Štev. 49
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
9. decembra 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar               za večkrat popüst od 5% do 40%.
Pozdravni list vernikom v Slovenskoj Krajini.
ANDRAŠ,
po božem smilenji i po milošči rimske stolice püšpek lavantinski (mariborski) i apoštolski administrator v Slovenskoj Krajini
vsem tistim častitim dühovnikom i dragim vernikom zrača prvi pozdrav i nadpastirski blagoslov
v Gospodi našem Jezuši Kristuši.
Prelübi!
Prišla mi je te dneve zapoved od svétoga očé Piusa XI., da naj s 1. dnevom decembra meseca sprimem pod svojo dühovno oblast i ravnitelstvo vse katoličanske dühovnike i vernike, ki prebivajo na tistoj strani Müre v ešprešijaj Murska Sobota i Dolnja Lendava. Ne vem, kak sprimete te glas. Tak se mi vidi, da nešterni z veseljom, drügi pa, ki ne lübijo sprememb, menje navdüšeno i bole hladno. Meni je to ne Čüdno. Dugoletne navade, večféle spomini od davni let Vas. vežejo na püšpekijo, k Šteroj ste dozdáj pripadali. To je naravno. Nego trbe pomisliti, da so se Zadnja leta pred nami zvršavali dogodka štere je prle pač nihče ne čakao, a vendar zdaj moramo ž njimi računati. To je tüdi zrok, zakaj je vidni poglavar svete Materecerkvi Vaše fare odtegno sombatelskoj püšpekiji i je pritegno lavatinski püšpekiji. Naši poglavarje ščejo i želejo, naj bi se boža slüžba, prihajanje k svestvam, navuk verski istin, skratka vsa dühovna slüžba med vernim ljüdstvom zvršavala kelko mogoče mirno i brez posebni težkoč i zaprek. To je potrebno našim dühovnikom i ravnotak tüdi .vernikom. Zdaj pa Pomislite, kak je dnesdén žmetno priti iz edne države v drügo, kak se posebno dühovnikov branijo, da bi prišli v sosidno državo. Vse to Vidite i opazüjete po faraj, štere so kre meje, zato se Vam nede Čüdno vidilo, da tüdi Matecerkev gleda na nove državne meje i po tej vrejme svoje püšpekije. Pri tom pa nema drügoga namena, kak da kelko mogoče olehkoti dühovnikom njihovo delo za düševni hasek vernikov, pa dá vernike, same kelko mogoče varje neprilik i zaprek, kda prihajajo k slüžbi božoj; z ednov rečjov: Maticerkev žele, da bi vsi dühovnik! brez posebni težkoč zvršavali svoje pozvanje, verniki pa da bi nemoteno i z lehkočov prihajali k slüžbi božoj i zvršavali svojo versko dužnost. To je prvi na-men, to je glavni zrok, da se je tüdi v vašoj Slovenskoj Krajini zgodila ta sprememba. Či sveti oča nebi bili osvedočeni, da je za Vaše dühovno življenje ta sprememba hasnovita.za vnoge celo potrebna, nebi meni te nove zapovedi zročili. Mam najmre brez Vas dosta ovčic, nad pol miljona jih je v lavantinskoj püšpekiji, štere so pozvane, da poslüšajo glas svojega nadpastira. Ar pa znam, da je moja prva dužnost, za to sam tüdi prisegno, prle kak sam nastopo svojo slüžbo, prva dužnost pravim, bogati zapovedi svétoga očé, se
nesam nikaj brano, nego spoznavši v pismi svétoga očé Piusa XI. volo božo, sam se včasi pripravo, da vam napišem te prvi pozdravni list. Kda Vam ga prečtejo s predganice Vaši dobri dühovnik!*, zaznate, da se je ta spremeba zgodila le za Vaš düševni hasek, samo z najbogšega nakanenja, da bote ležej Bogi slüžili, da ležej zveličate svoje düše. I nikaj ne dvojim, da kakti dobra deca svete katoličanske Materecerkvi sprimete to spremembo s listov lübeznostjov do svétoga očé, s šterov ste se že dozdáj skazali, s listov po-danostjov do Materecerkvi, štera je najlepše znamenje pravoga, katoličanskoga krščenika. Ja, verna i Pokorna deca svete katoličanske Materecerkvi moramo biti, te nam Gospod Bog svoji darov i milošče nikdar ne odpove, nikdar ne odtegne.
Kak tühinec i skoro nepoznani prihajam v Vašo sredino. Zato se Vam moram najprle predstaviti i povedati, Odked sam i ka ščem med vami. Poslüšajte!
Rodio sam se dneva 15. novembra 1857. leta v Staroj Boki št. 39 na Kranjskom kakti najmlajši sin vnogobrojne kmetske drüžine. Bilo nas je osem, trije bratovje i pet sester. Ar sta mojiva dva starejšiva brata odišla v šolo —- eden je sledkar postao plebanoš, drügi pa gimnazijski profesor — sam bio že naprej določen! za bodočo pomoč svojemi oči i pa za domačega verta. Previdnost boža pa je inači zravnam. Kda sam bio ešče v veškoj šoli, so me tű pa tam zvali k domačemi deli. Ali mogoče, da sam bio ešče tak slab, mogoče, da me je resan ne veselilo kmetsko delo, sam proso i zadevao naj me pošlejo za aratoma v Ljubljano v šolo. Nazadnje so se oča vendarle podali, najbrž na prošnjo materino. Tü pa moram pred vsem svetom zdaj, kda mirno i trezno glédam nazaj v svojo mladost, priznati nekaj ka se mi vidi posebno značilo za razvijanje vsega mojega življenja. Trdno sam najmre osvedočeni, da se mam za Bogom posebno svojoj materi i oči zahvaliti, da sam to, ka sam. Bila sta oba Zvünredno dobriva, Pošteniva, pravičniva, glo-bokoverniva i pobožniva. Osvedočeni sam, da mi je njidva pobožna, goreča i i stanovile molitev izmolila-i izprosila dühovniški stan i tisto zadovolnost, štera me je sprevajala skoz življenje do dnešnjega dneva. Gladko sam šo po šolaj z razreda v razred, stopo v bogoslovno semenišče i dneva 8. avgusta 1880. sam na velko veselje svoji starišov, bratov i sester ešče ne tridvajsti let star spevao novo mešo v
domačoj farnoj cerkvi. Potom so me poslali predstojniki za kaplana v Smlednik, Sen-čur pri Klanji i k Sv. Jakobi v Ljubljano. Tüdi v Rimi sem bio dve leti, da se spo-punim v bogoslovni návukaj. Potom sam slüžo osem let na ljubljanskoj gimnaziji kakti katehet i v začetki leta 1900 sam postao kanonik pri ljubljanskoj stolnici. Kak takši sam tüdi pet let vodo semenišče za dečake, takzvane „Alojzišče“ v Ljubljani, I kda se je v začetki leta 1910 spraznila sosidna püšpekija v Trsti, sam bio dneva 21. decembra istoga leta imenüvani i dneva 6. februara 1911 od Svetoga očé Piusa X. potrdjeni, 19. márciuša pa v Trsti v starodavno]' cerkvi sv. Justa posvečeni v püšpeka. Kak mi je tam bilo, toga Vam na kratko nemrem povedati. Najleže bi to izrazo z rečmi psalmistovimi: Labor et dolor — delo i britkost. I, resan I Bilo je vnogo dela, vnogo skrbi, vnogo trpljenja, vnogo britkosti. V püšpekiji so bili štiri narodnosti: Slovenci, Hrvatje, Taljani i Nemci', Težko je bilo vsem zadoleti. Ali hvala bodi Bogi l šlo je, tak da sam dostakrat pun zahvalnosti zvao v svojem srci , s psalmistoma Smilenje Gospodnovo bom spevao-na veke! (Ps. 88, 2.) Tüdi ešče kda se je Svetovna bojna razširila v bližino Trsta i smo vudné i vnoči poslüšali grmlajco štükov i smo bili v nevarnosti pred nepa* jatelskim zrakoplovi, nesam poveso glave. Tolažo i krepio sam dühovnike i vernike, kelko sam pač mogeo. Celo kda mi je 31. avgusta 1917 ob poledni vnoči z višine treščila bomba v hišo i jo preci poškodüvala, me je niti straj niti skrb za bodočnost ne bogznakaj potrla. Globoko sam pa tistokrat čüto istino psalmistovi reči: Naša pomoč je Vimeni Gosodnovom, ki je stvoro nebo i zemlol (Ps. 123, 8.) Blaženi, ki ma v takši megnjenaj trdno živo vero pa nezrüšlivo zavüpanje v Bogal Edino to človeka obvarje ravnodüš-noga, dokeč .ovači ljüdje pri takši prilikaj strepečejo i večkrat pridejo celo od pameti.
Tak je šlo v bojni naprej do konca: lakota i pomenkanje, drágoča i negvišnost je klačila ljüdstvo vsepoprek i tüdi mene. Kda se je bojna podrla, te pa se je obrnolo ešče na hüjše. Trst i Istre je zasela taljanska armada i potom se je začelo preganjanje naši ljüdi. Boj je so tüdi proti püšpeki, ne zato, -kak da bi bio kaj včino, edina moja falinga pri Taljana]* je bila to, da sam sin Slovenske matere i tega nesam nikdar tajio.
2
NOVINE
9. decembra 1923.
Pomali se je sovražnost proti meni nekelko pomirila. Zdržao sem ešče celo leto v tej negvišni razmeraj. Kda mi pride v sredini novembra 1919 od svetoga Oče pismo, s šterom mi naznanjajo, da se njim vidi najpriličnejše, či se tržaškoj püšpekiji odpovem, ar pri obstoječi razmeraj nega vüpanja, da bi se naskori kaj zbogšalo, jaz pa sam naravnoč v smrtnoj nevarnosti med zdivjanimi bandami, štere po varaši vužigajo i preganjajo z ognjom i mečom njim nelübe osebnosti. Včasi sam bogao; odpovedao sam se püšpekiji i dneva 4. decembra 1919 sam se odpelao s Trsta proti Ljubljani. Tam so me Ijubljanski püšpek Anton Bonaventura Jeglič gostolübno sprijali ime namenili za rektora v zavodi sv. Stanislava v Šentvidi nad Ljublja-nov. Več kak Polštiri leta sam tű pomagao vzgajati naše .vüpanjapune mladence, da bi bili v svojem bodočem pozvanji pošteni i značajni katoličanje.
Zdaj, Prelübi verniki, pa sam od svétoga Oče k Vam poslani, da kak dober pastir varjem i vodim svoje ovčice: varjem naj je vekivečnoga pogübljenja, vodim pa v vekivečno življenje. Razgrno sam pred Vami svoje dozdajšnje življenje. A zdaj mi je prva prilika i dužnost, da Vas vse i vsakoga posebi iskreno pozdravim.
Kda sam premišlavao, s kakšim rečmi naj Vam dnes izrazim svoj prvi nadpastirski pozdrav, so mi najprle na miseo prišle pozdravne reči sv. Pavla, apoštola sveta i vučitela narodov, reči, štere je poslao svojim vernim Solunčanom v drügom veršuši drügoga lista. Gratia vobis et pax — njim zove — a Deo Patre nostro et Domino Iesu Christo. Milošča Vam bodi i mir od Boga Oče našega i Gospoda Jezuša Kristuša!
Predragi! Bole pomenlivoga i priličnejšega pozdrava Vam nebi mogeo poslati. Ka je lepšega za našo düšo, kak či se sveti i leskeče v milošči božoj 1 Düša, štera je v milošči božój, je prijatelja boža, je dete bože, je öröčnik nebeskoga kralestva. Kda zato molimo: Pridi k nam kralestvo "tvoje! te posebno prosimo, da nam Gospod Bog dodeli svojo posvečena miloščo, štera je pravo znamenje našega kraleskoga ciía, po šterom hodimo proti kralestvi božem!", ki nam ga je zaslüžo Jezuš Kristuš s svojim trplenjom i s svojov bridkov smrtjov na drevi Svetoga križa. Milošča boža pa se nam ddtaka po najsvetejšo} daritvi i po svestva). I glejta, dragi verniki, to miloščo božo Vam pri-našam v .svojem prvom listi. Miloščo božo bote dablali s pomočjov svoji dühovnikov, štere Vam bom pošilao i štere sam že dozdáj potrdo, da bodo' med Vami zvršavali svoje pozvanje. V bodoče pa Vam posvetiti tüdi nove i Vam je Pošlem, da bodo za Vas darüvali najsvetejšo daritev, da Vam bodo delili potrebna svestva i Vas hodo vsikdar bole potrdjavali v krščanski jakostaj i popunosti. Čüo sam od več krajov, kak radi bodite k slüžbi božoj, kak radi molite po Vaši hišaj sveti rožni venec i drüge molitvi. Oh, predragi, či Vi iščete Boga i se njemi pok-lanjate, či Vi verno častite Mater božo, potom tüdi milošča boža Vas najde. Vej je Bog tak dober, neskončano dober i bo dao — kak pravi Kristuš sam — dobroga Dühá njim, ki ga prosijo. Občuva Vam lübezen do svete
Materecerkvi, navdehne Vam pobožno želo, da bote pogosto prihajali k svestvam, se v milošči božoj potrdjavali, prenavlali i tak verno hodili za Jezušom Kristušom, ki je sam pravo: Jaz sam pot, istina i živijenje (Jan. 14, 6) Milošča Vam teda . bodi od Boga Oče našega i od Gospoda Jezuša Kristuša! To miloščo Vam bomo delili v svestva^ pri svetom krsti pri svetoj pokori, pri svetom prečiščavanji, pri sledjem mazanja miloščo božo bomo zvali z nebes na Vas, kda povzdignemo sveto Oítijo pri svetoj meši i pri vsej cerkveni slovesnostaj, kda bomo zvali: Bog pridi mi na pomoč, Gospod šetüj mi pomagati (Ps. 69, 2).
Pa ne samo miloščo, nego tüdi mir Vam želem v prvom pozdravi. Óh, tüdi te nam je jako potreben! Prelübi! Spominajte se konči devet let nazaj, kelko smo prestali, kelko pretrpeli, kelko zezavali, kelko hrepeneli po lübom miri. Tistoga hipa so bili ešče P.us X. na stoci sv. Petra v Rimi. Kda so vidili, ka se je z bojnov po vsem Svéti, vüžgao divji ogen, so se tak strsnoli i razžalostili, da so od žalosti nad bridkov nesrečov sveta v smrti zatisnoli trudne oči. Za njim so vsa leta pozavali, prosili, opominali Benedikt XV. narode po vsem sveti, naj henjajo s tov grozovitnov bojnov, štera podira mir i rüši blagoslov po drüžinaj, državaj i po celom sveti za dugše bodočnost. Tüdi oni so vtihnoli, se vtrüdili pri neprestanom zazavanji na mir i pomirenje med narodi. Za njimi so stanoli Pius XI., ki so naskori potom, kda so Zaseli stolec sv. Petra, v prvoj okrožnici zdignoli svoj glas, šteri je segno do konca sveta, i pozvali: Mir Kristušov v Cerkvi Kristušovöjl Pa tüdi zdaj, čiravno smo. že pet Iet po konci bojne, ešče vsikdar nas nemirovne delajo vsefelé, glasi, da tű ali pa tam nanovo vövdari bojna, da se znova prižge puškin ogen, da zadüši i postnom vse to, ka smo pridobili v zadnji letaj. Zato je pač želeti, da si vsi prizadevlemo za mir, da po želaj svétoga očé zakraljüje mir Kristušov v Cerkvi Kristušovoj. Jelibar, predragi, Vi si želete tisti mir, šteroga svet nemre dati. Ali si pa tüdi prizadevlete za njega? Ali znate, da je pravi mir najprle mir z Bogom, mir z bližnjim, mir s samim sebov? I kda mamo z Bogom mir? Te, kda p je naša düša čista od grehov, razsvetlena po milošči božoj. I Kda mamo mir z bližnjim? Ali ne te, kda živemo ž njim v prijaznosti, kda- ne mislimo božno od njega, kda njemi pomagamo, nakelko smo mogoči,. čipa toga 'nemrejo;1 pa njemi: konči vse dobro privoščimo ? í nazadnje kda mamo mir s samim sebov? Oh, tej kda stalno ladamo naša sküšavanja, kda teremó hüdo nagnenje i Znamo, da je naša prva dužnost, Bogi slüžiti i se greha varvati.
Kda Vam zato želem mir od Bóga Oče našega i Gospoda Jezuša Kristuša, ki je pravo svojim vučenikom, prle kak je šo v trpljenje: Svoj mir Vam zapüstim, svoj mir Vam dam, ne kak svet, Vam ga dam jaz: teda Vam želem mir z Bogom, mir z bližnjim i mir s samim sebov. Te trojni mir je najbogša zaloga našim düšam, da so na pravoj poti proti nebesam. I ka bi Vam mogeo ešče Več i bogšega želeti ? Milošča Vam teda bodi ii mir od Boga Oče našega i Gospoda Jezuša Kristuša 1
Prelübi verniki! Tomi prekrasnomi pozdravi nemam več dosta Pridjati. Pokoren zapovid! Svetoga očé Vas teda vse, dühovnike i vernike, stare i mlade sprimem med Svoje dühovne ovčice i obečam za sebe i za svoje naslednike, da Vas bomo vodili s pomočjov dobri dühovnikov po poti, štera vodi próti nebesam. Včili Vas bomo tisti boži navuk, šteroga je nas Gospod z nebes na svet prineseo, da vsaki, ki v njem verje, se ne pogübi, nego ma vekivečno življenje. Za Vas bomo darüvali sveto mešo, delili Vam bomo svestva i včili Vas bomo spunjavati vse, ka nam je Bog zapovedao. Odzdaj naprej se bodo Vaši dühovnik obračali v Maribor za tanač i bodo ta püšpeki naznanjüvali vse dühovne zadeve i potrebščine. Pa tüdi vsaki med Vami se v svoji dühovni potrebčinah dvoj-nostaj i Svaja) lehko k meni obrne, da njemi podam potreben tanač ali razsodim v posamič-ni s'učajaj, či misli, da se njemi godi krivica. Z ednov rečjov: Odzdaj pripadate lavantinske^ püšpekiji, štera bo po vsakokratnom püšpeki i po dühovnika)", ki Vam je on pošle, vodila.Vaše düše do časne sreče i srečne večnosti.
Žao mi je, da Vas nemrem že letos obiskati po vsej faraj. Kak rad bi že stopo med Vas, (Vas nagovoro,) blagoslovo! Kak rad bi med Vami opravo daritev svete meše! Rad bi Vam že glaso reč božo v domačem jeziki, rad bi z Vami navküper melo za pokojne, šteri na Vaši pokopališča} počivlejo. Rad bi Vašoj dečici že podelo svestvo svete firme i tüdi drügim vernikom bi rad delio nebeski krüj presvetoga Oltarskoga Svestva. Pa zdaj na zimo bi se vse to ne moglo zlehka zvršiti. Zato Vam pa oblübim, da Vas ščem prišestnő leto obiskati i to, či le mogoče, po vsej faraj/ Te se tüdi v Vami, dragi verniki, bole natenko spoznam. Pa čiravno Vas ešše nemrem gledati z obraza v obraz, Vas vendar prosim, ne spozabite se svojega novoga püšpeka v svoji Pobožni molitvaj, kak tüdi jaz Vam obečam, da bom se Vas vsaki den spominao pri daritvi svete meše.
Milošča Vam bodi i mir od Boga Oče našega i Jezuša Kristuša! S temi svetimi želami, s temi svetimi rečmi Vam dnes prvokrat pošilam svoj očinski - Pozdrav . i nadpastirski blagoslov. Vse v vekšo čast božo i zveličanje naši düš!
Blagoslov Boga Vsemogočnoga, Oče, Sina i Düha svétoga pridi ná Vas i ostani vsikdar z Vami! Amen.
Dano v mariborskom püšpekovöm domi na svetek svetega Martina püšpeka, dne 11. novembra 1923. •
t Andraš s. r. püšpek lavantinski i apoštolski administrator v Slovenskoj Krajin j
Opomba. Te list se naj vevnikom prečté s predganice I. adventsko nedelo, 2 decembra 1923.
NEDELA.
V Adventi II. Evangelium sv. Mataja XI. 2—10. Hvala sv. Ivana Krstitela. Pa zakaj ga Jezuš Pohvalo? Za njegovo düševno moč, z šterov je spunjavao vse bože zapovedi, pred vsem pa ljübezen do bližnjega z rešitjov düš.
Fabijola
ali
Cerkev v katakombah.
II. Boj.
Boštjan je mislo skregati Pankracija, ár je to dejanje bilo smešne; kda pa je vido, kak bojazlivo ga gledajo mladenci, kda njemi pride na miseo, kak začüden bo poganski svet zavolo toga, se je začeo šče sam smejati. Vseli so k stoli, ár šče ni minla Polnoč i šče ne bilo potrebno se zdržati jestvine, če so šteli iti k sv. prečiščavanji drügo jütro; med veselimi govori je naglo mino čas i potrebno je bilo, da se ločijo. To večerjo pa je dao napraviti Kvadrant zato, da bi se doma lejko izgučao, Če bi ga. pitali, kde je bio.
Kda se je zorilo, je bio Korvin že na petaj i hajdi na trg. Straže so stale na svojem mesti — Zdaj stopi na trg. Što naj popiše njegovo začüdenje i Srditost, kda vidi desko prazno, le pri cvekaj je ostalo nekaj raztrganoga papira — poleg je pa stao močen vojak Čisto mirno. Kak tigriš bi njemi skočo na šinjek, če ga nebi strašijo vojakovo ostro gledanje. Z obvüpanim glasom zakrči: „Nemarnjak, kde je pa razglas? povej mi vse po pravici .. .1“
„0 le pomali, le pomali" odgovori divjak. „Vse je tam, kam ste djali!“
»Kde, ti norc? Le sem hodi i pogledaj?"
Vojak je zdaj prvič stopo pred steber, ogledavao i odgovoro: „No,ali ne to tista des-ka, štero ste obesili snočkar?"
„Ti bedak, ta deska je tű, ali na njoj je bilo nekaj pisanoga. Kde je tisto pisanje ? To bi ti mogeo čuvati.”
„Ka se pa pisanja. tiče, jaz nevem nikaj, ár sam ne hodov šolo: Zna pa biti, da ga je dešč zeprao, ár je dežíivalo.”
»Jelibar, papira pisanom pa je veter od-neseo, ár je bio vihér?”
„Ja. Ja, .. . istino mate.”
Prijateo, tű se tlej trbej norčüvati. Povej", što je v noči prišeo se?
»Dva izmed onih sta prišla. Dva izmed šteri dva ?“
»Dva compernjaka, dva zlodja, ali šče kaj hűšega."
„Ne brbraj mi takšij nori], se zadere nad njim Korvin čemerno; ali vojak ga pogleda tak divje, da včasi začne z prijaznejšim glasom: ..Armenij, povej mi, kakši lüdjé so pa bili tű i ka so delali."
„Eden sühi dugi, té je šo okoli stebra i je vzeo to, ka ví zdaj iščete, jaz sam pa te Čas meo preci nevole z drügim."
„Ka pa te drügi, komi je bio spodoben ?“
Vojaki pri tom pitanji skoro lampe odprte ostanejo, ga gleda strašno začüdeno; na to pa slovesno odgovori:
»Komi je bio spodoben, či je nebioTor* sam, dosta menši ne bio; takše moči šče nisem vido nikdar v svojem živlenji.
„Kak je pa pokazao svojo moč?"
„Naj prle je prišo k meni, me je lübeznivo pitao, če me Zebé L t. d. v tem hipi mi pride
* Tor je bio germanski bog, beg biskanja i grumlajce.
na miseo, da morem vsakoga presmeknoti, šteri se mi približa t S ."
»Zato, ár se ne dao; povem njemi ostro, da naj pobegne, či ne, ga presmeknem i njemi nastavi špico ; on pa mi jo zasükne i potegne iz rok, ne vem, zakaj je to včino. Nato pa jo spo-tere od kolena kak kakše poleno' i vküp pot-treto vrže v pesek, kak Vidite 50 stopajov deleč.11
»Vej si meo šče sablo, njemi naši tikvi presekao? . . . No, kde ga pa maš, vej ti visi prazna nožnica (to je tok, kama se vtekne sablo i bajonet) kre noge."
Vojak se zasmeje prav po norčasto i pokaže na visiko streho bíiinje bazilike: Tam le. ali Vidite kak se leskeče ?“
Korvin pogleda i vidi zaistino v jütrašnjoj svetlobi nekšo šker, spodobno sabli: »Kak je pa prišeo na streho" se obregne nad stražarom.
./Tisti človek ali ne, ár jo ne vjjtn, či je, mi je zlehka, z nekšov comprnijov.vzeo iz roke i jo vrgeo ta gor, kde jo zdaj Vidite.
,,Ka pa potem."
»Potom je pa mino z dečkom vred, ki je prišo od stebra."
»Čüdno, Čüdno," je muvo Korvin i vendar je moglo biti tak. Ali čüj, zakaj pa nesi kričao i pozvao drügoj straži na pomoč, da bi ga zgra-bili?“
»Oprvim zato, ár se mi vojüjemo z divji-mi lüdmi ne pa z vragon — Obdrügim pa zakaj? Vej deska tam visi, kama ste jo obesili.**
„To bo pa božno za tebé,' lejko ti glavo zaškrnejo.”
Dale.
9. decembra 1923.
NOVINE
3
Ljübézen do bližnjega.*)
I naj tű níšče ne stane i ne govori z tistimi, ki naopak razmijo i naopak rešüjejo drüžabno pitanje, naj níšče ne pravi: Almoštvo je sramotno, almoštvo ponižüje toga, što je vzeme I Istina. moji častiti poslüšali, hasnovitejši i pleme-nitejši način, pomagati v potrebi, je te: dati brezdelncmi dela, zbüditi v delamržnom veselje do dela, dati delavci primerno, zadostno plačo. Nego, prijateli, či pa dela nega i nega? eli či ležijo delavne moči štrte na tlej? eli či zaslüžek pri vsakoj pravičnosti plačila ne zadostüje? Ka potom? O, potom je ne inači, nego da pride bogataš k Siromaki prek zlati mostov almoštva.
I nikaj ne ponižüje krščanski bogataš siromaka. Ve zna — on, krščenik — da njemi ne deli od svojega, kak robi i menjevrednomi, nego od božega, kak brati svojemi i brati Jezušovomi. Siromak pa ravno tak zna, da je tüdi bogataš vse, ka ma, dobo ravno tak kak obilnejšo almoštvo od Očo nebeskoga, pred šteroga vratami smo vsí kodišje (berač), ki moramo prositi vsaki den: Oča naš .... krűha našega vsak denešnjega dáj nam dnes 1 . . .
Pa tüdi s tem se naj níšče ne izgovarja, da siromaštva nikoli ne spravimo s sveta, istina je, da siromaštvo i nevola vsigdar bodo na toj grešnoj zemli, nej pa trbej, da bi bilo vsigdar telko nevol i telko sirmaštva. Či ga lejko le nikelko ódvzemeš, Či k falaček siromaštva lejko odtrgaš s sveta, včini to? Ali ne boš šo i dao od sebe vse, ka maš preveč, da bar nikelkim betežnikom pomoreš, nikelko prezposeonih prežive!? Sv. Frančišek Asiški je ednok vido siromaško ženo; da bi njoj smeo dati plašč i 12 krühov — ka se njemi je vidilo velko bogástvo pri hiši — je pravo svojemi gvardijani: Brat gvardijan, tüje blago moramo dati nazaj 1 . . . . Kelko bole moraš tak misliti ti, ki se v bogastvi koplešl —
Telovna dela smilenja —. O da bi jij mnogo delali vsi, ki morejo! Ar vsi, ki morejo, so tüdi dužni po dužnosti lübezni. Prilike pa je zadota vsakši den. Vsakši den hodijo med nami lačni, nagi, bosi. Vsakši den se zazavlejo na nas dovice i sirote i takši, ki so brez strehe i brez varstva, Vsakši den čüjemo zdihavanje betežnikov i jokanje zapüščeni. Vsakši den je prilika za lübezen i njena dela. Samo eden den ne bo več prilike: tisti den, šteromi se pravi den sodbe. — Tisti den se bo samo za vekevečno razklao prepad (globočina) med temi, ki bodo v naročaj Abrahamovij i temi, ki bodo pokopa: ni v pekli. I potom bo zaman: Nigdar več ni bo mbgeo zveličani Siromaški Lazar tüdi samo s kaplicov Vode pogasiti žeje zavrženoga brez-srčnoga bogatina. Amen.
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Démokratska stranka (markišavskoga Kühara) Odpré— kak smo zvedli svojo pisarno v M. Soboti. Ednok so jo že meli, pa so jo mogli zapreti, zdaj jo odprejo tüdi samo zato, da jo še hitrej zaprejo.
istina—Igazság" se zove tisti list, šteroga je vödala radikalna ali kuluk stranka. Ar istine popisati ne de vüpala v svojem listi, de fé bár na naslovi noso »istino".
Šolske meše je začela nad vse hvalevredno naša kat gimnazijska mladina v M. Soboti. Za sveče i vino je ponüdila sobočkoj kat. cerkvi 600 dinarov. Vsakij dober katoličanec se veseli tem Svetim mešani. — Za orgolanje bi dobro bilo ešče cerkvi nekaj plačati.
Satahovci. Pri nas je ustanovljena kmečka zveza. Satahovski!] volilcov stanovitnost je povsod znana,
Božidar Sever je rešen iz madjarskega robstva. Brezi potnoga lista je So prek meje, gda je po nesreči pri „Impeks“ drűštvi poldrügi milijon koron zgübička napravo. Madjari so ga zaprli kak špijona i komaj zdaj se je posrečilo našoj vladi ga rešiti. Voza se njemi pozna a za kratek čas bo pali tak zdrav kak je bio. Banka ga ne bo tožila, nego zvün njegovoga imanja, štero njemi je vzela, bo po letaj zahtevala svoj dug nazaj kelko de pač mogo plačati. Od naše strani njemi Želemo to, naj ozdravi popolnoma, svoje dugé poravna, svoje življenje postavi na popolnoma poštene noge i pride do slüžbe gde zvün Prekmurja, ar je tű najžaJostnejše spomine püsto za sebov.
Pri ministri pošte so narodni poslanec Klekl intervenirali, naj se v Bogojini odpre redni poštni urad, se da ešče en poštni auto na razpolago, šteri bi vozo od M. Sobote skoz Martjanec v Lendavo i nazaj pošto pa potnike. Spomenico občin sta priporočljivo podpisala oba našiva poslanca i Oba se zavzela tüdi pri poštnom ravnateljstvi v Ljubljani, ka se prošnji ugodi i to že z 1. januarom.
Martjanci. Na posredüvanje nar. poslanca g. Šiftar Gezo i tovarišov dobi pošta v Martjancih telefon.
Naša železnica, kak je minister Jankovič v finančnom odbori dao izjavo, ka vse mogoče včini, ka se k leti že odpré od Sobote do Ormoža.
Minister za agrarno reformo je narodnomi poslanci g. Klekl Jožefi obljübo, da prošnjo naših naseljencov pri D. Lendavi, ki prosijo začasne barake, bo hitro rešo.
Krog. Meolič Matija, kolarski Pomočnik, je dne 26. Nov. zgübo 500 Din. penez. Poštenoga najditela prosi da njemi naj povrné peneze, za štero dobroto dobi lepo nagrado.
Gornja Lendava. Naša Gradčka fara je bila od 11. do 18. nov. deležna lepe slavnosti. Že leta 1921. smo imeli pri nas sv. misijon. Sedaj so nam pa naš gospod plebanoš v svojoj gorečnost! poskrbeli ponovitev sv. misijona. Misijonarji od Sv. Jožefa nad Celjem, gg Kitak, Selič, Zorko i domačin iz naše fare, g Čontala, so vodili sv. misijon i nam celi tjeden oznanü-vali resnice sv. vere., Pri spovedavanji so njim pomagali tüdi sosedni dühovniki, ar je bio naval lüdstva jako velik: ne samo iz domače fare, ki je že itak zadosta velika, nego tüdi od drügod je prihajalo dosta lüdstva. Za veki ega so vsi opravili misijonsko spoved. Lepoga prečiščavala ie bilo okoli 6000. Škoda, da je ešče kaklh 200 reparov nej domo prišlo iz dela. Pri ednoj predigi so nas naš domači g. misijonar tüdi navdüšüvali za náše „Novine". Pravili so nam, da se »Novine" ne bodo mogle potegniti za nas i braniti naše pravice, če jih mi nemo podpirali i pa čteli. Zato smo pa' sklenoli, da •bomo delali nato, da jih bo vsaka krsčanska hiša mela naročene. Kak so pred nekaj leti hodile v našo faro v 300 izvodih, tak mora tüdi zdaj biti. Tfsfh 20 Din. si že vsakši lehko prišpara ali pri pijač! ali pa pri tobak!, pa bo šlo. Naši dečki i možje bodo zdaj za Novo leto poskrbeli, da se ,,Novlne" pri nas palik bole razširijo. — Bog plati gosp. misijonarom njuve trüde i Bog dáj, da bi Se naskori že tű med nami v Prekmurji naselili — na koj naš poslanec . Klekl že itak delajo — da bi nas potem lahko večkrat obiskali.
Boréče. Dne 18. nov. so za našo cerkev sv. Ane v Boreči blagoslovili gosp. plebanoš Kühar dva nova bronasta zvonova, šteriva je vlejala zvonarna Bühl v Maribori. Eden ima 165 kg., drügi pa 120 kg. Zvonovi so zvekšega dar amerkanskih Slovencov iz našega kraja. Cerkveni govor so imeli ...domačin iz Boreča, markovski gosp plebanoš Ficko.
Božna cesta. Železniška postaja Radenci je za Prekmurje jako Važna. Dokeč je nej do-delana železnica Sobota — Ljutomer ide najvekši promet k nam, posebno v goričke kraje prek Radenc. Celo gornje Prekmurje je navezano na radenski brod. Pot v Radgono je zaprta, zato morajo vozovi iz Cankove, Sv. Jürija, Gor. Lendava i sploh iz zapadnoga dela Prekmurja, pa tüdi iz Sobote, preko petanjskoga broda v Ra-dence i Gor. Radgono. Na prekmurskoj strani so ceste še keliko telko dobre, posebno zdaj, ka je pred brodom na Petanjcnih cesta nas!pana s prodcem. Ali na drügojoj strani je pa tak božna cesta, take mlake f grabe, da se je skoro s praznimi kolami nej mogoče pelati, kaj še le z žmetno naloženim vozom. Če pa je deževno vzeme i božna pot, pa je še božnejše. Cesta je tak božna i zvožena, da je že od bog-zna ne bila popravlena i pösipana. Zato se je nej čüdivali, da se je dne 18. nov. zvečer ob V, 10 iz Prekmurja v Radence vračajoči voz prevrgeo i si je pri tom Jožefa Postržin zlomila pravo roko. Za takšo cesto, po šteroj se telko vozi kak iz Radenc do broda, bi se mogli merodajni krogi bole pobrigati, kak so se dozdáj. Prosimo našega gospoda poslanca, naj se za nas voznike iz Gornjega Prekmurja potegnejo pri merodajnih krogih, da se cesta nasiple i popravi, ar je Ovak skoro nej mogoče več voziti.
Martinišče. — Tistim, starišom, ki majo v gimnaziji v M. Soboti dijake, damo na znanje ka či jih želejo dati v zavod Martinišče, se naj z dijakom vred zglasijo od 4. do 7. decembra pri ravnatelstvi Martinišče v kat. šoli poleg cerkvi. Prednost do meli tisti dijak!, ki nikak nemajo stanovanja v Soboti i zato morejo hoditi z domi. Potem pa tüdi drügi, kelko jih bo sploh mogoče sprejeti za to šolsko leto, zavolo maloga postora. Vsaki more prinesli krstni list, šolsko spričevalo lanskoga leta.
Slinavka i parkljevka tüdi v Medjimurju. Radi te kuge je kotarska oblast v Čakovcu prepovedala izvažati iz Medjimurja žive parkljaj (govedo, ovce, koze, svinje). Tüdi sejmi za parkljaj so tam prepovedan!.
Naj se madjarskim sirotam ne odvzeme zemljá, ső nar. poslanec g. Klekl Jožef posredüvali pri ministri za agrarno reformo. Minister je dao izjavo g. poslanci, ka je ne proti tomi, ka bi Madjari dobili zemljo, ali ne
tű, nego gde indri pa njim da ešče zvün zemlje potrebni les, da si hiše gorpostavijo. Pri meji pa šče zvün Slovencov naseliti ešče na jezero plüga} zemlje srbske dobrovoljce iz županije Lika. Popolnoma pa to delo ešče ne rešeno. Najbolše bo, da se vsi naši Slovenci kem prle glasijo za naselitev, gotovo je da dobijo zemljo, samo naj se glasijo. Dve jezero plügov se bo razdelilo med naseijence.
„Za Martinišče" so nar. poslanec g. Klekl posredovali pri ministri prosvete i financ za vekšo podporo kak je določena. Pitanje se te tjeden še reši, — v Novinah pa objavimo, kak.
Država.
Vreme v Belgradi je preveč toplo, do 20 stopinj kaže toplomer. Pri odprtom okni se lehko, dela i hodi bres gornje süknje, sčista po letošnjem.
Čüden dogodek. Iz Bačke nam poročajo te čüden dogodek: Ciglenicam so šteli 14 metrov visiki lor (dimnlk) podugšati. Zato je splezo en mešter, ki je delo prevzeo, skoz lor na vrij. Od spodi pa je gledao gor. Ravno je mešter raztégno meniti, kda so delavci v peči Zakörili. Mešter je šče čüo bobnanje, nato ga je nekaj vzdignolo i prle kak je spoznao, ka se ž njim godi, se je najšeo na zemli 20 m. od lora — ravno tak stoječ z merilom v roki, kak je bio na vriji lora. Zvün male opekline na levom lici i zgübe leve polovice mustačov, se njemi je nikaj ne zgodilo.
Most Belgrad — Pančeva. Most, ki bo vezao Beograd z Pančevőv, bo v glavnom deli dugi 970 m., v celom pa 1500 m. i bo naj dugši most v Evropi. Most bo meo dva dela. Odspodi bo Šla železnica, zgora pa pot za kola na obeh straneh pa peška pbt.
Davek ... V Ljubljani žive knigovez, dober i pošteni knigovez. Te mož veže knige noč i den, v petek i svetek, zvün tiste pol vöre, kda Ide v nedelo eli svetek k meši. Jako mora delati, da prežive svojo ženo i deco. I tomi moži je naložiia davčna oblast 3000 dinarov -davka. Mož je to sam ne vervao 1 zato je pitao svojega znanca, ka tista Položnica pomeni. Kda njemi je pa znance odgovoro, da mora plačati 12 jezero koron davka, je mož pravo: ,,Ve sam šče pa telko penez vido ne nigdar . . (To je že preveč! Teda naj Človek več davkov plača, ka ma sam zaslüžka. S koj bo pa živo ?)
Kelko je Papirnati penez v Jugoslaviji. . Po izkazi Narodne banke se je zmenšao broj za 36 i po miljona, je šče ji pa zdaj 5880 miljonov dinarov.
Svet.
Romunski princ katoliški dühovnik. V kapeli Sv. Lazare v Parizi, je pred kratkim Pariški kardinal Dubois (Düboa) posveto v dühovnika romunskoga princa Ghiko. Princ je bio prle romunske pravoslavne cerkve, pa je prestopo k katoličanstvi i zdaj je dühovnik.
Ka piše westfalski Slovenec: . . . . Razmere so od dne do dne slabše. Zdaj smo že eden mesec brez dela. Podpora, štero dobivamo, je pa tak mala, da zadostüje samo za tri alí štiri krühe na tjeden. Ka naj začnemo v zimi brez hrane, brez obleke? Eli se nas Spomni vláda, eli se nas spomijo rojaki, naši bratje v domovini. Mislim, da ja. Vej pomagamo celo sovražnikom, kelko bole pa mora pomagati Slovenec Slovenci! Westfa!ski Slovenci živejo v istini v velkoj nevoli, i či njim ne pride naskori pomoč, se zna zgoditi, da od gleda pomejijo. Zato trbe pomagati Kaksmo lansko leto nabirali za decovRuslji, tak moramo nabirati tüdi za naše brate. I želeti bi bilo, da tüdi vláda poskrbi za svoje državljane.
Svetovna politika.
Francosko. V državnoj zbornici je meo ministerski predsednik Poincaré govor, šteri se je sükao samo okoli Nemčije. Med drügim je pravo tüdi to, da se Nemci pripravlajo na novo bojno. Nemške mašine za orožje so prepelali v Rusijo i tam delajo dele. Kriva tomi bi pač bila Francoska, ar na nečlovečanski način pritiskavle svojo sosida. — Na dnevom redi je tüdi cerkveno pitanje. Pred nekeikiml desetletji je francoska Vlada Cerkev od države popunoma ločila i jo potisnola , v edno vrsto z drűgimi drüštvami. Ništerni francoški katoličani so resan nastavili za cele püšpekija drüštva tak, ka so ne bile več püšpekije, nego verska drüštva. Ar je to za Cerkev poleg oblasti i pravic, štere ma od Kristuša samoga, bila krivica, je cerkvena oblast v Rimi prepovedala ta drüštva Med bojnov so pa franeoske oblasti sprevidi, da so dobri katoličanci z ednim najbogši državlani, zato je v tom dugovanji dosta popüstila. Pred kratkim je prišlo med francoskimi političnimi oblastmi pa med Cerkevjov do pogodbe. I to pride najbrž tüdi v zbornico. Med francoskbv vladov 1 fabrikant! v Porurji je prišlo do pogodbe.
4
NOVINE
9. decembra 1923.
Resolucije
V. katoličanskoga shoda.
4. Znova priporačamo vsa naša že obstoječa dobrodelne drüštva i fundacije v krepko podpiranje. Pri vsem tom pa se naj ne pozabi, da je poleg skrbi za telovno, potrebno tüdi skrbeti za düševno življenje siromakov.
VII. Apostolstvo sv. Cirila i Metoda pod varstvom bl. dev. Marije.
1. Katoličanski shod pozavla k molitvi i deli za cerkveno zedinjenje, za štero ednako moli katoličanska cerkev i krščanski vzhod*) i štero je bilo edna glavna žela katoličanske cerkvi.
2. Ar je za to apostolsko, delo potrebno posebno znanje i modre pazljivost!, zato katoličanski shod naglaša potrebčino:
a) da se znanstveno študira Vzhodna cerkev, objavljajo znanstveni spisi, napravijo poučni tečaji i predavanja od toga pitanja;
b) da se v te namen gojijo zveze z drügimi katoličanskimi narodi;
č) da se vse to delo napelava v Jedro mednarodnoga verskoga drüštva, v bratovsčini Apostolstva sv. Cirila i Metoda.
3. Katoličanski shod naroča naj še požive češčcnje sv. Cirila i Metoda, apostolov cerkvenoga edinstva i da se naj po vsej faraj razširi Apoštolstvo sv. Cirila i Metoda, kak so to 1. ,1919. priporača!! jugoslovanski püšpekje.
VII. Katoličanska diaspora v Jugoslaviji.
L Katoličanski shod v Ljubljani povdarja, da je katoličanska diaspora** v Jugoslaviji edno najvažnejše cerkveno pitanje za nas.
2. Zato se priporača apostolstvi sv. Cirila i Metoda, da pospoloma študira pitanje raztepenih katoličanov i k tomi prilično naravnavle svoje delo, predvsem pa, da v svojih drüžtva) osnove za to pitanje posebne odseke, ali po potrebčin! tüdi posebna drüštva.
IX. Za misijone med pogani.
j 1. Katoličanski shod po zapovedi pape Benedikta XI. (Maximum illud. 30. nov. 1919.) Opomina slovensko verno lüdstvo na dužnost, da v vekšoj meri kak dozdáj pomaga katoličanskoj cerkvi pri spunjavali njene najsvetejše dužnosti, pri razširjavati Kristušovoga kra-lestva med pogani. Za misijonsko delo je zdajšnja doba odločile važnosti: milijon poganov v Afriki i Ažiji čakajo svetu sil Kristušovoga evangelija, krivoverci pa delajo z vsov močjov, da je pridobijo za krivovero.
2. .Katoličanski shod pozdrávla sklep jugoslovanskih püšpekov, da se vpela v vsej püšpekija) „Unio cleri“ (misijonsko drüštvo dühovnikov). ,
3. Priporača bogoslovcom i katoličanskim akademikom, naj pospoloma gojijo misijonsko delo i nastavlajo akademične misijonske krbžke; z ednim pa prosi tüdi katoličansko gospodo, da pomagajo pri misijonskotn deli.
4. Pozavle slovensko ljüdstvo, da se vsi poprimemo misijonskoga drüžtva za razširjavanja svete vere, štero ščejo papa Piüs XI. s pis-pom z dneva 3. maja 1922. vpelati v vse püšpekijo kak slüžbeno misijonsko drüštvo katoličanske cerkvi.
5. Naprosi katehete (dühovnik, šteri vči krščanski navuk v šoli) i vučitele naj pri priliki Opominajo slovensko mladino na veličlno verskoga i izobraževalnoga dela, štero zvršavajo katoličanski misijoni po vsem sveti; s tem zbu-dijo tüdi med mladinov misijonska pozvanja.
6. Priporača najtoplej med Slovenci že nastavlene misijonske naprave i društva i to so;
a) slovensko misljonišče pri Domžalaj i njena matica Misijonska zveza;
6) Dejanje sv. Detinstva Jezušovoga;
c) Klaverova drüžba.
7, Žele, da se nastavi poseben misijonski list. (Je že nastavleni. Jako je lepo v njem Čteti. Košta na celo leto komaj 10 Din., to je liter vina. Pride vsaki mesec. Što si ga šče naročiti naj piše: Uprava ..Katoliških Misijonov" Ljubljana, Tabor 12. Op. urednikova:
X. Proti alkoholizmi i grobjanstvi. 
Alkoholizem (pijanstvo) najbole zavera versko življenje i je zrok, da delo na verskom poli ne rodi zaželjenoga sada.
*) Nekda je bila samo rimsko katoličanska cerkev. Komaj Poti j, vsiljeni earigrajski patriarh je začeo cepitev, ar njemi je rimski papa, čuvar istine i pravice nej šo po voli. Razcepitev je dokončao Mihael Kerularij okoli I, 1054. Od tistimao se delijo krščeniki v vshodne krščenike i rimske katoličane. Žela obojih je, da se Zdrüžimo, ar nas ločijo samo ništerni navuki.
*♦) »Katoličanska diaspora" pomeni vse tiste katoličane, šteri so med brezverci ali krivoverci raztepeni, raztrošeni.
1. S pogledom na to katoličanski shod svetejšnje pozavlá ves narod k treznosti. Vse za to pozvane lüdi: javno oblast, posebi pa županstva, dühovščino, Vučitelstvo, zdravnike, vsa vzgojna, izcbražüvalna, predvsem pa verska drüštva na Slovenskom prosi, naj prilično k svojemi delokrogi z vsemi močmi i z najvekšov resnöbov delajo za treznost med narodom i se krepko bojtije proti vsem škodam pijanstva. Oblasti pa pozavla naj broj krčem ne samo, da po vesti zvršavlejo svojo dužnost i pazijo, da se vse zapovid! proti pijanstvi spunijo.
2. Katoličanski shod vidi potrebčino prečnoga zakona v našoj državi proti pijanstvi. Poslance prosi, naj majo za svojo dužnost pomagati, da kem prle dobimö takši zakon; odločno pa apelira na vse politične stranke, da bi to veleresno pitanje ne rabile za svoje agitiranje v škodo ljüdstva.
3. Katoličanski shod pove očivesno, da s prepotrebna delom proti pijanstvi nešče nikomi delati Škode. Zato naj držáva z zakonom proti pijanstvi vred skrbi za izvoz vina v drüge države. Ki so v kmetičnih znanostaj šolani i voditeli vertstveni naprav naj se resno i na globoko brigajo s pitanjom, kak se sad i grozdje porabi brez alkohola i kak se naj trži sad i posüšeno grozdje. Vsa ta prizadevanja i trüde mora vláda krepko podpirati.
4. Šolani ljüdje se pozavlajo naj z velkov skrbljivostjov pazijo na alkoholno pitanje; naj to pitanje študirajo i naj bodo v tom pogledi voditeli ljüdstva, ar je brez globokoga pobog-šanja na tom poli vsako zbogšanje nevolnoga položaja med ljüdstvom i istinski kulturni napredek nemogoči.
5. Grdi zamazek na lici našega ljüdstva je .grobijanstvo. Zato naj se začne organizirani boj proti toj hib! ljüdstva posebno pa z vzgojov ljüdi za treznost i z navukom za dostojnost po naših šolaj i drüštvaj. Najbole se pa naj z vsemi sredstvi pobija preklinjanje Boga, posebno po taljanskom (pri nas po madjarsko Op. ur), dokeč se te tühinski strup (gifit) popunoma iz slovenskoga jezika ne iztrebl
Gospodarstvo.
Pretakanje Vina.
Vinogradniki, ki so se letos ravnali po našem tanači i so bole kesno brali, so dobili nekoliko menje, a za to pa prav dobro 1 nameštaj Izvrstno vinsko kapljico. Zdaj majo samo šče to skrb, da vino v Čistoči, v čistih posoda} držijo i pa pravočasno i pravilno preteko.
Vino pretočimo zato, da ga ločimo od drožij 1 drügih iztrebkov i pa zato, da jo spravimo z zrakom v dotiko.
Vinske drožge so zmes, vrelnih glivic (mala s prostim okom nevidna bitja,, štera povzročilo Vrenje mošta) i drüge"- nesnage, štere so prišle z grozdjom v mošt. Ar se drožgi rade skvarijo i v vini vzdignejo, je potrebno, da je ločimo kak najpile od vina. S tem, da pride mlado vino na zrak, postane tüdi bole oküsno, bole Čisto i dobi lepo Žuto farbo.
Ništerni stari goričanci mislijo, da so drožge v vini moč. Ali ta misel je. napačna, ar vino dobi svojo moč iz sladkora. Če sladkora (akra) nega več v vini, te vino tüdi nemre dobiti več moči.
Obprvim se vino pretoči, gda henja v novom vini vreti i je razna nesnaga dol sela na dno posode. To se zgodi v meseci decembra najkesnej zadnje dneve pred Božičom. Pri prt om pretakanji vina moremo gledati na to, d^ pride vino z zrakom s kem več v dotiko.
Drgoč se vino pretoči na protljetje prle kak se hapi klet segrevati. V toploj kleti se segreje lehko tüdi vino i v njem tüdi drožge. Drožge se najmre začno prav lehko razpadati. Pri tom ra-zpadanji se razvija ogljenčeva kislina to je plin (gaz), Šteri to lehko drožjge s pebov v vino potegne i to se zavolo toga zmot!.
Tretjikrat pretočimo vino v meseci septembri ali oktobra pred bratvov. V vročem letnom časi je pretakanje naháli, ar bi vino zgübilo preveč alkohola i aromatičnih reči (dišav) pa bi nam pretakanje več škodilo kak hasnilo.
Vino se naj pretoči vs:kdar v lepom vremeni, gda stoji barometer visiko. Če pretočimo v slabom vremeni, se lehko zgodi, da se drožge v vini za časa pretakanja vzdignejo i s tem se vino zgosti.
Pri prvom i drügomgpretakanji je posebno gledati na to, da pride vino z zrakom močno v dotiko, da se potem bole i kak najprle čisti. Zato naj se toči vino najprle v šörko posodo, štera se postavi pod lagev i iz te se naj vino naleva v drügi lagev. Pri stárom vini pa moramo pri pretakanji zabraniti pristop zraka; ka najleže včinimo s pomočjov cevi ali pumpe.
Da bo imelo vino lepšo farbo, je dobro, da zakadimo lagev, v šteroga ščemo vino pretakati, z žveplenim dimom. Te dim brani naimre, da vino preveč ne porjavi. Premočne se
ne sme žveplati, ar bi bolela po takšem vini pivca glava Nekeliko žveplanji pa nikaj ne Škodi i je vini na velki hasek. Žvepleni dim se zdrüži naimre v vini z alkoholom v razne reči (aldehide), štere dajo vini jako prijeten aroma. Ti žvepleni dim pa delüje v vini tüdi zato dobro, ar brani v njem razvoj raznih vinskih betegov.
Nadele je meti skrb, .da so lagvi vsikdar puni, nači postane vino močno ali pa kiselo. Zato pa trebe lagve vsaki mesec napuniti. Tüdi je gledati, da okoli pivke je ne mokro.
Proti svinjskim vüšam. Dostakrat se zgodi, da so svinje vüšive i zavolo toga dosta trpijo. Vüši najleži odpraviš z divjim gostanom. Z gostana olüpli trdo skorjo, jedro pa spraži eli posüši i zmeni. Te praj zmešaj s kakševrste mastjov i vüšivo svinjo namali i jo rešit vüši.
Shranjüjte položke. Navadno je, da Vertinja, či najde položek, ga s čemeri vrže ta, bolše bi pa bilo, či bi ga shranila. Dostakrat se najmre zgodi, da se Živinče preobje z mokrov travov eli detelcov i to jo napne. Kelko živine pogino zavolo toga i ar kmetje ne vejo, da je za napačno živinče najbolše vrastvo položak. Maršeti, štero napinja, trbe posili v gobec phati polo-žek i te pomore, da pride od njega blato. Zato shranjüjte položke, da te meli kaj v roke vzeti, kda bo trpelo.
Cene silja doma.
Pšenica	100	kg.	K. 1000—1200.—
Žito	„	„	„	1000*—
Ječmen	„	„	„	1000*—
Oves	„	„	„	900*—
Kukorica	„	„	„	900'—
Cene živine.
Govedina	1	kg.	K-	100*—
Téletina	„	„	„	120*—
Svinjsko meso        „	„	„	100*—
Mast	„	„	„	160*—
Slanina	„	„		„	180*—
Zagrebečka borza
dne 4. decembra 1923.
Amerikanski dolar 1 'dolar	K	344 —
Austrijska krona 100 K	K	—‘50
Čeho-Slov. krona 1 K	K	10 20
20 kronski zlat	K	1230 —
Francoski franc 1 frank	K	19*—
Madjar. K IGO (nova em.)	K	1.40
Švic. fran. 1 fr.	K	621—
Talijanske lire 1 lira	K	15*20
Zürich:
Dinar 100 Din.	Šv. frcs 6 47
Preselitev trgovine!
Naznanjam vsem mojim cenjenim odjemal—:	cem, da sem svojo	:—
Železno trgovino
preselil v Dol. Lendavi iz Mártonove hiše v prostor Kokotove trgovine (bivša hiša Iššo-ja) Glavna ulica Štev 56. Cenjenemu občinstvu se Priporačam za obilni obisk.
Z odličnim poštovanjem JÓŽEF TOPLAK
Üzletáthelyezés!
Értesítem a nagyrabecsült vevőimet, hogy a
vasüzletemet
Dol. Lendaván a Marton-féle házból a Kokot-féle üzlethelyiségbe helyeztem át (volt Issó-ház) főutca 56. sz, Amiért is kérem szives támogatásukat továbbra is,
vagyok kiváló tisztelettel TOPLAK JÓZSEF
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava
o
plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava