SI. i o, Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brex pošiljanja na dom za vse leto 8 %• — k, „ pol leta 4 \V\xA januarja. III. lefaj. 1870. '•etrt •20 za vse leto 10 g. —k. •pol leta č etrt 00 SLOVENSKI MM, Oz lin u ' 1,1: /i nuvndno ' tristopno vrsto sn plni'uje : fi kr. ue as tiska i krat, 5 ., ,, „ 'Jkrnt, 4 JJP rt ,i -'»krHt. veoe pisinenko bo plačujejo po prostoru. Z:i \ Mik t i*ok y • j>lu- iiui kolek (štcin|>elj) /.u W) kr. Vredništvo in opravniitvo je na stolnem trga (Domplatz) hiš. št. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. Prijateljska opomba. Prof. dr. M a a s s c n , nemšk federalist, je 17. t. m. v katoliško- konservativnem ljudskem društvu graškom v obširnem , jako temeljitem govoru razlagal znani mini-sterski spomenici. V govoru smo našli posebno en oddelek, ki nam je bil tako iz srca vzet, da naj ga tu brez vs*ake opombe in dostavka ponatisnemo s prošnjo, naj bi si ga naši veliki in majhni politikarji dobro razmislili. Dr. Maasson je med drugimi rekel: „Kar najtemeljiteje so ministri, ki so zdaj eksmi-nistri, spoznali, da na dozdauji poti ne gre. Popolnoma so opustili misel, da bi z državnim zborom pozvali tekoče stoletje na borišče. Pa poslušajmo , kako oni sami govore. — V spomenici ministerske mnnjšine beremo : „„Naposled bodo Poljaki, kterim sc nobena njih želj ne bo spoUila, vendar-le zapustili državni zbor in tako poskusili najskrajneje prisilstvo (pressionsmittel), kar jih imajo. Njih odhod bo tudi Slovencem in Ti« rolcom znamenje, da naj odidejo: zapuščena ter opustošena bo v poslanski zbornici sedela nemška stranka, ne pa popolno zastopništvo zapadne državne polovice.ttU In g. dr. Massen nadaljuje: „Vidite, moja gospoda, da so 3 ministri sami Poljakom, Slovencem in Tirolcem pokazali pot. Ali se ne usiljuje pri tem vsakomu nehote vprašanje: Kako je to, da Poljaki, Slovenci in Tirolci že sami niso našli te poti ?u (Pohvala med poslušalci) Beseda ni konj. Dr. Scherzer popisuje potovanje cesarske fregate „Novare" okolo sveta. Med drugim pripoveduje, kaj sodijo sem pa tje o vpljivu lune na zemeljsko življenje. Tako se je n. pr. Scherzerju pripovedovalo o nekem kovaču na otoku Dominika. Ta kovač jo jako ljubil vinsko srago, ki ga je včasih tako premogla, da je pod milim nebom zaspal. Med spanjem se mu je večkrat pripetilo, da je neprevidno obrni) obraz proti luni, vsled česar je imel drugi dan nos in usta na eno stran po-tegneno, in potrebovalo je vselej več dui, predno sta se nos in usta znebila luninega vpljiva in se jo našemu kovaču obraz zopet poravnal v navadno lego. Škoda da dr. Scherzerja zdaj ni doma v Avstrij Dvakrat škoda! Scherzer namreč potuje zopet na državne stroške s celo ekspedicijo okolo sveta, da bo spoznaval tujo — posebno piko ima baje na Kineze narode in sklepal ž njimi pogodbe in prijateljstvo. Brati je, da mu prav dobro gre. Če ima dr. Scherzer res lastnosti za take namene potrebne, kako živo bi ga potrebovali doma! Na Dunaji o lastnostih in poseb nostih nekterih domačih narodov ne vedo besedice in tudi besedice o njih vodeti nočojo. Mesto da so torej poslali Scherzerja v Kino, naj bi bil šel v Galicijo, Dalmacijo, Tirolje, Slovenijo, kar bi bilo mnogo ceneje n morebiti bi bili na Dunaji učenemu Nemcu vendar verovali, kar zdaj gluhim ušesom pripovedujejo slovanski poslanci. Po časnikih smo čitali, da zna Scherzer tudi mednarodne pogodbe sklepati in da ima v svoji bisagi že nekoliko takih pisem, ki neki na vse strani zadostujejo. Zakaj puste takega moža iz dežele, kjer je treba skleniti toliko mednarodnih pogodeb, pa nimajo nobenega moža, ki bi se na to rokodelstvo količkaj razu- i I tuel. Koliko potrebnega posla bi imel Scherzer med Poljaki in Husinci, Čehi in Nemci, če bi Svetec dovolil tudi med Slovenci in Nemci itd. itd. Se v Kotoru bi ga potrebovali. Sicer so tam z uporniki skovali neko pogodbico, a na eni strani šobe napenjajo češ da jih pogodba preveč stane, na drugi pa manjka resne volje pogodbe se držati. Scherzer bi tudi doma ie marsiktero lepo in izvirno našel, ki bi so vredno na stran postavila njegovemu kovaču na Dominiki. Prepričani smo, da imajo naši kovači svojo nosove dovolj utrjene proti luuiuemu vpljivanju, vendar pa je še čisto nepreiskano poglavje, koliku vpljiva ima luna na evropsko politiko. Scherzer bi našel na Dunaji ne samo enega rusastega kovača, kteremu je — sicer ne luna — ampak ustava obrnila vse mišljenje in dejanje na eno stran in proti eni strani. Celo dvorano bi jih našel , ki zdaj že skoraj en teden pred ustavo kakor pred zlatim teletom na kolenih ložo in v različnih varijacijah kriče: „Ustava jo velika, mi pak smo njeni prerol.i, vsi smo preroki." Scherzer bi tudi videl derviše, ki se veselo v pest smejijo pri tem ži-dosko — mahomedanskem malikovanji. Pa kaj bi sc tudi derviši ne smejali, saj bi se še mi ž njimi, ko bi za nns stvar ne bila tako neizmerno resna. Tu je bilo med božičnimi prazniki besedovanja o opoziciji v drž. zboru ; še Rechbauer bo govoril proti adresi in torej tudi proti sedanjemu ininisterstvu, se jo javno pripovedovalo. A Rechbauerjeva beseda ni konj, še komar ne, Rechbauer bo proti svojemu prepričenju govoril za ministerstvo. Tam v Galiciji je bil v zadnjem dež. zboru velik opozicijonaleu hrum. Gotovo je bilo da se imajo drž. poslanci gališki domu vrniti, kader bodo spoznali, da se Galiciji ne dovolijo tirjatve izre čene v resoluciji. Zdaj so je po posebnem naključji zvedelo , da sedanje ministerstvo Poljakom ničesar ne bo dovolilo, a Poljaki no le ne odidejo, ampak poljaški vodja Grocholski sam še govori veliko rllipiko za ustavo, ktera njegovi deželi toliko krivice dela. Poljaki so že zdaj razbili kamenito tablo, na kttro so bile zapisane njih postave , in brezskrbno malikujejo — ni čuda, da si derviši smejijo v post. O Slovencih so jo mislilo, da bodo prišli z novo močjo v zbor. A zdaj so pač govorili en dober in en Brodenj govor, ali o Slovencih so molčali. Eden naših poslancev nas je celo izbrisal iz vscslovanstva, in nas pred našimi izrecnimi nasprotniki osmešil s pridevkom: slavisehe separatisten . . . . Kaj pnmngn, da mi zdaj proti temu protestujemo : derviši so žo imeli svoj smeh in svoje veselje! Nemci so si sami več obetali od slovenskih tirjatov. Ker so naši ljudje tako pridno molčali o Sloveniji, potegnil je najprvo Kuranda in potem še drugi prav od strani in po-zvedavo našo tirjatov na dan. A nevoljno mu je g. Svetec zavrnil, da je bilo nepotrebno govoriti o prihodnjem slovenskem kraljestvu. Pri nus doma drugače mislimo in meri dež. zborom in zlasti takoj potem so tudi v Ljubljani drugače mislili. Vsaj Kurandu naj bi se bilo drugače odgovorilo : saj beseda ni konj. Mi smo g. dr. Tomanu hvaležni za njegov izvrstni govor, toda s tem ni dovolj. Na slov. grobu so bo dalo še bolj elegično govoriti , kakor v dunajski lescujači. Svetca pa menda na Dunaji vselej slovenska nesreča tako pobije, da zgubi ves tisti pogum, ki ga včasih kaže v Ljubljani. Naj bi ne hodil na Dunaj ustavnih dervišev kratkočasit. Saj za kratek čas skrbe drugi. Schindler in v tem žo od nekdaj krepko podpirata, nevarno konkurenco napravil Ilusinec Greuter se Zdaj jim je G u s z a 1 e w i c z. Mož je tako prepričavno govoril, da jo sam sobo prepričal, da to kar je hotel dokazati, ni resnično in da je svoj govor končal l večno imenitnimi besedami: „T a tronotek sem so odločil, da bom glasoval za adresno osnovo večine, dasiravno sem vpisan kot govornik proti njej.M Res pri takih dogodjajih mora človek podpisati besede, ki jih je te dni pisal „ Vaterland" rekši : „Svet je zavod, iz kterega naj bi vsak pameten poštenjak brž ko brž skušal ubežati v norišnico, dasiravno so že tudi norišnice rabijo za državnopolicijske namene." In še eno veliko veselje ju bilo prihranjeno ustavnim dervišom. Beusta so malali ustavovorni časniki kot velikega grešnika pred ustavo, njemu so pripisavali vse ministerske homatijo. Še v zbornici je gromel g. Kai-serfeldproti njemu, češ da jim je Beust odpravil prvega ustavnega ministerskega prvosednika. Radovedni smo bili, kako so bo Boust obnašal. A tudi on je prišel v tempelj in pobožno je daroval ustavi. Tudi on bo glasoval za adreso, torej za sedanjo ministerstvo. Beust jo popustil svojo opozicijo in so spodobno spokoril — menda že to najbolje nese! TJstavoverne duše so po-tolaženo in Beust jo zopet v stari milosti. Ko smo brali Beustov sicor jako sproten govor in dostavek, da so se vsi poslanci rinili k njegovemu sedežu, prav iz srca smo ustavovernežem privoščili Beustovo prijateljstvo. Spomnili smo se Saksonije, ktera je pod Beustovim prijateljstvom prišla ob svojo samostojnost, tako da je premajhna postala za velikega Beusta. Takrat je bila šo Avstrija dovolj velika zanj. Belkredi je vzel Bousta in njegovo prijatejstvo v svojo gnezdo — Bolkredi jo drago plačal to prijateljstvo. Kaiscrfel je pripovedoval, da je tudi knjez Auersperg pod vpljivom toga prijateljstva stopil s svojo službe. Zadnje čase jo bil Beust svojo ljubezen naklonil ministerski manjšini — manjšina je odpravljena, vsakdo sme zdaj po njej udrihati. Beust je zdaj gorak prijatelj vseh onih, ki so še pred enim tednom bili njegovi najhuši sovražniki. Za izid tega prijateljstva se ne bojimo : Quem Dous vult pordore, doiucntat! Beust sploh dela v prijateljstvu. V zadnjem svojem govoru je povedal , da jo prijatelj vseh evropskih dvorov. To njegovo razjnsnilo nas je spomnilo na Greuterjeve besedo: „Zatorej tako boračito za mir pri vseh evropskih dvorih in dvoričih : pustite nas v miru ; sicer imamo 800.000 vojakov, a potrebujemo jih za posadnn stanje, da avstrijsko svobodo branimo proti lastnim narodom." Greuter j evemu klasičnemu izreku bi pristavili še mi nekaj. Zato evropski dvori in dvoriči ne morejo krvi prelivati med seboj, ker imajo vsi dovolj opraviti s svojimi narodi. V Franciji, Italiji, Nemčiji. Turčiji itd. itd. je sprevidel svet, da jo bil dozdaj samo sredstvo v rokah državnih umetnikov in diplomatov. Narodi so se tega naveličali, ogledali se po svojih državah in povsod videli krivico in nesrečo, torej žo kličejo svojim nepoklicanim diplomatiškiru varuhom i ,.11.it est domus moa, vos anteni speluncam lastronum feci-stis. To je moja hiša , Vi pa ste jo spremenili v tato vsk i brlog." Sicer pa brez zamero na vso strani, saj voste, d& beseda ni konj ! 1528 Adresna debata. Po svoji obljubi naj po steuogr. zapisniku priobčimo oni del dr. Tomanovoga govora, kjer govori o adresni osnovi : „Priznavati moram, da imajo nekteri stavki adreso res namen napotiti sporazumi jenje, da je v enem stavku izrečena misel, ka zbornica ne namerava razrušiti dežclne pravice in kompetonco dežel; ali kako inačo se poleg teh glase drugi stavki, ki govore o krepkem podpiranji pri silnem izvrševanji ustave in pri obsojanji vseh onih, ki denes niso posedli svojih sedežev v deželnih in v državnem zboru. Po moji sodbi je v veliki celoti predstojeća adresa zapustila ona pota, ki so nacrtana v prestolnem govoru. Adresa ni program za spravo in sporazumljenje, ona je program onih sredstev, s kterimi naj se obstoječe izvršuje in to moram kur najodločneje zavreči. Ker boljše spoznavam in pa zarad svojega narodnega in avstrijskega čustva no morem pristopiti tej adrosi. Adresa v svojih prvih stavkih priznava, kako težaven ie položaj, ona priznava, kako težko jo izvršiti ustavo, in vendar ne ve druzega svetovati, nego da naj vlada trdovratno ostane na stezi, ki nas je"v ta položaj zvodila, in da naj ona z vsem posilstvom izvršuje ustavo, poslanska zbornica pak naj jej obljubi, da bo vlado pri takem delu podpirala. Adresa imenuje ono obliko, ktero bi morala po mojem mnenji avstrijska ustava imeti - nevarno, temno poskušnjo. Jaz namreč menim obliko avtonomije — nočem reči federalizma, ker jo ta beseda nekteri m ne všečna, in vendar federalizem ni druzega nego avtonomija v malih kosih, zveza mnogih avtonomnih delov. Na to, da je namreč avtonomija nevarna, temna poskušnja, odgovarjam : Sumljiva poskušnja je ona, ktero priporoča program ministerstva in adresa odborova in bržkone tudi večina te zbornice ; sumljiva poskušnja je, ako se hoče nekaj še z večo silo izvršiti, kar so dozdaj v avstrijskem ljudstvu ni moglo ukoreniniti. To je gotovo sumljivo, pa tudi nevarno, ako so bodo rabili oni pripomočki, ktere poslanska zbornica priporoča in mini-sterstvu v podporo ponuja. G. m.! Ali mislite, da bodete s tem opozicijo premagali V Ali morete verovati, da se bo opozicija skesano spokorila in so takoj vsedln na klopi državnega zbora ? Ni mogočo kaj tacega misliti. Premislite vse, kar sem povedal o krivičnosti volilnih redov ; premislite, kaj morajo avstrijski narodi postati, kaj tirja narava avstrijsko države, in sprevideli bodete, da ho avstrijska opozicija rnstla, da mora postati mnogo bolj zagriznena, da se mora borovati, dokler no doseže svojih pravic, in potem utegne nastati kriza, vse drugačna nego je ini-nisterska kriza, ampak kriza v državnem telesu, ko ne bodo niti drastični niti pomirljivi pripomočki več mogli državo rešiti. Kakšno odgovornost ima torej denašnji vladni program, kakšno odgovornost adresa tacega smislu 1 Ne dvomim, da bi se večina slavne zbornice ne odločila za adreso in za ministerski program. Suj so vsi iz istega mesa, iz iste krvi, istega duha. Jaz pa tudi no dvomim, da ne bi krona svojemu spoznanju zvesta ostala, in upam, da bo vlada ministerske večine, kakor jc ostala in se bo dopolnila, svoji spomenici nozvesta postala, če bo premislila, na kteri strani in za kterimi načeli stoji ogromna večina avstrijskega ljudstev in ualoga Avstrije samo. Jaz bi lahko poroško razlagal, kako bo glasovanje izteklo, kolikšna bo večina in kolikšna manjšina. Pa saj jo mnenje večine drž. zbora jasno. Ta večina pa jo po mojih mislih — in mislim, ka se ne motim, da bi se to dalo statistično dokazati - - v očitni manjšini v Avstriji. Tukajšna večina zastopa zlasti en narod, manjšina pa zastopa vse narode. Kakšno vrednost ima tak glas. kteremu pa samemu na sebi vso parlamentarno vrednost priznavam, v očeh krone in prestola, ki mora pri vseh razmetali gledati v prihodnost, to naj si vsakdo sam za-so razmisli. G. m.! ne mislite, da so borujemo proti kteremu ministru, ki denes sedi na ministerski klopi in jutri morebiti ne bo več sedel ; ne mislite, da se borujemo proti „črki" ustave. Mise borujemo za ustavno avstrijsko načelo, mi se kar najodločneje borujemo proti centralizaciji, ki je grob svobode in narodne autouomije, mi se z vso odločnostjo borujemo proti germanizaciji, mi se poganjamo za načela, ktera bi bila lahko tudi Vaša načela. Kdor hoče državo ohraniti, mora prestopiti tem načelom in g. g. ministri si bodo enkrat morali zakli-cati, kakor se je enkrat klicalo „Schmerlingu" : „Obrnimo in sprevidimo"! To si bodete morali reči, če bodete hoteli Avstrijo vladati in osrečiti. Naj bi jih srečna I zvezda avstrijska navdušila s tem resničnim in pravnim I čustvom ! Ako pa te naloge ne izvrše, potem se zelo bojim, da se bo nad njimi spolnila beseda velikega sosednjega monarha : „Kar niso mogli storiti mogočni sovražniki, to so storili nemški ministri : Avstrijo so spravili na kant!" Po Tomanu je govoril Maverkofer za večino mi- inisterstva in za adreso. Poljak G r o h o 1 s k i, zdanji „voditelj" poljske j opozicije, je govoril mirno in pohlevno kakor nobeden govornikov, zoper adreso. Dokazoval je, da hoče tudi Ion in njegova stranka ustave držati se in le v tej ustavi neke poprave delati. — Poslanec Kaiser. ki je za njim govoril za adreso, ni ene nove misli povedal. Proti adresi je govoril poslanec iz gornje Avstrije D ii r c k h e i m. On kaže, kam je Avstrija že prišla. i Pravi, da denes ne vlada nemški živelj, temuč ena ; stranka. Vlada pa tako, da je to despotizem več glav, ne ene. Umetna volilna postava jej je za torbo upornim narodom in strankam ; sloboda jej je za to, da pesek meče Evropi v oči. Gospodje ministri! kaj ste iz osnovnih postav (§ 19.) naredili ! Sovraštvo in prepir so ministri vžgali, strah so širili, in vidimo fanatizem v plamenih do blaznosti goreti od Tatre do Adrije. Durkheim ministrom pripoveduje, da so sleparijo na borsi podpirali, tisto sleparijo, s ktero so se .eni obogateli, pa mnogo jih osiromašilo. Mir se mora narediti v Avstriji; namestu praznih besedi bodi enkrat resnica na vrsti. Drugega dne adresne debate je govoril Poljak Gros proti, in K u r a u d a za adreso. Iz Kurandovega govora posnamemo le to, da je ogersko državno pravo, kterega je nekdaj v blato gazil, isti Kuranda zdaj povzdigoval. On za svojo osebo, pravi, je pripravljen Poljakom privoliti njih tirjatve, ki so v resoluciji zaznamovane. O Slovencih pa pravi, „Mi ne moremo čakati, da bi se vsem narodom zadostilo; mi ne moremo čakati, da bi nova slovenska država iz jajčje lupine izlezla in svoje peroti genila." Kuranda je žel nekoliko „veselosti" za ta dvomni dovtip. Za njim govori Svetec. Slovenski poslanec Svetec pravi: Predgovorniku (Kurandi) imam ugovarjati, da po mojem prepričanji ni tako mislil, kakor je govoril. On je nam razkladal o češkem državnem pravu in govoril o neki slovenski prihodnji državi. Iz tega je posnemal, da je poravnanje nemogoče, ker so tirjatve češkega in slovenskega državnega prava nesprejemljive. Teh razkladanj g. Kurandi ni bilo treba delati. Mi vemo, da g. K. in njegovi strankovci nočejo poravnanja. On jo sam to izgovoril rekoč: mi ne moremo rabiti pporavnanja, ker bi morali volilni red prenarediti in bi Cehi večino dobili. Torej ne navajajte druzih razlogov. — Svetec se daljo zahvaljuje, da ste priobčeni ministerski spomenici. V spomenici manjšine vidi S. pravo avstrijsko misel, misel, da se mora ustavno poslopje na podlogo priznanja vseh narodov naslanjati. Spomenica večine je nnsprotna, ker so oslanja le na nemško stranko. Avstrija je bolna, gospodje moji! Vzrok temu je, ker hočejo Nemci le gospodariti. Večina hoče po tej krivi poti še dalje hoditi. Svetec misli, da opozicija noče ustave (d i e verfassung) odpraviti. Taka misel bi bila nenaravna. Drug pripomoček, opozicijo sumničiti, je napačno razumljen je federalizma, kteri so zdaj po S. mislih še definirati ne da, torej ne more biti objekt, zarad kterega se opozicija napada. Opozicija hoče „ravno tako" mogočno Avstrijo kakor njeni nasprotniki. Poravnanje bode jez proti prenapetim tirjat-?am. Našteva federalistične države, ki so cvetoče. — Drug argument, ki se je žalibog tudi v gosposki zbornici rabil — pravi Svetec — je ta, da se avstrijskim Slovanom panalavizem očita, da se jih sumniči, ka v Kusijo gledajo in hočejo veliko slovansko državo. Za to ni dokazov, dejanja pa proti temu govore. Avstrijski Slovanje niso panslavisti — pravi g. poslanec Svetec—, oni so slovanski separatisti (!); in čeravno se da dvomiti, ka bi bil ta separatizem avstrijskim Slovanom koristen, vendar ni dvomiti, da koristi Avstriji in Nemcem, ki naj bi se varovali Slovane na tista pota prisiliti, kjer bodo nohali seporatisti biti. — Krivična je misel, da ako do poravnanja pride, bi Slovani nad Nemci gospodovali, ker hote oni le ravnopravnosti. Nikoli niso Slovanje tega zahtevali. Da se bodo po poravnanji s Slovani Nemci od Avstrije odvrnili, jc laž in gotovo žali poštenje Nemcev. Tistim, ki se tolažijo, da po razpadu Avstrije pripadejo k Nemčiji, pravi S., da bode potem Avstrija bojišče, kjer bo vzhod in zahod z mečem določeval. Kako boj izide, se mu zdi negotovo: morda Nemčiji na dobro, morda ne ; tisti, ki bodo zato odgovorni, naj pomislijo, da nemške koristi v nevarnost stavijo. — Res je, da adresa o spravedljivosti govori, ali to so same besede. Ravna se o tem, pomagati ministerski večini, da ostane v vladi. K aiserfeld, prvosod nik, zagovarja z veliko zgovornostjo, pa s starim orožjem zvijače in nemškutar-ske oholosti, politiko večine. On pravi, da je vzrok zmešnjav iskati (ne v ustavi temuč) v namenih in ciljih, ki jih stranke imajo. Dokazuje, da je federalizem nemogoč in Beusta svari, naj ne ponavlja poskušnje Bel-kredijeve. Da so se obe ministerski spomenici (kakor znano po cesarjevem dovoljenji) razglasile, to imenuje Kaiserfeld neslišano. Za Wodzickim, kteri s poljskega stališča govori proti adresi pride na vrsto za adreso Skene, kteri na debelo maha po Čehih, Slovencih in Dalmatincih. On izgovori „odkrito besedo" da med strankami velja samo, kdo je m očne j i. To mu je cilj vseh strank. Mi hočemo najprvo Avstrijo, narodnjaki pa hote najprvo sami sebe. On tirja, naj se brezobzirno ustava izpelje. Poslanec Greuter govori energično proti. Začenši pri ministerskih spomenicah zaznamuje „napre-dek" večine kot čakanje, stanje na potu, kjer je že Šmerling videl travo rasti. S klicem „brezobzirnost" kličete 11 milijonov ljudi v narodno vojno. Gospodje na levi strani, svobodnjaki, hočejo iz naših dežel Irsko narediti. S to eno besedo so svoj sistem obsodili. — Memorandum večine pred prestolom apelira na veliko izdajo, ko govori o velikem nemškem narodu. — Zato kličete po miru, da bi mir porabili zoper svobodo narodov, da bi napravljali „vojsko znotraj" Avstrije. Zato se berači po vseh dvorih in dvoričih evropskih za mir: „Pustite nas, mi imamo 800.000 vojakov, pa jih rabimo za izjemna stanja, da avstrijsko svobodo pred lastnimi narodi branimo." — Galiciji se zarad Rusije ne da avtonomija. Memorandum večine bi iz cesarja rado naredilo vazala Rusije. Ko bi Avstrija res moči ne imela Poljakom svobodo dati, rekel bi jim jaz: pogodito se z Rusijo! — S panslavizmom se straši. Ker se v Avstriji že z Muravievom ne moro tekmovati, smo se ve da proč. Če se s slovanskimi narodi tako ravna, da jim je ruska krnita že ideal svobode in rešitve, potlej so prihaja 8 tem strašilom. — Govornik kaže potem na vodilu zgodovine, kako nedosledni so veljaki zdanje večine : kako so enkrat Kuranda, Giskra, Šmerling itd., govorili o Ogtih in kako zdaj govore. Naposled kot Tirolec: Pustite nas, da ostanemo Tirolci, potem bomo dobri Avstrijci. Če nas hočete v Avstrijce zgne-sti, boste Tirolca zatrli in tudi Avstrijca ne boste imeli. . . . Predno dalje hodite po tem potu, pomislite, da ne boste enkrat morali reči: „Po poti v smrt hodim in vedno temneje je v moji duši." v/ Dopisi. I * Ljubljane 22. jan. [Izv. dop.J Pač ubogi dunajski ministri, da morajo toliko spomenic prebirati iz beraškc Kranjske. Ko bi jih jim dohajalo iz vseh kronovin nesrešne Avstrije toliko, kakor jih jim zlože birokraško-nemčurska društva v Ljubljani, potem bi se pač ne bilo čuditi, če bi pravoslovni minister dr. Herbst zarad mnozega branja preziral pravične pritožbe slov. naroda. Ker pa vemo, da so privrženci sedanje ustavo glede tacih spomenic proti ministrom v dru/.ih deželah bolj usmiljeni, bi pa vendar vprašali gospode v dunajskih palačah, kaj mislijo prav za prav z nami ; ali prištevajo nas Slovence še k drugim avstr. narodom! Le jo istina, potem naj nam tudi podele pravice, ktere nam je vladar že davno odločil, pravice, ktere uživapj drugi narodi v državi ! — Kaj imamo mi slov. „galgenvogli" pričakovati, prepričali smo se zopet v Ljubljani. Nek nemču klobučar se je pričo cele družbe ustil, da bode vsacega Slovenca, ki bode šel mimo njegove hiše, obesil ua vo pripravno drevo. Ko je eden razžaljenih napel zoper tako neprijetno žuganje pravdo pri sodniji, je zndostevalo ta pot, da je zatožonec preklical besede in prosil razžaljenega tožnika odpuščenja. - Radovedni smo le, če se bode dalo na izbirko tudi tistim kmetom na Janjčem, ki so ljublj. .stadtcollegiumu" in mladim tur-narjem le zabavljali in žugali : ali hočejo preklicati za bavljive besede in prositi odpuščanja, ali pa sedeti dolgo časa za zapahrenimi vrati V Vederemo ! — O Štritarjovem „Zvonu" dohajajo nam Dunaja jako vesele novice. Glede materijalne podpore stoji že zdaj na boljih nogah, nego vsak drug jugoslo-vansk lepoznansk list. Tistim, ki tega lista še niso imeli v rokah, priporočamo ga na vso moč; le hitro se morajo podvizati, kajti prva in druga številka bode že skoro pošla. Kader zmanjkuje gradiva ljubi. „Tagblattu", jame semtertje pisariti, kako bi se dula napraviti sprava med narodom in nemčursko kliko; a grde navade se ne more odkrižati, da ravno v tistih člankih, s koji mi hoče doseči spravo, dela največo razprtijo. Za sredstvo sprave hočejo zdaj porabiti celo predpustne burke. Osnovali so na „schiessstatu" štiri bale, misle, da bodo okrevali svojo bolno stranko. A mi ne pojdemo na led, kajti duh ljubljanske iuteligencije je močan. — Te dni bodo baje dobili slavni nemški turnarji zopet nek nov trak na svojo (ktero 1) zastavo. Zadnjega jim je pripenjala gospođica „Schoppelnova"! — Žalostno pa resnično je in zadnja opazka v Vašem listu je skoz in skoz resnična, da v kranjskih deželnih uradih vlada še vedno nemški jezik. Kaj nek poreče k temu dr. Zarnik, ki je dotični predlog za prestrojenje tega babilonskega turna stavil in kaj poreko drugi poslanci, ki so predlog odobrili; kako nek se bode dež. odbor opravičeval, kader ga bode zbor zarad tega interpeliral. Mislimo pa, da enkrat se bode vendar začelo slovenski uradovati, kajti na nedavno vprašanje necega dež. uradnika, zakaj se ne uraduje slovenski, je dr. Bleiweiss odgovoril : Počasi bomo že začeli. Da bi le preveč počasi ne bilo. — Is Šmarja na dolenjem Štirskeni, 21. jau. [Izv. dop.J Kar je bil nedavno prinesel „Slov. Narod", namreč da prihodnjo spomlad tukaj napravimo slovonsk tabor, je jako neljubo dirnulo one ljudi, ki sicer vedno trde, da so rojeni Slovenci, ki pa se vsemu ru-gajo, kar je slovenskega, in kterim jo vsaka slovenski tirjatev že prenapeta. Šmarčani zdaj že smemo pri čakovati, da nas bodo naši nasprotniki z nova porinili v vrsto klerikal- nacional- ievdal- ultramontancev, pa se bomo že vedeh potolažiti in bomo neglede na sov razna psovanja storili, kar nam veleva naša in pa obča korist slov. naroda. Tako bomo na spomlad odprli č i talnico v uovozidani dvorani gosp. Drag. J ago d i č a in že naprej si upamo trditi, da bo naši čitalnici kar so tiče krasnega prostorja, na dežoli le težko ktera par. Lastniku čitalnične dvorano, kterega zarad njegovega narodnega mišljenja in poštenega značaja tukaj vse spoštuje, gro pa tu javna pohvala, da je prav ljubeznjivo in bistveno pripomogel, ka se je ustreglo vsem željam glede našega prihodnjega narod pega doma. Z veliko zadovoljnostjo tudi naš svet pričakujo. da bo tukaj svojo odvetniško pisarnico odprl domoljub, čegar ime je v naši okolici v najboljem glasu. Le želimo, da bi se to čem preje tem bolje zgodilo, to tem bolj ker ni dvomiti, da se bodo v novi pisarnici vsem slovenskim strankam vsa pisma izdelavala v slovenskem jeziku, kar je tukaj vseobčna želja. Pri naši sodniji še veči del nemški uradujojo in tudi ni pričakovati, da bi so to tako hitro zboljšalo, ker so se zadnje čase celo čisto slovenskim strankam začela pošiljati nemška povabila. Ne bom preiskav al, kaj je temu krivo : ali premnogi posli, ali slaba volja ali kaj V Gotovo je le to, da stranke nemških vabil in pisem ne žele. Ravna taka „mizerija** je tudi v notarijatski pisarnici. Tu se ženitvanjsko pogodbe, kupna pisma, zapuščinske obravnave itd. itd. itd. vso izdeluje v nemškem jeziku, in ko bi stranka tudi ne vedela ene nemške besedice. Drugače pa je pri tukajšuem davkaiskem uradu; tukaj je tudi dovoljeno slovenski plačovati in ni se nam bati, kakor smo v „Slov. Nar." brali glede drugih davkarij, da bi uradniki z davkoplačevalcem še neumue norce brili. Pri naši davkariji g. uradniki z vsako stranko najuljudneje postopajo ; tudi v jezičnem obziru se zadostuje vzaki izrečeni želji in reči se sme, da so si naši gg. davkarji svesti, ka službujejo zarad ljudstva a ne narobe. II koncu naj še omenim, da pride sklep našega srenjskega odbora, naj se namreč v Srna rji napravi štirirazredna slovenska glavna šola, v prihodnji seji okrajnega zostopništva na dnevni red. Videti je, da bomo tudi tukaj enkrat storili toliko potreben korak od pohlevnih želj do resnega, koristnega dejanja. Zastopniki! lo pogumno naprej tudi tej zadevi, vsi svobodomiselni ljudjo stoje za Vami ! Iz Idrije, 22. januarja. [Izv. dop.J Naj Vam v kratkih vrsticah naznanim veselo novico, da je pri vo-litvi deželnega poslanca za mesto Idrijo enoglasno izvoljen g. Lipold, ki jo našo mesto že zadnjem deželnem zboru tako izvrstno zastopal. Živio g. Lipold, pa tudi njegovi volilci! Nova volitev je najbolje pokazala, kako neopravičeno je bilo vse, kar se je o g. Lipoldu pisarilo iz Idrijo v ljubljanski „Tag-blatt" ; nova volitev je najlepša in največa zaupnica, ktero smo mogli dati našemu obče spoštovanemu poslancu. Naši nasprotniki so vsemu prizadevanju in agitiranju kljubu žo tisti večer pred volitvijo morali spoznati, daje zmaga naša. zatorej so sklenili, da se volitve no bodo udeležili, kar so potem tudi res storili, menda v dokaz svoje politične izobraženosti. Vsled tega je bilo število volilcev manjšo nego navadno, prišlo jih je samo 43, ki pa so vsi kakor en mož glasovali za g Lipolda. Nemškutarji so imeli sploh veliko smolo že t svojimi kandidati. Prvi kandidat Hocbtl je prišel ot vse upanje, da bi mogel zmagati, odkar so je zvedelo, da je prestavljen v Ljutomer. Na njegovo mesto so potem naprosili g. dra. Suppana, ljubi ja nskega županu, in ker je številka B nekako posebno sveta, dobili so zadnje dni še enega kandidata v osebi g. deželnega predsednika Konrada pl. Evbcsfelda. Zanj je prišel agi-tirat uradnik Premerstein, ki pa je tukaj jako nepopularen in je svojemu gospodu več škodoval nego koristil. Pa še nekoga je bil g. Konrad V boj poslal : nekdanjega idrijskega poslanca, čegar \m<: pa žo sami lahko uganete. Omenjeni gospod slovi za liberalnega Slovenca; no, če je bistvena lastnost liberalnega slovenstva agitirati za vladne kandidate, potem nam tega plemena ni treba v naše narodno življenje vpeljavati, potem že rajo ostanimo klerikalni in fevdalni Slovenci! — Po pravici se nam dozdeva, da je bila volilni komisiji volitev g. Lipoldu precej neljuba. Kajti že ob 12. uri, t. j. o poldne so zaprli volilno sobo, da le ne bi mogli priti še drugi volilci, in da bi naš kandidat vsaj meaj glasov dobil. Pa manever se je slabo obne-sel: Slovenci smo sijajno zmagali in smemo ■/. izidom volitve vsakako popolnoma zadovoljni biti, če nam jo bila oblaitnija tudi uničila vse žensko glasove, o kle-rih seje znalo, da bi bilo volile narodnega kandidata. Kon- čajo svoje vrstice, naj le še izrekam, da imamo vse upanje, da bo p. Lipold volitev prevsol in da ga torej zopet vidimo v deželni zbornici med branitelji slovenskih pravic! Politični razgled. Adresna d o b a t a se nočo končati. Vsakdo se hoče oglasiti, liudje radi slišijo samo sebe govoriti. Res •mesno je že, čo zdaj že 4 dni vsak govornik svoj „speech" začne z izgovorom, da sicer ni nič novega povedati, da pa državi ne more odtegniti svoje modrosti. Posame/.ni govori bodo našli v drugem predelu svoje mesto. Ako hočemo izreči svojo sodbo o njih, moramo naravnost priznati, da se nam glede državo-pravnega položaja in rešenja sedanjih homatij vsi vkup ne zde toliko vredni, koli'or so veljala drva, kar so jih požgali mod adresno debato v poslanski zbornici. Pa čo smo že prestali toliko hudega, prenesli bomo še to gorje. M i n i s t e r s k a kriza je še zmerom na dnevnem redu. Govorica pobija govorico. Eni vedo, da bo Hasuer ministerski predsednik, drugi že vidijo na tem mestu sedeti Kaiserfelda, kterega „N. fr. P." po-posebno priporača kot Slovana (1!), drugi listi kot velikega političnega modrijana. Kar so tiče tega modrijana, naj povemo, da še tega ni 10 let, kar je Kaiser-eld zanega slov. rodoljuba zdaj živečega na meji kranjsko-hrvaško-štirski prosil, naj bi mu naznanil knjige, iz kterih bi se pl. Kaiserfeld mogel nekoliko podučiti o politiki. Tudi prof. Unger so še imenuje. Po najnovejših poročilih pak je sedanjo ministerstvo še enkrat prosilo za odpust pri cesarju in „Kbln. Ztg." naravnost pripoveduje, da cesar sam ne mara za sedanje g. g, ministre, ki so poleg tega še nepriljubljeni pri vseh nenemških narodih, pri vojaštvu in duhovstvu. Naj pa so žo stvar doženo, kakor hoče : da bi nam kdo to ministre ukradel, tega se ni bati. „Politik" piše: „Priznati si moramo, da opozicija ne postopa s tisto ostrostjo, s tisto energijo in močjo, ki bi položju primerno bile. Vse spoštovanje pred govori posameznih, ali mi si no moremo kaj, izpovedati, da strašna nevarnost, v kteri je država, da velika zmešnjava vseh državnih razmer in osoduo stanje nenemških narodnosti, tirjala bi ves drug vzlet duhov in ve8 drug izraz, kakor se jo zgodilo." Po vsej pravici »P." očita, da opozicija ni nobeno protiadrese izdelala, da so njeni pristavki Camendements) preskromui in ne odgovarjajo narodnim in ljudskim tirjatvam. Po pravici očita „P.U Slovencem in Poljakom, da dudljajo vedno svojo „ustavovernosti" in da lo tiho izrazujejo narodovo žoljo po avtonomiji, da so sklepi, ktere zahtevajo, „tesnosrčni, zmedeni in kruljevi." Mi bomo z veseljem opozicijo energično govore brali in cenili, pravi „P." ; ali opominjamo jo resno, naj so k edinosti in modi povzdigne, kakoršno jej ukazuje boj na ž i v-Ijonje in smrt, ki so od strani večine bojuje. Opozicijonalni narodi imajo pravico in dolžnost od svojih p osi ance v t ir j a t i, da s i t u v a c i j e na laž ne stavijo, če samo polovične koraki; delajo." Poljski poslanci so bili na Dunaji dali banket na čast svojemu rojaku, izstopivsemu ministru kmetijstva, grofu Potockemu. Potočki je pri tem banketu djal, da mu vest ni več pripustila pri vladi ostati, ki bode državo pogubila, ako daljo po tej poti hodi. Nemški časniki, ki zunaj Avstrijo izhajajo, ja-iiiejit spregledovati, kako piškavo vladanje je na Dunaji. Pruska „Norddeutsche Allg. Ztg. pravi: „Beustu bo kmalu bila zadnja urica." Euako govore drugi časniki. „Koln. Zt'r.u smb omenili žo zgorej. 1/. Rima ni mogoče gotovih novic prinašati o posvetovanjih škofov, kor so kongregacijo skrivno. — Glede cerkvenega zbora, ali bolj prav, vprašanja papeževe nezmotljivosti je slavni nemški bogoslovni učenjak dr. 1) 6 11 i n g e r , prost v Monakovu priobčil spi«, v kterem pobija odločno namero jezuitov, povzdigniti to misol za versko resnico. V Parizu jo bil poslanec Rochefort zarad tis kovnih pregreškov obsojen na šest mesecev ječe in 3000 franko* plačila. Obtožence ni bil prišel pred sodnijo. V L i za bonu so zbornico razpustili, dasi je večina poslancev zoper to protestirala. — Enake osode je potreben dunajski državni zbor, ki pač nima na božjih tleh para. Turek hiti v Ilorcegovini vojsko množiti, kolikor so da. Vedno nova krdela prihajajo. Polomesec, kakor jo videti, ne sijo po posebno varnih tleh. Egiptovski podkralj je pri odpiranji sueškega kanala dajal velike veselico in knježje gostil razno velikaše. Zdaj pa mora 15 milijonev s silo od ljudstva na posodbo dobiti in zelo davek povišati, da bodo te veselice plačano. Lep izgled kraljevega gospodarstva! Razne stvari. * (Vladiki St ro s m a j o rj u) so bili zagrebški pravniki sklenili poslati zaupno adreso zarad njegovega svobodomiselnega držanja v Rimu. Ali zgodilo se je, kar je le v denašnji Hrvaški mogoče; vlada je namreč akademičnemu senatu naložila, ostro prepovedati pravnikom podpisati tako adreso. Po kakem zakonu, to bog ve. — * (V a t e r 1 a n d a) 20. štev. so konfiscirali zarad uvodnega članka : .loset' Foilhauer. Iskali bo ga tudi v mariborski čitalnici, našli ga niso. Prav tako, vsaj se morejo čitalničarji prepričati, kaj je v Avstriji dovoljeno in kaj ne. * (Iz Ljubljane) se nam piše, dajo vlada potrdila pravila „delavskega društva" ali zaprav „arbei-terveroina", ker je društvo menda žo v nemških rokah. Za predsednika se imenuje tapetarski pomočnik Ha-riseh — trd Nemec, ki čisto nič no ume slov, jezika „Kamen do kamna — palača, zrno do zrna — pogača" ; ko bi rima ne trpela, rekli bi mi: „palica." * (I m e n o v anje). G. A. Ploder, po rodu Nemec, do zdaj c. k. avskultant v Mariboru, je imenovan za c. k. sodnijskega pristava v Laškem trgu. Želeli bi, da bi vsi uradniki — rojeni Slovenci — imeli tako dobro voljo dobiti sodnijski slovenski jezik v svojo oblast, kakor ima dobro voljo g. Ploder, in kakor bi jo zlasti potreboval ob istem času za enako službo v Sevnico imenovani Viktor Haslinger, kije v sosednjem kozjanskem okraji poleg druzega dolgo časa z velikim vspehom dokazoval svojo jezikovo nevednost. * (Kdo je najhujši nemškutar?) Nedavno smo pisali, da je g. Dežman enkrat v deželnem zboru kranjskem rekel: „V praski so oni gospodje ravno taki nomškutarji kakor sem jaz." V 16. štev, prinaša Dežmanov „L. Tagbl." ono našo notico po svoje predelano, in omenjeni svoj izrek zopet v nemščino prestavlja in sicer tako-le: denen die deutsche amtirung ebenso lieb und werth ist, als dem iirgsten nemškutar." S to prestavo se jo Dežman priznal za najhujega nemškutarja, kajti v njegovi lastni prostavi je Dežmanov „j a z" iirgster nemškutar. Zdaj enkrat iz njegovih ust vemo, da se pojma „Dežman" in „najhujši nemškutar" popolnoma pokrivata. Bog lonaj,g. Dežman! Spoznanje samega sebe Vam je torej ie ostalo« * (Slovenščina). „Tagbl." piše: „Po zanesljivih poročilih so bodo v kratkem pri deželnem odboru kranjskem zaslišali predstojniki posameznih deželnih uraduij, da se določi o potrebi in prikladnosti slovenskega uradovauja, in pa o izjetnkih, ki naj se pripuste." Mi bi mislili, da jo po sklepu dež. zbora to že vse določeno, in da bi se menda lahko naravnost začelo slovensko uradovati. Kajti po nnši skromni sodbi so sklepi delajo zato, da se izvršujejo, ne pa da bi se z nova o njih „gruntalo." fc * (Slovansko podporno društvo v M o s-k v i). Dasiravno je strah „panslavizma", t. j. velike absolutne slovansko države, ki bi segala do Carigrada in do Avstrije, že star, vendar je vseslovansko, na slovansko omiko se naslanjajočo gibanje med ruskim narodom še mlado. Ruska vlada ni bila še do zdaj vsealovanska. Narod pa začenja biti. In važna je ta reč le, ker se nikjer vlada tako ne bo morala podati narodu, kakor na Ruskem. Rusiji ni treba, da bi zemelj in dežel pod svojo oblast dobila; ima jih vet kot i - tka država na tem svetu. Ali Rusi hočejo pomagati svojim slovanskim bratom v Turčiji in Avstriji in tako dejansko vzajemnost potrditi. Zato se je usta novilo že pred nekimi leti v Moskvi „slovansko pod porno društvo", ki ima zdaj žo poddružnice v Peter burgu in Kievu. Največ se potrosi za turške Slovane Bolgare, Srbe in njih šolo in pravoslavno cerkev. V letu 1870 jo društvo v Moskvi v proračunu odločilo dati nad 10.000 rubl- za mlade zapadne in južno Slovane, ki hote na kaki ruski univerzi študirati. Dozdaj to vseslovansko društvo res ni še tako razširjeno in ne more tako de lati, kakor postavim Gustav-Adolfovo društvo v Nem čiji, ali biblijska družba v Augliji. Tiskovna pravda „91. \ur pred porotno sodnijo celjsko 13. decem 1869. (Dalje.) Notico o „ nemških agitatorjih" je zatoženec takole zagovarjal : Enkrat je reke) francosk mogoč ne/: „Dajte mi od kterega koli človeka tiskano besedo, in spravil ga bom na vušala." Ta modri izgled je menda po glavi brenčal g. tožniku, ki ni imel od mene samo eno besedico, ampak celo tiskano polo, in dasiravno ni mislil, da me spravi na vešala, privoščil bi mi vsaj nekoliko mesecev zapora zarad nekterih nedolžnih vrstic. Ko sem prvokrat slišal, da je ta no-tičica zatožena, nisem tega hotel verjeti in še dande-nes ne razumem, kaj je hudega na njej, celo pa ne morem umeti, kje je moj g. tožnik v tej malosti našel veliko hudodelstvo. • Mislim, da se bodete z menoj čudili tudi Vi, možje porotniki, ako Vara stvari nekoliko pojasnim. Naj Vam notico še enkrat preberem: (Prtbere jo.) Predno o tej stvari dalje govorim, naj Vam povem, da je Freiligrath sicer imeniten in glasovit nemšk pisatelj iu pesnik, pa ob enem politikar, ki hrepeni po zedinjeni Nemčiji, ali da naravnost povem, ki hoče, da bi se vse združilo pod prusko „pickelhaubo", kar je nekdaj spadalo pod nemški bund in še več. V tem smislu je že neizmerno mnogo spisov spravil med svet, dokler so se mu konečno mežgaui tako zmešali, da si je na vratu žile prezezal, da so ga sicer rešili, a ga tudi potaknili v norišče in da so potem po vsej Nemčiji zanj beračili milodare. Prosim Vas, možje porotniki, odgovorite si sami, ali si moremo mi Slovenci želeti, da bi prišli denes ali jutri pod prusko „pikel-haubo", odgovorite si sami, ali moremo Slovenci biti prijatelji politikarju, ki je do norosti zastavil vse svoje moči na to, da se skuje zedinjena Nemčija, ki torej hoče tudi naše cesarstvo razrušiti , da bi potem v Nemčijo potisnil najlepše kose tega cesarstva in med temi tudi nas Slovence? Kar so tiče novice, da je tega rogovileža hotel Beust v Avstrijo zvabiti, stala jo novica najprvo v enem čeških listov, od tod je romala tudi v druge časnike, pa nobeden mojih časnikarskih tovarišev ni bil zarad nje tožen, in vladni listi, ki sicer tako radi vsako in a los t preklicu jejo, nikdar niso rekli, da bi ne bilo res, kar se jo tu pripovedovalo. Ali ne vidite tukaj že zopet tistega dvojnega vatla, po kterem se hoče meni meriti drugače, nego se je merilo mojim tovarišem? Ravno taka je z opombo, ktera je pristav -Ijena tej novici. Nemških agitatorjev nam res ni treba v deželo, kjer že itak — vse križem gre, tudi nam ni treba zunajnih Nemcev, Kdor si kaj tncega želi , ta prvič žali avstrijsko narodo, ker jim podtika, da bi ne vedoli sami opraviti , kar jim je treba, in drugič hoče domačim ljudem odtegniti in odtrgati zaslužek. In vendar se uvažujejo Nemci , domačini pa se zanemarjajo. To je že stara pritožba Slovencev in Slovanov sploh; pa naj Vam resnico dokažem le na nekterih pri-činah, kterih bi pa lahko na stotine navajal. Tako je bil poklical nekdaj minister Thun iz Nemčije nekega profesorja Redvvitza, ki je imel na dunajskem vseučilišči širiti ideje iz „rajha." A dijaki ga niso hoteli po- Lastniki: Dr. Jote VoAnjnk lp drugi. slušati in da bi vlada ne imela vednih škandalov, plačala je Redwitzu enkrat za vselej veliko svoto denarja, ktera bi bila brez te poskušnje lahko ostala v državni blagajnici. Blizo taka je bila s prof. Phillipsotn, kterega so bili iz Nemčije zvabili na Dunaj, kjer pa se je pokazal tako nerabljivega, da ga je vlada na nekoliko let morala poslati iz Dunaja na odpust v Rim, kjer je na tisoče plače vlekel iz državne blagajnice, a nič ne delal v si državo. Zadnje čase smo enak škandal videli zopet na Dunaji , kamor 8i je bila vlada iz Berolina zvabila nekega profesorja Karstena, ki v svoji domovini ni mogel priti naprej. Na Dunaji se je skazal čisto nesposobnega. Lansko leto so zarad njega nekoliko študentov storili nesrečne, letos pa so njegovi tovariši sami protestirali proti Karstenovemu ravnanju, ker je od študentov tirjal take znanosti, kakoršnih se od njih tirjati ne sme, tako da nekoliko časa no lo študentje niso hoteli Karstena poslušat hoditi, ampak da so se bili za dolgo časa ustavili vsi strogi izpiti. Za pomočnika si je bil Karaten pripeljal nekega pruskega vojaka. Pa pojmo bliže! V Gradec je pred nekterimi leti poslala vlada znanega dra. Schmidta , kterega je bila pobrala tam nekje v Nemčiji. To je tisti Schmidt, ki na graš-kem vseučilišči uči, da naš prvi oče ni bil Adam, ampak kakšna opica in ki pri vsaki priliki, na vseučilišči, v deželnem zboru, v javnih shodih in verfassungstagih grozovito zabavlja proti Slovencem in kar je slovenskega. Po dovolj teh dokazov! Poglejmo le še, kako pa jo s slovenskimi sinovi. Na Hrvaškem Živi 7 izvrstnih slovenskih profesorjev, večidel tudi pisateljev , ki že leta in leta neprestano prosijo , da bi se jim v domovini dala služba, kar pa se ne stori, ampak dajo se službe Nemcem in tako n. pr. teh sedem slov. profesorjev še vedno mora služiti na Hrvaškem, v Celji pak nimajo na gimnaziji niti enega profesorja, ki bi bil izprašan iz slovenščine. Isto tako se godi pri sodnijah. Da Vam navedem samo en znan izgled, naj Vas opomnim na g. Ravnikarja, namestnika državnega pravdnika, ki ni ničesar pregrešil, nego da v svoji službi ni zatajil svoje narodnosti in je tudi kot uradnik ostal pošten Slovenec, zato pa ga preganjajo iz Novega mesta v Celje, iz Celja v Ljubljano, iz Ljubljane v nemški Le-oben, dasiravno bi ga dema prav dobro potrebovali. Ravno tako se godi narodnim duhovnikom. Lahko bi Vam imenoval kaplana, na kterega sme duhovstvo in narod biti ponosen, moža visoke učenosti, ki je že služil tudi kot profesor, ki pa zarad svojo ljubezni do domovine nima druzega upanja, nego da kaplan ostane svoje žive dni, če se nam časi sploh ne zboljšajo. Dekana Kosarja, zvestega narodnjaka, so samo zarad njegovega domoljubja odpravili z mesta, kjer bi bil svojemu stanu in narodu na korist lahko po svoji želji rabil svojo visoko učenost in so ga potaknili v faro v nekem kotlu, kamor solnce samo enkrat na dan posije, t. j. o poludne — v Kozje. Pa dovolj tudi teh dokazov t Žo iz teh lahko sprevidite, da obtožena notica razlaga samo čisto, golo resnico in „da morajo žali-bog naši slovanski možje, ako svoje narodnosti in rodoljub]u ne zataje, res dostikrat stradati in preganjanje trpeti." Res je vse to žalostno , ali tega nisem jaz kriv, ki sem resnico poroča), ampak oni, ki mi priliko dajo, da moram tako žalostne dogodbe oglašati; in možje porotniki, prepričan sem, da tacih krivic ne bote m o n i v greh šteli! (Daljo prih.) Listnim vrednIAtva. Gosp. A. H.-. Vaših dopisov ne bomo samo sprejemali, ampak vselej natn bo ž njimi jako ustreženo. Sploh bi bilo želeti, da bi se nam iz dežele naznanjali važneji dogodki, med drugimi tudi novice, ki bi spadale v predel „razne stvari." Komur morebiti ne teče slovenščina še čista dovolj, naj se tega ne straši; zato je vredništvo, da popravi, če treba tudi prestavi in uredi — kar vselej tudi z veseljem stori. — Torej dajte zopet kaj čuti o sebi in zdravstvujte 1 Vajen konci pij en t najde dobro službo pri IVI. Milioljalt-u, c. k. notarji v Celji. Tiskar Udnard Jantle izdatelj in vrednik Anton Tomšič.