Siovenci-bratje združimo se! V slogi je moč!
Stev. 38

Kam?
"Te •iltoje <tufe' Tulil >o! Kohjf povml nauki »e!,
Razgled, po svetu.
Iz rusko-jnponskegu bojišča.
Unevniki so poročali, da so Rusi
P° no« * |>omočjo e!,ktrid llxxle v kratkem poklican v pr in «thu jim |mhrbtih i>w •• i nili obsevalcev 700 mož broječo ja- mmisterstvo, ker je stalisče pl.
Chicago, III. 16. septembra 1904.
i ■————	i j ■ * - _
senatorja Platanova je torej	netvs- da se osredotočeni moči kapitalistov
nična.	i I |»stavlja nasproti posamezna delav-
Nemčijn.	ska stroka. Osredotočeni moči ka-
Nadpredsednik dr.' K. \Ven4elj Pitali.S,OV stati nasproti osnv ,	.i .....i h.............Ulotočena moc delavcev. Lep nauk
Leto III
o, tu ue ilv. ii« »krnil uit: Le rtu-1 Jim tw**li> »l»iko, ulwla) tw JI m ulC neiUJ' lu Li »iinJ ujib umiiet kr»tko,
• (..umi! UJlU »uleajakl iU»t»J!"
AK.m.
prusko| Ha-
.ep
ali škoda, da so ga morali de-
pousko četo, ki je korakal mej | "tersteina, ki je bil zapleten v afero! ,avci tako tcžk;? P,ačati "Long llillom" in "Division Mil- ; 'pobn*"«™' Mirhad lom" v smeri proti Port Arthuru. i
'pobožnega" Mirbacha, zelo ojna-
Cestokrat se predbaciva sociali- i stom, da narod ne razume zma, da narod ni pristopen za smotre in cilje. Nekatcrniki nam še priporočajo, da naj uberemo milejše strune napram sleparjem v današnji človeški družbi, naj jih prijemljemo z rokavicami, ako hočemo naše vrste podvojiti ali po-trojiti, ker ne bode upor v vrstah krvosesov, izkoriščevalcev i» »jih zaveznikov — duhovnikov vseh ver — tako odločen.
Pred vsem izjavljamo, da je vsakdo, ki priporoča oportunistično taktiko istotako nasprotnik produktivnih slojev, sosebno pa delavcev, kakor vsakteri kapitalist, ker pomaga potiskati rešitev socialnega
Najprvo s., pričeli Rusi streljati iz j Nemški klovn, Viljem drugi na-, pušk na iznenadene Ja|>ouce. Ja- j ™erava v zvezi z nazadnjaki oropati .. .. | ponci so jim kmalu "pričeli odgo- ljudstvo v Nemčiji za volilno pra->ocla varjati. Kar se je hipoma potresla vo. Tudi ta rop bode malo poma-:a V,Sje zemlja — grozovit grom in laponci tfal idiotu, Viljemu II. in njegovim so ležali raztrgani na kosce po doli-1 |*>nižnim hl«|>cem. Zavedni prole ni. Rusi so jih |K)guali z dinami-1 »ariat ima orožja v izobilju za borbo trnu v zrak	proti kronanini škodljivcem v člo-
To je (Kiezija vojne! Najimfam- i veški družbi, nejšim iu najstralio|>etnejšim nači- -Najnovejša poročila z bojišča v nom Skuša ena vojska izgubiti in j iugozapadni Afriki se glase, da so vničiti drugo. Kljub tcinu bodo I h reri izgubili le 50 mož, ko so pro-razne podle duše še v prihodnje tr-;'Ir!i vrste nemških vojakov, kar do-dile. da je vojna sredstvo, s katerim! kazuje, da se Nemcem ne godi tako se vzgoja ljudi za vzvišene junaške I izvrstno v Afriki, kakor poročajo v|H,	'njih širokoustni generali
Iz Tokio poročajo, da so Japonci Poljaki v Nemčiji so proglasili izgubili v bitki pri Liaojanu 17.539 fofa Bnifiskija in pl. Zvlilinskija m0y	narodnima izdajicama, ker sta pro-
Napadi na Port Arthur se šel<lala svoja zemljišča nemški nasel-vedno ponavljajo. laponci |>osto- .niski komisiji.
Turčija.
\meriški konzul, ki se Sedaj mu Rusi se -e vedno umikajo proti j,)( v turški Armeniji, poroča, da so severu. Vsled deževja j>očivajo vse |ul(|i i^jj z vstaši v okraju Mu|. večje operacije na strani Japoncev. Vstaši zahtevajo reforme, ktere jim Poročila se glase, da so Rusi na! «t)]taii vedno le obljubuje. Kevšči-
begu proti-everu grozno trpeli, ker j,,a jc vc|ikanska, Več kakor 15
so pota spremenjena v navadno * tisoč ljudi je izgubilo ves imetek.' močvirje. Vojaki so spali zaviti v Turki nastopajo s znano krutost-plašče na močvirnatih tleli, dasi je j0 napram Armencem ter neprizl-deževalo neprenehoma.	I našajo ženskam, ne otrokom. •
Vsled dežja je bilo Japoncem V Macedoniji tudi ni mnogo bolj| nemogoče sežgali padle ruske in ja- Morije so na dnevnem redu. | ponskč vojake. Pokopali so jih v Krščanski kuezi po milosti božji plitkih mnogogomilah. raz katere j |)a gledajo te grozovitosti mirno, so nalivi odnesli vso zemljo.	kakor da bi se šlo za ovce. ali kake
"Daily Express" j»oroča. da se ,|ruge živali. — Res, kultura se
vprašanja v kot, ker je neprijatelj j ])aj0 scdaj pri najJa(|jf, bolj oprezno, splošne ljudske izobrazbe in ker j (|a w jzgube pfcve2 moi stremi za tem, da bi ljudstvu prikrivali raka, ki razjeda današnjo človeško družlto ter odeli s ptaščem nevidnosti vsa hudodelstva, katera izvršujejo kapitalisti in njih hlapci nad delavnim ljudstvom.
Nam pasproti stoji črvst sovražnik/ ki ima najboljša bojna sredstva — časnike, prižniee, šole, vse-včelišča, denar itd. — v svojih rokah, ki nas napada /. najgrŠimi obrekovanjem in na> obsipa z naj-ostudnejšimi psovkami in lažmi, sovražnik, ki se drži načela: ''Obrekuj kolikor moreš, nekaj bode že ostalo."
Ta nasprotnik dobro ve, da se zamore le toliko časa obdržati v sedlu, dokler je ljudstvo neumno, dokler ljudstvo pripozna vsako sle-parstvo, kot edini pravi tek za ozdravitev današnje človeške družbe.
Radi tega se nemoretno nikakor strinjati «z dotičniki, ki nam pripo-
Aitieriške vesti.
Rusi umikajo v petih kolonah. Prva; dandanes |»»vsod- m-nH-v morlfilfrpo -pkoltr aooo-IJmlf' Olfttll' JW5" v
Uuntsvillu, Ala., ki so kategorično zahtevali, da se jim izroči zamorec Horace Maples, ki je bil obdolien, da je umoril John Waldropa.
berif se je zahtevi podivjane tolpe uprl odločno, na kar je zverska druhal zapalila ječo. Okrajno milico in [»ožarno stražo, ki sta hiteli na lice mesta, so belopoltni divjaki
kolona se je vstavila 40 milj sever-; j„ ijobojih! 110 od Mukdena pri prelazu Tie, kjer sc skrbno grade sedaj Utrdile.
Druga kolona je mej prelazom Tie in Mukdenotn; tretja je v Muk-denu. Četrta kolona, ki šteje 40 tisoč mož pod poveljstvom generala j Meverdorfa, se lx>ri u milj južno od Mukdena s Kurokijem. Peta
B»b ob steno.
Čim močnejše j>ostajo bojne vr->te socialistov, tem bolj gineva razloček mej republikansko in demokratsko stranko. Naporno zavijanje puhlih fraz v demokratskem in
ročajo milejši nastop proti ljud- kolona. M tisoč mož pa brani odhod skim sovražnikom, ker bi nas ta na- j Rusov.	. _
stop odstranil od poti resnice in \*cko poročilo se glasi. da je bil| icpublikanskepi programu, ne bode pravice, ker bi s takim nastopom admiral L'nhtomsky obsojen na smrt j spremenilo nič na dejstvu, da se napraviui jez pravi ljudski omiki j in ustreljen, ker je zbežal v zna- '»odeto obe stranki spremenili v in izobrazbi.	j ni pomorski bitki nazaj v luko, dasi eno samo kapitalistično stranko.
—-ivdm—hočmamrt" untirrnnnr'na-1J e iinel iit-'odT-crPjapurskn blokado H1 Vsletl «; lahko vsakdo iz_re-
rocjtl podati socializem v pravi luč;.]	Anjjlciko.
ne da bi >e oziral po zavijanju re- _\a zlmrovanju v Leed^u so za-nice, ki nima druzega namena. ; stopnikt unij protestovali proti vpe-kor 1c navidewM) pomnožiti čete so-j jjavi Cuin,nCi ki bi največ škodila cialistov, ki se pri prvem kapitali-, Jelavcem. Resolucija se izreka stičnem navalu razpršijo v prazen j)r(Jtj vsakj eolninskt vojni, ker je niČ.	•	j laka vojna v nasprotju s splošnim
Kdor trdi, da ljudstvo socializma | napredkom. V neki drugi resolu-ne razume in da moramo radi tega|cjjj st. p., ()jvtro vgovarja proti 11a-z raznimi drugimi mislimi napol-1 gejjevaliju kitajskih kulijev > južni njevati ljudske glave, da bode ljud-1 \frjki,
stvo slednjič razumelo socializem, I polkovnik Younghusbaud, je isto, če bi k<lo trdil, da se mora Vc!jnik angleške roparske čete. ki je
človeka, ki ne zna plavati naučiti plavanja s tem, da se ga ne pusti v vodo.
še bolj smešno se j« nam dozdeva. če kdo trdi. da je treba delavca preje učiti modroslovja. naravne vede, zgodovine in narodnega gospodarstva. da vsesa v sebe revolucionarne misli, ko so vendar pra-resnice socialne revolucije tako navadne. da se jih lahko v eni uri trajajočem govoru razloži.
Glavno zlo ne leži v tem, da nas ljudstvo ne razume. Največje zlo tiči v tem. da imajo nasprotniki socializma na tisoče sredstev, s kate-1 |0 j}j| rimi branijo ljudstvu umeyanje socializma.
vdrla v Tibet, je napravil |>ogodbo z Dalai 1-mio v Lhassi. Poročila jjopolnotna molče o podrobnosti te pogo(W>e. katero so angleški roparji izsiliti z orožjem v roci.
Rusija.
Jako izvrstno je v sveti Rusiji vrejeno glede potnih listov. V Moskvo je dosel večji transj>ort ranjencev, ki so se na Daljnem Vzto-ku borili za carja in domovino. Le mahiktcri je imel j»otni list s sabo. Ker ue sme nihče bivati v Moskvi,
piiblikanca spremeni v demokrata, ali pa nasprotno, ne da bi izdal svoja, načela.
V načelni izjavi ene, kakor druge stranke čitamo enoinisto kapitalistično kašo: Colntna. reforme za tarif, imperializem, militarizem, kolonialna politika itd.
Obe stranki si domišljati, da bodo volilci, ta bob, ki je pomešan s slabo kašo jedli z veseljem!
Le eno je resnica I Zaman iščemo v programu republikanske in demokratske stranke socialnih reform. Kapitalisti so postali že tako ošabni, da mislijo, da ni iztrebilo. da bi se delavci vpoštevali kot važen (»litičeu faktor.
Vendar je delavsko vprašanje dandanes tako važno, da pretresa ves kultjirni svet. Prav, radi tega bode socialistom v volilni borbi lahko dokazati, da so republikanci in demokratje sovražniki delavcev.
Zgubljena bitka.
Bitka je izgubljena 1 Na povelje
komur ni |>olicija dovolila v to. ali' najvišjega poveljnika Mihata Don-čc nima (»otrebnepa jxHnega lista, j nelly so se stavktijoči klavniški de-
nastanjenje ranjenih voja-j lavci vdali. Po 51 dnevnem boju kov v Moskvi proti posta v no. Višji niso nič pridobili, temveč še izgu-j (»olicaji so si belili svoje učene bili. kar so imeli. Zalostnejše še ni Iz tega sklepati*), dasi se nam ^javc kaj [K^eti r ranjenci, ki ni- končala nijedna stavka, predbaciva, da nismo na pravem 1 ^/postavnega dovoljenja? Naj- Ta velikanski |>oraz sp zakrivili potu. ker smo preojstri v naši kriti -, lirjc |,j bili zapodili ranjence iz me-1 voditelji I Ako so smatrali vodite-ki proti prazlom v današnji Človeški, sta ako j}i nc bilo posrečilo ve- Iji svoje čete prešla!* za bitko, če-družbi. da smo z našo kritiko nadeli |jCPimi knezu Sergiju izposlovati 11111 so pričeli boj ? Ko se je pa boj nasprotnike socializma v črno, da za ranjCnce nezamotan sistem za pričel, tedaj je bila njih dolžnost že je to edino prava pot, ki popelje ^e- objayljenje.	; P^i poslati pomožne čete v
iavea — današnjo parijo iz •uženVJ -pn ^ prave rU5ke razmere! Bra- bitko, katere so jim bile tia razpo-stva do svobode, jednakosti in hrašjKkeljl domovine so v nevarnosti, da lago. Ali ti voditelji so se branili stva.	/M/* Logatan jjjy /apo^e \7 domovine. Kako ,bo- pomožnih čet z vso silo. da so obva-
---—- "—*	:,(e j, |e po končani vofni. ko ne tovalt nasprotnika — mesarske
5 »dr ur i! D«av.	^ ^ ^^ protežiral nesrečne 1 kralje vsake škode.
iu- „ iu ■„ . pohabljence? — Pohabljenci z Edino vase oroije ^boj«	.. . ., _ ------- ; —— " I bojno svetinjo na prsih bodo lahko
s tanek je vaš« časopisje. Spe firračili za koščHc kruha pri usmilila "01. !*
V smrt.
\ Washingtonu, Pa., so obesili Srba Milana Kovačevičeva, katerega so obdolžili, da je v zvezi z rojakom Petrovičem z dinamitom u-smrtil podjetnika Sam l;ergusona.
Kljub temu, da niso imeli defi-nitivnili dokazov je porotno sodišče pbsoflilo Milana Kovačeviča v smrt na vešalih, Petroviča pa na .'oletiio ječo.
Kovačevič je šel ]>oguiitno v smrt ter še pod \ešali trdil, da je nedolžen.
Mi tu odprto izjavamo, da dvomimo o krivdi Kovačeviča in Petroviča. Kdor je čital izročila o vsmr-tenju Sam hergusona ter ima količkaj pojnvi o elektrotehniki, ve, da sta bila omenjena Srba prene-1111111,1 in prezabita. da hi zvršila napad na Sam Fergusona, pri katerem jc prišla elektrotehnika v po-štev v toliki meri, da je po|x)lnonu izključeno, da bi zvršili napad taki ljudje, ki nimajo |»ojma o elektrotehniki.
Pa čemu govorimo o tem? Ako hi hoteli naše ameriške porotnike in sodnike prepričati o tem, je isto kakor. če bi nosili sove v Atene, ker smatrajo baje naši ameriški sodniki in |iorotniki najbolj neumnega Hrvata ali Srba za nekacega Tesla na elektrotehniškem polji. — Vsted tega pravimo proč < smrtno kaznijo. ki jc le ostanek iz harbaričnih staro in srednjeveških časov!
Res, lepa je ameriška kultura.
Dne septembra t. 1. se je zbra-
stenc. Ali ostali so le pri obljubah, zvršili pa nič, kar dokazuje, da so ti ljudje neztnožnii da bi prišli raznim tatovom, razbojnikom in roparjem do živega
Dnevniki ]>oročajo dan ža dnevom kar o petih — šestih roparskih napadih. Navadno roparji povsod srečno odneso svoje pete. 2rtvc teli napadov so večinoma gostilničarji, ko je roparji postrele ali pa pretepajo, ako nočejo radovoljno |Kxlariti rokovnjačem trdo prislu-/eni denar.
Trust Šel rakuni žvižgat.
Trust za pridelovanje bombaža "American Cotton Co." je bankrot. Ta trust se je vstanovil leta 1896. (ilavnica je znašala 7 milijonov tolarjev. V zvezi so bile razne tvrdke. ki so se pečale s čiščenjem iu prodajo bombažo.
I'ri tent bankrotu se bode ponovil isti proces, kakor pri vseh jedna-cih bankrotih. Velekapitalisti bodo pomnožili svojo denarno moč, mali kapitalisti l>odo pa šli rakom žvižgat in žabam gost. — Stara pesem, ki se vedno ponavlja v kapitalistični človeški družbi. " Pošten in zakon ljubeči sodnik.
Sodnik tiaynor v New Yorku je izjavil, da se zakon istotako razteza na policaje in policijske uradnike kakor na druge ljudi. Misel, da lahko ]K)Iicija |xxl plaščem zakona tepta zakon z nogami, češ da sme policija takrat zlorabiti zakon, ke-dar druge državljane sili spoštovati zakon, je najškodljivejša in najnevarnejša od vseh, kar se jih kedaj rodilo v človeških glavah. Uradniki naj nikar ne pozabijo, da je naša vlada, kakor vse svobodne vlade, vlada |K>tom zakonov, ne pa vlada, v kateri odločujejo posamezni indi-viduviji.
To"je" filfcrTFosfJfno! pametno m
pošteno! Morda jc sodnik Gavnor tudi o svojjii trditvah prepričan. \!i g. (iavnor naj prevdari, da mnogo njegovih tovarišev, ki so sodniki v veliki republiki vrlih in svobodnih mož, tepta zakon z nogami. Torej je umevno, da njih pomočniki — |K)Iicijski uradniki ne morejo imeti spoštovanja do zako
šiloma pridržali nazaj.
Zamorca, nov. Kakršen je gospodar, tak je
ki je hotel uiti skozi okno so ujeli ill obesili.
Taka linčanja, ki nas spominjajo na temne čase španske inkvizicije, se ponavljajo dan za dnevom v kul-titrni-Atnerikt^ -Žrtvo-so-večinoma zamorci, ki čestokrat niso druzega zakrivili, nego da imajo črno polt. Prave hudodelce — linčarje se malokdaj kaznuje. In to imenujejo naši ameriški patriotje — pravita. — Pač žalostna pravica!
Pretepli garjevce
Stavkujoči delavci so v Lynn, Mass., pretepli garjevce, ki so delali v tvortiici Jacobson in Jacobs. Gar-jevci so bili po narodnosti Grki in .Italijani. Garjevci, od katerih je sramota zbežala k psom, so že tako navajeni poštenih delavskih pesti, da smatrajo zaušnice in klofute kar za (»godbe ne točke mej delojemalcem in delodajalcem. Teh ljudi se ne prime nič. Najbolje je, če se jih pošten delavec ogiblje povsod, kjerkoli jih sreča, ker niso toliko vredni, da bi človek obrisal svoje roke ob njih.
Sodba katoliškega nadškofa o socialistih.
Nadškof Mesmcr v VVisconsinu jc na nccein sliodu katoliške organizacije v Sheboyganu prepovedal delavcem vstopiti v socialistično strati-
hlapec, se glasi že star pregovor. Dober izgled. Mladi Rockefeller, sin svojega "človekoljubnega" očeta je podal lep' izgled, kako se je treba ubraniti romaš! v n.—-Za neko brzojavko,
katero so (»oslali v njegovo vilo je plačal njegov sluga v njegovi odsotnosti 1 tolar kot pristojbino za pot. Mladi milijonar je 11a brzojavni |>osiaji vsled tega izkoriščanja ojstro protestoval, ne da bi dosegel zaželjeni vspeh.
Dasi mladi Rockefeller ni dosegel. kar je hotel, vendar nam je dal lep izgled, kako mora milijonar čuvati svoje milijone, ako noče necega lepega dne prijeti za lieraško palico — kako jc treba 36 milijonov tolarjev braniti proti poželjivim ljudem, katere je njegov oče pri "Standard Oil Company" pridobil v jednem samem dnevu. — Da. pri žvepvcn-kah je treba začeti, ako hoče človek postati milijonar???
••Sveti" llija drugi Izberen špekulant.
John Aleksander Dovie, sveti Klija driifri in vladar mesta Zion City je napravil kar čez noč 100 tisoč tolarjev dobička, ker je dovolil "Chicago — Milwaukee Electric Railwav Co.", da sme preko svete-
Sis i..
ga mesta zgraditi ulično železnico ktUer priporočal naj se delavci zbi-j Vsled tega veselega dogodka je iz-rajo okolu zastave mož a la Goni-j javil sveti prerok, ki trži z neusah-pers in Mitchell, ker taki možje v Ijivo človeško neumnostjo, svojim unijah nastopajo proti socializmu, j l>edastim ovčicam, da bode plačal - Nadškof Mesmer dobro ve, da | prvi obrok na dolg, kakor se je do-c Iwde kapitalistom in farjem vseh govoril r. sodnikotji Kohlsaatom. — ver podilo dobro, dokler bodo de-1 Človeška neumnost je še res velika! lavci imeli take voditelje, ki pojejo	Daleč smo priSII.
delavcem o soglasju mej delom in j Scnator	u 5ljav|i (la biva
kapitalom. Le tepci verujejo me, y N>w Yorku go mož kj ,ahko v ^ delavci nadskofovim besedam! j|irah u,tavij0 vse £e]eniice, tv0rni-. Osebna varnost v Chicagi. ce jn rudnike, kar pomeni toliko, da Naši policijski poveljniki so jako ta peščica ljudi lahko obsodi milijo-
________________________hrabri, kedar se gre za neoborozene ■ ne ljudi v Zdr. dri. na smrt vsled
Delavci ne zaupajte voditeljem. 1 stavkujoče delavce. Naobratno so i lakote, ki niso socialisti, posebno pa takim, j pa gostobesedni kakor nemški Ta strašna moč male peščice lju-ki govore o soglasju mej delom in klcvn, Viljem TI., če se gre za tato- di, bi morala tudi take ljudi privesti kapitalom. To je nauk. katerega j ve. razbojnike in roparje. Koliko- do razmišljanj
storili, ako sc nc bodo hoteli poslu-žiti sile? Ali bodo ti, ki trdijo, da je vsaka sila tiranstvo, takoj odgovorili?' Ali jc tiranstvo, ako se branim j>roti tolovajdm, ki so me napadli na cesti? Ali je nasilstvo, ako se branim proti napadom orga-nizovanih zastopnikov lastnine, ki mi kradejo najpotrebnejša živila?
Prvo lxxle vsakdo zanikal. Sevala bode vsakdo priznal, da je povsem v redu, ako se človek postavi v bran nasproti cestnim tolovajem. Ali na drugo vprašanje bode malokdo gladko odgovoril, ker pri|»o-zna večina ljudi, da imajo kapitalisti pravico oropati ljudi življenskih potrebščin.
Ali je Sam (Jompers vodja zavednih delavcev?
Pričakovali smo, tla Ixxlo nekateri delavski voditelji priporočali kandidate kapitalističnih strank. Ali kakor strela z jasnega neba, nas jc zadelo, ko smo čitali knjižico, v kateri Sam Gompcrs, predsednik \, F. of L. napada socialiste in linijske delavce, ki so socialisti. Tu mrgoli najgrših psovk, "Pankert", baraba to so naj milejše besede, kamere čitamo v knjižici, katero je napisal Satu Gomjiers proti socialistom v korist republikanski stranki — največji sovražnici delavcev. Tako psujc Sam Gompers |H>štene delavce, ki živi o delavskih žuljih, ki za svoje brezdelje vživa mastno plačo.
Mi sc ne bodcnio spuščali v podrobno kritiko te knjižice, ampak priporočamo jo toplo vsem delavcem, da jo pazno prečitajo, da spoznajo. kako potilo in nesramno jih varajo delavski voditelji, ki niso socialisti.
Sam Gompersu pa že danes obljubimo. da mu bodemo ob priliki vrnili njegove "pankerte" in barabe.
čikaSki farji o stavki klav-niSkili delavcev.
Gospodje v talarju in kuti so zadnjo nedeljo na dolgo in široko govorili o stavki klavniških delavcev.
Reverend A. R. Lambert, pripadnik inetodistovske sekte je zadnjo nedeljo v temnih potezah slikal vernim ovčicam posledice in včinke stavke klavniških delavcev. Svoj "duhovit" govor je končal z besedami: Največja zguba v tej stavki je, ki se ne more zapisati v tolarjih ali centih — razširjeni razpor mej de« lom in kapitalom.
Prebrisani far ima izvrsten pogled v prihodnost: Razpor.mej delom in kapitalom je vsled zadnje stavke postal večji in globočji. Farji Itodo izgubili marsikatero verno ovčico, ki je vsled izgubljene stavke izgubila zaupanje v pravičnost stva ni i ko vo. , Pametni in zavedni delavci pa z veseljem pozdravljajo razširjajoči se prepad mej delom in kapitalom. Zalostinke, katere pojejo farji, dajejo delavcem novo na-do in up 11a končno zmago delavstva proti vsevničujočemu kapitalizmu.
Iz dežele lopovov,
Barabska "Citizens Alliance" hoče v zvezi z lastniki rudnikov kljub izjemni sodniški zapovedi šiloma odgnati vse rudarje in dotičnike, ki simpatizlijejo ž njimi, ker so se vrnili na njih domovja.
General Badlvin je dobil vsled tega nastopa rokovnjaške "Citizens Alliance" in njenih zaveznikov povelje, da se pripravi z 12 stotnijami 7. ]>ešpolka za odhod v Cripple Creek.
Naša slavna republikanska vlada se ni dolgo zmenila za preganjane rudarje v Coloradi. Sedaj, ko so volitve pre<l durmi se potrebuje tudi delavske glasove. Tudi tepe« sedaj lahko spozna, čemu so pripravili zavemo armado, da bi branila koristi zatiranih rudarjev. — Republikanska stranka lovi delavske glasove!
Oddani glasavi za socialistično stranko v Zdr. dri.
LetaifW...,............. 2.000
" 1802................ 21.000
" i8</>................ 3rt.OOO
" ic/oo.......:........281000

to velja za AMERIKO:
>a palo leto ................$1.50
ta pol leta ................. 76c
ZA EVROPO:
za celo leto ............kron 10
za pol leta .............kron 5
KtiKtcJ itt tb« l'o»t Offlue al Uliimuo. lil., ■ s«oood cuu Matter.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement.
Naslov za dopiso in posiljatve jo •ledeni:
l<;ias Svobode'
5H3 Tliroop St. Pilsen Sta. Chicago, 111.
Dopisi.
Socializem in unionizem.
(Za "Glas Svobode" spisal > Simon Kavlif.)
Proletarci vseh dežela, ver in narodov združite se! To je bil klic socialističnega apostola, Karola Marksa, na kojega znanstvenem •razmišljanju in \raziskavanju se razvija dandanes socializem.
Urez vsake ixxllage so trditve nekaterih nazadnjakov, da v torn narodu, ali ti deželi niso tla vgodna razvoja socializma, ker ni nobene dejanske podlage za socializem. Se-cializem poganja povsod svoje kan, kjer kapitalizem, buržoazija in far-štvo, bodisi kterikoli vere zatirajo in tlačijo proletariat.
Ker socijalizem stremi i>o mednarodnem in medverskem združenju proletarcev v dosego l>ulj>ili življeuskih razmer, ker unionizem v '/.dr. drž. stremi za istim ciljem, je potrebno, da preiščemo, koliko je unionizem txMlobcn prvemu.
Strokovno organizovan delavec, ki pride iz Evrope v Ameriko si nehote domišlja, da so ameriški delavci že dosegli najvišji razvoj organizacije, ker velikanske in mogočne linije ne trpe v delavnicah niti jednega neorganizovanega delavca, da pride gotovo takoj do socialne revolucije potom splošne stavke, ako pridejo delavci v protislovje ali navzkrižje z delodajalci. Marsikteri novi naseljenec soli, da so tukajšnc unije vstanovljcnc na socialistični |xxllagi. Koliko je na tem resnice, se lahko prepričamo, ako ogledamo |xx1 drobnogledom delavsko gibaltje in velike stavke zadnjih treh let, v katerih so nastopale velike unije, ki so .končale v pogubo delavstva, ali so pa bile koristi malenkostne v primeri s žrtvami.
Resnica je, da delavstvo ne i/- izgubljena, gubiva bitekr-kalcre bije s kapila-lom. radi iiomanjkanja enrržijc
lelo in stavka je izgubljena. Trust »a ]>oviša ceno dotičnim izdelkom, se znebi storili, žc izprijenih j)fi-delkov za visoko ceno. J\ot edini vzrok za podražitev blaga pa trust navaja stavko, da s tem hujska občinstvo proti imijani in delavcem kot provzročiteljettl vsega, zla na svetu.
Stavke, dokler sc ne odstrani današnja taktika, ni so nič dnvzega, kakor sredstvo, s katerim se zavlačuje gospodarski poloi\i, ki je neizogiben vsled današnjega kapitalističnega proizvajalnega sistema, kojega glavna podpora je vprav republikanska stranka.
Ker pripadajo k republikanski stranki izhorni sleparji, je brez-dvomno, da IkkIo vjeli mnogo nerazsodnih delavcev, ki Ixxlo v jeseni glasovali za republikansko stranko.
Republikanska stranka- se povsod hlini kot prijateljica delavcev, češ da je zvišala plače in da je edina oskrbnica za delo. Sedaj Ixxki nje plačani agitatorji vprav pri nezavednih delavcih govorili, da se je zadnjih 8 let delalo redno pri dobrih plačali. Ali mi tcinu nasproti trdimo, da je to velikanska laž.
Republikanci so bili le vsled stavk primorani plačevati delavcem visoke plače; katere so skušali pri vsaki priliki znižati, kar so storili tudi zadnji čas.
Velikanske stavke so v zadnjem času koristile le republikanski stranki. Ce bi ne bilo zadnjih let ogromnih stavk, ne bi bili podražili tako svojih izdelkov in družili življeuskih potrebščin, že davno bi bili tudi trgi prenapolnjeni z blagom, kar bi pritiskalo zopet na pla£e, za-jedno pa provzročilo slain- čase in republikanci ne bi imeli s čim loviti nevednih delavcev.
Tudi demokrat je se skušajo /. večjimi stavkami okoristiti, kakor sedaj pri stavki klavniških delavcev v Chicagi, kakor pred leti pri preinogarski iu družili stavkah. Ce bi sc ne šlo za glasove pri bodočih volitvah, bi se čikaški župan pro-kleto tnalo zmenil za slavkujoče klavniške delavce, stal bi direktno v vrstah mesarskih, kraljev, kakor tudi predsednik Roosevelt ne bi igral žalostne uloge — posredovalca pri zadnji preinogarski stavki.
Kako pogubno je delovanje, današnjih nekaterih takozvanih delavskih voditeljev za delavce, ki se |x>godbeno zavežejo delodajalcem zvc>.i<i -Inžiti, dokazuje dovelj jasno in odločno zadnja stavka jeklarskih delavcev. Ko je hotelo vodstvo mobilizovati vse »voje Čete in postaviti jih v boj, takrat so poleg družili tudi delavci v So. Chicagi vsled sklenjene jx>godbe z delodajalci odrekli |>okorščiiio — svojo pomoč stavkujočitn bratom. Stavka je bila vsled tega nastopa sramotno
kajti krivda porazov le/i v tem, da ima delavstvo premalo samozavesti in razsodnosti, da slepo sledi svojim voditeljem.
Ako delavski voditelji ne zanio-rejo takoj v kali vdnšiti stavke, tedaj jo na izdajalskih zlxirovanjili skušajo omejiti.
Podjetniki, združeni v mogočnih družbah imajo na raznih krajih tvornicc, v katerih izdelujejo eno in isto blago, katerega pa narod vsled nizkih plač pokupiti ne more. Iz tega sledi, Ha se blago nakopiči v skladiščih, podjetnika pa sedaj skušajo s znižanjem cen iznebitl se istega. Da se kapitalisti odškodu-jejo za izgtilx) na svetovnem trgu. tedaj pritiskajo na delavske plače, zajedno na stremijo podaljšati delavni čas. čemur se pa delavci v smislu unije, po svojih zastopnikih na skupnih zl>orovat»jih ali posvetovanjih vpirajo odločno.
Po nekod, v raznih krajih druži«, ki so tudi v trustu, navidezno pripoznajo zahteve delavcev, sklenejo ž njimi slavno jiogodbo za določen čas, na podlagi, katere ni dovoljeno zastavkati delavcem. Na-obratno pa iste družbe v družili krajih odklonijo odločno v-e zahteve delavcev, čemur navadno sledi stavka. Mej tem. ko tretinja al;
Da delavstvo doživi take sramot
ne poraze »o-krivi delavski vodilr
dujejo delavccm, naj se ogibljejo socializma, naj sploh ostavijo vso jioTitiko, 3a naj glasujejo slepo za tiste kandidate, katere jim kapitalistom proclanc duše svetujejo. To je pa lahko umeti, ker se ti kapitalistični hlapci, ki so j k) volji delavcev postali njih vodje, ravnajo po znanem pregovoru o nečem očetu, ki je imel tri sinove ter s^ izrazil takode; "Hvala, sedaj sem preskrbljen ■ za ta in drugi svet. En. sin je zdravnik, drugi je advokat. tretji pa duhovnik. Vprav tako hočejo biti preskrbljeni Mitchell. (iompers in drugi jednaki svetniki z voditeljstvem v unijah, s priporočanjem kapitalističnih kandidatov in s žvrgolenjem o sporazumu mej delom in kapitalom.
Koliko časa bode šc delavstvo tako neumno ter ImxIc svoje sovražnike in laži pri j atelje kovalo v zvezde?
Pametni delavci so že prišli do zaključka, da zainorejo zmagati le v znamenju splošne stavke, da zainorejo le tem pototn strmoglaviti današnjo gnjilo človeško družbo.
Sc ni dolgo, ko so nemški socia-listi splošno stavko imenovali splošno neumnost. Ali danes pa že tudi oni razpravljajo povsem resno o tem.
Tudi ameriški delavski voditelji Ixxlo morali sprejeti to taktiko, ako nočejo doživeti dne. ko jim bodo zavedni delavci dali že zasluženo brco.
Sploh se pa konča vsaki bo j pro-letarjata s porazom za istega, ako ta lxij nima za |xxllago socializem, l.e v socializmu je rešitev za vesoljno človeštvo.
Društvene vesti.
Iz "Mi sterija iene.
.Vopisala Zofko Ktederova. Ljubezen jc moralna brez p os t innega *iknna, tu pa je nemoralen brez ljubezni.
lili en Key.
Nekako čudno mi je bilo vselej, kadar sem jo videla. I lila je omo-žena, imela jc že dva otroka, njen mož je bil njeno živo nasprotje. < )na fina. nežna, globoka duša, on sirrov, brezobziren, navaden. Ved-nu se mi je zdelo, da trpi iu moje otročje, indiskretne oči so z lx>jaz-Ijivo radovednostjo i »k a le nekaj v njenem lepem, mirnem obličju.
— (»otovo trpi; kako g,i more ljubiti, tega svojega moSai! — sem mislila, in v svoji naivni šestnajstletni duši ml jc bilo tako /al . . .
Zdaj čez dolgo let sem zopet mislila nanjo in zdaj jo razumem, zdaj vem kaj krije njen lepi, vedno mirni obraz.
Ono lioleče razočaranje zakona — je v njenih očeh. Njena čuv-stva so profaniraua. njeno telo je oskrunjeno. Zakon brez ljubezni je prostitucija I
Tako mi jo je#žal . . . tako! S tisočerimi predsodki je prikle-n j ena nanj! S prcdsodktr^ribziri, ki so jej sveti. In ona trpi. trpi in vsak dan se žrtvuje — za otroke,
Društvo "Slavija" St. 1. S. N. P. J. v Clilcagu, 111., iraji svojo redno mo-seCno sejo vsako četrto nedeljo v mesecu v Narodni dvorani na 587 8. Centro Ave. '	*
John Duller, tajnik,
12 \V. 25tli St., Chicago, 111.
Društvo "Bratstvo" št. 4 S. N. P. J. v Steel, O.* ima svoje redne inusočno sejo vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata •! o h n R oboi a v Steel, <>..
DruStvo "Naprej" St. B -S; N. P. J. v Clevelandu, 0„ Ima svoje rodno mesečne soje vsaki prvi četrtek v mesci v prostorih brata J. Medena zvečer ob 8 url. Anton Benedlk, tajnik, 1778 St. Clair St.
DruStvo "Bratatvo" St. 6 8. N. P. J. v Morgan, Pa., Ima svojo redne mesečne sejo vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih brata Frank Mlklav-člča na Sygen.1 V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu druStvu vabi
Odbor.
DruStvo "Bratoljub" St. 7. S. N. P. J. v Clarldge, l'a. Ima ovojo rodne mesečne seje vmko prvo nedeljo v me-epcil.. S« nili IJrnlkl se vabijo v druStvo.
Društvo 'Delavec" Al. 8- 8. N. P. J. v So. Chicago, 111., Ima ?voJe redne mesečno **>Jo vsako prvo nedeljo v meseni v društvenih prostorih na !i)l!» O.reen Hay Ave.
Dru&tvo sv. Petra in Pavla, .1. S.
K. J. poživlja tem potom vbi< svojo člane, d« so redno vdoležujejo soj dne i;*- vsacoga meseca v društvenih prostorih 1207 S. Santa Fe Ave., PPEBLO, COU).
Bratako druitvo "Sokol" J. 8. K. J. Ima vsako tretjo nedeljo v mesecu bvoJo redno meaečnc seje v društvenih prostorih na 315 Northern Ave. Kdor vstopi v drufitvo do dne 31. dec. t. L, ne plača vstopnine. DniStvenl zdravnik jo dr dir. Arg^r, 1210 Ilerwlnd Ave. Za ninogolirojnl vstop so priporoča	Odbor.
Somišljeniki naroiujte in prlporočujte "GLAS SVOBODE"
i 'emu pustiš od nevednih zolw.
zdravnikov izd i rati svoje, mogočo še popolnoma zdrave sobe? Pnsti si jih zaliti b zlatom ali srebrom, knr ti za vselej dobro in [x> najnižji ceni napravi
I)r. B. K. Sinioiiek
Zpbozdravnik.
544 11LIE ISLAND A V K. CIINAOO, ILL.
Telefon Morgan 4)18.
SI.IKA PREDSTAVLJA
uro za dame.
Pokrovi so pretegnjeni z zlatom Gold filed, jnmčeni /n 20 let. Kole-sovje nn razpohigoElgln ali NValtham. Zdaj Biinio
812.50
Mož, osreči svojo ženo in kupi ji uro za Iioiično darilce.
Jacob Stonich
8» K. Madison St. Chicago, III.
Somišljeniki in sodrugi v večjih slovenskih ameriških naselbinah, ki žele slovenskega govurnika, naj se obrnejo na strankinega tajnika. s<Hlr. William Mailly. National Seen'tary, 20H Dearlnjru Street. Chicago, 111.
Najboljši svetovni obiskovalci
mi na dohieku ako (xitujejo via Denver hi Kin (Irainle xiilemice preko Hoc k.v Mountains okraja \ Colonulo, I'tali ali tlhoocewinko obrežje,
ki ima največ krušnih nr/glnloVi gorskih slik. mineralnih sttiileneov 1»«r-/a lov in ribarstvo »ako ugoden kraj, kakor iiijcduu druga jiK'^a na svetu.
Zdravo eoloriulsko pmlnebje' je posebno mikavno za poletne počitnice Z'trnviWn >1 an i t on, (»loiHdn Springs, (lienwood Springs in Suit Lake City so svetono znana.
Zni/aiie eeue v ( olonnlo Springs in Utah na vseh progah s primernim izšli.pom \ I'oloradskih in zapadnih mestih.
Itr/.ovlaki iz St. Lonifa, < hien^e v Colorado, I'tali In ealifornijska nieslii. Klegnntni jiililni' vozovi, postrežba a la earte na vseh brzovlakih.
N.ijlepš.- ilustrovnne ki ji>i« <- se na zahtevanje razp««U-jajo zastonj.
K. Ihiiiiiii, (i. P. Ar T. A geni.
Denver. Colorado.

Iji, ki sanjajo o prijateljstvu mej <lclom in kapitalom. Ruski car Ni je hotel postaviti v zgodovini svinčnik kot vstanovitelj svetovnega miru. \ ta namen je sklical nekako mirovno konferenco v llaag'1. i H« >8. Ta
vedla nepripravljenega v brezupni | Hog zauovc , . . Iložja volja . l»j z Japonci, kjer žanje dan za Vt0f( _ pojabljenje, Bog — omam-
/a |>n-iUnlke, za poštenje, ki ni |kj-štenje . . . Nič ne misli, nič. nič misliti se lioji — iskati resnice no hoji ... In vendar jo čuti . . . lavohlepnost ga jc pri- j |lojj Sl, jc j,, ,no|j nwii, motj . . ,
Ali ste že preiskali Idaho?
Po pravici jo nazivljemo zemljo bo<l(M-ni>sti
V poUedelNtvn, vodah, rudah pa hode kmalu lie prekošena.
NMK PODNEBJU JE PRAVI IDEAL.
Ali se hočete 1>olje |x)iičitl o državi'/ če iščete nov«- domovine za ]>olj(Klelstvo. tedaj pišite nam. Ako vas zanimajo premokopi iu rudniki v našem tako zvaneui "Thunder Mountain folder" |k>-tuin pijdifT-lii plepru ajte He nn svoje lastne oči.
I). E. Ik RI.EV, D. S. Sl'EM'KR, (i. P. A T. A., A. P. & T. A (»re^on Short Line R. R., Sail Lake City, Utah.
dnevom nove |ioraze.
Pred dvema leti so delavski voditelji na čelll < iompers in Mitchell v ^Iružhi umrlega Hanna sklicali tudi nekako mirovno konferenco, v kateri so hoteli ustanoviti prija-tejstvo ali s|>oraztttnIjenje mej delom in kapitalom. Na-ti znameniti konferenci so pordarjali, da morata delo in kapital sporazumno posto-|WtI, ker zatnoreta le drug druzega jačiti.
Soeijalizcmjc postal sila, s katero morajo rafnnali vse stranke.
SLOVAN K SLOVANU!
LETO JE TU!
faNaša I toga I a Zlilo«" linijskih i.ajniodnejših oblek in Izvršni kov je popolna Vsa oblek« je izd.-lana od linijskih krojaeev m so naj-modnejše in nnjecnejše na Irgu. Pri nakupu oziroma naročilu te nove zaloge suio dali posebno pozornost na to. da lu te nase obleke naidalje v modi ostale in da bi ceiij. odjemaleem. kakor smo doRe-daj. t ud i v liodoče ngnjiili. Cene naših oblek in površnikov so od $6.(H) IX)	$2<).(X> -tea,
Izvolite si naročiti tuijnuKlnejšo obleko ali povriiuik? Nuša večletna skušnja v tem |h»s1u vam piinči. da vam napravimo vasi volji in okusu obleke in js.vršnike iz naše velike zaloge vsako vrat-nemi doiuiičeira ali iinportiniiugn sukna /a tako nizko eeno, kakor nikjer drugod. Naročena obleka ali |s>vršnik od ^12.tM) naprej.
Oovorimo sloVensko. Vprašaj po številki 10
jaciti.	V
Da, v tem^jiiekoliko resnice.! Ali le v tem, da uniči eden druzega. Kje je sporazumijenje? To jc isto tako, kakor če hi kdo zaprl ovco z'
Ijcnjc! K njemu lieži pred sveto zapovedjo čistih duš:
Zakon je nemoralen brez ljubezni . . .
Obvestilo.
Frank Klobučar, blagajnik "S. N. P. J.M je sedaj kot delegat na glavnem zborovanja "0 H. H. P, J." v Clevelandu. Začetkom prihodnjega tedna se vrne zo|x>t na j svoj dom r Ho. Chicago.
NAZNANILO.
Naznanjava rojakom, Hrvatom volkom v jetlen in isti hlev, «ta bi seliu drugim br. Slovanom, da sva |K)bratila. Tako slavnpctjc delav-1 kupila veliki, sploino znani
škili voditeljev, kapitalu bode p rov-	......SALOON......
zročilo, da IkmIc delavstvo doživelo j p^j imenom "Narodna dvorana." isti |M>raz. katerega so sedaj doži- ^nlnj "Slovenski Dom", Priporo-veli Rusi na Paljnem \'ztoku. č»va e. občinstvu, sosidmo raznim < Današnje unije hočejo napraviti drnitvmn veliko plesno dvorano z« nekak most mej delom in kapita- r»z"«'	1,1 'J"1«'' ,|von,he aa
lom. Naobratno pa stremi sticiali-
drtištvene seje. V salootiu "|kxjI table" iu glasovi r. Tik" i va pristno polovica, redkokedaj dve tretinji; *em za tem, da lu odstrand ta pre-j (ji|Z(,II(,ko pjv« in drugo izborim pi-stavkati, izdelujejo ostali bratje inlpa<l iu če je treba, ga bode napolnd j y j8tjh J)roBtorih otvorila bmi sestre iste unije jednake vrste bla- tudi s trupli žrtev za misel svo t iicli vinarno. Točiva izliorna kali-po v toliki množini, da kapitalistom . IkmIho.	i fornijsko. Trinerjevo in druga be-
se načeti ni treba blaga, ki je hra- Ako je ta prepad napolnjen njen v skladiščih, Kedar družbe tedaj tudi ni treba napravljati mo-opazijo, da so se delavci naveličali «tu. torei postane unionizem brez-iloljfotrainega štrajka, tedaj družbe sprejmejo garjevce na delo. Ko so stavkujoči delavci iztradani vsled malenkostne podpore, katero dobivajo po svojih bratih, ki noč in dan v druzih podjetjih istega pogoji
Svet za domačijo je na razpolago
Montani Idahi
stu, torej postane umom | liotreben. Iz tega sledi, da imajo (lumpers in Mitcliell e compagnia hella dovelj povoda napadat^soci-alizem ter delavstvu priporočati da le njima zatrpajo.
Ti trenerali delavskih polkov so v svoji domišljavosti zabredli že
1« tii rdeča vina. rdeči Imrgundee, lteli tokajec, risling in druga fina vina se <lol>e pri naju ua debelo in drobno.
Potniki dobe pri naju prenočišče iu vso postrežbo. Vsi dobro došli!
Mladič bratje
8*1 18.
cesti
S, Centre Ave. nn vo Tpi.. Loom | fo,
{aln 498
Washingtonu ... Oregonu.
Pot preko..
NORTHERN PACIFIC PROGE.
Čas:
01) 15. SEPTEMBRA DO 15. OKTOBRA
CENE SO JAKO NIZKE.
Dobe se nasehiiski vozni listki zsi polovico pota. Prosta državna in železniška zemljišča po jako nizki mi i,
ki HO Izbor m za prhlelovanjp Hftdjft,	plenice, masla in rejo klirHuitlf, I/u^ino podnebje ~ dobre šole In cerkve,
(llede voznih Cfu in želez-	'/■■> p' dndma jMirorlU in /»'iu-
niskega voznega r»da pišite	Iji« en o mapo -e obrnite ua
A. M. C LE li AN D,	< ■ MOTT,
tifiieral Pamuuger Agent, N. P. It.	(»fneral Amigratlon Agent, N. P. K
NT. P A V L. MINN.	NT. PA lb. MINX.
f:

3
■

Slovenska Narodna
Podporna Jednota.
niki:
Porotni odbor:
s sedežem v Chicago, Illinois.
Predsednik: John Stonk ii, "ti Ki S. Centri Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: mlhaei. Stki kuu, 519 Power Str., Johnstown, Pn. 1. tajnik- Martin Kosim, Throop St.., Chicago, 1U. Poui. tajnik: Frank Petkic, .">»>:! Troop Str., Chicago, iii. Blagajnik: fuank Ki.oiucau, '.Mil 7 M wing Ave., South. Chicago, 111. VT i Dan. llAboviNAC. P. (>. »ox 198 La Salle, 111. Nadzor- ' ,j()HN Vkrščaj, «74 W. ŽiBt Pl., I'liitmgo, 111. { Anton Mladič, KM W. 19th Str., Chicago, 111. Jos. Duller, -llti Washbuni Ave., Chicago, HI.	<
Martin Potokar, o(M S. Centre Ave., Chicago, iii. Mohoh Mladic, f»17 S. Centre Ave., Chicago, iii. , .... \ John Versčaj, 07-1 W. 21st pi., Chicago, 111. !Uttkl \ Joe. Duller, llti Washburn Ave., Chicago, iii. °<,bor: { Anton Mladič, 134 w. 19th Str.. Chicago, iii.
VSE DOPISE naj blagovolo društveni -zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Kouda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Vstop.
Društvo "Slavija" »t. I v Chicago, III.: Ivan Hrovat roj. 1N'»H; Frank Lokar roj. 1877; Lojs Hrovat roj. IH72; Ivan Kaj<-u roj. IW14 Društvo šteje 57 udov.	'
Društvo "Triglav" št. a v Salle, IIL; Frank Rakovič roj. 1875. Društvo šteje 53 udov.
Društvo "Bratstvo" št. <> v Morgan, i*«.: Jakob Bohinc roj. 1HM: Ivan Basel j roj. 1S7«; Martin Rainer roj 1*77; Ivini Kuneič mj. -; Josip Skorje roj. 187(1 Društvo šteje 24 udov.
Društvo "Bratoljub" šl. 7 v Clnridge, Pa. Josip Sinkevič roj. 1871. Društvo šteje 38 udov.
Društvo "Dehivee" št. 8 v S. Chicago. III.; Blai Hvala roj, 1N7»>; Matija Lavrič roj. 18(10; Ivan Smodiš roj 1877. Društvo šteje 14 udov.
Društvo "Bratstvo Naprej" št. 11 v Yale, Kuna, Josip Knez roj. 1H.70; Josip Paneš roj. —: Vinoene Hoffbaner roj. |8U0; JakobOertnar roj. 1875; Frank Papeš roj. i«"«: Josip Kolarič roj. |K«i7; Ivan Eržen roj. 1H78; Anton Seljak roj. ihh;»; AntonOpara roj. tS7h: Razboriek roj. ihhi; Josip Teriina roj. i«7h; Josip Pečni Ivan Mlinarič roj, i«7ii,< Ivan Šare roj. j»7fl; Ivan Bon Ignno Pečnig roj. . Društvo šteje 10 udov.	^
Društvo "Trdnjava" št. i«» v Roek Springs. Wjro. Ivan Kuder roj. 1K78; Frank Čuk roj. 1*77, Društvo stojo 22 udov.
NuMpeiidovaqje.
Društvo "Triglav"št. * v La Salle. III. Josip I han roj. 18M4: Kr. Lajkovie roj. 1871: nikoli jnvanČič roj. 1HM; Anton Kmlj roj. 1877. Društvo šteje 19 mit* .
Društvo "Adrija" št. v Johnstown, J*a. Alojs Oglar r#j. Frank Med»'ešck roj. IH73 Društvo itn je 48 udov.
MARTIN ICON DA I. r., tajnik.
Ferdinand Ivan lionifer roj
I«7
KAZINO.
Papeževa poizvedovanja.
V Vatikanu jim je ic presedalo) da liberalno časopisje izve toliko neljubih aier iz duhovniškega življenja. Ker duhovniški listi vsako tako vest razkričijo za lai in obrekovanje, hotel je papež sam nabrati dovoli gradiva, s katerim bi pred celbn svetom ovrgel "napaile" na celilatarje. Sestaviti je dal posebno preiskovalno komisijo, kateri se je poverilo presikati italijanske šUo-ftje. Toda gradivo, ki ga je preiskovalna komisija pri tem nabrala, je tako. da si paj>ež ne upa ž njim pred svet/temttč so ga dobili zaupno le duhovniki. Poročilo se glasi: "Ajtostolska vizitacija vseh italijanskih škofij, ki jo je odredil papež l*ij X. nekako tajno, je do-vedla do žalostnih rezultatov. Posebno v.nekaterih škofijah vjval.y briji in Siciliji je bila apostolska preiskovalna komisija primorana posto|>ati z dosedaj nej>oznano strogostjo. Tako je bilo n. pr. samo v nadškofi ji Palermo. ki jo vodi ■neki kapucin, več duhovnikov takoj odstavljenih, a večina nižjih duhovnikov je dobila ukor. Tudi v ostalih škofijah ni mnogo bolje." — To papeževo poročilo lx> pač zvijačnim katoliškim popravkar-jem sapo zaprlo. Skoda, da pajiež a|>ostolskc preiskovalne komisije ne pošlje v slovenske škofije, jiose-bno na K rajsko in Ameriko. Naj-brže se "boji, da bi ostale skoraj vse župnije prazne, ako bi se postopalo tako strogo-pravično kakor v Italiji
Obseden far.
Iz Idrije se piše: Župnik Cnje-zda. kateremu je škof izročil v varstvo ovčkrr na Vojskem. je prototip današnjih kranjskih farjev. Sicer »e In )>il pod milim nebom za nobeno dražit ralio, za katoliškega duhovnika j^ pa kakor nalašč. Prevzeten in V>uoselt je na svoje dostojanstvo, da jc kaj.l Ce pride v gostilno. *edi \>krit kakor kak hribovec. Za četrt\ božjo zajwved se je zmeni toliko.	za lanski
sneg. Preti kakimi tr^ni tedni soj ga videli na cesti govorWj s svojo k materjo. Pa preobstojen \ir se je n
tlil njegovo pastirsko delovanje. Pred |>ar tedni jc prišla na Vojskcm k izpraševanju nevesta, ki je bila v blagoslovljenem stanu. In mesto. <la bi jo hil župnik Gnjezda I Kili čil i> dolžnostih zakonskega stanu. je zarjtil nad njo: "Ti ne spadaš v cerkev, marveč v hlev!" In res jo je gnal v bližnji hlev in tam -- izpraševal. Pripomnimo, da je to pripovedovala vplivna oseba iz Vojskega takoj, ko se je stvar izvršila, Počakali pa smo nalašč s priobčenjem, da se nam jc dogodek
še neznano in nejasnd. *Sadove bo, pa pokazala bližrtja bodočnost. Bo-j jimo sc le, da' nam bo treba morebiti v kratkem kak pikanten dogo-; dek kakega Marijinega otroka objaviti, kakor sc ti sploh dogajajo, | kjer imajo Marijine družbe. Moralna vsebina molitvenikov.
Iz Idrije sc poroča: K našemu somišljeniku je došcl oče, kojega hčerka je bila letos pri birmi, ter prinesel seboj molitvenik "Skrbi za dušo I", dar hčerki od birmske botre. Pritoževal se jc, da "je moral vzeti hčerki te "masne bukvice", ker so iste skrajno pohujšljivc ter o|>ozoril na več pohujšljivih mest V tej "z visokočastitim knezoško-fijskiip dovoljenjem" izdani molitveni knjižici. Navaja se eno iz poglavja o izpraševanju vesti: "Zakonski . . . Niste li morda nasprotovali namenu zakona, zakonsko posteljo umazali, da bi otrok ne imeli?! — Joj, kakšen greh je to v božjih očeh! — Niste pohujšali lastnih otrok ... že veste kako!? . . ." Spada li to v molitvenik za položne Slovence? Pa ne le. da je molitvenik pohujšljiv, je sicer tudi vse besedilo tako, da mora zastrupiti otroško dušo in le čudno je, da ni več ljudi versko blaznih, ko čitajo slične "masne bukvice". Starši pa naj liodo previdni, kadar kupavajo dcci molitvenike.
Papež o časnikarstvu.
Papež Pij X. je sprejel nedavno nekega katoliškega časnikarja v posebni avdijenet. Papež je blagoslovil časnikarjevo pero ter mu ga izročil rekoč: "Ni je dandanes zviše-nejse naloge na svetu kot jc časnikarjev;!. Blagoslavljam simbol vašega poklica.'* Ker je papež govoril v splošnem o časnikarstvu, je prav lahko mogoče, da >o tudi socialistični časnikarji deležni njegovega blagoslova, saj njihova naloga je folovo svclejša, kakor i>a ščuvanje in častikraje "katoliških" žurnalistov z — blagoslovljenimi peresi. _ _
Kapitalistične želje.
"New Vork Commercial", najbolj umazan kapitalističen časnik svetttje ameriškim kapitalistom, da se da vsaka stavka po znani colo-radski metodi vničili. kar >e jc baje izvrstno obneslo v Hcupacu v So-nori, republiki Mehiki. V omenjenem mestecu so zastavkali rudarji. Takoj je dala mehikanska vlada aretovati vse voditelje stavke, ki so državljani Zdr. drž., ter jih odgnati sdoma preko meje. Prestrašeni stavkujoči delavci so se takoj vrnili na delo.
"Commercial"' se raduje tega na-
Frank Sehonta
Priporoča slavnemu občinstvu svojo prodajalno z modernim nianufaktursklni blagom nu 87il W. 22. ulici na vogalu ulice Rolxiy.
Zajedno prevzema vsa v krojaško stroko spadajoča (leln, izdeluje fine in trpežne obleke po naročilih!
VSI IMHIRO POSLI!
K"
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Cliicngi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novonreje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače- "atlas l>eor" in vsakovrstna vina. Litijsko smodke na razpolago. Vsaee-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišč« in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.
- Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
1117 S. Center Ave. blizo 15» ulice Chicaqo, III,


POSEBNO OBVESTILO.
Nova prekoraorska voinja ftez sredo zemako-adrljansko morje, po prolsku-fienl Crtt
Cumird Line
ustanovljen« I. 1840. Najsi u rej mi prekomorska črta.
8 26. aprilom Je upeljala Cunard Line direktno vožnjo Iz New York* v Trst in na Heko. s prestankom v Neapolju.
Tt Izborili ln moderni parnlkl z dvojnim vijakom, ildanl leta 1904, Imajo« nad 10,000 ton tele, odpljujejo Iz New Yorka kakor aledl:
Slavonla (r. dvojnim vijakom) 10,COS Ion tele. v torek 13. septembra.
Pannonia (/. dvojnim vijakom) 10,500 ton teže. v torek 27. septembra.
Ultonia (z dvojnim vijakom) 10,402 ton teže. v torek 18. oktobru, zatem redno vsakih 11 dni.
Povprašajte pri naSIh anentih O nizkih renah In posebnih novih udobnostih v tretjem razredu. Acentl se ISCe-Jo v vsakem kraju. T. G. Whiting Mgr., Dearborn In Randolph 8t«., Chicago, III.
»
C. G. F0UCEK
586 Centre Ave. na vogalu II. ul,
Nhjboljša i csko slovanska lekarna v Cikagw
V nji se nahaja tudi pošta, kjer je mogoče pošiljati novcu po vsi Ainrrki in v Evropo, i'rcxlaju znamk in spreje-tnanje priporočenih pisem. Odprto tlnflvi in ponoči.—
Brzojavni urad na vse strani. Ekspresnl urad, pošiljajo se kov-če^i in drugo na vso strani Zed, držav.
V lekarni ordin i rajo naslednji zdravniki: Dr. Martin lvec, vsftk večer od <>. do7. ure: Dr Štulik od 10. do 12.'dopoldne in od 7.-H. zvečer: Dr. Kolar, Dr, Roth, Dr. Chvotal, in Dr. Čunat. Akb ste l)olni, stopit« v mojo lekarno in pomagalo se Vam ltode.
ZA ainuriko patentirane
Harmonike,
izvrstno delo, se dobe samo pri Slovencu
John (iolob
208 BBIDGE ST. JOLIET, ILL.
500
mož potrebuje za Rainer-
jevo pivo in Bourlxjn Wis-ky piti, fine smodke kaditi in se veseliti.
Razpošilja sluro belo in staro čr-no vino po »0 centov, ter star grape brandy po 12.75 galon.
ANTON KRIZE, OAT H ILL, NAPA CO. CA L.
KALIFORNIJSKO VINO
na prodiij. Pridelek farme Hill (firt Wineyard. Dobro orno in belo vino po 35 do 45 centov galon; staro belo ali črno vino 50 centov galon; risliiiK f,,r,c- Kdor kupi manj kot 50 galonov vino, moru dati $2 za posodo.
Drožnik po $2.2.'. do $2.75 gal,-Blivovic i« $3 gal. Pri večjem naročilu dam popust.
V nmogobrojna naročila se priporočam
STKFAN JAK8HK
Box 77	Crockett, Cal.


Dr. Ms A, Weisskopf
885 Ashland Ave. Telefon Canal 476
Uradne ure: do 0. zjutraj od I. do 2. in od 5.-0. popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
DR.* WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.


Resnica
Poskusite
najboljše linijske
A B, X Lent in
('riterion sinodk«
Ali | tak I
katere izdeluje
H. F. A ring
Ave. Cleveland, < >. £
čete, ki bijejo l»>i za svobodo, | jednakost iu bratstvo.	——————^■
NAZNANILO.
|xitrdil še z druge strani. "Naprej", .,
namreč piše: "Minole dni (tako | "lne^a nast^a meh.kanskc vlnde nam je pri,,ovedovala verodostojna "T"'" fav.ku/.()č,m rM:nmn' oseba) je prišla k temu župniku (to!vecma kaP1,f,stnv wmetuje je Onjezdi) kot nevesta dekle. ki J »'^to,> proti delavcem, ker <e hoj,
iii ii it- . i da bt delavci (»rebitro spoznali, da K <>u: n,.,.,,, ie bsla bas v blagoslovljenem stanu.	, . : .. , 1	,» |#iu«»rii\iu
^ -i • • i; i 11 . •• so navadni sužnji, druzega i>a nič. /uimik jo je peljal v hlev, tam ji . ., .	- . ,
,...,	. ker bi se prebrzo povečale proletar
ukazal, naj jirime kravo za rep ter | ^	'	1	1
jo tako izpraševal kot nevesto, kot .
bodočo mater, kot bodočo zakonsko
ženo." In k takim tarjenv-naj bi i—	Zlati rudnikiT----
hodili izpraševanju in izpovedi:- ^ večkrat je hita priložnost o|«-1 ^l^^rjani slovensko trKovee ( e j,- /upnik < .nje,da tega ; ^ ^ . ^ IU. ku|Mlje.. sal.K».arje in i udi drugo p. u. ob. mnenja: da ne sme več v cerkvi u-1 jo de,njc kj naJoimti v z|a(i)l j }ini,tvo ntt importirano brinje iz prasevati ampak v hlevu, slol»o<lno mu, toda sebe naj izprašuje. svojo kosmato vest, pošteni ljudje pa o-pravljajo svoje pobožnosti v cerkvi ali pa doma. Da, vera peša, in prišel l»o čas. ko bo jionolnoma opešala — I)o krivdi tiste zalege, katero sta si vzgojila škof Anton Ronaventu-ra in njegov prednik žalostnega spomina.
Pomota v računstvu.
je <lu je imjvoeja nesrcr« v A-merika zti človek i l>ol<>> /,Cll. A ko je človek bolim iiunioro delati, in če no tlela uetnore zaulužiti niti toliko^ kolikor mu je potrebno za življenje, h ceni pa more svo-' jim, dragim, kateri ho ostali v sturem kraju jximugati V Kadar je eloveU l»«»lnn — more ^driavitl. Najhujše se mu pa godi, ko je bolun in svojo bolezen neizkušenem zdravniku toži, nuinesto da so lukoj obrne na najbolšega zdravnika, knleri j aniči z svojo učenostjo, da čo gotova in popolnoma ozdraviti.
Zutorojlll^i Nloveiud kailarste bolni uli potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nus, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, du se obrnete na nujbol-šega zdravnika v Ameriki, in to je:
Prof. Dr. E. C. COLLINS,
iz vseučilišča v New Yorku,
In to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti lire/. d;i V;im osebno pregleda, ker njemu zadostuje, ako mo VaSo bolezen pismeno opiSote.
Cilajtel Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se aaSl rojaki zali-valujejo da ho popolnoma ozdraveli._
Dra;s'i gospod Profesor I
V začetki flioje bolezni luii mi.m nuje stresu, VeJki«d jmlein p;> huda vročina in bolela meje glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nujsem inogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi nest- mogli |
rudnikih. Statistika nas uči. da je Ljubljane, iz katerega kuhani sam |tPvmiit|IPII1"|u magat. Potem seubruemna Vasdr. a t <)5 odstotkov jedtiacih (xxljetij pri- najbolji brinjeveo! Kdor hoče do- boIe/.e*n želodca CoSlina in poslali ste mi 2 krat z.ir.;- , V.\. . 'i Šlo na boben, ker taka pnljetja niso bro kapljico brinjevca piti, naj se! ozdravlena. vila in zdaj sem popolnemu zdrav. '' ."^'^'J'j'f, bila vstanovliena na i»oštcni ixkIIb-lobrn« nt«	^^ Toraj se Vam srčno zahvalim zatooznanjena.
1'red kratkim je govoril neki pro-jxivcdnik svojim ovčicam o sv. Jerneju. tem bojevniku Kristoveni, koliko je za nebesa storil in da zdaj tudi uživa že v svetem>raju neskaljeno veselje celih 2 tisoč let. C10-vomik jc tega svetnika poslal >kn)glili 130 let prehitro v nebesa.
ljena na |»oštcni podla- j obrne na pi ki je temelj vsaki trgovini. Tri-1 nerevo zdravilno, grenko vino ima ! v trgovini primerno velike vspehe, i ker jc delano iz pristnega In najboljšega kalifornijskega vina ter so mu primešane zelišča "in korenine, ki imajo v sebi velikansko zdravilno moč. Velikanska prodaja Trinere-vega vina prihaja odtod, ker je izdravilo že nebroj ljudi, ki
J oh 11 Kracker-ja]
1199 St. Clair Str., CLEVELAND. OHIO.
Naznanilo.
Recimo, da ga jc Krist takoj. ^ I Iwvlja hrano, katera se spreminja v je je začel učiti, jiozval. naj hodi *,ravo 'n ^'8to	kro'i P°tem
za* njim. N'a j je bil takoj po gmrtl svetnikom proklamiran, pa - je še ;
Naznanjam slavnemu občinstvu v t'hieugi. knkor tudi izven ('hi-cagi, da sem kupil lepo urejeno bolehali na želodčnih boleznih ter I goitillio na 0«tt S. .May Str. ('lii-vživali to zdravilo kot občepripo-1 eago. 111.
znani lek. To zdravilo nima v sebi S.* priporočam m obilen obisk kemičnih snovi, ne strupov.	John Košeli.
Ta lek jači želodec, da redno pre- i"
ta
adira
ot
Marko, 'jokana. ;a je m joditi. obrnil, in mu
Sle
da bila Vid^vj je a j proHja,
lnjič od nehva-nejevoljno hočeš, saj le ta-iz cele žlahtet" Kar pa ta far počenja v cerkvi, presega že vse meje.	pribijetno samo en slučaj, ki bo dovolj osve-
. t
mlar govornik okrog t^o let prehitro v raj posla!. Lhopo ljudstvo, ki mora biti s takimi nevedneži za-ivoljiiO!
Marijine druibe.
I' Robu so ttnli načeli misliti, iko bi mladino |H*livjali in moral-ta namen so usta-driižlx), v katero, I loljnb", f>rav prid-l«ijo. lTpaj° Mtta- i
spridili, /jli Marij: 1 tor |»iše "I dekleta pri
iti tudi ' ižbo. "Tal
nlat
iške
rijmo j Ixxlri i " Ta-!

uapcej dekleta, v moralno pr<i|)%.st! Tu tioste čule pri shodih, namenjenih >anio vam, marsikaj delikatnega in pikantnega, kar vam je zdaj docela ali vsaj deloma
po vsem telesu. Kdor ima slab tek ter je slaboten, naj se |*>služujc Trinerevega, zdravilnega, grenkega vina, ako hoče ozdraviti.
To zdravilo ^e dobiva v vseh lekarnah. dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Josip Trinerti 7<j«) So. \sbland Ave.. ( "Iiicago, HI.
URBAN »KO S
,JR
.19:1 W. INtb. St.Chicago, III. ( KXA IX |M)IIKA POM'KK/B.t
Akp hočeš imeti fine slike, idi k fotografu	,*
LIEBICH u
80 «6 Euclid Ave.
Cleveland, Ohio.
t
Anton 811 kle
Pl7 E BL(). Colo «04 S Santa Fe.
velko dobrota l'sem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolSi zdravnik u celi Ameriki in da st? zdravnik uperve vrste in \'nni ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel.	Maik Strnil,
6yAriumnt St Massillon, O.
Walnut Like, Ark. Maik fliištin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skušek,
Bo* 37, vejdlt da sem ozdravel In da se po- Box 67, Sot uam, m1 »n. polnoma čutim zdrav. Ko sem za- IIomkstkad, I'a. čel VnSa zdravilu rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od nmjeh n>i;i-j kov in prijateljev Vaa čem priporočati In Vam ostanem hvaležen k »-kor svojem največjem dobrotniku.	Anton HtamfeL
lJi'ol*.OolliiiMJuniel /.u popolno «/.-<lrtivljt»iije vw<*li UoIomiI:
Knltoi* bolewli na pluculi, pršili, želodcu, eie-
Prijioročam svojo gostilno, kjer j va|j jetra|i mehurju, ledviculi, sreil, grlu. liel'VuzilOHl v gin** toj;in. vednosveie P>vo iu žganje vj ^ ,. m„Hc.t.'prelllajeilje, revniiitizeni, prelivanje k.vi, ki.kkqx <>i'2 Rul m .tel Black j nt;,u„ li;,>>,r,> 1|M „.,.; vnilt,,,;,.„. boleeiue v križ.., zlato žilo
F, J. SKALA & CO
830 W. I H. ulica ( KSKO -SLOVANSKA BANKA.
Pošiljanje denarja, izmenjevanje 1 tujih denarjev, Izterjatev denarja j in vrednostnih stvari j po celem i svetu, seselmo V Avstro-Ogriki in I Zdr. drinvah.
Cstavljanje plačilnih iu drugih pravnih listin. Dediščine,
Zastopniki družb: bremške, haui-burške. antverpške. rottenlamske in francoske prekoinorsko volne i črte. V Nt-w Vorku in ostalih ev- i ropejskih pristaniščih spiVjmo pot-1 nike naši zastopniki. V slučaji I zadrška oziroma zaprek potnikov.! obrnite se na na*.
.........


ozdra
iMniil^iT^^^tiiiifii
heincroide), onemoglost pri spoUkein obt-evanju, izpadanje las, tifus, lešuj, točenje iz tišeš ali oči, gluliost, hlepost, r»i-kn, hraste, gnije iu rane, šumenji'v nšcsifc, ženske notranje bdesti, nepravilno prtdiavnnie zelodeu kakor vsp ostale notranje in zunanje bolesti. 1'rol'. < ^oIHiim je jedini kateri popolnoma ozdravi gusico iu sililis kakor tudi vse
Spofske bolezni pri možkih in ženskah.
Ni bolnika, katerega nebi Prol". < 'olliiiw nuj si dede od katere apolsk<
Zato. ako bolujt materuem jeriku in udresujte na
PROF. Dr. E. C. COLLINS,
140 W. :$4tli St., M:w VOllK.
Prut Collins Vam če |>oslati zdravila, po katerih m gu}oo popolnoma olezen gotovo nigdar več ne povrne.

liolezm zniira 1. ozdravil.
?te na kateri bolezni smeraj. t<

* * * * *
Izza temnih dni.
(Sličice iz življenja raznih papežev.)
(Nadaljevanje.)
Med tem so gorenjeitalijanska mesta vodila ne-vstrašeu boj proti cesarju in v slavni bitki pri Legami dne -'y. maja 1176. so cesarja popolnoma [»razili. Tisti papež Aleksander 111.,, ki je v Rimu pobijal republiko in demokralizem z Vsemi sredstvi, da bi dobil oblast v svoje roke,,je v severni Italiji tnoraličn<j> podpiral republiko in demokratizem, da bi cesarju iztrgal oblast iz rok. Koj, ko jc bil cesar poražen, se je tudi papež ž njim pobotal in lombardska mesta ser-bila za sadove svojih žrtev in svojih zmag ogoljufana. Cesar sc je odpovedal imperatorski oblasti nad Rimom in jo je prepustil pajiežu. Na kongresu v Renetkah dne 1. avgusta 1177. sklenjeni mir je papeža pripoznal kot neodvisnega vladarja Rima, Kalikst 11. je bil odstavljen in Aleksander III, proglašen za legitimnega poglavarja cerkve. 1 Zdaj je tudi Rimljanom upadel pogum, braniti svojo republiko proti papežu, ki ga je cesar priznal. Rimljani so sc udali in po desetletnem eksilu se je Aleksander III. v triumfu vrnil v Rim.
Papež je bil sijajno snrejet. ali vztic temu še ni bil l*>j republike proti posvetnemu gospodstvu pa|xi-štva končan. Kaj kmalu so se začeli prepiri, kako daleč sega papeževa oblast in oblast republike in hitro je bilo ljudstvo pripravljeno zagrabiti orožje in zo|>et naskočiti trdnjave papeštva. V rimski okolici se mesta •11 plemenitaši sploh niso hoteli ukloniti papežu in so na svojo roko nadaljevali vojno. Papež Kalikst III. se ie seveda tudi branit, umakniti se Aleksandru II T. in je ščuval Rimljane in okoličane na boj, a pravega uspeha ni dosegel in ie končno pripoznal beneški mir ter odstopil. Plemenitaši so zdaj proglasili svojega prijatelja Laud a iz Sezze za pa|>eža Inocencija IU. Ta protipapež je iskal zavetišča v Palombari pri Tivoliju pri sorodnikih bivšega protipapeža Viktorja IV., a le za malo časa. Papež. Aleksander III. jih je podkupil. da so mu izročili protipapeža Inocencija,
Že v marcu 1 ("<> se je zbralo 300 škofov na eku-menski koncil v Lateranu. Na tem koncilu je bil papež Aleksander III. prijioznan kot edini poglavar cerkve in je bila obenem proglašena ]»opolna neodvisnost papežev od vsake posvetne oblasti.
Samo v Rimu iu v papeški državi ni mogel Aleksander III. nikdar svoje oblasti v roke dobiti Tudi po koncilu je bil v Rimu brez moči. Rimska republika se mu ni uklonila in mu je dosledno in neustrašno nasprotovala, plemenitaši pa so vodili zdaj OČito zdaj prikrito proti njemu boj. Papež Aleksander III. je pač premagal cesarja, rimskega naroda pa ni mogel. Živel- je v Rimu, kakor bi bil živel v deželi sovražnikov. Niti trenotek ni bil varen, vsak hip se je moral bati, da se dvigne narod proti njemu in ga vrže v ječo. Zato je že poleti 1. 117«). zopet zapustil Rim, komaj nekaj mesecev potem, ko je bil sprejet z največjim sijajem. Od tedaj ni videl več Rima. Mudi! sc jc do svoje smrti dne 30. avgusta r 181. izve" stolnega mesta vsega kristjanstva.
_».' let je bil Aleksander III. pajtež, ali iS let je moral preživeti v pregnanstvu in vendar je resnica, da jc vobče silno povečal moč papeštva )k» vsem svetu izvzemši samo Rim.
Pa]>ež Aleksander III. je bil dosegel velike uspehe — le Rima ni mogel spraviti pod svojo oblast. 111 trije njegovi nasledniki so morali umreti v pregnanstvu — kajti Rim se ni uklonil. Seveda v primeri s temi tremi rfasledniki je bil papež Aleksander pravi velikan. Pa tako je že na svetu: res velikim možem slede navadno ničle vsaj v ccrkvcni zgodovini je tako.
Ubaldo Allucingoli iz Luke, kardinalškof v Vellc-triju ni bil niti v Rimu izvoljen za papeža. Kardi-nalski kolegij sc jc zl>ra' v Velletriju in ga volil. Or-»linirau je bil za papeža 0. septembra 1181 iti se je imenoval Lucij III. Rimljani so tuti dovolili, da je prišel za nekaj mesecev v večno mesto. Toda v Rimo jc še živel duh Arnolda brescijanskeg.fm vsak papež se je moral ali Rimljanom pokoriti ali pa iti v pregnanstvo. Lucij III. je prišel 2. novembra itRi v Rim. pa je*moral že 10. marca 1182. odriniti v Velle-trt. Spri se je z Rimljani, ker niti tega nt hotel pripoznati. kar je bil primoran pripoznati celo Aleksander III. Prvi povod prepiru jc bil Tuskuluin. Rimljani so to utrjeno mesto sovražili iz vse duše. kakor svoj čas Florentine! sosedni Fiesole. Tuskulanci so stali na papeževi strani in zato so jih Rimljani leta 1183. zopet napadli. Papež Lucij III. je poklical nadškofa Kristijana iz Moguncije na pomoč. Kristijan je prišel in Rimljani, spomnivši se, kako jih je ta junak nekoč porazil, so se strahotna umaknili. Kristijan jim je s svojo armado sledil v Rim, a popadla ga je malarija, kateri je tudi podlegel. Nekoč je bil ta nadškof eden najhujših sovražnikov papeptva. potem pa njegov hra bri brartitelj. Kristijan jc imel vse talente za cesarja »n jc bil velik vojskovodja, ali skrajno slab duhovnik Do svoje smrti je bil ta nadškof lahkoživec prve vrste. V Ijutih bojih, ki jih je ljubil nad vse, je s svojo blagoslovljeno roko pobil par sto sovražnikov, |>o bojnem naporu pa je cele noči popival s svojimi vitezi ali pa se kratkočasil v svojem haremu, ki ga je jemal celo v vojno sel>oj.
Smrt tega nadškofa je bila za papeža prava nesreča. Papež je prosil |x>moči pri različnih vladarjih a trudil' sc je zaman. Rimljani so zdaj z novim pogumom začeli boj proti njemu. Meseca aprila 1184. SO naskočili in optrstošili celo vrsto papežu udanih mest. Posebno grdo so delali z duhovniki, katere so neznansko sovražili. V Campagni so ujeli družbo duhovnikov. Tzvzemši enega so vsem iztaknili oči. jih posadili na ode, jim nataknili iz pergamanta napravljene mitre. na katerih so bila napisana imena raznih kardinalov in jih poslali k papežu. Lucij ITI. ie vedel, da bi ga Rimljani kar na kratko spravili r^veta. če bi ga v roke dobili, zato je l»ežal pred njim v Verono. kjer se je tedaj mudil cesar. Toda papež ni hotel nobeni cesarjevi zahtevi ugpditL nego jc na koncilu v Veroni Rim slovesno preklel. Tu je bil tudi položen temelj monstroHii moči inkvizicije. Lucijevo prekletje Rima je bilo dosti ostrejše, kakor vsi edrkti Aleksandra
HI Pr^r15n5-.f« !---< ------1 J" " ■

lelo pred Rogom.
Toda Luciju ni bilo sojeno, učakati uspeh tega svojega prekletja, kajti umrl je 25. novembra 1185 Verotii.
Njegov naslednik je postal milanski nadškof, melanholični Umberto Crivelli, ki se je.kot papež imenoval Urban lil. Zdaj sc jc nasprotje med pa|>eštvom in cesarjem spremenilo v očitno sovraštvo. Česar je |K)slal svojega sina v papeževo državo. Rimljani, ki tudi Urbana III. niso hoteli pripoznati, so se koj pri-Iružili cesarski armadi In pomagali pustošiti papežu udauc kraje. V tem je prišla vest, da je Saladin zavzel Jeruzalem. Ta vest je cesarja zadela kakor strela in ga tako [>otrla, da je že 20. oktobra 1187. umrl. Ta vest je pa tudi pretresla vso Evropo tako, da so bil! hipoma |K)zabljeni vsi prepiri in da so ccrkvcni |>ogla-varji in posvetni vladarji obrnili svoje |ioglede na Jeruzalem. Volitev novega papeža sc je izvršila v naglici. Izvoljen jc bil Allierto di Mora, ki sc je kot papež imenoval tiregor VIII. JBil je telesno in duševno slaboten starček, ki ni imel druge želje, kakor skleniti mir s cesarjem in provzročiti novo križarsko vojno. A umrl jc že 17. decembra 1187. Zdaj je bil izvoljen Rimljan Pavel Scolari kot Klemen III. za papeža in njemu sc je jiosrečilo, skleniti z rimsko republiko mir, in sicer skoro na isti podlagi, kakor za časa pajicžcv Evgenija III. iti Aleksandra III. Rimljani se bili zmagali.
Pajiež Klemen III. se je zanimal samo za križarsko vojno, katera je pripeljala v bližino Rima angleškega kralja Kikarda Levosrčncga. Papež je poslal I »osebnega kardinala v l »stijo, naj kralja Rikarda povabi. da obišče Rim. Kralj Rikard pa jc kardinala išabno odpravil. V prejšnjih časih so kralji tako porabilo smatrali za posebno čast, a naslednik |K>lx>žnih anglosaških kraljev, ki so se šteli srečne, ker so mogli Riniti obleči raskavo metliško kuto, je papeževemu >d|)Oslnncu zaničljivo |iovc(lal, da ne ve, čemu bi šel r Rim, saj ni na pa|>eževem dvoru drugega videti, kakor lakomnost in korupcijo.
Med to križarsko vojno je umrl cesarski kolos srednjega veka. cesar Friderik, in 11a njegovo mesto je topil Henrik VI. Papež Klemen III. ga jc hotel kronati za cesarja, a predno je to mogel storiti, je umrl (leta 1191).
Hijacint liobo iz rimske plemiške rodovine Orsi-nijev, je |»ostal sedaj papež. Imenoval sc jc Celestin ., » se ni hotel dati kronati samo zato ne, da bi mu ne bilo treba kronati cesarja. Ta pa se jc bližal Rimu /. veliko armado in te se je sv. oče tako vstrašil, da je dal hitro kronati najprej selic. jxitetn pa je 15. aprila 1191. kronal cesarja. Dva dni pozneje so Rimljani uničili mesto Tuskulum. Cesar je mesto izročil papežu, papež pa je dovolil, da se Rimljani uničijo, »gojeni, da mestna posestva pripadejo papežu. Zdaj 10 vsled papeževega izdajstva Rimljani lahko žalostih svojemu staremu sovraštvu proti Tuskulanom Porušili so vse hiše, tako da so ostale same razvaline prebivalstvo pa so |>oklali in |xxlavlli. Le tnalo jc prebivalcev uteklo v'Fiesole in v druga bližnja mesta S tem je bilo konec enemu najstarejših mest. Tuscu-lum je v poganskih časih dal dosti mlajšemu Rimu mnogo odličnih mož izmeti katerih je zlasti omeniti Katone, v srednjem veku jc dal Rimu več konzulov in patricijev in tiranskih papežev. Melanholično stoje dandanes bornt) razvaline na osojnem hribu: kdor jih vidi, sc spominja nehote strašne Maroclc, Allierihov in Icofilaktov. Tuskultun je bil uničen, ker jc bil zvest napežu.
I Mir med papežem in med rimsko republiko jc na ]>otil rimske plemenitaše, da so opustili svoje naspro tovatije republiki. Začeli so siliti v senat in dosegli, la jc ta, k je bil od 1, II4J, skoro izključno plebejski prišel v roke aristokracije. Prebivalstvo pa je bilo s tem kmalu nezadovoljno, I.. ligi. je prišlo do vstaj Narod je razgnal aristokratski senat, odpravil ustavo in postavil na čelo uprave župana, ki se je imenoval Sumitius Senator. Prvi župan je bil Hcnedik Carusho-nio in prvo dejanje jc bilo, da jc konfisciral vse do hotlke, ki jih je |>apež neopravičeno užival. Uenedikt je bil imeniten mož, ali imel je težko stališče, ker niti je nlemstvo delalo silne težave. Rimsko prebivalstvi se je razcepilo na več frakcij in pa|>cž jc to jtosjiešcval ker jc slabilo moč rimske republike. Močne republiki pa se je papež bal tembolj, ker je imel nove konflikte z brezvestnim, po gos|>ostvu vsega žj'eta hrepenečini cesarjem Henrikom VI. Na srečo papeštva je umr cesar že 1. ik>7., star šele 32 let. njegov naslednik pa je bil otrok in v oblasti tercijalske sicilijanske žene Papež Celestin III. je že Čez štiri mescce sledil cesarju v grob, a Celcstinov naslednik je postal eden največjih izmed rimskih papežev.
Dne 8. januarja je bil kardinal Lotar, sin grofa iz Segnija izvoljen kot Inocencij III. rimskim papežem. Oče njegov je bil potomec nemških plemenitaše v, mati njegova pa je bila Rimljanka.
Komaj je bil papež izvoljen, že so začeli Rimljan kričati in zahtevati denar. Vsak papež je moral njihovo zvestobo kupiti in čelo rimska občina je zahtevala od papeža 5000 funtov. Prestol je bil v nevarnosti, šc predno ga je Inocencij zasedel, A Inocencij je bil lx>gat in zato jc razmetal ogromno svoto, |>a sklenil da si iz te razvade zagotovi trajen dobiček.
Kamorkoli se jc Inoccncij lil. s svojega prestola ozrl, povsod je videl samo razvaline. Posvetna oblast papežev je bila uničena. Vse oddaljenejše province papeževe države je bil cesar Henrik dal nemškim gro fom, Rim je bil v rokah senata,- okolica pa v rokah papeštvu sovražnih plemenitašev. Inocencij pa je liotel obnoviti in zagotoviti posvetno gospodstvo papežev. Najprej si je |>oizktrsil zagotoviti gospodstvo nad Rimom iu to sc mu jc tem laglje |»srcčilo, ker ni bilo pravega cesarja, ki bi se mu bil zoperstavil. L. u<>8. je bilo konec zadnjemu ostanku iitiperatorske oblasti in isto leto si je tnal podvreči tudi rimski senat Sicer ni imel papež nad Rimom direktne, kraljevske oblasti. Papež si še misliti ni upal, da naj bi se uničila samostojnost rimske mestne občine. Pripoznal je občino kot suverensko politično moč. ali znal si je pridobiti principijelno pripoznanjc, da stoji kot avtoriteta nad mestno občino. Rimljani so imeli slej kakor |>rej svoj parlament, svoje finance, in tudi svojo armado in so odločevali o vojni in o miru, ne da bi papeža vprašali, da, vojskovali so -e celo z raznim občinami oaoeževe države in sklepali z njimi državtio-
Ne tako izborilo, kftkor pred par leti. Dozdeva se mi, tla imate slabejši tek, da vaše mišice ni-so tako močne, kakor nekdaj, tla izgledat" starejši, kot ste v resnici, vaše obličje je volo. Vse to dokazuje, tla vaša kri ni čista nli ni zadosti krepkti za vzdržavanje telesa.
Trinerjevo zdravilno grenko vino
3
je edino zdravilo, ki vntn more pomagati, prebavljnnje v zdravem stanu.
To zdravilo pospešuje krvotok ter ohrani organe za
Ozdravi vsaki želodec
Zdravi ljudje, ki si žele ohraniti svoje zdravje, IhkIo prepričali se. da je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino edino zanesljivo zdravilo.
Trinerjevo zdravilno grenko vino deluje čudežno v želodcu. Daje dolier tek in je v resnici liajlioljše zdravilo za želodec.
Marketa Kozel
Tvudall. S Dakota.
Se dobi v lekarnah in dobrih gostilnah
.los. Trliier, 71)11 S. Ashland Aie. Pilsen Station Chicago, 111.
Trinrjevo zdravilno grenko vino je dni t hinsko zdravilo, ki vam vzdrži pri dobrem zdravju. Deluje popolnoma zadovoljno, .lakob Košič,
Mamuiott. Pa.
. Kednr koli potrebujete kdko krepčilno zdravilo za želedec. rabite Trinerjevo an-u'eljsko k repen lo, edino želodčno greiičico, ki j*- delana iz naravnega vina.
Nobena Blvar ni Iniljša, ako se občutite slabe po leti.
(C Največja slovenska tvrdkaj KM IK HA II MAN.
na 580 S Centre Ave., Chicago, III.
JOHN FERBEZAR
620 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. * .
Priporočam rojakom avojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveže Walterjevo pivo. Izvrstno žganje in fine smodke na razpolago. •
t* MATIJA EBKLAVEC, g
tt	-	U
g 483 W. 17th St. Chicago, III. g
0 »Klini slov. krojač v Chicagi, || ££ se priporoča rojakom v iztle-if lovanje nove iu popravljanje 2 stare obleke, katera Ikj izgle- ** 0? dala kakor nova. Vue po W tt zmerno nizkih cenah.	fit
s-:-%
Pfazdar rojaki!
Sloveucem in drugim brntoui Slovanom priporočani svoj lepo nrejeni "SALOON".
Tociui vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago.
Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo.
Zn obiler poset se priporoča
MAttTIN P0T0KAK,
504 S. Centre Ave. Chicago. 111. Telefon štev. 1721 Morgan.
Rojaki, ne pozabite stmega

Najbolji izmed vseh je Wilke-za-nesljivi fotograf
\—
391-393 Blue Island Ave. na vogalu 14th Pl,
Zenitvanske in slike v skupinah so naše posebne specialitete.
Phone ChiihI '287. Tvrdka vstanovljeiia leta I*h:L
Ob nedeljah odprto od 9. ure , dopoldne do 5. ure popoldne.
Obrnite se zaupno iia nas > >
. —.	kadar hočete odpreti saloon
W W W	ali se zmeniti za pivo.
Lahko govorite z mlini v ilovenskeni jeziku, a našo ilboi uo plTO jo po eviopsko kuhano, tako, da l»odete vselej delali Jobro kupčijo.
Kadar nimate časa priti osebno do nas. pilite ill telefonirajte nam, iti kar liodete dobili hitri odgovor Imamo pivjA sfKlekih in izvrstno 'ležano pivo (Lager-Beer)* v steklenicah. /
& Blue Island Ave.
Tel. Canal 967
ATLAS BREWING ix2'-
OBV ESTtLOl
Podpisani Bi nsojam naznanjati u' n. oličinstvn, tla Betn prevzel ••Saloon" rojaka Jak. Martinei/a v Sumit, III. Mojt načelo je in lxxle vselej sprejemati rojuJte najuljudnejše. vsled < i>sar tipam da se bode tudi meni izkazovala tista naklonjenost, kakor mojemu pretluiku. Poietnike prijatelje in c. rojake v obče lagotavljam, tla botlo vsak čas posti-rženi točno z izvrstnimi smodkanii, sv^žo pivo, raznimi likeiji. "Portvini". Tritierjevini vinom itd. Zn /alwvo novodobno kegljišče. Rojaki znanci, pri-iateli obiakuite me v oroatib urah. vzivali hnd«»!i» vw*i Haši *i»tt