PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
STEV^—NO. 908.	CHICAGO, ILL., 5. FEBRUARJA (February 5), 1925.	LETO—VOL. XX.
Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST.. CHICAGO. ILL.—Telephone Kockwell 2861.
ŠPEKULIRANJE S KRUHOM.
Cena pšenici se je na čikaški žitni borzi dvignila nad dva dolarja bušel. Cene pšenici so šle kvišku tudi na kanadski in avstralski borzi. Ampak pričelo se je v Zedinjenih državah.
Farmarji so dobili za pšenico od $1 do si.60 bušel. Od sedanje podražitve bodo imeli koristi le tisti farmarji, ki imajo pšenični pridelek še v svojih shrambah, teh pa je malo. Dobiček sedaj spravljajo špekulanti, ki večinoma niti ne vedo kako pšenica izgleda.
Za izredno visoko podražitev pšenice navajajo različne vzroke. Predvsem nam pripovedujejo, da vlada v skoro vsi Evropi občutno pomanjkanje pšenice. Rusija, ki je pred vojno izvažala ogromne količine žita, ga letos iinpor-tira. V nekaterih deželah je slaba letina zakri-vila pomanjkanje kruha v tisočerih družinah. Torej kakor nalašč prilika za špekulante! Drugi viri trdijo, da je podražitev pšenice umetna.
V	zedinjenih državah so ogromne zaloge pšenice, ki so v dnevih histeričnega podraževanja dnevno menjale lastnike. Niso bile nikamor poslane, ampak se je z njimi špekuliralo v veri, da bo šla cena še višje.
Kakor hitro se je podražila pšenica, so mlini v Minneapolisu dvignili ceno moki. Žito so sicer kupili še po prejšnjih cenah — ampak čemu ne bi izrabili priliko in napravili nekaj nedolžnega profita, ko se jim je ponudila prilika.
V	deželah, ki so najbolj odvisne od uvažanega žita, se je papodražil kruh. In podražil se bo tukaj, če se bo s špekulacijo nadaljevalo.
Pri igranju s kruhom nekateri dobe in drugi izgubljajo, kakor pri vsaki igri. Navadno dobivajo največji grabeži. Odjemalci, ti vselej izgube. In tudi farmarji nimajo koristi od takih špekulacij. Ljudje pa gledajo naslove v listih, čitajo in se čudijo, ker ne morejo zapopasti iger * njihovim kruhom. Tudi farmar se čudi in že pred leti je prišel do spoznanja, da se bo igralcev z njegovem znojem ubranil le z druženimi Močmi. Organiziral se je v nestrankarski ligi in izdelal program, sloneč na principu kooperacije in kolektivnega razpečavanja pridelkov. V North Dakoti so poskusili prav resno in bankirji ter špekulanti so se prav resno spustili v l)0i z upornimi farmarji. N. Dakota je morala
tedaj občutiti ves mogočni udarec Wall Streeta in špekulantske aristokracije.
Dne 4. novembra so glasovi farmarjev v državah kjer se prideluje največ pšenice, pokazali, da ne verjamejo mnogo Coolidgovim obljubam. Ampak tolažili so se vendarle, ker jim je obljubil velike olajšave. Tudi cena pšenici je šla medtem nekoliko kvišku, in povprečen farmer je dobil za svoj pridelek nekoliko več kakor pa druga leta po vojni. Sedaj pa ima zopet priliko videti, kako morejo z njegovo pšenico drugi napraviti premoženje, medtem ko on komaj životari. Ljudje, ki niso sejali in se prav nič znojili na poljih, so poželi miljone iz žepov delavskega ljudstva v mestih in na deželi. In to se ne dogodi samo tu pa tam, ampak se dogaja dan na dan vse povsod po kapitalističnem svetu. Na miljone ljudi strada kruha. Zaloge žita pa so ogromne. Tudi naprodaj so — tistemu ki največ ponudi. Miljone rok po svetu pa se steguje: Mama, kruha!
Igra s kruhom bo odpravljena, kadar bo ljudstvo hotelo. Omejila se bo, kadar bo delavsko ljudstvo znalo pametnejše misliti in zadružno delati. Na tem polju je še ogromnega dela. Farmarji so poskusili, se celo navdušili, dosegli na zadružnem polju precej uspeha, a zadnje čase se zopet nekako utrudili. Postali so aktivni v volilni kampanji, ker so želeli zmago kandidatom, ki bi jim omogočili priti do svojih produktov z manjšimi napori. S sistemom, ki kupi pridelke po nizki ceni, in jih potem, ko so enkrat v njegovih rokah, podraži, niso zadovoljni. Industrialni delavec tudi ne. Čemu rediti špekulante? se oboji vprašujejo.
Takoj ko so volitve dne 4. novembra pokazale da je Coolidge zmagal, so se cene delnic raznih velikih ameriških korporacij dvignile in špekulanti so zaslužili stotine miljonov dolarjev. Delnice so poskočile v ceni, ker je stranka, zastopajoča privatne interese, ostala na vladi. Coolidge je obljubljal pomoč farmarjem, dobili so jo špekulanti. Delavcem je obljubljal prosperiteto, dobiil so brezposelnost. Dobremu ameriškemu ljudstvu je obljubil pošteno upravo, mesto te pa je korupcija ostala v sedlu.
Izhod za farmarje in delavce je, da nehajo verovati agentom kapitalizma in organizirajo
produkcijo in distribucijo ljudstvu v prid. Ločiti se morajo od starih strank, ako nočejo za vse večne čase biti karte v rokah privatnih interesov; in dobro je, če prično študirati socializem.
<
Kako kapitalistična družba ljubi otroke.
V	legislaturah raznih držah te Unije se razpravlja o 20. dodatku k ustavi, ki bo zvezni vladi, oziroma kongresu omogočil, ako bo sprejet, regulirati delo otrok v industriji. Namen tega dodatka je pravzaprav odpraviti delo otrok v industriji.
Kapitalistična gospoda se je zbala tega dodatka. Dokler je kongres sprejemal zakone, s katerimi je narekoval podjetnikom, do katere meje smejo iti v izkoriščanju otrok, so indu-strialcem vselej priskočila na pomoč sodišča in proglasila vsak tak zvezin zakon neustavnim. Da se izogne takim sodnim odlokom, je kongres iniciatiral dodatek k ustavi, za katerega se mora izreči 36 držav predno postane zakon.
Nekatere države že imajo zakone, ki prepovedujejo ali pa.omejujejo delo otrok v industriji. Včinoma imajo kakšne zakone, ki določajo za otroke delovni čas, starost itd. Ene države pa nimajo nikakršnih omejitev, in tam je za industrialca prilika obogateti. Tovarno napolni z otroci, privezi jih k strojem in jih nauči postati kolesce v stroju. Napravil boš velik dobiček in mogoče boš spravil tvojega konkurenta v sosedni državi, kjer izkoriščanje otrok ni tako svobodno, na kant. In kakor so se mnogi industrialci borili za odpravo telesnega suženjstva na jugu radi gospodarskih vzrokov, tako se danes industrialci v državah primeroma dobro socialno zakonodajo bore za ta dodatek radi ekonomskih vzrokov.
Legislatura držav Georgija, North Carolina in South Carolina so ta dodatek zavrgle z zgražanjem. Poslanci, ki so glasovali proti ratificiranju, so večinoma premožni ljudje in odvisni za svojo prosperiteto od cenene delavne sile.
V	državi Massachusetts je bil dan dodatek na referednum — in ljudstvo je glasovalo proti. Bedasta masa se je zbala, da otroci ne bi smeli več delati, kar bi pomenilo manj zaslužka in manj kruha. Kaj pa naj revna družina počne s kopo otrok, če ne bi smeli delati?
Californijska in arkansaska legislatura sta sc prvi izrekle za zvezno reguliranje otroškega dela. V vseh vodijo privatni interesi veliko kampanjo proti dodatku.
Kardinali, škofje, nižji duhovniki, kapitalistično časopisje, sociologi ki so si vzeli za nalogo braniti sedanjo uredbo, profesionalni politi-čarji starih strank itd., so proti "vpadu oblasti na pravico družine." In pravica družine je, da
sme svoje otroke pošiljati na delo v tovarno, ako se ji to bolj "dopade" kot pa da bi jih poslala v šolo. "Ne ulenimo naših otrok!" kličejo pijavke, ki pod krinko hinavstva "branijo" pravico družine. Tem ljudem pa je pravica samo tisto kar služi njim, vse drugo je "rdeče" in krvavo rdeče.
Celo farmarje strašijo, da se bo ta zakon, če bo sprejet, lahko izrabilo proti njim, čes, da bi njihovi otroci ne smeli pomagati pri delu. Da, tudi napredna North Dakota je glasovala proti temu dodatku. Nekateri farmarji so glasovali proti, ker so se zbali da bi bilo njihovim otrokom prepovedano delati, drugi pa so glasovali proti, češ, naši otroci morajo delati, pa naj delajo še otroci v mestih.
Tovarna, natrpana z otroci, je zanje ječa. Ubija jih duševno in fizično. Ubija bodoče očete in matere. Ali kapitalizem se ne zmeni za to. Slep je zanje, ker vidi samo profit, čisto nič drugega kakor profit.
Dolgo dobo jev vodila propagando proti vposljevanju otrok na debelo v industriji samo socialistična stranka. Neodvisno od nje so se borile za isti cilj nekatere unije. Danes so sko-ro vse več ali manj aktivne v tej borbi.
Mesto za otroke je šola in igrišče. Šola skrbi, da tudi delajo. Tudi doma lahko pomagajo. V tovarnah pa je mesto le za odraščene delavce. Tem naj se plača toliko da bodo mogli živeti kot ljudje.
Ne, kapitalizem sani od sebe ne bo odpravil otroškega dela. Sam od sebe ne bo ustvaril razmer, v katerih bi bila delavčeva družina rešena more pomanjkanja in nesigurnosti. Torej ne preostaja drugega kot da se borimo naprej. Zakon, ki bo omejil in polagoma odpravil delo otrok v vseh industrijah, bo gotovo sprejet. Borba zanj se mora vršiti, dokler ne bo bitka dobljena.
t^® t^® t^
Dvojna mera za svobodo govora in tiska.
V	Michiganu bi radi C. E. Ruthenbergu napravili nekoliko neprijetnosti, ker se je udeležil "podzemske" konvencije podzemske komunistične stranke. Razen njega bi radi spravili v ječo tudi kakega pol ducata drugih udeležencev konvencije. Naravno, W. P. je podvzela kampanjo proti temu atentatu na svobodo govora in zborovanja. Socialisti, med njimi E. V. Debs, so protestirali. Pomagali so zb'irati obrambni fond in prispevali visoke vsote.
Kapitalistično časopisje pa se norčuje iz teh zahtev za svobodo govora in tiska — ne radi tega ker takih reči tudi v Rusiji ni, ampak radite-ga, ker si medseboj boreče se delavske frakcije v Ameriki razbijajo shode.
V	Ameriko je prišel ruski revolucionar
Vbramovič, katerega greh je, da ni komunist, •iinpak je v opoziciji proti boljševiški kamarili. \*a tisoče delavcev bi ga rado slišalo. Ali komunisti, ki zahtevajo svobodo govora zase, jo odrekajo Abramoviču. Ako le morejo, pridejo organizirani na vsak njegov shod in vprizarja-io kravale, ki so se v par krajih končali s krvavim pretepom. Čemu se bati človeka, kateremu ne pripisujejo nikakega vpliva? Zakaj bi se bali čuti mnenja ljudi, ki ne prisegajo na vso Uar notrdi kominterna?
Enaka razbijanja shodov, kot se dogajajo tu pa tam po vzhodnih mestih, se dogajajo tudi v Evropi, pravzaprav povsQd razen v Rusiji. V slednji so dovoljeni samo shodi, ki nimajo opo-zicionalnega značaja.
V Ljubljani npr. se je dogodil na nekem shodu v Mestnem domu nedavno pretep med komunisti in socialisti, ker prvi niso dovolili tajniku amsterdamske internacionale strokovnih unij govoriti na shodu. Nasilstva na eni strani so povzročila protinasilstva in posledica je, da se nasprotniki delavstva norčujejo iz vseh delavskih struj. Tudi Beograd je pred nekaj meseci videl en tak pretepaški shod, na katerem pa komunisti niso imeli toliko sreče kakor v Ljubljani.
Za razbitje shoda ni treba drugega kakor da se privede v dvorano nekaj močnih razgrajačev z močnimi glasovi. Ducat takih ljudi lahko napravi iz vsakega zborovanja konfuzijo.
Pred leti je bila ena glavnih zahtev delavstva svoboda govora, zborovanja in tiska. Danes pa delavci prakticirajo druug proti drugemu tisto kar hočejo da bi kapitalizem nad njimi prakticiral. Bog daj takim delavcem pamet, če jo sami ne znajo najti.
c^®
Socialistična stranka v New Yorku raste.
Socialistična stranka v New Yorku beleži nov uspeh. Število socialistov, ki so se na volišču priglasili za take, je naraslo za več kot sto odstotkov.
L. 1923 se je na voliščih mesta New York prijavilo 19,000 volilcev za socialiste, v prošlem letu pa 42,819.
Tudi v drugih krajih države New York je število socialistov naraslo. Po zakonih države New York se namreč šteje za socialiste samo tiste, ki se kot taki registrirajo v volitvenih uradih. V drugih državah, npr. v Illinoisu, morajo volilci izreči svojo pripadnost k tej ali oni stranki pri primarnih volitvah. Ako volilec odda svoj glas za kandidate ki se potegujejo za izvolitev na republikanski listi, se ga zabeleži za republikanca, ako hoče demokratsko listo tedaj ga klerk vpiše za demokrata, in ako hoče oddati svoj glas Pri primarnih volitvah socialistom, se ga vpiše za socialista. Registrirani volilci pa predstavljajo v legalnem pomenu besede stranke, katerim pripadajo.
Newyorška socialistična organizacija je pričela z agitacijo, da pridobi tisoče teh registriranih socialistov v strankino organizacijo za aktivno delo. Sentiment za našo stranko po vzhodnih državah raste, kar (l°kazujejo prej citirane številke.
ANGELO CERKVENIK:
SKOZI MEGLO
(Nadaljevanje.)
Pojdi med nje in ne dotakni se jih niti z mezincem! Spoznala boš, da je mogoče mirno in srečno hoditi med temi ljudmi. Nikdar ne skušaj dvigniti se nad nje! Kakor val pojdeš ž njimi; če boš šla proti valu, te bo val požrl! Mogoče boš mogla sčasoma kljubovati valovju, a danes še ne. Največja sreča je zavest, da morem plavati proti valovju. Vsakdo tega ne ume, poznati mora sebe in svoje moči. Biti mora dober računar in imeti mora bistro oko. Ti vsega tega nimaš. Pojdi z valovjem in vadi se v plavanju. Najprej plavaj v isti smeri z valovjem, potem poskušaj nekoliko poševno in šele, ako opaziš da umeš že poševno plavati, poskusi val presekati."
"Nočem, je rekla, nočem; iz tvojega govora spoznavam, da je to plavanje težko in mukotrpno."
"Nič ni težkega! Saj ni niti potrebno, da bi plavala. Le če ti je plavanje v veselje, plavaj! Če ne, pa stoj in gledaj! Imela boš izreden užitek, če boš vse videla in razumela."
"Težko mi je, Ivan, in rada sem tukaj."
"Verujem ti, vsem ki sem jih peljal na svetlobo, je bilo težko, a danes so vse zadovoljne, nekatere prav srečne. Ali ne poznaš Julke, ki je bila tudi tukaj? Glej, kaj mi piše!"
Pokazal ji je pismo, toda Olga je le z muko silila svoje misli v smer Ladavčeve volje. Tukaj, tako si je mislila, me nihče ne žali. Včasih sem tepena • . . tukaj so vse ravno tako ničvredne, kakor jaz. Vsi ti moški, ki prihajajo -sem, niso nič boljši, nego jaz.
"Poskusila bom, Ivan! Kaj mi je storiti?"
"Nič posebnega; jutri odideš z menoj!"
"Že jutri?"
"Da! Jutri pridem po tebe in ti boš odšla z menoj."
"Dobro . . ."
Ivan je odšel ob štirih zjutraj na sam Božič. Srečaval je po ulicah pijane moške in ženske. Ostudne in grde so bile njihove besede; njihove ustnice so preklinjale boga in mater božjo, iste ustnice, ki so še pred kratkim pošiljale po mnogoštevilnih cerkvah pobožne molitve proti ne-bu.
Žalosten je bil. Kakor težak udarec s kladivom je občutil to ulico in ta svet na lep večer,
ki ga je ravnokar preživel.
* * *
Olga se je vlegla in je zaspala, kakor da bi se ne bilo nič posebnega zgodilo.
Drugi dan zjutraj je prišel Ivan ter poplačal vse Olgine dolgove. Odvedel jo je v veliko
jezo lastnice, ne da bi povedal kam. Za njim je šla kakor ovčica.
Obljubil ji je: "Šel bom in našel ti bom srečo; če bi se pa kdaj morala počutiti nesrečno, te ubijem."
Nasmehnila se je, ko je izpregovoril te besede-
II.
V	"Welsu na Gornjem Avstrijskem je živela Olga že šest mesecev. Ladavac je imel tam svojega prijatelja-sošolca, ki je preskrbel Olgi službo- V bližini farne cerkve se je nahajala znana slaščičarna in delikatesna trgovina. V tej trgovini je sedela Olga od osme zjutraj do osme zvečer; prodajala je slaščice in obenem prejemala denar. Poleg nje je bila v trgovini še prodajalka delikates. Včasih — če je bilo ravno potrebno — je pomagala tudi gospodinja.
O Olgini preteklosti ni nihče ničesar vedel. Niti prijatelj Ladavčev, železniški uradnik v Welsu ni poznal njene preteklosti. Bil je mlajši kakor Ladavac. Pisal se je Marčič, ime mu je bilo Mirko. V slaščičarno je zahajal skoraj vsak dan in se pogovarjal po slovensko z Olgo.
V	splošnem je bila Olga pridna, postrežlji-va in vljudna. Nič hudega ji ni bilo; gospodinja je bila z njo prav dobra in obzirna. Vsak dan je redno hodila v prodajalno, zvečer pa domov. Le ob nedeljah je šla ponavadi na izprehod, največkrat k Trauni, kjer je počivala in premišljevala. Tudi to življenje jo ni zadovoljevalo; pusto in brezzmiselno se ji je zdelo, nekako začasno, tako, da je včasih komaj in z nestrpnostjo pričakovala spremembe. Mirko je pogostoma hodil z njo, če je bil le prost. Povpraševal jo je o tem in onem, o njeni preteklosti.
Vselej mu je odgovorila:
"Grda je moja preteklost; ne izprašujte me, če hočete, da ostaneva prijatelja!"
Pozabil je, kar mu je rekla in jo je vedno iznova izpraševal. Rada bi mu bila povedala prav vse, pa ni hotela prelomiti obljube, dane Ladavcu- Obetala mu je bila, da ne bo iz njenih ust nikdo izvedel, kakšna je bila njena preteklost.
"Ti nimaš preteklosti, zapomni si, Olga, kajti ti si pričela šele danes živeti. Nezmiselno je govoriti o preteklosti človeka, ki ni živel lastnega življenja, marveč je bil igrača v življenju drugih. Šele danes se začenja tvoje življenje. Zato ne smeš nikdar in nikomur pripovedovati, kaj so delali drugi s teboj. Sicer se utegne zgoditi, da bi tisti, ki bi mu povedala, kakšno je bilo tvoje življenje, hotel ravnati s teboj, kakor so ravnali drugi. Tako bi bilo tvoje življenje pomaknjeno za nekoliko let nazaj."
Razumela je besede Ladavca, in ga je bila vprašala:
"Ti pa, Ivan, veš kaj so delali drugi z menoj, pa ti kljub temu ne pride na misel, da hi nadaljeval njihovo zločinsko delo!"
"Ne vem, Olga, ne vem kaj bi se zgodilo, če bi šele po enem letu, ko bi že živela svojo življenje, zvedel vse potankosti o tvoji preteklosti."
Spominjala se je tega razgovora in še mnogih drugih besedi njegovih in ni nikdar govorila o svoji preteklosti.
Čudno je, si je mislila, silovito čudno, da bi tako rada govorila o svoji preteklosti. Na trg bi šla in bi razkričala pred tisočglavo množico: V bordelu sem bila, navadna, profesionalna prostitutka sem bila! Ah, šla bi in povedala vsem tistim, ki me imajo najrajši, tistim ki me obožujejo, povedala bi jim vse do poslednje pike, niti najnepotrebnejše vejice bi jim ne zamolčala. Zakaj?"
Zaman je iskala odgovora. Pisala je Ivanu in ga vprašala, zakaj goji tako brezumne želje, zakaj se udaja tem blaznosilnim mislim, in kako bi jih pregnala.
Pisal ji je:
"Deklica moja! Solnce ljubiš in svetlobo! Zato letiš blaznosilnim mislim v objem; zalo bi rada razkrila vsem ljudem tisto takozvano preteklost; zato, da bi jo solnce razsvetlilo, da bi jo svetloba razgalila do nagega. Solnce in svetloba pa niti od daleč nista najsilnejša vsebina življenja. Celo med zadnjimi pogoji tvo-] jega duševnega življenja sta! Balast sta v tvojem življenju, kakor v življenju vsakogar. Pa čemu ti vse to pišem?! Danes natanko vem, da ne boš izvršila obljube,"ker kdor ne more mirno gledati solncu v obraz, se bo izdal. In kogarkoli preveč ljubiš, ne moreš mu gledati naravnost in mirno v oči-
Deklica moja, vsaj zavleči poskusi dan razkritja, uničiti poskusi v svoji duši sleherno željo po solncu in svetlobi. Poskusi, sicer bo tvoje življenje pusto in dolgočasno.
Če bi danes prišel k tebi, recimo mož, ki ti je silno ljub in drag, in bi te hotel poročiti, bi .mu ne smela povedati, kakšno je bilo tvoje prejšnje življenje. Človek je neumna žival, ki ne ume misliti. Človek, kadarkoli jemlje v svojo posest ženo ali moža, jemlje v svojo posest tudi mrtvi del življenja, ki ga je preživel mož, ki ga je preživela žena. Človek je žival, grda žival. Celo svoje lastne odpadke ljubi! Še za odpadke mu je žal. Žival je, ker ne zna misliti a slabši kot žival, ker bi mogel misliti.
Celo na mater svojega moža gleda človek, in na mater svoje žene, kakor da bi bilo življenje in razvoj mirna nepremakljiva luža.
Molči, deklica moja, dokler moreš in znaš molčati. Okani se brezumnosti in ne govori nikomur o grehih, ki so jih zagrešili drugi."
(Dalje prihodnjič.)

poslano in nekoliko pojasnila.
Od Franka X. Veraniča smo dobili sledeče pismo z željo, da ga priobčimo. Ustregli smo še vsakemu in ustr<'žemo tudi g. F. X. Veraniču. Pismo se glasi:
Milwaukee, Wis., 26. Jan. 1925.
Uredništvo Proletarca, 3639 W. 26th St., Chicago, III.
Cenjeni:
V št. 906 Proletarca v dopisu Nace Žlemberger iz Glencoe, O., se omenja tudi moje ime kot bivšega lastnika Slovenije. Ako je urednik iskren in pošten, prosim, da priobči sledeči popravek:
Ni res, da bi bil jaz Slovenijo prodajal, ker mi ni nesla, kajti ako bi mi ne bila nesla, bi si ne bil mogel , njeno pomočjo sam ustanoviti lastne tiskarne; ni res, da je Slovenija bila glasilo dveh katoliških organizacij, res pa je, da je Slovenija bila glasilo dveh podpornih organizacij, kateri imasta načelno izjavo v svojih pravilih, da pustite svojim članom popolno prostost glede, prepričanja: ni res, da je Slovenija agitirala za Har-dinga in Coolidgea, res pa je, da je v člankih in dopisih agitirala za socijalističnega kandidata, akoravno je imela oglas republikanske stranke. Kdor trdi drugače, ta laže ali namenoma ali zato, ker ni Slovenije prej či-tal in je nečastno, da se hoče moje ime na ta način omadeževati, ko se vendar ne vtikam sedaj v nobeno politiko.
Z odličnim spoštovanjem FRANK X. VERANICH.
684 Scott St., Milwaukee, Wis. # # #
G. Veranič v tem popravku povdarja, da ni res da bi bil on "Slovenijo" prodajal, pač pa da je dobil ponudbe od kupcev.
Nace Žlemberger je mogoče čital članek Franka Novaka v "D. Sloveniji" z dne 2. maja ali pa 2. junija 1922 (riotična izdaja nosi oba datuma po malomarnosti osobja pri listu), v katerem pravi na 13. strani v drugi koloni ^od 11. do 25. vrste sledeče: "....Po daljšem razmišljevanju sem jim odgovoril (namreč članom hrvatske sekcije komunistične stranke. — Op. ured.), da mi je tedanji lastnik Slovenije Mr. Frank Veranič ponudil list in tiskarno v nakup, ker se je namenil da odpotuje v staro domovino. Ker nisem imel veselje do dela pri listu ki ni izrečno socialističen, sem se rado-stil, da bi prišel list v roke delavske stranke in sem nato deloval. Sodrugi od omenjene organizacije so upoštevali moj nasvet...."
*
Ako bo g. Veranič pazno prelistal strani "D. S.", bo našel v večih izdajah v bistvu tole pojasnilo od F. Novaka: Jugoslovanski prosvetni klub me je silil, naj prevzamem uredništvo novega slovenskega lista, ki ga Je nameraval ustanoviti. Dokazal sem mu s številkami, da je boljše kupiti "Slovenijo", ki je naprodaj, kot pa pričeti povsem nov list, ki ga bo težko razširiti.
Našel bo v par "D. S." pojasnila, da so pogajanja trajala več mesecev.
Našel bo nadalje izjave, da je bivši urednik "Slovenije" ne samo enkrat zapisal, da je bila "S." buržva-*en list, "pri kateremu se ni dobro počutil."
Imenik društev posebno ene podporne organiza-c,je je bil zadosten dokaz, da je bila katoliška.
Dopisnik N. Žlemberger je torej črpal svoje podatke iz kolon "D. Slovenije", radi tega bi bil popravek S- Veraniča bolj namestu, če bi bil poslan bivšemu u-•"edniku "Slovenije", da ga on priobči.
Milan Petrak in S. Zinič.
V "Zajedničaru" z dne 14. januarja odgovarja njegov urednik Milan Petrak pod naslovom "Onima ko-jih se tiče" S. Ziniču, enemu izmed urednikov "Rad-nika", na napade in intrige, ki izvirajo še izza zadnje konvencije NHZ., ki se je vršila prošlo jesen v De-troitu, Mich.
M. Petrak je bil med vojno član uredniškega štaba "Jugoslovenskega Svijeta", kateremu je načeljeval Niko Grškovič. Ali kmalu po vojni se je atmosfera v uredništvu "Jugoslovenskega Svijeta" spremenila in list je počasi dobil čisto drugačno lice.
G. Petrak v omenjenem odgovoru piše, da je Zinič v času detroitske konvencije NHZ. dajal Petraku priliko za dogovor, to je, za sporazum s "komunistično" skupino, toda Petrak je take tajne dogovore za razdelitev mandatov in služb odklonil. Bil je vseeno izvoljen za urednika. Ali Petrak je naredil napako, da se je nagnil bolj k tisti struji, v kateri so Cvetkov, Kirin in drugi. To je raztogotilo Ziniča, pa je pričel v "Radniku" boj proti Petraku in ostalim "centruma-škim kontrarevolucionarjem". Tako si drug drugemu očitajo "prošlost". Petrak pravi, da je "Radnik" z dne 9. oktobra 1924 na enem mestu pisal, "da se ne gleda kaj si bil, delal in govoril poprej, ampak se vpraša, kaj delaš in kako se zadržiš danes." Toda ta razlaga velja samo za osebe v "Radnikovem"' taboru, katere ne morejo biti ponosne na svojo prošlost.
Ne glede kaj trdi Petrak, fakt je, da vsakemu odpuste še tako umazano zgodovino, samo da postane "komunist". V svoji sredi so npr. imeli človeka in ga tolerirali, ki je bil "avstrijakant" Zotijeve sorte in delni za črnožolto monarhijo dokler se je dalo. Ko je avstrijakanstvo nasledil "medju stanovitim delom hrvatskog radništva komunizam", je dotičnik postal komunist in bil komunist dokler je bilo "potrebno".
Med današnjimi prvaki jugoslovanske "komunistične" sekcije se nahajajo bivši butlegerji, bivši lastniki zloglasnih prostorov, agentje ki so poskušali osrečiti svoje "mile rodjake" s stavbišči, farmami, delnicami in vrag vedi s čim še, "tolmači" in podobni karakterji-.
Zinič pravi sedaj o Petraku, da je med vojno urejeval, oziroma pomagal urejevati list, ki je agitiral za vojno na strani zaveznikov. To mu očita za največji greh, ki bi mu bil odpuščen, če bi se Petrak podal "komandi Ziničeve-Fišereve 'mašine'." Petrak odgovarja, da je bil sedanji ruski komisar zunanjih zadev preje član carske diplomacije. Ob enem našteva še nekaj drugih komunističnih voditeljev, ki bi imeli približno take grehe kot Petrak, ako ne večjih, pa jim je prošlost odpuščena, ker pripadajo k "čistim."
G. Petrak pravi Ziniču, naj malo pojasni, kaj je počel s svojim revolucionarstvom med vojno, ko bi ga bilo dobro nekoliko pokazati. Ampak Zinič in njegovi pajdaši "su čuvali svoju kožu . . ."
G. Petrak je Ziniču že v prejšnjih člankih svetoval, naj pojasni, kako je tako "nemoteno" odpotoval v stari kraj, ko so imeli drugi ljudje toliko ovir, in kako se je mogel prošlo leto tako nemoteno vrniti v to deželo. Zakaj je njemu lahko to kar je težko ljudem, ki niso revolucionarji?
M. Petrak nadalje piše:
"S. Zinič ni niti z eno besedo odgovoril na moje vprašanje: Zakaj ni ostal v Jugoslaviji da bi se boril proti belemu terorju, nego je na prvi znak istega prihifel preko oceana? Vem, da je mnogo ložje udar-
jati po belogardistih v Beogradu z resolucijami, kot pa se boriti proti njim onokraj luže. Ampak to ne odgovarja 'revolucionarnemu rekordu' S. Ziniča. No, o tem on sploh noče govoriti. Noče, ker ako bi, bi moral povedati kako je prišlo do njegovega neoviranega odpotovanja v Jugoslavijo v času, ko drugi niso mogli tako lahko odpotovali; kako je prišlo do njegovega neoviranega vračanja iz Jugoslavije v času, ko to vračanje ni bilo tako običajno in l^hko. On bi mogel mogoče povedati tudi še ter, kdo ga je poslal, na čigav račun je potoval, čemu je šel, s kom je referiral in komu je polagal račune. Izšel bi morda en zelo čuden račun in poročilo, čulo bi se morda o neobičajnih stikih, radi katerih je imel, vsaj tako se govori, S. Zi-nič vrata na čikaškem konzulatu beloteroristične vlade S. H. S. odprte. Zato je bilo za Ziniča najkomodneje preiti preko teh reči z grobnim molkom. Da, to je vsekakor zelo komodno, toda meče na S. Ziniča čudno luč, ki je drugače aelo nagel drugim predbacivati stvari ki bi se jih moglo z večjo pravico pripisati njemu . . ."
Naj bo tu pojasnjeno, da od konvencije NHZ. ni še tako dolgo nazaj. Zinič je ob tej priliki skušal pridobiti Petraka za "konferenco" v neko kavarno. Pe-trak jo je odklonil, ker je smatral, da bo ložje oral brez Ziničeve pomoči. "Zajedničar" je tudi pod Pe-t rakom radikalno urejevan. Bori se proti belemu terorju v Jugoslaviji in prosvetni odbor NHZ., v katerem je M. Petrak ena glavnih oseb, sklicuje protestne shode proti Pasičevemu režimu.
Ali — vse kar se danes godi v "radikalni hrvatski javnosti", je navadna politika, v kateri mešajo razni "sedanji" in "bivši" in rujejo drug proti drugemu. Vse kar počno počno z namenom, eni kot drugi, spraviti neprijatelja na tla in ga pohoditi. To je posledica nesrečne "edino zveličavne taktike". Vsi se kosajo kdo bo bolj revolucionaren in tako pridobil "maso". Uboga "masa"!
jt
Igre in boji.
Življenje je igra in boj. Slabejši podlegajo, močni ostanejo. Nepremišljeni izgubljajo, (premeteni dobivajo.
Teritoriji, v katerih danes prebivamo, niso od nekdaj selišče belih ljudi. "Bdečekožci", katerim smo dali ime Indijanci, so gospodarili na njih, dokler ni prišel belopoltni kristjan, se izkrcal in razvil nad njemu novo deželo zastavo svojega vladarja.
Potem se je pričel boj. Belopoltnež, umno jačji od rdečekožca, je zmagoval, Indijanec se je pomikal dalj in dalj v notranjost in ginil. Izgubljal je v boju in izgubljal je v igri.
Odprite najstarejše grobove. V njih boste našli orožje, znamenje boja, in igralske priprave — kocke ali karkoli že — znamenje igre.
Z bojem in igro je človek osvajal, z bojem in igro se je branil. Plemena in narodi so izginjali, na površja so prihajali novi, civilizacije so se pojavile in se zc(pet pogreznilo. In tako je vsa zgodovina polna bojev in iger.
Divjal je človek na lovu za zlatom, osvajal je zemljo in ropal. V tej borbi je bil beli človek najajčji. Tepel se je med seboj, a ostalo mu je še dovolj časa, da je podjarmil tudi druga plemena. Beli človek je bil delavec in gospodar. Bili so tudi med rumenokožci, ali beli človek jih je prekašal. V Aziji so poznali tisk
preje kot v Evropi in smodnik ter mnogo drugih reči i so Kitajci poznali preje kakor pa stanovalci današnjih evropskih dežel. Ampak beli človek gosjpodari nad belim človekom in nad drugimi plemeni: Ene je skoro ' iztrebil, npr. Indijance.
Misliš si: Jaz bom uspel, meni se bo posrečilo ako nikomur na svetu. Delaš in premišljuješ, kako bi postal bogat. Glej, ves svet se peha za denarjem — 1 denar! Koliko je že človek pretrpel na tem lovu! In < vendar, delo je vse! Ne denar, ampak delo. Toda v j igri je človek iznašal denar. Igral in kupčeval je i prvotno za druge vrednote, za leipe kamenčke, za kosti j zveri, za dragulje katerih še ni poznal, za koščke zlata, ki jih je našel ob potokih v gorah. In se je pehal naprej in naprej za denar in, igral.
Z delom je ustvaril ogromna čuda. Ali če greš na borzo kamorkoli, boš videl da se za ta čuda, za ta bo- • gastva igra. Ti, ki bi tudi rad bil bogat, pa delaš in poskušaš igrati. Ali ti navadno izgubljaš, zato ker de- ] laš in so te že davno obrali, ne le tebe ampak tudi tvoje dede.
Delavec igra le z življenjem in s svojo delovno silo. Z dolarčki, če jih kaj ima, ne more dosti igrati. Z njimi igrajo drugi.
Tudi moj znanec je zaigral svoje življenje, oziroma I izgubil ga je, igral pa je znjim gospodar. Moj znanec j je hotel zaslužka, čim večjega tim boljše. Bilo je v pre- j mogovniku v Pennsylvaniji, popolnoma resnična igra. Moj znanec je riskiral življenje; šel je na vsak izredno' nevaren (prostor, da je bil le zaslužek večji.
Nekega dne pa ga je zasulo. Zaplakala je mlada i vdova, igralci na Wall Streetu pa niso niti vedeli da i so zaigrali človeško življenje. Kaj pa se njim pozna eno življenje, če je to življenje delavčevo?
Delavec, igrati ne moreš z drugim kot z delovno silo. Toda ne igraj, ampak bori se za to kar imaš, kajti to je vse kar imaš. Da, bojuj se! Pogazi igralce! I Poišči učitelja, da te bo seznanil z evangelijem socializma. In, potem v organizirane vrste! Kajti tvoja moč j je ogromna, ogromna kakor slap velikanske reke. Ako je moč vprežena, v tem pomenu besede organizirana, i moreš z njo doseči mnogo. Ko boš dovolj jak, zavladaš, j in tedaj boš v stanju odpraviti sistem, ki igra s tvojim življenjem.
Postal boš gospodar in boš nemoteno gradil nov družbeni red. Zarja bratstva, pravičnosti in svobode bo zažarela. In tedaj vzide socializem, upanje in rešitev človeštva!	Walter Lazar, Cleveland, O.
Koliko dajo ameriški Slovenci za knjige vsako le- \ to? Koliko za druge vzgojevalne namene? Koliko v obrambo svojih razrednih interesov? In potem koliko za cerkve, za ničvredne delnice in, podobne nekoristne stvari? Ob priliki vam povemo v številkah, ki bodo zelo zanimive, pa tudi napredek naših naselbin se bo i videl v zelo čudni luči. Skoro da ne bo podoben na- j predku.
Naši nasprotniki pravijo, da nas je malo, komaj osem sto članov. Zavedajo pa se, da teh osem sto članov predstavlja najaktivnejši in n.ajrazumnejši del našega delavstva v tej deželi. Bazen članov imamo tisoč somišljenikov, ki so za našo stvar aktivni in jo podpirajo. Ako bi JSZ. imela samo 800 članov, ki ne bi bili drugega kot člani, bi nasprotniki ne imeli vzroka toliko napadati in blatiti.

"PROLETAREC" PRED 20. LETI
(Proletarec meseca februarja 1906, 2. številka).
Priredba v podporo "Proletarcu".
Dne 17. februarja t. 1. priredi slovenska socialistična zveza ob 8. zvečer v dvorani sodr. Josipa Pola-čeka, 683 Loomis St., Chicago, 111., veselico v prid "Proletarcu", edinemu slovenskemu delavskemu ljgu v Ameriki.
Dnevni red: Govori, petje in ples.
Vstopnina 15c za osebo.
Dame v spremstvu vstopnine proste. — Odbor.
Novi odbor slovenskega socialističnega kluba.
Bolgarska si izposoja 500 milijonov frankov. Je že tako; tudi na Bolgarskem se ni mogoče vojskovati brez denarja. Ljudstvo bo že plačevalo.
Iz Budimpešte prihaja poročilo, da je ogrski parlament ravno na dan pred božičem sprejel zakon, ki določa, da se razširi čmovojniška obveznost do 55. leta. Ker so vojašški zakoni na Ogrskem in v Avstriji vedno enaki, je gotovo, da pojdejo tudi v Avstriji do 55. leta pod puško.
Predsednik Stockyard Co. v East St. Louis S. T. Jones naznanja, da so kupili zavezniki zopet 195,000 konj v Ameriki. Cena znaša 34 miljonov dolarjev. Italija in Francija kupujeta vsak dan po 300 konj, angleški zastopniki so pa šli dalje na zapad. Najbolj se kupujejo težki konji za artilerijo. — Ali bo kmalu konec vojne?
Na zadnji seji slov. soc. kluba v Chicagi so bili izvoljeni naslednji sodrugi v odbor: Anton Lončar, predsednik; Jože Ječmenjak, podpredsednik; Ivan Bartel, 1. tajnik; Frank Podlipec, 2. tajnik; John Petrič, zapisnikar; Frank Bostič, namestnik zapisnikarja.
V nadzorni odbor za 1. 1906: Jože Ženko, Martin Hans in Jože More. V klub so se na novo vpisali trije sodrugi in ena sodruginja. Klub ima svoje redne seje vsako drugo in, vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani s. Jožeta Polačka, 683 Loomis St.
"Proletarcu" v podporo.
Podarjena ura ižrebana na 100 tiketov po 5c—$5.
M. Keber $2; Frank Bostič $1; Jos. Ječmenjak $5; veselo omizje pri M. Potokarju $1.30; Math Stichauner, Waukegan, III., 80c.; Glencoe, O., prispeval medn. soc. klub $3; Ignac Žlemberger $1; Jno Kravanja^Oc. Skupaj $19.60.
Opomba: Izkazi, ki spadajo v drugo področje, se objavljajo vsake tri mesece v listu, nujne stvari pa pismeno.
Jfc, Zobec, Roslyn, Wash., $1.
PROLETAREC" PRED 10. LETI
("Proletarec" št. 435, dne 11. januarja 1916.) Utrinki.
Resnica marsikomu ni všeč. Toda kaj pomaga? Resnica ostane resnica.
V soboto so v Washingtonu položili temeljni kamen za novi dom American Federation of Labor. Navzočih je bilo mnogo unijskih voditeljev. Kamen je položil predsednik Samuel Gompers. Glavni govornik je bil vladni tajnik dela Wilson. — Gompers in Wilson • •.. upajmo, da se to pozneje ne bo poznalo na stavbi.
Klavniška tvrdka Swift and Co. je imela leta 1914. ?-h 425,000.000 dolarjev prodaje, lani pa za 500 miljonov. Leta 1914. je imela 12.6 odstotkov čistega dobička, lani pa 18.50 torej za 50 odstotkov večji profit. Zadnje četrtletje se je zvišala dividenda na močno zvo-deneli kapital od 7 na 8 odstotkov----Koliko je povišala delavske mezde? — Nič!
("Proletarec" št. 436, dne 18. januarja 1916.) Utrinki.
V petek je potekel čas, ki je bil na smrt obsojenemu katoliškemu duhovniku Hansu Schmidtu še določen za življenje. Toda Hans Schmidt se živi. Guverner Whitman mu je dal termin še do srede februarja. Do tedaj naj poda dokaze, da ni bil njegov zločin umor, temveč uboj. Schmidt namreč trdi sedaj, da je umrla Anna Aumueller vsled neke nedovoljene operacije. Svojčas je priznal, da je umoril svojo ljubico in se je izgovarjal z nekakšno nebeško prikaznijo. — Nič nam ni žal, da ni Schmidt sedel na električni stolec. Za smrtno kazen se ne ogrevamo v nobenem slučaju. Le eno vprašanje je zagonetno: Če je mogoče imeti toliko obzirot* z duhovnikom Schmidtom, zakaj ne z drugimi zločinci?
Pravijo, da bodo stroške ameriškega oboroževanja naprtili bogatinom te dežele. To je tako prerokovanje, kakor tisto, ki ga čita ciganka iz roke; pove se, ne izpolni se pa ne. Če ne bi imeli kapitalisti gospodarske moči in če ne bi imeli politične moči in če ne bi kontrolirali eksekutivne moči, tedaj bi človek eventualno verjel polovico. Cele resnice pa tudi tedaj ne, kajti kar plačujejo kapitalisti, plačujejo le iz tega, kar so vzeli delavnemu ljudstvu.
Strojna puška nima pameti, človek jo ima. In vendar lahko ubije ena neumna strojna puška sto pametnih ljudi.
Vabilo na predavanje.
Cleveland, O.
Socialistična stranka tu v Clevelandu je odredila predavanja, katera se vrše tu tekom zime. Štiri predavanja v angleškem se bodo tudi vršila v prostorih 1107 E. Gist St., kjer je stan slovenskega in hrvatskega soc. kluba. Prvo predavanje se vrši v nedeljo dne 23. t. m. ob 3. popoldan ; govoril bo sodrug C. E. Ruthenberg o predmetu "Kako je živel človek v preteklosti," kar bo gotovo jako zanimivo; sodruge pozivam, da pridejo začasno, ker je pred predavanjem druga redna mesečna seja. Enako se vrše predavanja tudi vsako nedeljo večer ob 8. na glavnem stanu soc. stranke, 737 Prospect ave.
.4. Rogatay, tajnik kluba št. 27.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
Važno za Collinwood in ohijske klube JSZ.
COLLINSWOOD, O. — V nedeljo 22. februarja se vrši v Kunčičcvi dvorani konferenca ohijskili klubov JSZ. in društev Izobraževalne akcije JSZ. Pričela se bo ob 10. dopoldne in se bo vršila ves dan.
Večer pred to konferenco, to je v soboto dne 21. februarja bo priredil socialistični klub št. 49 veselico v isti dvorani. Pričela se bo ob pol osmih zvečer. Več poročamo drugi teden. — J. P.
PREDAVANJE
dramatika na slovenskih ameriških odrih.
CHICAGO, ILL. — V petek 13. februarja ob 8. zvečer se bo vršilo v dvorani SNPJ. pod avspicijo kluba št. 1 predavanje o dramatiki na naših odrih. Po predavanju vprašanja in diskuzija. Predavatelj bo P'. Zajec.
Nekatere slovenske naselbine goje dramatiko že mnogo let. V drugi prirejajo igre od časa do časa. Ali na tem polju se opaža vse preveč površnosti, ki dramski umetnosti med nami veliko škoduje.
V čem in kako se lahko zboljšajo dramske vprizo-ritve na naših odrih? Ali smo v Chicagi v tem oziru kaj napredovali? Kaj se pričakuje od publike? Ali bi se moglo s centraliziranjem gotovih aktivnosti naših dramskih zborov pospešiti delo na polju dramatike? Kakšne igre naj se vprizarja? Kdo naj goji dramatiko? Na ta in razna druga vprašanja, tikajočih se dramatike, bomo lahko slišali odgovore na predavanju in diskuziji dne 13. februarja. Pridite vsi, ki hočete o tej panogi našega dela dobiti jasnejše sliko. Vstopnina prosta.
Razen tega se bodo vršila v dvorani SNPJ. pod avspicijo kluba št. 1 tudi sledeča predavanja:
Dne 27. februarja: "Adami pred Adamom". Pogled v predzgodovinske dobe človeka (s stereoptični-mi slikami). Predava Ivan Molek.
Dne 13. marca: O slovenski literaturi. Predava Joško Oven.
Dne 27. marca: O solčnem sistemu. Predava F. S. Tauchar.
Dne 10. aprila: O nasprotniškem časopisju. Re-ferira Chas. Pogorelec.
Dne 24. aprila: Kakšna mora biti delavska organizacija v Ameriki, da ima delavstvo koristi od nje. Referira Jože Zavertnik.
Po vsakem predavanju vprašanja in diskuzija. Pazite na naša bodoča naznanila. — Publikacijski odsek kluba št. 1.
Socialistična organizacija okraja Cook.
CHICAGO, ILL. — Izmed soc. organizacij, ki so trpele vsled razkolov 1. 1919, je tudi socialistična organizacija okraja Cook (čikaški okraj). Komunisti so delali na vse pretege, da ošibe organizacijo naše stranke. V takih okolščinah je imela težke boje. če se pomisli, da v takem mestu kot je Chicago ne more funkcionirati z uspehom nobena politična stranka, ako nima
močne organizacije in dovolj gmotnih sredstev, tedaj je lahko jasno vsakemu, da delo ki ga je imel centralni odbor okrožne organizacije ni bilo lahko. Dosedaj se je premagalo tudi najhujše ovire in organizacija je vzdržala svoj urad in. svoje glasilo "Chicago Socialist", kar zahteva velike gmotne žrtve.
Pri volitvah dne 4. novembra naša stranka v tem okraju ni dobila toliko glasov kakor običajno. Vzrok je bil v glavnem ta, da ni imela svojega predsedniškega , kandidata. Workers' Party, katera ima tukaj svoj dnevnik, mesečnik, kopo listov narodnostnih federacij in urade v katerih dela par ducatov oseb, pa ni dobila kljub veliki agitaciji za svojega predsedniškega, go-vernerskega in senatorkega kandidata niti tretjino toliko glasov kot socialistična tranka. Glasovi obeh so pokazali le, da je bila razdiralna taktika komunistov napačna, ker niso zgradili ničesar, oslabili pa so vsaj v nekaterih krajih socialistično stranko.
L. 1924 je socialitična organizacija okraja Cook prodala 550 članskih znamk več kot leta 1923 in njeni dolgovi so bili na koncu leta 1924 za $700 manjši kot na koncu leta 1923. To se je doseglo kljub temu, da je vse tri piknike, ki jih je prošlo leto priredila okrajna organizacija, pokvarilo slabo vreme; če bi bil vremenski prerok tem priredbam bolj milostljiv, bi imela okrajna organizacija do dva tisoč dolarjev več dohodkov, namreč čistega prebitka od imenovanih piknikov.
Na naše sodruge apeliramo, naj se naročajo na "Chicago Socialist", prvič da s tem gmotno pomagajo ■ listu, drugič pa da se ga razširi. Če morete, pridobite tudi kakega ameriškega delavca, da se nanj naroči. Naročnin^ je $1.50 na leto. Naročilne karte se dobe pri tajniku kluba št. 1 v uradu "Proletarca".
Ako je bila čikaška organizacija v stanju napredovati v članstvu in zmanjšati svoje dolgove kljub ponesrečenim piknikom, ki ji vsako leto donašajo precej- i šen dohodek, je to dokaz, da je sentiment za našo stranko ugoden. Kar potrebujemo je več aktivnosti v okrajni organizaciji in več zanimanja za njene seje, konference in shode med članstvom v Chicagi. Več zanimanja bo namreč imelo za rezultat tudi več aktiv- j nosti.
Med konvencijo socialistične stranke, ki se bo vrši- -la meseca februarja v Chicagi, bo sklican velik shod, na katerem bodo nastopili delegatje soc. konvencije iz raznih krajev. Te konvencije in shoda se udeleži meti drugimi tudi E. V. Debs. — Publikacijski odbor klu- j ba št. 1.
Otvoritev dvorane S. N. P. J.
CHICAGO, ILL. — V nedeljo 1. februarja se je vršila slavnost uradne otvoritve novega in predelanega poslopja SNPJ. Navzoč je bil n6vi glavni odbor, izvoljen preteklo leto potom splošnega glasovanja, in nekaj članov prejšnjega gl. odbora.
V imenu gl. odbora je govoril gl. podpredsednik Andrew Widrich. Predsedoval je F. Godina. Dramski odsek kluba št. 1, JSZ., je ponovil šaloigro "Španska muha", mešan pevski zbor Lira pa je nastopil s par pesmami. Po izčrpanem programu je sledila prosta zabava in ples. Igral je Koludrov orkester. — Poročevalec.
Nekaj o varanju, delu in požrtvovalnosti.
DETROIT, O. — Komaj so se končali eni, že so tu drugi dopisi. Sledeči je bil že v osnutku, ko sem poslal dopis pod naslovom "Nekoliko luči" in je dodatek k imenovanemu.
Ta del se tiče predbacivanj, ki jih je objavil v par dopisih J. Kotar v "D. S." z dne 18. sept, in 4. decembra preteklo leto.
J. kotarju se je zameril klub št. 114, JSZ., h kateremu je enkrat pripadal, in ko je spoznal, "da je prevaran," kot je pisal v "D. S." z dne 18. sept., je odstopil. Pred tremi leti se je otresel "socialpatri-otizina". ko je sprevidel nezaslišno izdajalstvo, ki ga vršijo socialisti ne samo v Ameriki, temveč tudi v Evropi. Tudi to "spoznanje" in odkritje je nam razložil v "1). S." z dne 18. septembra. Tam piše, da je taktika, ki se jo Novaki pri "D. S." poslužujejo proti "Proletarcu", prava in "jako uspešna" in jo "popolnoma odobrava." To je verjetno, ker je "Slovenija" tudi tak list, ki "je prišel do spoznanja" ter prenehal biti reakcionaren in buržvazen list; in njen urednik je tudi prišel do spoznanja, "da je bil varan" . . .
J. Kotar je torej pustil socialpatriote pred dobrimi tremi leti. Od tistega časa ga nihče več ne "vara".
Posvetimo nekoliko v pismo "navdušenega sodru-ga", kot mu je dal naslov urednik novopečenega "kom." lista. Tisti, ki smo bili ustanovitelji in člani kluba št. 114 pred 12. leti, poznamo J. Kotarja in njegovo delovanje. Jaz ga osebno poznam še izza časov, ko je bil za pokret popolnoma brezbrižen in v kolikor je bil aktiven je bil zainteresiran pri podpornem društvu S. S. Z. To je bilo pred 11 leti. V omenjenemu listu pravi, da je bil član soc. stranke dvanajst let; odstopil je pred tremi leti. Potemtakem bi moral pristopiti v stranko pred 15. leti, ali okoli 1. 1910. V kolikor je meni znano, in mislim, da mi je znano, je pristopil 4. marca 1. 1917, in po tem računu ni bil član 12 ampak le dobra 4 leta.
Ne mislim mu kratiti zaslug, ki jih je imel za organizacijo, dokler je bil v nji aktiven. Vsakemu po za-služenju! Bil je delaven na vseh priredbah in ni se strašil nobenega posla v korist kluba ali kooperative, ki je bilo pod klubovim nadzorstvom. V času ko je pristopil v klub se je vršil v naši javnosti velik boj radi vojnih vprašanj, med drugimi radi jugoslovanskega problema. Na eni strani so bili avstrijakanti, katerim je načeljeval Zotijev štab in njegove sluge, blizu njim v taktiki so stali z enakimi zahtevami pacifisti, na drugi strani se je formirala garda ki je podpirala vojno in srbske monarhiste, katerim se je udinjala pri delu za "osvoboditev" Jugoslovanov v eno državo z enim jezikom in eno dušo. Proti vsem tem je stalo tisto delavsko ljudstvo, ki se je zedinilo za program Slovenskega, pozneje jugoslovanskega republikanskega združenja. Vsi, avstrijakanti, pacifisti in 'kraljevaši", kot smo imenovali element ki je delal za ustanovitev Jugoslavije pod znano krfsko deklara-C1J0, so bili v boju proti JRZ. Vsi reakcionarji, vsi lakaji v vseh naselbinah so denuncirali naše ljudi kot sP'lone, najnevarnejše socialiste in karakterje, ki so nevarni vladi, redu in "miru". Kdo se ne spominja dopisov iz tistih časov v naših listih, v katerih so bile opisane vse šikane, ki so jih morali prestati naši lju-"j®' J. Kotar je ob priliki svojega pristopa dejal, da s® zato pridruži našim vrstam, ker vidi da so sociali-s|' v resnici za napredek, in da se res bore za stvo-'itev take Jugoslavije v kateri bo ljudstvo svobodno. • K- Z. je predstavljalo edino konstruktivno gibanje
v pogledu jugoslovanskega vprašanja. Če bi bil njegov program uveljavljen, ne bi bilo danes Pasičevega režima in ne belega terorja" v Jugoslaviji. Slovensko in del srbskega ter hrvatskega delavstva je vršil takrat delo za ta program s herojskimi napori. J. Kotar se je temu delu pridružil in prekašal v aktivnostih za stvar vse nas druge v nabiranju prispevkov v miljon-dolarski fond, iz katerega so se pokrivali stroški propagande za program J. R. Z. V ta fond je prispeval $100, tako je bil vnet za delo v JRZ. Hotel je, da njegov program zmaga, kot so hoteli drugi zavedni delavci. Hotel je, da se na vojnem pogorišču rodi država, v kateri bo združeno vse jugoslovansko ljudstvo, v državi s socialistično ustavo.
Ali J. R. Z. med jugoslovanskim ljudstvom v inozemstvu ni imelo dovolj pomoči, z deželami današnje Jugoslavije pa ni moglo imeti zvez. Ako bi J. R. Z. podpiralo hrvatsko, srbsko in bolgarsko delavstvo v enaki meri kot ga je slovensko, tedaj bi naša propaganda dobila tako mogočen zamah, da bi Riankiniji, Grškoviči, Leontiči ,Hinkoviči, Trošti, Schnelerji, Za-kraiški, Pirci itd. itd., prišli komaj v poštev. Toda ker so Hrvatje in Srbi finančno in moralno podprli monarhistične organizacije za monarhistično "osvoboditev" jugoslovanskega ljudstva, ker so tem monarhi-stičnim organizacijam pomagale imperialistične zavezniške vlade, in raditega tudi ameriška vlada, nismo mogli zmagati. Nabrali smo vsoto okoli $60,000, kar se nekaterim zdi ogromno, toda v primeri s svotami ki so jih imele kraljevaške organizacije, je bila ta malenkostna, kljub temu se je vršil pod okriljem J. R. Z. boj proti kraljevaškim agetom in reakciji v taki meri, da so se nam čudili. Nekateri ljudje, ki so tudi delali za JRZ., so to gibanje razumeli tako kot da se je treba navduševati za vojno zato ker je vojna in v danih okolščinah, — šj>ijonov je bilo vse polno — ni bilo mogoče naglašati, da naše ni vojno ampak osvobodilno gibanje v smeri socializma.
Jugoslavija je nastala po vojni taka kakor so jo zahtevali pristaši londonskega odbora in njegovega podružnega narodnega viječa v Ameriki. Hoteli so Pasičevo Jugoslavijo, sedaj jo imajo! V skupini, h kateri se je pridružil Kotar, je mnogo takih, ki so se med vojno borili za Pasičevo Jugoslavijo.
Ali neuki ljudje so metali krivdo za poraz na JRZ. Pričakovali so zmage in niso mogli razumeti, da je v borbi mogoč tudi poraz. Tudi Kotar se mi je večkrat potožil, da se je Kristan prodal in ni storil tega kar mu je naročil pred odhodom v stari kraj, ko ga je njegova stranka imenovala v konstituanto.
Moj dobri znanec je želel, da se proklamira tam boljševiška republika. Ali nič takega se ni zgodilo! Maloštevilen proletariat je šel v volivni boj razdvojen, kljub temu je dobil precej mandatov, komunisti pa so jih na jugu dežele dobili več kot so mogli pričakovati, kajti nezadovoljnost z novo državo je bila v tistih krajih takrat največja. Pozneje se je transferi-rala bolj na Hrvatsko in je našla odziv v Radičevi stranki. Ali Pašič je skoro ves čas vladal in boljševi-ške republike ni bilo mogoče nikoli oznaniti? Čemu ne? Ako ste brali pisma iz starega kraja, poslana uredništvom ameriških jugoslovanskih listov, ste iz njih videli, da se je ljudstvo v domovini bolj zanimalo kako bo dobilo v prazne zvonike nove zvonove kakor pa za formo in ustavo svoje države! Kralja so množice v resnici pozdravljale kot "osvoboditelja", ker so bile mase navajene pozdravljati in častiti vladarje. (Nadaljevanje v prihodnji izdaji.) Thos. Petrich.
Lahko bi bili aktivnejši.
LATROBE, PA. — Tukajšnje tovarne obratujejo vsak dan, torej delavcem ki so v njih vzposljeni ne manjka dela. Še preveč ga imajo. Plače so seveda heraške. Delavec z družino si ne more s temi plačami ničesar prihraniti "za starost". Zadovoljen mora biti, ako sploh zadosti najnujnejšim potrebam družine. Živila se draže, vsa podjetja pa streme znižati plače.
Premogovniki v bližnjih naselbinah so po maleni obnovili obrat. Delajo od tri do pet dni v tednu. Govore, da se bo obrat znižal na dva, tri dni v tednu. Družbe vidijo le svoj interes — svoj profit. Za delavce se ne brigajo, ker ni v njihovem interesu. A delavci, ki bi bili edino pozvani braniti svoje koristi, se ne zanimajo dovolj in ne organizirajo svojih moči za odpor kot bi bilo potrebno.
Naprednega časopisja se bolj malo čita. "Prosve-ta" prihaja nekaterim dnevno, največ pa jo prihaja le tedenske izdaje članom SNPJ. V kolikor je meni znano, dobivajo "Proletarca" v tem kraju samo štiri osebe. Dobiti "Proletarcu" novih naročnikov ni lahko, posebno še, če ni energičnih agitatorjev. Izgovori v teh krajih so taki kot jih navajajo dopisniki iz drugih krajev: Nimam časa čitati; bom drugikrat naročil; sem slišal da je "Proletarca" dolgočasno čitati; itd. Na ustanovitev socialističnega kluba še misliti ni. Nekateri se štejejo med napredne zato ker ne hodijo v cerkev, ali aktivni za napredek vendarle niso.
Za napredek, to je, če hočemo napredovati, je treba, da se delavci organizirajo politično, strokovno in zadružno in da se veliko uče. V ta namen bi morala biti med nami razširjena posebno dva lista: "Prole-tarec" in "Prosveta". Delavstvo hoče zmagati; govorimo o naših bojih in se jezimo, ker ne zmagujemo tako kot bi nekateri radi da bi. Zmagali bomo, če bomo znali pravilno vpreči našo silo, ki je ogromna. Zato pa se je treba učiti in organizirano delati.
Tudi ženstvo, naše ženstvo bi se moralo bolj zanimati za napredek. Posebno pa matere. One hočejo, da se bi njihovim otrokom boljše godilo kot njim. Ampak izkoriščal jih bo isti sistem kot nas, garati bodo morali za iste interese kot mi. Več znanja jim bo mogoče, vsaj nekaterim, pripomoglo do takozvanega lažjega dela in mogoče do večjega kosa kruha. Toda imeli bodo borbo za obstanek kot jo imamo mi in odvisni bodo od milosti istih gospodarjev.
Vcepimo otrokom razredno zavest, ne s stališča kakih ozkotirnih fanatikov, ampak razumno zavest. Itazumne matere bodo znale dobiti otrokom pravo čfr vo in jih navajale na pravilno razumevanje razmer, v katerih se gibljejo. S tem jih bodo izvežbale za prave borce.
Pri društvu št. 318, SNPJ. v Baggaleyju se je sklenilo tudi v bodoče ostati v "Izobraževalni akciji JSZ.", kar je lepo in posnemanja vredno. A v tem oziru bi lahko storili mnogo več, ako bi ne samo podpirali ampak bili aktivni tudi s svojimi silami.
Kot so mi povedali je tukaj že obstojal socialistični klub. Radi slabih delavskih razmer ga menda ni bilo mogoče obdržati in tako je prenehal. Ustanoviti ga znova je težje kot pa ohraniti tistega ki že obstoji. Ni treba drugega kakor nekaj res agilnih oseb, ki hočejo delati in so odločne v vztrajanju. Ako takih oseb ni, spimo spanje pravičnega. Nič drugega! Dobra vo Ija, porcija sloge in pa cilj nekaj doseči, pa gre.
Pozdrav naprednemu delavstvu. — Marij Fradel.
brez naslova
Iskra.
"Nehvaležnost je plačilo sveta." — To bodo razumeli tisti, posebno v Chicagi, ki se jih tiče.
*
Petoliznik se bo klanjal bosu, vragu in bogu, samo da si ohrani naklonjenost in prijaznost. Če pričakuje od tebe koristi, te bo dvignil v oblake, pa čeprav si na tihem misli: hudič te vzemi! Hinavskih ljudi ne marajo ne v peklu ne v nebesih. Na svetu pa lahko
izhajajo, zato je tukaj toliko hinavščine.
*
V mihvauški naselbini je g. F. Novak nekoč z vztrajno agitacijo organiziral soc. klub, ki je imel do slo članov. Ker ni bilo revolucije in je bilo treba delati v fabriki kakor poprej, so odpadli. F. Novak je šel pred par leti širit naprej in ustanovil še bolj rebe-liš klub, v katerega je pristopilo kakih 16 članov; sedaj jih ima še pet ali šest. Ko pa bi pristopili vsi tisti ki se prištevajo po raznih naselbinah za pristaše njegove stranke, bi imel čedno organizacijo za sabo. Ko bi imeli mi vse tiste, ki simpatizirajo s soc. stranko, bi imeli 11,000 članov.
*
"Radnik" in "D. S." sta priobčila napad na Antona Žagarja. Bomba je bila skovana v Red Lodge, Montana. Žagarja ni zadela, ker stoji previsoko nad napadalci. Tisti, ki danes napadajo agitatorje kot je A. Žagar, so pred leti marljivo pomagali vojnim huj-skačen, se okinčali s patriotičnimi znaki in zatrjevali svojo lojalnost tej svobodni deželi. A. Žagar je tedaj sejal seme razredne vzgoje in to tam kjer je bilo
najbolj nevarno — na bojiščih.
*
Prosvetni odbor društev NHZ je v Detroitu sklical shod proti terorju v Jugoslaviji. Govoril je med drugim Chas. Novak. Enak odbor je sklical shod v Philadelphiji, ki je istotako protestiral proti belemu terorju, tiraniji in nasilju v državi S. H. S. "Zajedni-čar" z dne 28. januarja piše: ". . . Za ta shod se je prosvetni odbor pobrigal, da dobi enega naših najboljših govornikov, ki bo zborovalcem jasno orisal razmere na naši rodni grudi, in ta je brat Don Niko Grškovič. L. 1917 bi Don Niko Grškovič še ne govoril na takem shodu. Danes protestira zaeno z Chas. Novakom, med vojno pa bi mu dejal, "šuti, brate!"
*
Stari Pasič se ne bi mogel utrditi kakor se je in razbijati stranke ki so "nevarne" državi, če bi mu te stranke s svojo nerodno taktiko ne igrale v roko. Pasič bo padel, ko bodo nekateri vodilni opozicionalni politiki kot je npr. Radič, v svojih manevrih in strategijah malo bolj strategični.
»
F. Preveden, eden bivših urednikov komunističnega "Badnika", je priobčil v "Novem Svijetu" z dne 22. januarja sledeče mnenje o svojih bivših "drugovih":
" . . . Ja otvoreno velim, da čikaški Radnik nije komunistički niti radnički list, jer on služi interesima jedne šake deklasiranih, polusvijetskih, kriminalnih tipova. Jeste, ja tvrdim i dokazati ču, da Fišer i Ko., nisu radnički vodje, nisu radnički borci, nisu komunisti, nego su obične skitnice, vagabundi, šarlatani, špijunska čeljad, provokatorske hulje i kriminalci, jed-

nom riječju lumpenproleterski mračnjaci, koji su či-kaški "Radnik" pretvorili u trovilašku krpetinu, a iz komunističkog pokreta napravili pokladne maškare..."
p. Preveden pravi, da bo vse to dokazal v naslednjih izdajah "Novog Svijeta". To pomeni, da bo še mnogo boja med hrvatskimi komunisti v Ameriki. Kako prav jim pridejo psovke, ki so si jih nabrali v svoj
slovar za zmerjanje socialistov.
*
Tisti slovenski delavci, ki ste nam 1. 1919 do 1922 kazali hrvatsko sekcijo za vzor, češ, "poglejte kako drže in delajo skupaj," — kaj mislite danes o njihovi slogi? Se spomnite, ko so člani, lojalni J. S. Z., rekli v "Proletarcu": Počakajte, prijatelji, in ohranite si spomin. Boste videli, kako izgleda sloga pri vaši vzor-
organizaciji. Danes si jo lahko nagledate.
*
Kadar takile nepridapravi, kot so se urinili na čelo "radničkog pokreta" med hrvatskim delavstvom v Ameriki, hočejo varovati sebe, in to hočejo vedno, jim je najvažnejše opravilo poleg napadov na nasprotnike citirati Lenina (preje tudi Trockija), Marksa (o katerem nič ne vedo), in nato pridejo zopet na Lenina. "Naš veliki proleterski genij Lenin je kazao ..." In potem zopet odkraja: Naš veliki proleterski genij Marks je kazao ..." Vse to govori v tonu, češ, poleg Lenina sem jaz istotako "proleterski genij". Bedasta, od fanatizma prepojena masa, je sposobna verjeti pro-vokatorju, toda ne človeku, ki bi ji govoril resnico. Ta bi bil v njenih očeh "izdajnik radničke klase". To besedo ponavlja na papagajski način. Kadar tako misli, se čuti silno vzvišeno. Patri na eni strani, "komunisti" kakor jih je opisal Preveden, ki se sam smatra za komunista, na drugi, po sredi pa agentje, ki prodajajo brači in rojakom delnice ter druge reči, ki prinašajo bogastva. Čedna kompanija, ki spada skupaj raditega, ker vse tri skupine igrajo na tamburico ignorance mase.
*
V Rusiji Zinovjev in Trockij, v Ameriki Foster in Ruthenherg, v jugoslovanski sekciji cela kopa prepir-Ijivcev, izključevanja v Jugoslaviji, prepiri v vseh drugih strankah njihove internacionale, kako se bo to končalo? Odgovor: Tako kot so "kazali" socialistični misleci ko so se pričeli pojavljati razkoli.
*
Pred par leti in prošlo leto je odpotovalo nekaj jugoslovanskih delavcev v Rusijo da pomagajo pri rekonstrukciji industrije. Izmed par stotin ameriških delavcev se jih je precej vrnilo in sedaj prav robato zabavljajo čez Rusijo in njenimi funkcionarji. Tudi nekaj slovenskih delavcev se je vrnilo in čudno — nič več niso tako goreči, kot so bili pred odhodom. Eden izmed teh živi nekje v Veroni, Pa., dva pa sta v Cleve-landu. Neki dopisnik v "Radniku" pravi, da kolonija Kuzba napreduje in da se produkcija veča. Delavnik !e šesturni, toda ker je potrebno, da se proizvaja čim več mogoče premoga in drugih stvari, je delavstvo delavnik prostovoljno povečalo za nekaj ur. Zvečer se zabavajo s čitanjem itd. Včasi pridejo jugoslovanski delavci skupaj in se veselo razgovarjajo, dokler jih policija Tie razžene. V dotičnem dopisu pa ni povedano, •"'emu jih policija razganja z mirnih sestankov. — Izmed vseh delavcev, ki so odšli iz Amerike v Rusijo, so s« ubranili razočaranju samo tisti, ki vedo, da jih je. "Usija potrebovala za pionirsko delo pod ruskimi razmerami. Tisti, ki so pričakovali pogrnjene mize, ali vsaj nekaj več kot so imeli, kar se življenja tiče, tukaj
so hoteli hitro nazaj, in kdor je mogel, se je povrnil. Nekateri ameriški delavci pa so vložili proti n.ewyorški agenciji čelo tožbo, češ, da jih je zvabila v Rusijo pod napačnimi pretvezami. Revolucija fraz je drugačna od revolucije dela, kar pa revolucionarji besed ne vedo.
Primožičev kritični bumerang.
Joseph A. Siskovich.
Dokazov za telepatijo je vse preveč v igri. Kadar duh matere govori otroku, ko govori v Matjaževem brlogu. Ali je mogoče, da vi, ki ste prečitali to igro do zadnje pičice, niste tega opazili! Sirota, mislil sem si, da sem edino jaz brljav, pa pronajdem, da imam za žalostno tolažbo tega "would be critic". Da, da, vročinske sanje in telepatija sta vsekakor dve različni stvari. Moj udarec je bil namenjen, ko sem se pošalil iz telepatije, tistim, kateri verjamejo v duhove. Ne morem verjeti, da on to verjame, akoravno brani isto nevedoma. No da, nekaj je vendar moral napisati, da je lahko pokazal, da sem "ignorant". Vse to zato ker se noče strinjati z dramatično kritiko. Nova in sijajna psihologična iznajdba mojega nasprotnika je, da ako človek želi umreti pa umre. Gotovo, tudi to je mojstersko izvedeno po culukaferskih duševnih zakonih. Takih nedoslednih ropotij se dobi precejšnje število v njegovih "doslednih" opombah. Enkrat pravi da otrok sanja, drugič, da "umre, — kot posledica močne želje. Po tem tolmačenju bom kmalu prekašal Rockefellerja, ker sem začel želeti miljar-de — in ta želja je zelo močna. V slučaju, da mi "rata", hočem pravočasno poročati. Torej vidite, tako sem bil jaz netočen in prinašal neistinosti v svet. On, kot dokazano, je popolnoma metafizično jasen.
Dobro sem vedel, da se bo marsikateri ujel v zanj-ko, ko sem napisal, da čimvečja inteligenca igralca, tem slabše igra. Zastonj sem povdarjal, da je treba to izjavo temeljito preudariti. To se ni storilo, ker vsi novinci v kritiki nasprotno mislijo. Umevno je, da niso prebavili niti elementarne nauke in pomena prave dramatične kritike. Da bi to razumeli ne pričakujem pričakujem pa, da bi začeli malo preudarjati izjave, katere ne pišem brez razloga. Z njimi sem hotel preizkusiti kako daleč so že eni prišli in koliko bodo premislili ta navidezni paradoks. G. Primožič, spada po tej skušnji komaj v prvi razred. On misli, da njegovi "brezštevilni vzgledi" zadostujejo v pobitev te resnice. Vzgledi so bili res, kje pa kritičen zaključek? Nekaj abecede o razmerju inteligence igralca in dobrim igranjem. Vzrok, da sta ge. Elenora Duše in Sarah Bernhardt izjeme je fakt, da sta prvič umetnici na drugih poljih in šele potem slučajno igralke dram. Mojemu kritiku je gotovo znano, da je ga. Duše veliko pomagala D'Annunziju z njenim lastnim talentom. Lahko se reče, da so bile igre, v katerih je ona nastopila, večinoma delo obeh skupaj. O Sari Bernhardt vem da vam je znano na katerih poljih se je odlikovala. Aktivnosti obeh so bile na drugih poljih in le slučajno tudi na gledališkem odru. Rad bi vedel ako sodite, da je inteligenca igralca predpogoj uspešne dramatike. Jaz sam trdim, da 99% je odvisno od inteligence dramatika, 1% od igralčeve. Po vaši sodbi, ker ne morete verjeti mojemu navideznemu paradoksu, bi inteligenca Cankarja, Bernard Shawa, Haupt-
manna, Ibsena, Shakespearja, in nešteto drugih bila komaj 1%, vse drugo pa pripis'ali igralcem. Izjeme ste zavrgli. Po vaši sodbi je vsak gledalec boljši, kol dramatik sam. I)a ni temu tako, naj služijo še nadalj-na pojasnila. Glavno, kar je igralcu potrebno je dober besednjak, katerega se pri dramatičnemu društvu "Ivan Cankar" "krvavo" potrebuje, primerna postava, recimo tako kot primernega poštenega policaja ali "sa-lonerja", močan glas ter precej vaj, ker če jih je premalo, ga ne reši njegova inteligenca. Če pristanete. da je temu tako, tedaj je igralec orodje dramatika. Svoje ideje ne sme izražati, ako ga noče polomiti. Naivnost nekaterih gre tako daleč, da ne vedo kje se loči vzrok od učinka. To je tudi vzrok zakaj se tako pogostoma pripisuje učinek uspeha igralčevi inteligenci, katere kot ste se lahko prepričali ne sme biti nikjer, ker neodvisen in originalen ne sme biti. Nadalje je dobro ako si zapomnimo, da učinek ne prihaja iz vzroka ker so igralci inteligentni, temveč ra-ditega, ker so jim na razpolago vse umetnosti, da istega dosežejo. "Uspehu" te igre je največ pripomogla poezija dramatika. Slikarju kulis gre tudi del vzroka. Obleke so veliko pripomogle. Luč je bila neodvisno potrebna. Muzika med dejanji pa tudi veliko pripomore. Vzemite vse to stran in kaj naj počnemo z razvpito inteligenco igralcev? Zdrgnimo mu še šminko z obraza in z nosa, pa se mu pogled več ne sveti. Uspeh torej ni rezultat igralčeve inteligence, temveč združene umetnosti, katere on uporablja, dramatik pa vse skupaj. To so tiste stvari, katere sem mislil, ko sem napisal, da je treba preštudirati. Moj nasprotnik ni niti sanjal, da kaj takega eksistira, pa je mislil, da se ne strinja z menoj. V neki drugi kritiki sem nave del, da se v resnici inteligentnega človeka ne dobi na odru. Kdo je v stanu si predstavljati pokojnega Cankarja, da bi se šopiril po odru radi ploskanja navadne mase. Ne zasmejal bi se samo svoji glumaški ulogi v življenju, temveč rekel bi si, da je dvakrat glumač. Res je, da za primeroma povoljno igranje ni treba nič več inteligence, kot da bi hotel zapiskati na poli-cajsko piščalko. Igralec je bil in bo mehaničen stroj, kateri izvrši vsako stvar ob določenem času; ravnoisto je z gledališkim psom. Da bi se psu pripisovalo inteligenco radi njegovih "trikov" ne verjamem. To je priučenost, nikakor pa ni inteligenca!
Moj nasprotnik ne svetuje, ampak kar predlaga, da naj bo Peterček v slučaju, da se to igro ponovi, napol obrnjen proti kralju Matjažu napol pa proti občinstvu. Razlog za to počenjanje je zelo klavrn — "ker je omenjena pesem zelo dolga". Naravno igranje je najboljše. Nespoštljivo bi bilo napram kralju Matjažu, če bi ga kdo gledal samo napol obrnjen proti njemu. Ruski moskovski igralci se niso prav nič zmenili za gledalce. To je veliko pripomoglo k uspehu njihovih vprizoritev. Na to je moj nasprotnik pozabil, akoravno jih je videl igrati. Nočna srajca za kinetskega otroka je gospodska. To trdim še vedno, ne glede na to 'iz kakega blaga je narejena. Kje ste vendar videli, da bi sirota imela nočno srajco? Klinične opise Matjaževe brade ne smatram pomembnim, kakor tudi ne za istino. Sam priznava, da je bil "zelo velik del" (torej ne ves) del brade iz pravih gledaliških las. Jaz sem se pošalil, ko sem povedal, da je zgle-dala kot iz dveh belih trakov. Sploh sem to napisal, ako se mi niso moji špijoni nalagali. Take točnosti bi ne pričakoval od resnega človeka, kateremu je vsaka šala greh. Strahove in duhove vržem kar v en
koš. Vam prepuščam, da nadalje raziskujete razliko, ter da nam pravočasno podaste učen spis o razliki med temi nemogočimi vsemirnimi niči. Pri tem lahko zopet uporabite culukafrske psihologične zakone za vaše utemeljitve.
Naraven pregrešek kritika mu služi za podlago, da res misli, da sem brljav. Pretiranost, da zbijem šalo, njemu ne gre v želodec. Da bom drugič boljše vedel, mi tudi o tej (Alenkini) obleki da kliničen opis. Obleka "je bila iz zlate vezenine prepletena z mnogimi pisanimi rožicami". Ženska zraven mene ni to videla. To vam ima orlove oči! Ne, nima jih — izdal je, da so te klinične informacije brezdvoinno prišle k njemu, ni pa sam videl to kar opisuje. Jaz ne verjamem, da je kje človek, ki bi vse to videl tako natančno, pa čeravno gre stokrat v prvo vrsto v parterju. V istem paragrafu mi očita, da sem zamolčal pomembno informacijo, da je igralo, "čitajte in berite, 87 oseb". Majka božja, ali naj bo to merilo za dobro ali slabo igro! Kot človek, kateri verjame v mistiko številk, kot igralec, sodi da je dobra igra nekaj impozantnega, nekaj sijajnega. Čemu me še informira kdo je napravil kostume? To me kot kritika ne zanima. Čemu pišete, da so isti bili napravljeni pod navodili ge. A. Danilove? To me še manj zanima. Slutim za koga je na boben tolkel; kaj pa vi dragi čita telji teh bedarij?
Moji nasveti niso dobrodošli. Saj jih ne usilju-jem. Nasprotnik govori za celo dramatično društvo "Ivan Cankar", katero mu gotovo ni dalo naloge, da ga tako žalostno polomi. Ker svetujem, da bi se začelo s kako boljšo igro, mi zabrusi v obraz, da seni ignorant. Lep poklon je to — kaj rečete? Kaj neki dokaže — nič! Moj mojsterski kritični modroslovec je tukaj "malo netočen", obenem raznaša tudi neisti-nosti v slovensko javnost. V isti sapi prizna, da jo . še veliko dela in kleplje neke skrivne načrte, kateri zaenkrat še niso uinljivi. Nikakor ne morem verjeti, da je direktorij S. N. D. tako bedast, kot se da sklepati iz njegove izjave. Sicer zna biti, da je fantiček res zelo globok v svoji učenosti. Pomnite pa pri vsem tem, da impozantnost je vedno zahtevala veliko nepotrebnega dela in energije. Jaz vem, da ravno ista energija se da vporabiti za kako boljšo igro. Nepotrebna velika skrb za kulise se lahko odpravi s tem, da se posnema moskovsko igralce. Za vsako slabo igro se vporabi več energije kot za dobro. Torej bilo j bi že čas, da se enkrat za vselej opusti prazne izgovo- ; re, da je nemogoče igrati kaj boljšega, ali pa naj se prizna nezmožnost, kar pa zaenkrat ne verjamem dru gače, kot da se mi to nepobitno dokaže. Ako se drži- : mo stare poti, čemu se postavljati da korakamo na-prje, če to ni resnično? Pa čemu mu na vse odgo- ] varjati in ga učiti?
Take so neistinosti, katere sem raznašal po Anic-	;
riki. Take so moje neodpustljive malomarnosti. Vzlic	j
temu, da sem ignorant, me vabi, da bi pristopil k dra-	i matičnemu društvu "Ivan Cankar" ter malo pomagal. Zadnje odklanjam. Vzrokov je brezštevilno. Pravilno
bi ne bilo, da bi pristopil, ker mislim še zanaprej pi-	j
sati zabavne "bedarije". Ljudje bi rekli, in tega se	J zelo bojim, da pišem neresnico, ker sem član društva.
Potem pa pride moje direktno nasprotje proti igram,	l katere se je dosedaj igralo; mogoče bi za katero storil
izjemo. Dal bi vse skupaj v en koš ter jih rad pre-	j
menil za Cankarjevo dramatizirano delo, "Hlapec Jer-	\
nej." To pomeni, da bom še zanaprej "kikal", ampak	3
edno v pravi smeri. Pomnite, da se mislim držati \arega kritičnega pravila, to je: Piši o stvari kot tebi jyoleda jn kot ti sodiš o nji. Če bom destruktiven, bom iz ravno istega razloga kot je socialist, kateri pra-vj[no sodi, da je današnja družba gnila. On jo hoče nadomestiti. Jaz pa svetujem, da se slabo nadomesti z dobrim.
H koncu mi svetuje, da bi se boljše seznanil s slovanskim slovstvom. Tukaj me je zadel. Zadel pa je m bolj samega sebe in sploh slehernega Slovenca v \meriki. Ponovno naj prečita svoje opombe, pa bo lahko nasvet zase uporabil; zame je prišel malo pre-kasno. Komaj je to povedal, pa hoče končati celo zadevo s sledečim farizejskim in razgaljujočim stavkom: "Zadevo smatram zaključenim." Ker je spoznal, da kar je spustil ni torpedo, temveč bumerang, hoče stvar lepo zaključiti ter mi vzeti vsako priliko odgovora. O ne, tako se mi ne izviješ, bratec! Preveč te je izdal ta zadnji stavek. Sam nisi verjel kar si napisal, ker kako naj si tolmačim, da se hočeš izogniti odgovornosti svojih opomb'? Te tvoje opombe hočem shraniti, kar je dobro da store tudi drugi obetajoči kritiki, ker škoda bi res bila, da bi se to literarno, slovstveno popolno, kritično perfektno delo izgubilo. Podlaga naj bo bodočim literatom v kakšni dobi dramatične kritike smo se nahajali.
Drznost mojega '"prijatelja' ne pozna nobene dostojnosti. Padel je do najnižje stopnje polemike s tem, da se je poslužil osebnih psovk (pozor ga. Ana Pengov), mesto da bi mi povedal kje on sodi, da sem \ zmoti in zakaj. Dokaz mojih bedarij je zadosti to, da ON to reče. To nizkotno, negentlemansko kritiziranje njemu ne zadostuje. On hoče še drug, "pound of flesh". S klobukom v roki prosi, da bi se sodrug Zaje strinjal z njim, kar naj pomeni, da se Primoži-čevi prošnji ustreže. Ta nemogoča prošnja je, da bi vrgel Zaje moj "ocenjevalni spis" v koš. Ako je kdaj kateri spis sodil v koš, je ravno vaš, g. Primožič. Vendar nisem tako malenkosten in netoleranten vaših idej, da bi jih hotel zatreti. Ako je dobro, vam dela čast, če ni, se pa sami uničujete s takimi spisi. Da bi svoje namene gotovo dosegel, potreplja sodruga Zajca po rami, češ, sedaj pa s kritiko le v koš. Vsakdo kdor potreplja brez vzroka se norčuje iz mene in me smatra za bedaka. On ga je hotel potrepljati s sledečo frazo, "ako bi sam prisostvoval (to je Zaje tej igri) in bil tako širokomisleč, da bi lahko pregledal . . ." Ste že videli tako netoleranco proti izražanju idej dramatičnega kritika? Mar bi bil vprašal, da naj sodrug Zajec opusti kritiziranje naše družbe, ker to škodi. To je destruktivno. Gotovo, da je! Kaj pa si mislite, da je potrebno predno se uresniči socialistična družba? Jaz sem ravno tako destruktiven glede bedaste dramatike, katera ni nikakšna kultura. Za take poklone sem vedno hvaležen. Škodim. To besedo uporabljajo vsi tisti, kateri imaje ideje, katere se ne ujemajo s tvojimi, in katere ne prestanejo kritike. Kritika, če je slaba sama sebe uniči. Dobri, zdravi stvari, kritika ee je še tako neopravičena, ne škodi, ampak jo še po-jača, sama sebe pa ubije. Tudi evolucija škodi veri, kakor tudi list "Enakopravnost". Ali naj zato zatre-"io oboje. To je logika onih, kateri vedno govore in Pišejo o škodi. Strinjam se z njimi, da najboljše kar se lahko stori s kritikom je, da se ga nemudoma obe-s'; priznajo naj pa še sami, da edino v takem slučaju, ko se dokaže, da je v resnici njegova kritika škodila, pa se bo to ropotijo boljše razumelo naj še dodam, da i(' kritika najbolj sočutna takrat, ko je navidezno naj-
bolj kruta. Ako je moj nasprotnik pripravljen zagovarjati nasprotno stran tega kar sem napisal v tem paragrafu, tedaj naj začne pogajanja za debato.
Ani Pengov sem do smrti hvaležen za sledeča dva stavka: "Kritika ni za vnanje liste, pač pa za v lokalne. Kritika mora biti stvarna, pravična nepristranska in ne osebna." Mislila je, da to meni sliši, pa je s tem ustrelila zame mojega nasprotnika. Zato ne hvaležno in osebno delo tisočkrat lepa hvala! Ni bilo treba, da bi se opogumili, da mi poveste vaše preprosto mnenje, ker končno nisem nikaka pošast, katera plane na človeka, kakorhitro se ne strinjam z njim. Čudno pri vsem tem je to, da ste vporabili precej mo jega materijala, pa pišete, da se ne strinjate z menoj. Pomnite, da tega nisem nikoli pričakoval od nobenega. Jaz povem kar mislim, vi pa svoje. Le na ta način pride resnica na dan. Kdo je v pravem se tudi končno lahko veliko lažje dožene, ko prečitaino misli ene ga in drugega. Počastili ste me, akoravno se ne strinjate z menoj, pravzaprav z dramatičnimi pravili. V slučaju, da vam čas dopušča, bi vas poprosil za dokaze, kje in kdaj sem jaz bil oseben? Nikoli ne, predno se me ni pobalinsko napadlo. To ne smete tako hitro pozabiti. Povejte, kje škodi kritika in na kak način. Stališče je zelo težavno, a vi morate že imeti dokaze, ker bi drugače take izjave ne prišle iz vašega peresa. Povejte, kaj bi bilo dobro, da se "Proletarec" izboljša. Kaj naj pišem mesto dramatičnih kritik. Malora, kaj so igralci tako občutljivi, da jih ne siue niti en sam kritik malo spodbuditi k večjemu naporu!
Deloma je njena opazka, da kritike niso za vnanje liste na mestu. Pojasniti moram, da sem kritiko igre "Elga", katero se sedaj sprejme za dobro (druge se bodo ravnotako sčasoma), najprvo ponudit cleve-landskemu dnevniku "Enakopravnost". Takrat so imeli najetega kritika, kar še danes ne verjamem, ker tak precedent škodi. Ko bi bila po volji bi bila go tovo priobčena v lokalnem listu. Poslati sem moral, dasi nerad, to siroto v Chicago, da jo tam priobčijo. Usmiljeni urednik "Proletarca" je tudi sprevidel, da je nekaj v kritiki, kot je moj nasprotnik, zato ni hotel, da bi tako neopaženo umrla radi netolerance. Sedaj nimamo v Clevelandu nobenega kritika, kateri bi pisal o igrah dramatičnega društva "Ivan Cankar". To je zelo žalostno, ali umevno. G. Stautu naj bi pustili, da piše kar on hoče, ne pa kar želi kak častihlepnež. Njegovi nasveti so bili zdravi, torej nanadomestljivi. I)a je kritik ravno toliko potreben kot dober režišer se ne da utajiti, čeprav zopet zgleda, da je to para doks. Sedaj bi bilo pač težko pustiti "Proletarca". kateri sprejme vse kot napišem. Drugače bi ne pisal za "Enakopravnost" kot da bi se mi dalo prosto pot, in da bi "Proletarec" nič ne trpel s tem da bi več ne prispeval za njega. Hvaležnost me veže, da zaenkrat še vedno ostanem prispevatelj tolerantnega "Proletarca."
Mojemu nasprotniku se moram ponovno zahvaliti za njegovo neprimerno uljudnost v kritiziranju. H koncu bi ne škodilo, ako si zapomni, da mi ne preostaja časa za ukvarjanje s takimi osebnimi kritikami, ker življenje je preveč zanimivo, da bi moral ves čas zgubljavati z njimi. Edini vzrok tega odgovora sam ve, ako je razumel. Sam ve, da se je prvič pregrešil, torej bilo bi pač neusmisljeno, da bi ga uničil. Dobro se mu bo godilo na svetu, ako se ne bo več dal uporabljati v take osebne namene.
Upam, da mi v bodoče ne bo treba tratiti časa s kritiki, katerim se predobro pozna, da so še dojenčki
v kritični Joli. Vsem tistim, kateri ne bodo nič dodali k prispevkom kritike mojega nasprotnika, naznanjam, da ne bom odgovarjal podrobno, ampak, da od sedaj naprej jih bom kar mimogrede neusmiljeno bičal v kritikah, katere bom pisal. Toliko v prijazno razumevanje vsem, kakor tudi za boljšo' dramatiko v Clevelandu.
se ameriška prosperiteta obvaruje z nekakšnim zidom, da nam jo kdo ne ukrade; dandanes, ko je toliko tatov, je namreč res nevarno.
Veselite se, kajti razen vas nima nihče takih plač.
Zedinjene države so obljubljena dežela, in od kar imamo naseljevanje skoro ustavljeno, je res samo obljubljena dežela. Naseljevanje pa smo ustavili, ker nočemo pasti na življenski standard evropskega delavstva. Da, to je bil edini razlog. Poglejte:
Plača povprečnega ameriškega delavca znaša $5.60; povprečnega delavca v Angliji $2.28, v Nemčiji $1.55; v Franciji izven Pariza $1.24; v Parizu, $1.35; v Belgiji, $1.14 in v Italiji 96c.
Sicer so tudi življenske potrebščine v evropskih deželah cenejše kot tukaj, toda v plačah je kljub temu razlika. Protektirajmo našo prosperiteto kakorkoli, bodisi s tiirifom, omejevanjem naseljevanja ali pa magari z vojno — je klic ameriških žingotov. Kitajci so se nekoč hoteli obvarovati s tem da so zgradili okoli svojega cesarstva zid, sedaj bi pa bilo dobro, da
Novi upravni odbor "Proletarca".
Na občnem zboru J. D. T. D. so bili izvoljeni v upravni odbor "Proletarca" sledeči sodrugi: Frank Alesh, Filip Godina, Joško Oven, John Olip in F. S. Tauchar.
Občni zbor je potrdil odlok seje upravnega odbora, da se izda ob priliki dvajsetletnice "Proletarca" slavnostno izdajo; izšla bo zaeno z majsko. Forma lista ostane v tem letu taka kot je sedaj. Več bo razvidno iz izčrpka zapisnika seje, ki bo priobčen v kratkem.
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERM1N1E, PA.
Socialistični klub 5t. 69, JSZ., zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu po seji društva SSPZ. (dopoldne). Zborujemo v društveni dvorani.—Rojaki, pristopajte v naše vrste 1 — Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
DETROITSK1M SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne. — Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
Ameriški Družinski KOLEDAR
LETNIK
1925
je knjiga, ki bi jo moral citati vsak delavec v tej deželi, zmožen slovenskega jezika.
'CAS'
j e d i n a slovenska leposlovna revija v Ameriki. Čas prinaša lepe povesti, koristne gospodar-ike in gospodinjske nasvete, snanstvene zanimivosti, podu-Sne, narodu potrebne razprave in mične slovenske pesmi.
Izhaja mesečno in stane samo $3.00 na leto, pol leta $1.50. Pošiljatve naslovite:
"ČAS"
1142 Dallas Rd., N. E.
Cleveland, Ohio.
PRIDITE IZ "
SEVERA
PRIDITE K NAM..
PRIDITE IZ
ZAPADA
Ako hočete vložiti ali pa sigurno investirati vašs prihranke.
Izposoditi si denar pod ugodnimi pogoji na vaše hiše in posestva.
Poslati denar v Jugoslavijo ali v druge evropske države.
Varna banka za vlaganje vaših prihrankov.
Kupiti si parobrodni listek za katerokoli prekomorsko črto.
Ako potrebujete nasveta v denarnih Dnlrx,~r zadevah, naša pomoč vam je zago- "KlDlIfc. tovljen uspeh.	IZ
TORAJ, ZGLASITE SE VZHODA
na banki priznani po vseh Združenih državah.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
varna in konservativna banka.
1900 BLUE ISLAND AVE.
vogal 19ste ceste CHICAGO ILLINOIS
PIRDITE
IZ__
JUGA
gODRUGOM IN SOMIŠLJENIKOM V BAREERTONU, O.
Seje socialističnega kluba št. 232 JSZ. se vrše vsa-. (jj-ugo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v dvorani amostojnega društva "Domovina" na Mulberry cesti. A liram na sodruge, da se redno udeležujejo klubo-vih sej, ker je vedno kaj zanivega na dnevnem redu. Tiste Pa> ki simpatizirajo s socialističnim gibanjem, vabim da se nam pridružijo in tako (pomagajo v borbi boljše pogoje življenja in za odpravo kapitalističnega režima samega. TAJNIŠTVO KLUBA ŠT. 232.
SODRUGOM V CLE V ELAN D17.
Seje socialističnega kluba it. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako Četrto nedeljo ob 2:30 v klubovib prostorih v Slov. uar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu m osvoboditev proletariata.
GIRARD, OHIO.
Seje kluba št. 222 JSZ. v Girardu, O., se vrše vsaki prvi torek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu. Somišljeniki, pristopite v vrste zavednega delavstva!
_Naš klub ima lepo zbirko knjig. Izposodite si jih!—
Tony Segina, organizator.
RAVNO NASPROTNO.
Stari korejski pregovor pravi: "Tisti, ki želi da z apetitom povžije jed, naj ne gleda po stenah kuhinje." Kot navadno, je ta pregovor pravilen v daljni Koreji in pri njenih sosedih Japoncih in Kitajcih, toda pravilen je tudi tukaj v Ameriki. Tu je mnogo kuhinj po hotelih, sladolednih tovarn itd., kjer bi bil korejski pregovor na mestu. Toda vsako pravilo ima izjemo. Joseph Triner Company podjetje v Chicagi je vzor čistobe. Mi vas vabimo, da si ga ogledate, in prepričani smo da boste Trinerjevo grenko vino potem še mnogo bolj cenili. To je nekaj naravnega. Trinerjevo grenko vino je eno najboljših lekov za odpravo slabega apetita, zabasanosti, glavobola, plinov v želodcu, slabega spanja in podobnih želodčnih nerednosti; za podlago ima rdeče vino, in vino je mnogo bolj de-likatno kot mleko ter zahteva največjo snažnost, poslopja, steklenic in vseh drugih proizvajalnih naprav. Poskusite tudi Trinerjev Liniment proti revmatizmu, ncuralgiji in za trde ude. Tukaj je pismo, ki smo ga ravnokar prejeli: "Revloc, Pa., 16. jan. 1925, "Moje roke so me tako bolele, da se jih komaj premikal, toda odkar rabim Trinerjev Liniment so mnogo boljše. Pošljite mi še dve steklenici Stanley Orbin". Če vam ne more postreči vaš lekarnar ali pa trgovec z zdravili, pišite naravnost na Joseph Triner Company, Chicago, 111. .
NA PRODAJ.
Dva akra zemlje ob C. B. & Q. železnici. Dva bloka od postaje. Cena $1,500. Za več Pojasnil pišite na:
P. URBANC, 2911 N. Talman Ave., Chicago, 111.
6% IN VARNO 6% IN VARNO
Zlati bondi na prvo vknjižbo za na imenitnem prostoru ležečo lastnino, na prodaj pri nas
MILLARD
STATE BANK
3643-364S WEST 26th STREET
At Millard Avanu*
CHICAGO, ILL.
Oglejte si naše varnostne bančne shrambe, največje na zapadni strani mesta.
BANČNE URE:
V pondeljek in četrtek od 9. zjutraj do 8. zvečer: v torek, sredo in petek od 9. zjutraj do 5. popoldne; v soboto od 9. zjutraj do 3. popoldne.
r n i II I/ KI I 1/ P r I/ se priporoča rojakom
r n A N K M vokK prinabavidrv' preme-
III fill II IIIIIUB.il ga, koksa in peska.
924 McAlister Are.
Phone 2726
Waukegan, III.

BARETINCIC & HAKY
POGREBNI ZAVOD
I
X T
X
X
i v
324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. *
&
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin ko.t re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepib svilenih zastav, bodisi slovenjih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
NA PRODAJ štiri stavbišča (lote) blizu Riverside.
Cena $500.00 za stavbišče. Proda se vse skupaj ali pa vsako posebej. Pri nakupu plačate malo svoto takoj, ostalo na mesečne obroke. Za nadaljna pojasnila pišite na: P. URBANC, " 2911 N. Talman Ave., Chicago, 111.
(lUUrilHHIMIMini
1
USTAVITE KAŠELJ TAKOJ; VZEMITE
SEVERA'S COUGH BALSAM
Pravi odpomoček ~ prijetno zdravilo — 25c in 50c. Severa's Cold and Grip Tablets
§ povzročo takojšno odpomoč od prehlada. ZOc. — Poskusite najprej pri lekarju Severov Almanah 1925 za razpečevanje v lekarnah, ali pa od
i W. F. SEVERA CO., - CEDAR RAPIDS, IOWA a
^■•■»fianwiiiiiiinifawnwiiiawnnnniniiiiaiRaiiiiianiinwiinHnnniMina
i
oglašajte
PRIREDBE KLUBOV IN DRUŠTEV
v
"PROLETARCU"!
"OGENJ"
(Dnevnik desetnije) spisal h. BARBUSSE
Najznamenitejša povest iz vojaSko-ga življenja tekom zadnje vojne. Cena: Vezana $1.50; mehko vezana $1.10. Naroča se pri "Proletarcu".
CENIK KJIG.
VITEZ IZ RDEČE HIBE. (Aleksander Doma« star.), roman iz Jasov francosle revolucije, 604 strani, broširana 80c, vezana
v platno ................... 1.26
VZORI IN BOJI, {rtiče, vezana.. 1.60
ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka
povesti in črtic, broširana.....66
ZADNJA PRAVDA, (J. 8. Baar)
roman, broširana.............76
ZAJED Ali 01. (Ivam Moiek), povest, 304 strani, vezana v platno ......................... 1.™
ZA SREČO, povest, broširana.....45
ZAPISKI TINE QRAMONTOVE,
(VI. Levstik), vezana.......1.00
ZGODBE IZ DOLINE ŠENT-FLORJANSKE, (Ivan Cankar), vezana ...................... 1-50
ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE, (L Zore«), broširana ......................
ZVONARJEVA HČI, povest, broširana ........................
ŽENINI NAŠE KOPRNELE,
(Rado Murnik), broširana ... .30
SLOVENSKI PISATELJI: FRAN LEVSTIK, zbrani spisi, vezana ........................ 128
FRAN ERJAVEC, zbrani spisi,
vezana ...................... 2.00
JOS. JURČIČ, zbrani spisi,
II. zv. vezan ................ 1.60
HI. av. vezan ............... 1-50
IV.	zv. vezan ................ 1-25
V.	zv. vezan ................ 1.00
VI.	zv. vezan ................ 1.00
PESMI IN POEZIJE.
BASNI, (Jean de la Fontaine, is franeoš&ine prevel L Hribar)
1.00
Nadaljevanje s 2. strani.
MLADA POTA, (Oton Znpaniii),
pesmi, trda vezba...........76
MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Detelj ak),
vezana ...................... JH>
PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al-
brecht), trda vezba...........60
POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .00 POHORSKE POTI, (Janke Gla-
ser), broširana ...............36
SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................46
STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C.
Golar), vezana...............1.20
STRUP IZ JUDEJE, (J. & M a
char), vezana ............... 1.10
SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširana.......66
SOLNCE IN SENCE, (Ante De-
beljak), broSirana ............60
SVOJEMU NARODU, Valentin
Vodnik, broširana ............ .25
UjBZKE PESMI, (Peter Besni), trda vez be...................60
TRBOVLJE. (Tone Seliikar), proletarske pesmi, broširana 50c; vezana.................76
TRISTIA EX SIBERIA, (Voje-
slav Mole), vezana ........... 1.25
7 ZARJE VIDOVE, (Oton Zn-paniii), pesnitve, broširana.....40
IGRE
ANFISA, (Leonid Andrejev),
broširana .
.60
BENEŠKI TRGOVEC, (Wm.
Shakespeare), vezana.........75
ČARUJEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. 8. Tauehar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana ..........................25
DNEVNIK, veseloigra v 2 dejanjih .........................30
M
GAUDEAMUS, komedija v 4 dej.
GOSPA Z MORJA, (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broširana .....................■ .60
KASIJA, drama v 3 dejanjih ... .76
JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana................75
MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana.....................75
NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nnšii), šala v treh dejanjih, broširana ..................
.35
NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana .................... .35
OTHELLO, (Wm. Shakespeare),
vezana . . . ...................75
ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana............... M
ROSSUM'8 UNIVERSAL ROBOTS, drama s predigro v 3 dejanjih ......................
SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana......m
.60
.75
UMETNIKOVA TRILOGIJA,
(Alois Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75c; vezana . ..1.0
ZNANSTVENE RAZPBA-TE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE.
ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ........................ M
ANGLE9KO-SLO VENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 6.0"