GOSPODAR LETO 1933 22. NOVEMBRA STEV. 19. ........... O izbiri sadnih sort V dobi-Snio, ko treba-misliti na zasajanje novih sadovnjakov. Ob tej priliki se mi zdi iiujno potrebno, da še enkrat in sicer z vsem- poudarkom opozarjani naše kmetovalce — sadjarje, ki nameravajo saditi sadtio drevje, na važnost in potrebo pravilne izbire sadnih sort, Vprašanje izbire sort pri napravi novih sadovnjakov je tako važno kakor malo-katero drugo vprašanje v sadjarstvu. Od rešitve tega vprašanja je zavisen uspeh ali neuspeh. Poznam vrt, kjer je bilo pred dobrimi 30 leti naenkrat posajenih 200 dreves — jablan. Od tega drevja, ki bi moralo biti danes! v najboljši moči in rodovitnosti, je ostalo živih samo 34 dreves, 166 jih pa že davno ni več. Vsa so polagoma, leto za letom shirala in na ta ali oni način odmrla, ne da bi bila dala ■ kak imena vreden užitek. Škoda te polomije je tako velika in tako vsestranska, da bi strmeli, ko bi se dala točno izra-čuniti. Nele, da smo ob ves užitek, ki bi ga bilo moralo dajati 166 dreves najmanj 20 let, izgubili smo tudi dela desetletja dragega časa s tem, da smo čakali 10, 15 let ali še dlje na užitek, ki ga nismo učakali. Ko je drevje drugo za drugim odmiralo, smo sicer podsajali, pa je bilo treba iznova čakati 10 let do prvega, količkaj znatnega donosa. Pri vednem odmiranju in poasajanju smo se postarali in če zanamci ne bodo pametnejši, se jim bo godilo prav tako. Pred kakimi 35 leti je bik zasajen pri neki graščini na Dolenjskem sadovnjak s čez 300 drevesi — samimi jablanami. Vsakdo, ki se' je vozil ali hodil mimo tega sadovnjaka, je občudoval dolge vrste jablan, ko so bile stare 10, 15, 20 let. Danes vidimo komaj še sledove tega sadovnjaka, ki ni dal nikdar kakega donosa, dasi je bilo drevje videti ko-likortoliko zdravo in rastno. Ker je bilo drevje nerodovitno so ga sčasoma odstranili. Takih primerov, manjših in večjih, je še v naši banovini na stotine, da na tisoče. Sedaj pa drug primer. V slabi, bolj senčni legi je sadovnjak, ki šteje komaj okoli 100 odraslih, 30—40 let- starih dreves-jablan namiznih sort in žlahtnih hrušek. Ta sadovnjak rodi vsako drugo leto prav obilo in si je posestnik že samo z dohodki iz sadja lepo opomogel. Letos n. pr. je izkupil za najlepše izbrano sadje čistih deset »jurjev<; poleg tega je pa napreša! še 22 hI sadjevca. Tudi takih prav lepih zgledov je dokaj po naši banovini, vendar pa najbrže manj nego prej navedenih slabih. Vzrokov tega čudnega pojava je sicer več, toda mnogoletne izkušnje do dobra izpričujejo, da je glavni vzrok slabe rasti, občutljivosti za bolezni in škodljivec ter za slabo rodovitnost v neprimernih sortah, katerim ne ugaja niti podnebje niti zemlja, ki so se pa kljub temu sadile lahkomiselno, kar tje vendan brez premišljene izbire. Prav tako so pa dobri uspehi v sadjarstvu največkrat posledica vestne in temeljite izbire sort, in le v kakem posameznem primeru morebiti tudi posledica srečnega slučaja. Na vše strani premišljena in vestna izbira je tembolj potrebna, čim manj ugoden je prostor, ki ga mislimo zasaditi. Ker so zlasti neštete jabolčne in hruško-ve sorte silno različne v svojih zahtevah in lastnostih, glede podnebja, lege in zemlje, je vsakomur jasno, da je izbira tem težja n tem bolj tvegana, čimbolj ostro je podnebje, čim neugodnejše so dotične lege in čim slabša je zemlja. V dobrih in na vse strani ugodnih razme- rah večinoma vse sorte dobro uspevajo. Malo je pa sort, ki brez škode prenašajo hudo in dolgo zimo, vetrovne, senčne, neprijazne lege in ki bi še v skromni zemlji dobro uspevale in dobro rodile. Pa še neko važno okolnost moramo pri izbiri vpoštevati. Kdor ima priliko in dobro voljo, da bo drevje pravilno in redno negoval: zlasti gnojil in varoval pred zajedavci, tisti že malo laže pričakuje povoljne uspehe, čeprav je segel po sortah, ki so za njegovo zemljišče morebiti nekoliko prežlahtne in neobčutljive. Če pa imamo vpeljano tako imeno-va ekstenzivno gospodarstvo, ko posameznim panogam ne moremo posvečati posebne pozornosti in n. pr. sadnega drevja ne moremo intenzivno obdelovati, je izbira še posebno važna. Saj je vsakomur, kdor količkaj opazuje rast in razvoj sadnega drevja, znano, da je prav malo sort, najsibo že v kateremkoli plemenu, ki bi dobro rastle in dajale primeren pridelek brez neke mere, nege in oskrbovanja. V takem slučaju je izbira ne samo važna, ampak nujno potrebna. Nazadnje moram omeniti še neko okolnost, ki odloča pri izbiri. To je namreč uporaba pridelka. Če nameravamo saditi sadno drevje samo za domačo rabo, posebno za sadjevec, bomo drugače izbirali, nego če hočemo pridelek prodajati, drugače, če smo daleč od prometnih točk in večjih krajev, nego če imamo zemljišče v obližju velikih selišč, trgov, mest ali industrijskih krajev. Tudi uporaba sadja je torej važen moment, ki ga je treba na vsak način pri izbiri upoštevati. Toliko o važnosti in neogibni potrebi izbiranja sort. Prihodnjič nekoliko praktičnih navodil o načinu izbiranja. H. Kaj je bil vzrok, da se je svojčas potopil največji parnik Titanic? .OJOg ou -apaj a ppez af ui ijguis oaeid zi jjiujed [asud at 'ouEAEiauiEU o[iq at jo5jb>i [ajcl fizoAaid oq Ep 'saejs aAOUEjidEJi pajSA 21. novembra 1783. 1. v Parizu. šfflujod s uoieo ujd iiu3iap af ss al« m Ibpm Živino -redno snaži Znan je pregovor, ki pravi, da je snaženje kože polovica krmljenja. V tem pregovora je zelo mnogo resnice. Vendar pa je kljub temu še veliko takih živinorejcev; ki ta pregovor še vedno premalo vpoštevajo in prenizko cenijo. Koža ni morda samo za to tu, da pokriva in varuje živalsko telo pred raznimi zunanjimi vplivi, temveč ji pripadajo še razna druga opravila, ki so za zdravje in vse delovanje živalskega telesa precejšnjega pomena. Po koži se uravnava ali urejuje telesna toplina, s čemur je omogočeno, da se isto ohrani pri določeni višini. Dalje žival tudi diha skozi kožo. To dihanje se vrši podobno kakor dihanje s pljuči, vendar pa v manjši meri. V koži so tudi posebne žlezice, takozvane znojnice in lojnice. Po znojnicah se izločuje iz kože znoj, po lojnicah pa loj. Znojnice pripomorejo z izločevanjem znoja precej k uravnavanju telesne topline. Loj ali maščoba iz lojnic pa ohranja in napravlja dlako svetlo, kožo pa mehko in voljno. Iz navedenega lahko uvidimo, da je pravilno delovanje kože zelo važno in izrednega pomena za živalsko zdravje. Koža pa bo mogla delovati pravilno le, če jo ohranimo čisto in snažno, če jo bomo negovali. Zdrava žival ima tudi v resnici v sebi čut in nagib za snažnost in je rada snažna. To lahko zelo dobro opazujemo pri živalih, ki živijo vedno na prostem pod milim nebom, kakor n. pr. razna divjačina. Tudi govedo se sna-ži na paši s svojim raskavim jezikom tako temljito, da največkrat ne potrebuje nikakšne posebne pomoči za snaženje lastne kože. Tudi medsebojno si pomagajo živali snažiti kožo, ko ližejo ena drugo. Vse drugače pa je z živalmi, ki so v hlevu, in to že zlasti pozimi. Tu ima vsaka žival odločen le majhen in tesen prostor, ki ga ne more poljubno menjati ali zapustiti, ako ji ne ugaja. V hlevu se dela več ali manj prah pri krmljenju, nastiljanju, ležišče se onesnaži itd. Zbog vsega tega se živali ne morejo ubraniti onesnaženja in se tudi ne mo- rejo zopet osnažiti. Zato pa mora pripomoči živali v hlevu do snage njen gospodar. Kakor je potrebno, da živino redno in primerno krmimo, istotako je potrebno, da ji dobro nastiljamo, da jo redno ščetimo ali krtačimo. S ščetjo ali krtačo odstranimo raz živalsko kožo prah, ki pada na njo iz zraka, potem prhljaje, ki se luščijo od gornje kože, dalje razne nesnažne snovi, ki se oprimejo kože, ko žival leži, izlučen in posušen znoj, uši ali druge take živalice, ki bi se sicer naselile na živalski koži in nadlegovale žival. Pri živini, ki ni deležna rednega shaženja, povzroča prah, prhljaji, uši itd. več ali manj močno srbenje kože. Živina se radi tega drgne, kakor pač le more, da bi se znebila in otresla vse te nadloge. Tudi se s prahom in drugo nesnago zadelajo in zamašijo kožne luknjice, znojnice in lojnice. kar zelo ovira ali pa tudi ustavi prej navedeno delovanje kože. Žival, ki ni redno snažjna, nima nikdar pravega počitka in miru. kar vse slabo vpliva tudi na delovanje drugih organov, kakor na pljuča, srce in prebavila. Z rednim snaženjem pa odpravimo vse takšne in enake nedo-statke ter pripomoremo, da koža lahko vrši svojo važno nalogo. Pri snaženju živine rabimo ščet in oohalo (štrigel). Vendar pa je čohalo namenjeno bolj za očiščenje ščeti nego za snaženje živine. S čohalom snažimo nalahko največ le živali z močno in debelo kožo, nikakor pa ne živali z nežno kožo. Govno ;n drugo umazanoft, ki se sprime in prisuši na dlako in kožo, je treba najprej razmebcati z mlačno vodo in pr leni šele odstraniti s čohalom ali ščetjo. Živino snažimo po enkrat in največkrat po dvakrat na dan. Snažimo pa živino vedno šele tedaj,.ko smo končali druga hlevska opravila. Moramo pa snožiti vso živino brez razlike na njeno starost. Opustimo predsodek, da mlade živine ne smemc snažiti. češ da potem ne bo več rastla itd. Kako blagodejno vpliva na živino redno saženje, o tem se lahko prepriča vsakdo v kratkem času m najbolje na lastni živini. Kdor ni dozdaj redno sna-žil svoje živine, bo v najkrajšem času spoznal, kako koristno in dobičkanosno je redno snaženje. Posebno pri mlečnih kravah se lahko najprej prepričamo o veliki pomembnosti in koristi rednega snaženja. Posebno pri mlečnih kravah se lahko najprej prepričamo o veliki pomembnosti in koristi rednega snaženja. Pri nekem takem poskusu s štirimi mlečnimi kravami, ki so bile ves čas poskusa enakomerno krmljene, se je že po 14 dnevnem rednem snaženju zvišala mlečnost posameznih krav od pol do enega litra dnevno. Drugi poskus se je napravil z desetimi kravami. Te so pri eni in isti krmi 14 dni redno snažili, 14 dni pa so vsako snaženje opustili. V onih 14 dneh, ko so vse krave redno snažili, so namolzli od vseh skupaj 2087 kilogramov mleka. V onih 14 dneh pa, ko so opustili vsako snaženje krav, so namolzli le 2007 lig mleka. Torej so dale krave, ko so bile redno snažene, 80 kg več mleka. Kakor mlečna, tako nam lahko dokaže tudi drugovrstna živina, kako dobro se izplača redno snaženje. Zato snaži živino redno! Ne tno zi brejih krav do telitve Navadno preneha breja krava z mlekom kaka dva meseca pred otelitvijo, včasih pa še poprej. Večkrat pa se zgodi, da breje krave ne prestanejo z mlekom same od sebe o pravem času. Lahko bi jih molzli brez prestanka kar naprej do skoti t ve ter po tej nepretrgoma dalje. Take krave moramo umetno pripraviti do tega, da prenehajo 6 do 8 tednov pred otelitv;jo z mlekom, ali da se mleko v vimenu »zasuši«. Najbolje in najlažje si pomagamo v takšnih slučajih, ako brejo kravo molzemo najprej nekaj dni mesto po trikrat samo po dvakrat na dan in čez nekaj nadaljnjih dni samo po enkrat na dan, nato le vsak drugi dan in tako naprej, dokler se mleko popolnoma ne zgubi ali zasuši. Mnogi pa hočejo izvesti to tako, da krave ne po- molzejo doDro m cisto. To je popolnoma napačno, ker s takim delnim ali slabim izmolzenjem vimena se lahko povzroči kakšno bolezen v vimenu ali v posameznih četrtih vimena. Da krava prestane z mlekom, molzimo jo torej vedno I »olj poredkoma, toda vsakokrat jo moramo dobro in čisto pomolsti. Da krava 3inr prej prestane z mlekom, naj se pridruži vedno bolj poredkini molžam obenem tudi manj tečno krmljenje. Pred vsem odtegnimo močna krmila, krmsko peso ali druga sočna krmila, ki delujejo preveč na tvorbo mleko. Ako to še ne pomaga, potem krmimo več slame in manj sena, dokler krava slednjič ne prestane z mlekom še pravočasno — to je vsaj 6 do 8 tednov pred otelitvijo. Breznilečna doba brejih krav — 6 do S tednov pred otelitvijo je potrebna za razvoj teleta in za poznejšo mlečno dobo. Le z dovolj dolgo brezmlečno dobo krave pred otelitvijo je mogoče napraviti v kravi sami že dobro podlago za obilno prihodnjo mlečnost. Zato opustimo .vsako tako namero, da bi breje krave molzli do otelitve iii po tej brez vsakega prestanka dalje. Dobra mlečna krava mora imeti tudi počitek ali mir. ko ji ni treba dajati mleka. Kdor celo leto naporno dela, je potreben odmora in se mora enkrat v letu odpočili. Tudi krava, ki je dajala celo leto dovolj mleka, zasluži, da se odpočije. Če pa nam daja- krava skoraj do otelitve večjo množino mleka, potem ne smemo pričakovati, da bo množina mleka po otelitvi mnogo višja. Primerno rejena in oskrbovana KVava pa, ki je 6 do 8 tednov pred otelitvijo prestala z mlekom in počivala, nam bo uvladovna donašala ono množino mleka in vedno dosegla pri primernem .krmljenju ono mlečnost, ki ji je prirojena ali jo je podedovala v osnovi. Kdo je prvi preletel z letalom Atlantski ocean? -^61 'S Tč—'06 °P b^jo^n po .I33IS in qg.ioqpun PJB>f S čim se uravnava na letalih hitrost? •euijd uistuczjpez ui itiafticnsndz.i j Katera podmornica je prišla med vojsko dvakrat v Ameriko? ■puBmospiaa-n B5|suio,\J Ka j ftaf kmet deta pozi mi Kmetovo delo ne pozna "osemurnega delavnika; v poletni dobi mu komaj zadostuje šestnajst ur, da je kos svojim poslom. Res pa je. da ima pozimi več, prostega časa, ker mu, kratek dan ne dovoljuje delati na prostem. Toda nikakor naj ne mislijo meščani, da ima morda čez vso zimo počitek. Tudi v tej dobi ga čaka mnogo posla, ki ga drugače ne more izvršiti. Marsikateri pa niti ne ve, kje'bi kaj zagrabil; umestno je torej, da opozorimo na nekatera dela, ki jih je pozimi izvesti in ki še čakajo našeg: kmeta. Ob lepem vremenu v poznih jesen-" skih mesecih, dokler sneg ne zapade, je spraviti iz polja še zadnje jesenske pridelke: peso, repo, koniznico, shraniti je tudi fiž( lovke in hnieljevke, da: se na prostem v zemlji ne. kvarijo. Če jih ne moremo, spraviti pod streho, jih iznije:. ino in postavimo v piramide kar na njivi; glavno, da ne tičijo v zemlji, kjer bi gnile. Tudi za spomladansko setev -maramo že sedaj skrbeti: navoziti gnoj na njive in ga podorati za koruzo, peso in krompir. S tem si prihranimo delo-spomladi, gnoj se v zemlji bolj razkroji, pripravi se hrana za rastline in zemlja, postane bolj rodovitna, ker jo zimski mraz pretrese. Izpraznjenih njiv ue šinemo pustiti čez zimo v celini, ampak jih moramo globoko prebrati, da se v spodnjih plasteh nabere zimska vraga, ki globoko premržne in vsled tega postane prhka in rahla: v njeno m tranjost pride mnogo zraka, ki pomaga razkrajati re-dilne snovi in pripravljati rastlinsko, hrano. Zimska- praha toliko zaleže kolikor polovica gnojenja: to je stara izkušnja-. Na marsikaterih njivah, deteljiščih, o-zimini in na drugih, zemljiščih je polno kamenja,,'ki ga je najbolje-Obrati v zimskih mesecih ter izvoziti na pota. Tiidi lia zmrznjeni zemlji se- da. to delo - oj>ra-viti. Ker je kamenje pri mrzlo k tlom, je najbolje, če gre delavec naprej in s kladivom na dolgem tODoriščit izbile kam p- nje iz zemlje. Tako si naberemo gramoz za posipanje potov, ki jih je pozimi najlažje popraviti. V gozdu iu na travnikih je še obilo posla. Predvsem treba napraviti steljo za zimo, kajti živina rabi toplo ležišče, kmet pa gnoja. Grabiti je lorej listje, kositi praprot, nasekati smrečja, navoziti žagovjne. To delo je nujno, predno zapade sneg, i ji zanj mora kmet uporabiti vsak lep jesenski ali zimski dan. — Na travnikih in pašnikih, kjer se je pasla živina, je z . grabi jam i razdeliti kravje-ke, da bo gnojenje enakomerno. Lahko se tc napravi tudi s travniško brano, ki izruva pri teiii tudi mah in drugi plevel. Brananje travnikov jeseni zaleže kakor delno gnojenje, zato naj -e to delo izvaja, kolikor to dopušča vreme. Sedaj je tudi prilika za očiščenje in trebljenje vodnih jarkov na močvirnih travnikih, za všekanje novih odvodni kov in za osuševanje vlažnih zemljišč. Travnike ali Iravisča, ki jih mislimo obnoviti^ je sedaj globoko preorati, da čez zimo zemlja gremrzne in travna ruša razpade, čiščenje in trebljenje travnikov in pašnikov je zimsko delo, ki se že v prihodnjem letu bogato izplača. Pobrati je kamenje, kjer je to potrebno, ga tudi izkopati in nastale luknje izravnati z dobro zemljo. Tudi grmič je in ,, nepotrebno drevje je izruvati s koreninami vred in izravnati zemljišče. Gnojenje travnikov doseže najboljši uspeh, če je izvedeno jeseni ali v zgodnji zimi. Zlasti je sedaj koristno razva-' zanje komposta, raztresenje pepela in umetnih gnojil. Hlevski gnoj pride na travnik le tedaj, če je popolnoma pre-perel. Za Zboljšanje ilovnatih njiv bo sedaj navoziti na nje laporja ali peska. Tudi kompost -e sedaj napravlja. Na primeren; kraj je navoziti cestnega.blata, blata iz jarkov, luž, kalov in napajalnikov . Kompostni kiip je napraviti do .poldrugega metra visok, pomešati blato /, apnom in z odpadki iz vrtov, travni* kov in njiv. Tudi okrog hiše in gospodarskih poslopij je vedno dovolj odpadkov. ki spadajo na kompost. Stare kompostne kune je sedaj premetati in pre- mešati ter politi z gnojnico, da »e za pri, hodnje lelo dobro vdelajo. Kompost je šele po dveh letih dodobra vdelan. Poijska pota, brvi. mostove, ograje popravljamo sedaj, ko imamo za to največ časa. Zlasti moramo paziti na to. da so pota \ redu, kajti drugače ti-pi živina pri vožnji. Pri njih popravi je predvsem odpeljati vodo stran, ker ja napravi navadno največ škode,' Tudi ograje so azile deloma zaradi /domače živine. pa tudi zaradi divjačine, ki ponekod dela ogromno škodo. Slabo zimski -vreiiiv. ziasti sneg, močno ovira delo na pčlju. Vzlic temu napravimo lahko marsikatero koristno stvar na prostem. Tako moramo i-sb varovati sadno drevje in drevesnice pred zajci in srnami. .Drevje ogradimo z žičnimi koški, ali ga ovijemo s slamo ali ga obvežemo '/. manjvrednimi krajnlfei do poldrag meter i>a visokih Drevesnice zavarujemo z žično mrežo iti skrbno pja-zimo. da nam pri visokem šnegti zajec ue zaide če/, ograjo. Priporočajo tudi nasekati trepetlikovih vej ter. jih položiti okrog dreves, ker se tedaj zajed raje teh loti nego sadnega drevesa. Kmet si sedaj najlažje naseka liolov za spomlad za fižolovke, hmeljevke in za ograjo. Najbolje jih je takoj olupiti, da se do spomladi posuše. Ob tej priljki si lahko očisti tudi gczd raznega plevela. M ga uporabi deloma za kurjavo, deloma za kolje. Drevje lahko tudi okle--ti suhih in jieprikladnih vej iii mu • tem olajša razvoj. Tisti- kmetje pa. ki nimajo primer negtl gnojišča in ne guojnične janie. si jo najlažje sedaj napravijo tudi brez cementa in zidarja. Sami si izkopljejo jamo, kakor pri betonskih gnojiščih Ter jo zalijejo z ilovico. Stično tudi griojnično jamo. Za nekaj let 60 zadostovala', poleni si jo pa morda lahko zgradi iz ne-toiia .da bo bolj trdna. . Tako lahko vsak kinetski gospodar s svojo družino napravi čez zimo mnogo koristnega v svojem gospodarstvu, s čim si poveča dohodke posestva, ne da bi Dri tem imel znatne stroške. Žzdr. Hugon Turk: Mišice Da more žival poljubno stati, se gibati v prostoru, da izpremeni svoj položaj, stoječe ali ležeče, da se gibljejo razni njeni notranji deli (udje, organi) potreba je posebnega tkiva ali tkanine in to so mišice, katerih je v celem te'esu okoli 158 Znanost anatomije jih združuje v veliko skupino pod imenom mišičje (mišičevje), ljudje pa jim pravijo »meso«. Vse mišice so po svojem delovanju prava stezala in gibala, ker imajo namreč to lastnost, da se krčijo in zopet raztezajo, to pa pod zunanjimi in notranjimi vplivi ali miki. Mišice so tudi v miru in zdravju do gotove mere stalno napete, in ta napetost (tonus) je seveda večja pri mladih, nego pri starih živalih, v boleznih pa popušča, zato se v njej izraža mladost, moč, zdravje, svežost in živahnost dotične živali, nasprotno so vpadle, vele mišice znak starosti, bolezni in zgubljenih sil. Že gori omenjena vezna tkiva (veziva) okoli mišic so le-tem velika opora; ti ovoji (povezki ali iascije) so močne, prožne, žiljnate kcžice, ki po ena ali več skupaj obdržujejo mišico v svoji pravilni legi, jo podpirajo v njenem delu ter pri-raščajo ali na kosti ali se pa spajajo s sosednimi ovoji ali mišicami V vsaki mišici je vse polno krvnih in mezgovnih žil in žilic, do najtanjših la-skavic, ki se razpredajo po mesu v mnogoštevilnih mrežicah in iz katerih sprejema meso ves svoj živež za življenje in ogromno delovanje, kar je za obstoj in delo silno važno. Pri vsakem gibu se izrablja celotna snov mišice., ki se mora neprenehoma zopet nadomestiti, da se ohrani za njeno delo; pri napornih gibanjih, težkem delu, trpi prehrana mišic in porablja se v njih potrebni zračni (vdihani) kisik, napravlja in zbira se mlečna kislina in mišice se utrudijo, cela žival omaga, ni sposobna več za delo, zato obstane na mestu mirno ali celo pade onemogla na tla; izrabljene (iz-aorene) snovi se morajo sedaj odpraviti po krvi iz mišic in po krvi se mora dovesti zopet nova hrana in vdihani zračni kisik. Izčrpane, izpehane živali hitro in težko dihajo z razpetimi nosnicami (do-zdrvi), mnoge tudi z odprtim gobcem in venkaj visečim jezikom, od katerega se cedi obilna slina. Če take živali brezsrčno in surovo priganjamo k nadaljnjemu naporu (delu) potem prav lahko nenadoma poginejo; meso takih žrtev ni užitno, se tudi ne skuha mehko in nima redilne vrednosti; njihova mrhovina prične takoj gniti. Za vse mišice so zelo važni živci, ki prihajajo v nje deloma iz možganov, deloma in po večini iz hrbtnega mozga (hrbtenjače); oni posredujejo občute in uravnavajo vsa gibanja, ki se vrše podzavestno, vendar v najlepšem redu, skladnosti in smoternosti, da kaj takega ne doseže najbolj umetno sestavljeni stroj. Kemijska sestava mišic je sledeča, predvsem je skoraj tri četrtine vode t. j. krvne sirotke ali seruma, množina od-visi od prehrane in starosti živali, od preostalih trdih snovi je 25% (ena četrtina) beljakovin (miyosina itd.), tolšče, pepelnih delov in soli. Rdeči barva mišic je ista kot barva krvi (hemoglobin). Lepa rdeča barva napetih, krepkih mišic je vedno znamenje dobrega zdravja in dobre prehrane, pri tem se nabere med povezke mišičnih vlakenc tudi tol-šča, mesto postane sočno in mastno; nasproti imajo bolne in sestradane živali blede, upadle, vodene in zgubančene mišice (atrofija). Poškodbe mišic se zacelijo vedno le z brazgotinami (vezivom). Po poginu se beljakovina (myosin) sestrdi, zaradi pomanjkanja krvnega dotoka, in nastopi smrtna okorelost (odrvenelost), ki potem ob pričetku razkroja (gnjitjaj t. j. v 48 do 50 urah po poginu zopet izgine. Kratkotrajno skrčenje mišic imenujemo »krč«, daljtrajajoče »krčevito odrvenelost«. Pri hudih boleznih z vročico se mišice izprevržejo in postanejo strupene, V mesu se naselijo tudi . razni zaje-davci (trihine. ikre, glive itd.). Gospodarske vesli Denar g. Položaj na denarnem trgu. Svetovni trg je pod vplivom dviganja in padanja ameriškega dolarja. Roosevelt je s svojimi ukrepi znižal vrednost dolarja, da bi s tem dvignil cene pridelkom in izdelkom. Kapitalisti so se ustrašili še nadaljnjih njegovih ukrepov ter so začeli izvažati svoje kapitale iz države. Posledica je bila še hujši padec valute, ki ni šel v račun Rooseveltu. Zato je ustavil nakupovanje zlata v inozemstvu in zagrozil, da bo prepovedal vsak izvoz zlata. Posledica je bila, da se je dolar zopet nekoliko dvignil in je postal položaj bolj miren. — Kanada, ki je bila s svojim dolarjev zvezana z Združenimi državami, se ni marala podati v ta valutni vrtinec, ampak se je s svojim dolarjem ločila, ter prepovedala svojim poštnim uradom, da ne smejo več sprejemati v plačilo dolarjev ameriških združenih držav. — Tok zlata se je v zadnjih mesecih obrnil. Prej se je svetovno zlato stekalo v Francijo in v ameriške Združene države. V zadnji dobi je pa začel odtekati iz Francije v Združene države in v druge države z ohranjeno zlato valuto. Od julija do sedaj je Francoska banka zmanjšala svoj zaklad za 1750 milj. frankov. To pa ni tako '- ido ker ima še vedno nad 80 milijard frankov v svoji zalogi. Živina g Mariborski živinski sejem 14. nov. Prodajalci so prignali 7 konj, 10 bikov, 118 volov, 407 krav in 5 telet, skupaj 547 glav. Kupci so plačevali za 1 kg žive teže: debele vole po 3.75 —4 Din, poldebele vole 2.50—3 Din, vprežne vole 1.50—2 Din, bike za klanje 3—3.50 Din, klavne krave debele 3—4 Din, plemenske krave 1.50—3.25 Din, krave za klobasarje 1.75—2 Din, molzne in breje ki-ave 2—2.50 Din, mlado živino po 3.-3.75 Din, teleta po 5—6 Din. Prodanih je bilo 252 kosov. — Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10—12 Din, II. vrste 8—10 Din, meso od bikov, krav, telic 5—7 Din, telečje meso I. vrste 14—16 Din, II. vrste 8—10 Din, svinjsko meso sveže 10—18 Din za kg. g Mariborski prašičji sejem 17.. nov. Dovoz prašičev je bil precejšen, kupčija pa le srednja. Pripeljanih je bilo 292 glav, ki so jih prodajali po naslednjih cenah: 5—6 tednov stare 100—115 Din, 7—9 tednov 120—150 Din, 3—4 mesece 200—250 Din, 5—7 mesecev 350—400 Din, 8—10 mesecev 450—560 Din, 1 leto 600—750 Din, 1 kg žive teže 7—8 Din, 1 kg mrtve teže 9.50—10.50 Din. Prodani so bili 104 prašiči. g Ptujski prašičji sejem 16. novembra. Pripeljali so na ta sejem 208 prašičev, ki so dosegli naslednje cene: za 1 kilogram žive teže: pršutarji 6.50 do 7 Din, polmastne 7—8 Din. Pujski po komadu 6—12 tednov stari po kakovosti od 100—275 Din. — Kupčija je bila srednja. g Ljubljanski živinski sejem 15. nov. Slabo vreme je preprečilo dogon živine in obisk kupcev na ta sejm, le za prašičke je bilo nekaj več povpraševanja. Na sejm so prignali: 51 konj, 44 volov, 32 krav, 9 telet in 162 prašičkov. Prodanih pa je bilo 12 konj, 20 volov, 17 krav, 8 telet in 109 prašičkov. Cene so ostale neizpremenjene in so znašale za kg žive teže: voli debeli 4.—4.50 Din, poldebeli 3—4 Din, vprežni 2.50—3.5C Din, krave debele 3—4 Din, klobasari-ce 1.50—2.50 Din, teleta 5—6 Din. Konji so se trgovali po 300—4000 Din glava, prašički za rejo po kosu od 6—18 tednov starih po 180—250 Din. Cene g Tržišče z jajci. Z zimo se je proizvodnja jajc zelo zmanjšala in zato so jim cene poskočile. Tako se plačuje pri nas kilogram jajc že po 20 Din, v nadrobni prodaji po 1 Din in več kos. Izvoz jajc iz Jugoslavije v Nemčijo se le polagoma razvija, medtem ko je tam že mnogo blaga iz Poljske in Rusije. Ker so jajčje cene na nemškem trgu zelo visoke, je prišlo v promet že mnogo blaga iz hladilnic. Tamkajšne cene na drobno se gibljejo med !> in pol in 13 111 pol ptenigov (1.70—2.40 Din) za komad. Svežih domačih jajc prihaja v Nemčiji sedaj le malo na trg, toliko večji je pa uvoz iz vzhodnih držav. — Švicarska vlada je zvišala uvozni kontingent iz Jugoslavije od 25.000 na 33.000 stolov jajc. Vinsko tržišče. Polagoma se je začela-gibati kupčija z novimi vini v dravski banovini, toda le v manjši meri, ker so (jene za količkaj boljša vina previsoke: 5—7 Din za liter. Za navadna kmečka viha se plačujejo cene do. 3.50 Din, in tako blago gre lažje izpod rok. Šibka in kisla, vina najdejo le težko kupca in l^do morala pač počakati, da izgube odvisno .kislino. Cene boljši® vinom se sučejo okrog 4—4.50 Din, sortnim pa od 5—6 Dih, ki se pa le irialokje oddajo. Domača^ portugalka je povečini razprodana. Za stara vina, v kolikor so še na razpolago, zahtevajo vinogradniki 6—R Din, pa tudi vet', toda zanje je le •malo zanimanja. Bolj pa gredo v promet cenejša dalmatinska in hrvaška vina. *— Vinski pridelek v Dalmaciji je bil za polovico manjši od lanskega, nasprotno .mu je kakovost zelo dobra. Cene za mošt so se gibale v Kaštelih od 100—120 Din za hI. v okolici Šibenil« po 120—170 Din. Cene staremu vinu so visoke, novemu vinu se pa še niso ustalile.. — V Bački je bila vinska letina "zelo- slaba, zato so cene tamkaj precej visoke. V Vršcu stane navadno belo vino 2.60—3.20 Din liler. navadm rdeče 'i^-3,30 Din. kakovostna vina pa po •5—5 Din liter. Pravni nasveti fWt|/.tilz;ni 'podpirati takega T!?i>t,i? ■ Xaravna• nt• zakfrnitn dolžnost otrok je. da dostojno' vzdržujejo starše. ki obubo- žajo. Otroci so dolžni vzdrževati starše tudi. ce so oni po svoji lastni krivdi zašli v revščino. Tudi če starši, otrok niso pri vzgoji podpirali, jih morajo ti vzdrževati, če. je več otrok, moea vsak prispevati svoj del za podporo staršev in lo v sorazmerju z imovino, ki jo otroci .imajo. Starši to svojo pravico lahko I udi spdno uv eljavijo, ako jih otroci nočejo podpirati Mornariška »ol«. I. V. Ne vemo. katero mornariško šolo imate v mislih. Morda pod-oticirsko ali morda pomorsko akademijo. Obrnite se pač na ravnateljstvo dotifne gole, o kateri bi radi internacij. Lovska pravica. I. J. Vaše vprašanje ni jasno. Kakor sami pišele. je občina dala Jov v zakup za 10 let. Ce spada k tem lovskem revirju tudi- vaša soseska, boste zvedeli na občini ali pri okrajnem načelstvu. Invalid. P." P, ,]. Svetujemo vam, da se obrnete na invalidsko sodišče v Ljubljani, kjer boste točno zvedeli, zakaj so vam ustavil izplačevanje invalidnine, šele. če bi vedeli za razloge ustavitve, bi vam. mogli. .varovati. če se kaže pritožiti h|i višje jnVrtlM-sko sodišče. Sicer »te pa-rok za prilozbo naj-, brž že zamudili. Zoper odločbo: itivali lski ^r ■sodišča je namreč dopustna pritožba v. lij dneh od dne. ko je bila pismena •odločba do-, stavljena. Upnik in dolžnik — bodoči. iludič. V. 8:' Posestnikov sin Vam jo dolžan večjo vsoto denarja. Ima več bratcffv-iij govori se, da njemu oče ne bo ničesar zapustil. Vprašate, če bi mogli iztožiti dolg od dolžnikovih' blato*', ki bodo toliko več podedovali, iijco,dolžnik "ne bo ničesar' podedoval, —.Sin ima pravico ■ lo gotovega dela očetove znpttščine, ki se imenuje nujni ali dolžni-delež. Če'bi ga oče. brez pravega razloga razdedinil, bo on lahko -odediče- tožil na izplačilo dolžnega deiegst. V leni slučaju bi vi lahko za kritje svoje terjatve nujni delež zaplenili.. Prej pa morate tožiti vašega dolžnika.'tM boste imeli pravov moeno sodbo v rokah, ko bo treba zaseči nujni dplež. Koda j < bodo ešene pritožbe proti občinskim volitvam? It. -I. iz 0. Po predpisu zakona o občinah mora na pritožbo proti občinskim volitvam upravno sodišče izdati svojo dtoebd v mescu dni po prejemu spisov,.. Izguba knjižic« poštne hranilnice. K. 1). Izgubo knjižice poštne hranilnice morate takoj prijaviti postni hranilnici neposredno ali potom najbližje pošte. V prijavi morate navesti kar uajtočneje vse podatke o. izgubljeni knjižici. Poštna hranilnica bo odredila, da se ustavijo izplačila na to knjižico. Ako> izgubljena knjižica tekom enega meseca ne najde in ne vrne lastniku. ,=e proglasi za neveljavno in se izda nova, seveda na stroške izgubitolja