezi s pridobivanjem zemljišč lažje re-šljivi, v koLLkor bomo zagotovili
v okviru sistemske zakonodaje pravičnejšo odškodnino Iastniku zemlje.
Zelo deljena mnenja pa so bila v zvezi z delegatskim odločanjem v samoupravni stanovanjski skup-nosti. Delovna skupina je predla-gala, da bi ustanovili profesionalni izvršilni odbor samoupravne sta-novanjske skupnosti, kar je po mnenju nekaterih v nasprotju z ustanovitvijo javnega podjetja, saj bi se v tem primeru funkcije podvajale. Za druge pa je to lahko še večje odtujevanje odločanja v skupščini samoupravne stano-vanjske skupnosti.
Večina pa je bila mnenja, da dosežene stopnje samouprave na področju stanovanjskega gospo-darstva ne bi smeli krčiti ne v dele-. gatski skupščini in ne v okviru hišne samouprave. Le-to bi morali s posebnimi ukrepi stimulirati. Tam, kjer dobro gospodarijo s sta-novanjsko hišo, bi se jim moralo obrestovati tudi pri stanahnah, ipd.
Veliko ;e odprtih in aedoreče-nih ukrepov za spremembo stanja 4
na lem področju, vendar se mo-ramo zavedati, da vsak zamujeni dan pomeni, da bodo morale gene-racije vnukov popravljati škodo, ki je povzročena, veliko dlje.
BREDA PAPEŽ