Na slavnostni seji podelili Ana Čeplak s Krope ob Kuhanje oglja v tednu med zlato plaketo Občine Luče 90. rojstnem dnevu prejela Flosarskim balom Jožetu Mlačniku številne čestitke STRAN 9 STRAN 11 STRAN 16 Oglasi E^RELAX šola vožnje MLADINSKO DRUŠTVO NAZARJE Sejem rabljenih učbenikov Mladinsko društvo Nazarje letos drugič organizira Sejem rabljenih učbenikov za srednje šole in študij. Po končanem izobraževanju se vedno nabere veliko gradiva, ki ga ne potrebujemo več in se nam praši na podstrešju, lahko pa bi koristilo mlajšim generacijam. Učbeniki in knjige se iz leta v leto dražijo, kar lahko predstavlja velik finančni zalogaj za starše, zato je pametno, da si starejše in mlajše generacije mladih pomagamo med sabo. V avgustu bomo imeli dva termina za zbiranje gradiva, ki ga ne potrebujete več in za katerega ste zainteresirani za prodajo. Sami boste določili ceno vsakega gradiva posebej, nato pa ga bomo poskusili prodati naprej na treh organiziranih sejmih v avgustu in septembru. Celoten znesek prodanega gradiva prejmete ob zaključku zadnjega sejma. Gradivo lahko oddate v sredo, 20., in v sredo, 27. avgusta, od 17. do 18. ure v prostorih Mladinskega društva Nazarje v Domu kulture Nazarje (bivši prostori NLB). Tisti, ki bi želeli kupiti učno oziroma študijsko gradivo po bistveno bolj ugodnih cenah, se lahko udeležite naših sejmov, ki bodo v soboto, 30. avgusta, in v soboto, 6. septembra, od 15. do 18. ure ter v soboto, 13. septembra, od 14. do 17. ure, prav tako v naših prostorih v Domu kulture Nazarje. Za več informacij obiščite našo facebook stran: www.facebook. com/MladinskodruštvoNazarje ali pokličite po telefonu na št. 040548-022. Vljudno vabljeni! PR 2 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2014 Iz vsebine: Tema tedna: Želimo si milijone, pobiramo drobiž.....................................................4 Aktualno: Se delu na črno in šušmarjem pišejo črni časi?...............................5 Hiša sonca v Lučah: Z bogatejšo gostinsko ponudbo privlačni tudi za goste z bližnje okolice............6 Trgovina in portal Malinca: Meteorski vzpon mlade podjetnice Nastje Kramer iz Lepe Njive.........6 BSH Hišni aparati Nazarje: Pripravljeni začenjajo visoko proizvodno sezono.................................8 Zdravstvena postaja Nazarje: Laboratorij sedaj ustreza predpisom.............8 Župnija Solčava: Obeležili 750 let kipa solčavske Marije........................................16 Prikaz košnje v Radmirju: V kratki odsotnosti deževja so kosci pokosili travnik........................................21 Tretja stran Z igrami do sreče? Igre na srečo so po zakonu tiste igre, pri katerih imajo udeleženci za plačilo določenega zneska enake možnosti zadeti dobitke, izid igre pa je izključno ali pretežno odvisen od naključja ali kakšnega negotovega dogodka. Ločimo klasične in posebne igre na srečo. Klasične igre na srečo so številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, lota, športne napovedi, športne stave, sreče-lovi ... Posebne igre na srečo so igre, ki jih igrajo igralci proti igralnici ali drug proti drugemu na posebnih igralnih mizah s kroglicami, kockami, kartami, na igralnih panojih ali na igralnih avtomatih, ter stave in druge podobne igre. V Sloveniji je najpopularnejša klasična igra na srečo Loto, kjer lahko teoretično za 60 centov zadenete na tisoče evrov. Pri Lotu sami napovedujete, katerih sedem številk v skupini številk od 1 do 39 bo izžrebanih, skupaj pa je v igri 22 vrst dobitkov. Igre na srečo so del vsakdana slovenske družbe, v kateri obstaja tudi visoka toleranca za tovrstne igre, zato ne preseneča podatek, da smo po številu igralnic glede na število prebivalcev daleč na prvem mestu v Evropi. Čeprav se praviloma v kriznih časih obseg hazarda v posamezni družbi oziroma državi poveča, v Sloveniji v zadnjem obdobju obseg sredstev, ki jih ljudje namenjajo za lov na srečo, upada. Razmisleka vredni so rezultati raziskave, ki so jo izvedli na mariborskih osnovnih in srednjih šolah in je pokazala, da sta dve tretjini mladih že igrali za denar. Najbolj priljubljene igre so hitre srečke, poker, loto in športne stave, največkrat pa mlade k temu početju vodi želja po zabavi in hitrem zaslužku. Po oceni strokovnjakov so omenjene ugotovitve skladne z ugotovitvami podobnih študij v večini zahodnih držav, nekoliko nižje stopnje pa beležijo v severnih deželah Evrope. Redno, torej enkrat ali večkrat tedensko v obdobju enega leta, se s športnimi stavami ukvarja sedem odstotkov mladih Slovencev, 20 odstotkov jih je prvo igro za denar odigralo, še preden so bili stari enajst let, petino mladih z izkušnjo igranja za denar pa so v svet hazarda vpeljali njihovi starši. Verjetnost dobitka v igrah na srečo je bistveno manjša, kot si misli večina udeležencev. O tem in še o čem pišemo v tokratni temi tedna. Več sreče bodo v prihodnje potrebovali tudi tisti, ki delajo ali zaposlujejo »na črno«, kajti država z novim zakonom napoveduje ostrejši boj proti sivi ekonomiji. Kako je mogoče uspeti iz nič tudi v kriznih časih, govori zgodba mlade podjetnice iz Lepe Njive, in če k temu dodamo še pregled aktualnih dogodkov po dolini, imate več kot dovolj razlogov, da si v podaljšanem vikendu vzamete čas (tudi) za branje Savinjskih novic. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 33, 14. avgust 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2014 3 Tema tedna IGRE NA SREČO Želimo si milijone, pobiramo drobiž Leta gospodarske krize so marsikoga prisilila v bolj previdno ravnanje z družinskim proračunom, kar pa ne pomeni, da si Slovenci ne privoščimo nobene razvade več. Med razvadami ali navadami, ki jih ne moremo šteti med dobičkonosne, ampak bolj odvisne od skopuške sreče, spada tudi igranje iger na srečo. Zato kljub raznim drugačnim teorijam ne preseneča podatek, da so recesija in dodatna davčna bremena negativno zaznamovala tudi poslovanje slovenskih organizacij, ki se ukvarjajo z igrami na srečo. CE NI DENARJA ZA HRANO, GA TUDI ZA IGRE NA SREČO NI V kriznih časih, ko ljudem primanjkuje denarja, se praviloma povsod po svetu, tako govori statistika, poveča obseg iger na srečo, kjer igralci vlagajo majhne vsote in upajo na velik zadetek. A kot kažejo podatki Loterije Slovenije, ki organizira med Slovenci najbolj priljubljeno igro na srečo Loto, v naši državi temu ni tako. Loterija Slovenije je namreč v lanskem letu »priigrala« skoraj 25 milijonov evrov manj- ši promet od iger na srečo. Kot menijo v omenjeni organizaciji, je slabše poslovanje verjetno kombinacija recesije, relativno nizkih skladov in novega davka na srečke. V lanskem septembru uveden davek je prinesel 10-odstotno davčno stopnjo na vse klasične igre na srečo, osnova za obračun davka pa je postala prodajna cena srečke. S tem je dobitkov, ki se vračajo v igre in promet, sorazmerno manj, skladi pa so posledično manj privlačni za igralce. Slovenci vsak teden vplačamo v igro Eurojackpot okrog 400 tisoč evrov. Po ocenah Športne loterije, ki na leto ustvari okoli 90 milijonov evrov prometa, glavnino s športnimi stavami, jim lahko dodatno davčno breme promet zmanjša tudi za polovico. Manjšim dobitkom navkljub pa Slovenci le-teh ne puščamo neizplačanih. Kot pravijo v Loteriji Slovenije, igralci pridejo tudi po dobitke, vredne le evro ali dva, jih prevzamejo ali pa porabijo za nadaljnje igranje. EUROJACKPOT PO PRILJUBLJENOSTI NA DRUGEM MESTU Marca predlani je Loterija Slovenije vpeljala novo in privlačno igro na srečo Eurojackpot, ki se je takoj prijela. S tem je loterija opazno povečala promet, saj se igralci očitno niso pretirano obremenjevali z minimalno verjetnostjo zadetka glavnega dobitka. In prav so imeli. Naša anketa Ali se predajate igram na srečo? Igrati igre na srečo je po mnenju mnogih hazarderstvo; sreča pa povsem stvar naključja. Organizatorji takšnih iger zaradi dobro preračunanih nizkih dobitkov precej služijo na račun številnih igralcev, ti pa upajo, da se logika verjetnostnega računa izide ravno pri njih. Čeprav je verjetnost, da bi prišli do dobitka, majhna, ljudje kljub temu radi stavijo na svojo srečo. Ali se tudi Zgornjesavinjčani predajajo temu ritualu? Alenka Kos, Luče Igram zelo poredko, mogoče dvakrat na leto. No, ko je potekala akcija Podarim - dobim, sem kupila srečko. Prav tako kupim srečke na srečelo-vu. Je pa res, če ne igraš, ne moreš zadeti ničesar. Stanko Jurkovnik, Mozirje Ne igram klasičnih iger na srečo. Zelo po redko pa kupim kakšno srečko na srečelovu. Zdi se mi, da je bolje denar prislužiti z delom kot pa z igro. Mitja Stiglic, Šmartno ob Dreti Igram loto, športno stavo, jackpot, a mesečno ne namenim veliko denarja za igre na srečo. Nekaj sem dobil povrnjeno na športnih stavah. Pogosto pa rešujem tudi nagradne križanke in sem bil kar nekajkrat izžreban. Čeprav je igra hazarderstvo, poskušam, ali bom imel tolikšno srečo, da zadenem večji znesek. Vendar nikoli ne tvegam veliko denarja, znam se ustaviti. Lučka Jelšnik, Lenart pri Gornjem Gradu Z možem enkrat mesečno skupaj napiševa loto listek. Če imaš srečo, boš zadel tudi, če ne igraš redno. Do sedaj nisem stavila velikih zneskov, a se mi zdi, da, če bi začela izgubljati, bi se znala ustaviti. Da bi zadela velik znesek, nimam upanja. Pa tudi si ne želim, saj verjamem, da bi potem takoj dobila preveč »prijateljev«. Anton Turk, Varpolje Ne igram iger na srečo. Pred mnogimi leti sem sicer kupil eno srečko na srečelovu in zadel lepo nagrado. Od tedaj ne igram nobene igre na srečo. Milena Praznik, Primož pri Ljubnem ob Savinji Le redko igram, pa še kadar, kupim le kakšno srečko na veselici, da s tem pomagam organizatorju prireditve. Klasičnih iger ne igram. Zdi se mi, da ne bi nič zadela. Sicer pa sem prepričana, da moraš denar zaslužiti s svojim delom. Igre na srečo so hazarderstvo, pri katerem lahko postaneš tudi odvisen in zapraviš več, kot imaš. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2014 Tema tedna, Aktualno Za slovenskimi igralci je namreč izredno uspešno obdobje, saj sta bili v roku slabega pol leta v Sloveniji vplačani dve dobitni kombinaciji, ki sta lastnikom listkov Eurojackpot prinesli skupno več kot 49 milijonov evrov. A to je bila pač sreča, ki s širitvijo igre jeseni v tri nove države izgublja na možnosti zadetka. Glavni dobitek bo poslej še težje dostopen, saj se bo za milijone potegovalo namesto 244 okoli 270 milijonov potencialnih igralcev. Za piko na i se spreminjajo tudi pravila te igre, ki bodo sicer prinesla boga- tejši glavni dobitek, a hkrati manj možnosti za njegovo izžrebanje. V IGRAH NA SREČO SE JE PREIZKUSILO ŽE 90 ODSTOTKOV SLOVENCEV Slovenci vsak teden kupimo za približno 400 tisoč evrov srečk Eurojackpot, še vedno pa je bila v lanskem letu najbolj priljubljena igra Loto. Tako je pokazala spletna raziskava družbe GfK Slovenija, iz katere je razvidno tudi, da se je v vsaj eni igri na srečo preizkusila že večina naših državljanov. Več kot polovica je občasnih igralcev, ki v povprečju igrajo enkrat mesečno, 12 odstotkov pa je »loto odvisnikov«, torej takšnih, ki igrajo neprekinjeno. Večina igralcev je že zadela kakšen dobitek, a prav tako je večina v igre vložila več, kot je iz njih dobila. Le manjšina vseh igralcev, 15 odstotkov, je priigrala več denarja, kot je v nagradne igre vložila, manj kot tretjina pa jih sicer trdi oziroma upa, da so izdatki sorazmerni s prihodki. VERJETNOSTI ZA GLAVNI ZADETEK SKORAJDA NI, PA VENDAR ... Možnost, da boste ravno vi zadeli glavni dobitek na sloven- ski ali evropski loteriji, je izredno majhna. Verjetnost za pravilno napoved v igri Evrojackpot bo po jesenskih spremembah pravil ena proti 95,3 milijona. Veliko bolj verjetno je, da vam namesto osrečujočega glavnega dobitka usoda nameni udar strele (ena proti 300.000) ali vas med sprehodom pokonča strmogla-vljeno letalo (ena proti 10 milijonov). A vendar drži tudi dejstvo, da nekdo pač bo zadel glavni dobitek na loteriji, in zakaj to ne bi bili ravno vi? Tatiana Golob PREPREČEVANJE DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO m II v • v v • «v • v «v Se delu na črno in susmarjem pišejo črni «asi? Z 18. avgustom se začne izvajati novi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Zakon omogoča okrepitev nadzora na terenu, zaostruje sankcije za kršitelje in zagotavlja podlago za učinkovitejše delo nadzornih organov. Določbe, ki se nanašajo na osebno delavcu, ki je zaposlen na črno, ali opravljanje delovnega procesa do odprave ugotovljenih nepravilnosti na področju zaposlovanja na črno. TRIKRATNE GLOBE Zakon prinaša spremembe pri sankcijah. Dosedanje globe niso dopolnilno delo, in sistem vredno-tnic se začnejo uporabljati po 1. januarju 2015. NOVOST: FINANČNA UPRAVA Pomembna novost je, da bo delo in zaposlovanje na črno nadzorovala Finančna uprava RS, ki je začela delovati 1. avgusta z združitvijo carinske in davčne uprave. Pri nadzoru bo finančna uprava uporabljala tudi svoje mobilne enote, ki bodo na terenu prisotne vse dni v tednu, 24 ur na dan. Še vedno bo kršitelje nadzoroval tudi Inšpektorat RS za delo. Ta ohranja pristojnost prepovedi dela Milena Cigale, načelnica Upravne enote Mozirje: »Na naši upravni enoti smo v letu 2013 opravili 68 priglasitev kratkotrajnega dela in 19 prijav za osebno dopolnilno delo. Letos smo imeli do 28. julija že 32 priglasitev kratkotrajnega dela in 14 prijav za osebno dopolnilno delo. Najpogostejše dejavnosti, ki se opravljajo kot osebno dopolnilno delo, so: izdelovanje različnih izdelkov, ki jih je mogoče opravljati na domu pretežno ročno ali po tradicionalnih postopkih iz različnih materialov, vzdrževanje zunanjih površin, občasna pomoč v gospodinjslvu in pri vzdrževanju hiše ter nabiranje gozdnih sadežev in zelišč.« imele želenega uspeha in preprečevalnega učinka, zato so jih povišali. Najbolj so povišane globe za tako imenovano šušmarje-nje. Ta način dela na črno je bil v zadnjih letih zelo v porastu. Poleg odvzema predmeta, s katerim je bilo šušmarstvo opravljeno, je poslej mogoče odvzeti tudi na ta način pridobljeno premoženjsko korist. »Šušmarjenje se ne sme splačati,« poudarja državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dejan Le-vanič. Zakon določa tudi, da se prekrške, storjene iz koristoljubnosti ali za pridobitev večje protipravne premoženjske koristi, kaznuje s trikrat višjo globo od dosedanje. POGODBO IMETI VEDNO S SEBOJ Tretji sklop, ki je pomemben za varovanje pravic delavcev, je obveznost delavca, da mora biti v primerih, ko se delo pri delodajalcu opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, izvod pogodbe ves čas na kraju opravljanja dela. S tem se zasleduje izboljšanje učinkovitosti nadzora, ker se je v praksi pogosto dogajalo, da so se pogodbe dejansko sklepale šele potem, ko se je vršil nadzor dela. NELOJALNA KONKURENCA Vršilka dolžnosti generalne direktorice finančne uprave Jana Ahčin opozarja na posledice, ki jih povzroča zaposlovanje in delo na črno. Na eni strani gre za nelojalno konkurenco podjetnikom in nezaščito potro- šnikov, na drugi strani pa za kratenje osnovnih pravic posameznikov, ki so zaposleni na črno. Naj omenimo, da sosedska in sorodstvena pomoč tudi po novem zakonu nista delo na črno, če je - tako kot doslej - to delo opravljeno brez plačila in brez sklenjene pogodbe. OSEBNO DOPOLNILNO DELO Zakon prinaša spremembe tudi glede osebnega dopolnilnega dela in kratkotrajnega dela. Uporabljati se bodo začele s 1. januarjem prihodnje leto, saj mora pristojni minister za delo sprejeti še podzakonski predpis, ki bo podrobneje predpisal dela, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo. Po novem se priglasitev osebnega dopolnilnega dela prenaša na AJPES, lahko pa se bo opravila tudi osebno na upravni enoti. Ta bo za posameznika opravila priglasitev prek spletnega portala AJPES. Marija Lebar 33 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2014 Gospodarstvo HIŠA SONCA V LUČAH Z bogatejšo gostinsko ponudbo privlačni tudi za goste iz bližnje okolice Le streljaj nad Lučami, dva kilometra iz vasi, se nahaja Juvanova pustota, kjer stoji Hiša sonca. Sončna lega, lep razgled, mir in pestra ponudba v hišo privabljajo vedno več gostov, kate- rim ne manjka možnosti za rekreacijo, je povedala lastnica Hiše sonca Marjeta Terbovšek. Dnevni ali stacionarni gostje lahko uživajo v savni, masa-žnem bazenu ali pa si privoščijo ročno masažo. V letošnjem letu so se odločili, da za svoje goste in razne skupine ter posameznike obogatijo gostinsko ponudbo. Kako pripraviti tradicionalne jedi iz lokalnega okolja na modernejši na- čin, je domača dekleta naučil pripravljati kuharski mojster Bine Volčič. V Hiši sonca imajo prostora za 45 oseb, kar jim omogoča, da lahko gostijo zaključe- ne družbe. Pripravili so zares zanimive jedilnike, na katerih najdemo tudi štruklje, žlinkro-fe, jedi iz jagnjetine in divjačine, ribe, pa domače sladice, sladoled in sokove. Njihova posebnost so domači zeliščni koktajli. Ponudba temelji na izdelkih, predelanih v lokalnem okolju, zato med dobavitelje vključujejo tudi sosednje kmetije. Za stacionarne goste imajo na razpolago šest dvoposteljnih sob in apartma za štiri osebe. Vsi prostori so bili leta 2012 prenovljeni, delno s pomočjo evropskih sredstev. V veliki jedilnici lahko sprejemajo zaključene družbe, na terasi pa lahko posedajo individualni gostje, ki se želijo naužiti miru. Njihovi gostje lahko velnes storitve - savno in masažni bazen - uporabljajo po želji, za ostale obiskovalce pa so omenjene storitve na voljo po dogovoru. Na zunanji leseni razgledni terasi, ki jo zaradi čudovitega razgleda imenujejo Pogle-dija, je mogoče uživati v čudovitih sončnih vzhodih ali zahodih. Juvanova pustota je odlično izhodišče za kolesarje in pohodnike, v okolici pa je dovolj naravnih danosti za vodne in zimske športe ter plani-narjenje. Največ obiskovalcev pa imajo v spomladanskem in jesenskem času. S popestritvijo gostinske ponudbe želijo privabiti tudi goste iz bližnje okolice, tako za nedeljska kosila kot zaključene družbe ob raznih praznovanjih. Štefka Sem Gostje Hiše sonca lahko savno in masažni bazen uporabljajo po želji, za ostale obiskovalce pa so omenjene storitve na voljo po dogovoru. (Foto: Štefka Sem) TRGOVINA IN PORTAL Z ZDRAVO PREHRANO MALINCA Meteorski vzpon mlade podjetnice Nastje Kramer iz Lepe Njive Pred dobrim letom je Nastja Kramer iz Lepe Njive s prijateljico in sošolko Andrejo Stopar iz Mozirja odprla Malinco, spletno trgovino in portal z zdravo prehrano in recepti. Mlada ekonomistka, sicer velika navdušenka nad zdravim načinom življenja, hitrega uspeha ni pričakovala, toda danes njena spletna trgovina ponuja že okoli 250 izdelkov, približno polovica od teh nosi lastno blagovno znamko Malinca. Na socialnih omrežjih ima trgovina zavidljivo število sledilcev, s širitvijo v tujino pa se jim odpirajo povsem nove priložnosti za rast. KO ZANIMANJE ZA ZDRAVO PREHRANO POSTANE POSEL Malinca se je razvila iz želje po lastnem podjetju in možnosti za uresničitev idej. Kljub poplavi trgovin z zdravo prehrano se je Nastja maja lani skupaj z Andrejo podala na podjetniško pot. »Mi- slim, da Slovenci za zdravo prehrano kljub nezavidljivim gospodarskim razmeram namenjamo vse več denarja. Smo vedno bolj odprti in ozaveščeni,« je prepričana Kramerjeva. V svoji spletni trgovini prodajo največ izdelkov iz kakava, konoplje, pire, prodajne uspešnice so tudi goji jagode in alge. Sicer je moč izbirati med širokim spektrom odličnih izdelkov, polnih vitaminov, mineralov, antioksidantov, več vrstami sveže mlete moke, olji, semeni, izdelki iz konoplje in kokosa. Precej izdelkov je slovenskega porekla, velika večina pa je označena z bio in eko certifikati ter certifikati koncepta pravične trgovine. NE ZGOLJ PRODAJA, TUDI SVETOVANJE Tovrstni izdelki na slovenskem trgu sicer niso nič novega, konkurence ima Malinca precej. »A pri nas ne želimo zgolj prodajati, veliko pozorno- Pogled v trgovino Malinca v Velenju. (Fotodokumetacija Malinca d.o.o.) 6 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2014 Gospodarstvo, Iz občin I »Pametno delaj, zabavaj se, naredi spremembe,« je moto mlade ekipe Malince, ki jo poleg Nastje Kramer (tretja z leve) in Andreje Stopar (druga z leve) tvorita še Ana in Dragana. (Fotodokumetacija Malinca d.o.o.) sti namenjamo svetovanju,« pravi mlada podjetnica. Ponujajo celovito ponudbo na enem mestu: recepte, izdelke, nasvete ... Ker se zavedajo, da je zadovoljstvo strank na prvem mestu, poleg naročenega paketa kupci dobijo tudi zahvalo ali manjše darilce. Trudijo se za čim boljšo izkušnjo uporabnika, ki pripomore, da se stranke vračajo. PREMIŠLJENA STRATEGIJA NA FACEBOOKU Nastja Kramer je kljub zavidljivim poslovnim rezultatom najbolj ponosna na 44 tisoč podpornikov na facebooku. Trudijo se za čim bolj premišljeno strategijo na socialnih omrežjih. Na dan imajo okoli pet objav - od receptov in nasvetov do prodajnih objav. Z uporabniki ne komunicirajo samo preko facebooka, ampak tudi z elektronskimi tedenskimi sporočili. Občutek pripadnosti skupnosti ekipa dodatno spodbuja z različnimi projekti in predavanji, ki spodbujajo zdrav način življenja in povezujejo enako misleče. IZDELKE PONUJAJO TUDI V »PRAVI« TRGOVINI Medtem ko veliko večino naročil opremijo kupcem s paketno distribucijo po pošti, nekateri še vedno najraje zavijejo v »pravo« trgovino in si »v živo« ogledajo ponudbo. Ker je tovrstno povpraševanje spomladi dovolj naraslo, so aprila odprli prvo trgovino, in sicer v velenjskem nakupovalnem centru. Tam ponujajo iste izdelke kot na spletu, razlika je le v tem, da se lahko s strankami bolj osebno spoznajo in jim svetujejo pri nakupu. NAČRTOV ZA ŠIRITEV NE MANJKA Vizij in načrtov imata mladi podjetnici veliko. V letošnjem letu načrtujeta širitev po Sloveniji in uveljavitev na Hrvaškem. Spletna trgovina za hrvaški trg od junija naprej že deluje. Za naslednje leto razmišljata o širitvi na Slovaško in Češko, v tem trenutku pa se širita z lastno blagovno znamko Malinca preko veleprodaje v ostale fizične in spletne trgovine z zdravo prehrano. MALINCA FINALIST ZA MLADEGA PODJETNIKA Ekipa Malince je bila za svoj hiter uspeh nagrajena z nominacijo za mladega podjetnika, kjer se je uvrstila med finaliste. Kljub dogodkom, ki se v zadnjem obdobju odvijajo zelo hitro, po OBČINSKI SVET GORNJI GRAD 30 evrov za oceno malih čistilnih naprav Na 32. seji gornjegrajskega občinskega sveta so svetniki obravnavali predlog cene za ocenitev obratovanja malih čistilnih naprav (MČN) do 50 PE. Predloga je pripravila Komunala Gornji Grad, ki je dolžna oceno podati ob zagonu MČN in nato vsaka tri leta. Predlagani ceni 50 evrov brez davka so nasprotovali svetniki iz krajev, kjer morajo občani sami poskrbeti za MČN, kasneje pa tudi za vzdrževanje, odvoz mulja in ostalo. Na koncu so se sporazumeli, da bo ocena obratovanja gospodinjstva stala 30 evrov in DDV. Župan Stanko Ogradi je podal polletno poročilo o izvrševanju proračuna. V obdobju od januarja do junija so bili prihodki glede na sprejeti proračun realizirani v višini 40 odstotkov, odhodki pa v višini 35 odstotkov. Svetniki na poročilo niso imeli pripomb. Več pripomb je letelo na predlog občinske uprave, da dvema dolžnikoma odpišejo dolg za najemnino za občinsko stanovanje. Doslej je občina izkoristila vsa možna pravna sredstva, razen zasebne tožbe. Svetniki so bili mnenja, da bi lahko takšen odpis kasneje izkoristil še kakšen najemnik. Občina bo tako dolžnika, ki ne stanujeta več v občinskih stanovanjih, verjetno tožila za dolgovan znesek. Svetniki so potrdili še prodajo zemljišč in lokalni program kulture za obdobje 2014-2017. Štefka Sem besedah Nastje Kramer, odločitve sprejemajo premišljeno. Ob tem vsem mladim, ki se spogledujejo s podjetniško potjo, svetuje: »Bodite odprti, povezujte in izobražujte se ter delajte tisto, kar vas veseli.« Barbara Rozoničnik NAZARJE Energetska prenova šolskih stavb V času poletnih počitnic v Nazarjah prenavljajo šolo in vrtec. Gre za projekt energetske prenove, za katerega se je občina že v lanskem letu uspešno prijavila na razpis ministrstva za infrastrukturo in prostor. Dela morajo biti zaključena do konca letošnjega avgusta. Izvajalec del, s katerimi so pričeli v juliju, je podjetje Antika 2005 iz Ljubljane. Direktor na-zarske občinske uprave Samo Begič je povedal: »Po pogodbi je vrednost del skupaj z DDV 187 tisoč evrov. Na javnem razpisu za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo osnovnih šol, Toplotna izolacija zunanjega ovoja na starem delu nazarske osnovne šole. (Foto: Marija Lebar) vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti je bilo Občini Nazarje odobrenih 135.981 evrov.« V okviru izvedbe projekta poteka energetska sanacija starega dela osnovne šole in vrtca Nazarje. Gre za toplotno izolacijo fasade in podstrešja ter menjavo oken in vrat. Za vrtčevske malčke so v času izvajanja del zagotovili nadomestne prostore v osnovni šoli. S pričetkom novega šolskega leta se bodo varovanci vrtca vrnili v svoje običajno okolje, učence, ki bodo pričeli s poukom, pa bo pričakala dodobra prenovljena in predvsem energetsko varčna ter stroškovno manj potratna šolska zgradba. Marija Lebar 7 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2014 Gospodarstvo, Zdravstvo, Iz občin BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Pripravljeni začenjajo visoko proizvodno sezono Zaposleni v nazarski tovarni BSH Hišni aparati so se že vrnili na svoja delovna mesta, potem ko so bili dva tedna na kolektivnem dopustu. Čas dopustov v podjetju vsako leto izkoristijo za vzdrževalna in manjša investicijska dela. Direktor tovarne Matija Petrin je o tem povedal: »Med kolektivnim dopustom smo v tovarni opravljali redna letna vzdrževalna dela z internimi vzdrževalci in zunanjimi izvajalci. Poleg tega smo pričeli z inštalacijo sistema avtomatskih gasilnih šob v proizvodnih oddelkih. S tem sistemom bomo zmanjšali požarno ogroženost tovarne.« V proizvodnih prostorih so v skladu s svojo usmeritvijo zniževanja stroškov in varovanja okolja zamenjali razsvetljavo s sodobnejšo in ZDRAVSTVENA POSTAJA NAZARJE Laboratorij sedaj ustreza predpisom V nazarski zdravstveni postaji so se konec julija lotili prenove in povečanja prostorov laboratorija, saj le-ti niso več ustrezali standardom. Direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Darja Es je na to opozarjala že dlje časa. Na račun laboratorija se je sedaj precej zmanjšala čakalnica v prvem nadstropju. Za paciente so uredili nov sprejemni pult in vhod v laboratorij. Stroške investicije bo pokril zdravstveni zavod sam, investicijo pa je pred tem potrdil svet ustanoviteljic zavoda. V preurejenem laboratoriju je urejen nov sprejemni del in odvzemno mesto. Pacienti ne sme- jo hoditi po laboratoriju. Zagotovili so nov vhod v prostore za odvzem urina, ki je po preureditvi povsem ločen od ostalega dela laboratorija. S pomočjo donatorskih sredstev so nabavili nov stol za odvzem krvi, ki je skladen s standardi, nabavili pa so tudi dva dodatna računalnika. »V laboratoriju smo se lotili prenove na ta način, da bo lahko potekala vsaka vrsta preiskav v svojem prostoru, najsi bodo to osnovne krvne preiskave, biokemične krvne preiskave ali preiskave urina. Takšen je namreč standard, ki je pogoj, da lahko pristopimo k pridobivanju dovoljenja za delo,« je povedala Darja Es. Štefka Sem Na račun laboratorija je sedaj čakalnica v prvem nadstropju nazarske zdravstvene postaje precej manjša. (Foto: Štefka Sem) V BSH-jevi tovarni hišnih aparatov so kolektivni oddih izkoristili za manjše investicije in vzdrževalna dela. (Foto: Marija Lebar) bolj varčno. »S to investicijo bomo prispevali k izboljšanju porabe električne energije. Pričeli smo tudi s širitvijo preizkušališča za testiranje aparatov,« je še povedal Petrin. Glede obsega proizvodnje v drugi polovici leta je pojasnil, da so napovedi v okvirih poslovnega načrta za leto 2014. To pomeni, da prehajajo v pričakovano visoko proizvodno sezono. Marija Lebar 8. LESARSKI PRAZNIK V NAZARJAH Preplet stroke in družabnosti V Nazarjah pripravljajo 8. Lesarski praznik, ki se bo pričel v ponedeljek, 8. septembra, z odprtjem razstave kozolcev Franca Pogačarja v tamkajšnjem domu kulture. Naslednji dan bo v istem objektu potekala razvojna konferenca lesarjev Slovenije. V petek, 12. septembra, bo na ploščadi gradu Vrbovec ob 18. uri potekala pripovedovalska tribuna, že uro prej pa bo oživelo nazarsko športno igrišče, kjer se bodo na priložnostnem turnirju pomerili košarkarji. Osrednja prireditev Lesarskega praznika bo s pestrim programom skozi ves dan potekala v soboto, 13. septembra. Ob 9. uri bo v Bohače-vem toplarju uradna otvoritev, dopoldan se bodo na športnem igrišču merile nogometne ekipe. Osrednje praznovanje bo na prostoru pred gradom Vrbovec. V kulturnem domu bodo pripravili kviz za osnovnošolce, ki jih bo zagotovo zanimala tudi predstavitev z lesom povezanih poklicev, popoldan pa bodo lahko pobrskali za rabljenimi učbeniki v prostorih Mladinskega društva Nazarje. Mlajše pričakujejo na ustvarjalnih delavnicah in v šaljivi gozdni šoli, vsi obiskovalci pa si bodo lahko ogledali ustvarjanje slikarjev, ki se bodo udeležili enodnevne likovne kolonije. Novost letošnjega Lesarskega praznika bo turnir v igranju družabnih lesenih iger pod vodstvom Jureta Poličnika. Skozi ves dan bodo prisotni ponudniki izdelkov iz lesa in drugih naravnih materialov, bogata bo ponudba domačih dobrot. Večer bo zaznamoval Lesarski žur, na katerem bosta igrali skupini Preprosto črni in Carpediem. TG 8 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2014 Iz občin SLAVNOSTNA SEJA OBČINE LUČE Leto zaznamovali številni uresničeni projekti V sklopu praznovanja letošnjega že 45. Lučkega dneva je potekala tudi osrednja občinska slovesnost. Ta je bila v četrtek, 7. avgusta, v tamkajšnji kulturni dvorani. Ob tej priložnosti so zaslužnim občanom podelili občinska priznanja, pripravili pa so tudi zanimiv kulturni program. 20 LET NOVE OBČINE V slavnostnem govoru je župan Ciril Rosc spomnil, da letos mineva 20 let od ponovne ustanovitve samostojne občine Luče. »Uresničili smo številne investicije in marsikaj, po čemer smo nekoč hrepeneli, je dandanes morda že preveč samoumevno. Nov čas prinaša nova, večja pričakovanja. Težava pa nastane, ko pričakovanjem ni več moč slediti, kar Prejemniki priznanj Občine Luče za leto 2014 z županom Cirilom Roscem IN KAJ SE NAČRTUJEJO? Poteka večletna dejavnost geodetskih odmer občinskih cest, ki še niso bile odmerjene. V do-glednem času bi radi uredili še lastništvo, je dejal Rosc. Zaključili bodo dela pri napeljavi vodovoda in kanalizacije v Krnici, kjer obnavljajo tudi električno in kabelsko infrastrukturo ter ureja- Prejemnik zlate plakete je Jože Mlačnik (levo). se je zgodilo v marsikateri primerljivi slovenski občini. Na srečo se je relativno konzervativno upravljanje z našimi občinskimi financami izkazalo primerno za obdobje krize,« je menil župan. NOVE PRIDOBITVE ZADNJEGA LETA V času od lanskega občinskega praznika so z ureditvijo parkirišč za objektom samopostrežne trgovine dokončali projekt prenove zgornje vasi. V lanski jeseni so asfaltirali 3,3 km občinskih cest. V sodelovanju z Javnim zavodom RS za varstvo kulturne dediščine so prenovili neo-gotsko kapelico na spodnji vasi. Prenovili so kritino na strehi mrliške vežice in preuredili avtobusne postaje ob regionalni cesti. Uredili so in z igrali opremili otroško igrišče, odkupili vlcersko bajto, kupili nov šolski kombi ter realizirali še nekaj manjših investicij. V spremljajočem programu so sodelovali številni krajani - od najmlajših in vse do upokojencev. jo javno razsvetljavo. Do konca bodo izpeljali letošnja asfaltiranja. Jeseni načrtujejo še večjo investicijo - asfaltiranje 4,2 km dolge ceste v Pod-vežo. Župan je podrobno navedel vse izvedene in načrtovane občinske projekte. Pri tem ni spregledal niti državnih investicij za prenovo odsekov na regionalni cesti. Omenil je še izvedbo projekta poplavne varnosti, ki ga prav tako iz- vaja država in na rezultate posvetovalnega referenduma o obvoznici. Spomnil je na okrogle jubileje nekaterih domačih društev in na dobro sodelovanje med njimi in občino. V spremljajočem programu so sodelovali številni krajani - od najmlajših in vse do upokojencev. Zapeli so, zaigrali, predstavili so se tudi reci-tatorke in recitatorji z avtorskimi pesmimi. Sledila je še podelitev priznanj, čestitke prejemnikom in druženje ob obloženih mizah. Tekst in foto: Marija Lebar ZLATA PLAKETA OBČINE LUČE je bila podeljena Jožetu Mlačniku za delovanje na številnih področjih - od aktivnosti v nekdanji mladinski organizaciji, do dela v krajevni skupnosti ter pripravljenosti pomagati kjerkoli. Predvsem pa je Mlačnik svoje življenje posvetil glasbi in s tem v zvezi Moškemu pevskemu zboru Luče. Trenutno vodi tudi moški pevski zbor sestavljen iz članov zelo aktivnega Društva upokojencev Luče. PRIZNANJE OBČINE LUČE je bilo podeljeno Društvu upokojencev Luče ob njegovi 60-letnici, patru dr. Karlu Grža- nu, ki se s pisano in govorjeno besedo razdaja ljudem, Andreju Moličniku, glavnemu mentorju za področje ortopedije pri Zdravniški zbornici Slovenije, Antonu Brezniku starejšemu za izjemno aktivno delo pri obnovi domačega kraja in za sodelovanje v številnih društvih, Tadeji Robnik za aktivno delo na kulturnem področju. Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2014 9 Ljudje in dogodki OD STANTA DO STANTA V LUCAH Prikazali nekdanje življenje in navade v kraju Nedeljsko jutro 45. Lučkega dneva so obogatili člani Godbe Zgornje Savinjske doline s svojo tradicionalno budnico. Dogajanje v kraju se je nato nadaljevalo s pritrkavanjem v zvoniku farne cerkve in streljanjem z možnarji. Osrednji dogodek dneva pa je bil sprehod, imenovan Od štanta do štanta. Perice so se letos malo »modernizirale« in se na svoje »delovno mesto« - perišče pripeljale z zapravljivčkom. Potem je bilo kot vedno potrebno »premleti« Pletli so koše, brusili nože, krtačili in predli volno ter štrikali nogavice in cepili trske za »svečnik«. Na zgornji »vesi« so na svoje pripomočke pri delu na ogled posta- Perice so oprale perilo, ki se je nabralo po vasi. dogodke. Seveda je bilo slišati tudi prenekatero narodno pesem in zbadljivko. Svoja vrata je odprla Juvanova hiša. Gospodarja Bernarda in Jaka Matijovc sta obiskovalcem raz- Aktiv kmečkih žena je pripravil številne kulinarične dobrote. kazala hišo in pripravila nagradno igro spoznavanja starih predmetov. Do vlcerske bajte so se obiskovalci lahko podali s »taksijem gratis«. Tu pa so lučki upokojenci pripravili pester prikaz starih običajev. »Taksi gratis« je poskrbel za prevoz obiskovalcev od štanta do štanta. vili čebelarji. Gospodinje so pripravile pestro izbiro domačih kulinaričnih dobrot, obiskovalci pa so se lahko skusili v izdelovanju vrvi. Na kmečki tržnici so različni rokodelci na ogled postavili ročno iz- Gospodar Juvanove hiše Jaka Matijovc (levo) je predstavil star predmet - žago. smučarski klub sta pripravila razstavo na temo smučanja. Svoje trofeje so razstavili lovci, v hiši dobrodelnosti pa so bila na ogled ročna dela v različnih tehnikah. Lučki dan so z večernim pohodom zaključili planinci. Ti so popeljali pohodnike po poti čez Bre- znico. Po besedah vodje poti Raj-ka Nadlučnika je udeležba mednarodna, saj so se na pohod podali tudi turisti, ki bivajo v naši dolini. Da je bil sprehod posebno doživetje in korak bolj varen, je poskrbel soj bakel. Tekst in foto: Marija Šukalo delane igre, nakit in uporabne izdelke. Franc Strmčnik je ponujal svoje unikatne sklede, tovrstne unikatne mojstrovine je bilo moč najti tudi v delavnici Šlander. Marjeta Fa-le je pripravila delavnico polstena. Smučarsko tekaško društvo in Izdelovanje trsk za svečnik je bilo zanimivo tudi za najmlajše. 10 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2014 Ljudje in dogodki, Oglasi 90 LET ANKE ČEPLAK S KROPE »Odpustiš lahko, pozabiti ne moreš« V nedeljo, 20. julija, je 90. rojstni dan praznovala Anka Čeplak s Krope, ena zadnjih preživelih taborišča Auschwitz iz Zgornje Savinjske doline. Ob njenem visokem jubileju so ji vse dobro zaželeli župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi, predstavnika mozir-ske krajevne organizacije društva izgnancev Franc Bezovšek in Andrejka Žerovnik. Obiskali so jo tudi člani bočke krajevne organizacije združenja borcev za vrednote NOB in pevke ženskega pevskega zbora iz Bočne s pevovodjem Jožetom Pustoslemškom. Čeplakova se je rodila na Kropi, v družini je bilo osem otrok in majhna kmetija jim je zagotavljala le najnujnejše za življenje, zato je oče opravljal razna mizarska dela. Živeli so skromno, a zato so se toliko bolj razumeli in ob večerih radi prepevali. Vse lepo pa se je končalo 4. avgusta 1942, dobrih deset dni po tem, ko je Čeplakova dopolnila 18 let. Nemci so celo- Anka Čeplak je ena zadnjih preživelih taborišča Auschwitz iz Zgornje Savinjske doline. (Foto: ŠS) tno družino odpeljali. Starega očeta in tri brate so ustrelili v celjskem Starem piskru, mamo, očeta in Anko so odpeljali v Auschwitz, mlajša Francka in Jože sta bila ukradena otroka - odpeljali so ju v otroška taborišče. Ena sestra je pobegnila na Hrvaško in polbrat je ostal pri stricu. V taborišču je kasneje življenje izgubil tudi oče. Obujanje spominov na dveletno obdobje, ka- terega je preživela v taborišču in še leto dni pred vrnitvijo domov, ki jih je preživela v Nemčiji, ji je na oči privabilo solze. »Lahko odpustiš, pozabiti pa ne moreš,« je povedala in nadaljevala pripoved o vrnitvi domov. Trajala je teden dni, sami so se morali znajti, a vse je bilo pozabljeno, ko so se julija 1945 vrnili v svoj kraj, v domačo hišo, ki je bila prazna. Domov so potovali skupaj Anka, mama ter mlajša sestra in brat, doma pa jih je pričakala sestra, ki je vojno preživela na Hrvaškem. Iz nič so pričeli znova, za službo se je podala tudi v druge kraje, a leta 1953 se je ustalila doma, delo pa je dobila na krajevnem uradu v Gornjem Gradu, kjer je bila zaposlena vse do upokojitve. Kasneje sta s sestro Francko skupaj zgradi- li hišo, kjer skupaj s Franckino hčerko Zlato uživata v mirnem okolju. Čeplakova je vedno rada prepevala, zato so ji okrogel rojstni dan popestrili tudi pevci. Aktivna je bila v prosvetnem društvu, pri borcih, pomagala je pri organizaciji prvega Čebelarskega praznika, bila je aktivna v krajevni skupnosti Bočna. Od Občine Gornji Grad je za vse zasluge prejela zlato priznanje in bila botra ladji Bočna. Rada bere, rešuje križanke in spremlja nadaljevanke na televiziji, današnja politika pa je ne zanima, saj je povsem drugačna, kot je bila včasih. Kljub vsemu hudemu, kar je doživela v taborišču, pravi, da se da vse preživeti, če si navajen skromnosti. Štefka Sem 11 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2014 Oglasi 12 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2014 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik MARTIN BRGLES - ŽOVNE (nadaljevanje) Berač se je oženil Še nekaj vam čem omenit', to mora kaj novega bit', kaj vendar pomeni, da vsaki se ženi, če moč' mu k poroki je prit. * Prestar ni noben berač, dasi gleda mu srajca iz hlač, če 'ma desetico, dobil bo pravico, oženi se zdaj pa je proč. * Ne rečem že tol'k zavoljo mladih ljudi, saj tud' nič novega ni, al' staro babovje, neumno dedovje, da vendar tako zdaj nori. * Oh, čudna je vendar ta reč, d' brez deda ne more bit' več, 'na stara babura, ki daleč ne more, da le pride od mize za peč! * Nek' dedec je močno pobit, brez bab'nce ne more več bit', ded torbico nosi in bogaime prosi, pa zdaj še se če uženit'. * Že brado vso sivo ima, okol'čane vse on pozna, že dolgo berači po fari domači, pa včas' se še dalje poda. * Ta ded se zdaj že uženil, ko babn'ce potreben bi bil, se boste smejali in me povprašali, baburo od kod je dobil. * Že dolgo se tak' govori, da babca se lahko dobi, če ena se kuja, se druga ponuja, nikol' jih še zmanjkalo ni. * Dobil jo je tudi ta ded, katero je hotel imet', zborit'ga kozjaka, dobil je zijaka, odurna od glave do pet. * Če kje bi prosila za kaj, nič jima nobeden ne daj. Še muhe loviti je treba učiti in dela učijo se naj. * Jaz jim tud' ne bom nič dal, če stradata, jima je prav, nekaj spominov čeprav sta potrebna, pa nista nič vredna, zakaj poročit sta se htla. * Oh, naj ga bable le živi in ded naj za oba skrbi, čeravno živita, se grenko držita, saj krivi nismo jima mi. * Sta se uženila zato, da mislila ravno tako, da bosta brez dela prav dobro živela, pa jima ne bo šlo tako. * Beračev je dosti že zdaj, pa več jih še bo tud' naprej, to vsikdar se čuje, ko se oklicuje ker nemanič žen't se ne sme! * Berač le beraču je brat, to lehko potrdi nam vsak, lenuhi, gniluhi in vsi potepuhi, brez dela postopa vsak rad. * Laž in liberalizem je kriv, da ženi se vsak, ki je živ, da se ječe polnijo, kmetje kopnijo, da kmet ječi potrpljiv. * Postava predela se naj, da ženil ne bo se vsak mlaj, inače še večja bo revš'na nesreča, ko bila med kmeti je kdaj! FRANJO MLINŠEK O »JESIHU« V MOZIRJU Učitelj Franjo Mlinšek je bil rojen leta 1889. Poročen je bil v Mozirju s Franjo Forštner. V svojih zapisih je ohranil veliko zanimivost iz naše doline. Velenjski muzej je leta 1991 izdal njegove zapise v knjižni obliki. V Mozirju je, navadno teden po poroki, potekala prireditev, ki so ji rekli »jesih«, na kateri so se zbrali godci, kuharice in camar z družico. naših godcev (8) (poje camar) Družica moja (ime) je doma, te pa lepo zahvalim, da si za menoj prišla. (poje družica) Zakaj bi jaz le ne šla za teboj, ko si zmiraj tak' orngi camar bil moj. (poje camar) Družička je pa kisala se, ji bom kupu pa vinca, bo sfrišala se. (poje družica) Je ptička vesela in rožice vse, ko je mene moj ca-mar iz jes'ha vzel. (poje camar) Ker sem se na ohcet' s teboj veseliv, to želim, da b' pošteno te iz jes'ha vzel! (poje družica) Te lepo zahvalim, oj camar tebe, ko s' mene povabil na jes'hovanje. (poje camar) Tud' jez te zahvalim družička moja, da tak' ponižna si b'la in za menoj pr'šla. (poje družica) Glej ptička si poje po luftu leti, zakaj bi ne pela, ko se ji dobro godi. (poje camar) Ne seje ne žanje pa vendar živi, mi Boga ne žali, n'kol ne greši. (poje družica) Ena ptička zletela v učitelov hram, je lepo zapela, zahval'la se nam. (poje camar) Oj ptička, oj ptička, si moja družička, le poj še naglas, da mi razveseli dolgčas. (poje družica) Ko boš hodil po vasi, le h' meni se oglasi, pa žvižgaj in poj, da bom ved'la, če s' moj. (poje camar) Ko bom hodil po vasi, bom žvižgal in pel, če bom tebe kaj slišal, bom tudi vesel. Godci med vpoklicanimi na prvo svetovno vojno v Gornjem Gradu Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2014 13 Nasveti Obnova poševne strehe - pomembnost detajlov Lastnik, ki namerava obnoviti svojo streho, pozna nekaj splošnih podatkov o toplotno izolacijskih materialih, ima izbrano izolacijo in njeno debelino, ve, da je pred izvedbo smiselno pregledati tudi nosilno strešno konstrukcijo in ima izbrano vrsto nove kritine. Izvedbo pa v celoti prepusti krovcu, zanašajoč se na njegovo strokovnost in natančnost pri izvedbi. Po 30 in več letih, ko so bile hiše zgrajene, so se spremenili materiali in načini izvedbe strehe. Nič nenavadnega ni, če ne poznamo vseh materialov in njihovih lastnosti, njihove vloge v konstrukciji strehe. Predvsem pri poševnih strehah, pod katerimi je ogrevan prostor, moramo biti pazljivi pri izbiri materialov in izvedbe. Fizikalni procesi, ki se v njej dogajajo, zahtevajo določen vrstni red vgradnje in določene lastnosti materialov. Če tega ne upoštevamo, so posledice lahko zelo neprijetne: vlaga v strehi, vročina poleti v notranjih prostorih in prevelika poraba energije v zimskem času. Druga napaka, ki jo največkrat naredimo, je površna ali nepravilna izvedba. Poglejmo zato nekaj detajlov pri prenovi poševne strehe, ki bo imela po prenovi toplotno izolacijo med in tudi na špirovcih. Vsa dela se lahko izvajajo iz zunanje strani. POLAGANJE PARNE OVIRE OKROG ŠPIROVCEV Polaganje parne ovire okrog špi-rovcev mora biti dovolj ohlapno, sicer je toplotna izolacija, ki jo položimo med špirovci, bolj ali manj dvignjena. Pod parno oviro nastane prazen prostor, v katerega lahko pride zunanji zrak. Če parno oviro pritrjujemo s sponkami, naj bo to le na špirovce in ne na opaž, ker bo parna ovira preluknana, opaž pa bomo morda pozneje z notranje strani odstranili. Takrat bo skozi luknje v strešno konstrukcijo vdiral vlažen zrak iz notranjih prostorov. Parna ovira mora biti položena s prekrivanjem na stikih in zaleplje- na. Zalepljena mora biti tudi na stikih z drugimi materiali, stenami, dimniki in z drugimi predori. Celotna površina parne ovire mora biti zrakotesna, torej brez lukenj. Površnost pri vgrajevanju parne ovire nas lahko veliko stane. Vlaga iz notranjih prostorov bo najprej namočila toplotno izolacijo, nato pa poškodovala še nosilno konstrukcijo, ki bo tudi splesnela. TOPLOTNA IZOLACIJA NAD ŠPIROVCI Toplotna izolacija nad špirovci se vedno pogosteje izvaja zaradi zaščite strešne konstrukcije pred velikimi temperaturnimi obremeni-Ivami. Izvedba ne zmanjšuje bivalnega prostora, zmanjšuje pa toplotne mostove preko špirovcev. Poveča se toplotna akumulacija strehe in občutno zmanjša segrevanje mansarde v poletni vročini, saj se za toplotno izolacijo na špirovcih uporablja trda kamena volna ali še bolje, lesne izolacijske plošče, ki tudi zelo upočasnijo prehod toplote v notranjost. Toplotna izolacija naj bo položena direktno na špirovce. Polaganje na podeskane špirovce ima lahko zelo negativne posledice. Če so deske stisnjene druga ob drugo, so velika ovira za prehod (difuzijo) vlage v prezračevalni kanal. Vlaga ostane v toplotni izolaciji. Če deske razmaknemo, dobimo med njimi zračne kanale in možnost vdora zunanjega zraka med toplotno izolacijo. Pravilna izvedba je brez desk ali dve deski na eno ploščo toplotne izolacije, med deskami pa prostor zapolnimo s toplotno izolacijo enake debeline kot so deske. SEKUNDARNA KRITINA Sekundarna kritina - glede stikov velja enako kot pri parni oviri, tudi ta folija mora biti položena zrakotesno. Preklop folije za lepljenje naj bo 10 cm, vsi preklopi morajo biti popolnoma zalepljeni, sicer lahko nastanejo lopute, ki ovirajo pretok zraka po prezračevalnem kanalu. VZDOLŽNE LATE Vzdolžne late imajo običajno presek 5 x 8, višina je 5 cm. Pritrjene so v špirovce in določajo višino prezračevalnega kanala. Z njimi bi lahko povečali nosilnost špirov-cev, če bi bila njihova dolžina od slemena do napušča ali vsaj od lege do lege. Problem je pritrjevanje kontra le- tev. Njihova dolžina je običajno 1,8 m in je dejansko odvisna od velikosti delavca. STREŠNA OKNA Strešna okna imajo standardizirane dimenzije in si jih lahko priskrbimo pravočasno, da se vgradijo, ko je streha še odprta. So pa tudi primeri, ko krovci streho toplotno izolirajo in pokrijejo, nato pa odkrijejo in vgradijo strešna okna. Tak pristop je smiseln le, če se čaka na okna, sicer pa je mnogo težje pozneje okno pravilno vgraditi - zrakotesno z lepljenjem parne ovire in sekundarne kritine na okenski okvir. Pri vgradnji strešnih oken je pravilna izvedba špalet: zgoraj vodoravno, spodaj pa vertikalno. Tako dobimo največ svetlobe in neoviran dostop zraka do šipe. Višina vgradnje okna je odvisna od višine kolenčnega zidu in izvedbe strehe. Že pri višini zida 80 cm in pri termo top izvedbi bo spodnji okvir okna na višini okrog 135 cm od tal. Sede na stolu boste imeli slab razgled po okolici. FRČADE Še manj ugodne razmere glede razgleda so pri frčadah. Upoštevati je potrebno, da mora biti polica nagnjena navzven in da mora biti nad kritino. Krovci dodajo zato dodaten nosilec in višina do spodnjega roba okna se poveča vsaj za 20 cm. Trikotne frčade imajo slab izkoristek svetlobe. Pravokotne frčade so podobno kot trikotne razmeroma enostavne izvedbe, trapezna oblika pa zahteva več dela, potrebne so žlote in potrebno je rezanje strešnikov. Njihova dobra lastnost je večji notranji prostor, dobimo več svetlobe. Za trapezne frčade je smiselno narediti načrt v merilu, da ne pride pri gradnji do neljubih presenečenj. Za konkretne izvedbe lahko dobite več informacij tudi v brezplačni ENSVET pisarni v Velenju. ¡j Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com ANTON JURSNIK, energetski svetovalec Polaganje parne ovire 14 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2014 Kultura, Ljudje in dogodki ATELJE MAJNIK V SOLČAVI Marjeta Majnik Ob 22. Solčavskih dnevih je svoja vrata za obiskovalce odprt tudi atelje Majnik v Solčavi. V njem dela in ustvarja Marjeta Majnik. Ob vstopu v prostor človek kar obstane, saj ta ponuja z veliko truda in natančnosti izdelane predmete. Majnikova svoje polstene stvaritve nadgrajuje z vezeninami. Letos je svoji ponudbi dodala še nakit in voščilnice. Veliko časa posveti tudi predelavi odvrženih oblačil iz jeansa in plastičnih materialov. Obiskovalec ob ogledu kvačkanega podstavka težko verjame, da je ta narejen iz odpadnih plastičnih vrečk za nakupovanje. Krilo v kombinacije jeansa in blaga pa ne da slutiti, da ga je izdelala iz dveh zavrženih oblačil. Posebno mesto v ateljeju so našle krpanke. Zanje Marjeta pravi, da so stvar trenutnega navdiha. In kljub temu, da jih je izdelala veliko število, niti dve nista enaki. Z veliko ljubezni tudi plete in na pletenine izveze motive gorskega cvetja. Rada poprime za kvačko in kose hodnega platna z laneno nitjo, Marjeta Majnik se sedaj posveča tistemu, kar najbolj ljubi - oblikovanju in ustvarjanju. (Foto: Marija Sukalo) ima ljubezen do ročnih del v genih staro več kot sto let, tudi obkvačka ter tako naredi za oko privlačen prtiček ali podstavek. Maj-nikova svoje znanje predaja tudi svojima vnukoma, ki že pridno pomagata pri izdelavi polstenih obeskov. »Čut za estetiko in ljubezen do ročnih del imam že v genih. Pletli sta že moja babica in mama, sedaj pa njuno delo nadaljujem,« je v pogo- voru zaupala ustvarjalka, ki je v življenju zamenjala več poklicev. Bila je gradbeni tehnik, turistični vodnik in šivilja. A za njih pravi, da so bile le faze v njenem življenju, ki so ji dale določene izkušnje in jo okrepile, da se lahko sedaj posveča tistemu, kar najbolj ljubi - oblikovanju in ustvarjanju. Marija Šukalo Majnikova svoje znanje predaja tudi svojima vnukoma, ki že pridno pomagata pri izdelavi polstenih obeskov. (Foto: Marija Sukalo) Lastniki poslovnih prostorov v gradu Vrbovec v Nazarjah in njihovi uporabniki so vsak teden znova »veseli«, ko se poleg njihovih posod za odpadke ob grajskem obzidju nabere cel kup vreč z odpadki neznanih povzročiteljev in prav tako neznanih odlagateljev. Sprašujejo se, kako bi reagirali slednji, če bi enkrat, za spremembo, vloge obrnili in bi vsi iz Vrbovca smeti natrosili kateremu od teh »prinašalcev« k njegovim vratom. Če ne bo šlo drugače, pravijo, bodo namestili nočno kamero in si z zanimanjem ogledali, kdo želi varčevati pri Pupovih položnicah na njihov račun. In če bo fotogeničen, se bo morda znašel celo na kakšnem socialnem omrežju. slik zasluži oglede občudovalcev ZAPUŠČINA LIZE LIK PRIPADLA HČERI ANDREJI Bogata zbirka Umetnica Liza Lik je zapustila veliko svojih del hčerki Andreji. Ker so dela kvalitetna in vredna pozornosti, se sedaj kot njihova varuhinja čuti odgovorna, da jim omogoči videnost. To ni majhen zalogaj, a Andreja ve, da bi mama to želela. Razstava v domačem kraju, na Ljubnem ob Savinji je bil izhodiščni dogodek, začetek popotovanja slik v galerije. Tudi skromna, a zanimiva zbirka črtic, z naslovom Deklica Liza, je ob minuli razstavi spet zaživela. Sedem let je od odhoda plodne ustvarjalke. »... bila je mojstrica živalskih variacij v različnih likovnih tehnikah, v zadnjem času pred- vsem v oglju,« je v uvodnik Deklice Lize zapisala umetnostna zgodovinarka Marlen Prem-šak. Črtice so podprte z avtoričinimi reprodukcijami slik. In kaj vse zajema njen samorastniški likovni opus? Na začetku so ekspresionistični portreti sorodnikov in znancev. Sledijo enkavstič-ne slike upodobljenih mater, ki so postale njen vodilni motiv. S tehniko se je umetnica srečala med potovanjem po Starem Egiptu. Do popolnosti je razvila sposobnost barvanja voska, tako da so njene barve obstojne. Vosek je pridobivala iz deviških satovnic, ga prekuhala in pobarva- la. Sledile so živali, predvsem mačke pa tudi konji. Včasih so podobe dobile nekaj barve, drugič so ostajale v črti oglja. Zadnja postaja ustvarjalnosti se odraža v njenem likovnem pristopu do predmetov. Tihožitja na njen ponovno prepoznaven način. Po besedah umetnostne zgodovinarke Ane Kocjančič je Liza Lik zablestela z likom umirjene matere, ki je kot maternica človeštva. Z materami je izrazila skrb za boljši svet, podobo miru in večnosti. Zazrta vase je ustvarila eno najlepših zgodb. Slavica Tesovnik Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2014 15 Ljudje in dogodki GRILOVA EKOLOŠKA KMETIJA NA LJUBNEM OB SAVINJI Kuhanje oglja v tednu med Flosarskim balom Eden izmed tradicionalnih dogodkov na Gri-lovi kmetiji je kuhanje oglja. V kopo so letos zložili kar 7 kubičnih metrov bukovega lesa. Kopo je prižgal župan Franjo Naraločnik in teden kuhe se je začel. Nenehno bdenje nad njo je zaposlovalo dva moža, ki sta tudi ponoči izmenično vstajala vsako uro. Naslednji četrtek je sledila veselica ob razdiranju. Staro opravilo je tole oglarjenje, a povpraševanje po oglju se tudi v našem času povečuje. Tako je v času Flosarskega bala na Grilo-vem. Sicer pa je na visoko ležeči kmetiji, ki je mestoma zelo v strmini, veliko dela skozi vse leto. Gospodar Tinko Drobež in njegova žena Marija delata na kmetiji po ekoloških načelih Kopa za kuhanje oglja na Grilovem (Foto: Slavica Tesovnik) Tinko, Marija in hči Gabi skrbijo za goste. (Foto: Slavica Tesovnik) in poleg ostalega dela gojita turizem na domu. Pravzaprav je na njihovi kmetiji čudovit prostor opremljen s točilnim šankom, prostorom pod streho, ležišči na podstrešju, kjer je nekaj sena in nenazadnje celo s sveže lesenim plesnim odrom. V kratkem bodo imeli poročno slavje. Pri dogodkih, ki jih pripravljajo, sodelujejo tudi sosedje, saj je prostor namenjen druženju. Prirejajo kresovanje, jajčnico, petdesetletnice, obiščejo jih zaključene družbe, včasih pa območje z lepim razgledom služi kampiranju in tabornikom. Sicer je glavna panoga kmetije živinoreja. Doma imajo krave, bike, konje, prašiče in kokoši. Delo na kmetiji je naporno. Pri delu pomaga staršema hči Gabi. Sin David se preživlja s prevozi. Žalostno je, da kmetija s 70 hektari ne zagotavlja preživetja družini. Marija dela v službi kot natakarica, njen mož Tinko pa gre občasno na vožnjo s tovornjakom. Marija hoče gostom zagotavljati izključno domačo hrano, zato peče kruh včasih tudi ponoči. Trdo je delo in veliko ga je, a ko stopijo vsi skupaj, je tudi storjeno in gostje postreženi z domačimi dobrotami. Slavica Tesovnik ŽUPNIJA SOLČAVA Obeležili 750 let kipa solčavske Marije V začetku avgusta goduje solčavska župnijska zavetnica Marija Snežna. Letos so ob tej priložnosti pripravili še posebne dogodke, saj so se spomnili 750-letnice kipa Matere Božje, ki že dolga stoletja stoji v atiki solčavskega oltarja. V župniji je v dneh pred praznikom potekal misi-jon, ob zaključku v nedeljo, 3. avgusta, pa so si kip verniki lahko pobliže ogledali. Kip sedeče Matere Božje, ki v naročju drži otroka Jezusa in se mu smehlja, je narejen iz peščenjaka. Visok je 58 centimetrov, širina podstavka pa znaša 23 centimetrov. Natančna letnica izdelave upodobitve ni znana, po dokaj zanesljivih ocenah je bil kip narejen v začetku druge polovice trinajstega stoletja. Tudi ime avtorja, ki je bil potujoči kipar, se je v teku časa izgubilo, imenujejo ga kar Mojster solčavske Marije. Znani sta še dve nje- govi kiparski deli, in sicer Krakovska Marija v Ljubljani in kip na portalu Križevniške cerkve na Leechu v Gradcu. Solčavska Marija, za katero menijo, da je prvo znano delo omenjenega Mojstra, sodi v obdobje, ko je »toga romanika začela oživljati upodobitve oseb in stvari v naravni resničnosti,« kot so zapisali v posebni zgibanki, ki jo je Župnija Solčava izdala ob tej priložnosti. V Solčavo naj bi bila umetnina, ki sodi med ključne upodobitve tistega časa na Slovenskem, pre-nešena iz Benediktinskega samostana v Gornjem Gradu. Marija Lebar Marijin kip so si obiskovalci lahko ogledali od blizu. (Foto: Daniel Klemenšek) 16 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2014 I nova destinacija, ki jo morate obiskati to poletje Če ste že odkrili biagodejnost slovenskih term, je čas, da se odpravite v raziskovanje čez mejo, kjer vas pričakujejo Terme Tuhelj, moderno opremljene terme s štirimi zvezdicami. Odkrili vam bomo novo oazo miru, zabave in sprostitve, v lastništvu Term Olimia, ene najboljših slovenskih term, hotel Well**** Terme Tuhelj. term i uhelj feiijo samo :2 km o j slovenske maje Razvar p?; Kum;ovcu. So druSnska in wellness destinacija, ki svo;im gostom ponuja zabavo v največjem kopalina Hrvašlem: bogatim animadjükin programom za otroke ¡n odrasle. Poletno in limsko kopališče s številnim; vodni ni atrakcijamiHot je bauen z välovi, vodnareka, toitogan. cocktail bar vvodi, Številni gejzirji, vpdri hlapovi in maseie, omogočajo goltom zabavo 565 dni v letu. Za večino zabavo poskrbi amhtealar z .'iternin": pnograrnom, dvorec Mhanovic sconuebo t^raji-ke večerje. na kateri -:e boste iahVo pjrbi-.'.k'jiili v odprranju šampanjca i mečen m ditjuslirali posebno air akcijo ni krožniku - grajik. riiei ali užival! v večernem sprehodu po wellness vrtovih in uživali v opojmh vonjavah aromatünih zeliü. Za vse ljubitelje sprosiitve je v Tenmah Tuhelj na voljo največji Svet savn na HrvaŠkem s sedmimi ra.-' li-rnr fiavnamr in centrom nege in lepote SPAeVi [Ar ki vam bo prihudM vsei'irtf. Harmonij di^iv, barv, prijetnega okolja vas ne bo pustil ravnodušne. Hotel Weil**", ki je bil v letu 2003 nagrajen za arhitekturno rešitev, omogoča gostom kombinacijo moderne arhitekt uie in naiave, kje: lahVo gostje uiivd.o v Široki paleti welln esi> sto^lev, ga st ronOf nske ponudbi in zabavne an. mar,i je. k'r me T^h-plj so destinacija, ki vam ponuja vet.... so destinacija, ki prisluhne potrebam gostov, destinabja v katero se boste z veseijem vraiati, da b. izvedeli Ih se naučiii neka, novega. V hotelu Welt"" vas bomo pouü .1? O tem, 7dkaj je trenn jesti viialnu hrano, kjttfrp 7af ;rnbe kombinira: i k pf-^ri mer n i hr.-ini. 7 .i kaj ¡e pomembna vsakodnevna telovadba, zai