SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXI (65) • STEY. (N°) 7
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 8 de marzo - 8. marca 2012
temelj našega
obstoja
Obletnica Hude Jame
TONE MIZERIT_
Skoraj neopazno je šla mimo nas ena izmed zlatih obletnic, ki pa je bistveno važna za delovanje in razvoj organizirane slovenske skupnosti v Argentini. 25. februarja 1962 je bil namreč podpisan dogovor med Zedinjeno Slovenijo in krajevnimi domovi. Urejal je razmerje med ustanovami, ki so že delovale, ali so začenjale delovati in povezovale rojake po skoraj petnajstih letih življenja v tej deželi.
Lahko ugotovimo, da do sporazuma ni prišlo brez trenj in napetosti. Zgodovina je že precej podrobno opisala razvoj naše skupnosti. Že pred prihodom večine beguncev je bilo, 25. januarja 1948, ustanovljeno Društvo Slovencev. Ta prva (in precej časa edina) ustanova naše skupnosti je vodila družbeno življenje. Ko so začeli nastajati krajevni Domovi, sad značilnega naseljevanja po posameznih delih buenosaireškega predmestja in nastajajočih potreb rojakov, se je pojavila napetost. Domovi so težili po samostojnosti, osrednja ustanova (že poimenovana kot Zedinjena Slovenija) je želela ohraniti vodstvo in nadzor.
Precej časa so tedaj tekli razgovori, saj vemo, da vsak rad brani svoja stališča. Vendar je prevladala zdrava pamet. Kot je zapisal dr. Jože Rant v Zborniku, izdanem ob petdesetletnici ZS, so »vsi popustili, zato da so vsi pridobili«. Zanimivi so argumenti, ki so utemeljevali sporazum. Bistvena je ugotovitev, da je »naši skupnosti treba osrednjega predstavništva navzven in navznoter«. Posledica sporazuma je bila, da se je osrednji organizaciji poveril krovni značaj, se ji prepustila skrb za šolstvo in »koordinacija socialne pomoči«. Sporazum je predvideval tudi ustanovitev »odbora«, ki naj bi ga sestavljali predstavniki vseh podpisnikov. Določal je: »Delovanje sveta ima posvetovalen pomen v splošnih vprašanjih skupnosti.« Tako je nastal Medorganizacijski svet, ki odtlej vodi in ureja življenje skupnosti, ohranja njeno ideološko in delavno enotnost in predstavlja edinstveno vez med organizacijami, ki je temelj posameznega in skupnega delovanja.
Dogovor so tedaj podpisali predstavniki Zedinjene Slovenije ter slovenskih domov v Berazateguiju, Carapachayu, Slovenski vasi, Slomškovega doma v Ramos Mejiji, Našega doma v San Justu in Slovenskega doma v San Martinu. Odbor ali svet se je potem povečal z novimi člani: društvo Slovenska Pristava, Dušno pastirstvo, Mladinski organizaciji SDO in SFZ, Zveza slovenskih mater in žena, ter Slovenska kulturna akcija. Po prenehanju delovanja je potem odpadel Slovenski dom v Berazateguiju, in tudi SKAD, ki je bil kasneje vključen v svet, a kmalu zamrl. V teku dogodkov je nastal še »razširjeni Medorganizacijski svet«, bolj protokolarnega značaja, ki vključuje vse ostale organizacije naše skupnosti. Ta svet je bil posebne važnosti in se bistveno izkazal v dobi osamosvojitve Slovenije, ko se je celotna skupnost vpletla v akcijo podpore in mednarodnega priznanja nove države.
Po podpisu sporazuma se je prvo »zasedanje posebnega sveta« izvedlo že 24. marca 1962. Prvotno so potekala tri srečanja (seje) letno. Razvoj dogodkov je pripeljal do sedanjih pet sej, ki potekajo vsaka dva meseca, med marcem in novembrom. Tudi prvotno vezana na Slovensko hišo, je lokacija sej postala krožna, in se sedaj izmenoma vrši v posameznih Domovih. Kaj kmalu se je pokazala tudi potreba, da se predhodno določijo datumi posameznih prireditev, za boljšo organizacijo in izvedbo.
Zanimivo je, da sklepi sveta nimajo kake legalne osnove. Ne more se jih »nasilno« izvajati. Vse sloni na »moralni obveznosti«, ki je nenehno spremljala naše skupno življenje.
Zlata obletnica nas je našla tako zaposlene v pripravah novega delovnega obdobja, da bi jo skoraj prezrli. Bila bi velika škoda. Zato se hvaležno spomnimo mož, ki so tedaj postavili ta močni temelj našega obstoja. Predvsem pa se zahvalimo Bogu, ki nas je vodil in razsvetljeval v vseh naporih za ohranitev slovenstva in slovenskih izročil v deželi pod južnim križem.
Ob tretji obletnici odkritja mori-šča v Rovu svete Barbare so založba Družina, Študijski center za narodno spravo in vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč v ponedeljek 5. marca v Zavodu sv. Stanislava pripravili znanstveno srečanje avtorjev Poročila 3 - Resnica in sočutje. Vsi si želijo, da bi vlada nadaljevala dela v Hudi Jami.
Vodja evidentiranja in sondiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc je dejal, da si ob tretji obletnici soočenja z zločinom v Hudi Jami raziskovalci želijo, da bi »vlada imela toliko moči, da bi končno opravili temeljna civilizacijska dejanja v zvezi s pokopom žrtev, ki že 67 let čakajo na to«. V zvezi s Hudo Jamo, kjer so pred tremi leti delavci Rudnika Trbovlje - Hrastnik prebili pregrado v Rovu svete Barbare in odkrili več kot 400 mumificiranih trupel, Ferenc meni, da je potrebno iz jaška iznesti še preostale žrtve, ki jih je še okrog 2000. »Tudi tistih 800, ki sedaj začasno ležijo v enem delu rudnika. Vse je treba iznesti ven iz rudnika in jih pokopati na Grobnem polju zunaj
rudnika. Tako da bodo lahko svojci hodili kraj obiskovat, se poklonit njihovemu spominu, prižgat svečo in položit cvetje,« je poudaril Ferenc. Zanj so namreč, kot je še dodal, bistvene žrtve in njihov pietetni pokop. Pri tem je pomembno, da država pokaže svojo voljo in namen. »Zadnji čas je, da stopimo po tej poti in uredimo to,« je še dodal Ferenc.
Za predsednika komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožeta Dežmana pa je izjemno pomembno, da je v Sloveniji stekel proces dialoga o domnevnih pobojih v Hudi Jami. Po njegovem mnenju se je pokazala pravilnost izjave predsednika države Danila Türka, ki je rekel, da so politična sprenevedanja okrog Hude Jame drugorazredna tema. »V tem poročilu prikazujemo, kako so se takoj po pobojih ta drugorazredna komunistična prizadevanja začela in trajajo do danes. Huda Jama pa je dokaz, da tako ne gre, da je pot drugačna, da je treba komunizem pustiti za sabo. To je edina pot za konec zgodovine,« je prepričan Dežman.
O tem, kako bo vlada množično grobišče dostojno uredila, pa Dežman meni, da se »z denarjem še noben tak problem ni rešil«. »Denarja je zadosti vsaj za začetek del v Hudi Jami po odločitvi rudarske inšpekcije, potem pa se lahko leta pogovarjamo o tem, kdaj prekopati žrtve in kam jih pokopati,« je poudaril Dežman.
Po njegovem je važno, da se dela v Hudi Jami, ki ne zahtevajo veliko denarja, kot so raziskava, osnovna topografija, sondiranja in podobno, nadaljujejo. To pa pomeni, da lokalne skupnosti in civilna družba začnejo prevzemati svojo odgovornost.
Tretje poročilo o prikritih grobiščih in drugo komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki so ga predstavili 15. februarja v Galeriji Družina, po navedbah avtorjev nadaljuje odkrivanje in detabuizacijo najtemnejšega poglavja jugoslovanske različice komunističnega nasilja. Poročilo zajema obdobje od leta 2009 -2011, od odkritja Hude jame do odločbe o neustavnem poimenovanju ceste v Ljubljani po Titu.
Ogorčenje nad zlorabo
V	Mladi Sloveniji - podmladku NSi so ogorčeni nad neokusno referendumsko kampanjo, ki jo vodijo zagovorniki družinskega zakonika. Marče-vska številka Cicibana namreč objavlja zgodbico o dveh očkih, ob kateri uredništvo vzgojiteljem in učiteljem v branje priporoča že pripravljen učni program, ki vključuje tudi primere isto-spolnih življenjskih skupnosti.
»Ana ima dva očka«, se začne zgodbica, ki jo je napisala Maja Lup-ša za revijo, ki jo berejo otroci, z njimi pa starši in vzgojitelji. Pod zapisom pa pojasnilo, da je za otroke »najbolj pomembno, da imajo ob sebi ljubeče odrasle in varen dom«, ter priporočilo za branje knjige z naslovom Vse naše družine.
V	podmladku Nove Slovenije so prepričani, da so zagovorniki družinskega zakonika »v namene prepričevanja zlorabili revijo in na nek način tudi otroke, saj so številni ob taki vsebini zmedeni«. V Mladi Sloveniji so zaradi ta-
Zahrbtna referendumska kampanja
kšne neuravnotežene uredniške politike Cicibana zaskrbljeni, saj da so uredniki prestopili mejo nevtralnosti, ko z zgodbo o očkih ravno v času referendumske kampanje kot popolno in srečno družino predstavljajo le istospolno skupnost.
A to še ni vse, opozarjajo v podmladku: »Uredništvo ob zgodbici Očka vzgojiteljem in učiteljem priporoča že pripravljen učni program na tej osnovi, ki ga je dovoljeno razmnoževati v vzgojno-izobraževalne namene. S tem se že na nek način uresničuje opozorilo nekaterih udeležencev v javnih razpravah o družinskem zakoniku, da bodo tovrstne vsebine in idealiziranje istospolnih skupnosti prešli v šolske učbenike in v izobraževalni program.« Mlada Slovenija zato vse tiste naročnike revije, ki se s propagando družinskega zakonika v tej reviji ne strinjajo, poziva, da se temu uprejo in v znak protesta razmislijo o nadaljnjem naročniškem razmerju Cicibana.
Kje in kako volimo? Jakov Fak svetovni prvak
Glasovanje za Zakonodajni referendum o Družinskem zakoniku bo potekal v nedeljo, 25. marca. Slovenski državljani v Argentini bomo lahko oddali svoj glas na Veleposlaništvu RS v Buenos Airesu med 9. in 17. uro. Vsak mora s sabo prinesti kak osebni dokument: DNI, cedulo, LC ali LE.
Možno bi bilo tudi glasovanje po pošti, a treba bi bilo predhodno s posebnim formu-larjem zaprositi za volilno gradivo Republiško volilno komisijo, a rok zapade že tega 10. marca. Z razliko od državnozborskih volitev gradiva namreč ne pošiljajo avtomatično na naslov posameznikov.
Na veleposlaništvu bo vsak volilni upravičenec prejel volilno listino, kjer bo obkrožil izbrano opcijo: proti ali za. Vsak po vesti ve, kaj bo volil.
Slovenski reprezentant Jakov Fak je zmagovalec najdaljše preizkušnje SP v Ruhpoldingu. Jakov Fak je tako Sloveniji pritekel in pristreljal tretjo medaljo s svetovnih biatlonskih prvenstev. Potem, ko je Teja Gregorin leta 2009 v Pjongčangu osvojila prvo srebro, se je slovenska bera izdatno obogatila prav na letošnjem prvenstvu na Bavarskem. Mešana štafeta je zablestela v srebrnem odtenku, danes pa je za zlat lesk poskrbel 24-letni Jaka. Srebrno odličje je danes osvojil Francoz Simon Fourcade, bronasto pa Čeh Jaroslav Sokoup.
VTISI IZPOD TRIGLAVA
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Pometanje pod preprogo
TONE MIZERIT
Od našega dopisnika
Poteka eno leto, odkar je izbruhnila kriza pri gospodarskih družbah, ki jih je ustanovila mariborska nadško-fija, predvsem znane pod skupnim imenovalcem Zvon. Njen kapital so sestavljale tako naložbe nadškofije same kot raznih ljudi, predvsem vernikov, ki so svoje certifikate zaupali tem družbam. V iskanju večjega dobička so se potem najemala posojila, s katerimi so se kupovale delnice družb, ki naj bi dobro poslovale in zaradi česar bi te delnice rasle in puščale dobre dividende.
Tedanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Kraše-vec, ki je vodil to strategijo, ni predvidel nekaterih znakov časov in ko je izbruhnila splošna kriza, je stopnja tveganih naložb bila tako (pre)visoka, da se je začelo vse podirati. Dividende, ki bi morala prispevati podjetja, so bile negativne, zato se posojila niso odplačevala; upniki (banke) so zahtevali svoje, denarja pa nikjer - torej prisilna poravnava, stečaj, likvidacija ... Marsikaj pride na površje, ko se finančni gradovi iz kart sesujejo (saj se spominjate Argentine 2001, kajne?) in ni bilke, ki bi se je oprijel. Prevelika zaupljivost, premalo kontrole, nestrokovnost kontrolnih organov, zanašanje na dobroto ali dobrotljivost (ki jih ekonomski in finančni zakoni ne poznajo ali pa jih dosledno zavračajo), vse pelje v bankrot.
Potem je bilo skoraj eno leto tiho. Vode sta razburkali dve pismi. Prvo je rektorja svetišča na Sveti gori p. Knavsa, ki je prosil Komisijo za pravičnost in mir za informacije, s katerimi lahko odgovori vernikom, kaj se je zgodilo, kdo je odgovoren, kdo bo plačal oziroma, kako se problem rešuje. Drugo je bilo postno pismo slovenskih škofov, ki so problem omenili z enim stavkom: ponovno so se (le) oprostili zanj.
Marsikdo je po enem letu mislil, da je že čas, da se kaj več zve in naredi. Pa je bilo videti, da bo spet nekaj pristalo, pometeno, pod preprogo. Vendar je bila reakcija še kar posrečena in so tako omenjena komisija kot nadškof Turnšek odgovorili - če že ne poimensko in jasno - z resnimi podatki, ki seveda niso spodbudni.
Medtem se je namreč zgodilo, kar je Matej Kovač v spletnem magazinu Časnik napisal 6. februarja 2011, torej pred dobrim letom: »Stečaju se bo mogoče izogniti le, če se bodo banke pustile ostriči in če se bo lastništvo sedanjih lastnikov holdingov zmanjšalo na minimum. Vlagatelji ali kupci, ki bi reševali probleme lastnikov ali bank ne obstajajo. Da bi bile banke pripravljene odpisati del dolgov, pa bi morala biti izpolnjena dva pogoja. Prvi je, da se pojavi verodostojen vlagatelj, ki bo zagotovil nadaljnje poslovanje in postopno vračilo neodpisanih dolgov in drugi, da banke v državni lasti dobijo politično pokritje za delni odpis dolgov. Da bi se zgodilo slednje, pa je potreben čudež, saj so gospodarji državnih bank bolj osredotočeni na politične koristi, ki jim jih lahko prinese kolaps cerkvenega, štajerskega finančnega konglomerata kot pa na poslovne koristi bank.«
Kot je povedal nadškof Turnšek, banke niso sprejele načina reševanja, ki jih je predlagala mariborska nad-škofija in zdaj pride na vrsto rubež in zaseg marsikatere zastavljene nepremičnine (dvorec Betnava, sedež same nadškofije). Koliko in kako bodo banke iz tega iztržile, je seveda nejasno in bo težko izvesti.
Iz dohodkov, ki bi jih Zvoni ustvarili, naj bi se financirala izobraženska in pastoralna dejavnost mariborske nadškofije. Iz tega ne bo nič. Nič pa ne bodo dobili tudi mali delničarji za svoje certifikate in druge prihranke.
O tem bi pa tam tudi znali kaj povedati, kajne?
GB
Združenje zgodovinskih mest Slovenije, ki povezuje stara slovenska mesta z ohranjeno stavbno dediščino in deluje z namenom obnovitve ter oživitve starih mestnih jeder, praznuje deseto obletnico delovanja.
Zgodovinska mesta imajo podobne značilnosti in težave, zato jim povezovanje koristi. Mestna jedra v zadnjih desetletjih izgubljajo svojo vlogo, saj se je gospodarstvo preselilo na obrobja mest, zato je treba najti druge dejavnosti, ki bi v mestna središča pritegnila ljudi.
V Združenju zgodovinskih mest Slovenije so povezana stara slovenska mesta z ohranjeno stavbno dediščino. Trenutno v združenju delujejo mesta Celje, Idrija, Koper, Kranj, Novo mesto, Radovljica, Slovenske Konjice, Tržič, Piran, Ptuj in Škofja Loka, v prihodnje pa se jim bo verjetno pridružilo še katero izmed slovenskih mest
Stara mestna jedra
s spomeniško zaščitenim mestnim jedrom. Pogovori o vstopu v združenje tečejo tudi z Ljubljano.
V minulih desetih letih je Združenje zgodovinskih mest Slovenije v sodelovanju s samimi mesti oziroma občinami izvedlo vrsto projektov za obnovo mest in za obujanje starih znanj ter običajev. Zadnja leta pa so se osredotočali predvsem na promocijo zgodovinskih mest in na informiranje javnosti ter povečevanje prepoznavnosti.
»Danes mesta živijo, so polna dejavnosti, vanje se vrača življenje,« je poudarila sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije Mateja Hafner Dolenc, a za to, da so ustavili izumiranje mestnih središč in vanje ponovno pripeljali številne prireditve in pestro dogajanje, je bilo potrebnih deset let truda.
»Še veliko dela nas čaka tudi v
naslednjih desetih letih,« ugotavlja Dolenčeva. Z akcije promocije mest bodo naredili korak naprej na trženje in prodajo s ciljem, da bi povečali obisk in goste v mestih zadržali dlje,
saj jih običajno obiščejo le za nekaj ur ali največ za en dan. »To so konkretni cilji, ki smo si jih zadali za naslednjih deset let. Seveda jih ne moremo uresničiti čez noč, smo pa na pravi poti,« je prepričana.
VALENTIN VODNIK
Recepti spet aktualni?
Celjska Mohorjeva družba je predstavila delo Kuharske bukve Valentina Vodnika, ki velja za prvo kuharico v slovenskem jeziku.
Kot je povedal etnolog Janez Bogataj, kuharska knjiga ne prinaša receptov za slovenske tradicionalne jedi, saj Vodnik v delu ni opisoval hrane, ki so jo jedli, pač pa je podajal smernice, kako naj bi jedli.
Vodnik je bil, po Bogatajevih besedah, »z eno nogo v razsvetljenstvu«, kar je razvidno tudi v tej kuharski knjigi, v kateri je želel nadgraditi kuharsko znanje. Njegove spodbude včasih zvenijo podobno današnjim nasvetom za zdravo prehrano, ki jih najdemo v sodobnih revijah in časnikih.
Druga odlika kuharice je terminologija. Vodnik je hotel dokazati, da se lahko slovensko izrazoslovje enakovredno primerja z vsemi gastronomskimi okolji, tako s francoskim kot nemškim in angleškim. V delu je le malo
izrazov, ki se Vodniku niso povsem posrečili, meni Bogataj.
Delo nima klasične zgradbe sodobne kuharske knjige, ne začne se, denimo, s hladnimi jedmi, saj je bila pisana v skladu s takratno »modo« oziroma načinom pisanja, je pojasnil Bogataj. So pa v njej poglavja, kot so »župe« in postne jedi, presenetljivo veliko je zelenjavnih jedi in solat, od mesa pa prevladuje perutnina in divjačina. Omenjena je tudi zelenjava, ki zveni zelo sodobno: artičoke, brokoli, beluši.
Opisani so tudi načini za ohranjanje oziroma naravno konzerviranje jedi, med jedmi pa se najde celo recept za sladoled. T. i. zmrzline, kot sladoled imenuje Vodnik, so si takrat privoščili le pripadniki višjih družbenih slojev. Mehanična izdelava se je namreč uveljavila šele v 19. stoletju, v takšni obliki, kot ga poznamo danes, pa se je sladoled pojavil šele tik pred prvo svetovno vojno, je pojasnil Bogataj.
Vodnikove bukve so prvič izšle leta 1799, doživele pa so dva ponatisa, kar, tako Bogataj, kaže na to, da je knjiga dosegla širok krog bralcev. Številne poznejše kuharice so se zgledovale po tej kuharici, pri kateri je Vodniku pomagalo to, da je »bil duhovnik, imel dobro kuharico ter znanje in razgledanost«, je sklenil Bogataj.
Več kot tri ure je trajal govor, s katerim je predsednica odprla novo obdobje delovanja argentinskega parlamenta. Bile so tri ure samohvale in napadov na vse, kar misli drugače kot vlada ali ne dela po njenih željah. Dejstvo pa je, da uradna zgodba že ne more več pokriti stvarnosti, ki kaže preveč senčnih strani, da bi lahko brezskrbno gledali razvoj dogodkov.
Preveč sovražnikov. Že dolgo trdimo, da je ena bistvenih značilnosti kirchne-rizma, da če nima sovražnikov, si jih poišče ali ustvari. Brez vsake potrebe se je pred leti vlada zamerila kmetom (sedaj jih ponovno snubi in hvali); nenehno napada in preganja neodvisne medije; zadnje čase meče krivdo za energetsko krizo na podjetje YPF, še do nedavnega popolnoma provladno, itd. Že nekaj časa pa je vlada (in predsednica) sovražno razpoložena tudi do vodje avtonomnega mesta Buenos Aires. Mauricio Macri je zadnje čase strogo pazil, da ni zašel v polemiko z gospo Cri-stino. Tudi kadar je bilo treba kaj ostrega izjaviti proti vladi, je to izvajala podž-upanja Vidal. A to ni pripomoglo, da bi Macri ušel predsedniški jezi. Ko je namreč sklenil, da ne bo prevzel podzemskih železnic, ki mu jih vlada vsiljuje, je zapadel v kategorijo neznosnih sovražnikov. Zato ga je gospa prav nesramno napadla. Nedojemljivo pa je, da je napadla učiteljske sindikate, ki so bili doslej eden glavnih vladnih zagovornikov. Oponesla jim je, da »delajo samo štiri ure, imajo tri mesece počitnic in izkoriščajo razne privilegije ...« Zanimivo ob tem je, da opozicije skoraj ne omenja, še manj napada. Razumljivo: politična strankarska opozicija danes »ne obstoja«. Za vlado ne predstavlja nobene nevarnosti.
Grenka stvarnost. Spopad z učitelji ima svojo logiko. Po njihovih povišicah plač se potem zgleduje vsa javna administracija. Če učiteljem dajo zahtevanih nad 20%, ne morejo dati manj policiji ali uradnikom. Namen je bil, da povišice ne bi presegle 18%, torej precej pod realno inflacijo. Tega pa sindikati nočejo (in ne morejo) sprejeti. S tem bistveno prekrižajo vladne načrte in povzročajo srd, ki ga je predsednica pokazala v parlamentu. Kje namreč dobiti sredstva sedaj, ko »krave hujšajo«? Zmanjšanje podpor transportu se je zapletlo po železniški tragediji. V železniške proge bo treba vložiti dodatna sredstva. Avtomobilska transportna mreža, ki so ji že za februar napovedali zmanjšanje podpore (po
uvedbi obvezne kartice SUBE), še vedno uživa neomejene subvencije. Ukinitev subvencij elektriki in plinu je postopna, začenši v bogatejših predelih, a še ni prinesla zaželenega (in potrebnega) varčevanja. Glede goriv (nafte, plina) ni možnosti varčevanja: uvoz se bo le še povečal in z njim potrošnja prepotreb-nih deviz. A vladna iznajdljivost ob tem nima mej. V parlamentu je predsednica napovedala zakonsko spremembo temeljne listine Centralne banke. Doslej je vlada smela uporabiti (za plačevanje zunanjega dolga) le prosto razpoložljiva sredstva, to je, vsote, ki so presegale količino potrebnih deviz, s katerimi se krije (zaslanja) obtok argentinskih pesov. Kolikor je bilo pesov, toliko je bilo sorazmerno hranjenih dolarjev, ki so bili podlaga domači valuti. Sedaj (po hitrem postopku v parlamentu) to ne bo več obvezno in vlada bo lahko po mili volji razpolagala z ogromnimi vsotami hranjenih deviz. Teoretično, bi to moralo še pospešiti inflacijo, saj bodo tiskali nevreden denar. Kako pa bo to v praksi?
vsakdanji koraki. Vprašanje lastništva podzemskih železnic je trenutno obviselo v zraku. Tako mesto kot država sta sprožili zadevne sodne postopke, a preden to pride pred Vrhovno sodišče, po preteklo mnogo vode v Srebrni reki. Mesto je odločeno, da ne prevzame mreže, dokler ji vlada ne zagotovi sredstev za potrebno obnovo. Železniška tragedija na Once je streznila tudi Macrija. - Glede železnic: preiskovalna strokovna komisija raziskuje vzroke nesreče. A mnogi ji ne zaupajo, ker niso dovolili prisotnosti neodvisnih strokovnjakov. - V zvezi s petrolejsko družbo YPF (pretežno v španskih rokah) je vlada trenutno ustavila ofenzivo. Govorijo o osebnem posegu španskega kralja in ministrskega predsednika Rajoya. A vlada podpihuje nastop petrolejskih provinc, ki tožijo družbo, da ni izvedla potrebnih investicij. Nad osem let so že na vladi. Se šele sedaj zavedajo, da nekaj ni v redu? - Malvin-ska polemika se nadaljuje. Predsednica je ponudila roko in napovedala tedenske polete iz Buenos Airesa na otoke. A tako Angleži kot prebivalci otokov so ponudbo zavrnili. Sedaj vlada nagovarja uvoznike, naj ne kupujejo več v Angliji. Nastal je diplomatski konflikt, ki se razširja na ostalo Evropo. Vse kaže, da vlada tudi v tej zadevi nima nobene celostne politike. Tako pa se ne pride nikamor.
BARILOCHE
Dvojni jubilej križa na gori Capilla
25. februarja 1952 so v Bariločah bivajoči slovenski gorniki, skupaj z nekaterimi buenosaireškimi, postavili križ na vrhu gore Capilla (2167 n.m.v,) v čast in spomin vsem žrtvam komunistične revolucije v Sloveniji. Blagoslovila
sta ga je
leto sneje,
Skupina slovenskih planincev okrog križa na Capilli. Z leve na desno stojijo: Jožko Simčič, Ivan Arnšek, dr. Vojko Arko, dr. Lojze Gerzetič in Davorin Jereb. V ospredju sedita Marko Martelanc in Janko Gerzetič. Fotografija je bila objavljena v Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1963
ka-1517 feb. 1953, čč. gg. Albin Avguštin in Milan P o v š e . Ker je bil tisti križ sestavljen iz železnih pločevinastih ploskev, ni imel dovolj odpornosti proti patagon-skim gorskim vetrovom, ki so ga vsaj štirikrat poškodovali. Končno so naši gorniki prišli do sklepa, da ga bo treba nadomestiti z odpor-
jubilejev in sicer šestdesetletnice postavitve prvega križa in petdesetletnice postavitve drugega in torej, da bi bilo primerno opozoriti našo javnost na to. Zato mi je Joža dejal, nekako takole: »Daj! Ti bi o tem lahko nekaj napisal...!« Naj pripomnim, da je pri odhodu iz Bariloč tista odprava štela sedem članov, ki pa se je skrčila na šest, ker sem se ob prihodu v pristanišče (Puerto) Panuelo moral vrniti nazaj v mesto zaradi napada vročice. Ostali so si razdelili moj tovor ter se vkrcali na motorko, da jih je prepeljala po jezeru Nahuel Huapi na breg Capille. Meni pa je za vedno ostala neka posebno tesna vez s tisto odpravo in goro Capillo. Zato sem mu odgovoril, da ker nisem bil tedaj tam gor, bi z velikim veseljem napisal, kar bi mi on sam povedal o tisti priložnosti kot živa priča. To bi bil najprimernejši spomin, zahvala in priznanje vsem, ki so bili na katerikoli način soudeleženi pri postavitvi tega simbola svobodnega in vernega slovenstva v argentinski Patagoniji. In tako sem konec preteklega meseca prejel pismo, ki ga tu priobčujem skoraj v celoti.
Dragi Stane!
Nedelja, 29.1.2012
n ej ši m ,
kot je dokaj podrobno objavljeno v knjigi V kraljestvu kondorjev in neviht (Ur. Marjan Eiletz), SKA - Mohorjeva Družba, Buenos Aires - Celje, 2001. Mojster Jožko Simčič je zamislil nov križ iz železnih cevi, ki je nato v mestu Bariloche čakal precej časa na primerno priložnost. Končno sta v januarju leta 1962 dve odpravi bariloških rojakov, skupno s ljubitelji gora iz Buenos Airesa, vse gradivo znosili na vrh Capille. Naj omenimo tu, da je tista »pot« navzgor, po neki zelo strmi grapi, bila zelo težavna. Treba je bilo izvesti vzpon od jezerske vodne gladine na greben (pribl 2000 m.n.v.), nato pa navzdol kakih 300 m nižje v kasneje poimenovani dolini »de los eslovenos«, po naše: »dolinica tolmunov«, kjer je bil taborni prostor za prenočevanje na prostem. Naslednje jutro pa do konca doline, v steno in ... na vrh, skoraj petsto metrov više! 16. februarja se je pa odpravila skupina z namenom, da tisti križ sestavi ter postavi tam gori. Tako je bil nanovo postavljen križ blagoslovljen v nedeljo 18. februarja 1962.
Capilla je še vedno priljubljena točka bariloških rojakov. V ozadju na levi mogočni Tronador.
Prijatelj Joža Tomaževič (80) in soproga sta pretekli januar obhajala tu v Bariločah visoko okroglo obletnico svoje poroke in, seveda, smo se srečali ter obujali spomine na tiste dogodke. Osvestili smo se, da smo na pragu dveh
Bilo je leto 1962, že druga polovica januarja, ko smo se z bratom Francelnom in nečakom Francijem Prešernom podali na počitnice v Bariloche. Peljal sem jih na Argentinski vrh Tronadorja, na glavni stolp Lopeza; obiskali smo »Skal-co«, jezero Tonček in Schmoll in, če me spomin ne vara, sta bila tudi ti z bratom Andrejem zraven. Po treh tednih sem se moral od Bariloč poslovit in sem zato stopil tudi v trgovino dr. Arkota z namenom, da bi se poslovil še od njega. Ko je zapisal vse, kje smo hodili in mi tudi čestital, da sem tako mladega, dvanajstletnega nečaka pripeljal na Argentinski vrh Tronadorja, mi pa pravi: »Veš kaj? Jaz sem mislil, da boš ti šel z nami na Capillo postavljat križ«. Do takrat jaz nisem vedel, da mislijo na postavitev križa tisto leto. Vedel sem pa, da je bil en križ že postavljen, toda pa-tagonski veter je na njem naredil svoje. No, hitro sem se odločil in rekel bratu: »Pojdita sama s Francijem v Buenos Aires. Jaz bom pa šel postavljat križ s skupino, katero bo peljal dr. Arko na Capillo«. Potem sem oba spremljal do železniške postaje in smo se tam poslovili, jaz pa sem zamenjal vozni listek za pet dni kasneje. Od tam se pa šel na pošto in poslal v tovarno telegram, da ne dobim vozovnice. Sem pač lagal v dober namen.
Pozneje sem zvedel, da sta Aleš Avguštin in Jožica Mehle, na svojem poročnem potovanju, prinesla v Bariloche potrebne želene vrvi in natezalke le nekaj dni prej. In verjetno zato je dr. Arko mogel tako naglo odločiti odhod odprave.
Ko sta brat in nečak čez dva dni prišla domov, je oče takoj vprašal: »Kje je pa Joža?« Pa mu je brat Francel odgovoril, da sem šel postavljat križ na goro za vse pobite in padle Slovence v drugi svetovni vojni. Oče mu je pa dejal: »Vsaj enkrat, da je šel nekaj pametnega delat v gore!«
Potem sem se pripravil za naskok na Capillo. Vzel sem seboj nekaj hrane pa veliko dobre volje zato, ker mi je bilo povedano, da bo križ tam gori postavljen za vse padle in pobite Slovence v drugi svetovni vojni. Imel sem jih kar nekaj takih v žlahti in, hvala Bogu, nobenega v družini. Bil sem zares vesel, da sem lahko šel tisto postavljat.
Druščina, ki se je odpravljala na to goro je bila zares luštkana. Naj jih naštejem po imenu: dr. Vojko Arko, duhovnika Albin Avguštin in Milan Povše, Jožko Simčič, Tinček Debeljak, Andrej Žužek in moja malenkost. Iz Bariloč smo se z avtobusom peljali do (pristanišča) Puerto Panuelo, od tam pa z motorko do podvznožja gore Capilla. Potem pa smo vzeli pot pod noge. Tisti popoldan smo prišli zelo daleč po grapi in, ko se je naredila noč, smo poiskali vsak svoj kraj za ležišče in polegli. Drugi dan smo zgodaj zjutraj nadaljevali pot in smo še pred poldnevom prišli na vrh gore vsi, razen obeh duhovnikov, ki smo ju pustili približno tam, kjer je dandanes bivak Slovenija.
Kaj pa sedaj? Bili smo na vrhu in, hvala Bogu, križ razstavljen po metrih je bil tudi že na vrhu. Ker je Jožko Simčič s seboj prinesel zelo velik ključ (vsaj 80 cm dolg), smo s tem ključem potem »zašravbal'« tiste metre križa. Križ je bil še tisto popoldne gotov. Zacementirali smo tudi vse štiri kavlje, da smo potem mogli drugi dan ob postavitvi nanje napeljati železne vrvi in ga, kar se da, zabraniti proti viharjem.-Tiste železne vrvi in natezalke smo na vrh prinesli mi. To sem imel jaz v nahrbtniku. Imeli smo s seboj tudi barvo za križ, toda, kje je ta reč ostala med potjo, nismo nikoli ugotovili. Križ je pobarvala druga
skupina dober mesec kasneje. Ker se je začelo temniti, smo jo pobrali v dolino, tja, kjer sta nas čakala oba gg. duhovnika. Tu smo nekaj pojedli in potem smo polegli in nekaj nas je kar krepko zasmrčalo.
Tretji dan, nedelja 18. febr. 1962, smo pa spet zgodaj vstali, nekaj pozajtrkovali in se takoj odpravili proti vrhu. Začeli smo postavljati križ in ga v podstavku zabetonirali ter nato napeljali vrvi z natezalkami. Okrog enajste ure sta za nami prišla tudi oba gospoda. duhovnika in potem smo se začeli pripravljati za blagoslovitev križa in na mašo. Pri blagoslovitvi križa smo imeli dva botra: enega iz bariloške sekcije Planinskega Društva in sicer Jožkota Simčiča in drugega iz Buenosaireške sekcije PD, Tinčka Debeljaka. Potem je bila sv. maša . Hvala Bogu, da smo imeli dva gg. duhovnika tam gori. Zakaj? Eden od teh duhovnikov je med mašo stalno držal kelih in pateno, če ne bi patagonski veter vse odnesel v dolino. Ker pa mora pri maši goreti vsaj ena sveča (tako so mi takrat rekli), je pa Andrej Žužek več metrov niže, v eni izmed luken,j držal prižgano svečo. Naj še omenim to, da sta ob povzdigovanju krožila nad nami dva kondorja. Kdo jih je poslal? Morda tisti, katerim smo postavljali križ, ali pa sam Bog Oče. Med mašo in ob postavitvi križa sem vseskozi slikal diapozitive in sem jih imel lepo število, toda čez nekaj let je g. dr. Arko izdal knjigo, mislim, da
»Ljubezen po pismih« in sem bil naprošen, če bi mogel posoditi te diapozitive za predstavitev in potem tistih diapozitivov nisem videl več.
Ko so v naši domovini podirali sveta znamenja na vseh krajih: Aljaževo kapelico na Kredarici, križ na Škrlatici in cerkvice v Kočevju, smo mi, ki smo se rešili komunizma, v tujih krajih postavljali taka znamenja.
Novi križ na Capilli stoji že 50 le. Toda pred tem je bil postavljen prvi 10 let preje, ampak nam ga je patagonski veter uničil. Vsega skupaj je križ tam gori že 60 let!
Po maši je g. Albin Avguštin odprl steklenico in smo nazdravili vsem, ki so kdaj in kaj imeli pri tem, da danes še po tolikih letih stoji križ tam gori.
Pred dnevi sem hodil po Cerro Campanario in na razgledni točki sem gledal tudi ilustrativno sliko z vsemi obkro-žajočimi gorami in njihovimi imeni ter zabeleženo na Capilli tudi tisto zgornjo dolino, poimenovano Valle de los eslovenos - Dolina Slovencev. Ko sem to zagledal, mi je skoraj na glas ušlo: Hvala vam, šumski bratje!!! Imel sem v mislih vse »brate«, a danes so že skoraj vsi pokojni.
Lep pozdrav Tebi in tvojim
Joža«
Trije člani te odprave, č. g. Albin Avguštin, dr. Vojko Arko in Jožko Simčič so dandanes že med pokojnimi. Naj jim pridružimo še č. g. dr. Franceta Berganta, ki je pa leta 1998 kar s pobočja same Capille stopil v večnost. Naj jim gre tu še poseben spomin!
Gora Capilla je postala simbol slovenske skupnosti v Bariločah in - posredno - skupnosti v Argentini. Skozi desetletja je bila obiskovana predvsem po naših gornikih, ki so s časom tudi spoznali potrebo po primernejši stezi za pristop v dolino pod vrhom in tudi po zgraditvi bivaka tam gori. Vse to je bilo izvedeno v poznih letih osemdesetih preteklega stoletja: nova steza (picada); in v prvi polovici devetdesetih let, bivak »Slovenia« s šestnajstimi ležišči. Oboje pod pokroviteljstvom tedanjega predsednika Slovenskega Planinskega Društva Dinka Bertonclja ter navdušenim sodelovanjem predvsem mladincev. Pri nje odprtju l. 1996 je pa bila navzoča številna delegacija planincev iz Slovenije in tudi tedanji predstavnik poslov RS v Argentini. Zato moremo upravičeno trditi, da je ta gora postala kar »naša Capilla« in jo nosimo v srcu.
Naj bo to pisanje skromen poklon vsem, pokojnim in živim, ki so bili soudeleženi kakorkoli pri ustvaritvi tega našega simbola na Capilli, po drugi strani pa poziv vsem, posebno novemu rodu, naj še naprej ohranjamo in gojimo vrednote ter ideale, ki so navdihovali naše rojake pri tistem početju.
Stane Žužek, Bariloche, februar 2012
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Igra Namišljeni bolnik
SAN JUSTO
CAMPUST
Po dolgem času smo doživeli v okviru Slovenske kulturne akcije predstavitev igre v veliki dvorani Slovenke hiše. Za to estetsko doživetje gre v prvi vrsti zahvala režiserju Marku Pallotti, ki je bil pripravljen poustvariti to igro v naši osrednji skupni slovenski hiši z gledališko skupino Slovenske vasi.
Slovenska kulturna akcija bi v zadnjih letih, v okviru gledališkega odseka naše organizacije, zelo težko samostojno pripravila zahtevno igro. Čeprav ni ta vest razveseljiva, je pa v veliko zadoščenje opaziti, kako je po vseh slovenskih domovih veča zanimanje za gledališko dejavnost med mladino in v slovenskem jeziku. Samo v Slovenski vasi imamo vsaj štiri režiserje, ki si vneto, navdušeno in korajžno utirajo pot v režiranju gledaliških predstav. Vsak slavni svetovni režiser je pričel svojo pot s preprostimi koraki in se v letih izoblikoval.
Krstna predstava igre je bila v sami
Slovenski vasi ob obletnici Hladnikovega doma. Predstava te francoske komedije se je ponovila v nekaterih slovenskih Domovih.
Čeprav se je večji del slovenske publike že udeležil predstave in poleg dejstva, da je bilo na izbrani datum za doživetje igre v Slovenski hiši v skupnosti vrsta različnih proslav in prireditev, je bil odziv publike izredno dober. Vstopnina so bili prostovoljni prispevki in je bila res lepa gesta povezave generacij, ko so obiskovalci moralno in tudi gmotno radodarno podprli predstavo.
Ne vemo, komu gre zahvala za pripravo dvorane, a na vsak način so bili stoli razporejeni na tak način, da je bil omogočen prijeten, domač občutek in stik z igralci.
V vroči soboti, 19. novembra ob 19. uri, ko je sonce še zelo pripekalo, se je lepo število naših rojakov opogumilo in obiskalo predstavo komedije v treh deja-
njih Namišljeni bolnik izpod peresa Jeana Baptiste Pokelina, Moliera (1622-1673).
Ker sem prisostvovala krstni predstavitvi, sem lahko ocenila, da je bila tokrat predstava še boljša kar se tiče sproščenosti in pravilnega obvladanja jezika v izgovorjavi in ekspresivnosti.
Prvi vtis ob odprtju odra je bil, da se je s preprosto a zadeto scenografijo odlično pokazalo obvladanje prostora.
Režiser Marko Pallotta, ki je že večkrat nastopil kot igralec, je podal tej klasični komediji poseben pečat, ki je nihal med satiro in burlesko, vedno v smislu klasične predstave. Režiser je z bistrim očesom izbral igralcem Slovenske vasi ravno primerne vloge, tako da so se ti prepričljivo približali publiki in vzbudili stalno pozornost med gledalci.
Nedvomno je bila glavna teža predstave v besedilu in gestualnosti v vlogi Argana - namišljenega bolnika - Danija Grbca. V tej vlogi se razodeva izredno dozorel Danijev igralski talent.
Po drugi strani, kot ženska figura, pa je imela Toinette, Arganova služkinja - Helena Cerar težko vlogo, ki je zahtevala dober spomin, histrionični nastop - ne da bi ta postal parodialen, modulacijo glasu med resnostjo in igrivostjo. Verjetno najbolj resno vlogo v komedije pa je imela Arganova druga žena, ki jo je odlično predstavila v vsej svoji večplastni spletkar-ski moči, Luciana Servin.
Ker je bila objavljena že precej podrobna in zadeta kritika vseh nastopajočih že ob prvi krstni predstavi, bi bilo samo še dodati, da je od tiste predstave vsak igralec izpopolnil in presegel samega sebe z veliko odgovornostjo in talentom, smislom za igranje in sporočilnostjo. Tako, kot ima svojo težo vsaka še tako manjša vloga v celotni predstavi, isto je pri pomembnosti vseh tistih, ki so sodelovali pri uspehu igre in poskrbeli za rekvizite, scenski oder, kostume, osvetljavo in zvok, oblikovanje programa in, ne nazadnje, šepetalci. Če igra uspe, je zasluga dela v ekipi.
V imenu SKA se je zahvalila s šopkom cvetlic predsednica organizacije režiserju Marku Pallotti in še prav posebno omenila odlično igranje Danija Grbca.
Mlademu režiserju in vsej igralski skupini Društva Slovenska vas želimo še mnogo uspehov v gledališki dejavnosti!
K. C.
y'ormar en ( yw m>
6)/a/o>
SLO
Fundacion
Fundacion SLO informa el comienzo de actividades del ano 2012
COLEGIO ESLOVENO
ANTON MARTIN SLOMŠEK
URADNA SLOVENSKA ŠOLA
Začetek šolskega leta 2012 Usmerjeno otrokom slovenskega porekla. Podaja slovenske kulture, jezika in pesmi. Verouk.
Inicio ciclo lectivo 2012 Abierto a alumnos argentinos en general. Complementacion con la cultura y costumbres eslovenas.
Formaciön Humana.
EDUCACION INTEGRAL
COLEGIO
Kafael Obligado 579 - ES" Trapiche 5501 - Godoy Cruz - Mendoza TeL (0261) 464 9640 colegioesl o v eno ©gmail.com
FUNDACIÖN SLO
Roberto M. Ortiz 1518 5547 - Godoy Cruz - Mendoza Tel/Fax: (0261)4271986 fundacions lo@gma il.com
Pust je priljubljen čas, posebno za otroke in mlade. V Našem domu se tega zavedamo in leto za letom pripravljamo pustne veselice. Postala je navada, ki se vrsti že skoraj 40 let.
Vsako leto si izberemo drugo tematiko, s katero naj bi okrasili dvorano in pripravili zanimiv nastop.
Med mladimi včasih to ni tako enostavno ... Letos smo se dogovorili in izbrali kot motiv polje in njegove značilnosti ter veselico imenovali: CAMPUST.
S pripravo smo začeli en mesec pred pustom. Zbirali smo se v Našem domu vsak večer, da bi vadili plese in primerno okrasili prostor: oder, stene, šank in mize. Med pustno veselico se je vsak lahko počutil kakor na pravem polju. Dvorišče je bilo okrašeno s tipičnim poljskim orodjem, vozom, mlinom, suho travo (far-dos) in tradicionalnimi svetilkami (faroles). Poleg okrasitve dvorišča, smo si v odboru razdelili druge naloge. Poskrbeli smo za pijačo, jedačo, orkester, luči, zvok, čistočo, in za varovanje. Veliko dela smo opravili, toda lepo smo se imeli v prijetni družbi in ob glasbi.
Pripravili smo tudi plesno točko za pustno noč. Zbrala se je skupina fantov in deklet, da bi zaplesala tipičen argentinski ples »chacarera - ma-lambo«.
Čeprav smo začeli pravočasno, dan pred veselico še ni bilo vse pripravljeno. Potrudili smo se in, s sodelovanjem veliko mladih, izpeljali vse do konca in dvorišče doma spremenili v pravo polje.
Mladina ohranja tudi stare šege in navade ob raznih praznikih, zato vsako leto za pust preskrbi izvrstne krofe, ki jih pri-
pravijo naše dobre mame in gospe in jih ves dopoldan pridno cvrejo v kuhinji.
Na pustno veselico, v soboto 18. februarja, smo napovedali začetek ob devetih zvečer in približno takrat so gostje počasi zasedali mize.
Ko orkester zaigra, se živahno zavrtimo in vzdušje je veselo in primerno za zabavo in sproščenost. Ko je ob polnoči začela igrati skupina Fall Out je bilo dvorišče že polno gostov vseh starosti, ki so
navdušeno plesali.
Takoj po Fall Out je bila na vrsti najvažnejša točka te veselice: narodni argentinski ples v izvedbi mladine Našega doma. Ko je bilo na odru vsega konec je prišel na vrsto DJ. Tako smo plesali vso noč in se z veseljem obmetavali s pustno peno (espuma).
Mladina Našega doma
SLOVENCI IN SPORT
zlato odlicje mlade ekipe
Slovenska reprezentanca v alpskem smučanju, ki so jo sestavljali Ula Hafner, Ana Bucik, Žan Kranjec in Mišel Žerak, je na ekipni tekmi mladinskega svetovnega prvenstva v italijanskem Roccarasu osvojila zlato odličje. Mlada ekipa smučark in smučarjev je na paralelnih veleslalomih nastopila suvereno in v 12 dvobojih doživela le en poraz. Slovenski ekipi so premoč najprej morali priznati Francozi, ki so bili v četrtfinalu počasnejši štirikrat. V polfinalu je slovenska ekipa štiri boljše čase dosegla tudi proti Avstriji, v velikem finalu pa je Italija dosegla le en boljši čas.
KOT RIBA v vODI
Plavalka Anja Čarman je na mednarodnem mitingu v Berlinu osvojila drugo mesto na 50 hrbtno in z dosežkom 29,44 za 13 stotink izboljšala osebni rekord. Državnemu re-
kordu Mariborčanke Metke Sparavec, ki je pred leti na evropskem prvenstvu v Carigradu pomenil medaljo, pa se je približala na 19 stotink.
NOGOMETNI IZIDI
Slovenska nogometna reprezentanca je na prijateljski tekmi v Kopru proti Škotski igrala neodločeno 1:1. Za Slovenijo je zadel Andraž Krim v 33. minuti, za Škote pa je bil uspešen ChristopheBerra v 40. minuti.
Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let je v prijateljski tekmi v Novi Gorici igrala neodločeno z Norveško 2:2. Za Slovenijo je oba gola dosegel Dejan Lazarevic v 42. in 84. minuti, za Norveško pa sta zadela Thomas Drage v 65. in SimenWangberg v 92. minuti.
Slovenska nogometna reprezentanca do 19 let, ki jo maja v Angliji čakajo dodatne kvalifikacije za uvrstitev na evropsko pr-
venstvo, je na prijateljski tekmi v Slovenski Bistrici s 5:1 premagala avstrijske vrstnike.
KOLAJNA TUDI v PROSTEM SLOGU
Najboljši slovenski smučar prostega sloga Filip Flisar se je izkazal tudi v krosu svetovnega pokala v švedskem Branasu. Sicer mu ni uspelo ponoviti prejšnjih zmag, je pa z drugim mestom dosegel svoj tretji najboljši izid v karieri. V finalu ga je premagal le JouniPellinen.
KOT RIBA v vODI
Plavalka Anja Čarman je na mednarodnem mitingu v Berlinu osvojila drugo mesto na 50 hrbtno in z dosežkom 29,44 za 13 stotink izboljšala osebni rekord. Državnemu rekordu Mariborčanke Metke Sparavec, ki je pred leti na evropskem prvenstvu v Carigradu pomenil medaljo, pa se je približala na 19 stotink.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
MILKA HARTMANOvA, 60-LETNICA
Znana kulturna delavka med koroškimi Slovenci Milka Hartmanova iz Libuč pri Pliberku je v začetku februarja slavila 60-letnico svojega rojstva.
Polnih 40 let je vse svoje sposobnosti kot voditeljica številnih gospodinjskih tečajev, organizatorka prosvetnih in kulturnih sestankov ter kot pisateljica povesti in pesmi posvečala slovenskemu življenju na Koroškem. Znana je tudi po svojih domačih skladbah.
Slovenci v Argentini
OSEBNE NOVICE
Poroke. V San Andresu sta se 24. II. poročila Karel Gričar in gdč. Marija Vombergar. Za priči sta bila: ženinu njegov brat Janez Gričar, nevesti pa njen brat Jože Vombergar. Mladi par je poročil g. Janez Mernik. V soboto, 3. III. so pa bile tri poroke. V Ramos Mejia sta stopila pred oltar France Malovrh in gdč. Lenčka Zupan. Za priči sta bila: nevesti njen oče Herman Zupan st, ženinu pa njegova sestra ga. Marija por. Drnovšek. Poročil ju je v ramoški cerkvi g. Jože Horn iz Mendoze. V San Justu sta sklenila zakonsko zvezo Slavko Erjavec in gdč. Marija Stanonik; v slovenski kapeli pa Abdon Lokar in gdč. Marija Gržetič. Poročne obrede je opravil g. dir. Orehar. Novoporočencem iskreno čestitamo in želimo vso srečo.
Družinska sreča. V družini Lojzeta Rezlja in njegove žene ge. Marinke roj. Mežnar so dobili hčerko, ki je pri krstu dobila ime Marta Marija. Otroka je krstil g. Janez Langus, za botra sta pa bila ga. Alojzija Rezelj in Janez Mežnar. Srečni družini naše čestitke.
RAMOS MEJIA
Pustna družabna prireditev na pustno nedeljo popoldne je privabila na obširen vrt Slomškovega doma izredno lepo število rojakov.
Popoldne so nastopili s tremi posrečenimi točkami otroci krajevnega šolskega tečaja. Prizorčke je pripravila gdč. Anica Šemrov. Zvečer pa so bili na programu še drugi nastopi, ki jih je pripravila ga. Ema Kessler-Blejčeva.
Svobodna Slovenija, 8. marca 1962 - št. 10
RESUMEN DE ESTA EDICION
PROGRAM KOMISIJE DZ
Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je seznanila s programom in načinom dela med letoma 2011 in 2015 ter ga soglasno sprejela. Med drugim si bo komisija prizadevala za krepitev vezi s Slovenci v zamejstvu in po svetu, za spremembe ustave za dva poslanca Slovencev zunaj meja ter preoblikovanje komisije v odbor DZ.
NAGRADA ZA NAJUGODNEJŠI FAKTOR TvEGANJA
Nagrade rating leta, za družbe z najboljšo bonitetno oceno v minulem letu, so prejele družbe Hella Saturnus Slovenija, Količevo karton in Tajfun Planina. Te družbe imajo po mnenju Dun&Bradstreet ter njene slovenske partnerice Bonitetne hiše i, ki sta podelili nagrade, najugodnejši faktor tveganja.
INFLACIJA IN BDP
V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin februarja zvišale za 0,6 odstotka. Inflacija na letni ravni je po podatkih statističnega urada znašala 2,9 odstotka. Februarska inflacija je predvsem posledica višjih cen tekočih goriv, ogrevanja in elektrike.
Obseg BDP (PBI) Slovenije se je leta 2011 po prvih ocenah statističnega urada realno zmanjšal za 0,2 odstotka. V zadnjem četrtletju lani se je obseg gospodarske aktivnosti na letni ravni realno zmanjšal za 2,8 odstotka, potem ko je v tretjem četrtletju upadel za pol odstotka, kar pomeni, da je slovensko gospodarstvo ponovno v recesiji.
O NACIZMU IN KOMUNIZMU
Mohorjeva založba Celovec je predstavila tri novosti, med njimi spomine Ane Jug-Olip Utihnile so ptice, utihnila je vas in delo o tajni diplomaciji med Vatikanom in Kremljem Silvina Eiletza.
Ana Jug-Olip je opisala svoja doživetja na vasi (Sele), ko je nacizem zavladal in jo proti svoji volji potisnil daleč stran od nje.
Silvin Eiletz je sredi preteklega desetletja dvakrat obiskal Ruski državni arhiv za socialno in politično zgodovino v Moskvi. Sad tega dela je tudi pričujoče delo, ki odnos Katoliške Cerkve do Sovjetske zveze prikazuje prek doslej nepoznanih dokumentov.
PREMALO SNEGA IN MRAZA
Slovenski žičničarji lahko letos pričakujejo od 20- do 30-odstotni izpad prihodkov glede na večletno povprečje, v vmesni oceni sezone ocenjuje predsednik Združenja slovenskih žičničarjev ter direktor GTC Kope in Pohorske vzpenjače Srečko Jesenšek. Bolj točne ocene bodo znane konec marca. Do takrat naj bi obratovala vsa večja smučišča.
TEŽKI ČASI TEKSTILNE INDUSTRIJE
Nekdaj močna tekstilna industrija na Gorenjskem je v zadnjih letih izgubila praktično vsa večja podjetja. Vztrajajo le še Gorenjska predilnica, Šešir in Odeja, ki pa pravkar izvaja program 16 presežnih delavcev. Na pot postopnega zaprtja naj bi medtem stopila kranjska Triglav konfekcija z 59 zaposlenimi, ki naj bi šla v likvidacijo.
PO SVETU
PUTIN SPET RUSKI PREDSEDNIK
Na šestih predsedniških volitvah v Rusiji je prepričljivo slavil Vladimir Putin. Na čelu države je bil že med letoma 2000 in 2008, v Kremelj pa se vrača po štirih letih na položaju premierja. Potem ko je v nagovoru svojim privržencem poudarjal pomembnost svoje zmage za boljšo prihodnost vseh, so se začeli vrstiti očitki o številnih nepravilnostih. Zaznali so jih tudi mednarodni opazovalci. Ruska volilna komisija je sporočila, da je Putina podprlo skoraj 64 odstotkov državljanov, kar pomeni, da je zmagal že v prvem krogu. Nekdanji tajni agent bo tako nastopil že tretji predsedniški mandat, ki po novem traja 6 let. Opozicija trdi, da volitve niso bile svobodne in poštene.
ZDA: KONTRACEPCIJA IN SPLAv
V Združenih državah Amerike se nadaljuje razprava glede odločitve Obamove administracije, da bodo morale stroške splava in kontracepcije kriti tudi katoliške zavarovalnice. Senat je ravno minuli četrtek glasoval proti temu, da bi bile iz odloka izvzete verske ustanove. Po besedah predsednika ameriške škofovske konference, newyorškega nadškofa kardinala Timothyja Dol ana, ta odločitev krši ustavne meje njihove vlade in temeljne pravice, na katerih je bila osnovana dežela. Kardinal Dolan meni, da mora predsednik Barack Obama ta od-
lok razveljaviti, sicer utegne to postati začetek zgodovinskega napada na versko svobodo. Omenjena odločitev Obamove administracije je sicer tudi pri laikih in duhovnikih naletela na splošno obsodbo.
O IRANU
Ameriški predsednik Barack Obama je v ponedeljek popoldne v Beli hiši gostil izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja. Tokrat nista govorila o izraelsko-pale-stinskem vprašanju, osrednja tema je bila, kako preprečiti Iranu, da pride do svojega jedrskega orožja. ZDA in Izrael delita isti cilj: Iran ne sme imeti jedrskega orožja. Državi se tudi strinjata, da ga je treba doseči z diplomatskimi sredstvi.
KITAJSKO GOSPODARSTvO
V Pekingu se je v ponedeljek začelo zadnje letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa pod zdajšnjim vodstvom. Približno 3 tisoč kandidatov je uvodoma nagovoril premier Wen Džiabao. Med drugim se je zavzel za trajnejši gospodarski razvoj Kitajske. Kitajski ljudski kongres bo zasedal tri dni. Po mnenju analitikov ga bodo zaznamovali zakulisni boji za vodilne položaje v komunistični partiji, ki se bodo izpraznili jeseni. Po drugi strani, pa bo Kitajska letos proračun za obrambo povečala za dobrih 11 odstotkov, kar pomeni, da bo od lani višji za okoli 10 milijard dolarjev.
Fundador: miloš stare / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR buenos aires - argentina Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Stane Žužek, Joža Tomaževič, Katica Cukjati in mladina Našega doma. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
NUESTRAS INSTITUCIONES
El 25 de febrero de 1962, hace ya 50 anos, se firmo un acta de acuerdo entre la Asociacion Civil Eslovenia Unida y los centros eslovenos, que por aquel momento comenzaban vigorosos su actividad en el gran Buenos Aires. Hubo ciertamente una pretension de la entidad central, de ejercer el control de las muevas instituciones, pero prevalecio la idea de la independencia del accionar de cada "dom", pero coordinada entre todos. El acuerdo, entre otras cosas, prevefa la creacion del "Medorganizacijski svet" (Consejo de las Instituciones), que debfa coordinar el accionar de los distintos centros y entidades. La decision resulto de lo mas positiva. El esquema de accion previsto sigue vigente en nuestros dfas. El Consejo, dirigido por el presidente de Eslovenia Unida, es el organo supremo, in-tegrado por los presidentes y delegados de todas las instituciones. De comun acuerdo resuelven acerca de todos los temas que atanen a la colectividad, garantizando, una mejor colaboracion en el trabajo de mantener las tradicio-nes, la cultura y el idioma eslovenos. (Pag. 1)
REFERENDO
Desde la embajada de la Republica de Eslovenia en Buenos Aires se informa que los ciudadanos eslovenos podran sufragar para el referendo legislativo sobre el Co-digo familiar el domingo 25 de marzo de 2012. Podra votar personalmente en la Embajada (Av. Santa Fe 846, piso 6Q) de 9 a 17 horas, con el DNI, LC, o LE. Para emi-tir el voto por correo debera notificarlo previamente y de modo formal a la Comision Electoral Nacional hasta el 10 de marzo, es decir, no se enviara el material electoral de forma automatica a su domicilio. Lo que recibiran (o ya recibieron) sera la notificacion sobre el referendo.
DOBLE ANIvERSARIO
El 25 de febrero de 1952 los montanistas eslovenos que vivfan en Bariloche y algunos de Buenos Aires eri-gieron una cruz en la cima del Cerro Capilla (2167 m. sobre el nivel del mar), en honor y memoria a todas las vfctimas de la revolucion comunista en Eslovenia. Un ano mas tarde la bendijeron los sacerdotes Albin Avguštin y Milan Povše. La cruz estaba formada con paneles de cha-pa de hierro, poco resistente a los embates del viento pa-tagonico, que la danaron al menos 4 veces. Finalmente concluyeron que era necesario sustituirla por una mas resistente. Jožko Simčič concibio la nueva cruz cuyos mate-riales fueron llevados hacia la cumbre del cerro Capilla. El 16 de febrero de 1962 un grupo de montanistas ascendio con el proposito de ensamblar las partes y colocar la nueva cruz, para que soporte los vientos. Dos dfas mas tarde, bendijeron la cruz los mismos sacerdotes que lo habfan hecho diez anos atras. En este numero, se publica un re-lato en primera persona, de uno de los integrantes del se-gundo grupo que erigio la cruz. (Pag. 3)
TEATRO
En el marco de la Accion cultural eslovena (SKA), se volvio a presentar una obra teatral en el salon principal del centro capitalino. Se trata de la obra "El enfermo ima-ginario" de Moliere que el grupo teatral de Slovenska vas en Lanus represento nuevamente. En los Ultimos anos es diffcil que SKA organice de forma independientemente una obra teatral de tal magnitud, pero fue la pieza clave para que la obra dirigida por Marko Pallota se reponga en el escenario de Slovenska hiša el 19 de noviembre de 2011. En una escenografa de diseno simple, los actores desplegaron su talento y deleitaron al publico con esta clasica comedia en tres actos. (Pag. 4)
UN POCO DE CARNAvAL
Los jovenes del centro esloveno de San Justo man-tienen la tradicion de celebrar de manera especial el car-naval. El motivo elegido para la edicion 2012 fue el cam-po. Asf camPUST estuvo ambientado con elementos tfpi-cos del campo y como numero principal prepararon una "chacarera-malambo". Tambien se encargaron de todo lo concerniente al evento.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.- US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS viLKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna Slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
TURIZEM TURISMO bled
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luda Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 ^IPWJ? Alenka Vivod B I 5S Consultora de viajes Tel: 155 660 0859 / 5294 3884 - Paraguay 935 -C1057AAN - Bs. As., Argentina www.ttsviajes.com
zobozdravniki
Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
advokati
Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2° D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. S. Justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
A
OBVESTILA
OSEBNE NOVICE
SOBOTA, 10. marca: Popravni ter dopolnilni izpiti ob 14.30 in ob 15.30 sprejemni izpiti za 1. letnik SSTRMB, v Slovenski hiši.
NEDELJA, 11. marca: Tradicionalna tombola na Pristavi, ob 16. uri. ČETRTEK, 15. marca: ZSMŽ San Martm vabi na mesečni sestanek v domu ob 16 uri. Ga. Gabi Bajda Križ nam bo pokazala izdelavo pisanic. PETEK, 16. marca:
Družinska sreča
Dne 6. februarja se je rodila Mana Trinidad Mel-garejo Sanchez. Mamica je Daniela Sanchez Črnak, očka pa Roberto Melgare-jo. Čestitamo!
Seja Medorganizacij-skega sveta, ob 20. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 17. marca: Popravni in dopolnilni izpiti, vpisovanje in začetna sv. maša na SSTRMB v Slovenski hiši.
Podjetniki, profesionalci, rojaki
Bližajo se velikonočni prazniki. Gotovo želite poslati
PRAZNIČNA VOŠČILA
svojim odjemalcem, prijateljem, znancem in rojakom. Oznanilo in Svobodna Slovenija Vam nudita to edinstveno priložnost, da na naših straneh objavite svoje voščilo in za majhen strošek pokrijete celotno slovensko skupnost. Stopite v stik z nami, da Vam zamisel osebno razložimo. Po telefonu: (011) 4636-0841 in (011) 4636-2421 Po elektronski pošti: dusno_pastirstvo@ciudad.com.ar ali esloveniau@sinectis.com.ar
Po pošti ali osebno: Ramon L. Falcon 4158, Bs. As. Velika noč je že pred vrati. Pohitite!
Začetek slovenskih šol:
-	Baragova šola, sobota 17. marca ob 8,00
-	Jegličeva šola - ABC, sobota 17. marca ob 9,30
-	Jurčičeva šola, sobota 17. marca ob 8,30
-	Prešernova šola sobota 17. marca ob 8,30
-	Rožmanova šola, sobota 17. marca ob 8,15
-	Slomškova šola, sobota 17. marca ob 8,30
-	Balantičeva šola, sobota 31. marca ob 8,10
TRADICIONALNA TOMBOLA NA PRISTAVI, v nedeljo, 11. marca
Začetek ob 16. uri Prvi dobitek: LCD 32" Drugi dobitek: Avtomatični pralni stroj Tretji dobitek; Mikrovalovna pečica in še mnogo lepih dobitkov
Šola Antona Martina Slomška
Castelli 28, Ramos Mejia - Buenos Aires 17. marca: začetek šolskega leta 2012. 8.15 uri: vpisovanje.
8.30 uri: pozdrav voditeljice šole, vstop slovenske zastave in petje himne. Predstavitev učiteljev in molitev.
Po vstopu otrok v razrede, roditeljski sestanek. Udeležba je obvezna!
Cooperativa de Consumo y Vivienda „CASTELLI" LIMITADA Matricula I.N.A.C. y M. N°6932
Castelli N° 28 - 1704 Ramos Mejia - Provincia de Buenos Aires
C O N V O C A T O R I A
De conformidad con lo dispuesto por el Art. 22 N de los Estatutos Sociales y de acuerdo al Acta n° 516 el Consejo de Administraciön de la Cooperativa de Consumo y Vivienda "CASTELLI" Ltda. convoca a los asociados a la Asamblea General Ordinaria que se realizara el dia 25 de marzo de 2012 a las 9.30 horas en la sede social, Castelli N° 28 Ramos Mejia, Partido de La Matanza, Pcia. de Buenos Aires, para tratar el siguiente:
ORDEN DEL DIA
1)	Designaciön de dos asambleistas para suscribir el Acta de la Asamblea, segun los Estatutos Sociales.
2)	Elecciön de la Comisiön Escrutadora de tres miembros.
3)	Consideraciön de la Memoria, Inventario, Balance General, Estado de Evoluciön del Patrimonio Cooperativo Neto, Estado de Resultados, Anexos I y II e Informe del Sindico y el Auditor correspondientes al Ejercicio N° 41 iniciado el 1° de Enero de 2011 y finalizado el 31 de Diciembre de 2011.
4)	Elecciön de los miembros del Consejo de Administraciön segun lo determinado por los arts. 18 y 27 de los Estatutos Sociales: por tres anos: 7 Vocales Titulares; por tres anos: 5 Vocales suplentes.
5)	Elecciön de Sindico Titular y Sindico Suplente por el termino de un ano.
Ramos Mejia, 16 de febrero de 2012 EL CONSEJO DE ADMINISTRACIÖN
CONVOCATORIA CENTRO ESLOVENO NAS DOM ASOCIACION CIVIL MATRfcULA N° 30230
Domicilio legal: Hipölito Yrigoyen N° 2756 - San Justo - La Matanza
En cumplimiento de las disposiciones legales y estatutarias se convoca a los senores asociados a la Asamblea General Ordinaria para el dia 25 de Marzo de 2012 a las 10.00 hs., en su sede social de la calle Hipölito Yrigoyen 2756 de San Justo, Pdo. de La Matanza, Pcia. de Buenos Aires.
ORDEN DEL dJA
Designaciön de dos asociados para suscribir el Acta de Asamblea, conforme al Estatuto Social.
Elecciön de dos asociados para el escrutinio de votos.
Consideraciön de Memoria, Inventario, Balance general, Estado, Anexos e Informe del Sindico correspondiente al 7° ejercicio econömico cerrado al 31 de Diciembre de 2011.
Elecciön de dos asociados para consejeros titulares por el termino de tres anos.
Elecciön de cinco asociados para consejeros suplentes por el termino de un ano.
Elecciön de Sindico titular y Sindico suplente por el termino de un ano.
Buenos Aires, Febrero de 2011	CONSEJO DE ADMINISTRACION
MARIA BERNARDA JUHANT	CARLOS GROZNIK
Secretaria	Presidente
CONVOCATORIA SOCIEDAD COOPERATIVA NUESTRO HOGAR LTDA.
MATRiCULA N° 3939
Domicilio legal: Tucuman 1429 - 9° „A" - CABA
De conformidad con lo previsto por el Estatuto Social y atento a lo normado por el Art. 47 y ccdtes. de la Ley N° 20.337, convöcase a los asociados a la Asamblea General Ordinaria para el dia 25 de Marzo de 2012 a las 10.00 hs., en su sede social de la calle Hipölito Yrigoyen 2756 de San Justo, Pdo. de La Matanza, Pcia. de Buenos Aires.
ORDEN DEL dJA
Designaciön de dos asociados para suscribir el Acta de Asamblea, conforme al Estatuto Social.
Elecciön de dos asociados para el escrutinio de votos.
Consideraciön de Memoria, Inventario, Balance general, Estado, Anexos e Informe del Sindico correspondiente al 55 ejercicio econömico cerrado al 31 de Diciembre de 2011.
Elecciön de dos asociados para consejeros titulares por el termino de tres anos.
Elecciön de cinco asociados para consejeros suplentes por el termino de un ano.
Elecciön de Sindico titular y Sindico suplente por el termino de un ano.
Buenos Aires, Febrero de 2011	CONSEJO DE ADMINISTRACION
MARIA BERNARDA JUHANT	CARLOS GROZNIK
Secretaria	Presidente
»V nebesih sem doma, to oznanjujeta mi zemlja in nebo in vsaka stvar lepo. Tam je moj pravi dom, kjer večno srečen bom«
(A. M. Slomšek)
— — Z žalostnim srcem sporočamo znancem in prijateljem, da je 7. februarja, po daljši bolezni, v 80. letu starosti, mirno zaspala v Gospodu naša draga mama, žena, sestra, babica, tašča, svakinja, teta, gospa
Kristina Marolt roj. Jarc
Iskreno se zahvalimo dr. Juretu Rodetu za pomoč; č. g. Franciju Cukjatiju za daritev sv. maše in za vodstvo pogreba; našemu bratrancu g. Petru Opeki za tople in tolažljive besede iz Madagaskarja. Tudi vsem številnim rojakom ki so nam stali ob strani in jo prišli kropit, molili zanjo, izrazili sožalje in se udeležili sv. maše.
Posebna zahvala pa naj bo dr. Juriju Marinu, ki je z ljubeznijo skrbel za zdravje naše mame do zadnjega dne. Naj vsem Bog bogato poplača! Priporočamo jo v molitev.
Žalujoči: mož: Anton;
hčeri Urška in mož Carlos Diaz Bruno, ter Kristina in mož Miguel A. Montanez; sinova Pavel in žena Lili Bohinc, ter Marko in žena Graciela Antonelli;
sestri Štefka in Mimi z družinama; brata Franci in Jože z družinama;
vnuki: Boštjan, Lucija, Matjaž, Zofi, Martin, Tomi, Štefi, Andrej in Niko;
tete, strici, sestrične in bratranci v Sloveniji, Švedski in Argentini, ter ostalo sorodstvo.
Argentina, Slovenija, Švedska, Madagaskar