Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Budi Kirhmajer, Viktor Backi, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Anton. Odbor za informacije: Savič Momir, predsednik, Vidovič Franc, Marčen Alojz, Korbar Heda, Dremel Karl, Gornik Slavko, Backi Viktor, Koritnik Matija, Kirhmajer Budi. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Časopis oproščen davka (St. 421-1/72).
Leto xm.
Hrastnik, 8. 12. 1977
Ko praznuje naša
domovina
Z vsakim letom se bolj oddaljujemo od zgodovinskih borb in odločilnih trenutkov, ki so se odigrali v naši domovini sredi vojne vihre. Vendar pa junaštva in številne pridobitve ne tonejo v daljno preteklost, kajti to so temelji naše nove Jugoslavije, naše domovine, ki so bili postavljeni prav sredi vojne vihre 29. novembra 1943. leta.
Delegati iz vseh krajev Jugoslavije so se v majhnem, slikovitem mestecu Jajcu, zbrali na poznojesenski večer 29. novembra 1943. Prispeli so iz vseh re-
I
I
Si
publik Jugoslavije in prehodili dolgo in naporno pot, na kateri je nanje stalno prežal sovražnik. V dvorani se je zbrala pisana množica predstavnikov, ki so jim narodi in narodnosti iz vseh krajev Jugoslavije zaupali zastopanje na tem pomembnem zasedanju. Tu so bili: delavci, kmetje, mladina, žene, profesorji, književniki, duhovniki in še toliko drugih. Burno so pozdravili tovariša Tita, njegov referat pa so spremljali z glasnim ploskanjem odobravanja in odločilnimi vzkliki: »Nočemo izdajalske vlade!« »Nočemo kralja!«
Tovariš Tito je med drugim v svojem referatu orisal razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v Jugoslaviji: Od kapitulacije kraljevine Jugoslavije in prvih- vstaj na jugoslovanskem ozemlju, nastajanje prvih partizanskih odredov in kasneje enot redne narodnoosvobodilne vojske, do nastanka in razvoja narodnoosvobodilnih odborov kot nosilcev ljudske oblasti in vse do spremenitve Avnoja v najvišje zakonodajno telo in ustanovitve NKOJ. Tovariš Tito je poudaril, da so jugoslovanski narodi s svojimi junaštvi pokazali, da šo pripravljeni na največje žrtve za osvoboditev Jugoslavije.
Na tem zasedanju so bile sprejete pomembne odločitve, ki so v, naslednjih dneh glasno odjeknile tudi v svetu.
Avnoj postane vrhovno zakonodajno in izvršilno predstavniško telo Jugoslavije, ustanovi se NKOJ (nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije) z ' Temi obeležji vlade, Jugoslavija se razvija kot federativni skupnost enakopravnih narodov in narodnosti, begunski vladi se odvzame pravica predstavljanja -zakonite vlade Jugoslavije.
Tovarišu Titu so podelili naslov maršal.
Znova pa je bilo tudi poudarjeno kako pomembna sta enakopravnost in bratstvo vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, ki se je že tudi do takrat tolikokrat pokazala kot resnično trdna vez, prekaljena in dokazana v številnih borbah.
Sklepi 2. zasedanja Avnoj so glasno odjeknili tudi v svetu. Šlo je namreč za samostojnost Jugoslavije. Mala Jugoslavija, ki se je V težkih trenutkih borila z veliko močnejšim sovražnikom, je sve-
tu jasno pokazala, da bo o svoji usodi odločala sama — na podlagi samoodločbe narodov in narodnosti Jugoslavije — brez vmešavanja velesil, ki so skušale krojiti bodočo podobo Jugoslavije.
Ta cilj Jugoslavije se je uresničil. Ni šlo samo za besede, temveč tudi za dejanja, odločna dejanja, ki so naše narode in na-rodnosti pripeljala do zmage, do dokončnega obračuna s kraljevo emigrantsko vlado; iz ruševin smp zgradili iz nič novo Jugoslavijo, v kateri danes delovni ljudje živijo in gradijo socialistično samoupravno družbo. Tudi v najtežjih trenutkih smo znali odločno dokazati, da ne bomo dopustili, da bi bila naša svobodna Jugoslavija drobiž, ki bi služil za dedsebojno obračunavanje, med velesilami, in ne bomo dopustili niti tega, da bi služila njihovim interesom.
Prav je dejal tovariš Tito: »Močnejši smo in bolj trdni kot kdaj prej. Naša domovina je dala za mir ogromno žrtev in z željo, da bi na svetu zavladal mir, je bila tudi med pobudniki za politiko miroljubne koeksistence, neuvrščenosti in sožitja med narodi. Močni smo zato, ker smo samostojni, heblokovsko vezani, ker smo znali obdržati tisto, kar smo si pridobili z bojem in nismo se izneverili nalogam, postavljenim sredi vojnih dni.«
Naša pot je pot neustavljivega napredka, ki ima čedalje več privržencev in posnemovalcev tudi v svetu. Vse to spoštovanje in pozitivni odmevi pa so nam trden dokaz, kako pravilno so bili postavljeni temelji, zasnovani in oblikovani 29. novembra 1943, v katere napredne sile v naši domovi-vini nišo nikoli dvomile, ampak so se za njihovo uresničitev tudi odločno borile, Jasna Kosm
jllllllllUillllilllllllllllllllllilllllllllilllllpTlIMIIIIIIIIII.lllllllllllfllllllllllllllllllllllHMIIIIIIIIIIHMIIIlilllllllllillllll
Vsem
delovnim ljudem Hrastnika
čestitamo
*	TITO	BRALCEM	TOVARNIŠKIH	GLASIL	*
J	★
*	Predsednik republike tovariš Tito je na prošnjo glav- * J nega in odgovornega urednika glasila Borovo tov. Božidarja * jjt Markoviča poslal fotografijo s posvetilom in pozdravi bral-' ★
*	cem	tovarniških glasil Jugoslavije.	J
¥■ 1 ■ ■■■ *
*	*
ob 29o novembru - dnevu republike Delovna organizacija Steklarna Hrastnik
iHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHn
V Borovu je bila 2. in 3. novembra zvezna proslava ob 30-letnici izhajanja glasil OZD
PROČ OD LAKIRANJA
Tovarniški tisk- slavi letos 30-letnico svojega izhajanja, v jubilejnem letu, ko praznujemo 40-let-pico Titovega prihoda nadelo naše partije in njegov visok življenjski jubilej.
• Osrednja proslava ob 30-letnici izhajanja glasil organizacij združenega dela je bila v Borovu, kjer izhaja naš najstarejši tovarniški časnik.. Slovesnosti so trajale ,dva' dni: prvi dan so-predstavniki gla-. sil: OZD iz cele Jugoslavije v pogovoru za okroglo mizo izmenjali izkušnje, zvečer je bila v Domu kulture v Borovu otvoritev razstave glasil OZD, naslednji dan pa je bila slovesna: seja-, na kateri sta predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak in predsednik novinarjev Jugoslavijre Milu-tin Milenkovič uredništvom:glasil, kič izhajajo najdlje, podelila priznanja. Pokrovitelj slovesnosti in slavnostni govornik je bil tovariš Mika Spil jak;
Dileme ne more' biti večv glasila organizacij združenega dela so sestavni del informativnega: sistema pri nas in če še kdo dvomi v to, je preozko in. tehnokratsko zazrt zgolj v probleme, znotraj svoje organizacije združenega1 dela Zakon o. združenem delu .je nedvoumen. svobodna menjava dela je ena., temeljnih: in; neodtujljivih pravic delavcev, ki svobodno združuje svoje, delo in v dogovoru z drugimi delavci svobodnorazpore-ja. sredstva, ki jih mi vsi ustvar-japiotza zadovol jevan j e os.ebnih: in skupnih potreb.
To je osrednja misel, ki smo jo na zvezni proslavi ob 30-letnici izhajanja, glasil v; OZD slišali na Vsakem, koraku jrt. ob. vsaki. priložnosti : pri- okrogli,' mizi .o. vprašanjih obveščanja v- združenem* delu, govoru Božidarja Markotiča, glavnega in. odgovornega, urednika glasila kombinata Borovo, ko je odpiral prigodno. razstavo glasil, govora Dura Stevanoviča, predsednika zveznega odbora za , pripravo proslave ob ,3Qdetnici glasil OZD: v Jugoslaviji; in; nagovoru pokrovitelj a proslave,.. predsednika Zvezo sindikatov Jugoslavije Mike Špiljaka. Ne gré za pomanjšana zvezna in, republiška glasila, gre za nov in tipičen zorni kot, ki naj ga ob obravnavanju splošnih inj.samo za konkretno organizacijo združ^iega .„dela pomembnih vprašanj, osyeile glasila OZD.
V Jugpslaviji izhaja, .približno 1500 glasil organizacij združenega dela, ki jih natisnemo v ndkladi 3,5 milijona izvodov vsako številko, od tega samo v naši .republiki^ kar tretjino! Gne za dejanske?Sedmo silo, ki. ne izziva samo začudenja in pa1 občudovanja, ampak* nas vse, posebej pa sindikate, predvsem družbenopolitično zavezuje.
Glasila organizaci j združenega-dela niso v naši republiki samo najbolj razširjeni — razstavni panoji, ki jih je organizator namenil posamezni republiki, so bili za glasila iz naše republike kar pretesni, saj so iz naše republike gla- ' : sila predstavili predvzem z na-,, slovnimi stranmi, na panojih nekaterih drugih predstavnikov pa je še zijala belina — organizator-
ji obveščanja, uredniki, in novinarji glasil OZD so pri nas tudi organizacijsko in politično najtesneje povezani: združeni so v 12 regionalnih aktivih, ki jim vloga in pomen dnevno naraščata! Med organizatorji obveščanja, uredniki in novinarji glasil OZD iz naše republike' je tudi ob proslavi 30-tetnice. tovarniškega tiska v Borovu najbolj prišla do izraza, želja-in potreba po čvrstejši-medsebojA ni povezanosti ter izmenjavi izku- i šenj — predlog za organiziran: obisk proslave v,Borovu..je prišel iz- -vrst ■ tovarniških novinarjev. Proslave v, Borovu se; je poteg delegacije, kot so jih poslale tudi .druge republike, udeležilo na svojo-pobudo fin v organizaciji* komisije RS ZSS za obveščanje in politično propagando ter sekcije tovarniških. novinarjev pri. Društvu novinarjev Slovenije) jfe 35 organizatorjev obveščanja,, itoednikov in novinarjev glasil OZD; iz. nate republike!,
Razstava glasil- OZD v Domu kultare y Borovu, j e- bilg. izjemna:
15.00	glasil ,je število, ki tudi nazorno, ponazorjeno na panojih presega enostavno, predstavo : gre
; - Temeljne, delovne in- sestavljene organizacije, združenega dela so, postale .v /.sistemu; naše‘. socialistične-- samoupravne; demokracije središča, v katerih ne sprejemamo samo; j» sklepov; - pomembnih ■ zgolj za delavce v združenem delu; tem-gečise .v njih izvaja;politika, ki: je bila še. dcriVčeraj v-najboljšem primeru države in ne delavcev samih.
: Takšen ..položaj samoupravljali cev zahteva drugačno; Še bolj-razvito obveščanje od tistega, ki ga imamo daneg. Tovarniški tisk mora-.. spremljati pospešeni- samoupravni proces in obveščati delavce o vsem,, kar je pomembno ža njihovo življenje in delo ter;, jim tako pomagati, d,a bodo odgovorno sodelovali pri sprejemanju samoupravnih ali političnih odločitev.
Tovarniška glasila in tudi vsa druga sredstva obveščanja morajo, opirajoč-sle na najnaprednejše subjektivne sile; v kolektivu, biti skupaj z delavci, v prvih vrstah v boju za, ..nadaljnji-razvoj samoupravljanja.
Napredna so samo tista sredstva obveščanja, ki.; podpirajo razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ki nasprotujejo vsemu, kar takšen razvoj zavira, ki se bojujejo proti nezakonitemu odvzemu delavskih pravic, pa naj si je beseda o samovolji, grupa-štvu, klikah, primitivizmu, tehnokrati zmu ipd. Usposabljanje tovarniških glasil kot borbenih glasil delavcev po naravi razvoja naše družbe ne more biti uspešno,
za veliko avlo, do zadnjega kotička napolnjeno s panoji samo z naslovnicami 1500 glasil!
Organizator. razstave Božidar Markotič je v otvoritvenem govoru med drugim zato dejal; "Tovarniški tisk Jugoslavije, kakor so se' na. začetku imenovala ta glasila, je avtentičen dokument časa. Vse do zdaj je ta tisk častno izvajal svojo, družbenopolitično, funkcijo: Bil je edeh od mejnikov poti, toliko pomembnega* obdobja naše države, v katerem smo .gradili - najnaprednejšo družbeno ureditev v zgodovini človeštva — samoupravno, socialistično.družbo. Tovarniška glasila so sredstvo povezovanja delavskega razreda. To je tudi najpomembnejša družbenopolitična' naloga teh glasil. Obveščanje je pomemben dejavnik boja za samoupravi; anj e, glasila v .organizacijah, združenega dela pa. pomembno sredstvo obveščanja.« .,
.: Osrednji del proslave ob 30-letnici izhajanja , glasil OZD je bila skupna seja, ki so se j e,-udeležili predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in na kateri sta pokrovitelj proslave, predsednik
če bodo ta glasila, kakor tudi druga sredstva obveščanja v združenem /ftehl, ostala obrnjena samo proti sebi-— svoji temeljni orga? nizaeiji združenega dela, -delovni; ali sestavljeni organizaciji — lir ne proti združenemu delu v celoti; inširši. družbi.
V prizadevanjih, da bi delavec presegel meje, svoje temeljne organizacije, da bi ne bil samo oblikovalec samoupravnih tokov v njej in da bi se vključil v odločanje o celotni družbeni reprodukciji povsod, kjer sejsprejemajo sklepi,-pomembni za delavski razred, je vloga tovarniškega tiska*, nenadomestljiva. ;
Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak, ter predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Milutin Milenkovič, podelila priznanja uredništvom glasil, ki v posameznih republikah in! pokrajinah izhajajo najdlje. Iz Slovenije je to priznanje dobil jeseniški »Zele-zar«, ki s prekinitvijo med vojno izhaja že od leta .1937 dalje. Na slovesnosti,, ki so jo .delavci., kombinata Borovo vzorno pripravili, sta govorila Duro Stevanovič, predsednik zveznega odbora za pripravo proslave ob 30-letnici. izhajanja* glasil. OZD, in. pokrovitelj proslave, predsednik Zveze sindikatov. Jugoslavije; * Mika .Spiljak. Njuna govora objavljamo, v- povzetkih.
S slovesnosti, ki. je lepo uspela — vsi: udeleženci, tudi .35," organi-zatorjev* obveščanja, urednikov in novinarjev glasil OZD -iz Slovenije, so jo ocenili kot koristne in spodbudo, za podobna srečanja tudi v prihodnje — so poslati pozdravno: pismo* predsedniku republike, ki je-v Borovo poslal svojo sliko z lastnoročnim posvetilom: Bralcem tovarniškega tiska Jugoslavije. Josip Broz-Titd, 2.11.1977.
Glasila organizacij združenega dela bi morala bolj. kot do- zdaj spremljati porabo tistega dela dohodka, ki ga delavci'V TOZD namenjajo za krajevne in; interesne skupnosti, občino, pokrajino in republiko, vse do federacije. V tej smeri . si tudi prizadevamo za nekatere spremembe v političnem sistemu; pii tem pa bi; se .tovarniški . tisk moral; kar se da nepo-scediio. vključiti.
Po mnenju tovariša Špiljaka bi morali,
kot do zdaj spremljati delo delegatov In delegacij, obveščati delavce o. tem, kakšna stališča naj
(Nadaljevanje na 3. strani)
lynsssw âüsMti sia$ î«*i	,
Mm «a» stali
âkmjâuè,
Pokrovitelj slovesnosti in slavnostni govornik tov. Mika Špiljak med slavnostnim govorom
Iz, pQzdraynega.. govora Mike. Špiljaka.
TOVARHŠKA GLASILA MORAJO IHTI V PRVIH VRSTAH V BOJI ZA SAM0UPRAVLJA1MJE
Iz govora Bura Stevanoviča
GLASILA OZD SO \AME\JLVA L\ \E LE \EKAKŠfflW »VIŠJIM
' S sprejetjem: nove ustave, ..zako-' na o združenem delu. inis Skliepi 10. kongresa zveze komunistov ter 7, kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije so bili dani pogoji,. tako politični kot zakonski, za nadaljnji, vsestranski rsažvoj sistem?!:, obveščanja v združenem -delu; v rije-govemiokviru pa. tudi kavarniške-.; ga tiska.
Ni razlogov, da ne bi bili zadovoljni z dosedanjim razvojem glasil v.organizacijah združenega: dela; že samo, če pogledamo, od kje smo krenili pred 30. leti. Nekaj pa . je tudi razlogov ga-nezadovoljstvo, zlasti ko vemo, kam smo -se namenili. .Kajti ,.ob. velikih:, uspehih,, ki jih seveda ne :moremo prezreti,: danes .približno..poldrugi milijon' delavcev še ,ne prejema . svojih glasil, kar seveda ni ugoden po-. datek, če. - vemo, da več kot ena tretjina vseh zaposlenih ne. prečita ne tega- ne onega časnika, razen tovarniškega: .glasila.
‘Predej je še glasil, ki ■ jih še pestijo otroške bolezni tovarniškega tiska: ‘suhoparno pisanje, prepisovanje. gradiva in nerazumljivih poročil. >2-.’..Ni vseeno-«,. je '-dejal-tov.ariš Tito v .enem od pogovorov z novinarji,. „«kako. je napisana kakšna stvar. Ni dovolj pisati o nečem veliko, pri!tem pa izgubiti
merila o .zanimivosti stvari, o kateri pišemd;- Zato'‘si prizadevajte pridobiti dober stil .pisanja. Besedičenja ne trpim,;:še;zlasti,' ko nek-, do naniza‘vrsto fraz, in to kljub temu, da je mogoče neko misel povedati preprosto. Pri tem čestd uporabljamo tujke ža pojme, za katere imamo'lepe in ustrezno domače besede in izraze. Pisati morate -jtisno, enostavno ih. r^s¡h£&-no«..j:‘;^
Danes.. še nismo - dbračunali s prakso manipuliranja z informacijami: z izbiranjem tistih, ki jih. delavci lahko izvedo, in s prikrivanjem 'tistih; za katere delavci naj lip bi vedeli. To svojevrstno cenzuro ‘ opravičujejo z :»yišjimi interesih ali s poslovno skrivnostjo. Precej :jie še glasil, ki so še danes pod neposrednim ali prikritim nadzorstvom vodilnih in poslovodnih organov in zato'v: večji meri' služijo prav tem Strukturam in ne delavcem, katerim so pravzaprav namenjena.
Te in druge slabosti so postale toliko bolj .vidne prav zdaj,..'ko je v družbeno zavest široko prodrlo spoznanje,, da si ne moremo zamišljati i upravljanja, sprejemanja in nadzorovanja izvajanja;isamo-upravnih sklepov.broz udeležbede-lsvcevv Hetosiec mesžeM 'biti obve-
TOVARNIŠKA GLASILA MORAJO BITU V PRVIH VRSTAH V BOJU ZA SAMOUPRAVLJANJE
■	'	,	Sg
iü
Í|Í:
■■■PHI
.f
SU
■■
afcilBgraSterv' *	i * 1 8¡| §íl
• ■ m-	4
. (Nadaljevanje, z 2. strani)
delegati' zavzemajo; s kakšnimi težavami se. .’sreičujejb;'ia kakšna'
. stališča . .glasujejo," Poleg tega bi morala. tovafniškaglasila^vpUvad' na delegate, da. se pri cdločnju zavzemajo za avtentični. delavski interes. '
' V sredstvih -obveščanja ‘v organizacijah združenega;' dela je .tre-: ba razvijati kritični pogovor, katerega, resniCnna -ljubo, ni dovolj niti v 'drugih pašnikih niti v vseh družbenih' strukturah. Tovarniška glasila bi morala biti bolj odprta
ščen samo o nečem, kar se je zgodilo, ampak. predvsem o prihodnjih hkrepih, dd bo lahko tako ali. drugače r vplival na sprejemanje pomembnih odločitev. .:
Prav zato delavci gradijo boljši sistem obveščanja, zlasti v združenem' delu. Zato je razumljivo, da od glasil v združenem delu zahte-, varno; 'da bodo sledila 'nalogam, ki jih od njih terjata družba in delavski razred.
Delavec' ve, kakšno informacijo si želi in kakšne ne; hoče biti vsestransko, pravočasno in resnično, obveščen o vsem, kar se dogaja v naši 'družbi, o vsem, -kar je pomembno ' za njegovo življenje in ■ delo. .
Iz
organov
SKLEPI, sprejeti na 13. redni -seji odbora za poslovno politiko OZD Steklarne Hrastnik z dne 18. 10. 1977 v
Uredniki tovarniških glasil s ‘pokroviteljem proslave tov. Mikom Spil j-.
kom	,	. .
za . same delavce, za njihovo u-stvarjalno politiko. In predloge, ki ne bi ' rušili ljudi, ampak-jasno pokazali na; l določene negativne pojave in njihove nosilce ter predlagali boljše , .rešitve. Delavska glasila morajo biti še bolj prežeta z delavsko dušo, več delavcev kot do.,zdaj„mora pisati o svojih pogledih. Ce bomo šli - po tej poti, je. IfteniLob koncu tovariš Spil jak, bodo delavci pripomogli, da bodo njihova glasila odprta za kritiko, ki bo vplivala na .graditev novega in odstranjevanje ostankov starega. ii .............- «MBS
1.	Pregledal je sklepe, sprejete na zadnji .seji in ugotovil, da šobili vsi realizirani.;.
2..	Obravnaval je predlog i za imenovanje inventurnih komisij in sprejel naslednji sklep:
' Delavski svet - TOZD iii DSSS morajo na svojih prvih sejah' izvoliti člane'bentralne inventurne komisije oziroma komisij na nivoju OZD in člane inventurnih komisij v posameznih TOZD in DSSS.’ -
.. Inventuro - bomo obravnavali najkasneje 25. januarja, zato je potrebna takoj določiti člane'ko-. misij, da bodo pričeli s popisom.
3. Razpravljal je o sklepanju samoupravnih sporazumov s prometnimi organizacijami. Po daljši razpravi- je; bil sprejet 'sklep;.
. Komercialna, služba je dolžna izdelati:
a)	Seznam . .prometnih organizacija s katerimi bi OZD Steklarna Hrastnik sklenila samoupravne sporazume o poslovnem sodelovanju in .povezovanju med OZD in prometnimi organizacijami1 za -medsebojno pianiranje in poslovno sodelovanje, i.
b)	Predlog : razreza prodaje stekla - široke pOtrošn.je:p,o kupcih, svikatekimi: bomo sklenili samoupravne sporazume o poslovnem sodelovanju, in to za proizvode, izdelane v TOZD I in TOZD II.: IL ,
i;: 4. Obravnaval ..je poročilo o izvršenih službenih .potovanjih -in .predloge za nova službena potovanja. Po podanih poročilih o iz-vrešnih..potovanjih šo bili spreje-. ,ti -naslednji sklepi:: v'
1)	Obravnaval je pripombe, ki jih imajo inozemski kupci' (glede izdelave vzorcev) itd. V zvezi s tem se naloži komercialni službi ter TOZD I,' TOZD TI in TOZD IT, da poročajo'glede-izvajanja.-dogovora o izdelavi vzorcev na prvi seji odbora za poslovno politiko.
2)	. Komercialna služba in TOZD II — avtomatska predelava steklene mase — morata organizirati sestanek, na .katerem bo obravnavama problematika linije kelihov.
. 3) Vodstva TOZD -in vodstva sektorjev ponovno > obveščamo,
da morajo za vsako službeno potovanje. :v ..inozemstvo predložiti pismeni..predlog odboru za poslovno; ¿politiko, ker v nasprotnem primem tako potovanje ne bo o-dobreno..
Odbor za poslovno politiko pooblašča;. direktorja OZD Steklarne Hrastnik, da lahko v nujnih primerih odobri potovanje, odbor pa bo naknadno potrdil tako potovanje. 1
4)	Dipl. inž. - Mrcina Maks, direktor i i OZD i Steklarne Hrastnik, .inž. Tušak Jože, vodja komercialnega sektorja, inž. Kirn Stare, vodja TOZD I In Velej Anton, šofer, spravijo; službeno potovanje v ZR Nemčijo k firmam Walter Hustadt, Herbert Eickmeier, Gustav. Rose, Petra Werk, Hugo Honsel, Alois Fischer, Rudolf Zi-mermanna • v: zvezi’ s Sklepanj em pogodb za leto 1978J 5
.5) Inž. ITušair Jože, vodja komercialnega sektorja, ih Kozole Drago,, vodja -izvoza,: opravita službeno potovanje v ZR Nemčijo in Belgijo ,‘v zvezi' s- -sklepanjem. jpogodb /zadeto 1978 in za o-gled frankfurtskega sejma razsvetljave. .
6)	Inž. Žagar Anton, vodja TOZD Lijjopravi .službeno .potovanje: v. Avstrijo k -firmi :»Stolzer« Köflach . zaradi ;izdelave stekleničk za-firmo »Neva« Zagreb.
7)	Na predlog TOZD j 11 izviši' službeno potovanj e tovariš Po! ih šek Valentin, tehnolog, v Italijo k firmi »Bazetta« v Pogibonsi v** strokovno; izpopolnjevanje za delo na polavtomatskih strojih za
»razsvetljavo j
8)	Na predlog TOZD IV izvrši službeno potovanje tovariš Kosm Gvido, VK varilec, v Švico — se-minaT za('varjenje pri firmi »Ca-štbiin« % Lausani.:
Razpravljal je o organiziran iu dela na dan 1. novembra in 29. novembra, V. zvezi s tem je bil ¿sprejet naslednji sklep:
Tovariš 'Vidovič Franc, v. d. vodje splošno kadrovskega sektorja; naj poskrbi, da dobi uradno tolmačenje glede organizaci ie dela na dan 1. in 29. novembra, kar se nanaša predvsem na TOZD
m
Habjan Vera
ALKOHOLIZEM V PODJETJU
Zdravniki pri svojem delu v ambulantah redno srečujemo ljudi, ki na vprašanja o količini zaužitega alkohola odgovarjajo: »Vendar moram ' nekaj spiti, če težko delam.« Mnenje o tem, da alkohol da viečjo moč za mišično delo, je seveda popolnoma zgrešeno. Poskusi so pokazali, da kalorije, sproščene pri izgorevanju alkohola, za mišično delo niso uporabne. Obratno, alkohol preprečuje izgorevanje ogljikovih hidratov v mišičevje in s tem zmanjšuje efekt mišičnega dela. Vpliv alkohola na človekov organizem lahko obravnavamo le v negativnem smislu. Na prebavne organe učinkuje^ začetku v smislu draženja sluznice, z večjim izločanjem želodčnih sokov, pozneje privede do vnetnih sprememb na sluznicah,
do prebavnih motenj, podhranjenosti in končno do izčrpanja organizma. Izgorevanje alkohola se vrši v jetrih, ker pa je delovanje alkohola na jetrne celice škodljivo, alkoholizem dovede do jetrne ciroze. Jetra se zmanjšajo in postanejo trda zaradi odmiranja oziroma propadanja celic, razrašča se pa vezivno tkivo. Isto se dogaja tudi z ledvicami, ker se približno 10 % alkohola izloča preko ledvic v nespremenjenem stanju. Na srčno mišico učinkuje v smislu okvare srčne mišice, ker se pri izgorevanju alkohola porabi velika količina vitamina B, ki pa je za normalno funkcijo srčne mišice neobhodno potreben.
Manjše količine alkohola vplivajo na centralni živčni sistem v smislu draženja. Človek ima ob-
čutek, da je efekt fizičnega dela boljši, vendar temu ni tako. Pri skupini strojepisk se je pokazalo,; da je število napak v tem stanju' mnogo večje. Že majhna količina alkohola v krvi zmanjša kritičnost in zaznavo in podaljša čas reakcije. Pri hujši opitosti pride do omrtvičenja možganske skorje. Pri kroničnem alkoholizmu nastopijo motnje duševnosti v smislu nekritičnosti, psihičnih motenj, sprememb osebnosti ter karakternih sprememb. Na perifernem živčnem sistemu pa pride do degenerativnih sprememb na živcih, ki se izražajo v tresenju, znojenju, omrtvičenosti okončin in podobno.
Vpliv alkohola na obolevnost, nesreče, delovno sposobnost, produktivnost in medsebojne odnose
REFERENDUM V HRASTNIKU USPEL
Volišče v TOZD IV — orodjarna s strugarsko-cizelersko delavnico
Na volišču TOZD U
Člani vseh TOZD v Steklarni Hrastnik smo se na referendumu dne 10. 11. 1977 odločali o sklepanju samoupravnega sporazuma o poslovni skupnosti Hrastnik — Jugometal. Že v zgodnjih jutranjih urah so 'bila volišča polna volilcev, ki so se odločali s svojim »DA« za boljši jutrišnji dan. Na vseh voliščih, ki smo jih tisto jutro obiskali, je bilo razpolože-
nje delavcev veselo, obenem pa tudi zelo slovesno. Volišča so bila. zelo lepo okrašena.
Uspeh volitev v delovni organizaciji Steklarni Hrastnik je več kot zadovoljiv. Tako so naši delavci še enkrat dokazali pripravljenost za povezovanje na osnovi določil zakona o združenem delu.
Tudi v naših sosednih delovnih organizacijah, s katerimi se združujemo: TKI in SIJAJ, so volitve uspešno izvedli, kar je razvidno iz tabele, ki jo v celoti objavljamo.
Tako so se delavci vseh treh podjetij v Hrastniku odločili z visokim odstotkom za združitev. Sedaj moramo še počakati, 'kako se bodo odločili člani delovnega kolektiva Jugometal. Ker se bodo pri njih volitve izvedle neko-
liko pozneje. Upamo pa, da bo re-. ferendum tudi pri njih tako uspel kot je v Hrastniku.
Zidarji iz TOZD V na volišču
Ze v zgodnjih jutranjih urah je večina volilcev največje TOZD I — ročna in polavtomatska predelava steklene mase — opravila svojo dolžnost in-prišla na volišče
IZID GLASOVANJA DELOVNIH ORGANIZACIJ
TKI HRASTNIK, STEKLARNE HRASTNIK, SIJAJA HRASTNIK za referendum za združitev v POSLOVNO SKUPNOST HRASTNIK — JUGOMETAL na dan 10. novembra 1977
Delovna organizacija	Število vpisanih v volilni imenik	Glasovalo je	%	»Za«	%	»Proti«	% i	Neveljavnih glasovnic je	»A
TKI	463	446	?6,3	346	77,6	97	21,7	3	0,7
Steklarna	¿/714	1630	95,10	1580	96,93	36 *	2,21	14	0,86
SIJAJ	319	307	91,2	271	88,3	34	11,0	2	0,6
SKUPNO	2498	2398	96	1 2186	91,2	207	8,6	- 5 |	0,2
se pri nas cesto omalovažuje, oziroma se ne smatra kot posledica alkoholizma. Večletno študijsko delo v nekaterih industrijskih objektih je dalo naslednje rezultate:
1.	Alkoholiki s:o nestabilni na delu dn čestokrat izostajajo od dela iz neupravičenih vzrokov.
2.	Zaradi zmanjšane telesne odpornosti večkrat in hitreje obolevajo kot ostali delavci.
3.	Število nesreč na delovnem mestu je pri njih večje kot pri drugih delavcih. (Tako so npr. v Franciji v neki preiskovalni skupini statistično dokazali na 100 alkoholikov 123 nesreč, pri istem številu nealkoholikov pa 44 nesreč.)
4.	Delovna doba pri alkoholikih je močno .skrajšana — nastopi predčasna invalidnost. Čeprav nimamo točnih podatkov, pa mislimo, da je okrog 30 % delovnih invalidov zaradi alkohola, oziroma posledica alkohola.
5.	Celotno njihovo obnašan je na delovnem mestu ali izven delovnega mesta negativno delujie na sodelavce kot tudi na ožje svojce, posebno otroke, pri katerih najdemo močne neurotične motnje.
6.	S svojim obnašanjem na delovnem mestu rušijo interperso-nalne odnose, kar se odraža v zmanjšani produktivnosti kot tudi varnosti na delu.
Problem alkoholizma v slovenskem prostoru je velik. Menimo, da imamo danes na področju SR Slovenije okrog 80.000 kroničnih alkoholikov, kar je nekaj nad 4 % celotnega prebivalstva. Kolikšen medicinsko-socialni problem je to, kolikšna je izguba v nacionalnem dohodku, še ni nihče izračunal. Menimo pa, da je potreben nujen takojšnji kompleksni pristop k temu problemu. Problem alkoholizma ne sme biti samo problem zdravstva, temveč celotne samoupravne skupnosti. Preventivno dejavnost na področju alkoholizma je potrebno razvijati že v šolah in to s predavanji; filmi in s tiskom. Pravilna prehrana, posebno v vinorodnih krajih, ima velik pomen za zmanjšanje alkoholizma.
Družbenopolitične organizacije, Samoupravne interesne skupnosti, rdeči -križ, ne bi smeli dovoliti anahronizma, da je cena naravnih sadnih sokov in drugih brezalkoholnih pijač enaka, če ne celo višja kot pa vina. Kritje proračunskih potreb ne sme biti na račun zdravja 'ljudi. V borbi proti alkoholizmu bodo lahko zelo veliko prispevali tudi že ozdravljeni alkoholiki- Njihovo delovanje bi moralo zajeti širok krog znancev in sodelavcev tudi izven njihovega ožjega kroga. Mladinska organizacija mora v svojem delu pro- . blem alkoholizma obravnavati kot' svojo družbeno in politično nalogo. Samo tako S'skupnimi močmi bomo lahko uspešno vodili borbo proti, tej zahrbtni bolezni in oču-vali tako posameznika kot tudi slovenski narod. pred neslavnim statističnim podatkom, da smo v Evropi zelo visoko na lestvici potrošnje alkoholnih pijač.
Dr. Jože TOPLAK specialist medicine dela \ Hrastnik,
NOV ODLOK 0 JAVNEM REDI IN MIRE V HRASTNIKE
Skupščina občine Hrastnik je na^ zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih'skupnosti dne 25, oktobra 1977 na predlog Izvršnega sveta SO Hrastnik sprejela odlok o javnem redu in miru v občini Hrastnik, ki je usklajen z republiškim zakonom o prekrških. Osnutek odloka je bil v javni razpravi od 10. julija do 25. septembra 1977 z namenom, da dajo občani nanj svoje pripombe in predloge.
Vsebina sprememb novega odloka o javnem redu in miru na območju občine Hrastnik pomeni predvsem 'valorizacijo denarnih kazni. Po sedaj veljavnem odloku
o redu in miru, ki je bil objavljen v Glasniku št. 16/67. predpisane denarne kazni niso več učinkovite, ker so prenizke in jih je bilo treba uskladiti z novimi predpisi, v’1
Družbeni razvoj v naši občini omogoča delovnemu človeku višji standard, ki pogojuje nove sodobne oblike življenja in združevanja občanov na področju dela, kulture in .rekreacije. V letu 1967, ko je skupščina občine sprejela odlok o javnem redu in miru, v občini še nismo imeli toliko avtomobilov, sodobno urejenih cest, parkirišč in zelenic.. Zato tudi ni bilo nobenih potreb, ki bi: nareko-
vale ureditev tovrstnega reda.
Danes pa že čutimo potrebo, da pristopimo k ureditvi in omejitvi nastalih pojavov. Čestokrat gre za želo nepomembna dejanja, ki pa pri posameznih ljudeh povzročajo neverjetno velik hrup — nezadovoljstvo in obrekovanje. Zato je bil namen, da se z navedenim odlokom zajame čimveč dejanj, ki so v nasprotju s človekovo moralo. Te zadeve so naštete in sankcionirane v republiškem zakonu o prekrških zoper javni red in mir, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, št, 16/74, in*ni potrebno, da bi iste določbe vnesli tudi v občinski odlok o javnem redu in mi-
ru. Zato predlagamo, da se občani seznanijo tudi z republiškim zakonom o prekrških zoper javni red in mir.
Delegati zbora združenega dela skupščine občine Hrastnik so ob sprejemanju odloka izrazili željo, da se z njegovo vsebino seznani čimširši krog občanov in delovnih ljudi. Zato. so sprejeli zaključek, da se odlok objavi v tovarniških glasilih V občini Hrastnik.
Predlagamo, da se občani seznanijo z odlokom in svoje življenje uravnavajo tako, da bo čim manj prepirov in morebitnih konfliktov.	ODDELEK
ZA NOTRANJE ZADEVE
ODLOK
O JAVNEM REDU IN MIRU V OBČINI HRASTNIK
I.	SPLOŠNE DOLOČBE \ v
1.	člen
S tem odlokom so predpisani ukrepi za varstvo občanov in premoženja, za varovanje javnega reda in miru, zdravja in čistoče, zunanjega videza mesta in naselij ter zelenih površin ih ukrepi za varovanje živali v občini Hrastnik,
2.	člen /
Občani so dolžni uravnati svoje življenje in delo tako, da ne motijo, vznemirjajo ah ovirajo drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, dš spoštujejo družbeno disciplino in javno moralo, da skrbijo za privlačen im dostojen videz svojega kraja in da he opuščajo ali opravljajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna oziroma prepovedana.
Starši in skrbniki, ki jim ja zaupano varstvo in vzgoja'mladoletnikov, so odgovorni za prekrške, ki jih storijo mladoletniki, če sp prekrški posledica njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnike.
II. VARSTVO MIRU
IN DRUŽBENE DISCIPLINE
3.	člen
Zaradi varstva miru in družbene discipline je prepovedano:
1.	pijanim osebam kljub opominu zadrževati se v gostinskih in drugih podobnih lokalih in na prireditvenih ' prostorih, kjer točijo alkoholne pijače; -
2.	motiti zborovanja, javne sho-.-de 'ali druge dovoljene javne pri-; reditve;
3.	točiti alkoholne pijače v prostorih, kjer prodajajo kruh in slaščice;
1 4. kaditi v gledališčih, športnih dvoranah, kinematografih, javnih prevoznih sredstvih, v prpstorih, kjer strežejo ali prodajajo slaščice in kruh in so prvenstveno temu namenjeni, ter v drugih prostorih, kjer je kajenje izrecno prepovedano (na sestankih in zborovanjih v zaprtih prostorih, če Se prisotni o tem dogovorijo);
5.	- prenočevati na tržnici, senikih, kozolcih,, v parkih, na avtobusnih postajališčih, železniški po-. staji in v.podobnih' objektih;
6.	zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način:
trošiti vodo iz vodovodnih omrežij v času izrecnega opozorila na to, da je potrošnja zaradi pomanjkanja vode omejena;
7.	postavljati- mlaje na javnem prostoru ob cestah, razen ob proslavah in . drugih slovesnostih, ki jih | prirejajo družbenopolitične skupnosti, delovne organizacije, družbenopolitične organizacije ter samoupravne interesne in druge družbene skupnosti ; ~
8.	puščati v stanovanjskih naseljih motorna vozila z delujočimi motorji;'
9.	ovirati promet pešcev po pločnikih z zadrževanjem v skupinah, na krajih, ki predstavljajo prometne ožine;
10.	poškodovati, ali odstraniti oglase in druga obvestila v času, ko imajo še pomen;
11.	povzročati ropot ali hrup v bližini šol ali drugih javnih ustanov;
12.	dovoljevati, da psi ponoči daljši čas tulijo in lajajo ter s tem občutno motijo občane;
13.	krošnjar j enjie po domovih brez ustreznega dovoljenja;
14.	z glasnim govorjenjem ali petjem motiti ljudi pri nočnem počitku med 22. in 6. uro.
III.	VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
,	4. člen
Zaradi varstva .ljudi in premoženja je prepovedano:
T.	v javne lokale nositi orožje ali predmete, ki so prirejeni za napad;
2.	netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost ljudi in premoženja ali zadimi j uje okolico;
3.	dražiti ali plašiti živali;
4..	opustiti popravilo ali odstra: nitev objektov in naprav, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja;
5.	uničiti, poškodovati' ali odstraniti napisne table in druga 'javna znamenja;
6. poškodovati, odstraniti naprave za javno razsvetljavo:
7.	z metanjem kamenja ali drugih predmetov ogrožati varnost ljudi (in premoženja;
8.	pustiti ' ob javnih cestah ali poteh ograjo' ali živo "mejo v takem stanju,. da ogroža varnost ljudi in prometa;
9. poškodovati, uničiti ali od- • straniti poštne nabiralnike, ter priprave in naprave na otroških in športnih: igriščih;
10.	Uporabljati /javne naprave nad.dovoljeno .obremenitvijo';. :
11.	streljati z zračno puško in drugim orožjem zunaj organiziranih strelišč;
12.	■ sankati, smučati, kotalkati, ali'igrati se ha cestah;
13.	skakati med vožnjo ha vozila v javnem prometu ali- Se obešati na vozila med vožnjo;
14.	ovirati promet na pločnikih in drugih javnih površinah z odlaganjem kuriva ali drugega materiala za dalj kot 12 ur; na glavnih ulicah velja prepoved tudi za čas med 1J. in15. uro;
15.	voziti kolo ali druga vozila na igriščih' ter po stezah in poteh v javnih parkih;
16.	prislanjati kolesa na stene hiš, robnike Cestnih hodnikov, na izložbena okna ali kamorkoli, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet;
17.	opuščati namestitev in vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah in popravilih objektov;
18.	trgati in pobirati sadje in druge pridelke brez dovoljenja lastnika ali upravitelja ali poškodovati sadno drevje na tujem Zemljišču;
19.	zažigati odpadke ali kuriti ogenj v bližini stavb ali drugih objektov tako, da to moti okolico s smradom ali dimom;
20.	puščati predšolske otroke brez nadzorstva na prometnih cestah ali drugih nevarnih krajih;
21.	odmetavati cigaretne ogorke na krajih, kjer je nevarno za nastanek požara;
22.	puščati kokoši ali drugo perutnino na prometne ceste ( oziroma druga mesta, kjer bi bila s tem ogrožena varnost prometa ali poškodovano premoženje; ,
23.	odlagati, les ob cestah in javnih poteh oziroma cestnih kanalih ali na cestnem zemljišču; ’
. 24. oranje cestnega-zemljišča in naoravanje zemlje na cestišče.
IV.	VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČE
5.	člen
Zaradi- Varstva zdravja in čistoče je .prepovedano:
1.	pljuvati ali drugače onesna-
ževati tla ali predmete na (javnih, prstenih;	*
2.	puščati odpadke in fekalije na javna pota ali v odkrite cestne jarke;
3i voditi ali puščati živali v javne lokale, na tržne prostore, otroška igrišča, v javna kopališča in, na pokopališča;
4.- gojiti domače živali v stanovanjskih,predelih' in drugih objek-
tih, ki očitno motijo ali ogrožajo okolico na območju krajevnih skupnosti Hrastnik — zgornji in spodnji del ter krajevne skupnosti Dol pri Hrastniku;
•5. poškodovati, uničiti ali odstraniti smetnjake ali košare za odpadke, postavljene na javnih mestih;
6.	odlagati opuščene uporabne, in neuporabne predmete, smeti, odpadke, odpadno gradivo ali gnoj na mestih, ki niso za to označena; ,
,7. puščati greznice, odtočne kanale in posode s smetmi nezaprte ali nezadostno zaprte ali jih iz-praznjevati ob . nepravem času, opuščati čiščenje odtočnih kanalov in smetišč ter izpraznjevanje greznic;
8.	metati v kanalske požiralnike predmete, ki jih utegnejo zamašiti oziroma poškodovati;
9.	v javnih kopališčih onesnaževati vodo ali kakorkoli poškodovati kopališke. naprave;
10.	stepati preproge ali druge predmete iz višjih nadstropij, razen na mestih, ki so za to vnaprej določena od organa občinske skupščine ali hišnega sveta v zgradbi;
11.	sušiti perilo, obešati kakršnekoli druge predmete na uličnih balkonih, oknih ali ulicah, če je za to na razpolago sušilni prostor;
12.	prati perilo ali umivati se v studencih ali drugih javnih vodovodnih napravah, oziroma kakorkoli drugače onesnažiti vodo, ki je namenjena kot pitna voda.za prebivalce in živino;
13.	prevažati mrhovino, kosti, kože in podobne predmete v .nezaprtih posodah ali pustiti mrhovino nezakopano.
V.	VARSTV0 ZUNANJEGA
VIDEZA KRAJA, ZELENIH POVRŠIN IN ŽIVALI
6.	člen
Zaradi varstva zunanjega videza krajev, zelenih površin in živali je prepovedano:
1.	nameščati lepake ih oglase na krajih, ki niso za to določeni;
2.	postavljati lesene ograje, ogra-
je iz bodeče žice in druge provižo'-rije, ki kvarijo Zunanji videz kraja;'	-v/ /
3.	postavljati šotore, avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki-niso določena za taborjenje;
4.	parkirati tovorna motorna vozila ih avtobuse na mestih, ki za to niso označena ;
(Nadaljevanje na 6. strani)
NOV ODLOK O JAVNEM REDU IN MIRU V HRASÏNIKU
(Nadaljevanje s 5. strani)
.5, parkirati vozila na travnikih in drugih kmetijskih površinah brez dovoljenja lastnika ali. drugega upravičenca;
6.	poškodovati. spomenike, prestavljati, prevračati ali ponesnaži-ti .klopi, mize, ograje in: druge naprave v parkih ali. drugih javnih prostorih.
7.	člen
Lastniki m -uporabniki .stanovanjskih hiš in poslovnih zgradb ob cestah oziroma-hišni sveti so dolžhri
1.,	skrbeti, da so nariieščehi in vzdrževani žlebovi' ih odtoki meteorskih voda,- snežni ščitniki in podobno;
2.	odstraniti sneg, ki je zapadel preko noči, š pločnikov in dohodov k hišam, iz kanalizacijskih jarkov in koritnic do' 5.30 ure'z jutra j, .prek dneva. pa skrbeti, da bo ricvozapadli sneg sproti MH njen;- -i J ,
posipati .pločnike ob Morebitni poledici; če nastane poledica ponoči, .morajo biti pločniki postiti do 5:30 tiTe Zjutraj;
3.	čistiti pločnike in hodnike za pešce tako. da se s tem omogoči neoviran dohod do stanovanjskih hiš;
| 4. odstraniti ruševine zgradb,
, ograje, in. druge., objekte, .ItindSo sposobni ža-obnovo ali kvarijo podobo kraja, pa niso pt)d posebno Zaščito.
8.	člen
Podjet ja ža vzdrževanje .cest oz, krajevne skupnosti ,so. dolžne spomladi pravočasno odstramti .z asfaltiranih eešt pesek, ki .s.6 ga posipali zaradi-.poledice,
9.	člen
Izložbe , frioraj o biti primerno in lepo urejene, n& glede ha to, v kakšne namene je uporabljen lokal, h kateremu spadajo.
. • Ža urejenost izložb so odgovori rti uporabniki. lokalov, h . katerim spadajo Možbe. VI.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE,
10.	člen
1.	Z denarno kaznijo 50 dinarjev se.kaznuje za prekršek, kdor krši določbe:
i 3. člena, točke 9;
M Siena, točka 12, 15 ih 16;
5.	člena, točke 1 in 3 tega odloka.
2.	Z denarno kaznijo 100 dinarjev s,e kaznuje za prekrške, kdor krši določbe;:
3.	člena, točke 1, 4 in 13;
4.	člena, točko 13 ;
6.	člena, točki 3 in 4- tega odloka.
3,	Z denarno kaznijo od 100 do
1,000	dinarjev se kaznuje'Za prekršek. kdor krši določbe:
3. člena, točke-5, 10,11, 12 in i4,-
4v člena, točke 3. 7, 9. 11 14 18, 21, 22. 23-in 24;
. 5. člena, točko 2, 4, 5, 10 in 11;
6.	člena, točke 1. 2, 5 in 6;
. 7. člena, točke 1, 2, 3 in 4 tega odloka.
. Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz
¡5. člena, točke 2;
6.	člena;, ¡točke 2;
7: člena, točke 1, 2, -3 -in 4 ter
8.	in 9. člena tega odloka z denarno kaznijo od 300 do 3.000 dinarjev, njena odgovorna oseba
pa z denarno kaznijo od 200 do
1.000.	dinarjev.
.4. Z denarno kaznijo od 200. do
5.000	dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor krši določbe:
3. člena, točke- 2, 3, 6 in 7j,
4..	člena,: točke 1,. 2, 4,. 5,- 6, 8, 10,
17, 19 in 20 ;	..	.
5.- člena, točke 6, 7, 8,- 9, 12 ih 13 tega odloka.
1 Pravna osebsse kaznuje za prekršek iz .
ri.3..,člena,j točki 3 in 6;
4..	člena,-, točke4, 5, 6 , . 8 . in 10;
5.	člena„ točke d. 7 .in 13 tega
odloka;
z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev, rij ena - odgovorna-. oseba pa z denarno kaznijo od 200 do
3.000	dinarjev.
11.	čl en
. Delavci Postaje milice Hrastnik rili pooblaščeni delavci upravnega orgaiia šmsjO izterjati denarne kazni .takoj na mestu od tistih, ki jih Zalotijo pri prekrških, navedenih v 1. in 2. točki 10. člena tega odloka. .
Debatna kazen, ki se plača takoj na mestu, se ne ižterja Od mladoletnikov pod 18. letoth starošti, če riisO Zaposleni.
j 12. člen
Predlog za uvedbo uptrivno-ka-zenskega postopka po tem Odloku dajejo' postaja milice Hrastnik, upravni Organ skupščine občiriš Hrastnik, ki, je pristojen, ža notranje žadevri t§r flrtfgi Organizacije, skupnosti,id občani.
Postopek, pri prvi Stopnji vodi prištbjhi SOdriik žri prrikrškri Občine. .
VN. KONČNE DOLOČBE ■ :>. 43. člen
Izvršni sirit Skupščine občine Hrastnik % je pooblašeeft, da -daje tolmačenje te'izvajanju posameznih določb odlotea. ;
-14. člen:
Z dnem, ko prične VSI j ati ta odlok, preneha veljati Odlok O redu in; miru rišrdBttidčju občlite Hrastnik .(©iasnik^ktiire/d?)' z dne is. 4. 1967.
" 15: člen
Ta odlok začno veljati 30>. dan po-o-bjavi. v Uradnem vestniku Zasavja.
J V; /■' ; '7 '
Številka: 22 -¿L 16/77	1
Datum: 25. 19,'1977
Predsednik
Skupščine občine Hrastnik Branko Mitinovič, dipl. pravnik
ZAHVALA
Ob odhodu»'pokoj se naj-,lepše zah valj’ujem vsem sodelavkam in sodelavcem za prekrasna darila. :
Posebna hvala tov. Reziki šufita žri izrečene jprisrčhe besede in darilo.
Ta prelepa darila me bodo spominjala vedno na vas, Zato še enkrat lepa hvala vsrim skupaj.
Želim ¡vam 1še mriogo uspeš-nih dni in medsebojnega razu* mevanja pri nadaljujerii delu.
• . Marija Knez
30 LET LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA SVOBODE I. HRASTNIK
. V letošnjem letu, ko-jugoslovanski narodi. ■ proslavljamo 85-totničo rojstva tov,j TITA; 40-iet-nico prihoda tov, Tita na čelo KPJ, 40-letnico ustanovnega kongresa- KPS, praznuje tudi naše lutkovno .gledališče 30-letnico svojega obstdjri. Začetki -našega lutkovnega gledališča segajo v leto 1946, v čas, ko je bil najvežji polet pri izgradnji in- obnovi naše porušene domovine, ko je jugoslovanska mladina prevzela častno in odgovorno nalogo, da zgradi progo Brčko---Banoviei.
- Hotenje miadih pa ni bilo u-smer j eno samo v fizično delo, pač ■pa tudi v izobraževanje v tehnič-nern in kulturnem pogledu.
•- -Tako je bil 6, aprila leta 1946 Sklican ustanovni, občni zbor »A-erokluba«. na pobudo Vilija Koh-nefa,ki se ga j/e udeležilo-26 mladih vajencev kovinske in. elektrd stroke. Že v tem letu so.obiskovali 4 člani letalsko športno Sold -naBlokah.
lutk, ki .jih je prinesel v Hrastnik, uresničila, Tov. KošUtnik je bil že zelo razočaran nad takratnimi kulturnimi forumi in nekaterih ljudi, ki so- mu samo obljubljali pomoč, v resnici pa--niso ukrenili ničesar. Stopil je. med člane Aerokluba, takrat dela volj ne mladince in jih ¡ seznanil z osnutki lutk, ki so jih-začeli že v nekaj dneh intenzivno sami rezati in oblikovati.
-Nihče tedanjih članov bi si ne upal trditi, da ni imel -krvavih žuljev na roki :od noža, ker bi se o-smešil kot lenuh. Med tem časom, ko so režali trupe, roke in noge za lutke, so v kemični tovarni izdelovali lesen lutkovni oder po zamisli tov. Košutnika. Ko je bilo vse gotovo, so prispele naročene lutkovne glave iž Ljubljane, ki jih je izdelal pokojni profesor Lojze Lavrič. Ta je izdeloval lutke še za partizansko lutkovno gledališče. Pričeli so z vajami pod vodstvom tov. Košutnika in že 15.
111
■
Člani lutkovnega gledališča ob 30. obletnici
Takoj ,po ustanovitvi so dobili dva mlada., delovna prostora • v domü »BàrtiZâria«, v katerem je bila kino. kabina in malaVOža. TU notri so se Zbirali vsrik dan ob 15. iri izdelovali riiodele pozno v npč. Redkokdaj. je odšel kdo. prêd 22. uro domov. HM	• .
V jeseni leta 1946 - so: ti fantje mnogo govorili o tov. učitelju Šilvu.Košutniku, -kif j-ih je takrat poučeval na obrtni šoli- v Hrastniku, da ima iutke in da bi rad ustanovil lutkovno gledališče.
Ker je; tov; KOhne že v rani mladosti-imel veselje do lutk, da» širavno ni poznal te dejavnosti razen čifahja iz šolskih'revij, -se je pogovarjaLs člani, dri bi- v Aeroklubu Ustanovili še lutkovno gledališče. Pojasnjeval jifn je, kako pomembno bi bilo to delo zanje in za;hrastniško dolino.
• V letnem času bi izdelovali modelé in'se izpopolnjevali v letenju po letalskih šolah, j'ëSéHî in'poži-. nii bi se pa iz sinjega neba sph-stili v dvorane, kjer bi: s prrivlji-' crimi zabavali otroke. Predlog je bil sprejet. Stopil je v stik s tov. Košutnikom, ki pa ni mogel verjeti, da bi se njegova ideja glede
februarja 1947 uprizorili premiero, igričo Začarani grad,-v domu Partizana pred nabito polno dvorano. Tehnično izvedbo tri prve igrice je opravil tOv.I Kohiiri Vilijlutkovhe'' glave ga je plačalri osnovha šola. Ker pa šč š to: dej aVhoSt j o' ni dalo delati v tako utesnjenem prostoru, jim je ha pomoč priskočil rudniški odbor Sindikata, ki je izpo-sloval pri rudniku lokacijo ŠHjjgišN-ro leseno barako,; teriterp šd posta-vili pod Zavraškom. Dolga je bila 11 m in 9 m široka. Celo gradnjo: iri opremo so izdelali Sarrii udarniško, kajti ta baraka jim je pomenila sedaj resnično dnigi doni, kjer šo pustili iri izkoristili' ves prosti čas. Hodili so gostovat pd bližnji in dalj nji okolici. Prišli So celo do Slovenske Bistrice', če ni bilo za prevoz tovornjaka, so' za bližnje kraje najeli voz s platojem na konjsko vprego.
Skoraj 12 let jim je bil sindikat rudarjev kot mati nebogljenemu otroku. ,yse lutkovne glave od prof. Lavriča in sploh ves mri--terial je plačeval sindikat,, kar je Vredno pohvale. Ko pa se je .prof., Lavrič Smrtno ponesrečil, je. na-
(Nadaljevanje na 7. strani)
Problematika nočnega dela žena
SESTANEK MEDREPUBLIŠKEGA PANOŽNEGA SIÑDIKATA ZA NEMETALE V BEOGRADU
Delovna organizacija Steklarna Hrastnik se sooča s problematiko zboljšanja, delovnih pogojev v vseh proizvodnih enotah svoje dejavnosti že dokaj Obsežen čas. Podobno reštfje način zaposlovanja, ki temelji na iZtiienškem delit (tri iti štiri izmene), piri čeffier igrajo odločujočo vlogb številčno zasedbe že‘nšk — delavk ha omenjenih izmenah. Načelno 'vprašanje organizacije dela . v pripravi steklarske proizvodnje, kjer je mišljena obdelava steklene taline, njena predelala m končna obdelava do gotovih izdelkov, vsebuje
m LET LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA SVOBODE I. HRASTNIK
(Nadaljevanje s 6. strani) dalj e val - izdelavo lutkovnih glav iti nazadnje kompletne1 lutke tov. Anton Jezovšek iž Maribora. V le-1 tu 1934 smo oder; zboljšali,: kajti' leseni ni več ustrezal pogojem igranja. Naša težnja po čimbolj-šeni tehničnem' izvajanju marionet näs je privedla do tega, da smo leta 1957-; Zaprosili Upravni odbor Svobode I, da nam odstopi Oder ž dvorano V starem delavskem domu. Na naše veliko presenečenje so nam to odobrili. U-darniško smo 'Zgradili stalni lutkovni Oder, ki še danes služi svojemu namenu; Ker smo 'pa bili š: tem odrom Vezani izključno na Hrastnik, smo zgradili Še’ prenosnega istih dimenzij in tipa, da smo lahko hodili na gostovanje izven 1 Hrastnika. Toda fitiahčna plat jé pokazala, da nismo rentabilni z gostovanji in sploh z ma-rionetkami, pa četudi smo si prizadevali, da vsa dela opravljamo udarniško.-:Zato- je začel tov; Koline razmišljati, da se bomo morali preusmeriti na drugo zvrst lutk, ki je mnogo manj finančno zahtevna!. Lepa priložnost se; mu je ponudila, ko so ga leta 1964 prvič poslali na »festival djeteta« v Šibenik, kjer je takorekoč prvič pogledal ččz domači prag v Širni svet, da si pridobi novega znanja Za vodenje lutkovnega dela. Tam je podkrepil spoznanje, da če hočemo lutkariti’ v Hrastniku, se bo treba preusmeriti na vse vrste ročnih lutk, kajti le tako bomo lahko navzven širili to dejavnost. Dolgo je trajalo, preden smo se o'dločili, kajti Vsi člani Smo vztrajali pri marionetah, V tem obdobju smo igrali naslednje igrice: Začarani gozd, Jurček dvomi kuhar, Polet na Mars, Avtomobilska prinčeza, Vragov svak, Jurček zdravnik, Sovji grad, Obuti maček-, Princ Razbojnik, Zlata skrinjica, Ptiček z dvéma kljunčkoma itd.
. Končno smo s pomočjo nekaterih zunanjih sodelavcev iti seveda domačih f orupiiov ZKPO Svobode I, deloma z novimi člani le uspeli narediti nov oder, ročnih lutk in Uprizorili junija 1975 prvo igrico »Volk in kozliči«. Za vso pomoč gre Zahvala tov. Danilu Vratiču iz Maribora in pa seveda upravi mestnega lutkovnega gle-
rtiedfaZna področja, tia katerih v težkih pogojih opravlja Svoje proizvodno delo približno 50 % delovnega kolektiva Steklarne Hrastnik.
Obdobje minulih let nekje od leta 1970 naprej je povzročilo prelomnico v načinu zaposlovanja žena iti ttila“čtitie V tiOčtiih izmenah. Njihova delovišča obsegajo najtežja fizična dela, kot so predelava steklene mase in se nadaljujejo prek lažjih delovnih mest do' končne kontrole Stekla, Oziroma ; predelave in obdelave ter končnega oplemenitenja steklenih
dališča v Mariboru. Za to igro smo imeli izposojene lutke in sodne iz mariborskega mestnega lutkovnega gledališča; Drugo igrico »Hudobni graščak« Sfttti pa že plačali s SVOjimi fih'ančhiffil Sredstvi, ki SfiSO jih zaslužili od predstav z ročnimi ; lutkami.
V	dveh letih, odkar obstajajo ročne lutke, smo zelo razširili območje'' gostovanj. Poleg domačega občinstva so Si naše lutke ogledali otroci iz Zašavja, Posavja do Vključno Kozjanskega. Vseh predstav smo imeli 42. Za naslednjo sezono imamo na programu lastno delo po scenariju tov. Koh-neta »Zgodba o kalifu Štrku z javajkami«, »Medvedka lovimo« z ročnimi lutkami in »Zlato ribico« Za Hrastnik. Poskušali bomo še bolj razširiti krog gostovanj.
To je kratka zgodovina našega lutkovnega gledališča, v katerem smo SC SOočili S težavami in radostjo naših uspehov. To ve samo tisti; ki se praktično ukvarja s to dejavnostjo, koiikd ljubezni in potrpljenja je potrebno, da lahko minimalno zadovoljiš mladega gledalca pri gledanju lutkovne predstave. Zadoščenje imamo takrat, ko sto in sto parov oči budno spremlja dogajanje na odru in ko iz Sto mladih grl poslušaš spodbudne kritike, ki hrabrijo svoje pravljične junake.
V	tem kratkem prikazu našega dela skozi tri desetletja našega obstoja ne smem mimo tega, da bi se tie zahvalil predstavnikom TOZD rudnika Hrastnik za vso materialno pomoč, katero so nam nakazovali pri . uresničevanju naših: idej. Zahvaljujem se tov. direktorju inž. Jožetu Žorčiču, ki nam je vedno odobril prevoz, katerega smo potrebovali pri gostovanju našega gledališča. Prtiv lepa hvala konferenci osnovne organizacije sindikata TOZD rudnika premoga Hrastnik za pokroviteljstvo naše obletnice.
Omenil bi še to, da je v našem aktivnem članstvu nekaj sinov u-stanOvnih članov našega gledališča in da bodo čez nekaj let člani že mogoče tudi njihovi Vnuki. V teh treh desetletjih še je Zvrstilo pri našem gledališču mnogo i-graleev. Zato naj bo naše geslo: »Ne vzgajajmo lut, temveč z lutkami!«	Kamilo Kocman
izdelkov.'LŠta T97Ö je delövtiä organizacija- Steklarna Hrastnik v vseh svojih énotah Zaposlovala 605 delavk 4n 48' mladoletnih delavcev (ženske in moški). Tö število zaposlenih je praktično predstavljalo nekoliko mätij kot' celoto število vséh zagöSieflih delavčev v podjetju, V ñásledñjeih Obdobju je deiovhh organizacija prek sm-
Odbijalka stekla v TOZD I
dikata ter strokovne službe Za varstvo pri delu sporazumno z vodstvom: delovne organizacije sprejela načelni’ sklep o postopnem zmanjšanju ženskih delavk in mladoletnih delavcev na nočnih izmenah.
Vendar jé potrebno razumeti, da pri omenjenih spremembah organizacije 'dela, ’S katerimi se jé zmanjševalo število žeftsk in mladoletnih delavcev tia nočnih- izmenah, tii šlo brez posledic ekonomskega ter organizacijskega značaja. Razumljivo je, da jé bilo 'potrebno prvotno število delavka iz nočnih izmen pri začetku; sanacije prezap~oslltim'artiStrez-na druga delovna fflesta, ravno tako pa je bilo potrebno' s težkimi organizacij Skimi posegi spreminjati tok takratnega proizvodnega programa/
Kot že rečenOj izhodno število v-letu 4970', kar je-predstavljalo 605 zaposlenih žena na nočnih izmenah, je bilo potrefeno temeljito preanaližirati, kakšne so možnosti v-Skladu z obstoječimi zakonskimi ukrepi ter končno z mednarodno konvencijo dela, katere podpisnik je tudi Jugoslavija. Bistvo kdhVenčije, ki nas obvezuje Za j odpravo ženskih delavk in mladoletnih delavcev iz pogoj ev nočnega dela, je zaključek V dokončni odpravi. Vendar kot delni podpisnik Jugoslavija nastopa v postopnem reševanju predmetne problematike glede na Spekter proizvodnih; dejavnosti, ki v naši državi še” k&rišti izmensko delo Ožiroma V posameznih gospodar-kihr panCgah žensko nočno delo kdt trenutno" še nepogrešljivo. Razlogi utemeljitev izhajajo iz socialne strukture,; ekonomskega karakterja posameznih delovnih organizacij ter končno iz predhodnega obdobja samoupravnega urejanja deloVnih in družbenih odnosov V gospodarskih organizacijah.
Načelno vprašanje, kdaj bo Steklarna Hrastnik sposobna dokončne; odpraviti sedanje število še Zaposlenih delavk na nočnih izmenah, je vprašanj e časa m odvisnosti vseh družbenih in političnih momentov, ki vodijo naše gospodarstvo. Za ilustracij d se navaja akCentni predlog,'ki bralca privede do razmišljanja, kaj in kako je Steklarna Hrastnik urejala vprašanje v minulem obdobju petih let.
Kljub povečanemu obsegu proizvodnje iz leta v leto pa so Združeni napdri organizatorjev proizvodnje v Steklarni Hrastnik skupno s Sindikatom ter strokovno službo za varstvo pri dolu uspevali v vsakoletnih naporih tako, da So’ z nemajhnimi napori zgoraj navedeno število zaposlenih žena v nočnih izmenah od leta 1970 pa vse do leta 1976 zmanjšali na sedanjo število zgoraj navedenih izvršiteljev na 385 oseb, vključno z doslednim odpravljanjem mladoletnih delavcev v nočnih izmenah in na delovnih mestih, ki so fizično težja in-nevarnejša.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Stiskalka modelov v TOZD I
Problematika nočnega dela žena
(Nadaljevanje s 7. strani)
Tako se za primer navajajo obsežne reorganizacije zaposlenih delavk v oddelku dodelave — briisilhica, kjer je delovna organizacija na zahtevo republiškega sindikata ter organov republiške inšpekcije dela prešla iz troiz-menskega na dvoizmensko delo. Na ta način so se zmanjšali stroški v obliki nočnih dodatkov. Temu primeru je sledil drugi obrat ročnega ih strojnega, dekoriranja, ki je podobno prešel iz troizmen-skega na dvoizmensko obratovanje. To pa je že tisto število, ki ga
Prodajalka v bifeju TOZD VI
ob sedanjem obsegu proizvodnje ter planu delovne organizacije ne moremo več zmanjševati.
Kljub, temu, da se delovna mesta niso spreminjala, ampak so se spremembe nanašale samo na število izvršiteljev in so zaradi mehanizacije in organizacije ' dela obstoječa delovna mesta predvsem v osnovni proizvodnji predelave steklene mase ostala še na višini 120 izvršiteljev poleg ostalih, ki dopolnjujejo razliko do 385 žena v nočnih izmenah. To razliko predstavljajo delovna mesta kot je 'kontrola stekla, ki zaposluje naj večje število sedanjih ženskih delovnih mest v nočnih izmenah, vendar se kot dopolnitev utemeljuje, da ta delovišča praktično
niso v fizičnem obsegu oziroma delovna mesta kontrole stekla delajo pod bistveno drugačnimi delovnimi pogoji od delavk v osnovni proizvodnji pri steklarskih pečeh. Sedanje število izvršiteljev žensk na kontroli stekla delovna organizacija Steklarne Hrastnik v nobenem primeru ne more spremeniti, kajti pogoji dela v bistvu odgovarjajo pogojnim zahtevam Republiškega sekretariata za delo, ki v okviru desetih pogojnih točk še dovoljuje obratovanje z zaposlovanjem žensk v nočnih izmenah.. -
Varstvo pri delu delavk na nočnih izmenah
Načelno vprašanje organizacije varstvenih in zdravstvenih pogo-. jev zaposlenih delavk na nočnih izmenah je opredeljeno v samoupravnih aktih delovne organizacije, in to:
Samoupravni sporazum o varstvu pri delu
—	Pravilnik o varstvu pri delu
—	Pravilnik o zaščitnih sredstvih delavcev
—	Pravilnik o. alkoholu in narkotičnih sredstvih.
Iz navedenega sledi, da je samoupravna organiziranost za predmetno področje tehničnega in zdravstvenega varstva urejena ter usklajena z zakonskimi normativi. Poleg tega pri delavskih svetih delajo komisije po tozdih, ki kot predmet svoje dejavnosti rešujejo problematiko žena in mladine v proizvodnih obratih podjetja. Pri teh komisijah aktivno sodeluje služba varstva pri delu, ki z dokumentacijo zdravniških pregledov, ugotovitvenih odločb inšpektorata dela ter 'analize splošnega .stanj a delovnih pogojev usmerja potek reševanja varstvene problematike.
Načelno ^vprašanje organiziranosti po tozdih vodi in organizira osnovna organizacija, sindikata, ki je kot nosilec težišč varnih in zdravih pogojev za svoje delavce odločujoč faktor tovrstnega reševanja. Sindikat občasno sklicuje strokovna posvetovanja, na katerih se preverjajo doseženi uspehi pri urejanju varstva pri delu v delovni organizaciji, ki jo vodi strokovna služba, poleg tega pa nenehno . spremlja postopno zmanjševanje delavk, na nočnih
izmenah kjerkoli je to mogoče, o-ziroma predsedstvo sindikata odločujoče vpliva na sindikalne pododbore, da se izvajajo sanacijske težnje po postopnem zmanjševali ju in zaželjeni končni odpravi nočnega dela v proizvodnih obratih delovne organizacije Steklarne Hrastnik.
Napori delovne organizacije, da zmanjšuje žensko delovno silo na nočnih izmenah, so bili precej o-rientirani tudi na zamenjavo moške delovne sile na tistih delovnih mestih, kjer so zaposlene delavke. Vendar je ostalo samo pri naporih oziroma željah, kajti realizacija ■ se ni uresničila zaradi kroničnega pomanjkanja moške delovne sile v Zasavskem bazenu in sosednjih občinah. Namreč delovna mesta na kontroli stekla ter v osnovni proizvodnji, kjer delavke opravljajo delovna mesta izpi-halk in natikaik stekla, finančno niso zanimiva za; moško delovno silo, ki v pretežni večini nastopa-
jo kot hranitelji družin, Ta delovna mesta v sedanjem obsegu kljub zmanjšanju števila še vedno zasedajo delavke iz Hrastnika o-ziroma bližnje okolice, ker naša občina ne more nuditi drugih u-streznih delovnih mest precejšnjemu številu ženske delovne sile, voljne zaposlitve. Tako si podjetje Steklarna Hrastnik iz presežka delovne sile — ženske — zaposluje posamezna delovna mesta v svojem podjetju, zato pa posveča mnogo pozornosti in naporčv za zboljšanje , delovnih pogojev ter v perspektivi planira zboljšanje otroškega varstva ter končno urejanje kolektivne družbene prehrane, kar vse naj bi vplivalo na razbremenjevanje ženske — rhatere in končno delavke v iz-menskem delu v proizvodnji stekla.
Morebitni administrativni ukrep po dokončni odpravi nočnega dela žena V Steklarni Hrastnik 'bi privedel glede na sedanje število 385 izvršiteljev« žensk na nočnih izmenah delovno organizacijo v nemogoč položaj, ker bi praktično nastopilo vprašanje obstoja določenih dejavnosti oziroma opravil posameznih poklicev, s katerimi bi se pretrgala veriga, sedanjega tehnološkega procesa. Tak, ukrep ekonomsko ni spre-
jemljiv, ker se delovna organizacija prebija z izredno težkimi gospodarskimi težavami in ne dosega limit rentabilnosti, na drugi strani pa bi y okviru občine Hrastnik nastopilo drugo vprašanje, kam prezaposliti odpravljeno oziroma sproščeno žensko delovno silo v Steklarni Hrastnik;
Iz vsega navedenega pa vendar ni potrebno razumeti, da je sindikat Steklarne Hrastnik zaključil svoje napore pri reševanju oziroma zmanjševanju števila žena na nočnih izmenah. Ne-« glede na to, da podjetje izpolnjuje splošne in posebne pogoje za zaposlovanje žena v nočnih izmenah, ostaja tudi-;v bodoče odprto vprašanje postopnega zmanjševanja in to s povečano zamenjavo ženske delovne sile z moško delovno silo z delovnimi invalidi Steklarne Hrastnik, z uvajanjem mehanizirane stopnje kontrole gotovih izdelkov, kjer tehnični principi dovoljujejo to' možnost ž na-
bavo ustrezne avtomatske opreme, ter končno š'posodobitvijo celotnega tehnološkega procesa z izbiro ustreznih proizvodov, ki bi tudi organizacijsko oziromsf kadrovsko vplivali na število samih" izvršiteljev.
Za vsa tista področja dela, pri katerih niso niti iz tehničnega niti iz organizacijskega oziroma e-konomskega aspekta možne sanacije za zmanjšanje žensk na nočnem delu, bo to vprašanj e še naprej odprto in se bo skušalo reševati v skladu z razvojno politiko združene organizacije v okviru poslovne'skupnosti, katere član je delovna organizacija Steklarna Hrastnik nedavno tega postala.
Zdravstveno stanje delavk na nočnih izmenah je dokaj zadovoljive, s.aj pročentno dosega 4 % od skupnega-Števila žensk na nočnih izmenah, ki jim zaradi registriranih zdravstvenih obolenj dohiteva odklonitev za sposobnost opravila nočnega dela, in to od Dispanzerja za medicino dela Hrastnik. Bolezenska stanja izhajajo predvsem kot' obolenja ožilja na nogah, ker so delovna mesta tipično stoječa ter v. manjši meri splošnega zdravstvenega karakterja iz .področja ginekoloških, avdiometričnih in psihofizioloških
(Nadaljevanje na 9. Strani)
Kontrolorke stekla v TOZD II
Izpihalka stekla na Lajki v TOZD I
Problematika nočnega dela žena
(Nadaljevanje z 8. strani) bolezenskih stanj. Nesreče pri delu dosegajo okrog 5 % zaposlenih delavk na nočnih izmenah, vzroki poškodb pa so tipični za steklarsko industrijo in so lažje oblike, kot so manjši urezi na steklenih črepinjah kljub zaščitnim sredstvom, lažje mehanske poškodbe pri prekladanju oziroma pakiranju steklenih izdelkov v kartonsko in leseno embalažo ter nekaj primerov nesreč na poti z dela in na delo.
Organiziranost varstva pri delu obsega poleg periodičnih zdravniških pregledov, ki so obvezni za delavke na nočnih izmenah, tudi urejanje delovnih pogojev v obliki sanacije ekoloških razmer ter končno urejevanje samih delovnih mest iz, tehnioiiega aspekta, tako da so delovna mesta ugodnejša in da se z manjšim naporom ter psihofiziološkim naprezanjem dosegajo zažel j eni proizvodni rezultati.
Tudi aktivnost žena v osnovnih organizacijah sindikata doprina-ša dobro sodelovanje pri reševanju delovnih ur ekoloških pogojev dela.	I:l
Odnašalka stekla v' TOZD I
Za izobraževanje članov kolektiva je bilo v minulem letu organizirano splošno testiranje in poučevanje s področja varstva pri delu, tako kot Zakon o varstvu pri delu zahteva in določa za proizvodne, vodstvene in vodilne delavce v naši delovni organizaciji. Ženske, ki delajo v nočnih izmenah, bodo tudi V bodoče predmet strokovnega izpopolnjevanja, s katerim se bodo poleg zbolj sevanja delovnih pogojev Urejali samoupravni odnosi pri .lažjem o-
pr a vi jan ju nočnega dela v obliki socialnega in otroškega varstva. Vendar je potrebno razumeti, da za vse napore sindikata, ki perspektivno planira zboljšanje delovnih razmer, posebno žensk na nočnih izmenah, obstaja skupno izhodišče gospodarskega stanja delovne organizacije ter končno pomoč samoupravne interesne skupnosti, v okviru občine Hrastnik.	_____
Razumljivo je, da dokler mati — delavka nima urejenega otroškega varstva, tako dolgo so samo zboljševanja delovnih pogojev samo del v smeri kompleksnega reševanja: Namreč praksa dokazuje, da ravno socialno oziroma otroško varstvo ter ureje-, nost družbene prehrane v naj večji meri razbremenjuje delavko na nočnih izmenah oziroma delavke v delovnem razmerju, kar je tudi izhodišče kompleksnega reševanja kadrovskih potreb v delovni organizaciji Steklarne Hrastnik.
V perspektivnem razvoju sindikat Steklarne Hrastnik daje prioriteto odpravi nočnega dela žena na delovnih mestih v osnovni proizvodnji stekla — steklarski peči. Tamkajšnje'število izvršiteljev, to je 120 oseb žensk delavk, bi se že v prihodnjem obdobju postopoma zmanjševalo tako, da bi na ta delovna mesta postopno zaposlili delovno silo iz bratskih republik, ker te sami nimamo; s tem bi dosegli zboljša-r nje proizvodnih rezultatov, na drugi strani pa bi te delavke, razbremenjene fizičnega dela pod težkimi temperaturnimi pogoji, .premeščali za potrebe kontrole stekla, ki je povsem tipično žensko delovno mesto, tako da se v bistvu sedaj število 385 žena na nočnih izmenah ne bi spreminjalo, oziroma bi morali za te žene iskati novo zaposlitev.
Na ta način predsedstvo sindikata in osnovne organizacije sindikata želijo rešiti problem zaposlovanja ženske delovne sile, da bi s sproščanjem na težjih delovnih mestih nastopale številčne razbremenitve.
Sindikat Steklarne Hrastnik je y minulem obdobju dveh let skupno ¿ sindikati ostalih steklarn v Jugoslavij i predložil elaborat :za priznanje benificirane delovne dobe za delavke pri stek- ' larskih pečeh. Vendar je prvotna zahteva po daljših obravnavah predložene dokumentacije doživela neugodno rešitev, s čimer se je bilo težko sprijazniti. Vendar so zahteve delavk na teh delovnih mestih ob podpori sindikata prišle.v, novo fazo utemeljitev njihove upravičenosti, tako da je predložen Invalidsko pokoj ninskemu zavarovanju nov zahtevek po priznanju benificirane delovne dobe za delavke pri steklarskih pečeh, v kolikor ne bo mogoče z mehanizacijo oziroma zamenjavo ž moško delovno šilo zmanjševati, i V skladu z 2: in 4. odstavkom-51. člena Zakona o medsebojnih razmerjih delavcev, v združenem delu izvaja Steklarna Hrastnik pogojne predpisane zahteve Republiškega sekretariata za delo in' to:
— organizirano j p strokovno varstvo pri delu ter periodični zdravniški pregledi, za vse tiste... delavke, ki so prvič oziroma na' ,tri leta delajo na nočnih izmenah,
—	organizacija združenega dela izpolnjuje predpisane splošne in posebhe ukrepe in normative, ki se. nanašajo na pogoj posebnega varstva žena,
—	na nočno delo ni zaposlena delavka, ki je na porodniškem dopustu manj od 1 leta
—	delavke, katerih otrok so mlajši od 7 let, so samo spora-
čistilka v kopalnici v DSSS
Srečanje z
Bila sem ¡prijetno presenečena, ko sem dobila vabilo 00 ZSM osnovne šole narodnega heroja Rajka v Hrastniku, s katerim so me vabili na debatno popoldne. Vabila šem se-zelo razveselila in se z veseljem tudi odzvala. >
Splošno znano je danes, kako bliskovito teče čas. Leta osnovnošolske brezskrbnosti so hitro minila, prehitro se je končala srednja šola in zopet smo se znašli na razpotju. Zdaj pa so se nas na prisrčen način spomnili, mladinci, ki so pripravili res dobro organizirano srečanj e..
Na začetku so nas pozdravile tov. Breda Vidmar, pomočnik ravnatelja, tov. irena Kavšek, mentor OO ZSM na osnovni šoli, in predsednica OO ZSM Darja Ramšak, ki nas je tudi predstavila.
Zadrege ni bilo. in pogovor je kar hitro stekel. Osmošolce je zanimalo življenje na srednjih šolah, zakaj smo se sploh odločili za kakšno šolo. Pogovor je stekel tudi o odnosu profesor—dijak, aktivnostih na šolah, učenju, 'štipendijah, izobrazbi, ki jo daje določena šola. Sproščeno so nas spraševali, mi pa smo jim z veseljem odgovarjali. Bil je to dobro izbran način ¡pogovora, v katerem smo lahko najlaže spregovorili o'izkušnjah in vtisih iz srednjih šol. S temi svojimi občutki sider ne moreš vplivati na odločitev učenca, ki ga čaka v septembru' naslednjega leta oziroma že ¡prej.
Upamo pa, da so bili naši vtisi vseeno le delček v mozaiku slike, ki si jo ustvarja vsak osmošolec, ko .se odloča, kje nadaljevati šolanje.:: -■
zumno razporejene na nočne izmene, vendar vse delavke in delavci v nočnih izmenah imajo zagotovljen hladni obrok ter tople napitke,
—- otroško varstvo povzroča precejšnje probleme v okviru občine, zato delavke v nočnih izmenah zelo različno rešujejo tovrstno problematiko,
—	osebni dohodek za delo v nočnih izmenah delovna organizacija Steklarna Hrastnik vrednoti v obliki 40% nočnega dodatka za ženske in 35 % dodatka za delavce v nočnih izmenah,
—	vsem delavcem je zagotovljen prevoz z dela in na delo v nočnem času,
—: nočne izmene so zasedene s strokovnimi^ delavci, ki organizirajo in vodijo izmensko delo,
—	pogoj nočnega dela se posebej vrednoti za Vse delavce delovno organizacije Steklarne Hrastnik s posebnim dodatkom v obliki dnevoV dopusta.
, Takšen način 'reševanja nočnega dela žena v Steklarni Hrastnik je trenutno najbolj sprejemljiv glede na vse okoliščine, ki so v poročilu zajete kot utemeljitev in perspektivne naloge, ki bodo v končni fazi v perspektivnem raz-, voju dokončno odpravile nočno delo žena.
Predsedstvo sindikata
osmošolci
In spet je tu' čas, ta pa je tako hitro tekel dalje, tako da se je tudi naš pogovor kmalu približal koncu. Zapoli smo še našo mladinsko pesem: »Lepo je v naši domovini biti mlad«, zaigral pa nam je še nadarjeni harmonikaš. Upam, da to ni bilo zadnje srečanje, kajti prepričana sem, da je to popoldansko 'srečanje zapustilo" 'prijeten vtis v vsakem izmed nas in bi se prav gotovo tako v polnem številu spet udeležili kakšne debate.
Osmošolcem vsi želimo, da bi ob koncu šolskega leta vsi ¡uspešno zakorakali v novo življenje, v takšno šolo ali v pokijc, da bi bila njihova odločitev resnično posledica njihovih želja, veselja in zmožnosti.
Aktivni in domiselni kot 'so že zdaj v osnovni šoli, bodo prav gotovo ostali tudi vnaprej in prispevali tudi k živahnemu delovanju organizacij in društev na mladinskem področju v srednjih šolah.
Jasna Kosm
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem. .vsem sodelavkam in sodelavcem brusilnice, še posebno ¡pa delavkam na rezalnem stroju, za prekrasno darilo, ki me bo vedno- ¡spominjalo na -eas, ko sem bila med vami.
Želim vam in kolektivu Steklarne pri nadaljnjem delu še veliko delovnih uspehov.
Smode Terezija
Odšli v pokoj
STIHER ROBERT \
31.	10. 1977. je bil upokojen -naš dolgoletni sodelavec STIHER ROBERT, mojster na MP srednja mala. Rojen je bil 28. 6. 1928 v Zagorju ob Savi. v delavski družini. .
Po končanem šolanju se je zaposlil 13. 1. 1943 v Steklarni Hrastnik kot odnašalec stekla. Veselje do Steklarskega poklica mu je omogočilo, da je hitro na-l predoval. Kmalu je bil, dodeljen na delovno mesto natikalca stekla na mašinski preši- -
Takoj po končani vojne je Robert pričel ponovno delati kot nabiralec steklarna MP srednja-ma-3a pri različnih mojstrih, pri njih si je nabiral znanje, ki ga je pozneje pri svojem napornem delu s pridom uporabljal.
Še zelo. mlad je sprejel .odgovorno mesto brigadirja (mojstra) na tem delovnem mestu in ostal vse do svoje upokojitve. Biti mojster ni lahka stvar, vedno moraš paziti na to, da v brigadi, katere vodiš, vlada tovarištvo in medsebojno spoštovanje, ker ¡samb na ta način je brigada lahko uspešna. Za vse to je imel Robert izreden posluh. Vsak, ki je. bil do*-deljen v njegovo brigado, .ga je spoštoval, tako -tudi uspehi brigade niso izostali;
Kot dober delavec je -užival zaupanje, svojih sodelavcev* .zato «so ga večkrat volili v organe upravljanja, bil je večkrat član upravnega odbora, vidimo ga. v centralnem delavskem ‘svetu, .predvsem pa v upravnem odboru sindikata* v katerem je bil zadolžen .predvsem za fizkulturo.
Na športnem področju pa je bil Robert še posebno-aktiven, saj je bil dolga- leta aktiven -nogometaš pri izredno dobrem' nogometnem klubu »BRATSTVO«, v njem je sodeloval vse do znane združitve (fuzije).'
Njegovo bogato delo pa s tem dnem ni prenehalo. Robert ,se je vključil .v delo rekreacijskega odbora, v katerem je še danes. Zadolžen je za panogo rokometa. Bogate, izkušnje, ki si jih je’pridobil pri aktivnem nogometu,, tedaj koristi, uspešno..pri rekreaciji. Za svoje delo na tem področju je dobil diplomo. Še en hobi ima Robert,-ta mu je, kot-sam- pravi;
najbolj pri srcu. Od leta■ 1950 je član ¡športnih ribičev; tudi tu je opravljal razne funkcije, nadalje pa je predsednik gospodarskega odbora. Tako si je pri ribičih za svoje delo prislužil več priznanj, tako društvenih, občinskih in re-. publiško. Vse to je dokaz, da je Robert bil na vseh področjih u-spešen.
Ko odhaja sedaj v zasluženi pokoj,-upa moTda s tem ne bo pre-nehala tudi: njegova aktivnost pri Športu inapri ribičih.
Zeliiho mu,-da biszasluženi: pokoj užival: veliko let zdrav in zadovoljen .y krogu svoj ih domačih.
DORNIK. ŠTEFKA' K &
Dne 130. D. 1377; je'bila upokojena naša e sodelavka v ¡DORNIK ŠTEFKA, kuharica v ¡menzi. Rojena 13. It. 1922; v Hrastniku.
V steklarni -Hrastnik se je zaposlila 2.-7.21941 kot delavka. - Delala je nasražličnih delovnih niestih v tovarnifitam pač,vkjeri:sp bile potrebe* rVrstfeklarni -je.Štefka delala od leta ¡1943. Pozneje se je za-poslilasiv’ scementarni.- Trbovlje in Potrošniku Hrastnik tor od leta 19621 ponovno v steklarni Hrastnik vse do svoje upokojitve.
Ko se je, Štefka leta 1962. ponovno zaposlila v, ¡steklarni oziroma . v menzi steklarne, je prišla na delovno .mesto i kuharice. Kot tako jo poznajo vsi tisti, ki so se hranili v naši menzi; dokler: smo jo imeli. Vedno nasmejana in prijazna, z vsakim je ¡bila Štefka izredno prijazna, ne samo z rednimi abonenti, ampak tudi z ostalimi našimi delavci, ki. so občasno prihajali; v menzo;
Zelo so jo pohvalili za njeno delo v .letošnjem letu ’vsi tisti,: ki so svoj dopust .preživeli .v Bohinju. Mnogi izmed, dopustnikov so izrazili .željo, da bi Štefka tudi naslednje -leto duhala v Bohinju, čeprav bo že takrat upokojena, seveda, če. ji bo zdravje -to dopuščalo. Ko so menzo pri steklarni podrli leta 1975 zaradi novega mostu v Hrastniku, je bila ttidi Štefka prestavljena' v menzo Tovarne kemičnih izdelkov; ki kuha sedaj tudi za naš kolektiv. Takrat jo je bilo malo strah, kako bo: v
novem okolju. Hitro se je privadila novim abonentom :in osebju v menzi kemične. Tako kot prej v naši menzi, je Štefka bila priljubljena tudi v tovarni kemičnih izdelkov. Na njeno delo ni nobenih pritožb. Kot “je sama dejala, dobri in slabi ljudje, so povsod, -poskušala sem se prilagoditi enim in drugim, vendar z dobro voljo
se vse uredi. Res je tako, če ti spoštuješ druge; 'spoštujejo tudi drugi tebe.
Ko sedaj Štefka odhaja v zasluženi pokoj, ji zaželimo lahko samo to, da bi uživala pokojnino -še veliko let zdrava in srečna v krogu svojih ¡najdražjih.
Uredništvo
SPOMIN JA ZDRAVNIKA DR. JOŽETA DOLANCA
Dne 5. decembra sta minili dve leti, odkar so na pokopališču na Dolu na njegovo-željo v krogu naj ožjih ¡svojcev položili k večnemu počitku zdravnika dr. Jožeta Dolanca.
Ob tej drugi Obletnici njegove smrti se ga Hrastničani spominjamo ne samo 'kot domačina, temveč tudi njegovega ■zdravniškega dela v času narodnoosvobodilne borbe in po ¡osvoboditvi.	■
Življenjska pot dir. Dolanca ni bila lahka.iSpričo-številne družine je le ob izredni marljivosti in ob materialnem por manjkanju končal študij in ga je kot ¡mladega zdravnika 'sprejela v službo takratna delavska občinska uprava v Hrastniku;
Tovariš JožeDolanc je bil eden izmed .tistih redkih zdravnikov, ki ¡so že v, stari Jugoslaviji, zlasti pa med okupacijo, zdravili komuniste-ilegalde, da so ti lahko nadaljevali: boj za osvoboditev slovenskega naroda. Tudi sam se je vključil v to.borbo in v gozdovih skrbel za ¡ranjence v raznih partizan-, Vkih'bolimšnicah. Kot :tak je postal tudi član Zveze komunistov.7 ■	j.
Njegovo-delo na zdravStveneih. področju po osvoboditvi v Zasavju, "zlasti pa v Hrastniku, je odražalo veliko skrb in •odgovornost za napredek zdravstvene ¡službe, izredno je bil dudi dosleden v tem, da bi bili le resnično bolni deležni temeljitega zdravljenja. S tem je prihranil znatna sredstva za splošen gospodarski .napredek in osebni dohodek zaposlenih. Več zdravnikov s takimi doglednimi življenjskimi principi bi za napredek zdravstvene službe in socialistične 'družbe sploh potrebovali tudi danes, zato tovariša dr. Jožeta •Dolanca pogrešamo in ga bomo ohranili še dolgo v spominu.
Stanko Brečko
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža in očeta ŠTEFANA ZAGORCA
se. iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem' za izrečeno sožalje, (podarjene; vence, cvetje in spremstvoma njegovi zadnji poti..
Posebna hvala sodelavkam in sodelavcem skladišča gotovih izdelkov za vence in denar.
Hvala tov. Roziki Simeršek za poslovilne besede ob odpadem grobu.
Žalujoča žena Fani/ sin Štefan z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
ALOJZIJE DRGAN
se zahvaljujemo vsem,, ki šo izrekli sožalje,-poklonili cvetje in jo. spremili na-njeni zadnji poti.
žalujoči
ZAHVALA
Ko odhajam v pokoj, bi se rada zahvalila vsem' sodelavkam in sodelavcem brušilni-■ce in pisarnam TOZD I za. prelepa darila, ki. ste mi jih poklonili in ki me bodo spominjala na čas, ko smo delali skupaj. .
Želim vam pri nadaljnjem delu še veliko delovnih uspehov.
Malenšek Jožefa
ZAHVALA
Prek našega glasila Steklar bi se rada zahvalila sodelavkam, in sodelavcem KIKO delavnic, predvsem pa tovarišu Viliju Petriču in Jožetu Vele-. j.u za vso pozornost, ki so mi jo izkazovali v času moje bolezni.
Vsem želim še veliko uspehov pri delu, predvsem pa zdravja!
Mastnak Kristina
Delovanje delegatskega in skupščinskega sistema
Z namenom, da .se¡skušajo odpraviti ugotovljene 'pomanjklj togosti v dosedanjem--delovanju delegatskega im skupščinskega si-istema po volitvah, ki, so bile; v le* tu ,1974, je dolžnost občinske organizacije SZDL in občinskega sindikalnega sveta napraviti ,u-strezno oceno. Namen ocene je' poleg tega tudi ugotoviti, v kolikšni meri' se- je- utrdila; politična' oblast delavcev in omogočila spremenite družbeno;ekonomskih odnosov v celotni družbeni reprodukciji in pri upravljanju drugih družbenih zadeto Ocena naj bi zajela obdobje 'od volitev v letu '1-974 do sredine leta 1977.
Že ob uvedbi! delegatskega sistema je takšen način izvrševanja samoupravnih ih oblastnih -funkcij delavcev in delovnih ljudi ter občanov sprožil veliko zanimanje za to, ,da bi v. bodoče prek delegatov v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, kot v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, delavci- dejansko lahko zagotovili svoj vplivin interese .in s tem oblikovali politiko.
Ocena dosedanjega delovanja delegaeij, konferenc delegacij in celotnega skupščinskega sistema naj v pripravah na nove volitve pomaga zadostiti načelu: »Pravi človek na pravo mesto!« — prit čemer pa moramo upoštevati interese ožje' kot širše- družbene' skupnosti, kakor,’ tudi nagnjenja in družbeno usposobljenost posameznikov. V tem pogledu se postavlja tako pred organizacijo SZDL kot pred organizacijo zveze sindikatov zahtevna naloga, da v postopku evidentiranja’ to kasneje kandidiranja posameznikov za člane delegacij opravita čim boljši izbor, ker. sC bo nedvomno prek; dobre kadrovske Strukture lahko v veliki meri izboljšalo, funkcioniranje celotnega delegatskega in skupščinskega' sistema-.
Oceno naj bi obravnavale to jo dopolnile vse zainteresirane to odgovorne politične in samoupravne strukture v občini, zaključilo pa naj bi se s sprejemom skupne ocene na sejah krajevnih skupnosti in občinske konference SZDL.
Ob sprejetju ocene je potrebno na konferencah jasno - in čim konkretneje opredeliti vsa načela in merila za- kandidiranje ter opredeliti! nadaljnjo politično aktivnost v pripravah na predsto-ječe volitve. V ta namen bo potrebno v občini.ponovuo preveriti vsebino sklepa o načinu oblikovanja delegaeij za skupščino občine Hrastnik, to. skupščine samoupravnih interesnih .skupnosti," kakor tudi kriterije in merila, ki so bili podlajga za; kadrovanje delegatov in nosilcev vodilnih funkcij v skupščini, občine to v samoupravnih interesnih skupnostih o-žironia V njihovih izvršilnih organih. Prav tako bo potrebno pristopiti k spremembi to dopolnitvam občinskega statuta, ki mora biti prilagojen odnosom, ki izhajajo iz zakona 6 združenem delit, to drugim specifičnostim, kr,, jih imamo v občini. V tem ¡pogledu bo potrebno posvetiti posebno pozornost spremembam, ki se nanašajo na opredelitev pristojnosti, posameznih zborov občinske: skupščine.
Ocena- delovanja temeljnih delegacij
Osnovna ugotovitev je,., tako, kot verjetno v mnogih drugih, občinah, da -z delovanjem delegacij; v pretečenem obdobju 'nismo zadovoljni. Za takšno ¡ugotovitev je: več razlogov: Prvi raiztog je nedvomno v tem, da delujejo delegacije preveč odtrgano od celot-v temeljnih organizacijah zdr-nže-nega- sistema — samoupravnega-negd dela in v krajevnih skupno-stihv Drugi’ razlog: je- v tem, da delujejo delegacije izključno ob sklicu, zasedanj;-občinske skupščine oziroma posameznih zborov in obravnavajo le posredovano gradivo. Nadaljnji razlog za takšno ugotovitev je dejstvo, da so. delegacije prepuščene- pTeve e same" sebi to ni ustrezne povezanosti niti z organi upravljanja,' sploh' pa ne z bazo)., ki je člane delegacij izvolila.
'NecIVomno je točna tudi ugotovitev. da delegacije doslej niso. sodelovale v pripravah za delo posameznih Zborov oziroma, skupščine in da od njih ni bilo podanih' praktično nobenih ineiaiiv za, reševanje nastalih problemov.
’ Nač! novega tudi ni, če ugotovimo, da delegacije ne .obveščajo. delavcev to delovnih ljudi ter 'ob,-čanov o delu delegacije in o delu delegatov v zbori občinske skupščine. Vseh teh ugotovitev seveda ne igre popolnoma posploševati, vendar pa je takšna praksa, ki nikakor ni pozitivna, prevladujoča. Še dosti slabša je situacija v-tistih sredinah, ki po kriterijih in merilih niso 'oblikovale’ svoje delegacije, temveč so se združile v konferenco delegaeij. V takih primerih je značilno,' da še delegati. opredel ju jejo- kot* delegati-svoje sredine, to pomeni delovne skupnosti, iz katere konkretno delegati izhajajo. Pri tem seveda ni mogoče govoriti o o kakšnikoli povezanosti delegata z ostalimi člani delovnih skup-, nosti; ki tvorijo skupno konferenco delegacij, Zlasti za te sredine je še posebej pomembno vprašanje fleksibilnega mandata in je potrebno storiti vse, da se bodo delegati dejansko menjali na zasedanjih, zborov oziroma skupščine;! ker bomo le na tak način zagotovili, da bodo o problemih seznanjeni člani delovnih skupnosti, ki sestavljajo takšno konferenco.
Za izredno negativno ugotovitev lahko štejemo ugotavljanje, da delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela sploh nimajo za del samoupravljanja; ampak jih opredeljujejo kot nekaj, kar je zunaj temeljne organizacije združenega dela in pred-stavlja’ nekaj »družbenega oziroma, občinskega«. Da bo delo delegacij in odnosov članov delegacij drugačen, bo inujno,potrebno zagotoviti v samoupravnih aktih temeljnih organizacij združenega dela, enako pa tudi. v statutih krajevnih skupnosti, da- bodo odnosi delavcev oziroma delovnih ljudi in občanov do članov delegacij konkretno opredeljeni. Ko bo storjeno to, bo nedvomno mnogo; lažje zagotoviti v vsaki temeljni Organizaciji združenega, dela to: krajevni skupnosti tudi potrebno strokovno' in administrativno pomoč za delo posamezne delegaci-
je. S takšno opredelitvijo v u-strežnih .¡samoupravnih ¡aktih, bo ■ delegatom omogočeno nemoteno; opravljanje' njihove 'funkcije. Ob-benem pa bo nedvomno tudi drugačno, predvsem pa pravilno; družbeno ovrednotena • funkcijai člana delegacije in delegata.
Poleg teh opredelitev bodo morali, samoupravni akti temeljnih organizacij združenega dela in! krajevnih skupnosti konkretneje» opredeliti organiziranost delegatov v samoupravnih organih. Prav’ tako bo ustrezneje» kot;je- to doslej potrebno urediti to 3 rešili vprašanja politike.,! nagrajevanja po. delu v temeljnih organizacijah združenega dela to drugih delovnih skupnostih. Zato je treba' zagotoviti, datolani delegacij zaradi opravljanja! svojih delegatskih funkcij v delitvi dbliodkai ne bodo materialno prikrajšani, v o’bčtoskem;merilui pa bo potrebno čimprej sprejeti ustrezen- odlok ali drug akt, po katerem se bodo reševala' -ostala- vprašanja materialnega značaja, ki zadevajo delegate (prevozi na seje; povračila osebnih dohodkov občanom, ki so kmetijski proizvajalci ali opravljajozasebno obrt). 1
Nedvomno je enct od osredn jih vprašanj delegatskega sistema, kako zagotoviti ¡stalno medsebojno povezanost delegacij to delegatov z njihovo samoupravno bazo im vzporedno s tem, kako zagotoviti; da bodo člani' delegacij in delegati dobro poznali tako probleme v .Sredinah, iz katerih izhajajo, kot tudi probleme,»ki se rešujejo na nivo ju ¡občine' oziroma republike,!
Znana je ocena, -da člani de-legačij is problemi niso v zadostni meri seznanjeni; in da je razlog ^za- takšno’’stanje delno v pomanjkanju dobrih informacij, delno: pa v nezadostni meri zainteresiranosti delegatov o spoznavanju problematike. Tudi to stanje nedvomno prispeva k temu, da; posamezne sredine opredel ju-jejo delegacije kot nekaj, kar je izven njihove samoupravne strukture.
Enako kot jo nezadovoljiva povezanost delegacij in delegatov s sainoupravnimi ' organi’ to samoupravno-bazo v temeljnih organizacijah združenega'' dela ta v drugih delovnih skupnostih; je nezadovoljiva povezanost delegacij in delegatov tudi-v krajevnih skupnostih; Tudi v krajevnih skupnostih se delegacije še* niso uspele vključiti in povezati', v o-stale oblike • samoupravnega in političnega delovanja; - odločanja in življenja v posameznih krajevnih skupnostih in se prav zaradi tega -stališča ki jih poseduje jo delegati v skupščinah, v na j več primerih Oblikujejo izključno v krogu, ki ga predstavljajo člani de-' legacij. Še bolj kritična pa je u-gotovitev, da mnogokrat tudi delegacije niso sklepčne. Takšna u-gotovitev pa nas kaj hitro pripelje do naslednje ugotovitve,* da-stališča, predlogi in mnenja delegatov ¡niso stališča sredin, ki so delegate izvolile, temveč da gre za stališča nekaterih ¡članov delegacij ali celo posameznikov.
Z ozirom na medsebojno soodvisnost in povezanost med krajevnimi skupnostmi in temeljnimi in drugimi delovnimi organizacijami bi bilo samo po sebi umev-
no, da bi- prišlo: mnogokrat , do skupnih s!e| 'delegatiJ, iz- temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, ker bi lahko na takšnih sejah uskladili ! stališča, ¡ki bi jih potem zastopali delegati bodisi v občinski skupščini, bodisi v skupščinah interesnih skupnosti. Takšne povezanosti torej v delu delegacij ni bilo zaznati. Seveda pa he bi bili objektivni. če bi 'skušali pomanjkljivosti in vso, kritiko’ usmeriti in p rij valiti le na delegacije, ■ S- tem v zveži je potrebno poudariti, da je tu s strani samoupravnih organov v temeljnih organizacijah združenega dela to 'krajevnih vršilnih organov,' ni bilo zadostne, da ne. rečemo nobene iniciative -za-sodelovan je,, Ta- ugotovitev pá nam*kaže na to, da bomo morali člonii-samoupravnik, organov in hjihpvih¡ izvršilnih organov, tako" v temeljnih organizacijah in člani ZK, V bodoče svoje- delo v krajevnih skupnostih, zlasti pa ¡drugače, ¡zastaviti in svoj odnos do delegacij 'spremeniti,
¡0 Ob analiziranju stanja delovanja delegacij' in dblegatov pa je posebej odločilnega pomena tudi vprašanje nadaljnje ustrezne pomoči! delegacijam to delegatom. Tudi tu- kaj hitro lahko ugotovimo, da- z oblikami in z vsebino pomoči, ki so jo deležne maloštevilne! delegacije, ne moremo biti zadovoljni. Ta pomoč bo morala'biti v bodoče'bolj organizirana! tase -Bo morala obdržati ne prek- nasvetov, temveč prek-organiziranega delovanja družbenopolitičnih organizacij, ki šo dolžne nuditi vso ustrezno pomoč bodisi delegácijam bodisi posameznim delegatom.
Ob tem bi bilo prav, da 'bi v bodoče-'več-¡razmišljali in storili tudi o načinu, ki je bil ocenjen kot zadovoljiv in s.e je doslej izrazih v tej obliki, da so bili organizirani z vodji delegacij oziroma .s predsedniki konferenc delegacij sestanki; na katerih so jim predstavniki družbenopolitičnih organizaeij skušali dati ustrezne napotke za njihovo delo. Predlagana Oblika pomoči delegacijam prek članOv izvršnega sveta občinske skupščine ni sprejemljiva, s tem pa seveda ni mišljeno, da člani izvršnega sveta in ostali nosilci, funkcij v skupščini ne bi smeli sodelovati ¡pri'delu delega-' cij. Gre-le za to, da-člani iz vršnega.sveta ne bi prenašali stališč izvršnega sveta kot edino možnih in sprejemljivih v ¡delegacije.
Za-boljše delo delegaeij v bodoče je? izrednega pomena • oblika in način informiranja. Teb oblik informacij imamo v občini več in delegacije; so dosedanji način informiranja v odnosu; občinske skuščtoeg- delegacije ocenile za zadovoljiv.. Kljub temu bi bilo verjetno, še vedno vredno ^razmisliti! b tem, da bi vendarle dobili v Občini neko skupno informativno glasilo!
Zavedati se je potrebno, da je sistem informiranja; v delegatskih odnosih eden od bistvenih elementov samoupravnih odnosov tako v krajevnih skupnostih kot tudi v združenem delu in da ne: more 'biti govora o uspešnih samoupravnih odnosih, če obenein formiranja. Obseg samoupravnih ni vzpostavljen dober sistem in-
(Nadaljevaiije na 12. strani)
NAGRADNA KRIŽANKA
	SMUČANJE	SUROVINA ZA IZDELA* V0 CEMENTA	PSISTANO ŠCE V SE* VERNEM ČILU	VALJEVO	LJUBKOVAL» no moško IME	DEL OBRAZA	Špansko Zensko ' IME	CMERAV ČLOVEK	MAKEDON* SKl NAROD« NI JUNAK CMlftČB)	STEKLARNA ¡1	ITALIJA	RT V ŠPANI* JI MED VAt LENGIO.IK MURCI0	TOMISLAV MERALIC	EDVARD CjRIEd	Športna tekmova* N4A NA VODI	DOLINA SMlb ČARSKlHSKA* KALNÍC POD PONCAMl'	ODLAGAN kOS DEBLA	NAŠA TO« VARNA GÖ* SP0DINJSKE OPREME	KRATICAZA TANGENS
VZHODNI- DEL HRVAT?KS										RAZLAGA* LEC>IZVA* JALEC									
tekač NA DOLGO PR0« eoc^iKM)										Steklarna M	ROMAN ZAKONCEV .GOLON MESTO V ITALIJI			' ?					
TISKOVNA agencija; NADS				REKA SKOZI GRENOBLE						MOLIBDEN			DVOŽIVKA	LJUBČEK« LJUBIMEC					
				DEBLO BREZ V5J						NIKELJ,				Strašilu» nalijnica					
'NEMŠKI BAKTERIO* LOG-TAC (ROBERT)					STANKO BLOUDEK	FINSKA- KOPEL						Škotska RODOVNA SKUPINA					REŠITE. NASRADNO KRIŽANKO:-	„ OTOK . ČAROVNICE KIRKE-	MERSKA ENO' TA7ADRAG0 KAMSNJ6 *
						KMEČKI PRAZNIK						TRDITEV, STAVEK..							
MESTO OB JEZERU ARALV SZ							ZMIKAVT	DRŽAVNA blagajna	ROMUNrFR, PISATELJ, NOVELIST, C PAN A IT)								ANDREJ KURENT SLÖV.GLED, IGRALEC (.BRANE)		
STEKLARNA m	\fiS0KA <50RA VRVICI	BISMUT	UGLEDNI UQANDSKI DRŽAVNIK (MILTON) DOBA,VEK						PRITOK 8AJKALSKE* GA JEZERA	TU0ČANJE									
KOSILO-					RIMSKI . HIŠNI BOGOVI					mesto ob USTJU DOt NA v sr 1					ober;				
										ANTON NANUT					STANE DOLANC				
TRAČNICA				vra6, ZLODEJ	NAJSTAREJŠI LATINSKIPRE' VOD BIBLIJE						DROBIŽ V INDIJI GUSTAV KRKLEC					VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE			
					FIGURA PRI ČETVORKI											GORA, V ITALi ALPAH			
STEKLARNA tm	FOND	ZAČET. 80LG. DINASTIJE MALIJSKI POLITIK CMODIBO)					ARENA BOKSARJEV					ROMULOVf BRAT	PRITOK -•ZAHODNE MORAVE	ZDRAVILNI VRELEC V ROGiSLATlNl SNÉim VIHAR					
im							PEVSKI ZBOR												
SLAVA KLAVORA			OČKA					TEMELJ, OSNOVA	MOŽKO IME	POLOTOK V ČRNEM MORJU SOVJETSKI SAHIST-CMIHAIL)					RENE CLAIR			LUNtNAME* NAjOBELJE* NA SMREKA	MENiŠKA-SUKNJA Z . 9GLAVNICQ:
			PRESTOL												REAUMUR.				
PESNIK SLOVENSKE MODERNE (DRAGOTIN)					'	OBLJUBA SPODNJI DEL POSODE: ■					PRVI PRED* SEDN1K WEI* MARSKE RE* PUBLIKE (FRIEDRICH)						MIŠO, KOVAČ ŠVICARSKI PRAKANT0N		
ITALIJANSKA DENARNA ENOTA					KOTANJA, SOTESKA						ŽMAI5A-. v Šahu				ANGL.PEVi KA^ABAVt NE GLASBE				
					OLGA j LUNCEft						ANTON AŠKERC				GRäKA ČRKA				
BESEDA BREZ NAGLASA							FRANCOSKI PISATELJ, NATURALIST, i EMILE) BELGIJA					'PISMENO POROČILO							
DEL | .TEDNA				KOŠČENO OGRODJE GLAVE								SESTAVIL! KARLt S DREMEL	razsodišče ZA IZBIRO NAJBOLJŠIH PRISPEVKOV						
nagradna križanka	DELOVANJE DELEGATSKEGA IN SKUPŠČINSKEGA SISTEMA
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili 7 nagrad:
1.	nagrada	50	din
2.	nagrada	30	din
I—7. nagrada	20	din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, Steklarna Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo: v uredništvu do petka, 23. decembra.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno 'križanko, objavljeno v. Steklarju z dne 9. II smo prejeli 31 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
I nagrada 50 din: Crnkovič Milan, upokojenec.	■
2. nagrada 30 din: Miklič Jože, upokojenec. I
I 3. do 7. nagrado po 20 din dobijo: Jeran Franc I., Frankovič Ana, Kolšek Magda, Dvornik Marica, Potočin Jože.
(Nadaljevanje z 11. strani) informacij je nujno razširiti na viša vprašanja, ki so predmet obravnav v občinski-skupščini, kakor tudi v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Prav takšna vsebina informiranja ■ pa postavlja pred nas zahtevno nalogo,’ da obveščanje organiziramo čimbolj učinkovito. Ob tem hi pbtrebno 'posebej poudariti, da so v delegatskih odnosih subjekt informacijskih procesov delovni ljudje in občani’in da morajo zaradi tega vse pomembne informa-cije najti pot prav do njih. Zaradi tega smo z 'dosedanjim načinom informiranja) ki obsega le določene' skupine delovnih ljudi in občanov ^delegacije) lahko le delno zadovoljni, nikakor pa ga ne smemo imeti -Za popolnega in dokončnega. Kljub občutni potrebi po boljšem informiranju delovnih ljudi in občanov pa bo potrebno posvetiti vsebini informacij v bodoče večjo pozornost v smislu selekcioniranja informacij, tako da bodo delegacije in vsi Ostali samoupravni subjekti vedno- obveščeni in seznanjeni z bistvom zadev, ki še ali se bodo obravnavale., Kljub temu, 'da je že bilo rečeno, da smo z načinom obveščanja delegacij sorazmerno zadovoljni, pa je treba ugotoviti,'
da bo tudi na tem področju potrebno spremeniti sistem informiranja in se večkrat posluževati možnosti, da se o nekaterih problemih, istališčih in sklepih direktno, informirajo poleg delegacij tudi samoupravni organi ali pa ncelotne delovne: skupnosti.
Pri vprašanju informiranosti se postavlja kot poseben problem pravočasnost informacij. ‘Mnogokrat se dogaja, da organi, ki predlagajo v obravnavo posamezna igradiva, s svojimi; predlogi kasnijo in nastaja občutek, da odgovorni pozabljajo ha to, da živimo v ¡Sistemu delegatskih odnosov, .ki zahtevajo v vsakem, primeru daljši rok za obravnavo gradiv in za sprejemanje 'stališč o posredovanih predlogih. Ti primeri so značilni zlasti za obravnavan je igradiv, o katerih naj bi sprejele delegacije stališča) ha podlagi katerih naj bi prišlo, do odločitev na nivoju posameznih regij ali republik. Zaradi obilice dela in -nalog . Smo priča podobnih primerov tudi' v občinskem merilu. Večina normativnih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, je ¡sprejetih v enofaznem postopku, največkrat iz razloga, ker ni dovolj časa za dvofazni postopek, ki bi Omogočal .temeljitejšo razpravo med delovnimi
ljudmi in občani, -V tein pogledu so storjeni v zadnjem času določeni premiki in 'bo izvršni svet, ki v glavnem, pripravlja gradiva, Skupaj ž odgovornimi v- občinski skupščini skušal zagotoviti, da bomo v prihodnje sprejemali v dvofaznem-postopku vsaj najpomembnejše akte,- ki jih sprejemamo v občinski skupščini.
Glede odločanja delegatov v delegatskih )skupščinah,; ■ tako v -občinski- kot v skupščini samo-/ upravnih interesnih skupnosti, je potrebno omeniti problem, ki se nanaša na ravnanje delegatov, ko se je potrebno odločiti za splošni interes v občini in je pri tem potrebno do določene mejč spremeniti »stališče delegacije, ki predstavlja ožji interes«. Tu smo še vedno priča mnenju, da se mora delegat odločiti izključno po »navodilu« oziroma ».stališču«, ki ga je sprejela njegova delegacija. Mislim, da je takšen način iti takšna mnenja potrebno čimprej preseči in doseči takšno stanje v mišljenju delegatov, da vključuje vsak-', splošen interes tudi posamičnega in da je delegat za svoje delo odgovoren tako volilcem, lci . sp ga izvolili v delegacijo, kot tudi vsem oštalim dfelovnim ljudem in občanom v občini. .
(Se nadaljuje)