Izhaja vsak četrtek. Cena mu jo n K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in drugo tuje države 6 K). — Posamezno številke se prodalalo ————— po 10 vinarjev.	.
S prilogami:
Haš kmečki dom, Društvenih, Naša gospodinja
Spisi in dopisi sc požiljajo : Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa; UpravniStvu „Domoljuba", _ Ljubljana, Kopitarjeva ulica--
Stev. 39.
V Ljublfani, dne 26. septembra 1912.
Leto XXV.
Kščina Jezusa Kristusa in nje obrambo.
j(Govor kranjskega deželnega glavarja <lr. 1. šusteršiča na I. slavnostnem zborovanju dunajskega evharističnega kongresa dne 11. septembra.)
Vaša eminenca! Prevzvišeni gospod kardinal-legat! Vaše cesarsko in kraljevske visokosti, Vaše emincnce! Gostili zborovalci!
Božji Izveličar je zapustil svet, zapustil nam jo pa svojo dodščino. Čudovita dedščinal Nepojmljiva za človeški razum, nasprotuje likratu vsem po-Bvetno-sebičnim nagonom človeštva. 'Ali dedščina jc bila vendarle sprejeta. Mala četa apostolov, mlada cerkev, ta čudoviti organizem, se ni pomišljala niti za trenotek, izpolniti voljo svojega ličcriika, sprejeti njegovo zapuščino. »To storite v moj spomin,« tako se glasi Njegovo naročilo. In tako so tudi storili.
Ali komaj se je to zgodilo, že se dron jajo tisoči zraven in zahtevajo svoj dolež od te čudovite dedščine. (Veliko odobravanje.) »Vzemite in jejte!« je Ukazal Učenik. In prihajali so mladi Mstjanje in uživali evharistični kruh, ki so jim ga apostoli delili in so postali tako deležni zapuščine božjega Iz-yoličarja. »Bili so pa stanovitni v nauku apostolov in v bratski zvezi in v lom-Jjenju kruha in molitvah«, poroča čisto kratko Dejanje apostolov, ko govori o Prvih kristjanih.
Pa ne samo tisoči, vse človeštvo je Poklicano, da postane deležno dedščine »ezusa Kristusa. Vsak je poklican, da Prostovoljno prevzame to dedščino in 60 zanjo odloči. Gospod vabi k večerji; Sv°je hlapce pošilja na mestne ccste in
ulice, venkaj na pota in steze vabit vse, uboge in zapuščene, da napolnijo njegovo hišo in se vsedejo k njegovi mizi.
In dedščina Jezusa Kristusa se širi z neverjetno hitrostjo. Malo časa po odhodu Izvcličarjcvem je praznoval evharistični Kristus svoj vhocl v Rim, v glavno mesto tedanjega sveta. Tisoči in tisoči so hiteli zraven in zahtevali delež njegove dedščine. Stoletje je sledilo stoletju, preganjanje kristjanov se je vrstilo drugo za drugim, stotisoči so padali v boju kot verni branitelji dedščine Jezusa Kristusa! In vendar kakšen čudež! Dedščina se vedno širi hitro kakor ogenj v vse dežele in med vse narode. Cim huje in strašneje je preganjanje divjalo, tem tesneje so*se oklepali preganjanci evharističnega Kristusa in tem odločneje so branili sveto dedščino. In če se danes po zemlji ozremo, lahko veselo vzkliknemo: Dedščine Jezusa Kristusa je postal deležen ves svet! (Veliko odobravanje.)
Kako majhno je bilo število ljudi, ki so prišli v stik ž njim v času, ko je še sam po zemlji liodil. Kako majhno je bilo primeroma število prvih kristjanov, ki so bili stanovitni »v lomljenju kruhov«. In danes? V vseli delih sveta, v vseh deželah, med vsemi narodi žive milijoni in milijoni, ki evharističnega Izveličarja pripoznavajo in ga z vernim srcem prejemajo. Na mestu pa, kjer je nekoč stal Neronov cirkus, v katerem jc na tisoče kristjanov vpričo trinoga naj krutejšo mučeniško smrt našlo, stoji daii£>s veličastna cerkev sv. Petra, največja hiša božja na zemlji z vnebo-kipečo kupolo Mihclangelovo, ki se dviga nad grobovi apostolov-prvakov m nad evliarističiiim oltarjem sv. očeta! (Živahno odobravanje.)
Zares, čudoviti sta razširjenje m zmagovita bramba dedščine Jezusa Kristusa, ki sta morali premagati največje
odpore človeške narave in mogočnikov tega sveta. Cerkev, izvrševateljica testamenta Jezusa Kristusa, jo sveto dedščino zvesto varovala. Zmagonosno jo je branila skozi vsa stoletja nasproti vsem napadom in sramotenju. Rajši je prenesla še tako velik odpad mas, kakor da bi najmanjšo pičico to svete dedščine iz rok spustila.
Zgodovina krščanstva jo zgodovina Evharistije; ta je namreč središče našega verstva. Evharistija je preizkusni kamen kristjanov od vsega početka, od njene napovedi in postavitve do danes in bo ostala do konca časov. Že njena napoved v sinagogi v Kafarnavmu, o kateri je njegova eminenca, prevzvišeni gospod kardinal legat tako pretresljivo govoril, je ločila duhove in napravila prepad med zvestobo in nezvestobo. Sv. evharistija, komaj napovedana, je že'postala odločilna preizkušnja vere in to bo tudi vedno ostala. Evharistija je namreč Kristus, je Izveličar, jo Bog! (Veliko odobravanje.)
Jezus! Kaj so hoteli tekom časa vso iz njega napraviti! Njegovi judovski sodobniki in vrstniki so ga imeli za revolucionarca, za bogokletneža, v našem času ga imajo za »modreca iz Na-zarota, za učenika brez ozira na verstvo, za narodnega voditelja in socialista«. Ja, najnovejši čas pravijo celo, da ni sploh nikdar živel. On pa vedno stoji v sveti rosnobi sredi človeštva in nam govori po svoji cerkvi iz Petrovega čoi-niča o svojem mesu in svoji krvi kot o živi hrani in se obrača kakor nekdaj v Kafarnavmu opazujoč žafostno ločitev, na vse z usodnim vprašanjem: »Ali hočete tudi vi oditi?« Mnogi zapuščajo Njega in Njegovo dedščino in hodijo lačni in žejni svoja pota. Četa pa, ki sc zbira okoli Petra in Rima, govori s Simonom Petrom: »Kam naj gremo, Ti sam imaš besede večnega življenja I«
1'
(Burno odobravanje.) Kjer je Peter, tam je Cerkev, kjer je Cerkev, tam je Izveličar.
In čim bolj prodirajo sebični nagoni, materialistični duh in čisto posvetni interesni nagoni, ki danes svet prevladujejo, tem tesneje se zbira Petrova četa okoli Evharistije, okoli evharističnega Izveličarja, studenca, ki daje moč in življenje. "fcGospod je moč svojega ljudstva.« In ena največjih zaslug pokojnega papeža Leona XIII. je, da je poklical v življenje evharistične svetovne kongrese, te krasne svetovne simfonije žive vere v Kristusa, katerih od leta do leta naraščajoči sijaj vzbuja v zvezi z vedno večjo versko iskrenostjo narodov, ki sem prihajajo, občudovanje sveta, navdaja cerkev z veseljem in krepi vernike.
Ravno danes potrebujejo verniki, posebno pa izobraženi laiki veliko bolj kot druge čase žive moči Evharistije. Svetovni nazori, pridobitv.eno, politično, socialno, javno in zasebno življenje; vse preveva tisti duh, tisti nagoni, ki je vodil ljudsko množico v sinagogi v Kafarnavmu. O nekaterih izmed teh bi lahko rekli s svetim pismom, da se samo vsedajo, da jejo in pijejo in da vstajajo samo, da plešejo; druge, in teh je velika množica, pa odvrača od Izveličarja trd boj za kruh in življenje. Njih oko se skali v tesni delavnici, v tovarnah, v podzemeljskih hodnikih velikih rudokopov. Iščejo in pehajo se samo za zemeljski obstanek in pozabijo pri tem na kruh večnega življenja. Judovska množica hoče Izveličarja za kralja oklicati, zato, ker jo je nasitil; drugi dan mu pa obrača hrbet mrmrajoč in zasramujoč ga, ker ji odklonivši zemeljsko kraljestvo, ponuja mesto mane kruh večnega življenja. Ta prizor se vedno ponavlja neprestano skozi vsa stoletja.
Zgodovina Evharistije je zgodovina vednega boja med duhovnim stremljenjem človeštva, med stremljenjem po nadzemeljskih ciljih in mate-rielnim nagonom, ki se drži zemlje; zgodovina boja med kulturo in požlaht-njevanjem na eni strani, neizobrazbo in surovostjo na drugi strani, med poplc-menitenjem in poniževanjem človeškega rodu.
Veliki so sadovi človeške znanosti, ki vedno bolj prodira naravo, njene moči in njene zakone in pospešuje s tem tudi spoznavanje božje moči in modrosti. Ali nekaj je, česar vsa človeška znanost ne premore: človeški duši ne more dati one modrosti in moči, s katero bi se vzdignila nad vse zemeljske sebične nagone in strasti in se približala Bogu. (Veliko odobravanje.)
Človeška znanost človeku ne zadostuje. Potrebujemo božje znanosti, božje modrosti, večnega studenca božje moči. To vse nam pa ponuja taberna-kelj. Tabernakelj stoji sredi človeštva; za ene je predmet ljubezni in češčenja, za druge predmet sovraštva in zasra-inovanja. Boj za kulturo je boj za tabernakelj. In v tem boju ne sme učeča
cerkev osamljena ostati. Tu morajo tudi laiki vmes poseči!
Nostra res agitur. Za našo reč se gre! (Odobravanje.) Obramba laika je Evliaristija. Ona sama nam daje moč, da se ustavimo s krepko roko in zma-gonosno materialističnemu toku časa. Najmočnejše orožje pri obrambi te svete dedščine je pa pogosti prejem sv. Evharistije. »Vzemite in jejte«, naroča izveličar. Najtesnejšo zvezo z dedščino Jezusa Kristusa sklenemo ravno z združitvijo z Izveličarjem, ko postanemo eno z večno modrostjo, ljubeznijo in
močjo.	.
»Gospod je moč svojega ljudstva.« Dve besedi, ki jih cerkev rabi pri deljenju sv. Evharistije, označujeta najgloblje smisel brambe dedščine Jezusa Kristusa. Besedi dveh redkih moških značajev.
Prva beseda, ki jo govori Cerkev prejemalcu sv. Evharistije, je: »Glej, Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta.« Čudovit mož, Janez Krstnik, jo je iz-pregovoril. Resen, trd, tridesetleten mož, ki je živel v puščavi ob Jordanu, oster nasproti sebi in drugim, oznanje-valec pokore, kakoršnega ne pozna zgodovina. Poznamo njegove besedo o sekiri božje jeze, ki je na drevo nastavljena, njegovo ostro besedo o »gadji zalegi«, katero je v obraz vrgel ošabnim zastopnikom gospodujoče stranke, poznamo njegovo neustrašeno besedo »Ni ti dovoljeno«, katero je zaklical neustrašeno kralju in jo plačal s svojim življenjem. Ta trdi, resni mož je postal mehak in ljubeznjiv kakor otrok in iz-pregovoril neskončno nežne besede: »Glej, Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta.« Druga beseda, ki jo polaga Cerkev obhajancem v usta, je: »Gospod, nisem vreden . . .« Prvi jo je izprego-voril vojak! Prostodušna beseda, mehka in iskrena, polna vere!
Dva laika, dva krepka in resna moža, Janez Krstnik in rimski stotnik, ki sta zrla neustrašeno vsaki krivici, pomanjkanju in tudi smrti v lice, sta postala značilna za sprejem sv. Evharistije. Ta dva moža združujeta v sebi prostodušno, neupogljivo možatost s srčno iskrenostjo in nežnostjo. V stiku z Izveličarjem sta nežna in mehka, v boju za resnico, v izpolnjevanju svoje dolžnosti pa postaneta krepka in neupogljiva. (Splošno odobravanje.)
Brez strahu je vrgel prvi mogoč-niku resnico v obraz in ni trepetal, četudi jo je s smrtjo plačal. Drugi, neustrašeni rimski vojak, ki ni pred nobenim človekom svoje glavo klonil, se je pa pred Izveličarjem ponižal. Duh teh mož je pravi duh, je obramba dedščine Jezusa Kristusa. Neupogljiv, prostodušen, neustrašen v boju za resnico, v izpolnjevanju svoje dolžnosti, ponižen in mehak z Izveličarjem v srcu . . .
Zvestobo Bogu in zvestobo domovini! (Viharno odobravanje.)
Ali ni rimski centurio podoba harmonične skupnosti domovinske zvestobe do države in do vere v Izveličarja, ki je ukazal, dati cesarju, kar je cesarjevega? ^ostoimo za trenotek v Av-
striji, v katere glavnem mestu danes zborujemo. Pojdimo v duhu k maši v katerokoli cerkev v naši državi. Takoj v začetku tihe molitve, kanona moli duhovnik: »Za našega cesarja Franca Jožefa.« (Navdušeno odobravanje.); In ljudstvo moli z njim vred. Vj tej dannadan se ponavljajoči molitvi zajema patriotizem neusahljivo moč! (Veliko odobravanje.) Ljudstvo, ki y globoki pobožnosti pri evharistični daritvi za svojega cesarja moli, ne prelomi nikdar zvestobe. (Demonstrativno odobravanje.) V težkih urah s« jo ta zvestoba vedno izkazala za čisto zlato.
»Za našega cesarja Franca Jožefa« — za najsvetlejšega protekior-ja našega kongresa, ki v tesni zvezi z vsemi katoliškimi narodi črpa moč svojo vere iz Evharistije. Največji jo on med ljudmi, ki to sijajno slavi o obhajajo — je pa danes tudi največji tnecl mogočniki sveta, ker se na čelu ka'oli-škega sveta poln ponižnosti klanja j.roil božjim Izveličarjem. (Minuto trajajoč vihar odobravanja.)
Hitim h koncu. Za človekom, ki se truden vleže k zadnjemu počitku pošilja cerkev dva pozdrava: mir in luč. Odrešenje od greha pomeni mir, zdravje duše pa luč. Mir v srcu, luč v razumu! Obramba dedščine Jezusovo pomeni hrambo miru in luči pred sovražnim bojem in temo laži ter zmote.
Pred tabernaklom miglja mala lu-čica — večno luč jo imenuje verno ljudstvo — podoba jagnjeta, ki odjemlje grehe sveta, podoba ozdravljenja duše. Zunaj sovraštvo in prepir, krivda in greh, bolna srca, bolne duše, tavajoče v temi zmote in laži. Tu znotraj mir iu luč . . .
Izveličar je zapustil svet, ostala jo njegova sveta dedščina.	.
Kam naj sc mi podamo? II Kristusu, k Evharistiji, kajti mi verujemo, da je evharistični kruh Kristus, sni božji. (Veliko odobravanje.)
»O zveličavna hostija, ki kažeš pot nam do neba — Na zemlji boj vrši se vroč,^ okrepi nas, daj nam pomoč!«
(Viharno ponavljajoče se odobra> vanje in ploskanje.)
□aaaacjcacaaacjacgggEiE?!
D Političen pregled °
------—„ , - o
aaanaaaaaaaaaa-E3
AVSTRIJA.
Po dolgem času se je vendar izvršilo imenovanje novih dveh ministrov; Imenovanje je mnoge presenetilo, . ni bil imenovan noben kandidatov, «■ so prihajali v poštev in o katerih so J pisalo. Dne 21. t. m. je prinesla uraonf »Wiener Zeitung« cesarjevo lastnoro no pismo, ki imenuje za trgovinsKeb ministra dr. Schusterja, za . skega pa senatnega predsednika ,1<r' _ ca Zenkerja. Dosedanjemu trgovina
mu ministru Rosslerju, ki jo vsled bo-]e?ni odstopil, je cesar pisal zelo ljubeznivo pismo in ga povzdignil v balonski stan. Novi trgovinski minister dr Schuster pl. Bonnot je bil rojen le-;ta 1855. V državno službo je vstopil leta 1877., leta 1882. so ga pridelili trgovinskemu ministrstvu, leta 1905 je poslal ravnatelj poštne hranilnice. —■ Novi poljedelski minister Zenker je bil vojen leta 1856. na Češkem, leta 1884. je prišel v justično ministrstvo in lota ,|sy(j. je postal dvorni svetnik upravnega sodišča. Trdijo o njem, da se dobro razume na kmečke zadeve. Posebno bvalo mu pojejo češki listi, ki se zelo vesele njegovega imenovanja.
Ista »Wiener Zeitung« prinaša tudi cesarjev patent, po katerem sta sklicana koroški in šlezijski deželni zbor na -!•!. t. m., nižjeavstrijski na 25. in jiredarlski na 30.
V torek 24. t. m. se vrši tudi prva s, ja avstrijske delegacije. Obravnavale se bodo važne stvari, zlasti z ozirom na armadne zahteve po novih topovih i n na politični položaj na Balkanu, kjer naše zunanje ministrstvo ne igra po-jtebno pomembne vloge.
Od 17. septembra pa se že vrše seje pododseka za socialno zavarovanje. Odsek ima ogromno delo, ki je težavno samoposebi in obenem ovirano od raz-i ib strank. Vseli paragrafov je 362, ob-'d.danih pa je komaj 19. Socialni demokrati stavijo namreč ovire, kjer mori o z raznimi nepotrebnimi predlogi, ki so le pesek ljudstvu v oči. Na drugi strani pa spet nasprotujejo konservativci vsakemu zavarovanju sploh. Poslanci, ki sc zavzemajo z vso dušo za to (nepotrebno napravo, pa morajo z vso ležavo premostiti taka nasprotja; zato j.rre delo počasi od rok. Bati pa se je 'kmečkim poslancem, da niti doma ne najdejo pravega razumevanja, ker umogokje ljudstvo ne zna in ne more presoditi dalekosežnosti splošnega socialnega zavarovanja.
NEMIRI V BUDIMPEŠTI.
Isti prizori, ki so se vršili poleti v budimpeštanskem državnem zboru, se ponavljajo sedaj znova v isti meri. Opozicija in vladna stranka sta v najhujšem medsebojnem boju, ki se kaže v javnih pretepih in kravalih v zborni-< i. Opozicija hoče ovirati delo, zborni predsednik Tisza pa meče opozocional-l o s policijsko močjo iz dvorane. Med najhujšim hruščem in truščem — opozicija namreč rabi trobente, piščali, harmonike, zvonce itd. — se je vršila 'dne 19. t. m. seja državnega zbora dvanajst ur. Tisza da prebrati v tem hru-■m;u cesarjevo pismo iz meseca junija 5.h nekatere vloge. Ko hoče Tisza govoriti, se vidi le, da premika ustnice, sli-či'se nič. Da bi tudi stenografi, ki zabeležijo vsako besedo, ne mogli pisati, se zbere vsa opozicija okrog njih in se začne ž vladno večino pretep. Taki pribori se vrše neprestano. Tisza si piše Mbena onih poslancev, ki najbolj razbijajo. Kmalu pride nato v dvorano Policijski nadkomisar Pavlik, ki mu je
naročeno, naj odvede razgrajače iz dvorane. Seveda se to ne izvrši lahko. Najprej jih pozove, naj mirno odidejo, nato jih pa policaji z veliko težavo nekatere odneso iz zborovalnice. Po dolgem boju ostali sami odidejo. Izvršil se je pri tem zanimiv slučaj. Policist Štefan Polyak je namreč pri ukazu, naj napade enega poslanca, izjavil: Javljam najpokorneje, da ne napadeni neodvisnega poslanca. Seveda je bil potem odpuščen iz službe. Zbrali pa so že zanj 20.000 K in mu dobili dobro novo službo. Enaki prizori so se vršili pri drugi seji. Oklofutan je bil celo trgovinski minister, ki je prvi prisolil enemu izmed opozicionalcev klofuto. Nastal jo nato seveda peklenski hrušč. Minister je za nastop prosil zbornico brž za oproščenje in se opravičil, pri čemur ga je večina burno pozdravljala.
Vstaja Ma isorov.
Pri Tiziju so se dne 19. t. m. boji obnovili. Turki so izgubili enega mrtvega in sedem ranjencev, Malisori 17 mrtvih in 21 ranjencev. Trije ranjenci so Črnogorci. Ponoči na 20. septembra so pa Črnogorci dve uri streljali na turško čuvajnico v Malkovcu. Iz Brane pa poročajo, da nastopajo domačini skupno s srbskimi vstaškimi četami proli mohamedancem. Skader Malisori še vedno napadajo, a Turki so dozdaj mesto še obranili. Vsi mohamedanci v Skadru so oboroženi. Boje se, da prič-no mohamedanci klali kristjane, če Malisori osvoje Skader.
VOJSKA SE NADALJUJE.
Carigrad, 23. septembra, Porta je mirovne predloge Italije odklonila in se odločila za nadaljevanje vojske. Pred Smyrno,
Gala voz s cesarjem in prestolonaslednikom.
■ cbf I 'I
Slavnostni voz s papeževim legatom in dunajskim nadškifom. SLIKE IZ EVHARISTIČNE PROCESIJE NA DUNAJU.
Velikih škandalov se boji večina tudi pri zborovanju delegacij na Dunaju. Ogrska opozicija se namreč volitev v delegacijo ni hotela niti udeležiti, ampak jc izjavila, da gredo vsi poslanci na Dunaj preprečit zborovanje z razbijanjem. Proti temu jo vlada ukrenila, da pride na Dunaj ogrska policija in nastopi v ogrskem ministrstvu na Dunaju, kjer delegacije zborujejo, proti razgrajačem. V ogrski hiši, kjer ogrska delegacija zboruje, sme nastopiti tudi ogrska policija.
BOJI NA BALKANU.
Položaj je silovito napet. Nič več se ne taji, da obstaja tajna pogodba Bulgarske, Srbije in Grške za slučaj vojske Nevaren je pa položaj tudi zato ker so razmere med Avstrijo in Rusijo zelo hladne. O bojih na Balkanu se uoroča:
se je pojavilo šest laških križane in devet torpedovk, 12 laških bojnih ladij pa je vdrlo v pristanišče Phokia,
Iveri.
Mladost moraš tako uživati, da bo tudi za starost kaj ostalo.
Največ govori ljudje, ki ne ved6 kaj govoriti.
*
Nič ni tako globoko kakor površnost.
Ženska slabost je ženska moč.
Slab modrijan, katerega norci ne zasmehujejo, , .
Šenčtia stran ljubezni ie ljubosumnost.
3»
oaaaaaaana aaaaoan
Id
D D
□T3r3
LISTEK

Salomonovi rudniki.
h angleščine po Rider Haggardu prevel I. M.
(Dalje.)
Svoj govor je končal Infadus ob splošnem odobravanju; nato pa nastopi Ignosi. Na kratko ponovi vse, kar je povedal njegov stric Infadus; končal pa je svoj mogočni govor s temi-le besedami:
»O glavarji, častniki; vojaki in ljudstvo, čuli ste moje besede. Sedaj vam je izbirati med menoj in onim, ki sedi na mojem prestolu, ki je umoril svojega brata in pregnal otroka svojega brata, da naj umrje v mrazu in noči. Da sem jaz v resnici kralj, vam bodo povedali vaši glavarji, kajti oni so videli kačo okoli mojega pasu. Ako bi ne bil kralj, ali bi ostali ti beli možje z vso svojo čarovniško močjo na moji strani? Trepetajte, glavarji, častniki, vojaki in ljudstvo! Ali niso oni prod vašimi očmi začarali teme na zemljo, da uničijo Tvalo in nas varujejo na bogu?«
»Tako je,« so odgovorili vojaki.
»Jaz sem kralj, slovesno izjavljam, jaz sem kralj,« je nadaljeval Ignosi in vzravnal svojo vojaško postavo ter dvignil svojo bojno sekiro nad glavo; »ako je kdo med vami, ki pravi, da ni tako, naj stopi naprej in boriti se hočem ž njim in njegova kri naj bode rdeče znamenje, da vam govorim resnico. Naj stopi naprej, pravim,« in vihtel je veliko sekiro, da se je bliskala v Bolnčnem svitu.
Ker se nikdo ni odzval temu pozivu, je Ignosi nadaljeval:
»Jaz sem v resnici kralj in ako mi stojite v bitki na strani, vas popeljem do zmage in časti. Dati vam hočem volov in odlikoval vas bom izmed vseh polkov, ako pa padete, padem z vami!«
»In glejte, slovesno vam obljubim, da ponehaj prelivanje krvi, kadar zasedeni prestol svojih očetov. Ne bode vam treba še dalje zastonj zahtevati pravice, iskalci zlodejcev vas ne bodo zasledovali in pobijali brez vzroka. Nikdo naj ne umrje razun oni, ki je prestopil postave. Vaše koče naj ostanejo v miru, vsakdo naj spi varno na svojem ležišču in se ne boji ničesar; in pravica naj hodi z zavezanimi očmi po celi deželi. Ali ste sc odločili, o glavarji, častniki, vojaki in ljudstvo?«
»Izvolili smo, o kralj!« se je glasil odgovor.
»Dobro. Ozrite se in poglejte, kako hite sedaj Tvalini seli iz velikega mesta na vzhod in zahod, na jug in sever, da zberejo mogočno vojsko, ki naj uniči mene in vas in te moje prijatelje in moje pokrovitelje. Jutri ali morda pojutrišnjem pride Tvala nad nas z vsemi, ki so mu ostali še zvesti. In tedaj
bom v resnici videl, kdo je z menoj, kdo se ne boji umreti za moj prestol; in povem vam, da vas ne bom pozabil ob razdelitvi plena. Jaz sem govoril, o glavarji, častniki, vojaki in ljudstvo. Sedaj pa pojdite v svoje koče in se pripravite na boj.«
Nastal je premor in nato je eden izmed glavarjev dvignil roko in začul se je kraljevi pozdrav: »Kum!« To je bilo znamenje, da so polki sprejeli Ig-nosija kot svojega kralja. Nato so v bataljonih odkorakali.
Pol ure pozneje smo imeli vojno posvetovanje, katerega so sc udeležili vsi polkovi poveljniki. Jasno je bilo, da ne bo dolgo, ko nas bodo z veliko močjo napadli naši sovražnik* In v resnici, iz naše trdnjave na griču smo videli, kako so se zbirale čete, kako so seli odhajali iz Lu na vse strani, brez dvoma, da pripeljejo kralju novih polkov na pomoč. Na naši strani smo imeli
»Jaz sem kralj!« jc rekel Ignosi in vzravnal svojo vojaško postavo ter dvignil svojo bojno sekiro nad glavo.
okoli dvajsettisoč vojakov, ki so sc prištevali sedmerim najboljšim polkom v deželi. Tvala je imel, kakor so preračunali Infadus in glavarji, najmanj trideset do petintridesettisoč- mož zbranih v Lu, na katere se je smel zanesti, in vsi so pričakovali, da jih zbere do drugega poldneva še kakih pet tisoč. Seveda je bilo mogoče, da ga nekatere izmed njegovih čet zapuste in prestopijo na našo stran, toda to so bile čete, na katere se zdaj nismo mogli zanašati. Vsekako je bilo očito, da so delali velike priprave, da nas potolčejo. Že so patrulirale močne straže okoli vznožja griča in vrhu tega je bilo videti še druga znamenja, da se bliža napad.
Infadus in drugi so bili mnenja, da ponoči ne bo napada, temveč da bodo čas porabili za priprave. Napad se vrši jutri, so dejali, in pokazalo se je, da so imeli prav.
Tudi mi smo hiteli na delo, da kolikor mogoče utrdimo svoje stališče. Skoro cela vojska je šla na delo in v malo urah, ki so še preostajale do so i ornega zahoda, so naredili čuda veliko. Steze, ki so vodile na grič, ki jc bil bolj nekako zdravišče kakor trdnjava, ker so ga navadno vporabljali kot taborišče za polke, ki so služili v nezdravih delih dežele, smo nasuli s kupi kamenja in zaprli smo tudi vsako drugo pot, po kateri bi sc mogel sovražnik približati. Na raznih krajih smo nabrali cele kupe kamenja, da bi ga valili na napadajočega sovražnika, določili smo prostore za posamezne polko in sploh storili vse druge priprave, ki se jih jc i nogi a izmisliti naša iznajdljiv vost.
Ravno pred solčnim zahodom smo opazili majhno četo, ki je prihajala od Lu proti nam; eden izmed njih je nosil' palmovo vejico v svoji roki kot znamenje, da prihaja kot odposlanec.
Ko so prišli bližje, so se podali Ignosi, Infadus, eden ali dva glavarja in mi sami do vznožja griča, da sc snidemo ž njimi. Oni s palmovo vejico je bil vid ca pogumen človek in jo nosil plašč iz leopardovc kože.
»Pozdrav!« je zaklical, ko so je približal, »kraljev pozdrav vsem, ki so začeli to brezbožno vojsko proti kralju. Pozdrav leva šakalu, ki renči okoli njegovih nog.«
»Govori!« sem dejal.
»Tako govori kralj: Podajte se kraljevi milosti, prodno sc vam ne zgodi kaj hujšega.«
»Kakšni so Tvalini pogoji?« vprašani zanalašč.
»Njegovi pogoji so prizanesljivi, vredni velikega kralja. Tako govori Tvala, enooki, mogočni, gospod Kuku-ancev, oskrbnik in lastnik veliko ceste, priljubljen pri onih, ki sede in molče tamkaj pri gorah, veliki, črni, modri, kralj od roda do roda! Tako govori Tvala: Usmiljen hočem biti in zadovoljim se ne s studenci, marveč s srago krvi. Eden izmed vsakih desetih mora umreti, ostali pa so svobodni; toda beli mož Inkubu, ki jc umoril mojega sina Skrago, in njegov služabnik, črni mož, ki hlepi po mojem prestolu, in moj brat Infadus, ki neti upor proti meni, ti morajo biti trpinčeni in umreti kot žrtev onim trem »molčečim«. To so milostne besede kralja Tvale.«
Po kratkem posvetu s svojimi odgovorim mu na ves glas, tako da so me čuli tudi vojaki:
»Pojdi, ti pes, nazaj k Tvali, ki t' je poslal, ter mu povej, da mu mi, Ifi' nosi, pravi kralj Kukuancev, Inkubu, Bugvan in Makumazan, modri boli možje iz zvezd, ki znajo solnce zatrni-niti, Infadus, iz kraljeve hiše, in glavarji, častniki, vojaki in ljudstvo, .k1 jc zbrano tukaj, odgovarjamo in plavimo: Mi se ne podamo in ne odnehamo, dokler ne bo Tvalino truplo ležalo trdo in mrzlo pred vrati njegove koče; prodno solnce dvakrat zaide bo Ignosh čegar očeta je ubil Tvala, kraljevin na njegovem mestu. Sedaj pa pojdi,
predno te z bičem naženemo odtod, in ,varuj se dvigniti roko proti takim kakor smo mi.«
Odposlanec se jc glasno nasmejal. »S takimi mogočnimi besedami ne strašite mož!« jc zaklical. »Jutri se pokažite, kaj znate vi, ki zatemnujete solnce. Pokažite se, bojujte se, sicer vam bodo vrane kljuvale vaše kosti, da bodo še bolj bele kakor so vaši obrazi. Odhajam; srečamo se v boju.« S temi zasmehljivimi besedami je odšel in kmalu nato je zašlo solnce.
To noč smo se zelo marljivo gibali, kajti nadaljevali smo priprave za jutrišnji boj, kolikor jc bilo pri mesečini mogoče. Seli so venomer odhajali in prihajali na prostor, kjer smo imeli svoj glavni stan. Okoli ene po polnoči je bilo vse storjeno, kar se je dalo storiti, in ves tabor, izvzemši straže, se je zazibal v spanje. Sergij in jaz sva se v
spremstvu Ignosija in enega glavarja •
P. n. skopni odjemalci »Domoljuba«, pri katerih še ni sklenjen račun za tekoče leto, so prejeli te dni od uprave lista podatke o naročilih in dosedanjem plačilu s prošnjo, da razliko čim preje dopošljcjo po poslani jim položnici. A ko bi se pa semtertje pri dopo-slanem računu pokazala kaka nejasnost ali razlika, naj sc to prav kmalu sporoči upravi »Domoljuba«, ki bo zadevo vnovič preiskala in o uspehu poročala.
Krščanska Rusija proti Sokolu. Te
dni sta objavila dva najuglednejša ruska časopisa članke, ki najostrejše obsojata sokolska društva, kakoršna so dandanes, in priporočata, naj se tudi na Ruskem prično ustanavljati društva »Orlov«. Sicer so imeli ustanovitelji prvega Sokola najboljše namene, toda sedanji brezverski duh je pod pretvezo »napredka« napisal na svoj program: boj proti veri in cerkvi. Kako lepo jc govoril dr. Ricgr povodom blagoslovitve neke sokolske zastave! »Krščanski vitezi«, je dejal, »so smatrali za svojo dolžnost, da so častili Boga . . . Naj postanejo tudi Sokoli pravi krščanski .vitezi, ki naj branijo resnico in vero!« Žalibog je sedaj ravno narobe in skraj-« ni čas je, pišeta časopisa »Kijevljanin« 5n »Kolokol«, da se prične tudi na Ruskem resno ustanavljati »Orel« kot protiutež brezverskemu Sokolu, ki že davno ni več nadstrankarska organizacija, ampak ustroj v službi mednarodnega svobodomiselstva. — Slovenci smo pač lahko ponosni, da smo ustanovili prvega »Orla«, ki je zdaj v zgled celo veliki Rusiji!
Iz evharistične procesije. Iz čas-tiiških poročil posnemamo za nas ve-
podala po griču nadzorovat straže. Na tem potu so se proti nam vsepovsod v mesečini bliskale svitle sulice, ki so pa takoj izginile, kakor hitro smo povedali svoje geslo. Očito je bilo, da nik-do ni spal na straži. Zato smo se vrnili in hodili skozi tisoče in tisoče spečih vojakov, izmed katerih jih je mnogo poslednjikrat mirno počivalo na zemlji.
Mesečna svetloba se je lesketala na njihovih sulicah in igrala na njihovih obrazih ter delala, da so bili podobni duhovom; hladna nočna sapa je zibala njihova visoka peresa. Ležali so pri tleh in svoje orožje so imeli razprostrto poleg sebe in svoje ude skrčene; njihove resne, čvrste postave so se videle kakor čarobne in nadčloveške.
»Koliko, mislite, jih bo jutri ob tem času še živih?« je vprašal Sergij.
Zmajal sem z glavo in zopet pogle-
selo vest, da sta dvorni svetnik grof Chorinsky, namestnik deželnega predsednika kranjskega in vitez pl. Guttmannsthalv zgled vsemu pobožnemu ljudstvu korakala pri evha-ristični procesiji na Dunaju sredi našega ljudstva.
Častni občani. Občina Stari trg pri Poljainah je izvolila za častne občane: deželnega glavarja dr. Iv. Š u s t e r -š i č a , deželnega odbornika dr. E v g. Lampcta in poslanca prof. J a r c a.
Kranjska na avstr. protialkohol-nem kongresu. Takoj po zaključku cv-harističnega kongresa na Dunaju se je vršil v dneh od 22. do 24. septembra v Solnogradu 3. avstrijski protialkoholni kongres. S Kranjskega so se ga udeležili deželni odbornik dr. Pegan s soprogo, deželni uradnik dr. Fran Logar, poslanec dr. Krek in urednik »Zlate Dobe«.
Dijaške vžigalice. Liberalni dijaki so v založbi g. E d. K a v č i č a v Ljubljani izdali »Dijaške vžigalice«, na katerih se vidi skoro neverjetna slika liberalnega študenta pri knjigah. Tako so liberalni študentje napravili konkurenco vžigalicam, ki jih v Perdanovi zalogi izdaja liberalni odbor Ciril-Meto-dove družbe. Naše somišljenike pozivamo, da povsod zahtevajo vžigalice z na-plsom »V korist obmejnim Slovencem«, ki jih izdaja »Slovenska Straža« in se dobe pri tvrdki Menardi v Ljubljani. Koliko je še krajev, kjer ni naših vžigalic. Posvetite tudi podrobnemu delu za naše vžigalice povsod nekoliko več pozornosti. Zahtevajte odločno povsod vžigalice z napisom »V korist obmejnim Slovencem«! Vžigalice, ki izrečno tega napisa nimajo, niso naše vžigalice!
dal na speče može, in moji utrujeni in vendar razburjeni domišljiji se je zdelo, kakor da bi se jih bila dotaknila smrt. Moje oči so izbirale one, katerim je bilo odločeno umreti, in v mojem srcu se je pojavilo čudno čuvstvo o skrivnosti človeškqga življenja in neznana žalost. Danes so tisoči spali svoje zdravo spanje, jutri bodo z mnogimi drugimi, »morda z nami vred med onimi, ki bodo mrtvi ležali v nočnem hladu, njihove žene bodo vdove, njihovi otroci brez očetov in njihov dom jih ne ho videl več. Samo stari mesec bo svetil nanje, nočni veter se bo igral s travo in širna zemlja bo mirno počivala, kakor vedno, ko bodo vsi ti že pozabljeni.
(Dalje prih.)
Za srečke »Slovenske Straže«, ki
prinesejo mnogim srečo in krasne dobitke v vrednosti nad 20.000 kron, povsod agitirajte. Srečka velja samo eno krono. Posebno naši kmetovalci bodo veseli lepih dobitkov — dragocenih kmetijskih strojev in potrebščin. Kaj več o lepih dobitkih bomo še izprego-vorili, za danes le vnovič priporočamo hitro nakupovanje srečk. Kjer srečk še ne prodajajo, pišite ponje na naslov: Pisarna »Slovenske Straže« v Ljubljani.
Pri dopolnilni deželnozborski vo-litvi v'Ljubljani so dobili: kandidata S. L. S. dr. Lovro Pogačnik 1002, Ivan Kregar 999 glasov, Reisner 1942, Ribni-kar 1927, Eger 403, Pammer 394, Bar-tol 125, Kristan 133 glasov. Socialni demokratje so večinoma glasovali z liberalci. S. L. S. jc od zadnje volitve napredovala od 770 glasov na 1002 gla-< sova.
Nevarno je obolel g. Ludovik Jenko, župnik v pokoju na Skaručini. Pri-, poroča se v molitev.
Po neprevidnosti ustrelil je Jožef Logar načelnika lovskega društva Janeza Vrhovca v Horjulu v nedeljo, dne 12. t. m. popoldne okoli 5. ure. Pri-šedši z lova, je Vrhovec posodil svojo puško mladim fantom, ki so streljali, in nesreča je hotela, da se je nabasana puška Jožef Logarju, kmečkemu sinu, ki ni bil vajen orožja, nanagloma sprožila in zadela Janeza Vrhovca v čreva, da je bil v nekaj minutah mrtev. Za-* pušča ženo in več nedoraslih otrok.
Družba sv. Mohorja šteje letos skupno 76.567 udov, za 6288 udov manj kot lani, kar je gotovo posledica splošne draginje. Ljuhljan. škofija šteje 28
5'
		
	RAZGLED PO DOmOVIHI	
	WMYMYMYMVMYMYMVMYMVMYMY}YMVMYMYMY^YMYMYMYMYMYMYM	
tisoč 925 udov, lavantinska škofija 24 tisoč 345 udov, goriška nadškofija 9574 udov, krška (celovška) škofija 6091, tr-žaško-koprska 4805 udov. Napredovali bo v tej zadnji, dalje v djakovski in Bomboteljski škofiji, v raznih avstrijskih krajih ter Ameriki.
Nov armadni zbor ustanove glasom poročil že prihodnjo spomlad v Ljubljani. Ta bi bil po številu 17. zbor. Obenem nameravajo izvršiti nove utrdbe na istrski obali.
Umrla je 19. t. m. v Krnici blizu Bleda Helena Poklukar, sestra umrlega bivšega deželnega glavarja. Pogreb se je vršil v soboto, dne 21. t. m. dopoldne.
Strašen uboj je izvršila Reza Božič od Sv. Križa pri Kostanjevici dne 17. t. m. dopoldne nad istotam živečo užitkarico Uršo Žfbert. S krampom jo je po glavi pobila do smrti. Vzrok so bili najbrž hišni spori radi preužitka. Ubijavka je sama javila svoj zločin pri eodniji v Kostanjevici.
Pogreša se od 4. t. m. Simo Radoj-čič iz Bojancev, velike, suhe postave, obrit, v sivi suknji in belem klobuku, v domači platneni srajci. Iz Amerike so ga poslali domov, ker se mu je že tam omračil duh. Simo Radojčič je miren blaznik in spada v občino Adle-fiiče v Beli Krajini. Krenil je baje proti Žužemberku.
Otroka povozil. Dne 19. t. mes. je Franc Gravič iz Gotnevasi vozil trugo peska k predoru v Novo mesto. Pred gostilno »Na vratih« v Novem mestu, kjer je cesta zožena, mu pade petletni fantek Antona Springer iz Podgore pod voz. Nesrečnežu so šla kolesa čez prsa in so mu zlomila tudi levo roko ter ga znatno poškodovala.
Poboj. Franc Kavka, zidarski delavec iz Rovt, je udaril dne 14. septembra ponoči baje iz ljubosumnosti Franceta Hitija, 21 let starega fanta iz Ravne pri Cerknici z lopato tako po glavi, da mu je lobanjo presekal. Ker je bila lopata od apna umazana, mu jc tudi apno v rano zlezlo in umazalo. Ranjeni bržkone ne bo okreval.
Utopljenec. Dne 14. t. m. so v savski strugi na Hrušici našli utopljenca, ki je moral v vodi ležati okrog enega meseca. Dognalo se je, da je ponesrečenec Matija Kogovšek, oženjen drvar iz Podkorena. Enega sina, ki je šel obenem z očetom od doma, tudi pogrešajo že en mesec. Bržkone je tudi on ponesrečil.
Nesreča na šentjanški železnici. V
soboto, dne 14. septembra, se je peljal Franc Borštnar, posestnik v Gabrovki pri Sv. Križu pri Litiji, iz Trebnjega po cesti proti Mirni. Pri prehodu čez železniški tir na Gomili ga iznenadi vlak. Hitro udari z bičem po konjih in k sreči zadene železniški stroj le zadnji konec njegovega voza, njega samega pa vrže malo opraskanega iz voza v bližnjo mejo.
6i
Otrok se je opekel. Sedemmesečno hčerko jc posestnica Marija Bostič iz Sel pri Radečah po neprevidnosti položila na zelo zakurjeno peč. Otrok se je z blazinice zvalil na golo peč in se tako opekel, da je v par dneh umrl.
Utonila je v potoku Dretja blizu Nove Štifte na Štajerskem okrog 70 let stara Marija Podbregar. Že dalje časa je bolehala, v novejšem času pa se ji je omračil um; odšla je z doma, zašla v precej naraslo Dretjo ter utonila.
Umrl je pri Sv. Juriju na Ščavnici vrli mladenič Jožef Fras, posestniški sin. Bil je zvest član naših organizacij.
Nesreča pri vožnji. Franc žužek, posestnik na Brodnicali na Štajerskem, je peljal dve ženski na postajo v Rimske toplice. Ravno pri postaji pa se mu je voz prevrnil in obe ženski sta padli v jarek poleg ceste. Težko poškodovani so morali prepeljati v bolnišnico.
Brezsrčna mati. Dekla Ana Čuješ iz Šoštanja na Štajerskem je povila pod nekim drevesom na travniku dečka. Takoj po rojstvu ga je zanesla v svinjski hlev in ga pustila tam, ne da bi sc dalje za njega brigala. Domači so ga šele drugi dan rešili gotove smrti.
Na paši utonila. V Godamercili pri Ljutomeru jo pasla posestniška hči Antonija Lajh.Na paši jo jc prijela bož-jast in vrgla čez nek brežiček v bližnjo mlako, kjer je v nezavesti utonila.
Strahovit umor. V bližini Juden-burga na Štajerskem so našli dne 14. t. mes. razmesarjeno truplo nekega neznanca. Truplo je bilo brez glave, noge pa so bile tudi odrezane in položene ua prsi. Truplo je bilo popolnoma brez krvi in tudi okrog njega niso bila tla čisto nič okrvavljena. Neznanec je bil bržkone umorjen nekje drugje in so truplo prenesli potem na drug prostor.
Požar v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici je uničil pred dnevi veliko gospodarsko poslopje posestnika Gregorja Koren. Dobro, da jc bilo mirno vreme, sicer bi bila v nevarnosti cela vas.
Kraška romarica, o kateri smo poročali v zadnji številki, se je z Dunaja srečno povrnila zdrava in vesela dne 18. t. m., pa ne peš, ampak z vlakom do Nabrežine ter v Pliskovico z vozom. Spremljal jo je oni sprevodnik, ki jo je na Dunaju izročil samostanu ter je med dobrimi ljudmi zanjo nabral z ozi-rom na njeno starost 600 K, od katerih se 450 K naloži v hranilnici, da sc ji bode pošiljalo mesečno po 15 K. Dobra ženica bo na starost preskrbljena z malim »penzijonom«.
Ameriške vesti. V Milwaukee, Wis., je umrl 281ctni Jož. Zaje iz Varpol pri Račici na Štajerskem, v Clevelandu je umrla nanagloma 311etna žena Julija Slapnik, zapustivši tri male otročiče, v Coshactonu pa 291etna žena Mar. Ter-novšek roj. Meglič. — Ponesrečili so se rojaki: Josip Vidic iz Oak Creek, Colo., Jožef Petač v Hackctt, Pa., in Franc Škoda v Mianni blizu Globe, Ariz. Prvi
je umrl v času, ko so mu odrezali zmečkani nogi, drugega so našli raztrganega poleg železniškega tira, poslednjega doma iz Podgore pri Dobrepolju, jc ubilo v rudniku.
V Godoviču se bo od 26. septembra pa do 6. oktobra t. 1. vršil sveti misijon.
Zavratni umor in nesreča. Dno K t. m. je šel Anton Gradišek, županov, sin iz Spod. Stranj zgodaj otavo kosil. Kar skoči za njim izza grmovja nek ponočnjak in mu s sekiro prebije lobanjo. Gradišek jc 20. t. m. umrl. Lopova so na sledu. — Mlatilnica je raztrgala roko Primožu Uršič na Kregarjeveni pri Stranjah. Malo preveč žganja!
Nov semenj za blago in živino bo v soboto po sv. Frančišku, dne 5. oktobru? t. 1. v T r ž i š č u pri Mokronogu. Ker o Tržišče prav blizu postaje Pijavice oziroma Št. Janž, nadejati se je prav obilu udeležbe in živahne kupčije.
Premovanje sesajočih telet od sfra-ni deželnega odbora kranjskega v letu 1912 se vrši v sledečih krajih: Dne 2. oktobra ob 9. uri dopoldne na Bledu; dne 2. oktobra ob 3. uri popoldne v Boh. Bistrici; dne 3. oktobra ob (J. uri dopoldne v Kranju; dne 3. oktobra ob 1. uri popoldne v Cerkljah; dne 3. oktobra ob 3. uri popoldne v Vodicah; dne 4. oktobra ob 9. uri dopoldne v Kamniku; dne 4. oktobra ob 3. uri popoldne v Dolskem; dne 5. oktobra ob pol 9. uri dopnldne v Stari Loki; dne 5. oktobra ob 11. uri dopoldne v Selcih; dne 5. oktobra ob 1. uri popoldne v Zn-lemlogu; dne 5. oktobra ob 4. uri popoldne v Poljanah nad Škofjo I.okt ;
7.	oktobra ob 9. uri dopoldne v Trebnjem; dne 7. oktobra ob 1. uri popoldne na Mirni; dne 7. oktobra ob 3. uri pb-poldnc v Mokronogu; dne 8. oktobra ob 9. uri dopoldne v Št. Lovrencu; dno
8.	oktobra ob 1. uri popoldne v Št. Vidu pri Zatičini; dne 8. oktobra ob pol 4. uri popoldne v Zagradacu; dne 9. oktobra; ob pol 9. uri dopoldne v Šmarju; dne
9.	oktobra ob 11. uri dopoldne v Grosupljem; dne 9. oktobra ob 3. uri popoldne v Višnjigori; dne 10. oktobra ob 9. uri dopoldne v Dobrempolju; dne 10. oktobra ob 1. uri popoldne v Sodražici; dne 10. oktobra ob 4. uri popold ie v Ribnici; dne 11. oktobra ob 9. uri dopoldne v Kočevju; dne 11. oktobra "b 1. uri popoldne v Novih Lazih; dne 11. oktobra ob 3. uri popoldne v Kočevski Reki; dne 14. oktobra ob 9. uri dopoldne v Trnovem; dne 14. oktobra ob 1-uri popoldne na Premu; 14. okt. oh pol 4. uri popoldne v Košani; dne 15. oktobra ob 9. uri dopoldne v Št. Petru na Krasu; dne 15. oktobra ob 1. uri popoldne v Kncžaku; dne 15. oktobra ob pol i. uri popoldne v Slavini; dne 10. oktobra ob 8. uri dopoldne v Postojni; dne 16. oktobra ob 10. uri dopoldne v Hraše; dne 16. oktobra ob 1. uri popoldne v Ilruševju; dne 16. oktobra ob uri popoldne na Razdrtem; dne 17. oktobra ob 9. uri dopoldne v Vipavi; dne 17. oktobra ob 3. uri popoldne v Senožečah; dne 18. oktobra ob 9. uri dopo -dne na Planini: dne 18. oktobra ol>
11. uri dopoldne na Uncu; dne 18. oktobra ob 1. uri popoldne v Begunjah; dne 18. oktobra ob 4. uri popoldne v jviovi vasi; dne 21. oktobra ob 8. uri dopoldne v Logatcu; dne 21. oktobra ob ,10. uri dopoldne v Hotederšici; dne 21. oktobra ob 11. uri dopoldne v Črnem vrhu; dne 21. oktobra ob 4. uri popoldne v Rovtah; dne 22. oktobra ob 9. uri dopoldne v Borovnici; dne 22. oktobra ob 11. uri dopoldne v Prescrju; dne 22. oktobra ob 3. uri popoldne na Vrhniki; dne 23. oktobra ob 9. uri dopoldne v Horjulu; dne 23. oktobra ob 1. uri popoldne v Polhovem Gradcu; dne 23. oktobra ob 3. uri popoldne v Podsmrcki; dne 24. oktobra ob 9. uri dopoldne v Št. Vidu nad Ljubljano; dne 24. oktobra ob 11- uri dop. v Sori; 24. okt. ob 12. uri dopoldne na Jezici; dne 24. oktobra ob 3. uri popoldne v D. M. v 1'ulju; dne 25. oktobra ob 9. uri dopoldne v Dobrunjah; dne 25. oktobra ob 2. uri popoldne na Igu. — V z r c j e -i- a I n e podpore se bodo delile pod nastopnimi pogoji: 1. Oni živinorejci, ki so prejeli prvi del vzrejcvalne premije lansko leto, dobe zdaj drugi del podpore, če so izpolnili pogoje, do kateri li so se svoječasno zavezali z zavez-niin pismom. Kdor nc prižene živalij k razdeljevanju podpor, izgubi pravico do drugega dela podpore. Na reklamacije in poznejše prošnje se ne bo pod nobenim pogojem oziralo. 2. Nadalje se bodo delile nove vzrejevalnc podporo po 30 K dobrim živinorejcem (prekupci no poklicu so izključeni) za do pol leta stara teleta; 10 K prejmejo živinorejci takoj, čc se zavežejo: a) da bodo šb eno leto za pleme dobro redili vsaj polovico telet v razmerju s številom krav. I re-movano tele ne sme biti več nego pol leta staro, ostalo število telet pa ne več nogo eno leto; b) da bodo vrnili prejeto vzrejevalno podporo, če nc bodo izpolnili pogojev pod točko a). - Drutfl de podpore dobe živinorejci po preteku enega leta, čc sc izkažejo, da so izpolnili dane pogoje. Za vsako prignano žival je treba živinskega potnega lista, le za kravo s sesajočim teletom zadostuje cn živinski potni list če je na njem navedeno: krava s teletom. Vsak razstavljavec mora imeti potrdilo županstva, koliko krav in pod enim letom starih telet povprečno redi ter Koliko živine ima vsega skupaj. Na prošnje za naknadno premovanjo se dezelm odbor ne bo oziral. Ob razdeljevanju vzrejevalnih podpor bo deželni odboi nakupoval mlade bike čiste pasme -Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 12. septembra 191^.
Kmetijski poučni tečaj. Deželni od bor vojvodine Kranjske priredi v Lo-Skem potoku v soboto, dne 28. t. m. m nedeljo, dne 29. v prostorih Društvenega doma kmetijski poučni tečaj s sledečimi predavanji: 1. V soboto, dne 28. t. m., predavata po dokončanem premo--vanju goveje živine ob 2. uri popoldne 'deželni mlekarski in živinorejski nadzornik Rado Legvart o govedoreji, ob Pol 4. uri popoldne deželni vetennar-
živinozdravnik Franc Černe o ravnanju z bolno živino. 2. V nedeljo, dne 29. t. m., predavata ob 8. uri zjutraj po prvi maši deželni strokovni učitelj na kmetijski šoli na Grmu Ant. Planinšek o gnojenju in obdelovanju travnikov ter ob pol 3. uri popoldne po litanijah ravnatelj deželne kmetijske šole na Grmu Viljem Rohrman o mlekarstvu in prašičereji.
Novega zdravnika so dobili te dni v Starem trgu pri Rakeku. Naselil sc je ondi gospod dr. Andrej Jenko in ordiinira v vili gospe Neuberger.
Družinsko Pratiko za leto 1913 naši somišljeniki že prav pridno kupujejo, ker nočejo, da bi jih trgovci odpravili z enostavnim odgovorom, češ: je žc pošla. Ta trditev sedaj še ni resnična, ker jo dobi lahko vsak prodajalec, toda treba jo bo kmalu naročiti pri domačem trgovcu ali pa naravnost v Ljubljani, ker bi je sicer pozneje ne bilo več mogoče dobiti.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/2°/o brez kakega odbitka.
Uradne ure od 8. zjutraj do i. popoldne.
Gle! inserat!
gaaaaaaaacacjgm—'t-iug □
□ □
a
a
__D
Gorenjske novice
g Katoliško politično društvo za rado-ljiški okraj ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 29. septembra, ob pol 4. uri popoldne v stari šoli na Bledu, Poročala bosta na zboru gg. poslanca Ivan Piber in vitez Jos. Pogačnik. Člani političnega društva ter somišljeniki S. L, S., udeležite se tega zborovanja kar najštevilneje, da slišimo poročilo
svojih poslancev!
g Preska pri Medvodah. Dosedaj se neznan tat je ukradel 17. t popoldne, ko so šli vsi od doma na polje krompir kopat, Matišetu nekaj denarja; tudi z žepnimi urami in drugimi enakimi stvarmi je bil zadovoljen. Bil je jako spreten v svojem poklicu. Ura je imela črki F. B. in st. 99 odznotraj pokrova.
g Iz Mekinj. Dne 15. septembra smo imeli-pri nas lepo šolsko slavnost, ki bo ostala ljudstvu v trajnem spominu. Blagoslovil je novo dvorazredno šolsko poslopje vlč g. dekan Ivan Lavrenčič v navzočnosti bladorodnih gg. okr. glavarja Kressela.
nadzornika Gaberška, učiteljstva ter do-mačega g. župnika. Iz lepih govorov, ki smo jih ob tej priliki slišali iz ust zastopnikov Cerkve, države ter učiteljstva, je odmeval glas, da naj šola vzgaja nežno mladino v verskem ter domoljubnem smislu: le mladina, ki je vkoreninjena v veri ter ljubi svoj dom, bo trdna opora Cerkva in države v bodočnosti. Ako hočemo imeti boljšo bodočnost in pravi občekoristni na-predek, mora obveljati načelo: Vso skrl moramo obračati na vzgojo mladine; tako se je izjavil pred kratkim naučni ministet Hussarek. Novo šolsko poslopje stoji na lepem kraju; iz njega se nudi krasen pogled na planine ter kamniško mesto. Zidarsko delo sta izvršila Alojzij in Franc Iskra (oče in sin) v splošno zadovoljnost; mirno ju moremo za večje stavbe priporočati, Tesarsko delo je dovršil prav dobro mojster Jože Jerše iz Stranj; mizarsko delo pa izborno g. Julij Weibl iz Kamnika. Klopi so se izročile v delo mizarju Koncilju. Prepričali smo se, da znajo domače roke ustvariti lepo in trpežno delo ter da nam ni treba segati po tujih močeh. Novi šoli želimo in prosimo obilo božjega blagoslova! Z veseljem in najboljšimi nadami pozdravljamo obenem novo-došlega šolskega voditelja g. Ivana Primožiča. Prepričani smo, da je naša deca v najboljših rokah. Zato Vam kličemo: Bog Vas sprejmi! Dobrodošli!
g Iz blejskega kota. Sv. Mihaela dan, v nedeljo dne 29. septembra bo zaradi praznika služba božja na blejskem otoku (na Jezeru) ob 10, uri. Častilci sv. Mihaela in častilci Matere božje imajo ta dan priliko opraviti svojo pobožnost na Jezeru, saj je malo slučajev, da je ob 10. služba božja na otoku: Veliki in Mali Šmarin in rožnivensko nedeljo ter letos zaradi praznika sv. Mihaela. — Knjižici »Bled nekdaj in sedaj« se je cena znižala na 50 vinarjev izvod. Priporočamo jo v nakup zlasti kraj-nim šolskim svetom za šolske knjižnice, saj je tudi lep del slovenske zgodovine združen z zgodovino »slovenskega raja«.
—	Shod za blejski kot in hkrati občni zbor kat. političnega društva za radovljiški okraj bo v nedeljo, dne 29. septembra t. 1, na Bledu v dvorani stare šole. Govorita gg. drž. posl. Jožef vitez Pogačnik in dež. poslanec župnik Janez Piber. Začetek po službi božji ob pol 4. uri popoludne.
—	Najlepša ladjica na blejskem jezeru je bila izpuščena v vodo te dni; izdelal jo je Val. Staudtman v Sattendorfu ob osojskem jezeru za koroško deželno obrtno razstavo in je bil zanjo odlikovan z veliko zlato kolajno. Dal jo je Mariji na čast in iz želje, da bi lepa ladjica plavala po res lepem jezeru po zelo nizki ceni. — Na Dunaju nas je bilo 14 Blejcev, ženske vse v krasni gorenjski narodni noši, ki so vsepovsod vzbujale veliko pozornosti, kjerkoli so se prikazale; v slavnoznani »rotovški kleti« jih je radovedna dunajska gospoda tako na gosto obstopila, da še do jedi niso mogle izlepa. Pa tudi moški noši so Blejci čast dajali na cesarskem Dunaju. — Nove orgle dobi jezerska cerkev, postavlja jih gorenjski rojak g. mojster Dernič iz Radovljice. Dovršene bodo - upamo - do rozmven-ske nedelje. - Knez Ernest Wmd,sch-graetz. ki ima na Bledu krasen gladina
enem najlepših prostorov in ob jezerski obali malo kapelico, je dopolnil 85. leto. Dne 21, t. m. se je vrnil od poroke svojega nečaka grofa Jurija Waldburga, čegar nevesta je nadvojvodinja Elizabeta Frančiška, hči nadvojvode Frančiška Salvatorja in nadvojvodinje Valerije, najmlajše hčere našega presvitlega ~'\<-->rj a. lo pišemo zato, ker so bili na auii poroke ob 7. uri zjutraj vsi pri sv. obhajilu: ženin in nevesta, oče in mati, vsi bratje in sestre nevestini, da od Jezusa izprosijo blagoslova za pot, ki jo nastopi njih visoka sestrica. Pri poroki je bil navzoč tudi cesar sam, ki je bil pri obedu zelo ljubezniv, prijazen in vesel.
—	Nov, četrti oltar na čast sv. Antonu je novi blejski župni cerkvi nujno potreben, ker morajo duhovniki ob poletnem času pogosto na mašo čakati. Ljudstvo si ga tudi želi, da bi se k velikemu pomočniku tem lažje zatekalo. Edina ovira je pomanjkanje primernega prostora v ladji, samo pod prostranim korom je možno oltar este-tičnim zahtevam primerno postaviti — in pa pomanjkanje denarja. — Nadzorstvo za otroke bi bilo v cerkvi stalno potrebno. Vsa čast g. nadučitelju in županu Rusu, ki je ob 10. uri skoro vedno v cerkvi, tudi gospodična Wurner rada pomaga skrbeti za red pri otrocih. Želeti bi bilo, da bi vsi člani učiteljskega zbora sodelovali, da bi se srborita mladina v cerkvi preveč ne iz-pozabljala. — Ali se bo poučeval krščanski nauk v obrtni šoli? vprašamo. Ali naj obrtniki sami vzdržujejo to sicer zelo potrebno ustanovo? Saj ni gotovo, kaj občinski možje sklenejo; zakaj da bi nekaj trmastih svobodomiselnih ljudi celo občino teroriziralo in bi se jim moral cel občinski odbor klanjati in njih trmo tudi materielno s svojim denarjem podpirati, to je vagana stvar.
g Iz Špitaliča pri Kamniku. G. Frančišek Klemen, posestnik in tesarski mojster v Špitaliču, je postavil prijazno kapelico posvečeno Mariji sv. rožnega venca, ki je bila blagoslovljena 15. t. m. Za to kapelo je napravil g. Ivan Klejnen, podobar v Kamniku, krasen Marijin kip, ki zelo priča o lepi nadarjenosti našega domačega umetnika. Delo samo priporoča mojstra.
• g Iz Št. Vida nad Ljubljano. Čeravno je v noči od 10. na 11. t. m. gorelo na štirih krajih v naši fari in smo bili vsi bolj ali manj zbegani, vendar smo se vsi veseli odpravljali na svetovni kongres na Dunaj. V sredo zjutraj ob 5. uri smo bili pri sv. maši ter večinoma vsi pri sv. obhajilu in se priporočili Bogu za srečno pot. Na kolodvor nas je spremil gosp. župnik, ki nam je dal še vsa potrebna navodila, nakar smo od-drdrali proti Ljubljani na pripravljeni posebni vlak. Kako smo se imeli na Dunaju in kakšni čuti so nas prešinjali, ko smo videli na tisoče in tisoče ljudi, med njimi kronane glave, tako vnete za sveto Rešnje Telo, o tem je moja roka preslaba, da bi mogla vse popisati; le en glas je šel od vseh 42 (2 iz Zg. Šiške) udeležencev Bilo je iako nebeško lepo, da mi ni nic ž il in če bi bilo treba zopet drugo leto, takoj bi šel, če me še toliko stane.« Srečni taki farani!
—	Predavanja. Dne 15. septembra je govoril v dvorani Kat. izobraž. društva v Dravljah o stvarjenju sveta, kako si ga razlagajo »učeni« svobodomiselci, jurist
Pavel Rupnik. Dvorana je bila polna. — V nedeljo 22, t. m. sta pa govorila v telovadnici Orla o evharističnem kongresu gg. župnik Zabret in kaplan Tomelj, kjer se je zopet trlo občinstva. — »Krivo-p r i s e ž n i k«, to lepo igro priredi v Št. Vidu Šišensko prosvetno društvo v nedeljo 29. septembra ob pol 4. uri popoldne v telovadnici Orla. Že vsebina in pisatelj igre nam jamčita, da bo res lep in zabaven večer! — Slana je v nedejo po našem polju naredila veliko škode, zlasti pa na še nezreli ajdi.
g Iz Sore. Kakor drugod, je tudi pri nas mokro leto dosti škodovalo pridelkom. Ko bi bilo žito bogato, bi bili pridelali izredno veliko zrnja. Samo naš zadružni stroj je omlatil 626 štantov žita. Prvo leto je marsikoga strojna zadruga kaj malo mikala. Sedaj se je pokazalo, da je silno koristna in je že toliko udov pristopilo, da se jih mnogo več ne bo moglo sprejeti, razen če se omisli še en motor in mlatilnica. Doslej si je zadruga nabavila razen motorja in mlatilnice tudi slamoreznico, krožno žago in čistilnico. Gotovo bo pa potreba misliti tudi še na stiskalnico za sadje. Sadja je zelo veliko in nima nobene cene. Velikanski voz lepih jabolk pelješ naprodaj in dobiš komaj trideset kron. Kako izvrstna domača pijača za vroče poletne dni bi se napravila! — Meseca avgusta je bil obhod šolskega okoliša Sora. Vodil ga je gospod okrajni glavar iz Kranja, Udeležili so se ga zastopniki občin Sora, Medvode in Stara Loka pa oba nadzornika iz Kranja in Ljubljane. Po obhodu se je soglasno sklenilo, da se prosi za ustanovitev hribovske šole. Že štiri leta se vleče ta zadeva in sedaj upamo, da se to vsled energičnega dela gospoda glavarja Žitnika uresniči, ker se je z vso vnemo zavzel, da to uredi, Zakaj, vsak ve, da od tako daljnih vasi otroci ne morejo hoditi vsak dan v šolo. Če pa hodijo dvakrat na teden med druge učence, se sami nič ne nauče in še druge motijo. Tak poduk je nesmisel prve vrste in je čudo, da se je tu tako dolgo ohranil. — Naše izobraževalno društvo prične jeseni zopet s predavanji, ki so bila preteklo leto izborno obiskana. Predaval je kaplan Pod-logar o zgodovini sorske fare, kamor je pa vpletal vse važnejše zgodovinske dogodke, ki se tičejo naše domovine. Upamo tudi, da nam živinorejska zadruga priredi to zimo tridnevni tečaj za poduk o živinoreji. Zelo smo Sorci veseli, da se je po sedemnajstletnem čakanju in prošnjah vendar dognala regulacija Sore. Zakon je podpisan od cesarja in sedaj želimo še, da se čimpreje prične s predpripravami. Mnogo nas je, ki bomo tudi želeli z vožnjo in delom kaj zaslužiti, da ostane kar največ denarja doma. Hvala našim poslancem, ki so se za to trudili, pa tudi prošnja, da skrbijo za nagel začetek, — Zadnji čas se jih je nekaj izselilo v Ameriko — s trebuhom za kruhom. Največ je tovarniških delavcev in delavk. Bog ve, kdaj bo vendar tovarna spoznala, da za to revno plačo ob današnji draginji ne more nihče več delati, če ne strada. Domačini bodo obupali, tovarna bo morala dobiti tuje delavce in ti bodo še enkrat in še več dražji in je vprašanje, če bodo tako pridni in zanesljivi, kakor domačini.
g Iz kranjske okolice. Proti požar-nim brambam, kot društvom, ki so Bogu v čast« in »bližnjemu v pomoč* nima gotovo nihče nič. Ravno tako tu.' di ne proti prireditvam požar, hramb ako iste merijo na kak dohodek za na-' bavo raznega požarnega orodja in se, vrše seveda na dostojen način. Toda zadnji čas se jc osobito v kranjs! eni okraju začelo opazovali nek poseben duh pri posameznih članih te ali on« požarne brambe. Nič se ne motimo če trdimo, da veje ta duh od gotovih lihe. ralcev v Kranju, ki bi bržkone radi s pomočjo požarnega brambovstva na kmetih si ustvarili nekake politične organizacije, katere bi imele nalog trositi svobodomiselne blodnjo med ljudi. Posebno se trudi za to neka znana kranjska pokveka. Oziraje se na to, si hode pač vsak somišljenik S. L. S. stokrat premislil, da bi sam na kakorš nkoli način podpiral take požarne hrambe, kjer se je že začel kazati tak dn' ','rii nekaterih požarnih hrambah so >. vaje z orodjem le postranska roi- oaC pa se vadi tembolj pri litru in na >Ie-siščih. In to naj bi bilo »Bogu v čast in bližnjemu v pomoč!«
d Škocijan pri Mokronogu. Udeleženci evharističnega kongresa na Drnaju so se vrnili domov vsi navdušeni. Človek se kar vname, tako pripovedujejo. V nedeljo 29. t. m. bo predaval o tem ko- rosu g. župnik. — Dne 22. t. m. je priredila živinorejska zadruga predavanje. Prcoval je živinorejski inštruktor Krištof. — t be-ralci rujejo dalje. Pa potihem. Javnosti se sramujejo. Naznanili so enega fanta, da invi revolver. Prijemajo za zadnje bilke. Ha ovadbe jih ne bodo rešile. — V Škocijarut ne brani mirnih ljudi nobena gosposka. Sami se pa tudi ne smejo. Potem pa pravijo, da so za »mir«, pa za »ljubezen .
d Na Zaplazu je rožnivensko nedeljo letos dne 6. oktobra vsakoletni romarski shod. Zvečer pred praznikom bodo na Zaplazu litanije z blagoslovom. Romarji b"do lahko tudi sv. zakramente prejeli, Ce ov je skoro dodelana, samo zvonika še ča' da dobrih ljudi, da bi jima kvišku pom;'-h.
d Iz Žužemberka. Kakor drugod, ' ko imamo tudi pri nas zadnji čas skrajno slabo vreme. To pa ne ovira neutrudljivega popotnika« iz Dvora, da ne bi pridno zahajal sem obiskovat svoje zveste in jih vabit h1 Žmajdku v gostilno. To dela sedaj te ni laglje, ker ima že dolgo časa dopust in dobiva od dežele poleg plače še posebno podporo. Mi smo sicer mnenja, da naj bi ga plačeval Kline, kateri edini ima koristi od njega, toda nič ne bi rekli, ko bi vsa) sedaj pustil naše ljudi pri miru in bi ne mazal liberalnih časopisov. Čudno pa je, da stiče za gospodarstvom »na katoliški podlagi« po tukajšnjih hlevih, n.i vidi pa vzornega trškega gospodarstva. Naj vendar enkrat vtakne svoj nos v trško blato, ki je zlasti pri napajališčih toliko, da se
kmalu ne bodo videla več korita iz njega. __ Skrajno predrzen rop se- je dogodil tu na male maše dan. Zloglasni Alojz Gregorčič iz Jame je napadel pri belem dnevu na stavških njivah prav blizu trga nekega Kočevarja iz Smuke, ga podrl na tla ter mu z nožem prizadel na glavi veliko rano po vsej dolžini obraza. Uropal mu je baje tudi 100 kron ter zbežal šele, ko je prav blizu prišlo par žensk, ki so začele vpiti na pomoč. Orožniki so ga še tisti dan vjeli in izročili pravici. Grdoba je bil celo po-letje bolan in je občini prizadjal veliko sitnosti in stroškov, sedaj, ko je ozdravel, pa ni imel nujnejšega posla, kakor da ji je še to sramoto nakopal. Menda se je hotel preskrbeti za zimo, ker delati se mu nikoli ni ljubilo kaj prida, in ljudje pravijo, da ima najbrž že od prej nekaj podobnih slučajev na vesti, le da se mu dokazati ni moglo. — Griža se je zopet letos pojavila v tukajšnji okolici. Že več let zaporedoma se oglaša v naši župniji ter se trdovratno drži po več mesecev. Letos se je vrgla zlasti na Reber. Čudno pa je, da ne trpe pred njo toliko otroci kot odraščeni. Zadnji čas sta ji podlegla dva krepka fanta, Gričarjev in Srkavčev, eden v 20., drugi v 22. letu. Zadnji je bil edinec, jako blag in priden mladenič, član Marijine družbe in izobraževalnega društva. Vse sočustvuje z nesrečno hišo, ki je prizadeta tem huje, ker tudi mati že dolgo na isti bolezni trpi in jo ho težko prenesla. —- Visok obisk smo imeli pretečeni teden. Prišel je v nas trg finančni ravnatelj iz Ljubljane g. dvorni svetnik Kliment. Mudil se je tu le malo časa, ker je s pošto prišel in se s pošto zopet odpeljal. Ogledat si je menda prišel davkarijo pa našega Ribnikarja. — Krka jc vsled dolgotrajnega deževja že parkrat silno narasla ter poplavila obrežje. Kjer (e zasačila pokošeno otavo, jo je vzela za spomin seboj, kjer je dobila še stoječo, p je pa sama zapustila tak spomin, da jo ne bo treba kositi. Narasla voda tudi zelo ovira delo inženerjev, ki že par mesecev merijo vodno moč Krke. Pretečem teden bi se bila zgodila skoraj velika nesreča. Eden inženerjev se je hotel pri Tomince-vem mlinu prepeljati preko narasle vode. Toda preveč je zaupal vase, čoln je zgrabilo in zaneslo na jez, kjer se ,e prekucnil ter pokopal inženerja v deročih valovili. Le slučaju, da je bil slečen ter izvrsten pia-vač in pa hitri pomoči ljudi se ima zahvaliti, da si je rešil življenje. Tudi njegovo obleko, ki jo je imel v čolnu in v kateri je bilo nad 200 kron denarja, so srečno vlo-vili iz vode, Krki res ni zaupati!
d Radeče pri Zidanem mostu. Zadnjo nedeljo je bil prav povoljno obiskan shod v Narodnem Domu. Naš deželni poslanec dr. Lampe je kaj poljudno in lepo podučil navzoče poslušalce, kako morajo skrbeti za živinorejo, vinarstvo in sadjerejo. i u je še mogoče kmetu pridobiti kak krajcar. Zaraditega tudi deželni odbor, v katerem je večina poslancev S. L. S„ vso skrb obrača na živinorejo in jo prav izdatno podpira. Po znižanih cenah je preskrbel bike piemenjake, da bi se tako zredila dobra živina. To pa je posredovala naša Kmečka zveza po svojem načelniku g. Ravnikarju. Zato je le v korist vsakemu, ako je član Kmečke zveze, ker le po njej more priti do
kake podpore. Da se bo ta živina tudi lepo razvijala, je treba seveda svetlih in snažnih hlevov. Za tako preureditev hlevov dobite potom Kmečke zveze tudi podporo, — Važna za nas je tudi vinoreja, za katero pač premalo skrbimo. Zadnja leta seveda ni bilo skoro nič vinskega pridelka, Vsled tega marsikateri zanemarja vinorejo. Tisti pa, kateri še kaj ima, obupuje, ko sliši, da nameravajo obdavčiti vse vino. Kmet je že tako revež. Liberalci ga pa • hočejo s tem davkom, ki ga priporočajo, spraviti na kant. Zdaj vidite, kak prijatelj je kmetu liberalec, ki se ob volitvah slini okoli vas. No, naši poslanci bodo na Dunaju že poskrbeli, da se ne bo uresničila ta liberalna namera, ker bodo z vsemi sredstvi preprečili ta davek. Podpore potrebuje vinogradnik, ne pa novih bremen! K sklepu je govornik priporočal, naj se obrača večja skrb na sadjerejo. Lega našega kraja in podnebje je ravno za sadje popolnoma primerno. Če bi zasadili boljše vrste sadje, bi ga kaj lahko prodajali v tuje kraje in si s tem pridobili lep zaslužek. Izrabimo, kar imamo! — Po shodu se je izvršil občni zbor Kmečke zveze. Izvoljen je za načelnika g. Ravnikar, ki je že dose-daj kot tak veliko storil za živinorejo, nabavljal umetna gnojila in dr. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki obsoja nameravani vinski davek, kateri bi popolnoma uničil našega kmeta. Zato naproša Kmečka zveza vse naše poslance, naj v državnem zboru z vsemi sredstvi preprečijo vinski davek.	.
d Iz Telč pri Škocijanu. Malokdaj berem kaj v »Domoljubu« iz našega kraja, Telčc je lep kraj, okrog prijazne vinske gorice, s krasnimi vinogradi. Na lepem gričku stoji cerkvica, katere patron je sv. Jakob. Sedaj se tam opravlja vsako nedeljo in praznik sv. maša in popoldanska služba božja. Tudi tam se otresajo gnilega liberalizma. Imajo precej »Domoljubov«; novi cerkvenik je prav delaven za narocbo tega prekoristnega lista. Cerkovniku kličem: le korajžo! Seveda tudi tam ne manjka liberalnih surovežev. Za danes o teh še molčimo; če ne bo drugače, bo pa tudi v to gnezdo treba pobrskati.
d Iz Tržišča. Videli ste, gospod urednik, da moj strah pred Tončetovo zeleno mizo ni bil prazen, ampak usodepoln. Zagrozil je v »Slovenskem Domu« vsem nam (kakor nas on imenuje) Domoljubovcem, da nas bo, ako ne bodemo pohlevni, poslal ričet jest. In zato vidite, ker se me je polotil strah, sem za toliko časa obmolknil. Ali vedite, da je on sodnik m da ima »grane« ter moč Samsona, in sploh:
Enac'ga njemu ne dobiš, če z lučjo ga okrog loviš, in če posvetiš opoldan v sleherni človeški stan. Pove ti vse do zadnje pare: da Tonče to je mož od tare!
Le oglej si tak dopis dobro, posebno tole pričujočo kitico in spoznal boš v njej pesnika svoje osebe, — Na znanje! Nov cunjar se je nastanil v Gabrijelah. To je namreč načelnik gabrijelskih »sov«, ki je kupil staro ponošeno uniformo za sebe (sicer bi je ne imel) za cele, reci: štiri krone.
n Žiri. Novi krajni šolski svet, ki bo službeno nastopil z začetkom prihodnjega leta, je bil izvoljen v občinski seji dne 22. t. m. Izvoljeni so bili: Franc Peternel iz Žirov, Franc Petrič iz Stare vasi, Filip Gantar iz Nove vasi, Andrej Mlinar iz Sela in Lovro Kosmač iz Vrs-nika, namestnika sta pa Anton Eiv znožnik iz Žirov in Anton Kopač iz Stare vasi, vsi pristaši S. L. S. Posebej se jo povdarjala potreba, da je eden član v tem zastopu, ki je za šolo že sedaj velikega pomena in bo po novem šolskem zakonu še večjega, privzet iz Vrsnika, kateremu je pred kratkim grozila nevarnost, da ga odtegnejo ži-rovskemu šolskemu okolišu ter ga pri-klopijo ledinskemu, kar bi bilo v veliko škodo starišem in združeno z mnogimi težavami za otroke, ki bi morali obisko-. vati ledinsko šolo vsak dan. Kdor po-, zna krajevne razmere, ve, kakšna so pota* zlasti po zimi iz Vršnika na Le-< dine. Vrsničanom je dana prilika, da se njih zastopnik v krajnem šolskem svetu poteguje v podobnih slučajih na pravem mestu za Vrsničane. Soglasno so odborniki odklonili poziv glavarstva, naj se napravijo v občini dvojezične tablice po vaseh, češ, zakaj bi za nas veljal drug paragraf, nego za koroške Slovence, ki nimajo teh pravic med Nemci, dočim ni pri nas Nemcev. Soglasno se je tudi privolil prispevek k plači za organista, brez katerega »glavna« fara žirovska ne more biti. Po krat-: kem debatiranju ae je dejalo, da govore postave iz leta 1874, dne 7. maja, § 36., štev. 50 in iz leta 1877, dne 31. decembra, št. 5 in mnogi drugi odloki najvišjega sodnega dvora preveč jasno, da bi se izplačalo nakopati si nepotrebnih sitnosti, potov in stroškov s kakim zavlačevanjem te zadeve. Sicer so pa brez izjeme vsi in brez oporekanja priznali potrebo dostojnega cerkvenega petja in. njegov velik pomen za ugled žirovske občine. Fara, iz katere so tekom let nastale tri druge, ne sme ostati zadnja tudi v tem oziru med sosedami.
! Ni čudno, da so njega postavili sodnikom, ' ker on bo tudi lahko za policaja obenem, < namreč kdor se ne bo uklonil, ga bo zgrabi s svojo slonovo močjo. V svojih nadah in upih si gotovo kuje načrte kako bode sodif dopisnika, »čuke« (kater, so njemu v črn h bukvah zapisani) in sploh kar ne trobi v njegov liberalni rog. Ti Tonce pa:
aaaaaaaanaaanaPa°
S Društveni uisstoife
□
NAPOVEDANE PRIREDITVE:
Iz Tržiča. V nedeljo je bilo v druStvu sv
Eensmaa* sev t*
o*4
tobra se prične zimska sezona v društvenih prostorih sv. Jožefa, in sicer z velezanimivim predavanjem ob 8. uri zvečer o slavnem la-vantinskem škofu Mart. Slomšku. Vsak torek ob 8. uri zvečer bo odslej predavanje, h kateremu vabimo vse prijatelje društva in somišljenike. Marsikaj zanimivega se nam bo povedalo. — Po predavanju l>o poslovala »Čebelica«, v katero naj zlasti mladina prinaša svoje prihranke, da se navadi varčnosti. — Ob torkih se bodo vpisovali in sprejemali novi člani v jugoslovansko strokovno zvezo. Ta delavska organizacija je dosedaj ena najmočnejših in najbolj trdnih na slovanskem jugu. Priporoča se vsem delavcem in zlasti delavkam, da se je oklenejo. V slučaju bolezni se ilobi lepa podpora, o čemer bi lahko že marsikdo povedal, ki je izkusil to njeno pomoč in podporo.
Preddvor nad Kranjem. Naše katol. slov. izobraževalno društvo vabi k prireditvi, ki se vrši v nedeljo, dne 29. septembra, točno ob 3. uri popoldne. Na sporedu je: »Turki pred Dunajem«, zgodovinska igra v petih dejanjih, polna krasnih prizorov, ki vzbujajo v gledalcih ljubezen do domovino. Nato bo nastopil »Frakeljnov Boštjan«, ki bo vsakega spravil v dobro voljo. Obilo smeha pa bo gledalcem nu-rlil komični prizor »Pri vaškem zdravniku«. Zato, prijatelji poštene zabave, pridite! Prireditev se z istim sporedom na Rožnivensko nedeljo ponovi.
V Žabnicl pri škoiji Loki se vrši Slomškova slavnost v nedeljo, dne 29. t, ni. popoldne »b 3. uri v prostorih Katol. slov. izobraževalnega društva, kojega odbor vabi k obilni udeležbi.
Ljudski oder katol. slov. izobraževalnega društva Vič—Glince stopi prihodnjo nedeljo v novo sezijo trudapolnega, uspešnega dela na polju kulture in prosvete. Prerojen na znotraj in prenovljen na zunaj, sc si. občinstvu predstavi gled. odsek v nedeljo, dne 29. t. m. ob 7- uri zvečer kot »Ljudski oder« na Viču. Ljubezen naroda do estetičnega užitka in želja po kulturi je postavila naš društveni dom in v njem naš novi Talijin hram. Res, da čaka igralce velikansko delo, ker bo vsako drugo nedeijopredstava, toda ljubezen do dobre stvari bo zmagala vse težkoče in si. občinstvu se bo V tej seziji nudil estetičen in umetniški užitek, kakoršnega dosedaj ni bilo mogoče nuditi. Težka bo ta preizkušnja, vendar upamo, da naše občinstvo ne bo zapustilo svojega odra. Trdno upamo in vljudno vabimo vse naše prijatelje in tudi si. ljubljansko občinstvo, da bo redno obiskovalo predstave, ker boste s tem dokazali, da smo dovolj zreli za redno zimsko gledišče. Kajti pomnimo: Gledišče je barometer kulture in napredka v narodu. Res, da so drugi časi in težko je dandanes izhajati, toda s 1 u ž b a d o m o v i n i je ostala ista. V nedeljo se uprizori A. Medvedova tragedija »Za pravdo in srce«. Vabimo še ponovno k obilni udeležbi.
»Katol. slov. izobr. društvo« v Sorlci priredi dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne veselico m sodelovanjem pevskega zbora in igralcev iz Podbrda v prostorih g. L. Plntarja s sledečim sporedom: 1. Pogovor z domom, Volarič, mešan zbor. 2. Igra: »Ne kliči vraga!« 3. »Tičica gozdna«, Mayer, mešan zbor. i. »Rad bi bil župan«, šaijiv prizor, Seljak. 5. »Škrjanček«, Iluhad, mešan zbor. 6. »Sezona ovsa«. 7. Ven-ček narodnih pesmi«, mešan zbor. 8. Šaljivo prečkanje. 9. Prosta zabava, pri kateri izvaja zgoraj omenjeni pevski zbor razne komade. Vstopnina: Sedež 1 krono; stojišče 00 vinarjev. Prcplačila se hvaležno sprejmo. K mnogo-brojni udeležbi — posebno naša bratska društva — vljudno vabi odbor.
Cerklje pri Kranju. Slov. kat. izobraževalno društvo v Cerkljah pri Kranju priredi >ia Rožnivensko nedeljo popoldne ob pol 4. tiri lepo igro »Sv. Boštjan«. Vsebina igre je vzeta Iz življenja prvih kristjanov. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledati si lepo in poučno igro.
Iz Motnlkfi. Naše katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi povodom svojega dveletnega obstanka v nedeljo, dne 6. oktobra ob tretji uri popoldne prireditev, katera se ponovi tudi v nedeljo, dne 13. oktobra. Na sporedu je S. Gregorčičeva deklamacija »Naš čol-nič otmimo« in igra »Trije tički«,' burka v 72
dveh dejanjih. Kdor ljubi pošteno zabavo in se hoče prav z veseljem nasmejati, naj nikar ne zamudi naše prireditve, na kateri so bode izvabilo obilo poštenega smeha in nepokvarjene zabave. Torej vsi na svidenje v nedeljo v Motniku! Komur pa ni dana priložnost, da bi se v nedeljo udeležil, naj pride pa za gotovo prihodnjo nedeljo, ko se bode ravno po istem sporedu ponovilo.
Hrnše pri Lescah. Vodstvo Knjižnice slov. tli j. Zveze v Hrašah naznanja, da si je knjižnica zopet nabavila lepo število knjig, da bode čez zimo dosti borila. Med temi jc skoro cel Sienkie\vicz, katerega tako radi berete. Knjižnica so čez zimo morda prenese k g. predsedniku Fr. Pristovu (pri Prešernu v Hrašah) za slučaj, da knjižničarke Justinove ne bode doma. Ce se knjižnica preseli, sc bode že naznanilo pravočasno. Vodstvo in predsedstvo je prevzel sedaj to zimo g. Fr. Pristov. Obenem se naznanja, da se ne bode izposojevalo naenkrat več kot dve knjigi, zaradi tega, ker potem ne morejo člani priti do knjig, če jih ima eden po cel »tucat« doma in jih drugi ne morejo dobiti. Opozarja se pa še posebno: Ne dmažite knjig; vsak naj jo zavije, lopo ravna z njo in naj se ravna p o pravilih, ki so nalepljena na sprednji strani.
Iz Knežaka. Marijina dekliška družba priredi v nedeljo, dne 29. septembra dve igri: »Sv. Cita« in »Oh, ta Polona«. To naj bo nekaka odhodnica za naša dekleta, ki gredo za zimski čas služit v Trst, lteko ali Opatijo, da jim bode domač kraj in domači ljudje ostali bolj v spominu. Igra »Sv. Cita« se bo na željo mnogih ponavljala; igra »Oh, ta Polona« se uprizori prvič. Igrale bodo dekleta Marijine družbe v prostorih g. Fran Urbančiča. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži 40 vin., stojišča 20 vin. Povabljeni ste vsi, ki hočete videti kaj lepega pri »Sv. Citi« in če se hočete poleg tega še iz srca nasmejati pri »Oh, ta Polona«. Vabimo tudi sosede iz Zagorja in dru-god.
Iz Mekinj. Tukajšnje izobraževalno društvo bo priredilo dno 29. septembra t. 1. ob pol 4. uri popoldne v »Domu« Govekarjevo narodno igro v petih dejanjih: »Martin Krpan«. Ta igra je na glasu; ima krasne prizore ter je polna zdravega, pristnoslovenskega humorja. Prepričani smo, da bo igra napolnila »Dom« omenjeni dan. Vabimo vas od blizu in dalečl
Selca nad Škofjo Loko. Tukajšnja orlovska godba priredi dne 29. t. m. točno ob 3. uri popoldne v »Društvenem domu« veselico, in sicer priredi znano igro »Kovačev študent«, katero pridejo uprizoriti igralci izobraževalnega društva v Stari Loki. Po predstavi se bode vršila prosta zabava s šaljivo pošto ter se bode čisti dobiček porabil za napravo novih godal. Pred in med dejanji in med prosto zabavo bode sviraia godba. Pri prosti zabavi bodeta pela tudi društvena zbora iz Stare Loke in iz Selc. Prijatelji godbe se najvljudneje vabijo, da se v obilnem številu udeležijo te prireditve, kjer bodo videli pridnost domačih fantov-gofl-cev. Dobra udeležba bode fante vzpodbudila do nadaljnega zvestega sodelovanja pri godbi in jim bode zagotovilo, da je ljudem všeč njihovo delovanje in njihova pridnost.
POROČILA O PRIREDITVAH:
S Suhe nad Kranjem. Ljudska veselica knjižnice •»Belca« na Suhi, ki se je vršila na Mali Šmaren v Predosljih, se je zelo dobro obnesla v zadovoljnost društva, v kojega blagajno je prišlo čistega dohodka 268 kron, še bolj pa v zadovoljnost občinstva, ki je prihitelo iz vseli sosednih fara in še od dalj in kmalu v obširnih prostorih ni našlo več prostora. Posebno Šenčur je bil lepo zastopan in celo od sv. Amruža nad Cerkljami so prihiteli dragi gostje. Med točkami sporeda so nam posebno ugajale lepe narodne pesmice, zapete z občutkom iz čutečega srca, s čimur je mali zbor pod vodstvom g. A. Ovna pokazal razumevanje za izredno krasoto in milino naših domačih pesmic. Vsa čast g. pevovodji, ki zna ceniti domače bisere. Za fante jc napravilo največ veselja kegljanje na zares vabljive dobitke in do večera je bilo neodločeno, kam bo šel klobuk s krivci, ali ostane doma ali gre v Britof ali na Visoko. Zmagali so nazadnje za ■Drvi'dobitek Visočani, dočim je drugi, obstoječ
iz dveh zavojev portorik in svalčic, ostal do mači vasi. In prepričan sem, da so vsi gostje kakor jaz bili z veselico zelo zadovoljni iii rai vedreni in z veselim -srcem odhajali, posebno" če jim je bila sreča mila in jim natovorila za spomin na lepo zabavo in za priporočilo za drugič par lepih dobitkov srečolova. Da je pri-šlo zvečer par omahujočih sov z roparskim namenom delat nered in zgago, nas ni motilo-saj so dobile kar so hotele in so morale odleteti nazaj v žlambore, v svoje temne luknje, kn-mor spadajo! Luč jim namreč dene sila težko v temnih špelunkah pa se dobro počutijo! Morem društvu lo čestitati na krasno uspeli prireditvi in se priporočiti za drugič; naj iio prepričano: na take prireditve bomo vedno radi prišli z veseljem in v obilnem številu. Prijatelj.
Iz Šturij. Jako dobro je uspela naša Slomškova slavnost v nedeljo, dne 15. t. m. Udeležba je bila tolika, da take od naše strani šo ni bilo videti v Šturijah. Dvorana je bila natlačeno polna in da bi bila še polovico vetja, bi komaj zadostovala za toliko udeležbo. Igra je s pomočjo naših vrlih dijakov izvrstno uspela. Dobro je izvršil svojo nalogo oče Črnot, ravno tako Konrad, ki se je posebno vglobil v svojo vlogo, nadalje jo je jako dobro pogodil župnik, sploh so bili gledalci ginjeni «1» solz, Istotako je bila velika udeležba pri vrtni veselici. Vsled obilnega programa nismo niti mogli izvesti vseh točk. Srečolov je bil tako zanimiv, da smo prodali vse srečke. Cela slavnost so jo zaključila brez vsakega nemira, videli muh ve-liko udeležencev tudi iz daljnih krajev. Vsem, ki so se trudili za našo slavnost, bodi tem jiur tom izrečena posebna zahvala.
auunnuupannnnDann
n-—--—"—--n
g Za kratek čas °
□aaaanaaoaaananaa
Na letališču.

»Prihodnjič pa poletim tudi jaz.
- „Kaj pak." - „I<am pa?' - „V luknjo. * * *
A: »Kdaj bo tvoj sin izštudiral?« — »Kadar bo meni denarja zmanjkalo.«
Na plesišču. Plesavec: »Rad bi vedel, zb.-kaj ženske tako rade plešejo.« — Plesavka: »i> ni nič posebnega, — na plesu moškim najlus«" možgane zmešamo.«
Cunjar: „Ta pa ni slaba! Če pojile tako dalje, bo kmalu bala za mojo najmlajšo skupaj."
SMEŠNICE.
Upognjen hrbet. A: »Zakaj hodi gospod svetnik tako upognjen?« — B: »Pri avanziranju so ga preskočili.«
Največja hvala. Zlatar: »Vidite, ti' biseri bo tako lopi, da bi jih človek imel skoraj za p o n a r e j e n e !«
Tolažba pivčka. »Nekaj pa le pomaga moj rdeči nos! Kamor pridem, dobim dobrega vina.
Po domače. Korporal: »To je z vami križ, tla si ne morete zapomniti, kaj je »na desno« in kii| »na levo«! — Zefranov Janez: »Gospod korporal, mi bi si lažje zapomnili, če bi vi ko-mandirali »hot« in pa »bist«!
Očetovska dolžnost. Ravnatelj: »Vi stanujete veliko bližje, kakor vaši tovariši, pa pridete vselej zadnji v pisarno — kako je to?« — Uradnik: »Gospod ravnatelj, oprostite, to je tako: Gospodje tovariši nimajo otrok, jaz pa iiniiin štiri butičnike. In naj še tako zgodaj vMuneni predno jih do dobrega pretepom, je že vselej prepozno!«
Kdo si ne da ugovarjati? Učitelj v šoli, sodnik v uradu, duhovnik na prižnici, kupec pri blagu in slikar pri slikanji.
Pri zobozdravniku Zdravnik deklici, kateri je ravno zob izdrl: »Le potolažite se, gospodična, časa zob, ki marsikatero solzo posuši, bo že skrbel, da bo čez to rano trava zrasla!«
Neenaka brata, liden prepotuje celi svet,— drugi ne potuje za celi svet.
V naglici. Domači učitelj: »Zane, zakaj nisi bil bolj priden v šoli?« — Zali: »Nisem mogel!« — Učitelj: »Vidiš, če bi meno ne bilo, ii bil ti največji osel na tem božjem svetu!«
SKRIVALNICA.
Vse toži. Otrok toži, če rmu igrača zdrobi, mladenič, če so mu ljubezen pokaži, mož, če ga prijatelj zapusti in starček, če mu od kesanja srce krvavi.
Pri skušnji. Profesor: »Ali veste kaj o dolgovih in posojilih?« — Dijak: »Zalibog, še preveč!«
V pasjih dneh. »Sto zlomkov, kaka vročina! Komaj bi bilo, da bi imel človek suknjo iz samih lukenj!«
Mnenje g. dr. P. Ianuloffa Gospod J. Serravallo!
Kneza.
Trsi,
S pričujočim listom Vam potrjujem, ne da iii Vam delal reklame, da sem dosegel z rabo Vašega Serravallo-vega Kina vina z železom jako dobre uspehe, na primer v boleznih: malokrvnost. bledica, lahna hipohonarijn, malarija. Tudi pri bolnih na trebušnem logarju, ki ga radi jemljejo, je služil kot krepilo in jaz sem konštatiral premoženje in izboljšanje rdečih krvnih. telesc. Imel sem bolnikov, ki so bili ozdravljeni od gori navedenih bolezni, katerim sem podal samo eno buteljko tega vinu, a zapazil sem, da so kar sami, prepričani o njegovi dobroti, nadaljevali zdravljenje z njim in porabili pet do šest buteljk. Zdi sc mi potrebno, da nagibam, da Vaše vino nima samo dobrega okusa, ampak še nekaj jako važnega, in to je: v njem je železo v tako asimilirani obliki, da ga lahko vsrka. tudi najšibkejši organizem. Sprejmite, gospod, zasluženo pohvalo za izdelovanje tega dragocenega preparata.
Knoza, 12. oktobra 1908.
Dr. Ianulolf.
Apoio
^jveie
Jtyfir\ej<še vseh anamK
Kje je špion?.
loterijske številkee. Brno, 18. septembra: 52, 22, 15, 52, 66. Trst, 21. septembra: 21, 78, 27, 90, 44.
Opozarjamo na današnjo prilogo češke tvrdkc za razpošiljanje suknenc-ga blaga M. T o m e c v II u m pole u. Tvrdka sc kot solidno slovansko podjetje priporoča posebno za nakup zim-škili oblek. Zahtevajte vzorcc!
Praško domače mazilo iz lekarno c. kr. dvornega dobavitelja B. Fragner-ja v Pragi, ki bolečine hladi in lajša, preprečuje vsako vnetje in na zdravljenje vsake z njim pokrite rane dobro vpliva, je pridobilo sloves izvrstnega domačega zdravila, ga ohranjuje ter se njegova uporaba vsled tega vedno bolj razširja. Dobi se tudi v tukajšnjih le-« karnah. Glej oglas!
MOJA STARA
izkušnja mo uči. da moram za nogo kožo rabiti lo Steckenpferd Idijno mlečno milo Borgmanna & Co., Tešin ob Labi. Komna po 80 vin. se dobiva povsod. 442/11/12
Vnln s prostim tekom se takoj proda po jako glUIU nizki ceni. Več pove Franc Jenko, sedlar Preska, p. Medvode.	2994
Gosli za šolarje in za koncerti
Lo najboljši izdelki in brezhibna izvršitev.
Štev. 112 'l2 šolsko gosli, 4U vel., vžgano polirano dno K 5 80 ; št. 1 13 «/, šolske gosli </, vol., z lepo vžgauini poliranim dnom, boljša kakovost, K (150. — Štev. 115'/, šolsko gosli vel., lepo vžgano dno, zelo priljubljena vrsta K 7'CO. — Šolske gosli iz obonovine, lep glas in dobra izvršitev K 8 40, B —, 10 80. — Št. 818«/» gosli za orkester ■/■ garnituro iz ebe-novine li 10-80, lok od K — 00, '10, 1-50, 2 —, 2-20 naprej. Citre, ročno in ustne harmonike, okarine, klarineti, pihala, gramofoni itd. v najbogatejši izberi. Nlkak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju ah pre, p ar In
e . k, dvorni Jan Konrad, .Sffi
4476 (Češko). 'Slavni katalog s 4000 slikam, pošljem na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
62
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, 24. septembra 1912.
	Cena			Cena	
Deželni pridelki: R2.......	K		Živina, meso	K	v
	19	80	I A.IVIIIUI IIIUVV živa vaga:		
fljda......	22	50	Goveda pitana . .	82	—
	lit		Teleta težka . . .	108	—
Oves......		10	Teleta mala . , .	102	—
Projo belo . . .	19	70	Prašiči.....		—
Proso rumeno . .	18	■10	Koštruni . . . .	105	—
Koruza stara . .	20	_			
Koruza nova . .	_	_	Kuretninain drugo:		
Leča...... Grah......	25	70			
Laneno seme . .	| 38	80	Maslo kuhano od		
Grašica.....	1 1"	—	K 260 — do . . .	280	-
Domača detelja . .		—	Maslo surovo od		
Fi2ol Ribničan . .	26	50	K 280 — do . . .	320	--
Fižol Prepcličar	28	50	Slanina sveža(špeh)	181	—
Fižol Mandalon	23	—	Slanina prekajena .	191	-
Čebula.....	8	00	A\ast svinjska . .	192	-
Krcmpir ...	4	50		90	—
Zelje sveže . .	2	30	Jajca 100 komadov	10	-
Zelje kislo brez				1	30
soda.....	9	—	Golobi.....	—	80
R, pa gorenjska . .	98	50	Raca......	3	00
Repa sveža . . .	3	.	Gos......	0	00
Repa kisla brez					
sod.i	9	40			
Brinje...... Kamna.....	2i> 85	30	Kolonijalno hlago		
Oreln......	_	—	na dobelo:		
Gobe suhe. • . .	3?0	—			
Icžice......	—	—	Riž Rangon od		
Zvlod......	—	—	K 30'— do . . . |	45	—
Smrekovi storži .	—	—	Kava Santos od	|	
Seno......	i	—	K 282 — ....	302	—
Slama.....	3	—	Sladkor.....	95	--
Stelja......j	—	—	Petrolej.....	38	80
I
Gospodarska zueza u Llublfani
nakupuje
laneno seme,
kakor M m
Svojo zalogo špecerijskega blnga priporoča trgovcem na deželi.
I
¥ LjUbijl ^'U^nTpo Vsem
Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri „Ljudskem zavarovanju". Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod ,,Ljudsko zavarovanje na Slovensko Stražo v Ljubljani.
I Pflfl nrililrtl Poses'vo "a prodaj eno uro od Lb|Jll fjlillnli. Vrhnike, vse v prav dobrem stanu; redi se lahko 5 prašičev, .'i krave, 1 konj. Cenjeno na K 8000. Več pove Jožef Celarc, Drenovgrič št. 14, p. Vrhnika.	2993
Najcenejši vir za
bofflbazeoinD in platno.
ZayitBlisiii(i,?r,v^o;lro'-
šiljatov. cena 40 m K 18 -. Ti ostanki so 2 do r»m dolgi. i/, izborno kakovosti.
Platnene rjuhe urez šiva
i z zelo močnega domač, lanenčga platna, 2>/, m dolge, 150cm široko, 1 kos K 2 80. Najmanjši odjem 0 kosov. Pošilja se samo proti povzetju! Vzorce na zahtevo zastonj in franko. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Največja izbora vseh'vrst posteljnih preprog. inlet in kriset blaga, platna, šiiona. brisali« in žepnih robcev, namiznih prtov, oofirja, kopor blago, barhanta. sukna za obleko itd. 2658
Johann Schkoda
Fofh-Kasteletz 5f.11, Češko, Tkalnica platna iu boiiibaževinc.
Pri lišaiih
vseh vrst, posebno pri mokrih in suhih lišajih, kakor tudi pri prhljajih nedosežen nadalje pri vseh izpuSCajih, hae-morrhoidah.celo pri naj bolj zastaran h slučajih, kjer so odpovedala vsa doslej vporabljana sredstva, lekarnarja Stauder
gotovo pomaga Zdravi se z Euzemo brez motenja poklica. Zavarov. s patent. 141.365. Cena 5 kron. - Pristen le iz
Hoth-ove lekarne KaufJbeurenD55.bav.
Hllgfiu.
Številna zahvalna pi-smaozdravljenih, posebno takih, ki so vpo-rabljali leta vsa mogoča mazila brezuspešno.
2047
4 tedne za
poskušalo
na ogled
pošiljam ceno moja preizkušena kolesa oziroma «Bohe-mia» pneumatiko in po sa-mezne dele Koles. Zmerni plačilni pogoji.I.ust.cenik zastonj F. Dušek, tov. rna koles, Opočno, St. B. Nr. 2109, Češko.
Zaslužek
2—4 K na dnn in stalno z lahkim in piiijubljenim pletenjem doma, s hitrim pletiln m strojem i.Patenth^Del" nedosežno praktičnim in trpežnim. Nauči ; se lahno in zastonj. Zajamčeno, da se delo povsod lahko oddaja. Pojasnila daje zastonj j podjetje za povzdigo domačega pletenja Kari Wolf, Dunaj VII., Mariahilfer-strasse St. 82.	2^97
Aviomaiicns
POSt! »l
Za podgane K t—. za miši K 2 10, ujame brez nadzorstva do 50 komadov v oni noči. \p zapusto nobenega smradu in s«'zopet same nastavijo Past za ščurke edina to vrsto, na katero se ujame na tisočo ščurkov v eni noči, a K2 40. Povsod najb. uspeh. Pošilja po povzetju Franc Humann, Dunaj, 2. Bezirk, Aloisg&sse 3 23. M nogo pohvalnih pisem. Prod manj vrednimi ponarejanji so sva-ri. V c, in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Toleton 23440.	282«
Sovražn h! Scvražnk!
lastnega denarja ste. ako kupujete izgotovljon
RUM
Altvator liker, Allasch kimljevecitd! Z mojimi izvrstnimi
ESENCAMI
naredite brez vsakega truda najfinejšo likerje
za polovičen denar. 1 stekl. zadostuje za 5 1 ruma prve vrste. 3 l naj-tin. Alt vator-1 iker j a in 31 Allasch-kimljevca stane z nat.navod.samoK 120, 3 stoki, skupaj K 3 - T'o-sam. stoki. samo. ako sc denar pošlje naprej tudi v znainkali: od 3 stekl. naprej pa tudi po povz. Hitschmann, izdeloval-nica esenc Humpolec št. 101, (\>ško. Na tisočo prizn. pisem.
za poskušajo za lOdnevni ogled. Puška cnocevka Lankaster K 20-, dvocevka l.ankastcr K 30-, Hainmerless-puška K 7(>--, rlo-bert K 8 -; samokres K 5 -, pištola od 2 K naprej IIustro-van cenik zastonj. F. DUŠEK, tovarna orožj , Opočno st. 2137, ob drž. želez , Ce ko.
500 kron
Vam plačam, ako VaSih kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez no-lečin ne odpravi moi uničevalec korenin R a-mazilo. Cenil lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 2520
Kemeny (Kaschau) I.
PoStni predal.12/161, Ogrsko.
Vaša potrpežljivost se bode poplačala
J ako so pri potrebi ur, zlatega in .srebrnega blaga, mu-j zikalij, manufakt urnegabla-i ga. usnja, jekla, raznih pred-: metov za dom in potrebščin ! za kajenje, priprav za toa-; b to. igrač, orožja, i. t. d. I ozirate na moj bogato ilu-| strovani cenik s 1000 slikami. ! kajti gotovo bodoto pri veliki izberi našli kaj primernega i za Vašo porabo. O. in 4cr. dvorni založnik
Jan Konrad
razpošiljalnlca^ v Briixu štev. 4488 (Češko).
Nikelnaste žepne ure kron 1-20, nikel uro-budilke kron 2M»0, ročno harmoniko kron 5 -, gosli K 5'80. samokresi iv (»'-
Glavni katalog vsakemu zastonj inpoštnineprosto.
Tovarna Jllir
3 letno jamstvo
Naivečja in najboljša t vrdka za kolesa; šivalne stroje ter njihove dole. Najboljši Izvor
za koles, šivalne stroje, pno-nmatiko in druge potrebščino. .Tanus koles s 3 letnim iamstvom od 05 K naprej, zunanja pneumatika (Man-tol) od Jv 4*20. notranja pneumatika (Luttscblauch), prvo kn vosti. nesošiti. od K 2*80, ccctilinske svetilke od K 2'—-, od JC 1-20 ročni zvonci in dr-od 20 h. prvovrstno verižice od K 2-70. podali prve vrsto od K 2-50. posta s prostim tokom (Freilaufnabo) od K 12-50 naprej. Sedla, torbico, osi itd., za vso sisteme, umlj. covi v vseh morah itd., najcenejc. Lastno poprave, zavod za ponikljanjo inemaj liranje. Pošilja vsak dan po pošti.
Zahtevajte cenik 1912 zastonj in poštnine prosto.
Dvozna tvrdka za kolesno obrt Maks Skutezkg.
Dunaj I,. Stubenring 6.
Na prodaj jo krasno	2986 2
ifcžr posestvo
v Dolgi vasi št. 31, ki leži ob deželni ce.ti iz Kočevja, obstoječe iz hiše, hleva in skednja ter iz 40 oralov zemlje, med njimi okrog 9 oralov lepega črnega gozda. — Redi se lahko 9 glav živine. Vodnjak pri hiši. Eventuelno se odda v zakup. Cena in vse drugo se poizve pri lastniku Josipu Tomltz, posestniku v Dolgi vasi št. 31, pošta Kočevie.
F. K. KAISER, puškar
Ljubljana, Šelenburg. ul. 6
priporoča svojo največjo zalogo pusk in samokresov ter lovskih priprav. — Avto-o matične pištole ,Browninq', .Stener' itd 8 Najboljši topič .SflLUT'.
V zalogi imam vse potrebščine za ribi! lov v najvetii izbiri po najnižjih cenBh Poprava kotes (biciktiev) ter njih deti. Popravila točno in ceno. Umetalni ogenj. C. kr. prodaja smodnika. Cenik zastonj in poštnine prosto.
Cenočeškoposteljnoperje
Kilo sivega puljenegn K 2'-., l)oljšc,B„ k ».in polbulcgn K 3-6 . belega K 4 no. j, rima kakor puli mehkega K 6 —, voteprima K 7 20 naj. boljša vrsta K s 40. izredno tinu snožnobulo
izgostouitegar^^Hi Zgotovljene postelje
višnjevega, belega "'» lumunugu mmkiiign. ,iol,ro lianol. njene, pernica ali spodnja blazina 180 cm .l..li>a, no cm široka po K ti/—, 12—, 15 —. IS — 200 cm dolga. no cm široka po 1S-- . 15—, 18—, 21'—, zglaviiicu mi cm .lolga, cm široku po K 3 —, 3-50, 4 —, 90 om dolgu 7n cm široka po K 4 50. 5 50. I!'—. Kamena denar nazaj.
po K 4 50. 3-50. «•—. Zamena dovoljena, za i., isjn.ajoču cieuar nazaj. Cenovniki franko in poštnine prosto vsakomur.
Benedikt SACHSEL, Lobes pri Plznu 159. Češko
Ou-r Le naravnost ^i)
od tovarniške razpoMljalnice
„SUDET§fi"
Krnov štev. 301 lavslr. Šlezija)
kupit	3030
blago za moške in ženske obleke kakor ' / štesko platnino najboljše kakovosti po najnižjih tovarniških conah. ' 'Stanki ?-lo t""'' "1-Zahtevajte vzorce. Krasot sezljskc novosti.
kovano u ""I-boljšega angleškega srebrnega jekla, brušena na roko, poostrena, — pripravljena za Vsaka britev se pošlje v -katljici. '/, votlo brušena, •. široka, K 110
lJ, " " I K «0 _ ........tf ; ; ; ks-»
Najboljša britev »Oraziosa«, ki sc posebno priporoča kospo-dom brivcem. Registrov znamka se dobi lc pri moji tvi™1' Št. 22. Črno polir. drž. kliuja % šir. Vi votlo bruš. K 2 -20. „ „ „ „ "/g " "
takojšnjo rabo. Št 8701 Držalo črno pol., „ »702. „ 87C8. 8711.
» tu.	n	II	II	H	/tt » ' - "	____
Nikak riziko. Zamena dovoljena ali denar nazaj. 1'o-maj
dvorni založnik41 Jail Konrad,
Glavni katalog s 4000 slikami zastonj in poštnine prosto.
___
Stalna služba
se nudi izurjenemu, delavnemu gospodu,_ ki ima tudi potrebno eneržijo za samostojno vodstvo podjetja. Ob primerni pridnosti traino napredujoč
letni dohodek od ca. 10-15.0001
Znanje dotione stroke ni potrebno, torej Primerno tudi za vpokojene častnike in uradiuKe-Gospodje, ki razpolagajo s 3000—5000 lastne glavnice, naj dopošljejo svoje ponudbe z izvedbo starosti itd. pod šifro W. V. 1337 n" Rudolfa Mosse, Dunaj X, Sellerstatte Z.
Zavod sv. Nado
v Trstu, ulica S.Francesco d'Assisi 15,1. nadstr.
sprejema brezposelna dekleta pod streho !	in posreduje službe.
Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. — Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza „Marijin dom".
1	kq sivega skubljenega K E■-, boljšega K 2-40, pol be-Icna prinia K 2-80, beleqal< 4'-, ilnega mehkega puha K 3. orvo rstneoa K 7—, 8 — In O 00. Sivega puha K o -,
belega finega K 10-—, prsnega puha K 12- , odpet lig iiaprcj franko.	2420
DourSene napolnjene postelje
iz qosteqa, trpežnega, rudefega modrega ali belega inlet lna'nkinq) blaga 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z
2	zqlnv'nkama, vsaka ca 80 cm dolga, OOcm široka, zadostno nnpoliijena z novim sivim, puhastim in terpežnim poslelinim periem K 10'—, s polpuhom K 20-—, s puh perjem K 24-— Posamezne pernice K 10 —, 12-—, !'•-, Mi--. Posamezne vzglavnice K 3--, 3 r,0. 4 Pernico 200X140 cm velike K 1.V-, tr.--.18--, 20--. Vzglavnice 90X7" cm velike K 4'50, 5 —, .150 Spod. pernice iz najbolsegn gradla za postelje 180X1IC cm velike K 13'- In 15 —, razpoši-ja od 10 K naprej franko proti povzetju ali predplačilu.
Maks Berger Dešenica št. a/235 Češki les. Nlkak rizlko, ker se zamenjavn dovoli ali denar vrne Bogati llustr. ceniki vsega postelncgn blaga zaslon].
Skrbne matere
no čakajo, da so pri njihovih ljubljenčkih razvije iz navadnega kašlja resna boje-zen, amprk dajo otrokom v takih slučajih lakoj zdravniško priporočeno, prijetno dišeče, kašelj olajšujoče sredstvo
Jhijmomet Scillae.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRJIGNER-ja lekarni!
c. in kr. dvor. dobavitelj Praga III., št. 203. j
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika I I steklenica K 2-20. Po pošti franko proti naprej pošiljatvl K 2*90. 3 steklenice proti naprej poši-Ijatvl 7 K. 10 steklenic proti naprej pošiljatvl 20 K.
Pozor na ime sredstva, izdelovalelja In varstveno znamKo. sns Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: Rihard Sušnik, dr. G. Piccoll, Jos. Cižmar.
fldolf Hauptmann-a nasled.
A. ZANKL siNOVi
tvoinica barv, lakov In Ilrnežev
priporoča:	214
oljnate, suhe, emajlne in fasadne barve, firnež kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode in stroje, karbolinej, čopiči itd.
Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljubljana.	Cenik zastonj.
Jftstna tovarna O ur vrvici

Potniki v Ameriko
kateri želijo dobro, poceni in zanesljivo potovati, naj se obrnejo na M
Simona Kmetetz-a
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26.
Vsa pojasnila se dobe brezplačno.
1080 ~ Zah cvajte
vselej Izrecno le tekom 19 let najbolje preizkušeno
.JBarther-ovo klafno apno.
Ponaredbe zavrnitel
Dobiva se pri vseh trgoveh; kjer ne, pičite naravnost
Mihaelu Barthel & Go., Dunaj X/1 SiCGardsburga. 44
5 kg 2 K z Dunaja, 50kg 11K Iz Ljubljane ali Maribora
Dopisuje se slovensko!
Elegantni in trpežni
2755
so prani
kavčug-podpetniki.
Dobiva se v vseh zadevnih trgovinah.
žilic in tt
novo vpeljano v veliki izberi po zmerni ceni
„Pri kr
lijubljana
pped Škofijo št, 3.
Izdeluje se tudi po meri po lastnem krojaču v hiši. Pelerine, kakor slika kaže 120—130 cm dolge samo K 1V50, ter se pošiljajo liicll po poštnem povzetju.
Cenik na zahtevo brezplačno. 2743
„redilno in krepilno sredstvo"
Zahtevajte varstveno znamko „H-Ring".	Uspeh presenetljiv!
ZHZ' A,..rilo: Pran — * C -4. «. K.!.,- ■
e:-
Škofja Lioka.
Dr Iv. Hubad
okrožni zdravnik v Škof Ji Loki
zopet ot*dinir*a
in plombira zobe.
2587
Ne stane prav nič!
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
♦ ♦
Zastonj razpošiljam povsod vzorce sukneneg-a blaga, blaga za obleke, blaga za bluze, pe-rilnoga blaga, modnega barhanta, platnenega blaga, okaforda, blaga za postelje, kakor vseli vr t blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in nri nizkih cenah tudi doma voj nakup lahko dosežete po zelo ugodn h prednostih
KARL WORSCHE, Maribor ob Dravi,
Herreugasse 10.	2740
♦ ♦ ♦
♦ ♦ ♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Najboljša češka tvrdka.
Ceno posteljno perje!
1 Kg sivega, dobrega, skublje-neqa 2 K : boljšega 2 l\ 40; prima polbelega 2 K 80; belega 'l K; belega puha 5 K 10; i Kq izredno finega, snežno-belega, sVubljenecja K 'in, 8 K ; l kg puha b K, 7 K; belega puha 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kg se pošlje franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz zelo gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega nanking-biaga, l pernica 180 cm dolga, 120 čm-široka z 2 blazinama, vsaka bO cm dolga, 60 cm široka, napolnjeno z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem ■ 6 K ; 3 polpuhom 2- K ; s puhom 24 K; posamezne pernice lo K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, .3 K 5C, 4 K; pernice 20C cm dolge, 140 cm široke, K 13, (4 K 70, 17 K K , 21 K: blazine yocm dolge. 7ocm široke. 4 K 50, 5K 2o, 5 K 70; spodnje pernice iz nioCnega, pasastegn qradlo icOcm dolge, 116 cm široke, 12 K 80, 14 K 80. Pošilja proti povzetju od K 12 višje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj.
Cenik zastonj in franko.	2261
S. BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko.
3T
sesalka za gnojnico
Iz kovanega železa. . _ Izgotovljena poci-njena v ognju. Avtogeno zvarjena. Ne zarjavi. Se ne zlomi. Sesalka stoji trdno in je lažja in priročneja kot poddbne sesalke.
Največja delovršbena sposobnost. V 3 minutah dvigne 900 do 1200 litrov.
J. H. John H. G. Dunai IV.
.Frankenbcrggassc i/144.
D0HE2Sar=

Pozor! Nizke cene!
Najmodernejše, zelo trpežne
m i* suhna s
|	vsebuje tvrdka
Rudolfi FaiakaE, u Krnoun.
Pri potrebi naj si vsakdo blagovoli dati pred-I ložiti od svojega krojača imenovano kolekcijo. 2697	Nazdar!
posten, zanesljiv, se išče za dobro idoč mlin tik okr. ceste na Gorenjskem. Neoženjeni imajo prednost. Nastop s t. novembrom. Ponudbe na upravništvo lista pod St. 2940.
Kdor išče,
ta najde
veliko izbiro novega jesenskega blaga za moške in ženske obleke po ceni in okusu pri	2744
R. MŽKLADC, Ljubljana,
Stritarjeva ulica št. 5.
t. novembra 1912 se da v najem dobro idoči in k temu spadajoče zemljišče blizu mesta Kranja po zelo primerni ceni. Naslov daje uprava tega lista pod št. 2959. (Znamka za odgovor.)
MLIN

olajšuje bolečine, zadržuje vnetje in učinkuje antiseptično.
2e 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo tako-zvano praško domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in belečine, hladi iri pospešuje zaceljenje. -
Ifc^i" Razpošilja se vsak dan.	13
l pušica 70 vin. Proti pred- __________L
plačilu K 3*16 se pošljejo 4 pu-šice, za K7 — pa lo pušic poštnine prosto na vsako postajo
avstro-ogrske monarhije.. Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga	3120
B.FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna »Pri črnem orlu« .
Praga, Mala strana, vogai Nenidove ulice št. 203.
Zaloge v lekarnah Hvštro-Ogrske. V LJubljani: Dr. G. Piccoli, Jos. Cižmaf, Rih. SuSnik.
Samo 6 dni!
Samo 6 dni I
CLIMAX motor! na petrolej g
i
i
i
Komanditna družba a
BacM&Co. jI
tovarna za inotorje ™ DUNAJ XIX 6. jf§
Heiligensltldlerslras, 8J,je FJ najstarejša Specialna tovarna monarhije za dvotaktne m *■ torje na surovo el j e.	;j
Ceno posteljno perje
znamk^AvStriia priporočajo najbolje
fi kg K 0 00, boljše K 12-—, belo K 18-sne/.nobelo K 36' , K 30'—, najfim j c K4j K 48 naredi polne in naj I a ž ■ c postelje, zato velike pernice z dvema 1>I i/inaina mi 16 K naprej.	Dobiva se le
D. Schnurmacher. Taus 246 Češko
Vzorci in cenik tudi za narejene postelje zastonj. PoSilja poštnine in carine prosto po povzetju
viiBHmnHnBKn^
Zimski barhenti!
Ivdor rnbi dobre in pristnoharv. harhonte, flnnel- /.• in drugo perilo, lanene in homhazuHtc kana.as- • i j = no, inlet, brisaee, rjuho. zimsko blago za dnine in :•> robci« in druge tkanine, nuj se obrne mi kr-' .-i-M.t i .u<>
Jarosiau marek, ro na Mki šiev. 45.
v Bistrom pri Novem Mestu ob Met (Češko). »Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnim pn- •• v v i m ai n tutli veliko množino ostankov ziinsl*. i ,u'in fin ne le, knfnnasn itd., in rnzpošiljnm \ / 10 K. prve vrste za 20 K. tinejš« vrste /« j:, K n povzetju, Od osta ikov se vzorci m- pošiljn," >-.■• gospode iz tlanelo ali ceflrjn I komad K I su l . in ■ i'ri odjemu ((kom srajc jih pošljem tr.mk«» l'n roeilih zadosea navedba širim- vral n. Nopisi i- ' >v« i
logi lita.
Ugodna prili a!
™?em'seZda!,) BOSBSlVO M BllZjOtl
obstoječe iz hiše z mlinom in žago, več go; n.ti ter travniških parcel in njiv za 18 mernikov posetve
arondirano0''0 POSCSlVO M BOM
pri Podnartu, obstoječe iz hiSe s hlevom in ru-gimi gospodarskimi poslopji, dobro zaraščenih iozd-nih parcel, travnikov in njiv za 30 mernikov po-setve, vse v na boljšem stanu - Na radiu lo ' > ne bi bilo Šteti le 8.(00 K, ostanek bi se vknjižil. Več pri lastniku Florijanu Pretnarju, na Zgor. Dobravi I, pošta Podnart.	2964
Tovarna štedilnik.* H, KMoseus, Wels, Zg.
l'o dobroti In kakovosti nepr^' Itosljiv železni, emajliniui, po celnuasti Sledilnim kakor tudi 12 niajolike za gospodinjstvo, I otol«. rcstnvruclje I d Načrti za kuhinje naparo, pllnove štedilnike, Irslie pefi za trajno kurjavo. Dobijo se v vsaki železni trgovini, kjer ne, se poSjtjajo nara'vnost
Zahtevajte „Izvirne Ko-loseus - šte-dilnike''inz • vrnite slabele izdelke. 3973 Centkl zastonj
3100
Edino pri ED. ŠMARDA, potovalna pisarno
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 dobiš veljavne vozne liste (
za francosko linijo črez Havre v New-York
in iz Amerike nazaj v domovino.
ISlIBBBflflBflBBflflflBBBflBBBflBB 0	D
O Gospodinje!	Pozor! g
B
B O
No kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovito, splošno znane, svetovne znamke
BLHimSCHEinH
,,UNIKUM"
IKMRGHRinE
U
E D
R
.UElIKUm- ni rastlinska margarina.
,uniKum' seif„eS
stejše goveje obistne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in jo resnično zdrav.
..Mi.mnnr. ni umeten, .UIlIKUm- nego najčistejši naravni izdelek.
.uniKum* ia so 70
cenejši od navadnega pres-
nega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši ne o to.
SamoBlaimschei-nou ,IHlIKUm' je
resnično edino in pravo
nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano.
Izdelovanje Blaimscheina , uniKum' je varovano
s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja
t
W Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
ES PeCBI|iB proženje kuhanje
G
maslen kruh
samo
g Bioimscheino ,Umkum' margarino 1
I'	Dobiva se povsod. — Poizkušnje gratis in franko.
U Združene tvornice zo moroarino in presno maslo, Dunaj XIV. H H	B
K^^iBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Naročajte sobotnega „Slovenca

Vprašajte
enkrat Vašega hišnega zdravnika, ki Vam bo tudi potrdil, da ne sme manjkati v nnbeni liiši dobrega in zanesljivega razkužila. Za izmivanje ran in za razkuževanje bolniških postelj jo najboljše uporabljati
LYSOFORm
1—2% raztopnine. — Lysoforin je izkazano pripoznano in znanstveno preizkušeno razkužilo. Dobiva se z vporabnim navodilom v vsaki lekarni in drogeriji originalna steklenica 80 vin. — Zanimivo knjigo o „Zdravju in razkuževanju" Vam pošlje na zahtevo zastonj H. Hub-mann, referent „Lysolormwerke", Dunaj, XX. Petraschgasse št. i.
206
Zadnji čas je,
3035
da
naročite vzorce od sukna za moške, volne, flanele in porhanta za ženske obleke in bluze.
najino veliko zalogo, zares lepo, moderno blago in nizke cene. na|ino geslo pa ostane: „Majhen dobiček, a velik skupiček." Prepričajte se, saj ne stane nič, pri tvrdki:
Vsakdo občuduje Konkurenca se jezi,
Hedžet 4 Korifnik, Gorica,
Res lepa je cerkev, veža, kuhinja le tedaj, če ima ličen in
trpežen tlak
kakoršnega izdelujeta v mnogih vzorcih	i?12
ZAJEC & HORN v LJUBLJANI
Izdelovanje stopnic, cevij. * Asbestni skril j „ZENIT".
Graščina
ar slovenskem Koroškem
blizu železniške postaje, meri približno 230 oralov PA. »jiv in travnikov, 2/5 gozda in pašnikov), so radi družinskih razmer prav poceni proda. Po-slopja so vsa zidana in v dobrem stanu. Hlevi so veliki in obokani. Lasten vodovod, lasten lov in ribarstvo, domač ribnik. Proda so z inventarjem (veliko živine, več vagonov krme, več 100 hI žita). Potrebna vsota je 40 tisoč kron.
Pisma pod »Redka prilika« št. 3003 na uprav-ništvo tega lista.	300'''
Prava nikel. rem. ura na sidro.
Štev. 1000 R, sistem Ros-kopf patent, odprta, v dobro se zapirajočelli nikel. okrov«, z lepo vzbočeni-mi podobami kot kolesar, ladij.-,, železnica, poljedelec, jahač, rudar, vrtnar, žetev, z emajliranim kazalnikom in sekundnim kazalcem natančno regulirana K 5'?0. - Nikak
riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju priznano najboljša svetovna tvrdka
prva tovarna ur
JAN KONRAD
cenik s 1C00 slikami na zahtevo zastonj in franko.
* "v vseh oblikah se dobe prav po nizki ceni v
v tovarni cementnih izdelkov
B. Oblaka v Logatcu.
Ne zahtevajte
pri nafeiip
nakratko zabojček ali zavitek: primesi, ampak izrecno: Franckov zabojček ali: Franckov zavitek,
in sicer 3.„kavinim mlinčkom'!.
Le tedaj ste zasignrani, da dobite priljubljeno izborno Franckovo kakovost.	2374
Tovarna v Zagrebu.
Dofere harmonike K 5.
1
Bil
llMlt
Ve6 kot 200.000 komadov razprodanih. Nikak riziko I Zamena dovoljena, ali denar nazaj.
Št. 31MI3/4 10 tipk, 2 reg. 2H glasov, velikoHt. 24X1- cm K 5 i št. «M % 8 tipk, 1
reg.. 21 glasov, velikost 28X14 eni K 8 40; št. 305J/, 10 tipk, 2 reg., 50 glusov, vel. 20X14 eni K II 40; št. 1103 'u 10 tipk, 2 1-eg., 50 glasov, vel. :ilX'5 cm K H —; St. 085/2 10 tipk. 2 reg.. 50 glasov, vel, 2H\10 cm K 0-50. — Solil za samouk k vsaki harmoniki zastonj. Razpošilja po povzetju e. Ur. dvorni založnik JAN KONRAD raz-pošiliiilniea glasbil v Brilxii št 4475 (Onško). Glavni katalog a 4000 slikami na zahtovo vsakemu zastonj in poštnine prosto.
3012
popolne obleke
vsebujejo moji 40 metrov dolgi ostanki za 20 K. in sicer: I moderna obleka iz raševiuc ali listra, 1 praktična obleka za hišna opravda ill 1 ki.isna poletna obleka. Oslali ostanki se lahko porabijo za predpasnike, bluze itd
--------Razpošilfa sc po pov7el|u.
Prvovrstna tovarniška razpoiiljalnlca
Josip Frankenslein, Jaromer 91, Češko.
Od ostankov se ne pošiljalo vzorci. Od vseh drugih predmetov vzorci na zeljo Iranko Vzorci s~ morajo vrniti.
Manufahturna (M trgovina
v i
Veliko zalogo in ugodne cene najdete pri nakupu blaga za obleke
pri
Kdor še ne ve,
na) si zapomni,
da je sedaj gvantn*a trgovina V
je bila vsled obilega obiska pri-morana prostore izdatno povečati. Tukaj najdete sedaj zelo svitlo in zračno trgovino, bogato založeno z najnovejšim blagom. Kupi se zanesljivo dobro, ker se ne preceni. Za jesen in zimo se vpeljejo na zahtevo mojih častitih odjemalcev tudi izgotovljene obleke in suknje za možke in. dečke, pelerine in dežni plašči kakor tudi suknene in plišaste vrhne jopice za ženske. Blagovolite iz prijaznosti med znance razglasiti. Jesensko in zimsko blago je dobro odbrano in že v veliki množini prihaja.
Kesal
se je dosedaj še vsak, ki je kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanimivi in bogato ilustrovani cenik
H. Siija
v Ljubljani, Mestni tro št. 25
Iter se je moral prepričati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte toraj predno se odločite za kak nakup cenik, ki se Šr 1046. Novo zlato K 4.70 Vam dopošlje takoj, pošt-Šr. 1068. Zlato na srebro
v hiši
Pred Škofijo št. 3
traven Škofije ali nasproti gostilne „pri
V prostorni svitli trgovini, kakor tudi v prvem nadstropju je Vam na razpolago velika zaloga blaga. Vpelje se tudi to jesen (čez mesec dni) popolnoma na novo izgotovljene obleke za možke in dečke, pelerine in dežne plašče, ženske vrhne jopice iz sukna iu pliša. Izdelovalo se bode tudi po odbranem blagu na mero po lastnem krojaču v hiši. Blagovolite se pri nakupu jesenskega blaga in oblek po tem ravnati.
Št 1038. 14kar zlato K13— št 1038. Novo zlato K 6.40 Št 1064. Z lato na srebro K 2.70
Šr 1046, 14 karat zlato K 9.-
K 2.50
nine prosto.
H. Siittner
LJubljana
mestni trg St. 25
Največja eksporlna tvrdka ur, zlatnine ln srebrnine.
Lastna protoHsiirana tovarna ur v Švici.
TovarniSka znamka
,IKO"
fe 1)09 »4-kar. zlato t opal-kam. K 9.70
Zastoni
dobi vsakdo
H. Suttnerje*
velezanimivi in bogato ilustrovani cenik za tire, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje
5 vinarjev
za dopisnico na tvrdko
H. Suttner
v Ljubljani, Mestni trg št. 25.
Predno se odločite za na- Št 1149 Srebrna broški.
»f
kup ur, zlatnine in srebrnine zahtevajte cenik.
Oa«0lilWHHItHHHHMHH(»HtlH4»HnHMI
K 1.50
Zlato na srebro K 3.-
Si. 748. K Vi.50
Št. 873. Nikelnasta verižica z obeskom K 2.20 * 854. Srebrna verižica s srcem trivrstna ,, 5.70
854. 854. 853.
853. 861. 860.
* ■
j» «
,,	„ 4 vrstna „ 7.50
r*	r 7 O. —
„	„ s šestimi srci
6 vrstna K 12.20
w	» 8 „ ., 15.80
»	u 1® » 26.=-—
„	„15 » » 42.—
Št. 735. K 13.
Izdaja konzorcij ..Domoljuba".
Tiskala Katoliška tiskarna.
Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.