Leto TI.
V Ljubljani, dne X. maja 1930.
18. štev.
Armijskl general Danilo Kalafatovič
Te dni je bil v naši vodilni generaiiteti povišan za a majskega generala tudi komandant sarajevske armijske oblasti g. Danilo Kalafa-tovič. S tem imenovanjem je postavljen v prvo vrsto voditeljev naše vojske eden naJodliC-nejših naših oficirjev. Rojen 1. 1875. v Kralje-vu je že v balkanski vojni zavzemal važna mesta ter se je zgodaj odlikoval na vojno -diplomatskem polju kot ekspert na mirovni konferenci v Bukarešti 1913. V svtovni vojni je bil najprvo načelnik generalnega štaba Moravske divizije pozneje šef obaveštajne službe Vrhovne komande, od 1. 1917. šef operativnega odelenja Vrhovne komande. Bil je kot vojni ekspert na mirovni konferenci v Parizu, pri pogajanjih v Rapallu ter je bil 1. 1921. predsednik komisije za razmejitev z Reko, leta 1923. pa z Rumunijo. Leta 1924. je vršil dolžnost našega vojnega eksperta pri Ligi narodov, a 1. 1925. je bil član konference za kontrolo trgovine z orožjem. Kot divizijskl general je nekaj časa poveljeval tudi v Dravski diviziji ter si je pridobil v Ljubljani ln v vsej Sloveniji kar največje simpatije in avtoriteto. Iz Ljubljane je bil general Kalafato-vič poklican v glavni generalštab. potem pa imenovan za komandanta sarajevske armije. V tem svojstvu je sedaj povišan v čin armij-skega generala. O. Kalafatovič je tudi odličen vojaški pisatelj ter kot tak cenjen tudi v inozemstvu.
Jubilej slovenske žen«
Dne 24. t. m. ie praznovala svojo 70fetnlao srosipa Marija K e 11 e r j e v a, roti. Trenzova, vdova sodnega svetnika. Dasi je ga. Kesler-ijeva, po tedanjem običaju staro kranjskih patrioijskih rodbin, bila vzgojena v nemškem duhu, m je vendar razvila v narodno zavedno Slovenko ki s« )« po svoji poroki * sodnikom Keslerjem. ki je bil, n« samo kot jurlst, temveč tudi kot odločen Slovenee, »mit Sirom Dolenjske, uspešno udejstvoval« v raz-nft narodnih drimvib v Novem mestu in 4mfBo&,
Jubilej zaslužnega slovenskega novinarja Pet in dvajsetletnica novinarskega dela urednika Ve^oslava Spindlerja
četrt stoletja profesionalnega novinarstva — to je v naših razmerah redek pojav. Pred pet in dvajsetimi leti je bilo težje, nego je danes, odločiti se za ta poklic. Novinarstvo je pomenilo boj, neprestani življenski boj na negotovih tleh. Novinar je bil pri nas že sam po sebi politik, a slovenska politika je bila preveč borna, prehudo bojevita, da bi lahko rezala novinarjem lagoden kruh. Zato je zahteval ta poklic mnogo požrtvovalnosti in neumornosti, bil je združen z napornim, nervoznim in odgovornim delom, vzlic vsemu naporu pa ni obetal sigurne bodočnosti.
Vekoslav Spjndler Je najizrazitejši predstavnik slovensko - štajerskega naprednega novinarstva, ki se Je razvilo kasneje nego v slovenskem osrčju, v Ljubljani. Roda se Je 16. julija 1881 v Moravcih v ljutomers kiem okraju. Študiral je gimnazijo v Mariboru ln se že kot dijak mnogo udejstvoval v časnikih in časopisih. Pisal je pesmi in prozo. Bil je sotrudnik »Nove Nade«, »Domačega prijatelja« in zlasti v visokošolskih letih »Ljubljanskega Zvona« in »Slovana«. Ob istem času M j« ie oglašal v »Domovini« in »Slovenskem Narodu« s raznimi članki. Za njegov tempe-.
rament in mladostno bojevitost je značilno^ da je kot osmošolec ostro kritiziral v listini vzgojne metode na srednjih šolah ln Je bil zaradi teh ^člankov izključen iz mariborska gimnazije. Študiral je kot privatist in je 5e istega leta (1901) maturiral na celjski gimnaziji. Nato se je vpisal na medicinski fakulteti dunajske univerze, vendar ga je preveS mikala žmrnalistika. Po odsluženem enoletnem vojaškem roku je vstopil 1. oktobra 1905 kot urednik v službo celjske »Domovine«, Naslednje leto ie bil že urednik novo ustanovljenega glasila bivše Narodne stranke za Štajersko, tednika »Narodn; list«, ki ga je vodil vse do svetovne vojne. Ta list je imel velf* ke zasluge za narodno in politično usmeritev štajerskih Slovencev in se je posebno uveljavljal v boju zoper nemškutarstvo. Med vof-no so tudi Spindleria mobilizirali, vendar Je redno dopisoval »Slovenskemu Narodu« ht zagrebškemu »Pokretu«. Ob prevratu je kot tajnik Narodnega sve*a izdajal list »Glasnik Narodnega sveta v Celju« do Novega leta. 1919.. ko ie zarHa pod niegovim vodstvom Izhajati »Nova Doba« trikrat v tednu. S 1, februarjem 1922 je prevzel uredništvo mariborskega »Tabora«, sedai pa redno sodeluje pri »Mariborskem Večerniku« in je stalen scr-trudnik »Jutra«.
Obenem z vstopom v ž urna! is ti ko je stopil tudi na aktivno politično polje. Vneto je sodeloval t>ri ustanovitvi bivše Narodne stranke za Štajersko. Poslej ie kot njen sila delavni in vzpodbudni tajnik sodeloval pri v se S političnih akcijah štajerskih napred. Slovencev in nastopal na neštetih sestankih in zbo» rova nji h. V Jugoslaviji Je prevzel tajništvo demokratske stranke, nazadnje oblastno taj» ništvo v Mariboru, ki g3 ie vodil vse do novega stanja v državi. Bil je tudi v politiki kakor v novinarstvu: vedno soliden, postei in požrtvovalen, neumoren delavec na j a v« nem polju.
Zaslužnemu slovenskemu novinarju pr!na# šamo ob njegovi častni 251etnici naše n&jpri-srčnejše čestitke in mu želimo še mnogo le I iiadaljnega plodonosnega delovanja!
se je kazala zlasti v tem, da Je Ml njen do« po njeni preselitvi v Ljubljano vedno odpt$
najrazličnejšim sloven. pisateljem in umetni kom. Njeno stanovanje na Bleiweisovi cesti bi se v dobi pred vojno moglo nazivati edet| najbolj zanimivih ljubljanskih >literarno-ume> -niških salonov. V tem domu so stalno obče* vali med drugimi Ivan Cankar, Oton Župančič, Anton Lajovic. Etbin Kristan, Vladimif Levstik, Jože Berce, Dana Koblerjeva, Ivan$ Kobilčeva, Levčevi i. dr. Ta dom je opisal & Cankar v svoji povesti »Novo življenje«.
Gospa Keslerjeva je mati četvero hčera* najstarejša, Mica, je poročena z znanim če V nikom Miho Čopom, Ani je soproga pesnik* Otona Zupančiča, Vera se je poročila z urecte nikom »Ljubljanskega Zvona«, pisateljem Fft Albrechtom. najmlajša. Slava, pa je žena že* lezniškega uradnika Švarca na Jesenicah.
Svoj jubilej je praznovala ga. Keslerjev* na Bledu v krogu svojih hčera, zetov in vmti kov. še vedno čila, zdrava in podjetna.
Njena ljubezen do kulturnih stremljenj, katero je podedovala od svojih prednikov, pa
Cerkev — grobnica cele vasi
Njegova soproga je aktivna predsednica razstave jttgoslovenske hišne industrije, ki je |ako dobro uspela v Haagu lanskega novembra. Za prihod gospoda konzula in njegove jo spe soproge, ki je že toliko dobrega sto-!nla za jugosiovensko ženstvo ter za našo do-fciačo obrt in umetnost, so se posebno zamirale odbornice in članice naših ženskih dru-Itev, ki so gosta iskreno pozdravile.
Manlci Komanovi ob njenem kulturnem jubileju
Ako znači 25. uprizoritev kakega odrskega 8ela odličen uspeh, se ne moremo dovolj ču-«Jt1, kako da v dobi rekordov manj važnih afcdanjosti izpregledamo dejstev, ki so za ituro narodovo mnogo pomembnejše nego Avajseta ali trideseta predstava dela tega •li onega priznanega tujega dramatika.
V mislih imam pri tem našo zaslužno pisateljico, odlično poznavalko slovenskih ljudskih
Na veliki petek je ogenj med službo božjo objel cerkev v vasi Costesci pri Bukarestu.
značajev, posebno kmetskih tipov — Koma-novo Manico in ifltno narodno igro »Prisego o polnoči«.
Ta narodna igra — izvirno slovensko odrsko delo — je dosegla uspeh, kakršnega še ni doseglo pri nas nobeno drugo dramsko delo.
Komaj leto dni je minulo, ko je bila igra 18. novembra 1928 prvič uprizorjena v Radovljici pod spretnim vodstvom našega Jake Špicarja. a jo je doslej uprizorilo — reci in piši — štiriinsedemdeset odrov, kjer je bila povsod igrana in sprejeta z velikim navdušenjem. Pa ne-le morda sirom Slovenije! V daljnji Ameriki, kjer slovensko srce mnogo bolj hvaležno sprejema drobtine krušne svoje jugoslovenske matere, so igro uprizarjali in jo še uprizarjajo na neštetih odrih kor smo culi iz kritik ameriških odličnim uspehom. Na številnih igra uprizorjena celo po dvakrat in iz avtentičnih podatkov sem se uvedi, da je šla doslej igra 149krat preko odra.
Kot petinsedemdeseto predstavo jo je sedaj 28. t. m. v ljubljanski drami stopetdesetič I vprizorilo »JNAD Jadran« pod pokroviteljstvom »Jugoslovenskega ženskega saveza« m v režiji člana ljubljanske drame gosp. Vala Bratine.
Ne bom razmotrival o vzrokih uspehov Maničnega dela. Število 150 govori več nego poveličevanja dlakoceipcev. In ako se pri tem odličnem jubileju naša Manica v svoji skromnosti ne sili v ospredje, naj ji bo v zasluženo zadoščenje zavest in dejstvo, da si je izbrala ln pridržala v počastitev tega edinega slovenskega rekordnega odrskega dogodka — •uprizoritev narodne igre »Prisega o polnoči« baš naša odlična akademska omladina kot
najbolj upravičena cenlteljica In čuvarica narodnih kulturnih stremljenj. Mirko KragelJ.
Jubilej Ignacija Hladnika
Požar se je razširil s takšno naglico, da se niso utegnili verniki večinoma niti rešiti. — Preko 130 jih je zgorelo ln le 40 težko ranjenih oseb so spravili v bolnišnico. — Zgornja »lika nam kaže cerkev po požaru, spodnja desno pred požarom ln levo strahovito vrsto mrličev, izkopanih izpod razvalin cerkve.
V idiličnih Križah pri Tržiču se je 24. septembra 1865 rodil ta neumorni delavec, skladatelj in eden izmed najtrdnejših stebrov naše narodne pesmi. 24. t. m. je obhajal 50-letnico svojega glasbenega delovanja. Ko je z najboljšimi uspehi dovršil orglarsko šolo, je že kot 141etni deček nastopil svojo prvo službo v št. Jakobu za Savo. Drugo njegovo mesto je bila Stara Loka pri škofji Loki, kjer je služboval 8 let. Potem je bil imenovan za kapiteljskega organista v Novem mestu, kjer Je danes službuje. V Novem mestu je vodil celih 40 let glasbeno življenje kot pevski učitelj na novomeški gimnaziji in kot pevovodja in or-ganist pri raznih društvih in cerkvah.
Maš holandski konzul g. H. H. van Dam
Mlnoli teden je prispel v Ljubljano upravičil našega generalnega konzulata v Rottar-tom« g. H. H. van Dam s svojo soprogo, kis po d konzul bo potoval po naši državi, da I>ozna naše gospodarske razmere ter prouči, »ko bi se dali odnošaji med našo državo ln lolandijo še bolj zbližati.
Slika desno:
Mussolinijeva hči Eda
se je 24. aprila poročila z grofom Cia-nom, sinom Italijan, ministra.
Poročni običaj ob reki Weseri na Nemškem
Ženin polaga nevesti na glavo poročno krono.
Slika desno!
Jabolko ne pade daleč od drevesa
Znameniti anffleS-kii nogometni vratar Yate's ima 1S>-meseč. sinka, ki je navdušen pristaš očetove umetnosti Mlademu PeterC-ku Je nogomet ofivldno v krvi.
Vratolomne vaje na letalu
Nemški akrobat Schindler proizvaja drzne vaje na letalu v zraku o priliki nemškega letalskega dneva. Levo: Telovadba na navpičnem drogu. Desno: Prestop i drvečega avtomobila na letalo po lestvici ii vrvi.
V kopališču Reimerz bodo postavili spomenik državnemu predsedniku Hin-denburgu. Načrt je izdelal uerlinski profesor Seiffert. Kakor izgleda, je Nemcem še vedno ideal železni oklep in srednjeveški viteški meč.
Čudna stava
Toulouški meščan Bargeot, ki je stavil, da prehodi peš od Pariza do Berlina in nazaj, med hojo pa bo vso pot rinil veliko kolo, kakor ga vidimo na ttokl.
Avstrijski nadvojvoda pred sodiščem
Bivši nadvojvoda Leopold Salvatoir, ki }e obtožen tatvine in se zagovarja pred newyorškim porotnim sodiščem. Predmet tatvine je ona znamenita ogrlica, ki jo je bil cesar Napoleon podaril svoji soprogi Mariji Lujizi.
1. Čudovita krava, ki ima dve vlmervi: eno naravno, drugo na hrbtu. Krava daje mleko iz obeh vimen. — 2. Pri farmarju Saweru v Mehiki se je zvalil piščanec, ki ima štiri noge. — 3. V Južni Ameriki živi ptič — ime mu je Bell Blrd — ki ima tako močan glas. da ga je slišati tri milje daleč. — 4. Farmar Kenneth Montague v Cheshiru v državi Newyork ima črno raco, ki leže črna jajca. — a. farmar Joe Grimes v Oklahomi ima največjega vola — ime mu je »Tom« — ki tehta 3715 funtov in nima rogov. — 6. Farmar Pred Bond v Severni Ameriki ima najmanšo kravo na svetu, ki je visoka samo 29 palcev. — 7. Kapetan Tremlett v Tanganjikj je ustrehl belo zirafo, ki ni imela — kakor navadno — pisanih prog. — 8. Na posestvu nekega Harlow Clarka v Marquetti v državi Miichigan je zraslo drevo, ki predstavlja starega moža. oprtega na palico. Drevo je zraslo tako naravno, ne da bi bil kdo na umeten način pomagal ali morda posamezne oblike izrezljal. — 9. V Long Islandu je ujel ribič Schrmtthenner 16 palcev dolgo ščuko, ki je imela v trebuhu 18 palcev dolgo kačo. — 10. Farmar R. Van Wert v Cincinati v državi Ohio ima konja, kateremu so zrasli na sprednjih nogah po dve kopiti. — 11, V Guatemali raste drevo, ki daje mleko, če se mu lubje nareže. To mleko se po okulu ne razlikuje prav nič od kravjega mleka.