Še prepiri o volilnih okrožjih v FJK Lagunafest se je zaključil z literarno plovbo Na avtobusih dvojezičen tudi Štandrež JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 184 (21.421) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri GorenjiTrebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 9. AVGUSTA 2015 tudi na družbenih omrežjih primorskiD ® ^Š orimorski soort 3 U primorskijport postani naš sledilec POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € ((II ( Pikica na i, da ne bo pomote Dušan Udovič Ministrski svet je pred dnevi odobril načrt zakona za reorganizacijo javnih uprav, tako imenovani »protibirokratski načrt«. Treba bo nekaj časa, vsaj tri leta, preden bo reforma dokončno operativna, a nek premik se obeta. Kakšen bo rezultat, bomo še videli, a medtem so zveriženi in pogosto nerazumljivi birokratski postopki na vseh ravneh resnična cokla in morda največja ovira za kolikor toliko skladen razvoj italijanske družbe. Vsakdo se prej ali slej sreča s temi problemi, tudi naš dnevnik je njihov dober poznavalec. V drugi polovici julija smo objavili vest o deželnem rebalansu proračuna, z razveseljivo novico, da bo tudi naš dnevnik zaradi hudega kriznega stanja, ki traja že več let, prejel izreden prispevek. Za to novico smo deželi in pristojnemu odborniku seveda hvaležni. A tako kot vsakokrat, ko objavimo vesti o podeljenih prispevkih, prihaja do nesporazumov, ljudje mislijo, da je položaj dnevnika rešen. Žal ni tako, zato so potrebna dodatna pojasnila. Najprej gre povedati, da deželni prispevek niti približno ne krije izgube, ki je nastala zaradi raz-polovljenih državnih prispevkov za časopis. Vsekakor so deželna sredstva dobrodošla doza kisika, brez katere bi nam pošla sapa. Hkrati pa na njihovo izplačilo čakamo in bomo (verjetno) še čakali. In to kljub temu, da so bili za letošnje leto napovedani anticipira-ni roki izplačil. Dejstvo je, da anti-cipacij ni bilo, kakor ni bilo izplačil niti v rednem roku. To je realno stanje, ob dejstvu, da zaradi kriznega položaja in že tretje leto trajajoče solidarnostne pogodbe Primorski dnevnik v neizbežno skromnejši obliki ustvarja vse bolj zreducirana peščica ljudi. Naj bralci vedo, da je v takih razmerah mali čudež, da Primorski dnevnik redno izhaja. Brez velike požrtvovalnosti in profesionalnosti vsega osebja, kar ga imamo v hiši, tega gotovo ne bi zmogli. Teh vrstic ne pišem zaradi pritoževanja, kajti to res ni v naši navadi. Vendar je ob nesporazumih zaradi javnih sredstev potrebno pojasniti, kakšno je dejansko stanje, ko nam voda sega že preko grla. Kljub vsemu bomo trdno vztrajali pri svojem delu, v pričakovanju, da se zlasti na državni ravni izpolnijo dane obveze o medijski zakonodaji, ki naj manjšinskemu tisku zagotovi normalne pogoje za obstoj. Takih obvez smo bili izrecno deležni ravno ob letošnji 70-letnici dnevnika in prepričani smo, da bodo izpolnjene. Čim prej, tem bolje, kajti čas ni naš zaveznik. promet - Istra skoraj popolnoma paralizirana Dolge kolone avtomobilov na vseh mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško v torek Poletni križ kraž na 16 straneh Še bo vroče Kakšna stopinja več, kakšna manj, a še bo vroče. Nekateri celo napovedujejo, da bodo po 15. avgustu temperature še višje. A k sreči niso vse vremenske napovedi verodostojne. Zato ne obupajte. Če ste na počitnicah, se boste vsekakor že znašli. Če pa ste v službi, potolažite se s posnetkom konja turistične kočije na Dunaju. Njemu je res hudo. LJUBLJANA - Na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško so bile včeraj ves dan daljše čakalne dobe. Negativni rekord pripada mejnemu prehodu Starod (cesta Kozina-Reka), kjer je bilo treba za izstop iz Slovenije čakati kar tri ure in pol, uro in pol pa je bila v povprečju dolga čakalna doba na Dragonji. V Sečovljah je bilo treba za izstop iz države čakati pol ure, v Jelšanah 40 minut, v Sočergi pa 45 minut. Skratka pravi kolaps na skoraj vseh mejnih prehodih s Hrvaško, kar je posledično vplivalo na promet na relaciji Ka-ravanke-Koper in Avstrija-mejni prehod Gruškovje. Gost promet je bil tudi na avtocesti Trst-Benetke, kolone avtomobilov pa niso bile pretirano dolge. Turisti so tudi tokrat v Devinu množično kupovali slovenske avtocestne vinjete. Na 3. strani trst - Politika Pisani o »novi« SSk in pripravah na volitve 2016 TRST - Pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Marko Pisani v intervjuju govori o »novem obdobju« slovenske stranke in o njenih pripravah na občinske volitve v Trstu in Miljah. Pri tem ne izključuje presenečenj v sklopu leve sredine. Pisani, ki je tudi repentabrski župan, govori o nastajajoči zvezi občin in zahtevni dejavnosti za oblikovanje njenega statuta. Na 4. strani Torkov časopis bo bogatejši za poletni Primorski križ kraž. Na šestnajstih straneh malega formata se boste lahko v vročih in sproščenih dneh okrog velikega šmarna kratkočasili ob reševanju slikovnih, simetričnih in nesimetričnih križank, kvizov ob 70-letnici našega dnevnika in posebnih strani, namenjenih najmlajšim. Kar na delo! Na ogled klekljarski pripomočki sveta Na 9. strani Nabirka za prevoz trupla v Pakistan Na 15. strani Bo Jadran morda najel tujega košarkarja? Na 21. strani Kristian Vidali, po Kazanu pride Rim Na 22. strani kmetijstvo Kmečka zveza o prosekarju in Proseku TRST - Izvršni odbor Kmečke zveze zelo pozitivno ocenjuje nedavni obisk predsednice Furlanije Julijske krajine Debore Serracchiani in odbornika za kmetijstvo Cristiana Shaurlija na Proseku pri Društveni gostilni, kjer bo s sredstvi iz deželnega proračuna Tržaška trgovinska zbornica zgradil promocijski center za kmetijske proizvode Dom prosekarja. Predsednik Franc Fabec pravi, da bi bila proseška skupnost deležna priznanja, ki si ga je želela in ki bo gotovo prispevalo, da se bo ta kraj lahko razvil in uveljavil vinogradništvo in kmetijstvo na sploh. Na 5. strani éant'Anna Impía TVflíporii runf&rí Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 19158 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst skorajšnje odprtje nasproti pokopališča v Nabrežini Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 213356 Usluge na domu 9771124666007 2 Nedelja, 9. avgusta 2015 ITALIJA, SVET / zagreb - Arbitražni postopek s Slovenijo Hrvaška bo v spor vpletala tudi Združene narode ZAGREB - Edina tema je, ali Slovenci so ali niso kršili arbitražni sporazum in ne kdo je komu prisluškoval, je izjavila hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic v pogovoru za včerajšnji Jutarnji list. Kot je dodala, za trenutno situacijo ni kriv arbitražni sporazum, temveč dejstvo, da so ga Slovenci kršili. »Druga stran je pokazala, da ni prepričana, kako lahko doseže tisto, kar si želi, ne da bi kršila sporazum«, je izpostavila vodja hrvaške diplomacije. Pusiceva je dejala, da je tudi v pismu arbitražnem sodišču omenila, da je bilo nenavadno, ker so imenovali predsednika Meddržavnega sodišča Ronnyja Abrahama za svojega člana, saj je v skladu z arbitražnim sporazumom ravno predsednik sodišča v Haagu tisti, ki imenuje sodnika, če se dve strani ne morejo dogovoriti. Medtem pa je tudi Abraham odstopil. »Situacija s sodniki ni glavni problem, ker je arbitra v skrajnji situaciji vedno lahko zamenjati. Glavni problem je, ker so v predmet naknadno dodajni dokumenti in beležke, ki po pravilih tam ne bi smeli biti, kar je vidno iz objavljenih pogovorov, ki jim nihče ni zavrnil avtentičnosti. Priložili so jih potem, ko so sodniki začeli razpravo,« je še povedala. Na vprašanje, katere dokumente je Slovenija naknadno dodala, je Pusiceva odgovorila, da ni možno odgovoriti ter da je to bistvo celotnega zapleta. Ko bi to vedeli, bi lahko na nek način predmet očistili in nadaljevali postopek, čeprav so že pustili sledi in vpliv na sodnike. »To je uničilo celoten predmet. Ni problem samo v sodnikih, temveč v predmetu, dokumentaciji, na temelju katere bodo odločali. Ni več možno razlikovati, kaj je kdaj postalo del predmeta,« je zatrdila. Dodala je, da sledi zapleten spravni postopek in razprave, ki so povezane z Združenimi narodi, ker je generalni sekretar ZN Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Vesna Pusič in Karl Erjavec, v času zelo dobrih odnosov med državama arhiv Ban Ki Moon tudi depozitar arbitražnega sporazuma. »V postopku pred ZN bodo sledili pogovori o tem, kaj in kako bi lahko storili. To pa lahko traja tudi leto dni«, je napovedala hrvaška ministrica. Pusiceva meni, da je po izkušnjah z arbitražnim sporazumom spor treba urediti na Meddržavnem sodišču, ne glede na to, če je bil Abraham imenovan v arbitražno sodišče. Meddržavno sodišče ima drugačni postopek in več sodnikov, sodijo na temelju mednarodnega prava. Je boljša rešitev kot Mednarodno sodišče za pravo mora v Hamburgu, ker gre za kopensko in morsko mejo, je menila. A za reševanje spora pred Meddržavnim sodiščem je potrebno soglasje obeh držav, je še povedala in ocenila, da je bil sporazum o arbitraži leta 2009 takrat Koliko stanejo popravki RIM - Več kot pol milijona popravkov, ki jih je »proti« ustavni reformi predložila predvsem Severna liga (a tudi druge opozicijske stranke in opozicija znotraj Demokratske stranke), je tudi ekonomski problem. Če bi morali tiskati 321 izvodov, toliko je namreč senatorjev, bi to znašalo 100.000 strani za vsak izvod oz. skupno 930.900 evrov. A je možno, da se senatorji zadovoljilo z branjem popravkov na spletu ... tudi edina rešitev. Razkrila je, da so bili odzivi tujih diplomatov na Hrvaškem zelo pristojni, vključno s slovenskim veleposlanikom Vojkom Volkom, ki je imel nekaj pripomb, na katere mu je odgovorila. Kot je poudarila, se ne boji groženj, da bi Slovenija preprečila vstop Hrvaški v schengensko območje, ker je Slovenija tudi najboljši primer, da je brez urejene zunanje meje možno vstopiti v to območje. »V našem primeru gre za notranjo mejo EU, ki se bo s schengnom tudi ukinila. Ali bodo uporabljali metode, ki niso predvidene s predpisi, ne morem povedati. Članica schengna vedno lahko dela težave tisti, ki to še ni, a na ravni formalnih pogojev se nam ni treba nič bati,« je še menila Pusiceva. V povezavi s tem vprašanjem se je včeraj v Sinju oglasil tudi hrvaški premier Zoran Milanovic in dejal, da bo Hrvaška z vstopom v schengen Slovencem pravzaprav naredila uslugo. «Mi bo varovali zunanjo mejo, tokrat ne proti Osmanskim Turkom, vendar če to ni v njihovem interesu, potem tudi ni v našem,« je dejal predsednik hrvaške vlade. (STA) denver Za Holmesa dosmrtna kazen DENVER - Ameriška porota v predmestju Denverja je Jamesa Holmesa, ki je leta 2012 v kinodvorani Aurore pobil 12 ljudi, 70 pa ranil, presenetljivo obsodila le na dosmrtni zapor in ne na smrtno kazen. Za smrtno kazen bi bilo potrebno soglasje vseh dvanajstih porotnikov, a očitno je bil vsaj en med njimi proti. Porota je bila sestavljena iz devetih žensk in treh moških. Pred dnevi je ista porota potrebovala le 12 ur, da Holmesa spozna za krivega vseh 165 točk obtožnice in gladko zavrne obrambo zaradi neprištevnosti. Porota je ugotovila, da se je Holmes v času ubijanja zavedal, da je to, kar dela, narobe. Po izreku sodbe so v sodni dvorani kraja Centennial izbruhnile solze in jok. Sorodniki žrtev pokola in preživele žrtve so se skupaj s policisti in drugimi zjokali od žalosti, da jo bo morilec odnesel s svojim življenjem, njegova mati Arlene Holmes pa je jokala od veselja, da sina ne bodo usmrtili, kar je poroto tudi prosila. Smrt Pinochetovega zločinca SANTIAGO DE CHILE - V vojaški bolnišnici v Santiagu je v 86. letu starosti umrl nekdanji vodja zloglasne čilske obveščevalne službe še iz časa Augusta Pinocheta, Manuel Contreras. Contreras je veljal za enega največjih zločincev v zgodovini Čila. Contreras je bil obsojen na več kot 500 let zapora, in sicer za mučenja, izginotja in ugrabitve nasprotnikov. Vodil je nacionalni obveščevalni urad, ki naj bi bil odgovoren za večino žrtev čilske diktature med letoma 1973 in 1990, ko je bilo ubitih oziroma je izginilo več kot 3200 ljudi. V tem času je bilo mučenih več kot 38.000 ljudi. Konec drame v Maliju MOPTI - Malijska policija je danes ob pomoči francoskih vojakov končala dramo s talci v hotelu v mestu Sevare v osrednjem Maliju. Hotel so v petek zavzeli najverjetneje islamski skrajneži, čeprav odgovornosti uradno niso prevzeli. V napadu je skupno umrlo 12 ljudi, policija pa je osvobodila številne talce, med njimi pet tujcev Aretirali pijanega pilota OSLO - Norveška policija je tik pred poletom čarterskega leta iz Osla proti Grčiji aretirala pilota in še tri člane posadke, ki niso opravili preizkusa alkoholiziranosti. Vsi so uslužbenci latvijske letalske družbe Air Baltic. Prijeti so bili pilot in kopilot ter dve stevardesi, ker so presegli mejo 0,2 promila alkohola v izdihanem zraku. Zatem so jih odpeljali še na odvzem krvi. Četverici grozi do dve leti zapora. Letalo, na katerem je že bilo 109 potnikov, bi moralo poleteti iz Osla na Kreto, a so potnikom sporočili, da je posadka «zbolela». Neurje pustošilo po Tirolskem INNSBRUCK - Avstrijsko Tirolsko je v petek zvečer opustošilo močno neurje. Območje doline Stu-baital je odrezano od sveta, več ljudi pa so morali na varno prepeljati s helikopterjem. Močni nalivi s točo so v več krajih povzročili številne hudourniške plazove, ki so odnašali in zasuvali ceste. beograd - Razburjenje tudi zaradi koncerta Marka Perkoviča Thompsona Hrvaška Nevihta razjezila tudi Srbe Srbski premier Aleksandar Vučic bo na konferenci o zahodnem Balkanu na Dunaju predlagal enoten dan spomina na žrtve vojn na območju bivše Jugoslavije BEOGRAD - Srbski premier Aleksandar Vučic bo na konferenci o zahodnem Balkanu, ki bo 27. avgusta na Dunaju, predlagal enoten dan spomina na žrtve vojn na območju bivše Jugoslavije. Srbski zunanji minister Ivica Dačic je sicer medtem napadel Hrvaško, da naj prej pomete pred svojim pragom, preden od Srbije zahteva prijetje haaškega obtoženca Vojislava Šešlja. Vučic se namerava na temo o enotnem dnevu spomina na žrtve, ki jih ne bi razlikoval po nacionalni pripadnosti, še pred konferenco pogovoriti z voditelji držav, ki so bile vpletene v vojne na območju bivše Jugoslavije. Po njegovih besedah bi moral vsakdo izkazati enako spoštovanje do žrtev in vsi bi vedeli, da so bile žrtve na vseh vpletenih straneh. Obenem je izrazil zadovoljstvo zaradi načina, na katerega so prebivalci in Republika Srbska obeležili 20. obletnico hrvaške vojaške operacije Nevihte, v kateri je bilo po srbskih navedbah ubitih več kot 2000 Srbov in v kateri je bilo pregnanih več kot 250.000 ljudi. »Mi smo to naredili na način, s katerim nismo nikogar žalili, nikomur grozili in nismo nič slabega govorili. Na državnih proslavah ni bilo nobenih incidentov in jih tudi ne bo, ker imamo spoštljiv odnos do naših sosedov in njihovih žrtev,« je po poročanju srbske tiskovne agencija Tanjug izpostavil srbski premier. Hrvaško militaristično proslavljanje 20. obletnice vojaške Nevihte je vzbudila mnoge kritične reakcije ansa Obenem je pozval k ohranitvi regionalne politične stabilnosti in nadaljevanju miru v regiji, pa tudi k iskrenim in temeljitim pogovorom o težavah iz preteklosti. »Od sovražnosti in brskanja po ranah preteklosti ne moremo in ne bomo mogli živeti,« je še sporočil Vučic. Dačic je bil za časnik Kurir bolj oster, predvsem zaradi koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovica Thompsona ob koncu slovesnosti ob obletnici Nevihte v sredo, na katerem so vzklikali protisrbska gesla in povzdigovali ustaške simbole. »Nisem opazil, da bi hrvaškim oblastem padlo na pamet, da zaprejo Thompsona, ki je s fašističnimi sporočili javno pozival k ustaštvu. Naj oni najprej pometejo pred svojim pragom, ne pa da od nas zahtevajo prijetje Šešlja,« je dejal Dačic v odzivu na hrvaško protestno noto, ker je Šešelj pred hrvaškim veleposlaništvom v Beogradu zažgal hrvaško zastavo. »Srbija spoštuje svoje zakone. Kot smo sporočili že v protestni noti zaradi zažiga hrvaške zastave v Beogradu, je poteza obeleževanja Nevihte na Hrvaškem neciviliziran in nasprotuje antifašistični tradiciji in EU,« je še poudaril Dačic. Hrvaško zunanje ministrstvo je sicer v protestni noti zaradi zažiga hrvaške zastave zahtevalo, naj Beograd čim prej sproži postopke proti odgovornimi. (STA) Srbska vlada pa je z lastno protestno noto opozorila Zagreb tudi na nesprejemljiv Thomp-sonov koncert v Kninu, ki se ga je udeležilo okoli 90.000 ljudi. Na koncertu je pevec pozdravljal občinstvo z vzklikom «za dom», ta pa mu je odgovarjala «spremni». Tudi otroci, ki so bili na ramenih svojih staršev, so peli njegove pesmi, v katerih se omenja «zažiganje Krajine do Knina». Na koncertu so vzklikali tudi «ubij Srbina», prou-staška gesla pa je bilo slišati tudi na Reki. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 9. avgusta 2015 3 promet - Slovenske avtoceste pod hudim pritiskom Kilometrske kolone na mejah med Slovenijo in Hrvaško Primorska avtocesta včeraj popoldne, spodaj voda za avtomobiliste LJUBLJANA - Na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško so bile včeraj ves dan dolge čakalne dobe. Negativni rekord pripada mejnemu prehodu Starod (cesta Kozina-Reka), kjer je bilo treba za izstop iz Slovenije čakati kar tri ure in pol, uro in pol pa je bila v povprečju dolga čakalna doba na Dragonji. V Sečovljah je bilo treba za izstop iz države čakati pol ure, v Jelšanah 40 minut, v Sočergi pa 45 minut. Skratka pravi kolaps na skoraj vseh mejnih prehodih s Hrvaško, kar je posledično vplivalo na promet na relaciji Karavanke-Koper in Av-strija-mejni prehod Gruškovje. Na Gorenjskem je bil pred predorom Karavanke proti Sloveniji 10-kilometrski zastoj, proti Avstriji pa osemkilometrski. Na primorski avtocesti je bil do večernih ur med Postojno in Logatcem proti Ljubljani zaradi prometne nesreče gost promet. Med Črnim Kalom in Koprom proti Izoli so občasno zaradi varnosti zapirali predor Dekani. Na Primorskem na območju Črnega Kala in Kastelca je popoldne prišlo do močnega naliva s točo, tako da so se vozniki namerno ustavljali v predoru Kastelec proti Kopru, kjer so nastajali dodatni zastoji. Družba Autovie Venete, ki upravlja avtocesto A4 Trst-Benetke, je sinoči sporočila, da je bil promet proti Trstu ves dan zelo gost s kolonami, ki pa niso nikoli prerasle v večje zastoje. Kritično je bilo na cestninski postaji pri Moščenicah (vrsta je bila v povprečju dolga tri kilometre), vrste pa so bile - kot običajno - pri izhodu za Latisano (cesta za Lignano) in pri Palmanovi, kjer se »križata« avtocesti za Trst in za Avstrijo. Ponekod so uslužbenci Autovie Venete delili av-tomobilistom v kolonah vodo, ki je ob takšnih primerih še kako koristna. Na avtocestnem postajališču pri Devinu (smer Slovenija) so se gnetli turisti, ki so kupovali slovensko avtocestno vinjeto. Ti prizori se redno ponavljajo ob koncih tedna, tudi zato, ker je marsikateri turist prepričan, da je Devin edina prodajna točka slovenskih vinjet. Slednje prodajajo tudi v drugih postajališčih in bencinskih servisih na A4 ter na vseh italijansko-slovenskih mejah. Več prometa so včeraj zabeležili na avtocesti Vileš-Gorica, kar pomeni, da se mnogi za pot v Slovenijo odločajo za to varianto. videm - Polemika o novih volilnih okrožjih V Demokratski stranki že boj za kandidature VIDEM - V Furlaniji ni videti konca polemikam o sestavi novih volilnih okrožij za poslansko zbornico. Čeprav je vlada o tem rekla zadnjo in dokončno besedo, so nekateri politiki in upravitelji prepričani, da se da stvari še urediti oziroma rešiti drugače. Zanimivo, da odločitev o okrožjih kritizira ne le desnosredin-ska opozicija, temveč tudi marsikdo v furlanski Demokratski stranki, kjer se je že začela bitka za kandidature. Najbolj glasen je spet deželni svetnik Enzo Martines, ki je prepričan, da je okrožja zarisala peščica ljudi na škodo Furlanije in njenih interesov. Taisti Martines je v deželnem svetu očital kolegu Stefanu Ukmarju, da se podreja »ukazom svojega šefa«, ki naj bi bil tržaški senator Francesco Russo. Martines napoveduje smeh in še marsikaj, ko bo DS začela razmišljati o kandidaturah, kar daje razumeti, da se je bitka zanje v levosredinski stranki dejansko že začela. Senator Russo se mora »zagovarjati« na dveh frontah: v lastni stranki in pred Severno ligo. Tržaškemu politiku furlanski somišljeniki očitajo, da mu gre le za stolček in za zaščito ozkih tržaških interesov, kar je dejansko tudi očitek, ki prihaja iz vrst Severne lige. Njen poslanec Massimiliano Fedriga ocenjuje, da je Renzijeva vlada sestavo okrožij prilagodila volilnim interesom furlanske in tržaške DS, medtem ko Russo poudarja, da je Liga v senatu in v poslanski zbornici podprla vladni predlog, čeprav ga sedaj v javnosti kritično ocenjuje. Tržaška poslanka in deželna koordinatorka Sandra Savino za vse zaplete krivi ne samo DS, temveč tudi deželno predsednico Deboro Serracchiani. Slednja naj bi vseskozi izvajala pritiske na vlado in se glede okrožij enostavno požvižgala na stališča in predloge županov, tudi tistih iz vrst leve sredine. Skratka vsi proti vsem, kar napoveduje ne samo vročo volilno kampanjo (državne volitve so sicer na programu šele leta 2018), temveč tudi obračunavanja znotraj strank za kandidature. Deželni politiki bi morali najbrž prisluhniti poslancu DS Paolu Coppoli, ki obžaluje, da ni prišlo do dogovorjenih rešitev, razhajanja pa so sedaj popolnoma nesmiselna. S.T. V novi poslanski zbornici bo sedelo 13 poslancev iz FJK Odhod Prihod TRST GRADEZ POMOL AUDACE POMOL TORPEDINIERE Prodaja VOZOVNIC na krovu ladje Povratna vožnja....................€ 10,65 Poimenski abonmaji 10 voženj...............................€ 42,05 50 voženj ..............................€ 84,10 Kolo........................................€ 0,85 Imetniki kartice FVG CARD dobijo eno brezplačno povratno vožnjo za eno odraslo osebo in za enega otroka pod 12. letom starosti. novost 2015 - bicmbarca Lahko potujete -^BgSKflfliR s svojim kolesom (na krovu sprejmemo največ 16 koles) OB UGODNIH MORSKIH IN VREMENSKIH POGOJIH (v primeru odpovedi vožnje bo peljal avtobus s prikolico za kolesa) POMORSKA LINIJA Odhod Prihod GRADEZ TRST POMOL TORPEDINIERE POMOL AUDACE nninn 16.00 j ij ^m V slovenskih pristaniščih manj ladij kot lani KOPER - V slovenska pristanišča je lani priplulo 4177 ladij oz. štiri odstotke manj kot leta 2013. Posledično se je zmanjšalo tudi število potnikov, teh je bilo 87.386, kar v med-letni primerjavi predstavlja 8,8-od-stotni padec. Povečal pa se je pretok blaga - v edinem domačem blagovnem pristanišču Luki Koper se je pretovor povečal za 4,8 odstotka. Med ladjami, ki so lani prispela v pristanišča Izola, Koper in Piran, je bilo 438 potniških in 3739 tovornih, kar v primerjavi z letom prej predstavlja 24,2-odstotni oz. 0,9-odsto-tni padec, je ta teden objavil statistični urad. S križarkami je lani prišlo 60.477 potnikov oz. 10,6 odstotka manj kot leto prej, s potniškimi in drugimi ladjami pa 26.909 potnikov, kar predstavlja 4,4-odstotni upad. Medtem ko se je število ladij in potnikov zmanjšalo, pa se je pretok blaga lani povečal. V koprskem pristanišču so pretovorili 18,01 milijona ton blaga, kar je 4,8 odstotka več kot leta 2013. Razloženega je bilo 12,2 milijona ton (+4,8 odstotka), naloženega pa 5,8 milijona ton blaga (+4,8 odstotka). Glede na vrsto tovora je bilo pretovorjenega največ suhega razsutega tovora (6,6 milijona ton ali 37 odstotkov vsega tovora) in tovora v kontejnerjih (šest milijonov ton ali 33 odstotkov vsega tovora). Glede na predhodno leto se je najbolj povečal pretovor blaga v kontejnerjih (+19 odstotkov) in pretovor mobilnih enot Ro-Ro (+15 odstotkov). Glede na vrsto blaga je bilo pretovorjenega največ blaga iz skupin premog, plin, nafta in derivati ter drugo blago (v obeh skupinah je preto-vor dosegel po šest milijonov ton oz. 33 odstotkov vsega blaga). (STA) V Trenti umrl motorist iz Avstrije BOVEC - V vasi Trenta v občini Bovec se je včeraj zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 25-letni avstrijski državljan. V nesreči sta trčila avtomobil in motorist, motorno kolo je zagorelo. 25-letni voznik motornega kolesa, sicer državljan Avstrije, je vozil v smeri proti Vršiču, kjer je v nepreglednem ovinku iz neznanega vzroka padel na desno stran vozišča ter drsel po cesti na nasprotni pas. Tam je trčil v osebni avtomobil, s katerim je nasproti pravilno peljala voznica. Motorno kolo je odbilo na travnik, kjer je zagorelo, motorist pa je ostal pod osebnim avtomobilom in je na kraju nesreče umrl. Na policijski upravi domnevajo, da je prometni nesreči najbrž botrovala prevelika hitrost motorista. POMORSKA LINIJA GRADEŽ TRST OD 30. MAJA DO 30. AVGUSTA OD TORKA DO NEDELJE 17. avgusta linija obratuje INFO: brezplačni klic 800 955 957 apt@aptgorizia.it www.aptgorizia.it 4 Nedelja, 9. avgusta 2015 APrimorski r dnevnik IZ Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu politika - Marko Pisani, pokrajinski tajnik lipove vejice »Včasih se zdi, da je SSk bolj na levi od Demokratske stranke« Pomladitev stranke pogoj za boljše delo - Morda nove povezave v levi sredini »Slovenska skupnost bo na spomladanskih volitvah v Trstu in v Miljah seveda na strani leve sredine, čeprav znotraj koalicije razmišljamo tudi o novih povezavah,« pravi novi pokrajinski tajnik stranke Marko Pisani. Kakšne bodo, če sploh bodo, te povezave, nam za sedaj ne razkriva. Tudi zato, ker se v tem trenutku kot re-pentabrski župan ukvarja predvsem z novo medobčinsko zvezo in njenim statutom. Župan Pisani, kako ste se vživeli v funkcijo tajnika SSk, ki je izrazito politična? Ko so mi ponudili kandidaturo, sem imel kar nekaj pomislekov. Sprejel smo jo kot osebni izziv, tudi zato, ker SSk nujno potrebuje svežih pogledov za svojo prihodnost. In kakšni so ti pogledi? To ne pomeni, da se odrečemo temeljnim izhodiščem slovenske stranke in tudi ne izkušnjam starejših. To njihovo znanje moramo seveda izkoristiti in ovrednotiti, moramo pa tudi gledati naprej. Kako naprej? Z mladimi in z dinamičnimi idejami. Korenito smo pomladili vodstvo stranke in na novo zastavili delo. Kakšno bo to vaše delo? Upam, da čim bolj dinamično in demokratično. Dinamično v smislu, da se ne smemo bati novosti in novih pristopov do stvarnosti, ki nas obdaja. To, kar mislimo, da je danes novo, je lahko jutri že preživelo. Demokratično delo si zamišljam v smislu, da mora SSk bolj prisluhniti svojim privržencem in volivcem. Kako mislite to izvajati? S sestanki po sekcijah in vaseh. Začel sem v Dolini in v Miljah, po poletnih počitnicah pa mislim obiskati vse naše sekcije na pokrajinski ravni. Na lastne oči si želim ustvariti sliko o dejanskem stanju SSk in njenih problemih. To smo v preteklosti zanemarjali in te napake ne smemo ponoviti. Kako vam gre dvojna funkcija tajnika in župana? Prvi koraki niso bili lahki. Sedaj, ko je delo steklo, pa mislim, da ne bo večjih težav in problemov. Kako potekajo priprave na zvezo občin in na njen statut? Delo je zelo zahtevno, predvsem za- Marko Pisani je pokrajinski tajnik SSk in obenem repentabrski župan foto damj@n radi velikega nesorazmerja med Občino Trst in ostalimi občinami. Takšnih razlik ni nikjer v Furlaniji-Julijski krajini. In kako naprej? Bojim se, da ne bomo dosegli cilja manjše organizacije in manj birokracije v zameno za manjše stroške. Težave, ki se pojavljajo z izvajanjem reforme lokalnih uprav, dajejo prav naši stranki, ki je vseskozi opozarjala, da posebno na Tržaškem ne bo šlo tako, kot so nekateri upali in napovedovali. Resnica je drugačna, žal. Deželni zakon je in ga je treba izvajati, čeprav, kot pravite, je vse skupaj zelo zahtevno... Tako je. Naša stranka ni bila proti reformi lokalnih uprav, a proti reformi, ki jo je predlagala deželna vlada. Če bi poslušali SSk, bi FJK prevzela državno reformo (t.i. zakon Delrio), ki je postopna in istočasno spoštljiva do posameznih stvarnosti. Tisti, ki so odločali, nas niso poslušali. Sedaj smo tam, kjer smo. Do miljskih in tržaških volitev nas ločuje manj kot eno leto. Ste o volitvah že kaj razmišljali in se pogovarjali? Seveda smo. Naša stranka se bo za te volitve maksimalno angažirala. O kakšnih pripravah ne morem še govoriti, pač pa smo neformalno vzeli v pretres razne možnosti, seveda vedno v sklopu leve sredine. Za kakšne možnosti gre? SSk bo tudi tokrat, kot vedno, dala prednost interesom slovenske manjšine. S tega vidika se na obzorju nakazujejo nekatere izbire in povezave, ki morda še nekaj let nazaj niso bile aktualne. Ste lahko nekoliko bolj točni in nam razkrijete kakšne načrte? Ne, ker so pogovori še v teku in ker je na tapeti kar nekaj možnosti, ki jih bo SSk jeseni podrobno proučila. Ponavljam. Naša skrb so slovenski interesi v naklonjenem politično-upravnem okolju. Kar se tiče leve sredine pa bi še nekaj dodal. Prosim! Včasih imam vtis, da je SSk bolj na levi od Demokratske stranke. To je sicer le moj osebni občutek, a najbrž se ne motim. S.T. zelezarna Ussai (G5Z): »Leva sredina je storila premalo« Deželni svetnik Gibanja petih zvezd Andrea Ussai se polemično sprašuje, kako lahko, kljub jasnim dokazom, Siderurgica Triestina še vedno zaničuje zadnje raziskave na račun okoljskega onesnaževanja ške-denjske železarne. Pri tem Ussaj navaja tudi pogoste prekoračitve dovoljenih vrednosti merilnih postaj v neposredni bližini obrata. Kamen spotike pa naj bi bile ravno merilne postaje. Nekatere med temi so v lasti podjetja Elettra, ki deluje znotraj železarne, druge pod okriljem Arpe, ki podatke izdajajo le z dovoljenjem upravitelja. Ussai v nadaljevanju pisnega sporočila obtožuje predvsem levo-sredinske uprave, ki v zadnjih petih letih niso zavzele jasnih stališč glede problematike železarne: »Predolgo spremljamo plahe poskuse, predvsem občinske uprave. Župan se je obvezal prevzeti popoln nadzor merilnih postaj, nato je odbornik Laureni želel vse postaje postaviti pod okrilje Arpe (2013). Občina in Dežela pa še izgubljata čas in nikakor nista izboljšali sistema nadzora kvalitete zraka ter se jasno izrazili glede kršenja zakonskih omejitev,« je zaključil Ussai. pribezniki - Po četrtkovem prihodu novih beguncev Sprejemne strukture so nasičene Več kot 100 pribežnikov, ki so v Trstu zaprosili za azil, se se je zateklo v okolico silosa - Policisti zahtevajo okrepitve Skupino 79 pribežnikov iz Pakistana in Afganistana, ki so jo policisti v četrtek prestregli na hitri cesti med Devinom in Sesljanom so po ugotavljanju istovetnosti na komisariatu v Sesljanu pripeljali na tržaško kvesturo. Med temi je bilo 14 mladoletnih. Z urada za migrante pri tržaški prefekturi so sporočili, da so mladoletne preselili v Čedad, petnajst priseljencev ni zaprosilo za azil in so bili izgnani iz države, približno 40 pa jih je zahtevalo status azilanta. Trenutno pa za skupino štiridesetih ni na vo- ljo mest v primerni sprejemni strukturi, zato so ti nastanjeni v bližini silosa. Žal so vsa sprejemna središča v pokrajini zasedena. Kdor se je v zadnjih dneh odločil, da bo v Trstu počakal na ustrezne dokumente, mora počakati, da se sprosti nekaj mest, ni pa rečeno, da bodo vsi tudi ostali v Trstu, saj nekateri nadaljujejo svojo pot proti drugim evropskim državam, tako da je tudi težko pogovarjati se o konkretnih številkah, so menili na prefekturi. Ob zadnji skupini beguncev naj bilo na čakalnici za ustreznejšo namestitev še drugih šestdeset. Na to temo se je izrazil tudi načelnik stranke Ljudski Trst Paolo Rovis, ki ocenjuje kot nesprejemljivo dejstvo, da kar 150 ljudi spi na cesti, saj bi ti lahko povzročali dodatne socialne težave. Sindikat policistov SAP pa je v tiskovni noti prav tako izrazil zaskrbljenost in obenem zahteval okrepitve iz sosednjih pokrajin. O sprejemanju pribežnikov bo govor na sredinem srečanju v Miljah, ko bo ob 17. uri v dvorani G. Millo (Trg Republike 4) gost večera Gianfranco Schiavone, snovalec projekta SPRAR (Sistem zaščite azilantov in beguncev), ki ga je sprejelo že preko 400 italijanskih občin. (mar) slovenska vojska - Redno vzdrževanje dveh slovenskih ladij v suhem doku tržaškega pristanišča Ladji Triglav in Ankaran v Trstu Slovenska vojska izbrala Trst, ker gre za najbližji razpoložljivi suhi dok, kije ustrezen za vzdrževanje plovil takšnih višin - Dela bodo zaključili do konca meseca Večnamenska slovenska ladja Triglav 11 in hitra patruljna ladja Ankaran 21 sta te dni v suhem doku tržaškega pristanišča na rednem vzdrževanju, ki bo trajalo do konca meseca. Medtem pa so v Ankaranu že postrojili enoto, ki se pripravlja na odhod v mednarodno operacijo EU v južnem delu osrednjega Sredozemlja, kjer bo sodelovala prav s Triglavom.Na Triglavu in Ankaranu od konca julija opravljajo obsežnejša obdobna vzdrževalna dela na posameznih sklopih, kot so čiščenje in barvanje trupov, zamenjava anod galvanske zaščite, druga dela na trupih, vzdrževalna dela na drugih sklopih ladij ter redno in investicijsko vzdrževanje navigacijskih sistemov. Dela, za katera ni nujno, da sta ladji v doku, bodo po vrnitvi ladij opravili na matičnih privezih v koprskem pristanišču. Dela potekajo skladno s pogodbo o vzdrževanju ladij in vanje vgrajenih sistemov. Razlog za izbiro Trsta je predvsem v tem, da gre za najbližji razpoložljivi suhi dok, ki je ustrezen za vzdrževanje plovil takšnih gabaritov. Suhi dok poleg tega omogoča, da se hkrati izvajajo vzdrževanja na obeh ladjah, kar je s finančnega vidika racionalneje. Na ladjah so ves čas prisotni pripadniki 430. mornariškega diviziona slovenske vojske, ki v delovnem času opravljajo vzdrževalna dela, zunaj njega pa zagotavljajo varovanje ladje. Že v petek pa je bil v Vojašnici slovenski pomorščaki v Ankaranu postroj enote, ki se pripravlja na odhod v mednarodno operacijo Evropske unije EUNAVFOR MED. Slovenska vlada je namreč 6. julija sprejela sklep o sodelovanju v operaciji, ministrstvo za obrambo pa je nato 10. julija in 6. avgusta izdalo odredbo o oblikovanju slovenskega kontingenta in slovenski vojski naložilo njegovo pripravo za sodelovanje v operaciji. Glavno vodilo slovenskega vojaškega prispevka v operaciji je humanitarni vidik. Slovenska vojska bo sodelovala v poveljniški strukturi operacije in v južnem delu osrednjega Sredozemlja z zdravstveno skupino ROLE 2 in večnamensko ladjo Triglav 11 s posadko. V enoletnem mandatu bodo oblikovali kontingenta, ki bosta delovala v šestmesečni rotaciji. V okviru prvega kontingenta v poveljstvu operacije v Rimu od 1. avgusta že delujeta dva pripadnika. Ladjo Triglav bodo v okviru prvega kontingenta v operacijo napotili za obdobje treh do štirih mesecev. Operacija je del celovitega pristopa EU in mednarodne skupnosti za reševanje problematike tihotapljenja ljudi in ilegalnih migracij v regiji. (STA) Večnamenska ladja slovenske vojske Triglav 11 / TRST Nedelja, 9. avgusta 2015 6 9 kmetijstvo - Po obisku deželne predsednice Serracchiani na Proseku Kmečka zveza pozitivno o prispevku za Dom prosekarja Napori za udejanjanje načrta za razvoj kmetijstva in poenostavitve norm na zavarovanih območjih Izvršni odbor Kmečke zveze, najbolj množične organizacije kmetov na Tržaškem, zelo pozitivno ocenjuje obisk predsednice Dežele Fur-lanije Julijske krajine Debore Serracchiani in deželnega odbornika za kmetijstvo Cristiana Shaurlija na Proseku v petek, 31. julija letos pri Društveni gostilni, kjer bo s sredstvi iz deželnega proračuna Tržaška trgovinska zbornica zgradila promocijski Franc Fabec in Debora Serracchiani center za kmetijske proizvode Dom prosekarja. Tako je v tiskovnem sporočilu zapisal predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, ki je poudaril, da je »s tem dejanjem proseška skupnost, ki je z imenom svoje vasi Prosek (it. Prosecco) zagotovila zaščito in razvoj istoimenskemu vinu v Furlaniji in Venetu, bila deležna priznanja, ki si ga je želela in ki bo gotovo prispevalo, da bo ta kraj lahko razvil in uveljavil vinogradništvo in kmetijstvo nasploh, kot je bilo, ko se je na tem območju proizvajal znani prosekar.« »Za to, da bomo zaželeni razvoj in cilje dosegli na omenjenem območju in na ostalih območjih tržaške pokrajine v vseh sektorjih kmetijstva je potrebno, da deželna uprava in ministrstvo za kmetijske politike spoštujeta obveze, ki sta jih sprejela s podpisom znanega Protokola o soglasju za Prosecco DOC, tako kot sta sama deželna predsednica Serracchiani in deželni odbornik Shaurli poudarila na srečanju v Društveni gostilni na Proseku.« »Izvršni odbor jemlje pozitivno na znanje besede, ki sta jih izrekla visoka predstavnika deželne uprave, in verjame, da finančni poseg v korist Doma prosekarja, ni enkratno dejanje, temveč nadaljnji korak v smeri celovitega uresničenja omenjenega protokola, od načrta za razvoj kmetijstva t.i. »masterplan« in poenostavitve norm za zavarovana območja do upravljalnih načrtov za območja Nature 2000, ki morajo biti izdelani v sodelovanju in odobravanjem interesiranega prebivalstva,« je še zapisal predsednik Kmečke zveze in opozoril: »Glede na bližnjo zapadlost je zato nujno, da se omenjeni protokol, skladno z obljubo deželnih oblasti, pred zapadlostjo obnovi. Za dosego omenjenih ciljev, kot sta izrecno poudarila deželna predsednica in odbornik, pa mora vsaka zainteresirana stran storiti to, kar ji pripada v duhu sodelovanja in enotnosti.« Pri tem pričakuje Kmečka zveza udejanjenje izražene podpore političnih sil na deželni in krajevni ravni, vseh krajevnih uprav in krovnih organizacij. Odborniki Kmečke zveze z odobravanjem ocenjujejo izraženo stališče deželne uprave, da mora tudi ministrstvo za kmetijske politike spoštovati svoje obveze glede zagotovitve fi- nančnih sredstev za preureditev tržaškega brega, za kar se močno zavzemajo deželna uprava sama, slovenska poslanka v italijanskem parlamentu in Vsedržavna konfederacija kmetov Italije - CIA, ki si prizadevajo tudi, da bi minister Martina v kratkem obiskal našo pokrajino. »Izvršni odbor Kmečke zveze na Tržaškem ocenjuje, da je delo, ki nas čaka zahtevno in naporno in bo od vseh nas zahtevalo veliko skupnih naporov, zlasti pa vsestranske enotnosti za dosego ciljev, ki si jih vsi želimo doseči, katerim pa netvorne kritike in jalove polemike nedvomno ne koristijo,« je zaključil predsednik Kmečke zveze Franc Fabec. Ogled prostorov v Društveni gostilni na Proseku, v katerih bo urejen Dom prosekarja fotodamj@n zahodni kras - Vzklila na pogorišču stečaja Delavskih zadrug Nova Coop na Proseku Upravljanje prevzeli nekdanji zaposleni Delavskih zadrug - Prvi dan obisk nad pričakovanj Nekaj mesecev po stečaju Delavskih zadrug in zaprtju »koperative« je včeraj na Proseku odprla vrata trgovina Nova Coop z novimi upravitelji, sicer nekdanjimi uslužbenci Delavskih zadrug. Davide Paulin (prvi levo) s sodelavci v včeraj odprti trgovini Nova Coop na Proseku fotodamj@n Odziv domačinov na odprtje je bil nad pričakovanji, saj je bilo v dopoldanskih urah v trgovini polno kupcev. Novi upravitelji so jim postregli z obloženimi kruhki; kupci so se o trgovini laskavo iz- rekli, predvsem so pohvalili ponovno uvedbo pulta za delikatese. »Duša« novega trgovskega podviga je Davide Paulin, ki se je zahvalil stečajnemu upravitelju Mauriziu Consoli-ju, ker je sprejel ponudbo nekaterih nekdanjih zaposlenih Delavskih zadrug o prevzemu nekaterih trgovin COOP. Paulinova skupina je prevzela tri trgovine: pri Sv. Jakobu, v Ul. Vergerio in na Proseku. Skupna investicija je znašala kakih 200 tisoč evrov, na Proseku so novi upravitelji investirali kakih 60 tisoč evrov. Ob Davideju so v trgovin zaposleni še Michele in Giorgia za pultom za delikatese in Marica, ki je dvajset let (od 1980 do 2000) službovala v »kope-rativi« in se je po petnajstih letih vrnila na Prosek. V trgovini so včeraj ponujali 10-od-stotne popuste, kar bodo tudi danes, saj bo trgovina odprta od 9. do 13. ure. M.K. črna kronika - V bližini železniškega nadvoza pri Barkovljah Moped v avtomobil Mlad mopedist je bil ranjen, prepeljali so ga v bolnišnico na Katinari Na Miramarskem drevoredu v neposredni bližini železniškega nadvoza pri Barkovljah se je včeraj malo po 19. uri pripetila huda prometna nesreča, v kateri se je poškodoval mlad motociklist. Mladenič je s svojim motornim kolesom zip 125 privozil - v smeri od Bar-kovelj proti mestu - do ovinka pred železniškim nadvozom, ko naj bi - iz še nepojasnjenih razlogov - tik pred ovinkom zavozil na levi del cestišča. Prav v tistem trenutku je izpod nadvoza v smeri proti Barkovljam privozil fiat focus. Motorno kolo je treščilo v levi prednji del avtomobila in zbilo ga je proti sredini cestišča. Motociklista je vrglo nekaj metrov naprej in obležal je na cestnem tlaku. Na kraj so prispeli agenti lokalne policije, ki so našli mladeničevo čelado kakih 20 metrov od prizorišča nesreče, in zdravniki hitre pomoči. Sprva so mimoidoči, ki so se bili ustavili zaradi nesreče, domnevali, da je mladeničevo zdravstveno stanje zelo resno. Po hitrem posegu pa so zdravnik in osebje Rdečega križa ugotovili, da ni bilo tako hudo, kot je sprva kazalo. Mladeniča so prepeljali v bolnišnico na Katinari. Zgoraj prizorišče nesreče z motornim kolesom na tleh; desno hitri zdravniški poseg fotodamj@n Diracova nagrada za teoretsko fiziko Kitajevu, Mooru in Readu Mednarodno središče za teoretsko fiziko Abdus Salam bo prestižno kolajno Dirac podelila trem teoretski fizikom. To so Alexei Kitajev (California Institute of Tecnology) Grgory Moore (Rutgers University, New Jersey) in Nicholas Read (Yale University, Connecticut). Znanstveniki so opravili inovativno študijo na področju kvantne fizike s poudarkom na stanju elektronov v dvodimenzionalnih nanosistemih, v okrepljenih magnetnih poljih in zelo nizkih temperaturah. Filmi na Verdijevem trgu V sklopu tržaških poletnih prireditev bodo od jutri dalje na Trgu Verdi tri filmske projekcije, ki jih prireja društvo Cappella Underground. Začetek ob 21.30. Kot uvod si bo občinstvo lahko ogledalo film priznanega italijanskega režiserja Gabrieleja Salvatoresa Il ra-gazzo invisibile, ki so ga v celoti posneli v Trstu ob sodelovanju deželne filmske komisije. Prireditvi pri Sv. Sergiju V občinski knjižnici Stelio Mattio-ni v Naselju Sv. Sergija bo jutri srečanje z znanstvenicama Francesco Arici in Adino Dumea. Srečanje sodi v sklop pobud z naslovom Ape-ritiv z znanstvenicami. Začetek ob 19. uri, ob 21. uri bo na sporedu nastop priljubljene skupine Pupkin Kabarett. V torek bo na sporedu komedija v tržaškem narečju v izvedbi gledališke skupine Armonia. Danes brezplačen ogled mestnih muzejev Danes, drugo nedeljo v mesecu, bodo mestni muzeji odprti brezplačno za občane tržaške občine. Občinska uprava je to pobudo imenovala Muzej, moj dom. Med drugim bo v muzeju Revoltella na ogled anto-loška razstava del Uga Guarina. Nadzor pred šolami v dolinski občini Uprava Občine Dolina obvešča, da bo tudi letos uvedla nadzor prometa v bližini šol. Občani stari od 50 do 75 let, ki bi bili pripravljeni opravljati to službo, lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do 4. septembra 2015. Obrazci so na razpolago na občini ali na občinski spletni strani www.sandorligo-do-lina.it. Oropali skladišče železa Železniška policija oddelka Poifer je v petek aretirala štiri osebe, medtem ko so te v bližini glavne železniške postaje nezakonito ravnale z 800 kg železnim tovorom. Policija je vpletene osebe pridržala med natovarjanjem dveh kom-bijev. Dokaj hitro se je izkazalo, da so štirje nepridipravi z odpadnim železnim materialom upravljali brez nobenega dovoljenja. Železje je sicer pripadalo starim skladiščem železnic. Ovaden zaradi noža V noči na soboto so tržaški policisti ovadili 52-letnega S.R., ki se je še pred posegom policistov mobilnega oddelka sprl z drugo osebo. Med posegom v Ul. Matteotti so ugotovili, da je imel pri sebi nož. Prijavili so ga zaradi prepovedane posesti daljšega noža, ki so mu ga tudi zasegli. 6 Nedelja, 9. avgusta 2015 TRST / poletni oddih - Popotovanje po tržaških turističnih agencijah H V V • • | Trzacam na pocitnicah: grški otoki in križarjenja V teh poletnih mesecih gre velik del Tržačanov na poletni oddih, sonce in plaža pa ostajata prevladujoč način preživljanja dopusta. Najraje se sončijo na grških otokih, tem sledijo španski otoki, veliko zanimanje pa vlada tudi za hrvaško obalo. Ob tem seveda ne smemo pozabiti »domačih plaž« na Siciliji, Kalabriji, Sardiniji in v Apu-lji. Omenjenim počitniškim destinacijam sledijo še druge, zanimivo pa je, da po nedavnih terorističnih napadih v Tuniziji in negotovi situaciji v drugih afriških državah usiha naval na njihove plaže. Do teh podatkov smo prišli med obiskom nekaterih tržaških potovalnih agencij, ki imajo v teh dneh veliko dela. V agenciji Aurora Viaggi so povedali, da v poletnih mesecih odlično prodajajo tako hotele, apartmaje kot križarjenja. Za slednja se odloča vse več strank, saj so križarjenja v zadnjih letih postala cenovno ugodnejša, sploh glede na to, kaj ponujajo. Velikanske potniške ladje so zelo primerne tudi za družine z otroki, saj jim ponujajo različne animacije, neza-nemarljiv pa je tudi podatek, da otroci do 16 ali 18 let plačajo le pristaniške takse. Veliko Tržačanov se odloča tudi za Costo Mediterraneo, ki vsako soboto odpelje iz Trsta do Grčije. Sicer pa v agenciji Aurora Viaggi niso zaznali prav nobenega upada zanimanja za Grčijo, razen malce več vprašanj strank zaradi napetega gospodarskega položaja v tej državi. Vsi čarterski poleti v Grčijo so polni, Tržačani pa počitnikujejo zlasti na otokih, kot so Kreta, Rodos, Karpatos, Zakintos ... Pri Aurori odlično prodajo Hrvaško, še posebej kvarnerske otoke, kamor turiste peljejo organizirani avtobusni prevozi. Prva izbira številnih Au-rorinih strank pa ostaja tudi Slovenija, še posebej zdravilišča. V obdobju pred velikim šmarnom so dodobra zapolnili vse slovenske toplice, nekaj prostih mest je še za Rimske toplice in zdravilišče Dobrna. Tudi organizirana potovanja se dobro prodajajo, največ Auro-rinih potnikov je letos izbralo Portugalsko, tako celino kot otoke. Priljubljeni destinaciji sta tudi Škotska in Irska. Manj zanimanja letos beležijo za skandinavske države, ker so predrage, popolnoma nič pa za Bližnji vzhod in severnoafriške države. Kar nekaj gostov pa se odloča za daljne kraje, kot so ZDA, Mehika in Japonska. Za ta potovanja je seveda treba seči globje v žep. Tudi v potovalni agenciji Ventus Travel (nekdanja Adriatica.net) se daleč največ gostov odloča za letovanje v Grčiji. Do tja pridejo s čarterskimi poleti iz Ljubljane ali Maribora, nekateri pa letijo s čarterskimi poleti iz Verone. V agenciji niso zaznali prav nobenega zmanjšanja povpraševanja po Grčiji, ravno nasprotno, večkrat se gostje raje odločijo za aranžma v Grčiji kot pa na Hrvaškem, saj v Grčiji dobijo dobre cene. V agenciji so tudi poudarili, da na grških otokih in v turističnih krajih ni bilo nikoli zaznati napetosti, med turisti pa so priljubljeni prav vsi grški otoki. Dobro gredo v prodajo tudi španski Kanarski otoki in Baleari, gostje te agencije pa se radi sončijo tudi na Hrvaškem, razvajajo pa v slovenskih zdraviliščih. Tudi pri agenciji Ventus Travel so zelo priljubljena križarjenja, tako tista, ki so cenovno dostopnejša, kot tudi križarjenja višjega cenovnega razreda. Tisti, ki jih ne zanima toliko poležavanje na plaži, se odločajo za potovanja. Iskane države pri tej agenciji so Portugalska, ZDA, med evropskimi prestolnicami pa je daleč najbolj obiskan Pariz, temu sledi London. Kaj pa Tunizija in druge afriške države? Potovanja v Tunizijo v tem trenutku ne priporočajo, ker gre vseeno za nevarna Križarjenja so letošnje poletje vabljiva fotodamj@n območja, katerih obisk odsvetuje tudi Farnesina. Kje pa počitnikujejo stranke agencije Cividin Viaggi? Tudi pri njih pravijo, da je v teh poletnih mesecih najbolj obi- skana Grčija, nato Španija, Italija in hrvaška Dalmacija. Prav italijanski otoki so letos doživeli renesanso, ker so številni potniki ob vseh dogodkih na afriški celini in Bližnjem vzhodu svoje rezervacije pre- usmerili na druge, predvsem italijanske poletne destinacije. Za razliko od predhodnih dveh potovalnih agencij pri Civi-din Viaggi odlično prodajajo potovanja na sever Evrope, tudi v Rusijo, veliko potnikov pa je letos izbralo tudi ZDA, Južno Afriko in mistični Peru. V ponudbo so vključili tudi manj pogoste destinacije, kot so Armenija, Mongolija in Etiopija. V konstantnem porastu je zanimanje za križarjenja, aktualni cilji pa so tudi prestolnice. Agencija Cividin Viaggi dobro prodaja severnoevropske prestolnice, povsem pa je upadlo zanimanje za še pred kratkim izredno priljubljeni Istanbul. Na podlagi zbranih podatkov lahko trdimo, da ljudje kljub krizi ostajajo ljubitelji potovanj in raje varčujejo pri drugih stvareh. So pa postali veliko bolj preudarni, narašča delež tistih, ki v primerjavi z leti pred krizo za dopust porabijo manj časa in denarja. Sanela Čoralič prispevek Pojasnilo Večstopenjske šole Pangerc V včerajšnji številki smo poročali o sklepu deželne vlade, ki je na predlog odbornika Giannija Torrentija razdelila 50 tisoč evrov iz deželnega sklada za slovensko manjšino, in sicer za šoli Pangerc in Stefan. V tej zvezi je ravnateljica Fiorella Benčič dodala, »da je Večstopenjska šola Pangerc zaprosila za prispevke po DZ 26/07 kot nosilec mreže vseh večstopenjskih šol na Tržaškem, Goriškem in Špetru, kajti bo vsota 25.000 € razdeljena med osmimi šolami prve stopnje, sorazmerno s številom vpisov v šolskem letu 2015-16. Večstopenjska šola Pangerc ima še dodatno nalogo, da za mrežo vodi računovodske postopke: izračunati, koliko denarja pripada vsaki šoli, akreditirati vsoto na njihove tekoče račune, ob koncu še zbrati obračune in poročila ter posredovati skupen obračun deželni upravi. Zato naj bo vsaka zavist od več ... « potovanje - Sedem mladih Tržačanov startalo s pomola Audace S kolesom iz Trsta v Gdansk Do Baltika naj bi prispela 20. avgusta - Po poteh znanega tržaškega popotnika Paola Rumiza Tekaški in kolesarski podvigi so v tem vročem avgustu na dnevnem redu. O 24-urni romarsko-kolesarski turi z Vejne proti Medžugorju smo že poročali, včeraj pa je sedmerica tržaških kolesarjev startala proti Gdansku, poljskem mestu na baltski obali. S pomola Audace so dobro opremljeni in nasmejani krenili točno ob 8.08, seveda po osvežujočem »toču«. V Gdansk naj bi skupina mladih Tržačanov prispela 20. avgusta, sicer pa to ni njihov prvi kolesarski podvig. Diego Manna, Marco Massimiliani, Ivan Lo Vullo, Emanuele Deseira, Guy Fabricci, Paolo Stanese in Marco Svevo so 1.400 kilometrsko etapno kolesarsko pot pre- Najprej skok v morje (levo), nato pa na kolo, Gdansku naproti fotodamj@n imenovali AdriaBaltico Tour, zgledujejo se po trenutno najbolj znanem popotniku Paolo Rumizu in knjigi Tre uomini in bi-cicletta. Prejšnji podvigi ali kot so jih sami prekrstili »rumizade« so bile poti v Berlin, Munchen, Budapest, Krakov in Kotor. Na poti v Gnask se bo skupina »Ciclo- mones« (v čast glasbeni punk-rock skupini Ramones) ustavila v Ljubljani, Muti, Hartbergu, Vroclavu in drugih poljskih mestecih. Skupina sedmih bo dnevno poročala preko spletnega portala Bora.la, Fa-cebook strani Monon Behavior in s ha-stagom #adriabaltico in #polskatornemo. obletnica - Trije kolesarji prekolesarili 2.800 kilometrov Pred 25 leti iz Trsta v Moskvo V14 dneh preko Slovenije, Madžarske, Češkoslovaške, Poljske do ruske prestolnice Konec julija je poteklo četrt stoletja od podviga treh amaterskih kolesarjev, ki so v štirinajstih dneh prekolesarili 2.800 kilometrov dolgo pot od Trsta do Moskve. Zdravko Skupek iz Koludrovce, Luciano Bukavec s Proseka in Marino Bonaldi iz Padove so 10. julija 1990 odpotovali na kolesarsko turo z Velikega trga v Trstu ob prisotnosti takratnega zgoni-škega župana Miloša Budina. Njim je v kombiju, ki ga je dal na razpolago ŠZ Jadran, celo pot sledil in trojico asistiral spremljevalec Ivan Sardoč s Proseka. Trojica kolesarjev si je zadala cilj preko-lesariti pot iz Trsta do Moskve v 14 dneh, in sicer preko Italije, Slovenije (ki je bila takrat še v okviru Jugoslavije), takratne Češkoslovaške, Poljske in Sovjetske zveze (ki je propadla pet mesecev po prihodu treh kolesarjev v Moskvo ...). V ta namen je pri- Pred 25 leti na Rdečem trgu v Moskvi: z leve Marino Bonaldi, Luciano Bukavec, Zdravko Skupek in spremljevalec Ivan Sardoč pravila pravi rokovnik etap. Vsaka etapa je bila dolga povprečno 200 kilometrov, najdaljša, na Poljskem, je merila 230 kilometrov. Pot je bila dolga naporna, kolesarji (in spremljevalec) so jo obilnim nevšečnostim navkljub, opravili v roku, vse do prihoda na Rdeči trg. promet - Dela Od jutri zaprtje Ulice sv. Spiridiona Tržaška občina sporoča, da bodo jutri zaprli prometu Ulico svetega Spiridiona. Tlak ceste, ki povezuje Korzo s Trgom sv. Antona, bodo namreč obnovili, prav tako signalizacijo. Dela naj bi trajala pet dni, torej do petka, zasebna vozila ne bodo smela voziti ne v dnevnih ne v nočnih urah, medtem ko bo promet javnega avtobusnega prevoza neokrnjen. 31. avgusta pa naj bi zaprli Ulico Filzi, ki je prav tako potrebna popravil in novega tlakovanja. Tudi v tem primeru naj bi vzdrževalna dela trajala pet dni, ulica pa naj bi bila prevozna le za avtobusni promet. / TRST Nedelja, 9. avgusta 2015 7 zgonik - Prvi mož tržaške mestne skupščine Iztok Furlanič dahnil »da« Včeraj danes Predsedniška poroka Ob prisotnosti tržaškega župana Roberta Cosolinija je predsednika Iztoka »vzela« Irene Balestrucci Levo hip pred »usodnim da«; spodaj hip po njem fotodamj@n Le teden dni po županski poroki Monice Hrovatin je bila zgoniška občina spet prizorišče VIP poroke. Včeraj je v njej, točneje na dvorišču občinske Vinoteke Zgonik, »usodni da« malo pred 12. uro dahnil predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Fur-lanič, ki se je poročil s Tržačanko Irene Balestrucci. V temno modrem kompletu z modrimi čevlji s špico, a z rdečim nageljnom v gumbnici, je ženin iz vrst stranke Komunistične prenove na nevesto - navidezno rahlo vznemirjen - čakal pod vročim soncem akademske četrt ure. Ko se je njegova izvoljenka v spremstvu očeta pojavila na dvorišču v vinoteki v klasični beli poročni obleki, se je iz ojačevalca razlegla glasba na temo Disneyevega filma Lepotica in zver. In poroka se je lahko začela. V zakonsko zvezo je Iztoka in Irene v dvojni vlogi »šefa protokola« in matičarja združil Iztokov prijatelj še iz otroških let Rado Šušteršič. Strogo dvojezično. Na poroki so se poleg sorodnikov in ožjih prijateljev ženina in neveste zbrali mnogi poznani obrazi iz sveta tržaškega od- bojkarskega gibanja. Odbojka, «velika ljubezen« novopečenega zakonskega para, je namreč »kriva«, da sta se Iztok in Irene spoznala in zaljubila drug v drugega. Pomešani med svati so bili tudi Furlaničevi kolegi iz občinskega sveta. Po višini in obsegu je, kajpak, izstopal župan-košarkar Roberto Coso-lini. Med njima se na Občini včasih iskri, objem po poroki je potrdil, da so politična razhajanja eno, življenjske vezi pa drugo. In prav je tako. (ak) Med očividci vstopa Iztoka Furlaniča v »poročni jarem« je bil tudi tržaški župan Roberto Cosolini (tretji z leve) fotodamj@n V Devinu-Nabrežini so se srečali z Abrahamom Petdesetletniki iz občine Devin-Nabrežina so pred kratkim v gostilni Sardoč v Slivnem skupno proslavili »srečanje z Abrahamom«. Na nižji srednji šoli Igo Gruden jih je bilo v dveh razredih skupno 45. Ob 50-letnici se jih je zbralo 24, ker je pač življenje mnoge »razpihalo« na vse Petdesetletniki iz devinsko- nabrežinske občine so z raztegnjenim mehom pozdravili Abrahama kraje sveta. Srečanje je bilo prijetno, za veselo vzdušje pa sta poskrbeli Andrejeva harmonika in Milanova trobenta. Danes, NEDELJA, 9. avgusta 2015 JANEZ Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 20.24 - Dolžina dneva 14.27 - Luna vzide ob 1.18 in zatone ob 16.21. Jutri, PONEDELJEK, 10. avgusta 2015 LOVRENC VREME VČERAJ: temperatura zraka 36,8 stopinje C, zračni tlak 1015,5 mb raste, vlaga 42-odstotna, veter 10 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,8 stopinje C. OKLICI: Nicola Bosio in Eleonora Iona, Andrea Svara in Luciana Sklemba, Biagio Guerrazzi in Francesca Gimona, Elia Zari in Lorenza Misigoi, Franco Cristini in Michela Godina, Luciano Salvagno in Franca Romano, Alberto Diani in Roberta Ferluga, Luca Cetra-no in Laura Cunial, Salvatore Napola-no in Silvia Davidencu, Giuseppe Cosa in Ilaria Di Palo, Simone Cremoni-ni in Silvia Tiozzo, Marco Zamboni in Francesca Favretto, Lorenzo Cotterle in Silvia Dolce, Lorenzo Maschietto in Elettra Grdina, Giovanni Padula in Irene Mirto, Andrea Marco Mario Borletti in Giulia Furlani, David Jercog in Valentina Fabi, Mauricio Lenardon in Renata Zavagnin, Lars Oliver D'Ambrogio in Martina Puccini, Vojkan Krnjajski in Ljiljana Stamenkovic, Alessandro Buc-ci in Fabiana Ferreira Menezes, Andrea Distasi in Niurvis Bocourt, Federico Ciacchi in Ilenia Jugovac. ui Kino ARISTON - 21.00 »La teoria del tutto«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »Violette«; 20.00 »Cold in July«; 18.00, 21.45 »Fuochi d'artificio in pieno giorno«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.45 »Ant-Man«; 15.55 »Jurski svet 3D«; 14.10, 18.15, 20.30 »Lažna mesta«; 17.00 »Minioni 3D (sinhr.)«; 15.50, 18.25, 20.00, 21.00 »Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija«; 18.00, 20.10 »Piksli«; 16.20, 18.20, 20.45 »Razuzdanka«; 13.55, 15.00 »Spuži na suhem 3D«; 21.10 »Ted 2«; 18.45 »Vroči Mike XXL«; 14.00, 16.10 »Vrvež v moji glavi«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Si accettano mi-racoli«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Ex_Machina«; Dvorana 2: 16.20, 18.20, 20.00 »Il fidanzato di mia sorella«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, t Zapustil nas je naš dragi Albin Gruden Žalostno vest sporočajo sestra Pierina z Liviotom, Nevenko in Igorjem. Pogreb z žaro bo v četrtek, 13. avgusta, ob 11. uri v cerkvi v Nabrežini. Nabrežina, 9. avgusta 2015 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina Vida Carli vd. Ciocchi Pokop naše drage bo v četrtek, 13. avgusta, ob 15. uri na pokopališču v Treb-čah. Svojci Trebče, 9. avgusta 2015 Pogrebno podjetje Alabarda 20.10, 22.00 »Joker«; 16.20, 18.10, 20.00, 21.45 »Pixels«; Dvorana 4: 16.20, 20.00, 22.00 »Spy«; 18.00, 21.45 »Left behind - La profezia«. THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.05, 21.30 »Pixels«; 22.00 »Pixels 3D«; 16.45, 19.10, 21.35 »Ex_Machina«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Kristy«; 16.40, 19.10, 21.40 »Left behind - La profezia«; 16.35, 19.05 »Spy«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Tracers«; 16.25, 18.20, 20.15, 22.10 »Joker«; 19.10, 21.15 »Babadook«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.20, 22.15 »Pixels«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.15 »Ex_Machina«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.10 »Spy«; Dvorana 4: 17.50, 20.15, 22.15 »Joker«; Dvorana 5: 18.15 »Leviathan«; 22.10 »Il ragazzo della porta accan-to«. t Prerano nas je zapustila naša draga Verica Husel vd. Guštin Žalostno vest sporočata sin Kristjan in hči Katja z možem Kristjanom Pogreb bo v torek, 11. avgusta, v kapelici dutovljanskega pokopališča. Žara bo izpostavljena od 13. do 14. ure. Sledil bo pogrebni obred in pokop. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Repentabor, 9. avgusta 2015 Pogrebno podjetje Alabarda Nona Verica boš za vedno v naših srcih. Karin, Kevin in Kristel Globoko ganjeni ob izgubi drage Verice sočustvujejo s svojci teta Marija, Branko, Silva, Majda, Alenka, Karlo in Alma z družinami ZAHVALA Angela Taucer vd. Sosič Zahvaljujemo se vsem, ki ste na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala pevskemu zboru Tabor. Opčine, 9. avgusta 2015 Pogrebno podjetje Sv. Ana ZAHVALA Rada Rupel vd. Albi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in nam izrazili besede sožalja. Hvala gospodu Bedenčiču za opravljen obred in sveto mašo, pevskemu zboru V. Mirk za odpete pesmi in nosilkam cvetja. Žalujoči njeni najdražji 8 Nedelja, 9. avgusta 2015 ŠPORT / [13 Lekarne Čestitke Nedelja, 9. avgusta 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso, Kor-zo Italia 14, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 - 040 635368, Oširek S. Vardabasso - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso, Kor-zo Italia 14, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 - 040 631661. Od ponedeljka, 10. do nedelje, 16. avgusta 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 - 040 367967. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Naša teta OLGA slavi 100 let. Praznovali in čestitali ji bomo danes v domu za ostarele v Sesljanu. Vse najboljše ji želimo Albina, Klara in Nadja ter vsi sorodniki. 81 Prireditve DOMAČE VEDUTE - Razstava Majde Pertotti s Kontovela je odprta do danes, 9. avgusta, v Samatorci št. 49. KD ANAKROUSIS vabi na večerjo oz. koncert Nočne note, ki bo danes, 9. avgusta, ob 20.00 pod zvezdami v KD Skala, Gropada 82. Nastopala bosta MlVS Anakrousis in Las 7 notas del cha cha. Info in prijave na tel. 3311711096, 347-2198113. FOTOVIDEO TS80 vabi na ogled fotografske razstave člana Pavla Morelja »Pogledi v naravo«, ki je v gostilni na Opčinah (nasproti cerkve). V ŽUPNIJSKI DVORANI v Nabrežini, v čast zavetniku Sv. Roku, bo od 13. do 23. avgusta na ogled razstava »Nabrežina - V krajih tradicije«: slikarska, grafična in kiparska dela, mozaiki in fotografije za odkritje teritorija. Razstavljata tudi Eugenio in Maria Pancrazi iz Doline. Urnik: ob sobotah in praznikih, od 18. do 22. ure. FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgi-ča v prostorih kavarne Igo Gruden v Nabrežini. Razstava bo na ogled do konca avgusta. SLOFEST: od petka, 18. do nedelje, 20. septembra. H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi zaprti v petek, 14. avgusta, in ob sobotah do vključno 22. avgusta. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.30. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta v petek, 14. avgusta, ter vse sobote v avgustu. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča, da bo zaprto zaradi dopusta do vključno 19. avgusta. DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 22. avgusta ob sobotah zaprta. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni navodila in seznami učbenikov za nižjo srednjo šolo za š.l. 2015/16. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 29. avgusta. POGREBNO PODJETJE t/ - " Oi?trenutku žabsti. ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! SKLAD MITJA ČUK organizira od 31. avgusta do 4. septembra teden ponavljanja matematike in angleščine. Namenjen je študentom, ki bodo letos obiskovali prvi razred srednje šole ter tistim, ki bodo letos obiskovali prvi razred višje šole. Za informacije na tel. 040-212289 (pon. - pet. 10.00 - 12.00) ali urad@skladmc.org. Ü3 Obvestila AŠD PRIMOREC vabi na Športni praznik v Trebče danes, 9. ter 21., 22. in 23. avgusta. Bogate ponudbe specia-litet na žaru in glasba v živo. VAŠKA SKUPNOST NA JEZERU prireja sv. mašo, ki bo danes, 9. avgusta, ob 18. uri pri cerkvici Sv. Lovrenca na Jezeru. Slovesno somaševanje bo vodil pater Rafael Slejko, župnik v Križu. Obredu bo sledila družabnost in bogat srečelov. Toplo vabljeni. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek 8.0016.00; torek, četrtek 11.00-19.00. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od 10. do 14. avgusta. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS in vaške organizacije, prireditelji praznika sv. Martina na Proseku, vabijo proizvajalce vina, ki se nameravajo predstaviti s Prosekarjem na vaškem prazniku, da se javijo v tajništvu rajonskega sveta ali na tel. št. 040225956, primacircoscrizione@comu-ne.trieste.it do ponedeljka, 10. avgusta. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure; zaprt bo od 10. do 14. avgusta. KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata člane, da bodo uradi zaprti od srede, 12. do srede, 19. avgusta. KRU.T sporoča, da so društveni prostori zaprti do 14. avgusta. TPK SIRENA vabi člane in prijatelje na večerjo z glasbo, ki bo v soboto, 15. avgusta, ob 20. uri na društvenem sedežu. Obvezna predhodna prijava na tel. 040-422731. MAESTRO ALESSANDRO ŠVAB ustanavlja otroški in mladinski zbor Mednarodne Operne Akademije Križ. Info na tel. 349-7730364, 347-1621659 ali info@accademialiricasantacro-ce.com. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaradi dopusta zaprta do 17. avgusta. FOTOVIDEO TS80, v sklopu Artedna v Lonjerju, prireja tečaj fotografije za začetnike od 19. do 29. avgusta. Info na tel. 329-4128363 (Marko). ZSŠDI obvešča, da urada v Trstu in Gorici poslujeta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2003-10. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 040-2171044, 333-2939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela). ™ rr edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31, avgusta POLETNI URNIK sprejemanja Milili AjlflMV ßrfrti plAdilü osmstnice, zahvale, sožalja, tottfce/pAviWu, ma!i ogtoti v okviriha, ogJasr društev in organizacij v oJMtf fcc ponedeljek. - petek 10,00-14,90 iobota »prt» Tel. 000.512.775 e polta: primorski iotmfrdi3.it Timedia - Ul. Monlecthi 6 II. nadstropje - TRST SKUPAJ Z'GUD'MO (ZAIGRAJMO): godbeniški kamp, namenjen otrokom/mladim od 8 let dalje, bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala). Info na tel. 334-9310000 (Luciano Gergolet) in orkestri/godbe iz Na-brežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi na večerne pohode ob ponedeljkih in četrtkih. Zbirališče pri avtobusni postaji pod bivšo železniško postajo Boršt, na križišču za v Ricmanje. Štartamo ob 20. uri. S seboj prinesite lučko. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ in tovariši -SKD Tabor, Prosvetni dom Opčine, obvešča, da bo meseca avgusta zaprta. TRŽAŠKI POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare mitnice 15 (largo Barriera vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRAN-CEV v Ul. Rio Primario 1 sporoča, da bo urad meseca avgusta zaprt. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni center »Plesalček« za otroke od 3 do 8 let od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. Urnik: 7.30-17.00, kosila in malice vključeni. Info in vpis na tel.: 334-3611757 (Kristina), info@cheerdancemille-nium.com. PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6 do 14 let v organizaciji ZSKD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Rok prijave zapade 1. septembra. Prijave in informacije na www.zskd.eu, info@zskd.eu, 040-635626. POHOD OD REZIJE DO TRSTA, v sklopu Slofesta, bodo priredili ZSKD, SPDT, SPDG in PD Benečije. Potekal bo v 5. etapah: Rezija (Solbica) - Brezje (16. septembra); Brezje - Špeter (17. septembra); Špeter - Števerjan (18. septembra); Števerjan - Mavhinje (19. septembra) in Mavhinje - Trst, Borzni trg (20. septembra). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali pa po odsekih. Info in prijave na tel. 0481884226 (Silvan Pittoli). Turistične kmetije KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA v Bazovici do 23.8.2015. Vabljeni! 338-6048054 Zaprto ob sredah. HI Osmice V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V REPNU, na Rovniku št. 230, so Ba-tkovi odprli osmico. Vljudno vabljeni! V SALEŽU sta odprla osmico Sandra in Jožko Škerk. 0 Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE v Štivanu, delno opremljeno, dam v najem 400,00 evrov mesečno. Tel. št.: 3484462664. FIAT grande punto sport 1.3 multijet rdeče barve, 90 CV diesel, letnik 2010, 60.000 km prodam. Tel. št.: 3496236171. IŠČEM DELO kot oskrbovalka starejših ali invalidnih oseb. Tel. št. 0038631354244. IŠČEM katerokoli zaposlitev. Tel. št.: 332-93227075. IŠČEM knjige za 1. razred liceja Prešeren - znanstvena smer. Tel. št.: 3358176175. IŠČEM učbenike za 3. razred klasične in znanstvene smeri liceja F. Prešeren. Tel. št.: 328-9190074. MATURANTKA geometrske sekcije zavoda Zois pomaga pri učenju matematike in angleščine učencem do 16 let. Tel. št.: 342-0004391. NA PROSEKU prodam hišo potrebno popravila. Tel. št.: 342-5048580 (v večernih urah). PRODAM dve diatonični harmoniki H, E, A in B, ES, AS vsako po 1200 evrov. Tel. št.: 335-5387249. PRODAM par novih gum kleber 155/70 R13 (E2). Polovična cena oz. 60,00 evrov. Tel. št.: 320-2842698. PRODAM zemljišče za vinograd, 2.000 kv.m., pod Kontovelom. Tel. št.: 3294372448. V VIŽOVLJAH, nad železniško postajo, damo v najem mansardo. Tel. št.: 040-299820. Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo Snemi aplikacijo iz spletne trgovine □ Available on the App Store Loterija 8. avgusta 2015 DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Vsi toplo vabljeni. Tel. 040-299450. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144. MARKO REBULA je v Slivnem št. 6 odprl osmico. Pričakuje Vaš obisk! Tel. 347-5686191. NA JEZERU (z možnim dostopom iz Bazovice) je družina Zobec odprla osmico. Vabljeni! Tel.: 040-228043. NA KONTOVELU - »Kamence« je odprta osmica. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Doljak v Samatorci št. 22. Tel.: 040229180. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. PRI JURČEVIH v Cerovljah smo odprli osmico. Vabljeni! V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta poletna osmica. Tel. 3467590953. V KRIŽU, pri Beljanovih, je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708. Bari 21 12 8 68 46 Cagliari 32 8 43 80 45 Firence 31 22 30 24 84 Genova 8 22 20 7 46 Milan 31 7 64 24 56 Neapelj 1 31 34 22 29 Palermo 42 62 19 15 21 Rim 58 78 77 39 17 Turin 54 71 33 90 78 Benetke 38 13 73 6 21 Nazionale 85 8 71 28 12 Super Enalotto Št. 95 3 7 17 26 55 72 jolly 41 Nagradni sklad 10.902.938,82 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 14 dobitnikov s 5 točkami 15.206,82 € 1.191 dobitnikov s 4 točkami 180,34 € 42.753 dobitnikov s 3 točkami 10,00 € Superstar 89 1 dobitnik s 5 točkami 380.170,50 € 7 dobitnikov s 4 točkami 18.034,00€ 142 dobitnikov s 3 točkami 1.000,00 € 1.838 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 10.299 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 20.174 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / KULTURA Nedelja, 9. avgusta 2015 9 lagunafest - Zaključek gradeškega festivala je v petek potekal na krovu ladje Sredi lagune o knjigah, svobodi, kulinariki Med gosti sta bila pisatelja Pino Roveredo in Alessandro Marzo Magno V najbolj vročem poletnem času tudi festivali potrebujejo osvežitve. Lagu-nafest v Gradežu se je končal v petek z nočnim izletom in večerjo v laguni. Seveda ni šlo samo za razvedrilni program, saj je plovba potekala v družbi znamenitih gostov, večerja pa se je odvijala na otoku, kjer so italijanski vojaki pred stoletjem baje prvič streljali na avstrijske sovražnike. Letošnji Lagunafest je na različne načine spregovoril o tem teritoriju in privabljal občinstvo z znanimi televizijskimi ali filmskimi obrazi. Tokrat je bilo srečanje literarno-zgodovinskega značaja: kapetan plovbe je bil novinar Pietro Spi-rito, ki je skrbno vodil svojo posadko od gradeškega starega pristanišča do otoka Anfora, kjer je bila nekoč avstrijska vojaška postojanka, danes pa gostilna z domačo ribjo kuhinjo. Med plovbo, ki je poleg lepega sončnega zatona ponujala pogled na naravne lepote, favno lagune in vedno lepše urejene ribiške koče (ki so jih preuredili v gostilne in b&b), je pisatelj Pino Roveredo spregovoril o življenju v zaporih in umobolnicah, igralka Sara Al-zetta pa je iz njegovih romanov prebrala nekaj odlomkov na to temo. Melanholična in sugestivna obzorja lagune so v kombinaciji s temi vsebinami ustvarjala simbolične mostove med ujetništvom in svobodo. Mostovi so bili namreč vezna tema festivala, Pino Rove-redo pa emblematični glasnik osvobajajoče moči umetnosti. Kot pisatelj se je izoblikoval namreč v zaporu, kjer je v zameno za cigarete pisal pisma za zapornike. Snov njegovih romanov so postali zadnji členi družbene verige, med katere spadajo tudi duševni bolniki. O velikem reformatorju Basagli, ki »se je rodil prepozno in je umrl prezgodaj,« je Ro-veredo povedal, da bi bil danes zelo ra- S Pinom Roveredom (zgoraj) in Alessandrom Marzom Magnom se je pogovarjal Pietro Spirito roberta simonetto zočaran nad metodami, ki niso razvile njegovega sistema, ampak so poiskale krajšo in manj obremenjujočo pot »psi-hozdravil« oz. psihotropnih zdravil, ki uničujejo bolnikova čustva in zagotavljajo zdravniku najbolj brezosebno ravnanje z njim. Danes je pisatelj garant za zapornike v naši deželi: na osnovi lastnih izkušenj in spoznanj je poudaril higienske in strukturalne pomanjkljivosti naših zaporov, po njegovem mnenju pa je celotni italijanski zaporniški sistem škodljiv, ker zapornike zadržuje brez konstruktivnih učinkov, saj jih ne preoblikuje s specifičnimi in sistematičnimi programi za psihološko in družbeno rehabilitacijo. Z branjem odlomkov iz dnevnika Carla Emilia Gadde o jetništvu v času prve svetovne vojne in s prihodom potnikov na otok sredi lagune, je program večera skočil v preteklost in to s posredovanjem igralca Alessandra Mizzija in zgodovinarja Alessandra Marza Magna, ki je izdal tudi knjigo o italijanski kulinariki. Kdor je s primernimi pripomočki kljuboval napadu rojev zelo agresivnih komarjev, je lahko bolj umirjeno in zbrano sledil besedam, s katerimi je Marzo Magno povezal obroke s spomini na prvo svetovno vojno in na življenje v jarkih. Riževa juha je bila na primer zelo običajna jed, zato so se mnogi vojaki po vojni odpovedali zasovraženim zrnom. Penina Prosecco v času prve svetovne vojne ni imela mehurčkov. Sardine v pločevinki pa so bile zelo praktične, v kolikor jim je konzerviranje zagotovilo daljše trajanje. Navzoči so tudi odkrili, da se je tipični italijanski zajtrk rodil v jarkih, kjer se je dan pričenjal s kavo (prav gotovo ne najboljše sorte), kar je bilo v tistem času za večino italijanskih vojakov neobičajno. Ob kavi so se pogosto pojavljale prej omenjene sardine ... Zanimivo je bilo tudi odkritje, da je druga italijanska knjiga kuharskih receptov nastala v jetniškem taborišču v kraju Celle, izpod peresa Giuseppeja Chionija. Bizarne okoliščine niso bile primerne za pripravo receptov, zanimivo pa je, da so vojaki ob najhujšem pomanjkanju hrane, najraje spregovorili ravno o svojih lokalnih specialitetah. ROP glasba - Jutri Volčji Sound V Volčjem gradu v bližini Komna se v prihodnjih dneh nadaljuje Volčji Sound, niz poletnih glasbenih dogodkov na prostem. Jutri bodo na vaškem trgu -Kržadi nastopili »jazzarji« slovitega big banda Gverillaz, zasedbe, ki je nastala januarja lani. Koncert bo v celoti posvečen glasbi legendarnega Franka Zappe. Aranžmaji so kombinacija del ameriškega glasbenika Ed Paler-ma, švedskega Bohuslan big banda, dva aranžmaja, pa sta delo dirigenta, vrhunskega jazz violinista, Petra Ugrina. V četrtek, 13. avgusta, bo na domačiji pri Mržkovih nastopila trojica TRIO Emerald Muze (harfa, violina in oboa), dan kasneje pa se dogajanje seli k Davidu in Martini (Volčji Grad št. 54). Na predvečer velikega šmarna bosta z izborom songov in drugih melodij nastopila tržaška glasbenika Martina (glas) in Marko (kitara) Feri. Vsi koncerti se bodo pričeli ob 20.30, vstop je prost. Oto Pestner bo pel Elvisa Presleyja Edinstveno okolje grajskega dvorišča Ljubljanskega gradu pa bo v četrtek, 13. avgusta, ob 21. uri gostilo priljubljenega Ota Pestnerja in zasedbo The Lucky Cupids. Pestner bo ob 80. obletnici rojstva kralja rock'n'rolla El-visa Presleyja noč pod zvezdami obogatil s svojo vrhunsko interpretacijo njegovih največjih, že zimzelenih pesmi, kot so Love Me Tender, Are You Lonsome Tonight, Heartbreak Hotel, All Shook Up, Devil In Disguise, Don't Be Kruel, Love Me, Jailhouse Rock ... Vstopnice stanejo 28€. mestni muzej idrija - Do konca avgusta na ogled razstava Klekljarski pripomočki sveta Unikatne čipke, unikatni pripomočki Bucike, kleklje, čipke, »samo-stoječe« in valjaste blazine ... V Mestnem muzeju Idrija je tačas na ogled razstava Klekljarski pripomočki sveta, na kateri so predstavljeni pripomočki čipkarskih dežel od Slovenije, Italije, Malte, Španije, Portugalske, Francije, Velike Britanije, Nizozemske, Danske, Švedske pa vse do Združenih držav Amerike, Portorika in Kanade. Na razstavi je predstavljenih domala sto različnih predmetov, med katerimi velja v prvi vrsti izpostaviti številne blazine za klekljanje, več vrst različnih klekljev, papircev, bucik, miniaturnih figuric klekljaric ipd. Organizatorji razstave posebej opozarjajo, da tako kot je unikatna vsaka klekljana čipka, so unikatni tudi kle-kljarski pripomočki, ki nimajo zgolj uporabne vrednosti, temveč v sebi združujejo tudi močno estetsko komponento. Magistrica Mirjam Gnezda Bogataj iz Mestnega muzeja Idrija izpostavlja, da glede na način izdelave delimo čipke na v Evropi starejše stavljene in sklepljene čipke. »Način izdelave je narekoval obliko in velikost pripomočkov (blazin in klekljev). Zato v grobem lahko delimo pripomočke na »mediteranske«, ki so v uporabi predvsem v Španiji in na Malti. Ti dve državi po- znata med drugim »samostoječe« blazine, se pravi brez jerbasa, podstavka ali mizice. Klekljarica se usede na stol in bulo prisloni ob mizo ali zid ter kleklja. V zahodno in sever-noevropskih deželah so v uporabi večinoma ravne ali valjaste blazine s cilindrom. Vsi imenovani klekljajo večinoma stavljene čipke. Srednjeevropski prostor (Rusija, Nemčija, Češka, Slovaška, Poljska, Avstrija, tu- di severni del Italije, Slovenija, Hrvaška) pa pozna predvsem valjaste blazine, na katerih se izdeluje skleplje-na čipka,« o osrednjih specifikah razstavljenih čipkarskih pripomočkov pove Mirjam Gnezda Bogataj, med drugim tudi avtorica vsebinske zasnove razstave. V Evropo naj bi znanje izdelave čipk prišlo iz Orienta, za »zibelko« evropske klekljane in šivane čipke pa Na razstavi Klekljarski pripomočki sveta je na ogled tudi blazina (na desni fotografiji), ki jo uporabljajo v Franciji peternelj in kacin veljajo Benetke. Iz Evrope se je znanje klekljanja nato razširilo tudi na druge kontinente (Amerika, Avstralija), katerih pripomočke si je mogoče ogledati tudi na razstavi Klekljar-ski pripomočki sveta. Da poleg Benetk pa tudi Idrija velja za mesto z izjemno bogato tradicijo čipkarstva ne nazadnje priča tudi podatek, da čipkarska zbirka Mestnega muzeja Idrija obsega pre- ko 27.000 predmetov. Glavnino zbirke predstavljajo klekljane čipke, vzorčne predloge in tekstilije z všito čipko. Številne izmed njih si je mogoče ogledati tudi na stalni razstavi Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina. Aktualna občasna razstava Kle-kljarski pripomočki sveta je za obiskovale odprta vse do konca meseca avgusta, vsak dan od 9. do 18. ure. RoŠa 10 Nedelja, 9. avgusta 2015 NEDELJSKE TEME ravijo, da ribe nimajo bogve kaj spomina, toda to najbrž ne drži povsem. Nekatere resda žene zgolj nagon, da preplavajo velike morske površine in iščejo kraj paritve, drugim v genih zapisan spomin vceplja strah pred delfini, toda zakaj potem začno ribe v ribo-gojskih bazenih veselo poskakovati takoj ko zaslišijo ropot čolna, ki jim prinaša hrano? V akvatorij pred Sečovljami smo se podali z Ireno Fonda, ki o morju in morskih živalih ve toliko, da še ribe utihnejo, ko ona spregovori. No ja, obmirujejo, da bi jo bolje slišale, saj toliko zanimivega ne ve o njih samih povedati nihče. In prav tako nemo, z odprtimi usti, sledijo njeni razlagi vsi, ki jih z ladjico popelje do mrež, v katerih zdaj že dve desetletji goji brancine. Že utečeno prakso vodenih ogledov in poglobljenih razlag je pred kratkim poglobila v sodelovanju s študenti več fakultet Univerze na Primorskem, ki so ugotavljali možnosti razvoja izobraževalnega in industrijskega turizma v ribogojnici Fonda in pripravljali kulinarične nasvete za pripravo rib na zdrav način. In to ne katerihkoli rib, ampak brancinov. Piranskih brancinov. Najboljši na svetu Posebnost piranskih brancinov je, da so najboljši brancini na tržišču. Med gojenimi brancini zagotovo nimajo konkurence, toda tudi med divjimi bi jim težko našli boljše, je prepričana Irena, njeno mnenje pa podpirajo številni ugledni kuharji. Seveda, ko pa imajo vedno na razpolago najboljšo možno hrano in ko celo življenje živijo v okolju, ki jim najbolj ustreza. Tu se slana zalivska voda meša s sladko, ki jo prinaša reka Dragonja, voda je primerno čista, nihanje letnih temperatur je ugodno, zadnji in odločilni dejavnik pa je skrb, ki jo Irena Fonda s sodelavci posveča najmanjšemu detajlu vzgoje brancinov. Edina, in zato največja ribogojnica v Sloveniji, je v evropskem merilu ena manjših, če že ne najmanjša. Pa ne po številu mrež, ampak po letni vzgoji. Dejstvo je, da naši brancini rastejo počasneje kot v drugih gojiščih, kjer so tržno zanimivi že po dveh letih vzgoje, medtem ko naši potrebujejo tudi do pet let da dosežejo primerno težo, kar je zelo podobno rasti brancinov v divjini, pripoveduje Irena. Na počasnejšo rast vpliva izbira hrane, ki jo sicer kupujejo od enega najboljših evropskih dobaviteljev, pa tudi ročni način krmljenja. Številne druge ribogojnice imajo avtomate, ki glede na nastavljene intervale mečejo hrano, toda ti roboti so brca v prazno, pove Irena brez dlake na jeziku. Obstajajo sicer tabele, ki upoštevajo ribji apetit, kot se le-ta spreminja glede na temperaturo vode, toda to, da ribe v toplem morju pojedo več kot v hladnem, ni edina upoštevanja vredna spremenljivka. Včasih pride v bližino delfin, ki sicer mreže ne preluknja, čeprav bi jo lahko, vendar je že njegova prisotnost za brancine tak šok, da obmi-rujejo. Kot da bi se hoteli potuhniti. Prestrašijo jih tudi potapljači, ki se motovilijo okrog mrež. Takrat jim je potrebno dati manj hrane, sicer bi se neizkoriščena potopila na dno. Ko je toplo, postanejo požrešni, vendar je potrebno vnos hrane omejiti, ker bi prenažiranje škodilo njihovemu zdravju in kvaliteti mesa. Dnevni stik z vsemi mrežami delavcem v ribogojnici omogoča, da sproti spremljajo rast in zdravje rib. Ko bran-cini zaznajo prihod čolna, ki ga povezujejo s hrano, morje kar vre, vsi se silijo na površje v pričakovanju slastnih briketov, pripravljenih pretežno iz rib in rakov z nekaj rastlinskih dodatkov. Ta hrana najbolj ustreza temu, kar bi brancin jedel v naravi, pove Irena, ki ne pozabi dodati, da so brancini iz nekaterih drugih (največ grških) ribogojnic mnogo bolj zamaščeni, na kar vplivata tako hrana kot toplejše morje. Mimogrede rečeva nekaj besed o ribah iz Jadranskega morja, ki se jih drži sloves najboljših na svetu. Irena je prepričana, da ne gre za lažno famo. Ribogojstvo je prihodnost Ljudje imamo radi ribe. Na jedilniku imajo vse večji pomen, saj se jih drži sloves varovalnega živila. Plave ali bele, surove ali pečene, poširane ali cvrte, v soli ali na žaru, v brodetu ali v šavorju, prijajo nam na vse možne načine. Žal jih je v morju vse manj. V Križu, nekoč najbolj ribiški slovenski vasi, se le še najstarejši spominjajo ribolova na tune in se sprašujejo kam so šle. Jih polovi- / OBISK V PIRANSKI RIBOGOJNICI BRANCINOV FONDA Kralj na Jadranu Toni Gomišček (foto Aleš Srnovršnik in arhiv Fonda) Brancini završijo, ko slišijo prihajajočo ladjico s hrano Pogled na ribogojnico iz zraka Irena Fonda ob morski keltki Brancini na ledu Bučkine ladjice z brancinom Dimljeni brancin s kozjim sirom Karpačo z agrumi in koromačem jo še preden pridejo do severa Jadrana ali je njihovo število upadlo, ker po izgradnji asuanskega jezu ni več dovolj hranil v delti reke Nil, kjer so se obnavljale jate skuš, ki so bile hrana tunam? V prehranjevalni verigi je vse povezano, zato pa so posledice pogosto nepredvidljive. Razen ene: z večanjem ribolova se zmanjšuje ribji zarod. V večini držav zato že sprejemajo omejitve glede količine možnega uplena rib, prav za lov divjih brancinov na trnek ali harpuno pa ponekod že veljajo omejitve glede velikosti ribe. Dejstvo je, da običajni smrtniki sploh nimajo predstave o življenju v morju. Medtem ko za reke in jezera že vemo, da brez vlaganja ni ribarjenja, morje še vedno jemljemo kot neskončen vir vsega, tudi rib. Vendar ni tako. Predvsem se moramo zavedati, da ribe naseljujejo določena območja; če tisto območje spraznimo, ga ne bodo naselile ribe od drugod, ampak tam še dolgo časa ne bo ribolova. Poglej brancina. Že naš, ki živi v idealnih pogojih, potrebuje pet let, da pride do komercialne mere. Če pa v restavraciji naročiš dvokilskega brancina, bi bilo prav, da bi se zavedal, da si dobil petnajst in tudi več let starega kapitalca. Če takega vzameš iz narave in da je še poln iker - ja, to je res nepopravljiva škoda, pravi Irena, ki je prepričana, da nam bodo dovolj rib na krožniku zagotavljale zgolj ribogojnice. Brancini rasejo počasi Za tiste, ki bi radi doživeli pojedino z veličastnim brancinom, imajo v ribogojnici Fonda presenečenje: mrežo z izredno starimi in velikimi brancini, ki jih lovijo na trnek. Ponje gredo le, če si naročnik tako ribo zasluži. Če ima kak par zlato poroko ali če je nekdo prejel Nobelovo nagrado, na primer. Ker to niso ribe za vsakdan, ker to je naša arhiva, se posmeje Irena, ki rada primerja svoj svet z izkušnjami vinarja. Tako njej kot vinarjem se arhiva ne zgodi preko noči: do nje vodi trnova pot, ki se začne pri izbiri pravega trsnega materiala oziroma ribjih mladic. Irena se osebno odpravi enkrat letno v italijanske ali francoske valilnice, kjer nadzira izbor mladic, starih takrat že pol leta in dolžine kakih 6 cm. Ker letno potrebuje kakih 200.000 brancinčkov, ki jih nabavi v ribogojnicah s 30-milijonskim zarodom, težav pri izboru natančno takih, kot ona hoče, nima. Najhitreje rastoči niso primerni, tisti kmalu za njimi pa že, obrazloži svoje kriterije najprimernejšega zaroda. Mlada jata potrebuje hrano do desetkrat na dan, vse dni v letu, ne glede na vreme! Priti do velikega brancina je ogromen vložek, in to je prva stvar, ki jo Irena poskuša dopovedati obiskovalcem. Ko jih vprašam za starost polkilskega brancina, skoraj vsi odgovorijo, da ima eno leto. Ko jim povem, da jih imajo že pet, se čudijo. Verjetno mislijo, da vse raste tako hitro kot pujski in piščanci, se kislo nasmehne. Prepoznavanje sveže ribe Kot otrok se spominjam ribarnice čez cesto, v katero so enkrat tedensko, seveda na petek, pripeljali ribe. Takrat je prodajalka, ki se je nekje iz Istre pripeljala skupaj z zabojčki sardel, začela vabiti gospodinje in na ves glas kričati Riba, svježa riba, vidi gospa, još migaju! V istanbulskem ribiškem pristanišču sem se čudil ribam, ki so imele vse po vrsti škrge povlečene na plan, da se je videla njihova škrlatna bar- va. Toda kako poznavalsko prepoznati svežino ribe preden začne smrdeti pri glavi? Irena mi potrdi, da so škrge dober pokazatelj, ki žal deluje zgolj v eni smeri: če so škrge grdega videza, je riba zagotovo slaba, lepe pa niso vedno zagotovilo dobrote, saj jih lahko nevestni trgovci ponaredijo z barvili in antioksidanti. Zvem, da so v nekaterih krajih sveže ribe dajali v kalup, da so v smrtnem krču dobile obliko svitka: take so bile najbolj cenjene. Ko je rigor mortis popustil in so se ribe zravnale, je bil znak, da niso več sveže. Nato mi obrazloži trojno pravilo temperature, časa in bakterijske obremenitve: riba, ki je bila takoj po ujetju dana na led, je po treh dneh bolj sveža od ribe, ujete na mrežo in ohlajene šele po nekaj urah. Ulov s harpuno sproži adrenalinski šok, ki prav tako pospeši staranje. Ko v ribogojnici Fonda zajemajo ribe iz gojišč, jih položijo takoj v ledeno vodo. Tako se zaradi otopelosti ne zavejo smrti, istočasno pa zaustavijo neizogibne procese razkrajanja. Morske ribe je bolje dati na led in v prodajo z vsem drobovjem, rečne pa moramo očistiti takoj, me poduči. Meso ribe na ledu zori tri dni: takrat je riba najboljša. Ko so se v ribogojnici Fonda pred leti odločili, da bodo brancine pospremili na trg z datumom iz-lova, ki je običajno en dan preden je riba v ribarnici, so jih odzivi nekaterih kupcev spravili v smeh. Ah, ta je pa od včeraj, ali nimate nič bolj svežega, naj bi se zmrdovale nekatere mestne gospe! Mreže menjajo potapljači Prve morske ribogojnice so bile v zaprtih plitvinah in so temeljile na mladicah, ulovljenih v naravi. Pred približno pol stoletja so začeli razvijati lebdeče ri-bogojske kletke, obdane z mrežo, ki so danes prevladujoča oblika gojenja morskih rib, čeprav nekateri še vedno koristijo morske plitvine, pa tudi bazene, zgrajene na kopnem. Med gojenimi morskimi ribami imajo ribogojci največ izkušenj z brancinom, za katerega je tudi največje povpraševanje na trgu. Hitro se širi vzreja tun, ki zagotavlja, da so ribe na tržišču tudi v mesecih, ko je ulov običajno slabši. Vzreja nekaterih drugih rib je šele v zametkih. Izmed evropskih držav vlagajo v raziskovanje največ Francija, Italija in Španija, ki so tudi vodilne po količini rib iz ribogojnic. Zadnja leta dosegajo vse boljše rezultate tudi z oradami, gla-vatimi ciplji, grbami, korbeli in gofi. V skrbi za vzdrževanje morskih kletk se pokaže še ena prednost piranskih bran-cinov oziroma pristopa Irene k ribogojstvu: medtem ko številne ribogojnice prepojijo mreže z raznimi kemikalijami, ki jih do štiri leta ohranjajo čiste (in oddajajo strup v okolje), jih oni z ničemer ne obdelajo, zato pa jih morajo stalno menjati. Čista mreža tehta 200 kg, po le nekaj mesecih pa se nanjo obesi do 7.000 kg raznih organizmov, največ seveda alg, koral in podmladkov školjk. Sveža voda se skozi tako mrežo ne more več pretakati v zadostni meri, zato jo je potrebno menjati, kar zahteva koordinirano delo šestih potapljačev, ki zaplavajo v jato, razprejo znotraj stare mreže novo in jo pritrdijo, nato pa staro odstranijo. Sledi čiščenje mreže v posebnem bobnu, krpanje, če je potrebno, in še kaj, da bo mreža nared za novo uporabo. Krožnik kliče Pregovornemu strahu pisca pred belim papirjem lahko postavimo ob bok strah kuharja pred praznim krožnikom. Ker je ta zapis dokaz, da je bil vsaj prvi strah uspešno premagan, je prav, da odženemo še drugega. In to z namigi o pripravi brancina, ki so jih prispevali študenti Univerze na Primorskem: namaz dimljenega brancina z bučnimi semeni kot predjed; polnjena jajčka z nadevom s kuhanim brancinom za zajtrk; bučkine ladjice z brancinom in kislo smetano za malico; brancinov file s čičeriko in mlado špi-načo za kosilo; karpačo brancina s solato iz koroma-ča in agrumi kot solato; testenine z brancinom, bučkami in meto za popoldansko malico; stročji fižol z dimljenim brancinom in kozjim sirom za večerjo. Sicer pa: nekaj tankih rezin svežega brancina, par zrn solnega cveta in ravno toliko kapljic nežnega oljčnega olja, mogoče še rezina rahlo popečenega kruha, in eden najboljših sredozemskih krožnikov je nared. Dober tek! / KMETIJSTVO Nedelja, 9. avgusta 2015 1 1 POLETI V VINOGRADU Kako oskrbujemo listno površino pri vinski trti Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB Ampelografična dela v vinogradu S tem prispevkom zaključujemo opis ukrepov s katerimi naravnavamo in oskrbujemo listno površino pri vinski trti. Redčenje grozdja Ta ukrep ima danes v vinogradništvu velik pomen. Zaradi velikega potenciala rodnosti ter optimalnih gojitvenih opravil (boljše zdravstveno stanje, dobra oskrba tal itd) je kljub manjši obremenitvi pri rezi, nastavek grozdja nemalokrat prevelik. V tem primeru ukrepamo z odstranjevanjem posameznih grozdov. S pravočasnim redčenjem zgornjih grozdov na mladiki in tistih v notranjosti trsa ter na slabih mladikah navadno ne zmanjšamo občutno pridelka, izboljšamo pa njegovo kakovost. S strokovnim redčenjem se namreč ob odstranitvi slabših grozdov poveča masa ostalih. Redčenje v mladih vinogradih Pri mladih trtah je redčenje grozdja pomembno, ker se bo s tem trs dobro razvil. Če je nastavek prevelik, koreninski sistem pa še ni dovolj razvit, pride do stresne situacije, kar velja še posebej za sušna leta. Rast mladik je slabša in trte postanejo hirave. Najbolje je, da drugo leto odstranimo vse grozdje (razen, če ni trta izredno bujne rasti) v tretjem letu pa pustimo samo en grozd na mladiko. Redčenje v rodnih vinogradih Intenzivnost redčenja je odvisna od števila rodnih mladik na trs oziroma na m\\\\\u00B2 življenskega prostora trte, od nastavka, bujnosti rasti, listne mase, razpoložljive vode, predvsem pa od kakovosti in obsega želenega pridelka. Cilj redčenja je predvsem povečati kakovost grozdja in vina ter podaljšati življenjsko dobo vinograda. Grozdje, predvsem belo, najprej redčimo v razvojni fazi, ko dosežejo jagode debelino graha do začetka zapranja grozda. Do tega trenutka namreč jagode porabijo relativno malo asimilatov in vode. Pravočasno redčenje prepreči zastoj v rasti in predčasno porumenelost listov, preostali grozdi pa se bolje razvijejo. Pozno redčenje v fazi zapiranja grozda do začetka zorenja je primerno pri zelo bujnih trsih z velikim nastavkom in še zlasti pri rdečih sortah, pri katerih je najbolje redčiti grozdje proti koncu barvanja jagod, saj takrat lahko odstranimo slabo razvite, zelene in nedozorele grozde. Tehnika redčenja grozdja Odstranimo slabo razvite grozde, ki so praviloma najvišje ležeči na mladiki in tiste, ki so v notranjosti trsa zelo skupaj; tako povečamo zračnost med njimi in zmanjšamo možnost okužbe s sivo grozdno plesnijo. Pri redčenju grozdja pa ne gre spregledati finančni učinek. Najti je namreč treba ustrezno razmerje med pridelkom in kakovostjo grozdja s tem, da mora boljša kakovost pokriti stroške manjšega pridelka in stroške redčenja. To pa je lažje dosegljivo, kjer se proizvajajo visoko kakovostna vina, ki jih potrošniki primerno cenovno nagradijo. SLOVENIJA - Gensko spremenjene organizmi V anketi nasprotovanje GSO, a tudi nepoznavanje, za kaj gre Pr«=»rl VratVim cmr» nrirri^ali rla Pred kratkim smo poročali, da gensko spremenjene organizmi (GSO) v Evropi niso dobrodošli, čeprav EU v svoji zadnji odločitvi prepušča posameznim državam članicam pristojnost, da na svojem ozemlju samostojno sprejmejo norme, ki bodo dovolile gojiti, ali ne, GSO. Podobna slika je tudi v Sloveniji, kot izhaja iz opravljene javnomnenjske ankete, ki so jo v okviru ciljnega raziskovalnega projekta socio-eko-nomski dejavniki gojenja gensko spremenjenih rastlin opravili pred časom. Anketiranci so na področju poznavanja problema gensko spremenjenih rastlin in širše organizmov (GSO) pokazali, da imajo o tem malo informacij. Na vprašanje s tega področja so odgovorili v glavnem narobe ali pa na vprašanja sploh niso znali odgovoriti. Svoje informacije, največkrat skromne, pa so dobili iz množičnih medijev, ki pa v glavnem objavljajo o teh organizmih pretežno negativna stališča. Ta stališča temeljijo na potencialnih tveganjih pri uporabi teh organizmov in poudarjajo dejstvo, da je na tem področju prisotno pomanjkanje rezultatov medicine in nepogojene znanosti, ki bi dala odgovor na vprašanje, kakšen bo dolgoročen vpliv GSO na življenje. Zagovorniki GSO pa v tej razpravi nakazujejo predvsem koristi, kot je manjša uporaba kemije v kmetijstvu, torej manjšo onesnaženost in večjo ekonomso korist, ki izstopa predvsem pri gojenju kmetijskih rastlin v težkih naravnih danostih, ki se jim nespremenjene rastline ne morejo prilagoditi. V Sloveniji, kot v drugih državah, se postavlja vprašanje: sodelovati pri razvoju GSO ali ostati zunaj tega toka, kot je v tem trenutku usmerjena konservativna Evropa? Pri tem pa je tudi med strokovnjaki precejšnja razcepljenost. Nekateri trdijo, da gre pretežno za korist mul-tinacionalk in velikih trgovcev z blagom za široko porabo. Drugi pa, da je opredelitev za ali proti odvisna predvsem od potrditve ali nasprotovanja gojenja GSO s strani neodvis- Deljena mnenja glede gensko spremenjenih organizmov nih raziskovalcev. Zadnja in odločilna beseda bi po mnenju raznih področnih strokovnjakov morala pripadati znanosti. Sledja pa mora sproti obveščati javnost o dosežkih na področju pridelave GSO. Obču- tek je, da je znanost izgubila stik z javnostjo in s tem prispevala, da je v njej prišlo do nasprotovanja gensko spremenjenim rastlinam (organizmom), kajti znano je, da človek odklanje, kar ne pozna. Obvestilo vinogradnikom Glede na visoke temperature svetujejo strokovnjaki previdnost pri odstranjevanju trtnih listov na strani, kjer so grozdi posebno izpostavljeni soncu, sicer preti nevarnost grozdnega ožiga, predvsem na rdečih sortah (refošk in teran). Vse sorte, izjema so le zelo pozne, so v fazi spreminjanja barve in mehčanja jagod, ki se pri zgodnih sortah že zaključuje. Ker je grozdje že v fazi mehčanja jagod in se bo odsotnost padavin v prihodnjih dneh še nadaljevala, niso več potrebni varstveni posegi proti peronospori in oidiju. Vremenske razmere niso ugodne niti za razvoj sive grozdne plesni (botritisa), posebej, če pravilno opravljena poletna ampelografska dela zagotavljajo grozdom dobro zračnost in osvetlitev. Škropljenje proti peronospori z bakrenimi pripravki je utemeljeno le za zaščito novih listov, ki jih nismo zavarovali s prejšnimi posegi. S tem se okrepi fotosintetični proces, čigar doprinos je odločilen za pravilno zorenje grozdja. Proti oidiju priporočajo poseg z žveplom le, če je bolezen že prisotna v vinogradu. Če eno žveplanje ni dovolj uspešno, svetujejo ponovitev do dokončne odstranitve znakov obolenja. Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB Mladi so Serracchianijevo opozorli na težave, s katerimi se kmetovalci srečujejo na tržaškem Krasu Obisk Debore Serracchiani v bodočem Domu Prosekarja na Proseku še odmeva. Predsednici deželnega odbora je v imenu mladih vinogradnikov dobrodošlico in nagovor izrekel Žarko Bukavec. Spomnil je, da bo center lahko priložnost za mlade podjetnike, ki nimajo dovolj začetnega kapitala, da bi si lahko privoščili svojo prodajno klet, hkrati pa bo lahko Dom tudi vitrina krajevnih dobrot, od česar lahko imajo korist tudi drugi podjetniki. Ugledno gostjo je opozoril, da ni bilo za razvoj kraškega kmetijstva storjeno nič, nasprotno kmetovalci se srečujejo z najrazličnejšimi ovirami, kar pa jih ne odvrača od prizadevanj za ovrednotenje svojega ozemlja, kot dokazujejo tudi številne pobude kot sta Martinovanje s Furengo in drugimi pobudami. Serracchinijevo so tudi povabili, da se jim vnovič pridruži 6. novembra na tradicionalnem odprtju steklenic Prosekarja. 12 Nedelja, 9. avgusta 2015 OV BARČICA IZ ROMJANA V otroškem vrtcu Barčica v Romjanu se je v mesecu maju zaključil projekt Igrajmo se slovensko, ki ga je vodila izvedenka na področju zgodnjega učenja jezikov Martina Šolc. V okviru projekta je Martina predstavila vzgojiteljicam romjanskega vrtca svoj tečaj slovenskega jezika, ki ga je posebej pripravila za otroke, ki obiskujejo slovenski vrtec v Romjanu in ki prihajajo iz pretežno italijanskih družin. Njihov materni jezik torej ni slovenščina in se učijo slovenščine kot drugi jezik. Vzgojitelj je v takem okolju temeljni nosilec znanja. Vzgojiteljica Martina je zaposlena v jezikovnem centru Poliglot iz Nove Gorice in je tudi eden izmed učiteljev elitne svetovne mreže Helen Doron English učiteljev, ki učijo angleščino po edinstveni Helen Doron metodi in s svojimi tečaji ustvarjajo dvojezične otroke. Torej dobro pozna didaktiko zgodnjega učenja drugega/tujega jezika. Na jezikovnem tečaju Igrajmo se slovensko so se otroci učili slovenščine s pesmimi, rimami, izštevankami, glasbo, gibanjem, pravljicami, plesanjem, lutkami, didaktičnimi igrami, zanimivim didaktičnim materialom in veliko pozitivne spodbude in pohval za vsak dosežek. Dejavnosti so bile raznolike in pestre. Otroci so se učili na najbolj zabaven način, skozi igro. Bili so zelo motivirani in so sproščeno usvajali novo besedišče in širili svoje znanje slovenskega jezika. Nato so utrjevali naučene vsebine z vzgojiteljico Bernardo, Martino, Rosanno in Irino, ki se skozi celo leto trudijo za njihov govorni razvoj in da bi vzljubili slovenski jezik. m Na vsak ° bl1'Prijatelji. ^—Tfar ob ^ barve *vse / i s IS */hn/«s 1 do 5 s tudi m / OV BARČICA IZ ROMJANA Nedelja, 9. avgusta 2015 1 3 .ikrofon. da sroo Za zaključno prireditev smo pripravili predstavo o dveh vodnih kapljicah, Lučili in Karolini. Skozi dramatizacijo, ples in petje smo pokazali vse, kar smo se naučili. Prikazali smo kroženje vode v naravi in vseh spomnili, da je voda dragocena. 14 Nedelja, 9. avgusta 2015 AKTUALNO / INTERVJU - Dr. Karin Cvetko Vah, prof. na fakulteti za matematiko in fiziko, pisateljica »Da so intelektualci avantgarda ... je mit« Tekst: Robi Šabec - Foto: Manca Čujež arin Cvetko Vah je kot doktorica matematičnih znanosti, zaposlena na Univerzi v Ljubljani, kjer se ukvarja z raziskovalno matematiko in poučevanjem študentov. Na področje beletristike je stopila leta 2013 z odmevnim romanesknim prvencem Razmerja v ogledalu. Je avtorica več kratkih zgodb, med drugim zgodbe z naslovom Deček ob reki, ki je istega leta prejela posebno nagrado komisije na natečaju za najboljšo kratko zgodbo Založništva tržaškega tiska in je skupaj z drugimi izbranimi zgodbami izšla v knjigi Po koncu začetek. V minulem letu je v zbirki Aktivni državljan pri založbi Sanje izšel njen esej Opravičilo človeka, v katerem avtorica razmišlja o stanju današnje družbe in poziva k spremembam. Karin Cvetko Vah ga je napisala iz jeze in razočaranja nad svetom, v katerem živimo. Opravičilo človeka predstavlja razširjeno različico istoimenskega eseja, ki je bil nominiran na natečaju Slovenski dnevi knjige za najboljši esej. Zakaj ste se odločili, da je potrebno esej razširiti? V resnici je bila najprej napisana daljša verzija, potem pa sem jo - medtem ko sem obupano iskala založnika za knjigo - skrajšala in poslala na natečaj revije Sodobnost. Že z naslovom se vračate k apologiji, ki jo ne razumete kot pojasnjevanje ali zagovarjanje določene teze, temveč kot opravičilo, kar naj bi apologija nenazadnje izvorno tudi bila. Zakaj? Opravičilo človeka je drobna knjižica, katere zvrst ni najlažje določljiva, nekateri so jo poimenovali kar manifest. To poimenovanje je dokaj pravilno, le morda nekoliko preveč optimistično in udarno zveni. Pesimistična različica poimenovanja bi bila testament - testament družbe, ki se nahaja na robu propada. V tem kontekstu je treba razumeti tudi besedo opravičilo - torej opravičilo vsem tistim, ki niso imeli možnosti preprečiti propada in so med najbolj prizadetimi, predvsem pa opravičilo prihodnjim generacijam, ki jim bomo predali planet v bistveno slabšem stanju, kakor smo ga dobili. Ali smo v moderni dobi dejansko tako radikalno skrenili s prave poti, da je dobršnemu delu človeštva, kakor tudi našim zanamcem, v prvi fazi potrebna apologija - opravičilo? Bojim se, da ja, oziroma, če jim ne znamo ponuditi pravih rešitev, si zaslužijo vsaj opravičilo, priznanje, da smo zavozili. V zadnjih sto, dvesto letih je človeštvo v tehnološkem smislu izjemno napredovalo. Ker pa tehnološkega napredka ni spremljal tudi duhovni razvoj, ker smo ostali na isti stopnji zavedanja, kakor je bil jamski človek, le da Kaj bo prinesla umetna inteligenca, lahko samo ugibamo. Stephen Hawking je opozoril, da predstavlja njen razvoj neposredno grožnjo obstoju človeštva. smo celo izgubili stik z naravo, ki ga je ta imel, in njegovo pozornost, pomeni tehnološki napredek predvsem to, da imajo naša dejanja - ki so pogosto slaba in nepremišljena - toliko strašnejše in trajnejše posledice. Poglejte le področje orožja. Eno je bilo, ko so se ljudje bojevali s kamni in palicami. Seveda so povzročali bolečino, a je bila ta prostorsko in časovno omejena. V sodobnem svetu, ko se bojujemo s kemičnim, biološkim in celo jedrskim orožjem, so posledice mnogo hujše. Ali bi lahko izpostavili določen primarni zgodovinski premik, ki je botroval odločitvi za to nepravo pot? Ne bi rekla, da gre za posamezno nespametno odločitev, mislim, da gre bolj za razsežnost posledic dejanj, ki so v osnovi podobna nekdanjim, le da so zaradi tehnološkega napredka njihovi učinki toliko usodnejši. Žal moram ugotoviti, da so veliki mejniki v zgodovini človeštva, ki so sicer prinesli marsikaj dobrega - višji standard in ugodnejše življenjske pogoje vsaj v delu sveta - prinesli tudi ogromno slabega. Industrijska revolucija je napravila delovni proces neoseben. Delavca je postavila za tekoči stroj in ga s tem v nekem smislu razčlovečila. Od njega se ni več pričakovala ustvarjalnost in razumevanje procesa, temveč le še monotono ponavljanje venomer istih gibov. Še prej je agrarna revolucija celovito spremenila človekov odnos do narave. Lahko bi rekli, da je naravi naredila silo, s tem ko jo je podredila pridelovalnemu procesu. Če je do tedaj človek živel v sožitju z naravo, jo od agrarne revolucije dalje predvsem izkorišča. Kar seveda škoduje tako naravi kakor tudi človeku. Kaj bo prinesla umetna inteligenca, lahko samo ugibamo. Stephen Hawking je opozoril, da predstavlja njen razvoj neposredno grožnjo obstoju človeštva. Prvo, kar zahtevate, je opravičilo intelektualcev. Zakaj in kje vidite osnovno krivdo prav te družbene skupine, ki naj bi le bila neka avantgarda? Da predstavljajo intelektualci avantgardo, je mit. Univerza je oblikovana kot strogo hierarhična struktura, po vzoru vojaške ureditve. Če poslušate univerzitetne profesorje, vam bodo kot enega največjih problemov univerze pri nas navedli, da se je podrla piramidalna struktura - nimamo več ozke špice rednih profesorjev, pod katero se grmadi kopica asistentov. Intelektualci imajo veliko odgovornost predvsem zato, ker bi z večjim angažmajev lahko spodbudili družbene spremembe, a se žal pogosto zdi, da raje vzdržujejo trenutno stanje, v katerem so sami seveda privilegirani. Poleg tega marsikateri izum žal pomeni predvsem več trpljenja - tu mislim na oboroževanje, poskuse na živalih, uvajanje novih tehnologij v delovne procese, ki prepogosto pomenijo radikalno ukinjanje delovnih mest. Ne le, da se delovna mesta spreminjajo, projekcije kažejo, da jih bomo zaradi tehnološkega napredka skupno potrebovali vse manj. Tu pridemo do absurda, ko tehnološki razvoj neposredno ustvarja večjo brezposelnost. V naslednjem poglavju zahtevate opravičilo Evropejca oziroma opravičilo belca. V tej skupini se znajdemo tudi Slovenci? Ja in ne. Slovenci pogosto rečemo, da smo narod hlapcev, kar je res vsaj v zgodovinskem smislu. To med drugim pomeni, da nismo nikoli bili koloniza-torji in tako ne nosimo neposredne odgovornosti za izkoriščanje tretjega sveta. Seveda pa se je to v zadnjem obdobju spremenilo. Z vstopom v EU in Nato smo dobili vsaj formalno možnost soodločanja na globalnem nivoju. Želela bi si, da bi zaradi svoje zgodovinske izkušnje podrejenosti pokazali sočutje z deprivilegiranimi skupinami in narodi, a žal si naše elite pogosto preveč prizadevajo za naklonjenost močnejših voditeljev, zaradi česar se obnašajo - hlapčevsko v najslabšem pomenu besede. Sledeč številnim raziskavam navajate, da gledano univerzalno, s svojo povprečno plačo sodimo med deset odstotkov najbogatejših Zemljanov. Situacija v Sloveniji je za večino daleč od tega, da bi bila rožnata, kar pa se dogaja v preostalem svetu mora biti grozljivo? Situacija v Sloveniji je slaba in se slabša. Povečuje se razslojenost in v določenih segmentih populacije - mladi, brezposelni, nekateri upokojenci - je stanje alarmantno. A vendar je svetovno povprečje še slabše. Samo poglejte, kaj se dogaja v Siriji, Palestini, Li- Želela bi si, da bi zaradi svoje zgodovinske izkušnje podrejenosti pokazali sočutje z deprivilegiranimi skupinami in narodi, a žal si naše elite pogosto preveč prizadevajo za naklonjenost močnejših voditeljev... biji, Nigeriji ... Vse to nas mora skrbeti. Prav je, da se borimo za svoje pravice, a zavedati se moramo tudi, da smo del širšega sveta in sprejemljiva bi smela biti samo tista družbena ureditev, ki bi osnovno dostojanstvo zagotavljala vsem. Izpostavljate problem mladih, prostovoljne in prekarne oblike dela. Ali lahko govorimo o novodobnih oblikah suženjstva? V zadnjem času kapitalizem ponovno razkriva svoj strašljivi obraz. Posameznika se vrednoti skozi njegovo storilnost in ceno, ki mu jo pripisuje trg - to novodobno božanstvo. Delovni proces se skuša kar najbolj optimizirati, pri čemer je edini kriterij, kako iztržiti kar največji dobiček z minimalnimi stroški (dela). Posledica tega je hitro rastoči sloj prekarnih delavcev na eni strani in vse manjši sloj relativno dobro zaščitenih delavcev s pogodbami za nedoločen čas na drugi strani. A ti slednji po drugi strani morda vzdržujejo brezposelne odrasle potomce ali so obremenjeni z visokimi krediti. Potrebne so korenite spremembe, nova družbena ureditev, ki ljudi ne bo delila na uporabne in odvečne. Na tiste pri koritu in one odrinjene. Podobne težnje opažate tudi na področju zdravja oziroma zdravstva? Vdor tržnih kriterijev je opazen na vseh področjih. Populacija se stara, kar pomeni, da je vedno večja potreba po zdravstvenih storitvah. Nove oblike zdravljenja so se sposobne spopasti z vedno novimi izzivi, a so tudi vse dražje. V prihodnosti je za pričakovati, da bo zdravje vse bolj postajalo privilegij, ki si ga bodo lahko privoščili le nekateri. Življenjska doba se bo občutno podaljšala, a ne za vse, temveč le za tiste, ki si bodo lahko privoščili nove tehnologije za regeneracijo tkiv in podobno. Kadar poslušamo strokovnjake s področja biomedicine, ko navdušeno predavajo o širjenju meja sodobne medicine, jim je potrebno postaviti predvsem eno vprašanje: Koliko bo to stalo in komu bo dosegljivo? Mislim, da države ne bi smele financirati raziskav v zdravstvu, ki se ukvarjajo z razvojem zdravil in metod zdravljenja, za katere je vnaprej jasno, da jih ne bo moč pokriti iz zdravstvene blagajne in bodo tako dostopne le peščici najbogatejših bolnikov. Žal se bojim, da so najbolj odmevne in družbeno priznane raziskave takšnega tipa. »..., ko se zavemo razsežnosti grozodejstev, ki se vsakodnevno vršijo v imenu najrazličnejših skupin, v katere se uvrščamo, spoznamo, da postanemo s pasivno ravnodušnostjo enaki ubogljivim izvajalcem ukazov v nacističnih taboriščih. Nobeno zlo se ne zgodi zaradi nas, a hkrati se ne bi moglo odviti brez našega tihega sodelovanja,« zapišete nekje v delu. Kje je torej potrebno poiskati mesto sodobnemu človeku? Človeku moramo dati prednost pred kapitalom. Ustvariti moramo družbo, v kateri bo prostor za vse njene člane, kjer ne bomo računali, kdo je potreben in kdo ne. Zgraditi moramo družbo, ki bo vključevala in ne ločevala. Kaj predlagate kot možen realen izhod iz sedanje situacije? Nujno potrebujemo vizijo prihodnosti, ki bo okoljsko vzdržna in vključujoča. Kjer bo mesto za vse člane družbe, ne le za privilegirane posameznike oziroma elite. Ne govorim o idealih, temveč o minimumu - minimumu, pod katerega ne bi smeli več pristajati. 0 w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - V torek se bodo v parku spomnili mladega pribežnika Pripravljajo nabirko za prevoz trupla v Pakistan Človekoljubne organizacije Tenda per la pace, Karitas in Insieme per voi pripravljajo nabirko za prevoz trupla mladega pakistanskega pribežnika v domovino. »Lepo bi bilo, če bi se v prizadevanja za prenos trupla v Pakistan aktivno vključili tudi krajevni politiki,« poudarja pokrajinska odbornica Ilaria Ce-cot, ki apelira na predstavnike tako desne kot leve sredine. Po njenih besedah se morajo nad nesrečo zamisliti prav vsi; tisti, ki nasprotujejo nudenju oskrbe in pomoči beguncem, in tisti, ki bi pribežnikom radi pomagali, vendar jim vseeno niso uspeli nuditi zadostne pomoči. 25-letni Temur je utonil v petek dopoldne, medtem ko se je pod goriškim sejemskim razstaviščem umival v Soči. Tok ga je naenkrat odnesel, kar je z brega opazil njegov prijatelj. Stekel je k vodi, ker ne zna plavati, pa nesrečnemu pribežniku ni uspel pomagati. Truplo utopljenca so našli v popoldanskih urah pred mostom ceste 56 Bis s pomočjo gasilskega helikopterja. Včeraj so na truplu opravili po zakonu predvideni pregled in izdali dovoljenje za pokop. Prijatelj utopljenca je tragično novico že v petek sporočil družini v Pakistanu in bratu, ki živi v Združenih državah Amerike. Na pomoč pri reševanju birokratskih vozlov okrog prevoza trupla v Pakistan so družini priskočili na po- Aretirali moškega Karabinjerji so aretirali 45-letnega moškega po rodu iz Gorice, ki že več časa živi v Ronkah, zoper katerega je nalog o priprtju izdalo goriško sodišče. Moški je bil obsojen zaradi ponarejanja listin in še nekaterih drugih kaznivih dejanj, ki jih je zakrivil leta 2007. V goriškem zaporu bo ostal eno leto. Podatki niso potrebni Iz družbe ENI sporočajo, da so svojim novim odjemalcem plina poslali pisma z zahtevo po katastrskih podatkih zaradi tehnične napake. »Našim odjemalcem ni treba nam pošiljati katastrskih podatkov. Za morebitne težave z bančnimi podatki pa lahko kličejo na zeleno številko 800900-700,« pojasnjujejo iz družbe ENI, ki je torej pomotoma poslala pismo vsem svojim novim odjemalcem, potem ko je od 1. junija prevzela skrb za dobavo plina od podjetja Isogas. Sv. Lovrenc na Vrhu Na Vrhu bo danes praznovanje sv. Lovrenca. Ob 10.30 bo slovesna maša s procesijo, ki jo bo daroval msgr. Miro Šlibar, pel bo cerkveni pevski zbor, sledila bo družabnost pred cerkvijo. V knjižnici poletni urnik Goriška državna knjižnica bo od ponedeljka, 10. avgusta, do sobote, 22. avgusta, delovala po skrajšanem - poletnem urniku. Knjige si bo v palači Werdenberg v Ulici Mameli mogoče sposojati od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30. Redno delovanje knjižnice se bo nato ponovno pričelo v ponedeljek, 24. avgusta, ko bo odprta od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah pa do 13.30. (av) moč goriški prostovoljci; preko odvetnika so se že skušali postaviti v stik s pakistanskim veleposlaništvom v Italiji, vendar so bili njegovi uradi včeraj zaprti. Jutri bodo spet poskusili, hkrati bodo dorekli, kako speljati nabir-ko za prevoz trupla v Pakistan, za kar bo potrebnih več tisoč evrov. Na spletnih omrežjih se je v zvezi z utopitvijo mladeniča zvrstilo na desetine odzivov in na žalost tudi rasističnih komentarjev. Goriški župan Ettore Romoli je poudaril, da gre za povsem nepričakovano tragedijo, medtem ko je predsednik pokrajine Enrico Gherghet-ta ugotavljal, da je na Facebooku vse preveč rasizma; zato je iz seznama prijateljev izbrisal kopico ljudi. V spominskem parku so ravno v petek in včeraj skrajneži iz gibanja CasaPound postavili gazebo, pod katerim so zbirali podpise za peticijo, s katero zahtevajo ukrepe proti pribežnikom, ki bivakirajo po mestu in njegovi okolici. V torek, 11. avgusta, ob 21. uri pa bo v spominskem parku srečanje z povsem drugačnim sporočilom; med njim se bodo spomnili utopljenega Pakistanca. Prireja ga združenje Insieme con voi. »Lepo bi bilo, če bi na srečanje v spominski park prišel tudi župan Romoli,« pravi pokrajinska od-bornica Ilaria Cecot. Kraj najdbe trupla bumbaca gorica - Elektronski napisi na avtobusih podjetja APT Dvojezičen tudi Štandrež V prejšnjih dneh je še en dvojezični smerokaz namestilo podjetje Autovie Venete tržič Kopica ovadb »SantAndrea« je po novem tudi Štandrež, sicer brez strešic, potem ko je že nekaj časa po Gorici mogoče opaziti avtobus z elektronskim napisom »San Floriano del Collio - Števerjan«. »Stvari se premikajo celo bolj hitro, kot smo pričakovali. Pred kratkim mi je predsednik pokrajinskega prevoznega podjetja APT Paolo Polli povedal, da bodo za slovenska imena poskrbeli po koncu poletja, v zadnjih tednih pa smo lahko opazili kar nekaj korakov naprej,« pravi vodja pravno posvetovalne delavnice SKGZ Livio Semolič, ki se je pred enim mesecem sestal s predsednikom družbe APT, da bi preveril, kdaj in kako bo podjetje zadostilo zahtevam po izvajanju vidne dvojezičnosti. Izpostavil je potrebo, da bi bila na svetlobnih tablah mestnih in medkrajevnih avtobusov imena slovenskih občin in vasi označena v dvojezični obliki. Pokrajinsko prevozno podjetje APT je na prošnjo odgovorilo z dejanji, tako da so za vidno dvojezičnost najprej poskrbeli na avtobusu, ki pelje do Šte-verjana, sedaj pa tudi na tistem, ki gori- Dvojezični elektronski napis na mestnem avtobusu, ki povezuje Štandrež z Gorico bumbaca ško mestno središče povezuje s Štan-drežem. »Prioriteta so imena krajev, ki jih določa odlok predsednika dežele o vidni dvojezičnosti iz leta 2002. Zaradi tehničnih razlogov napisi ne bodo opremljeni s strešicami, v večini primerov pa bodo v slovenščino prevedli imena začetne in zaključne postaje, ne pa vmesnih postajališč, saj med enim in drugim mine premalo časa, da bi lahko prikazali dvojezični napis,« pravi Livio Se-molič, ki si prizadeva, da bi z dvojezičnimi napisi opremili tudi tista mestna postajališča, na katerih so svetlobne table z imeni krajev. »Naj dodam tudi to, da je v preteklih dneh podjetje Autovie Venete namestilo nov dvojezični smerokaz na avtocestnem odseku Vileš-Gorica, in sicer tik pred izvozom pri štandreškem kro-žišču. Ta primer in premiki pri podjetju APT so dokaz, da končno obstaja med številnimi sogovorniki zavest, da je stvari treba urediti brez večjega zavlačevanja,« zaključuje vodja pravno posvetovalne delavnice SKGZ Livio Semolič. (av) Karabinjerji s tržiškega poveljstva so v zadnjih tednih ovadili več ljudi. V ronškem nakupovalnem središču Bennet so sredi julija izsledili 45-letnega moškega iz Trsta, ki je ukradel nekaj mesa. V Štarancanu so prijeli 30-letnega nigerijskega državljana, zoper katerega so pristojne oblasti 4. decembra 2012 izdale odlok o izgonu iz države; moškega so pospremili na goriško kvesturo, od koder so ga odpeljali v center CIE izven dežele. Konec julija so v nakupovalnem središču Bennet izsledili še 34-let-no brezposelno žensko, ki je ravno tako ukradla nekaj mesa. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so pa odvzeli vozniško dovoljenje 51-le-tni ženski, ki je bila vpletena v prometno nesrečo v Ronkah, in 36-le-tni ženski, ki je bila vpletena v prometno nesrečo v Gorici. Ker sta obe ženski napihali več kot 1,5 grama alkohola na liter izdihanega zraku, so obema zasegli avto; obe voznici so tudi ovadili. Karabinjerji so v Gradežu med koncem julija in začetkom avgusta zasegli blago devetim pouličnim prodajalcem, med katerimi je bilo pet Maročanov, trije Senegalci in en Bangladeševec. Vsi poulični prodajalci so si »prislužili« tudi slano globo. Nedelja, 9. avgusta 2015 1 5 APrimorski ~ dnevnik gorica - SSk »Ne sme imeti le italijanskega naziva« Predstavniki in izvoljeni upravitelji SSk na Goriškem so v teh poletnih dneh aktivno sodelovali pri pisanju statutov novih medobčinskih teritorialnih združenj za Goriško in Tržiško, ki jih predvideva deželni zakon 26/2014. Pokrajinski tajnik in sovodenjski občinski svetnik Julijan Čavdek, števerjanska županja Franca Padovan in občinski svetnik v Doberdobu Marko Jarc so v sodelovanju z županoma Alenko Florenin in Fabiom Vi-zintinom predlagali vrsto dopolnil in popravkov k osnutku statutov dveh medobčinskih združenj. Slovenska skupnost ocenjuje, da so bila za statut, ki zadeva goriško medobčinsko združenje, sprejeta pomembna dopolnila, ki zadevajo vlogo in predstavništvo Slovencev ter izvajanje določil zaščitnega zakona 38/01. SSk pa ostaja še vedno kritična do deželnega zakona 26/2014 za reformo krajevnih uprav, ki grobo posega v upravno avtonomijo slovenske manjšine in postavlja v težak položaj slovenske občine v goriški, tržaški in videmski pokrajini. Goriško vodstvo SSk pa je v teh dneh, ko naj bi bila sprejeta dokončna osnutka statuta in ustanovitvene listine za goriško medobčinsko zvezo, zelo zaskrbljena zaradi vprašanja naziva zveze, ki naj bi bilo samo v italijanski verziji in ne dvojezično oz. trojezično. »Vsem nam je jasno, da predstavlja naziv medobčinske zveze bistven element, ki označuje specifiko teritorija, njegovih prebivalcev, kulture, zgodovine in tradicije. Prav zaradi tega in zaradi nastavljenega dela bi bil enojezičen naziv napaka in neskladje s tem, kar je napisano v določilih zadnjega osnutka statuta in tudi samega deželnega zakona 26/2014. Na tej točki pa se mora tudi zediniti vsa manjšina in v tem smislu je pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek obvestil tudi obe krovni organizaciji SSO in SKGZ,« piše v tiskovnem sporočilu SSk, v katerem napovedujejo, da bo jutri o zadnjem osnutku statuta dveh goriških medobčinskih zvez in še posebno o vprašanju naziva poglobljeno razpravljalo goriško pokrajinsko tajništvo stranke. »Časovni roki, ki jih je določilo pristojno deželno odborništvo, so namreč zelo tesni (popolnoma nerazumljivo je, da se te stvari dogajajo meseca avgusta).« Zaprtje štandreške pošte, zahtevajo pojasnila SSk je v teh dneh poglobila tudi vprašanje premestitve poštnega urada v Štandre-žu. Občinski svetnik SSk Božidar Tabaj je s tem v zvezi naslovil na župana Ettoreja Ro-molija svetniško vprašanje. Goriški župan je Tabaju kot odgovor posredoval pismo goriškega ravnatelja poštne uprave, v katerem je povedano, da je do premestitve prišlo zaradi nezmožnosti dogovora med lastnikom in poštno upravo. V čem je ta nezmožnost, pa v pismu ni pojasnjeno. Goriški občinski svetniki Božidar Ta-baj, Marilka Koršič in Walter Bandelj ugotavljajo, da je deželno upravno sodišče razveljavilo sklepe o zaprtju poštnih uradov v zaselkih zaradi ekonomskih razlogov in če prihaja do premestitve poštnega urada iz Štan-dreža v Sv. Ano zaradi cene najemnine, je to zakonsko sporno. Ne razume se, zakaj poštna uprava ni poiskala drugih lokacij v Štandre-žu; z odhodom iz Štandreža ostajajo vsi trije slovenski zaselki Podgora, Pevma-Oslavje-Štmaver in Štandrež brez poštnega urada. V tem smislu bodo trije goriški občinski svetniki SSk posredovali goriškemu županu Ro-moliju in ravnatelju poštne uprave pismeno zahtevo po pojasnilh, v kateri bodo dodali tudi vprašanje o izvajanju 10. člena zaščitnega zakona 38/01. 16 Nedelja, 9. avgusta 2015 GORIŠKI PROSTOR / števerjan - Večer v priredbi Vinoteke Osvežitev pod zvezdami Čudovito vreme in jasno nebo sta zagotovo pripomogla k uspehu letošnje pobude Čaše pod zvezdami (»Ca-lici di Stelle«), ki jo je v petek zvečer Vinoteka Števerjanski griči izpeljala v sodelovanju s števerjansko občinsko upravo ter z združenjema Movimen-to Turismo del Vino in Citta del Vino. Tudi lokacija obnovljenega šte-verjanskega vaškega trga se je izkazala za povsem primerno, za še bolj su-gestivno vzdušje pa so organizatorji izklopili javno razsvetljavo in jo nadomestili s svečkami, tako da je bilo mogoče lažje opazovati zvezdnato nebo in zvezdne utrinke, ki so značilni za večere pred sv. Lovrencem. Na vaški trg se je letos odpravilo res veliko ljudi, tako da so bili v večernih urah vsi stoli in mize zasedeni. Zaslugo za množično udeležbo ima tudi rahel veter, ki je prispeval k osvežitvi. Občinstvo je lahko pod milim nebom degustiralo vina, ki so jih ponujala podjetja, včlanjena v Vino-teko, in sicer Draga, Humar, Gra-dis'ciutta, Ivan Vogrič, Korsič, Muzic, Paraschos, Simon Komjanc, Skok in Franco Terpin. Večer je med drugim spremljala jazz glasbena kulisa, srebanje briškega vina pa so pospremili še ocvrti ka-lamari in pomfri. »Čaše pod zvezdami so tudi letos odlično uspele, tako da že razmišljamo o prihodnjem letu, ko bi lahko dodatno okrepili ponudbo. Seveda bomo tudi v prihodnosti poskrbeli za zelo prijetno in sproščeno vzdušje, ki je tudi letos v Števerjan privabilo lepo število Goričanov ter ljubitelje vina iz okoliških in tudi bolj oddaljenih krajev,« pravi predsednik Vinoteke Števerjanski griči Fabjan Korsič. (av) gorica - Sosol »Brancatijev prometni načrt leži v predalu« »Združenje goriških trgovcev in večina občanov še vedno zahtevata ponoven dohod v mestno središče po nekdanjem Bombije-vem predoru,« pravi predstavnik Svobode, ekologije, levice Marjan Sosol in nadaljuje: »Če bi bila ta zahteva sprejeta, kako bi preuredili današnjo prometno ureditev? Ponovno bi morali razkopati traso, ki povezuje predor s križiščem pred cerkvijo sv. Ignacija. Ker bi se promet znatno povečal, bi bilo nujno potrebno namestiti semafor ali zgraditi krožišče. Samoumevno pa je, da bi bodoči uporabniki tega dostopa v mesto zaman iskali primerno parkirišče, ker ga v bližnji okolici enostavno ni,« pravi So-sol in pojasnjuje, da je zamisel nekdanje Brancatijeve uprave o ovrednotenju in promociji prenovljene mestne četrti, ki gre od Mazzinijeve ulice prek Raštela do Travnika, predvidevala odstranitev tamkajšnje bencinske črpalke ter ureditev primernega parkirišča. »Mestni prometni načrt, ki ga je odobrila Brancatijeva uprava, pa še vedno leži v pozabljenem občinskem predalu, predvideval pa je tudi enosmeren promet po Korzu in kolesarske steze izven pločnikov,« zaključuje Sosol. gorica - V Ulici Cipriani Parkirišče namesto remize policijskih vozil Remizo policijskih vozil so porušili pred šestimi leti bumbaca Kjer je nekoč stala remiza goriške policije v Ulici Cipriani, bodo v kratkem uredili parkirišče, na katerem bo mogoče parkirati dvajset avtomobilov, štiri avtodome in tri motorna kolesa. Gradbena dela, ki jih bo izvedlo podjetje Sever in v katera bo občinska uprava vložila 268.983 evrov, se bodo začela septembra in bodo trajala približno šest mesecev, tako da bo novo parkirišče dokončano v prvih mesecih prihodnjega leta. Prostorne hale, v katerih so nekoč bila policijska vozila, so porušili pred približno šestimi leti, sedaj pa bodo namesto njih uredili nekaj gredic in parkirna mesta, ki bodo v mestni četrti sv. Ane prav gotovo dobrodošla. Sicer je goriška občinska uprava razmišljala tu- di o ureditvi ekološkega otoka ali parka, naposled pa je obveljala želja po dodatnih parkirnih mestih, ki naj bi Gorico nekoliko razbremenila parkirne stiske. Poleg tega bodo na tem območju speljali tudi dvosmerno kolesarsko stezo, tako da bodo prišli na svoj račun tudi kolesarji. Avtomobili bodo v asfaltirano parkirišče vstopali in izstopali iz Ulice Puccini, med gradbenimi deli pa bodo preuredili tudi cestni odsek med Ulico Cipriani in Ulico Faiti. »Nadaljujemo po poti ovrednotenja ožjega in širšega mestnega središča. Po parkirišču, ki smo ga pred kratkim uredili v ulici Della Bona, bomo tudi tokrat ovrednotili prostor, ki je bil v zadnjih letih neizkoriščen,« pravi goriški župan Ettore Romoli. (av) sovodnje - Množičen obisk kljub vročini Sejem veča ponudbo, perutnina se dobro prodaja Kmečki in obrtniški sejem, ki ga v Sovodnjah prirejata domačina Nives Pellizon in Stefano Bin s kmetije La Pernice rossa ob sodelovanju LAS KRAS, je tudi včeraj povsem uspel. Odlično se je odnesla odločitev, da so ga zaradi vročine nekoliko anticipi-rali; že ob 7.30 je bila zelenica ob gostilni Pri Francetu natrpana z ljudmi in stojnicami, saj je bilo nato okoli enajste ure že prevroče, da bi lahko sklepali kupčije. Veliko obiskovalcev tako iz sosednjih vasi kot iz Slovenije je imelo na voljo široko paleto izbire: od svežih paradižnikov, krompirja, čebul in kumaric do olja in marmelade. Uspešna je bila tudi prodaja perutnine različnih pasem in malih domačih živali, saj se je veliko obiskovalcev odločilo za nakup kokoši, zajcev in račk. Tudi tokrat so ponudniki zastopali vso okolico, nekateri pa so prišli tudi iz bolj oddaljenih krajev. Poleg domačinov iz Sovodenj, Štandreža, Doberdoba, Ronk in z Vrha so svoje pridelke in obrtniške izdelke prodajali tudi pridelovalci iz Slovenije, Vidma in Čedada; zelo priljubljen je bil tudi kozji sir, ki ga prideluje sirar iz okolice Por-denona. Naslednji sejem bo 5. septembra, zatem pa ga prirejajo še 3. oktobra in 7. novembra; za informacije je na razpolago telefonska številka 333-4318338. (av) Na sejmu v Sovodnjah je bilo mogoče kupiti zelenjavo, olje in druge domače dobrote (levo); posebno atrakcijo je predstavljal poni (desno); na prodaj je bila tudi perutnina (spodaj) bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 9. avgusta 2015 17 gorica - Upokojenci prisluhnili kardiologinji Ireni Tavčar Da bo srce zdravo iii Srečanje v Tumovi predavalnici Srce opravlja v vsem življenju posameznika izjemno, nenadomestljivo vlogo in nima tekmeca med organi, saj mora nepretrgoma poganjati kri po oživlju. Zato je nujno, da se bolje o tem seznanimo. Vodstvo Društva goriških upokojencev je zato zaprosilo kardiologinjo Ireno Tavčar, da spregovori o vsem tem. V Tumovi predavalnici v Gorici se je 27. julija zbralo lepo število poslušalcev. Zdravnica je najprej obrazložila obliko in sestavne dele srca. Govorila je o vlogi dveh preddvorov in dveh prekatov, o delovanju in načinu pretakanja krvi, ki dospe v glavno telesno arterijo-aorto in skozi njo do žil, ki vodijo k posameznim organom. Zelo nazorno je prikazala celo razne šume, ki jih povzročajo zaklopke, in natančno pojasnila delovanje srca. Nato je obravnavala razne srčne bolezni, posredovala nekaj osnovnih navodil za pravilno nego. Govorila je o vzrokih in zdravljenju infarkta, ki ga je treba čim prej ozdraviti. Obrazložila je tudi način uporabe elektrokardiografa in vlogo srčnih spodbujevalcev ter povedala še marsikaj drugega. Glavne posebnosti srca in njegovih delov je prikazala na malem ekranu. Opozorila je na večje ne- bumbaca varne povzročitelje bolezni, kot so visoki krvni pritisk, previsoka vrednost holesterola, diabetes in fizična debelost, ki kvarno vplivajo na delovanje srca in drugih organov, zaradi teh srce zboli, predvsem ker se žile zamašijo. Človek nujno rabi čim več kisika in primerno hrano, ze-lejavo in sadje, ki vsebujejo poleg drugih snovi tudi antioksidante; saj zdrava hrana in kisik sta vir zdravja. Udeležence je predavanje zelo zadovoljilo in navdušilo, zato so stalno sodelovali in poizvedovali o marsičem. Predavateljici so se po njeni dolgi razlagi iskreno zahvalili. (ed) Po desetih letih so se v soboto, 25. julija, ponovno srečali Do-berdobci, Sovodenjci, Štandrežci in Števerjanci rojeni leta 1955, da bi skupaj praznovali okroglih 60 let. Tokrat se je praznovanje odvijalo v Števerjanu; najprej so se ju- bilanti zbrali v števerjanski cerkvi, kjer je župnik Marjan Markežič daroval mašo, med katero so se spomnili na vse soletnike, ki jih, žal, ni več. Na povabilo soletnice Ane so nato nazdravili na kmetiji Draga, kjer so jim med drugim tu- di razkazali klet in opisali postopek pridelave vina. Zvečer pa se je družba povsem sprostila na večerji v gostilni Koršič in lepo proslavljala ob glasbi Štefana. Poslovili so se z obljubo, da se bodo čez pet let ponovno srečali. tržič - Giacich in Randaccio Večstopenjski šoli ostali brez ravnatelja Občina zahteva čim prejšnjo nadomestitev Največji šoli v goriški pokrajini in hkrati z največjim številom tujcev med učenci - večstopenjska šola Giacich in večstopenjska šola Randaccio iz Tržiča - sta ostali brez vodstva, saj sta dobili dosedanji ravnateljici novo zadolžitev. Susanna Tes-saro po treh letih zapušča večstopenjsko šolo Giacich in bo po novem vodila tržaški pokrajinski zavod za izobraževanje odraslih. Videmčanka Barbara Tomba je dve leti ravnateljevala večstopenjski šoli Randaccio, po novem prevzema ravnateljsko mesto na večstopenjski šoli v Čedadu. Kdo ju bo nasledil, še ni znano; po vsej verjetnosti bosta obe šoli vodila ravnatelja, ki že rav-nateljujeta na kateri drugi šoli. Ta rešitev ni nikakor po godu trži-škim občinskim upraviteljem, ki so prepričani, da bi morali imeti večstopenjski šoli Giacich in Randaccio vsaka svojega ravnatelja. V imenu občinske uprave odbornik Francesco Martinel-li poleg tega pričakuje, da bodo potrjene vse višješolski smeri, ki jih imajo v Tržiču. Po njegovih besedah se je izkazala za posrečeno tudi odločitev o odprtju športnega liceja. tržič - Za plačilo davka IMU Štirideset podjetij prosi za prispevek Štirideset malih in srednjih podjetij je na tržiško občino naslovilo prošnjo za koriščenje prispevkov pri plačevanju davka IMU. Prošnje so skupno vredne 230.000 evrov, medtem ko je v skladu za zagotovitev prispevkov 100.000 evrov. V pristojnih uradih bodo vse prošnje preverili in zatem določili, katera podjetja bodo deležna pomoči. »Malim in srednjim podjetjem bomo vrnili približno polovico zneska, ki so ga plačala. Zadovoljni smo z delom, ki smo ga opravili skupaj z zvezami Ascom, Cna in Confartigianato, saj bomo uspeli podpreti lepo število naših malih in srednjih podjetij,« pravi tržiški občinski odbornik Francesco Martinelli. Tržiška občina se je odločila za zagotovitev prispevkov, potem ko se je stopnja davka IMU dvignila z 8,9 tisočink iz leta 2013 na današnje 10,3 tisočinke. gorica - Pogovor z Erikom Laurenčičem Medicinski reševalci neprecenljivi varuhi Prvi posredovalci - medicinski reševalci - so naši neprecenljivi varuhi, ki v nepričakovanih in kritičnih situacijah, ko odločajo sekunde, s hitrim ukrepanjem lahko odtehtajo razliko med življenjem in smrtjo. O tem, kako je organizirana goriška medicinska urgenca in kaj se skriva v zaku-lisju zvoka siren in drvečih reševalnih vozil, smo se pogovorili z 32-letnim Erikom Lau-renčičem iz Doberdoba, ki je že vrsto let zaposlen v centru 118 kot medicinski tehnik. »Ta poklic sem vzljubil med civilno službo pri Rdečem križu v Tržiču. Tam sem se seznanili z osnovami prve pomoči in s postopki za ukrepanje v primeru zastoja srca ali drugih zdravstvenih težav. Zanimivi in koristni delovni praksi je sledil še dodiplom-ski univerzitetni študij za bolničarja,« razlaga Laurenčič, ki se dobro zaveda, koliko je specializacija odločilna in neobhodna v sodobnem svetu. »Biti reševalec je misija. V okviru tečajev, ki jih prireja zdravstveno podjetje, v katerem sem zaposlen, se nenehno izobražujem. V prihodnje nameravam ob delu opraviti še podiplomsko specializacijo iz ur-gentne medicine,« napoveduje sogovorec, ki je tudi član sekcije združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba. Laurenčič pridobljeno znanje prve pomoči rad deli tudi na demonstrativnih vajah po goriških šolah in društvih. Zaradi poznavanja slovenskega jezika se sogovorec, v okviru čezmej -nih pobud zdravstvenega podjetja, mnogokrat udeležuje skupnih reševalnih vaj za izmenjavo izkušenj in dobrih praks, ki potekajo v sodelovanju z zdravstvenimi reševalci in gasilci iz Slovenije. REŠEVALCI SO V URGENTNI SLUŽBI RAZPOREJENI V TRI ENOTE Da oddelek za nujno medicinsko pomoč goriške bolnišnice obratuje, skrbi od deset do dvanajst oseb, ki neprekinjeno dežu-ra 24 ur na dan in je v poletnih mesecih podvrženo še večji obremenitvi. Celoten reševalni kader urgence sestavljajo tako zdravniki kot tudi diplomirani zdravstveniki in vozniki. Javna urgenca deželnega zdravstvenega podjetja za Posočje in južno Fur-lanijo se deli še na tri enote: mobilna enota, ki je odgovorna za nujno vožnjo, dispe-čerska služba, ki prejema klice v sili ter notranja ambulanta prve pomoči, ki skrbi za prve klinične izvide, farmacevtske posege in hospitalizacijo. »Reševalci nismo dodeljeni le eni enoti, temveč se po izmenah vrstimo v vseh treh oddelkih,« razlaga Laurenčič. Mestna urgenca bo ravno v prihodnjem letu praznovala svojo obletnico delovanja, saj je bil obstoječi sistem nujne medicinske pomoči nadgrajen pred petindvajsetimi leti. »Prej so klice občanov sprejemali neposredno v bolnišnici in se za nujne vožnje posluževali zunanjih mobilnih enot, ki jih ponujata organizaciji Rdečega in Zelenega križa,« razlaga Laurenčič. Na vprašanje, kako je deželna zdravstvena reforma vplivala na službo nujne medicinske pomoči, pa sogovornik odgovarja: »Z letošnjim januarjem se je deželna mreža zdravstvenih organizacij preimenovala v zdravstveno podjetje za Posočje in južno Furlanijo. Iz samega preimenovanja je razvidna namera do večjega storitvenega sodelovanja in združevanja med posameznimi bolnišnicami v deželi - v tem specifičnem primeru predvsem med bolnišnico v Gorici in Tržiču. Sicer se reorga-nizacijska reforma pravilnika o nujni medicinski pomoči ni dotaknila. Predlaga pa se, da bi se vzpostavilo le en dispečerski center, s sedežem v Palmanovi, ki bi kril celoten deželni teritorij.« Skratka: »Naše delo na urgenci poteka po ustaljenih tirnicah,« pojasnjuje Laurenčič, ki je dejaven v italijanskem sindikatu vsedržavnih diplomiranih zdravstvenikov (Nursind). NATANČEN OPIS NESREČE JE BISTVENEGA POMENA Ko v dispečerski postaji sprejmejo klic v sili, ki se avtomatično vnese v računalnik, se začne reševalna akcija. Kljub vsem tehnološkim in metodološkim pripomočkom Erik Laurenčič - notranji kategorizaciji prioritet reševanja na rdečo, rumeno, zeleno in belo ter GPS navigaciji za izračunavanje najhitrejše poti do prizorišča posega - je trenutek verbalne komunikacije bistvenega pomena, saj vpliva na celotno reševalno akcijo. »Ob sprejemu naloge je natančni opis pripetljaja bistven, zato treznost in hladnokrvnost pri posredovanju dinamik nesreče ali obstoječih patologij bolnika ni nikoli odveč,« se priporoča Laurenčič in opozorilo pojasnjuje s primerom: »Če gre za padec iz gradbenega odra, ali strehe in nam prosilec posega -navkljub kočljivi situaciji - zna precizno sporočiti, da je ponesrečenec padel iz dvanajstih metrov višine bomo, glede na predvidene travmatološke poškodbe, po vsej verjetnosti aktivirali kar deželni helikopter. V primeru pa, da je do padca prišlo iz nižje točke, bomo na prizorišče nesreče poslali le reševalni avtomobil.« Na teritoriju goriške pokrajine skrbi za hitro medicinsko pomoč osem reševalnih vozil: tri delujejo v okviru urgence goriške bolnišnice, dve v okviru ambulante v Gradežu, tri v bolnišnici v Tržiču in ena v Krminu. Vse mobilne enote so aktivirane iz dispečerskega centra, ki se nahaja v bolnišnici v Gorici. Zdravstveno podjetje je ravno pred nekaj leti v Sloveniji nakupilo novo vozilo tipa Volkswagen Transporter, ki velja za vrhunsko reševalno vozilo z vsemi najsodobnejšimi ambulantnimi pripomočki. PRIZORE IZ AKCIJE PREPROSTO ODMAKNE Poklic reševalca je za mnoge na videz privlačna služba. Vsakodnevno soočanje s tragedijami pa zahteva psihološko neomajnega človeka. Scenarij, na katerega bo reševalec naletel, ne sme predstavljati nikakršnega presenečenja. Navkljub izkušnjam in pogostemu usposabljanju pa je določena stopnja psihološke obremenjenosti in stresa venomer prisotna. »Z leti sem začel prizore reševalne akcije preprosto od-mikati iz spomina. Že naslednji dan tone dogajanje v popolno pozabo. Z njim se ne obremenjujem in nimam nikakršnega občutka stiske: v smislu, da bi si očital, da nisem ravnal pravilno in da bi v obratnem primeru potek dogodkov lahko spremenil. Jaz sem svoje napravil,« nam je zaupal Lau-renčič, ki pravi, da je največje breme reševalcu duševno stanje frustracije: »Ko z ekipo odrineš na lokacijo prometne nesreče, si nekako gotov, da boš uspel ponesrečencem pomagati tudi, če bo dejansko medicinsko stanje poškodovancev izredno resno. Mučne psihološke reakcije pa se v meni sprožajo, ko moramo prevzeti terminalne bolnike v družinski oskrbi. Tovrstni prizori so mi v največje psihološko breme. Takrat občutiš, da je človek do bolezni povsem nemočen in minljiv.« Navkljub številnim življenjskim tragedijam pa poklic reševalca - po mnenju Laurenčiča - ponuja številne lepe in prijetne trenutke polne življenjske radosti: »Prisostvovati rojstvu na nujni vožnji, ko dojenček priveka na svet, je nekaj res izrednega.« (vas) 18 Nedelja, 9. avgusta 2015 GORIŠKI PROSTOR / Ženski pevski zbor iz Ronk v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca ob priliki praznika farnega zavetnika vabi na ORGELSKI KONCERT z Mirkom Butkovičem, ki bo zaigral nekaj skladb J.S. Bacha, C.P.E. Bacha in G. Frescobaldija. Nedelja, 9. avgusta 2015 ob 20.30 v cerkvi sv. Lovrenca CI3 Lekarne U Kino ™ ^edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1, do 31. avgusta POLETNI URN (K sprejemanja militi A^laidv prati plaUlu amrtnice. zahvale, jažoJja če itifte v okvtfikv, mail oçloii v okvirčku, ogSasi druííev in organizad} v okvirtkv ponedeljek - petek 10.00 ■ 14.(50 iûboti ttpila Tel. Ë00.912.775 e-po£ta: primorski iotmedmit Tmedid-UI. Malti b GORcCA Dobrodošel Evan! Velik koš poljubčkov tebi, mamici Danji in očku Mitthiji. Bišnonoti Mara, Remo, Nada in vsa žlahta z Vrha Sv. Mihaela, Sovodenj ob Soči in Cirvoi K Čestitke Teta NELA bo jutri praznovala postavnih 70 let. Veliko zdravja in zadovoljstva v družinskem krogu, še posebej v družbi hčere in vnukinj, ji želijo nečaki in vsi Floreninovi iz So-vodenj. Dragi MARTIN, vse najboljše za tvoj 20. rojstni dan ti želita Bruno in Diego. ~M Koncerti DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska Ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DANES V GORICI KINEMAX: zaprt do 16. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.20 -22.15 »Pixels«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Ex_Machina«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Spy«. Dvorana 4: 17.50 - 20.15 - 22.15 »Joker - Wild Card«. Dvorana 5: »R...estate al Kinemax« 18.15 »Leviathan«; 22.10 »Il ragazzo della porta accanto«. DANES V NOVI GORICI LETNI KINO SILVANA FURLANA: 21.00 »Gozdovi so še vedno zeleni«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.20 -22.15 »Pixels«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Ex_Machina«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Spy«. Dvorana 4: 17.50 - 20.15 - 22.15 »Joker - Wild Card«. Dvorana 5: »R...estate al Kinemax« 18.00 - 20.00 »Van Gogh, un nuovo modo di vedere«; 22.10 »Il ragazzo della porta accanto«. V GRADU KROMBERK v sklopu etno in jazz Festivala »Glasbe sveta«: 11. avgusta ob 21. uri se bo predstavil Robert Jukič s projektom »Ženske«, 18. avgusta ob 21. uri bo nastopila ženska pevska skupina Kvali in 25. avgusta ob 21. uri albanska jazz pevka Elina Duni s svojim kvartetom. Tržnica »Dobrote sveta«, ki bo ponujala domačo hrano, bo odprta od 19. ure; več na www.glasbesveta.org. H Šolske vesti »SKUPAJ Z'GUD'MO« (ZAIGRAJMO): poletni godbeniški kamp bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Namenjen je otrokom in mladim od 8. leta dalje. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta, značilnega za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala); informacije Luciano Gergolet (tel. 334-9310000) in orkestri/godbe iz Nabrežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč. PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6. do 14. leta v organizaciji ZSKD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Prijave in informacije do 1. septembra: www.zskd.eu, info@zskd.eu, tel.040-635626. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da v zvezi z izrednim zaposlitvenim načrtom šolnikov za šolsko leto 201516 so z Ministrtva za šolstvo prejeli neformalno obvestilo, da spletni obrazec, predviden za izvedbo tretje in četrte faze omenjenega načrta, in ki naj bi ga obvezno izpolnili vsi šolniki, ki so na pokrajinskih lestvicah (GAE), za slovenske šole ni predviden. V najkrajšem možnem času bo zato Urad za slovenske šole v sodelovanju z Deželnim šolskim uradom in Ministrstvom za šolstvo izdal uraden dopis, kateremu bo priložen poseben obrazec, ki ga bodo interesenti izpolnili in izročili Uradu za slovenske šole v roku, ki bo za to določen. Vsi, ki so soudeleženi pri omenjenem zaposlitvenem postopku, naj pozorno sledijo zadevi. MEDNARODNI POLETNI JEZIKOVNI KAMP 2015: DC Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Poliglot iz Nove Gorice in Rogosom vabi na jezikovne počitnice, ki potekajo v Doberdobu do 4. septembra. Otrokom od 4. do 13. leta ponujajo veliko zabave ter kvaliteten in pester program: jezikovne delavnice in tečaje, tematske in ustvarjalne delavnice, sproščanje v naravi, športne aktivnosti vseh vrst, glasbo in ples. Informacije: hisa-pravljic@gmail.com ali 334-1243766 od 18.30 do 20.30 (Martina Šolc). SLOVIK obvešča, da je nov multidisci-plinarni program, ki je namenjen univerzitetnim študentom za leto 20152016 objavljen na spletni strani www.slovik.org. Prijavnice bodo zbirali na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Program bodo začeli izvajati 10. oktobra med »Dnevom odprtih glav«. fl Razstave MUZEJ AŠDSOVODNJE vSovodnjah bo v poletnih mesecih odprt samo po dogovoru. Pokličite po tel. 3297411459 (Ljubica Butkovič) ali 3358419669 (Zdravko Kuštrin). V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 73 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Pubblicita come Arte. Manifesti e bozzetti dal Liberty al Venten-nio«; do 6. septembra od torka do sobote 9.00-12.30, 12.30-19.30. V GORICI: v palači Coronini Cronberg je na ogled razstava »Dalla Penna d'oca alla macchina da scrivere - Gu-glielmo Coronini e la bella scrittura«; do 4. oktobra od srede do nedelje 10.00-13.00 in 15.00-18.00, odprta bo tudi na veliki šmaren; informacije po tel. 0481-533485 ali www.coronini.it. V KRMINU: na sedežu društva Societa Cormonese Austria v Ul. Matteotti 14 je na ogled razstava na temo italijanske vojaške okupacije Krmina od leta 1915 do 1917; do 16. avgusta vsak dan 10.00-19.30. V GORICI: v galeriji Kosič v Raštelu 5/7 je na ogled razstava »Vojna je uničila vse... Pevma, Oslavje, Štmaver, Solkan 1915-1918«; do 22. avgusta 9.0012.30, 15.30-19.30. V KRMINU: v muzeju teritorija v palači Locatelli na Trgu XXIV Maggio 22 je na ogled razstava z naslovom »Carlo Bevilacqua. Lo sguardo e il silen-zio«; do 23. avgusta od četrtka do sobote 16.00-20.00, ob nedeljah 10.0013.00 in 16.00-20.00. V GORICI: v Pokrajinskih muzejih v palači Attems Petzenstein na Kornu je na ogled razstava z naslovom »Giovanni Zangrando (1876-1941). Atelje in učenci«; do 20. septembra od srede do nedelje 10.00 - 17.00, ob četrtkih 10.00-17.00; informacije po tel. 0481547541 ali musei@provincia.gorizia.it. M Izleti POHOD OD REZIJE DO TRSTA v sklopu Slofesta bodo od 16. do 20. septembra priredili ZSKD, SPDT, SPDG in PD Benečije. Potekal bo v petih etapah: Rezija (Solbica) - Brezje (16.9.); Brezje - Špeter (17.9.); Špeter - Šte-verjan (18.9.); Števerjan - Mavhinje (19.9.) in Mavhinje - Trst (Borzni trg) (20.9.). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali po odsekih. Informacije in prijave po tel. 0481-884226 (Silvan Pittoli). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 340-3423087 (Paolo). □ Obvestila OBČINA SOVODNJE vabi starše otrok, ki so po veljavnem pravilniku upravičeni, da uporabljajo občinski šolabus, da čimprej vložijo prošnjo za šolsko leto 2015-2016. AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo od 10. do 28. avgusta uradi v Gorici in Tržiču odprti samo v jutranjih urah. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici bo od 10. do 22. avgusta odprta samo od 9.30 do12.30 od ponedeljka do sobote. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča, da bo društveni urad na Korzu Verdi 51 zaprt do konca avgusta; informacije po tel. 0481-532092. GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da bo urad zaprt zaradi dopusta do vključno 28. avgusta. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta pokrajinska knjižnica in pokrajinski zgodovinski arhiv zaprti do 23. avgusta. JUS VRH sporoča, da se lahko prebivalci Vrha včlanijo v organizacijo s pisno prošnjo, ki jo lahko naslovijo na Jus Vrh (Devetaki 26, 34070 Sovodnje ob Soči - GO), ali pa pustijo v poštnem nabiralniku ŠKC Danica. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah vsi občinski uradi avgusta zaprti. Tehnični urad bo sprejemal po dogovoru po tel. 0481784009. OBČINA SOVODNJE bo začasno zaposlila dve osebi, ki bosta pomagali osebju različnih občinskih uradov pri katalogizaciji, urejanju arhivov ipd. Projekt bo trajal 52 tednov, delovni čas bo 36 ur tedensko. Namenjen je osebam v dopolnilni blagajni ali ki so vključene v program mobilnosti po zakonu 223/91 ter delavcem s posebnim denarnim nadomestilom za brezposelnost (gradbeništvo); pogoji so znanje slovenščine, vozniško dovoljenje, višješolska diploma in obvladovanje računalniškega paketa Office. Kandidature zbirajo na uradu za zaposlovanje v Ul. Alfieri 34 v Gorici med 9.30 in 12.30 do 19. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je zaradi poletnega premora zaprta do 14. avgusta. SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do 21. avgusta. URAD KMEČKE ZVEZE bo zaprt zaradi dopusta do 14. avgusta. VZPI DOL-JAMLJE vabi na obisk partizanske knjižnice v Jamljah, Prvomajska ulica 20, ob sobotah od 17. do 19. ure; informacije po tel. 333-1175798 (predsednik Jordan Semolič) ali tel. 3388399452 (tajnik Patrik Zulian). ZSKD obvešča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici bo do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih 8.00-16.00, ob torkih 11.0019.00, ob sredah 8.00-16.00, ob četrtkih 11.00-19.00 ter ob petkih 8.0016.00. Zaprta bo za dopust od 10. do 14. avgusta. Tel. 0481-531733, gori-ca@knjiznica.it. IS Prireditve PRAZNOVANJE SV. LOVRENCA NA VRHU bo potekalo danes, 9. avgusta: ob 10.30 bo slovesna maša s procesijo, ki jo bo daroval msgr. Miro Šlibar, pel bo cerkveni pevski zbor, sledila bo družabnost pred cerkvijo. »MARINA JULIA SUMMER FEST«: danes, 9. avgusta, ob 21. uri koncert skupine Radio Zastava. »MUŠJE DIRKE« V LEVPI (Kal nad Kanalom) bodo potekale v nedeljo, 9. avgusta od 16. ure dalje; ob 19. uri bo tombola in ob 20. uri bo ples s skupino Malibu; vstop prost. LETNI KINO SILVANA FURLANA V NOVI GORICI na ploščadi za novo-goriško občino: danes, 9. avgusta, ob 21. uri film »Gozdovi so še vedno zeleni« (Marko Naberšnik). Več na spletni strani www.nova-gorica.si/po-letne_prireditve_v_novi_gorici. SLOFEST V TRSTU bo potekal 18., 19. in 20. septembra. V GORICI: v parku Basaglia v Ul. Vitto-rio Veneto bo v ponedeljek, 10. avgusta od 20. ure dalje srečanje »Gong pod zvezdami«. Vodila bosta inštruktorja Rosella Freschi in Gianni de Simoi; vstop prost s prostovoljnimi prispevki. V GRADIŠČU bo danes, 9. avgusta, od 10. ure dalje praznik »Festival del Sor-riso« na Trgu Unita v znamenju druženja v kostumih iz fikcijskega sveta »cosplaya«. V GRADIŠČU: 14. in 15. avgusta bo cel dan potekal ptičji sejem v organizaciji ornitološkega združenja FJK. Na programu poleg ocenjevanj najboljših ptičjih in pasjih pasem tudi tekmovanje psov v premagovanju ovir »agility«. ŠAGRA SV. ROKA V PODTURNU: danes, 9. avgusta, ob 15.30 mednarodno tekmovanje pritrkovalcev; ob 20.30 glasba s skupino Rene e la sua orchestra. 10. avgusta ob 20.30 ples s skupino Fantasy; ob 22.30 tombola. 11. avgusta ob 18. uri srečanje z Robertom Zottarjem, ki bo govoril na temo publikacije »I primi piatti della tradi-zione goriziana«. 12. avgusta ob 20.30 glasba za mlade s skupino »Alta ten-sione«. 13. avgusta ob 20.30 ples s skupino Fantasy; ob 22.30 tombola. 14. avgusta ob 17. uri srečanje na temo »I piatti forti della cucina del Gorizia-no«, predaval bo Carlo del Torre; ob 20.30 glasba s skupino Oasi; ob 21. uri tombola za otroke. 15. avgusta ob 20.30 ples s skupino Renè e la sua orchestra. 16. avgusta ob 10.30 maša in izročitev nagrade »Mattone su mat-tone«; ob 20.30 ples s skupino Souvenir; ob 22.30 tombola. POLETNE PRIREDITVE V TRŽIČU: 10. avgusta ob 21. uri bo na Trgu Falcone e Borsellino projekcija filma »The Imitation Game« in 13. avgusta ob 21. uri film »Paddington«. 14. avgusta ob 20.45 bo pod pokritim šotorom v Ul. S. Ambrogio koncert skupine Capi-tolo Zero; vstop prost. V NOVI GORICI »STOPIMO SKUPAJ«. Program poletnih prireditev na ploščadi za novogoriško občino: 10. in 11. avgusta ob 17. uri akrobatsko-gleda-liška delavnica, 12. avgusta ob 17. uri akrobatsko-gledališka delavnica in ob 21. uri plesni performance »Navzkrižni pogledi«. Več na spletni strani www.nova-gorica.si/poletne_priredi-tve_v_novi_gorici. V NARAVNEM REZERVATU OTOKA CONA bo v četrtek, 13. avgusta, prireditev z naslovom »Degustacija pod zvezdami«: ob 17.30 zbirališče v obi-skovalnem centru, ob 18. uri brezplačen vodeni ogled (z nakupom znižane vstopnice), ob 19.30 enogastronomska degustacija lokalnih pridelkov, ob 20.30 bodo izvedenci astronomskega observatorija v Fari (CCAF) govorili o zvezdah; informacije po tel. 3334056800 ali na inforogos@gmail.com. S Poslovni oglasi UL. CIPRIANI PRODAM LEPO STANOVANJE 40 kv.m. po zelo ugodni ceni. Tel. 347-1395917 Prispevki V spomin na Davorina darujeta Zlatka in Drago 50 evrov za AŠD Sovodnje. Pogrebi JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Maria Luigia Gasser vd. Padovan, civilni obred v bolnišnici, sledila bo upepelitev. JUTRI V KRAJU SAN PIER: Maria Sain vd. Lovriha (iz tržiške bolnišnice) v kapeli pokopališča in na pokopališču. JUTRI V KOPRIVNEM: 14.00, Gianlu-ca Silvestri (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Zapustila nas je naša draga Tatjana Bednarich Od pokojnice se bomo poslovili v torek, 11. avgusta, v cerkvi Sv. Ivana v Gorici od 10. ure dalje. Sledila bo pogrebna maša ob 11. uri. Pokojnico bomo nato pospremili na goriško pokopališče. Žalujoči svojci Gorica, 9.8.2015 ZAHVALA Ana Kuzmin vd. Jarc Iskreno se zahvaljujeva gospodu Ko-delji, zdravnici dr. Katji Lavrenčič, cerkvenemu pevskemu zboru in vsem, ki ste najino drago mamo pospremili na zadnji poti. Viviana in Damijan Doberdob, 9. avgusta 2015 / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 9. avgusta 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Koncert: Klapa Maslina, sledi Čez-mejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.45, 20.00, 23.25 Dnevnik 7.05 Overland 8.20 Passaggio a Nord-Ovest 9.05 Dreams Road 9.55 I giganti 10.25 A Sua immagine, vmes maša in angelus 12.20 Linea verde 14.00 Film: In viaggio con Elsa (dram.) 15.50 Nad.: Legami 16.55 Film: Il bambino cattivo (dram.) 18.50 Igra: Reazione a catena 20.35 Tec-heTecheTe 21.20 Nad.: Un passo dal cielo dell'arte 21.15 Mari del Sud 22.10 In scena: Odissea - Le sirene, Scilla e Cariddi 23.10 Film: La donna che canta (dram.) RAI MOVIE 12.05 Film: A modo mio - Quand j'étais chanteur (dram.) 14.00 Film: Wyoming terra selvaggia (vestern, '71) 15.50 Film: Su e giù per Beverly Hills (kom.) 17.40 Novice 17.45 Film: Festa di laurea (kom., It., '85) RAI2 6.30 Nautilus 7.00 Serija: Once Upon a Time 8.30 Serija: Heartland 9.15 Serija: La nave dei sogni 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 18.00, 20.30, 0.35 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Sereno Variabile Estate 14.30 Serija: Delitti in paradiso 15.30 Serija: Il commissario Lanz 16.30 Serija: Il commissario Voss 17.30 Signori del vino 18.05 Serija: King & Maxwell 18.50 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Hawaii Five-0 22.40 Serija: Scorpion 23.30 La domenica sportiva RAI3 6.00 Fuori orario 7.05 Serija: Zorro 7.30 Sa-bato, domenica e lunedi... con Eduardo 7.45 Film: Toto, Peppino e i fuorilegge (kom.) 9.25 10 minuti con Toto 9.35 Nad.: Doc Martin 10.25 Camera con vista Fuori Binario 11.10 L'ha detto Elisir 12.00 14.00, 17.50, 18.55, 23.30 Dnevnik, vreme in rubrike 12.25 Rivediamoli 13.15 Figu - Album di persone notevoli 13.25 Fuori quadro 14.30 Film: Sapore di mare (kom.) 16.15 Film: Sapore di mare 2 - Un anno do-po (kom.) 17.50 Dok.: Geo Magazine 18.10 Hotel 6 stelle 20.00 Blob 20.20 Serija: Perception 21.05 Kilimangiaro Summer Nights 23.45 Ulisse - Il piacere della scoperta RAI4 13.50 Film: Nell'occhio del ciclone (triler) 15.45 Chaos 16.30 17.20 Xena 17.15 Novice 18.10 Star Crossed 19.40 Supernatural 20.25 Teen Wolf 21.10 Resurrection 22.40 Film: Il monaco (akc.) _RAI5_ 14.15 Le Alpi viste dal cielo 15.15 Wild Medioriente 16.15 Cinque buoni motivi 16.20 Gledališče: My Life With Men... and Other Animals 17.50 Novice 17.55 Concorso in-ternazionale di composizione 18.55 Petru-ška presenta 19.00 Koncert 20.45 Storie HM Nedelja, 9. avgusta Um Rai storia, ob 21.30 Le vite degli altri Nemčija 2006 Režija: Florian Henckel von Donnersmarck Igrajo: Ulrich Muhe, Sebastian Koch in Martina Gedeck Ulrich Tukur 23.10 Film: La cittá della gioia (dram., '92, i. P. Swayze) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.20 Film: Rosamunde Pilcher - Profumo di timo (rom.) 11.00 Pianeta mare 12.00 Melaverde 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Film: 'O professore (dram.) 16.40 Film: La clinica tra i monti - Ritorno alla vita (dram.) 18.45 21.10 Nad.: Il segreto 20.40 Show: Pa- VREDNO OGLEDA Agentu nemške tajne službe, Stasi, na lepem zaupajo zelo zahtevno nalogo, da sledi in dokumentira življenje dveh osrednjih kulturnih predstavnikov tistega časa, igralke Christe - Marie Sieland in njenega življenjskega sopotnika, gledališčnika, Georga Dreymana. Agentu HGW XX/7 je naloga zaupana s strani kulturnega ministra, ki se je v Sielandovo zaljubil med gledališko predstavo in si želi o njej izvedeti prav vse. Tajni agent se posveti nalogi z običajno natančnostjo, a stvar mu zbeži iz rok in »življenje drugih« postane kmalu tudi njegovo življenje. T* Mfjl / m perissima Sprint 22.30 Nad.: Pupetta - Il coraggio e la passione _ITALIA1_ 6.50 Nan.: Mike & Molly 7.35 Risanke in otroške serije 10.25 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.45 Film: La bomba (kom.) 15.50 Film: Svitati (kom.) 17.45 Nan.: Camera Café 19.00 Serija: Due uomini e mezzo 19.25 Film: Scuola di po-lizia 6 - La citta e assediata (kom.) 21.25 A & F - Ale & Franz Show 23.25 Film: Le nuove comiche (kom.) _IRS_ 13.05 Film: Mezzanotte nel giardino del bene e del male (triler, '97, i. K. Spacey) 16.10 Film: La versione di Barney (dram.) 19.00 Film: False verita (krim., '05, i. K. Bacon, C. Firth) 19.25 Film: Operazione San Gennaro (kom., '66, i. N. Manfredi) 21.15 Film: Gli inesorabili (dram., '60, i. B. Lancaster) 23.20 Serija: I Soprano RAI PREMIUM 11.15 Nad.: La memoria e il perdono 14.50 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.55 GranPremium 15.10 Film: Emilie Richards - Amore ritrovato (dram.) 16.40 Nad.: Compagni di scuola 17.35 0.45 Novice 17.40 Nad.: Titanic - Nascita di una leggenda 19.25 Film: Meglio tardi che mai (kom.) 21.20 Nad.: Sfida al cielo - La Nar-cotici 23.00 Nad.: Le ragazze di piazza di Spagna _RETE4_ 7.55 Media Shopping 8.25 Nad.: Casa Via-nello 9.25 Magnifica Italia 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Ieri e oggi in Tv 12.10 Serija: Walker Texas Ranger 13.00 Nad.: Colombo 14.15 Film: Arrangiatevi (kom.) 16.40 Film: Avventura in Oriente (kom.) 19.35 Serija: The Mentalist 21.15 Film: Lo squalo 3 (triler) 21.00 Film: L'impero dei lupi (triler, '05, i. J. Reno) 23.45 Film: Il mio migliore ami-co (kom.) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.40 Dnevnik 9.45 Film: Il ritratto di Sabine (kom.) 11.30 Film: Toto sceicco (kom.) 14.00 Serija: Starsky & Hutch 16.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 La co-pertina di Crozza 21.10 Film: Un americano a Roma (kom.) 22.50 Film: Un giorno in pretura (kom.) _LA7D_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00 Cuochi e fiamme 8.151 menu di Benedetta 13.00 19.00 Chef per un giorno 14.00 Serija: Moonlighting 17.00 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 Crozza -Revival TELEQUATTRO 6.30 18.00 Le ricette di Giorgia 6.50 Dok.: Alpi e Dolomiti del Veneto 9.30 Italia economia e prometeo 9.45 19.30, 23.00 Dnevnik 10.00 La parola del signore 10.30 23.15 Rotocalco Adnkronos 10.45 Aktualno: Musa Tv 15.00 20.00 Qui studio a voi stadio 18.20 Tanta salute 18.45 A lezione con Vit-torio Sgarbi 19.45 Qua la zampa 23.30 Trieste in diretta 0.00 Peccati in tavola _LAEFFE_ 13.1018.00 Il re dello street food 14.15 Pos-so dormire da voi? 16.20 Film: Le invasio-ni barbariche (dram.) 19.05 Bourdain: Cu-cine segrete 20.00 Il cuoco vagabondo 21.05 Film: Bernard & Doris - Complici amici (kom.) 22.50 Nad.: Quando ritorna-no - Les revenants CIELO DMAX 12.30 Recupero crediti 15.55 Gli scassaforti 19.00 Banco dei pugni 21.10 Giganti in ven-dita 22.00 Nudi e crudi 22.55 Messi alle corde 23.45 Idris Elba: No Limits SLOVENIJA1 6.30 22.45 Poletna scena 7.0018.40 Risanke in otroške nanizanke 10.50 Prisluhnimo tišini 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 22.20 Poročila, šport in vreme 13.25 Noč Modrijanov 2014 - Lepo je biti skupaj..., 1. del 15.05 Dok. film: Poljub, Marilyn 17.20 Dok. odd.: Nanga Parbat - Gola gora 18.10 Dok. serija: Naši vrtovi 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.30 Nad.: To naše življenje 21.25 Intervju 23.05 Nad.: Strasti 23.40 Nad.: Oblast SLOVENIJA2 7.05 10 domačih 7.30 Tv - poroka 8.10 Glasbena matineja 8.30 Nad.: Vrtičkarji 11.05 Film: Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev - Atene 1997 (šport.) 12.00 Kajak kanu: SP, prenos 13.10 Film: Bela gospa (horor) 14.30 Koncert: To je ljubezen, pon. 16.25 Plavanja: SP, prenos 19.15 Reportaža: odbojka na mivki, mednarodni turnir 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca 21.30 Serija: Shetlandske skrivnosti 23.30 Kratki film: Križ 23.35 Ne se hecat KOPER 13.45 Dnevni program 14.00 Cezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 Arhivski posnetki športnih prenosov 16.25 Vrt sanj 17.10 Srečanje z... 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Spomini 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 City Folk 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.20 Plavanje: SP 23.20 Slovenski magazin 23.45 Hommage a Tartini POP TV 6.55 Risanke, otroške in zabavne serije 10.45 Film: Moj zvesti prijatelj (pust.) 12.40 Top Design - Avstralija 13.45 Serija: Za boljše počutje 13.55 Top 4 s Tjašo Ko-kalj 14.45 Film: Princ plime (dram., '91, i. B. Streisand) 17.10 Film: Willy 2 (pust.) 18.55 Novice in vreme 20.00 Film: Seks v mestu 2 (kom., '10, i. S. J. Parker) 22.30 Film: Bogate prijateljice (dram., '06, i. J. Aniston) 0.10 Film: Osamljena srca (kom.) KANAL A 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.00 Serija: Naša mala klinika 8.45 Serija: Midva in vsi drugi 9.05 Serija: Zmeda v zraku 9.30 Serija: Gremo naprej 10.00 Serija: Odbita rodbina 10.50 Tv prodaja 11.05 Top Gear 12.15 Film: Karate Kid (pust.) 14.50 Serija: Nezmotljivi čut 15.45 Film: Na ognjeni črti (akc.) 18.00 Motociklizem: MotoGP, VN Indianapolisa, dirka 21.05 Film: Krvavi diamant (pust., '06, i. L. DiCaprio) 12.30 Novice 12.35 13.00, 13.55 House of Gag 14.45 Film: Indovina perché ti odio (kom.) 16.4017.50, 19.10, 20.50 Studio MotoGP 16.50 Motociklizem: Moto3, VN Indianapolisa, prenos dirke 18.20 Motocikli-zem: Moto2, VN Indianapolisa, prenos dirke 20.00 22.45 Motociklizem: MotoGP, VN Indianapolisa, prenos dirke 21.10 Film: Mercenaries (akc.) 23.45 Film: Stekli psi (krim., '92, r. Q. Ta-rantino) PLANETTV 10.55 Ameriški Top Model 11.50 Hiša vaših sanj 12.55 Nan.: Vojaške žene 13.50 Kuharski mojster 14.45 Nan.: Gospod Bean 15.30 Film: Očarana nad zvezdnikom (kom.) 17.15 Dok.: Galileo 18.15 Film: Dirka za Zakleto goro (akc.) 20.00 22.30 Danes 20.35 Moj dragi zmore 22.40 Film: Nevesta (dram.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 10.55 Music box; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Za smeh in dobro voljo, sledi Music box; 15.00 Z naših prireditev: 3. koncert 21. Revije kraških pihalnih godb, sledi Music box; 17.00 Kratka poročila; 17.15 Emmerich Kalman - kraj čardasa, sledi Music box; 18.00 Kdor teče, ondod moči, sledi Music box; 19.25 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Radio Live; 22.00 Zrca- lo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.35, 11.30, 14.00, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00 Glasba; 11.00 McGuffin; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 La rosa dei venti/Istria che passio-ne/Next/I magnifici 22; 14.30 Pesem tedna; 16.00 Anni '70; 18.00 Album charts; 20.00 Glasba; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ ^ OVEN 21.3.-20.4.: Prevzelo vas bo pozitivno razpoloženje. Vaša samopodoba se bo izboljšala, zato boste bolj samozavestni na delovnem mestu in v zasebnih odnosih. Bodite dovzetni za potrebe drugih! m^l BIK 21.4.-20.5.: Zelo boste družabni. Na finančnem področju pa boste preveč idealistični, velik optimizem vas lahko spravi v nelagoden položaj. Pri večjih nakupih se ne prepuščajte intuiciji. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Preteklo obdobje vas je čustveno zelo zaznamovalo, vplivu boste v teh dneh težko pobegnili. Razdalja pa bo nujna zaradi potrebne koncentracije, ki bo od vas pričakovana v službi. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Nemirni bo«« ste. Hiteli boste z reševanjem problemov, hoteli se boste znebiti slabe volje. Izvor negativnega razpoloženja pa je v vas samih. Več časa posvetite sebi. Odleglo vam bo. LEV 23.7.-23.8.: Zaprli se (^^r boste vase. Introvertiranost vas bo oddaljila od bližnjih, odgovore boste iskali v sebi in ne v pogovorih z ljudmi, ki jim zaupate. Osamljenost je edina pot za rešitev težav, ki vas pestijo. DEVICA 24.8.-22.9.: Na de- ^^ lovnem mestu ne boste najbolj uspešni. Ne boste se sprijaznili z nastalim položajem, ki vam bo na zasebnem področju odprl več vprašanj. Vzemite si čas za tehten razmislek. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V ^ ^ odnosu z družino boste nepopustljivi. Majhen spor lahko postane večji, kot pričakujete. Izrabite priložnost za izboljšanje razmerij. Zdravstvene težave se lahko še okrepijo! ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Prevzel vas bo val močne energije, ki bo vplival na potek prihodnjih dni. Poskušajte iti s tem tokom in spremenite svojo rutino, saj vas lahko prebudi le močnejša sprememba. STRELEC 23.11.-21.12.: Če nameravate izkoristiti te dneve poletja, lahko pričakujete zelo zanimivo in razburljivo dogodivščino. Odpovejte se letni rutini in naredite nekaj razburljivega. Navdušeni boste! KOZOROG 22.12.-20.1.: V odnosih s sodelavci boste zelo potrpežljivi in ustrežljivi, zelo se boste znali vživeti v druge, kar boste znali izkoristiti. To bo izboljšalo razpoloženje v kolektivu in pomagalo tudi vam. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Slab odnos z nadrejenim je v vas sprožil neko zavoro, zaradi katere se ne morete sprostiti. Potrebujete več sa-mozaupanja. Prijateljstvo: z nekim prijateljem boste poglobili odnos. RIBI 20.2.-20.3.: Potrebovali boste več časa za druženje s prijatelji. Oddaljite se malo od pretirane bližine s partnerjem, ki njega in vas utesnjuje. Poiščite prostor zase in popestrite razmerje. 20 Nedelja, 9. avgusta 2015 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 17.50 Nad.: Legami 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Nad.: Un'altra vita 23.25 Petrolio RAI2 RAI3 RAI4 21.10 Film: The Terror Live (akc.) 22.50 Roma 23.40 The White Queen _RAI5_ 14.20 Le Alpi viste dal cielo 15.15 Wild Medioriente 16.15 Cinque buoni motivi 16.20 Dok. film: Sulle tracce di Fellini 17.40 Sca-ramouche Scaramouche 18.15 Novice 18.20 20.40 Passepartout 18.50 Storia e splendore dei palazzi reali 19.501 diari del-la scultura 21.15 Gledališče: I corvi 23.10 I miserabili RAI MOVIE 14.20 Film: Mr. Destiny (fant.) 16.15 Film: Ritorno a Tamakwa (kom.) 17.55 Novice 18.00 Film: La tigre e ancora viva - San-dokan alla riscossa! (pust.) 19.35 Film: Pas-qualino Cammarata... capitano di fregata (kom., It., '73) 21.15 Film: Vittorie perdu-te (voj.) RAI PREMIUM 11.10 Nad.: Un posto al sole 12.10 19.20 Nad.: Terra nostra 12.55 Nad.: Il giovane Mussolini 13.40 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.10 GranPremium 14.25 22.55 Nad.: Brothers and Sisters 15.10 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.15 Nad.: Voci notturne 16.55 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.50 Novice 17.55 Nad.: Batticuore 18.40 Nad.: La si-gnora in rosa 20.15 Nad.: Ho sposato uno sbirro 21.20 Boss in incognito RETE4 6.00 Nad.: Lena 6.35 Nad.: Il tocco di un angelo 7.20 Serija: Le sorelle McLeod 8.00 Protestantesimo 8.30 Nad.: Il nostro ami-co Charly 10.0013.30, 17.50 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 18.15, 20.30, 23.25 Dnevnik in vreme 14.05 Film: Legami pericolosi (krim.) 15.35 Serija: Senza traccia 17.00 Serija: Guardia costiera 18.00 Šport 18.50 Serija: Il commissario Rex 21.00 Nan.: The Millers 21.20 Voyager - Ai confini della co-noscenza 23.40 Il meglio di Made in Sud 6.50 Serija: Magnum, P.I. 7.55 Nad.: Kojak 9.25 Nad.: Bandolera 10.3016.00, 19.35 Ie-ri e oggi in Tv 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Film: Il ritorno di Perry Mason (krim.) 14.00 Serija: Detective extralarge 16.30 Film: Il comandante Florent - Traffi-co di clandestini (det.) 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 8.00 Sa-bato, domenica e lunedi... con Eduardo 10.25 Film: I ladri (kom.) 11.50 Disney Classic Cartoons 11.55 14.00, 18.55, 23.20 Dnevnik in vreme 12.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 14.55 Rubrike 15.15 Nad.: La casa nel-la prateria 16.00 Film: I numeri dell'amore (dram.) 17.30 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.10 Nan.: Benched 20.35 Nad.: Una mamma imperfetta 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 36° Festival del Circo di Montecarlo 13.20 19.25 Once Upon a Time 14.10 Kyle XY 14.55 Stargate Atlantis 15.40 Andromeda 16.30 Star Trek: Enterprise 17.15 Novice 17.20 Warehouse 13 17.55 Film: Una carriera a tutti i costi (kom.) 20.20 Star Trek: Next Generation 21.15 Film: Basic Instinct 2 (triler, '06, i. S. Stone) 23.45 Film: 1972 - Dracula col-pisce ancora! (horor) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Nad.: I Cesaroni 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.40 Film: Inga Lindstrom - Gli orsi di Mariafred (dram.) 16.50 Nad.: Solo per amore 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Pa-perissima Sprint 21.10 Guinness - Lo show dei record 23.30 Nad.: Falco _ITALIA1_ 6.40 Serija: The Middle 7.30 Risanke in otroške oddaje 8.20 Serija: Super Car 10.25 Nad.: Smallville 11.25 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Nan.: Simp-sonovi 14.35 Nan.: The Cleveland Show 15.00 Nan.: Futurama 15.25 Nan.: Due uo-mini e mezzo 16.20 Serija: Royal Pains 18.15 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Serija: Chicago P.D. 23.05 Film: True Legend (akc.) _IRS_ 13.05 Film: Slalom (kom.) 15.10 Film: Perché si uccide un magistrato (krim.) 17.20 Film: La cena per farli conoscere (kom.) 19.15 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 23.20 Film: The Big Bang (akc., i. A. Banderas) 21.00 Film: Guida per riconoscere i tuoi santi (dram., '06, i. R. Downey Jr., S. La-Beouf) 22.40 Film: Ghost World (kom.) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.35 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Serija: Starsky & Hutch 16.20 Serija: Ironside 18.00 Serija: Il commissario Cordier 20.30 In onda 21.10 Film: L'uomo di Laramie (vestern) 23.15 Film: Wyatt Earp - La leggenda (vestern) _lazd_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.15 I menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Nad.: Crossing Jordan 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Jerry Maguire (rom., '96, i. T. Cruise, R. Zellweger) 23.05 Crozza - Revival TELEQUATTRO LAEFFE 11.25 20.10 Bourdain: Senza prenotazione 12.15 Bourdain: Cucine segrete 13.05 18.55 Il cuoco vagabondo 15.10 Viaggi nudi e crudi 16.05 David Rocco: Dolce vita 17.05 Jamie: Menu in 15 minuti 18.05 Jamie: La mia rivoluzione 20.00 Novice 21.00 Film: Chaplin (biogr.) 22.15 Kevin Spacey - Io Riccardo III CIELO 11.35 12.40 MasterChef Australia 12.35 Novice 13.5514.55 MasterChef Italia 16.10 Agenti Speciali Property Los Angeles 17.00 Buying & Selling 17.50 Vendite impossibi-li 18.15 Fratelli in affari 19.10 19.40 Affari al buio 20.05 House of Gag 21.10 Film: Sparkle (muzikal) DMAX KOPER 13.45 Dnevni program 14.00 23.25 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.25 Film: Kralj bluesa (biogr.) 16.25 Vesolje je... 16.55 Zvočno klasični 17.25 Istra in... 18.00 Žogarija 18.35 23.20 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione 21.00 Dok.: Fulvia Zudič - Istrske vedute 21.25 Folkest 2010 22.20 Glasba zdaj 22.50 Dok.: Poklon Ser-giu Endrigu POP TV 7.00 Risanke in otroške serije 8.40 10.35, 11.45 Tv prodaja 8.55 17.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.50 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 12.15 Film: Bogate prijateljice (dram.) 14.00 20.00 Nad.: Kar bo, pa bo 15.05 Nad.: Dubrovniška zora 17.0018.55, 22.50 Novice 21.00 Nad.: Toskana, ljubezen moja 23.25 Serija: Mentalist KANAL A 7.00 Volan 7.40 11.00 Pazi, kamera! 8.25 12.05 Serija: Vzgoja za začetnike 8.50 Risanke in otroške oddaje 10.45 11.50, 12.30 Tv prodaja 13.00 Film: Osamljena srca (kom.) 15.05 Film: Na morju (kom.) 17.10 Serija: Na trdih tleh 18.0019.45 Svet 18.55 Serija: Nezmotljivi čut 20.00 Film: V iskanju pravice (akc., '11, i. N. Cage) 21.55 Film: Volk (horor, '94, i. J. Nicholson) / 7.00 Sveglia Trieste! 12.30 Italia economia e prometeo 12.40 Aktualno: Musa Tv 12.55 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Riunione di redazione 19.00 Trieste in diretta 19.25 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Iceberg 23.30 Film: Per favore, non toccate le vecchiette (kom.) VREDNO OGLEDA Ponedeljek, 10. avgusta La 7, ob 21.15 LLuomo di Laramie ZDA 1955 Režija: Anthony Mann Igrajo: James Stewart, Arthur Kennedy, Donald Crisp, Cathy O'Donnel Šestdeset let stari western velja še vedno za enega lepših filmov, ki jih je Anthony Mann posnel z igralcem Jamesom Stewartom, s katerim ga je družilo dolgo prijateljstvo in dolgo sodelovanje. Tokrat je Stewart - Will Lockhart, ki se hoče na vsak način maščevati nad bratovim umorom s strani Apache-jev in se posveti iskanju tistega, ki je Indijancem prodal orožje. Tako naleti na Daveja Waggonmana, sina premožnega lastnika neskončne posesti, za katerega je Lockhart prepričan, da je osrednji krivec bratove smrti. Ko pa ubijejo tudi Daveja, postane situacija za Willa zelo huda, ker je bogati posestnik in Davejev oče zdaj gotov, da gre maščevati tudi sinovo smrt ... PLANET TV 12.30 Container Wars 13.20 20.20 Rimo-zione forzata 14.10 Video del tubo 15.05 Way Out West 15.55 Eric Young: No Limits 16.50 Survivorman 17.45 Ultima fermata: Alaska 18.35 Affare fatto! 19.30 Banco dei pugni 21.10 Come e fatto il cibo 22.55 La prova del diavolo SLOVENIJA1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 7.00 Najboljše jutro 9.10 Kviz: Vem! 9.50 Nan.: Danes dol, jutri gor 10.25 Slovenski pozdrav 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.35 Polnočni klub 15.10 Dober dan, Koroška! 15.45 18.00 Risanke 16.15 Duhovni utrip 16.30 22.45 Poletna scena 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.20 Nad.: Vrtičkarji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 20.55 Čez planke 22.00 Odmevi 23.05 Nad.: Strasti 23.40 1. tekmovanje jazzovskih skupin in solistov, zaključni večer, pon. SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.15 Zgodbe iz školjke 8.35 Kratki film: Papirnati žerjavi 8.50 Infodrom 8.55 Dok.: Slovenski vodni krog 9.35 19.10 Točka 10.20 Najboljše jutro 12.45 Obzorja duha 13.25 Glasba 15.15 Z vrta na mizo 15.30 Čez planke 16.35 Na poti 17.05 Dober dan, Koroška! 17.45 Nan.: Začnimo znova 18.15 Dok. odd.: Butan - Med mitom in stvarnostjo 20.00 Pozabljeni Slovenci 20.30 Serija: Čas skrivnosti, čas ljubezni 22.10 Serija: Vera 23.40 Dok. odd.: Prijateljica v komi 10.55 23.35 Nan.: Prijatelji 11.30 Tv prodaja 12.00 Film: Očarana nad zvezdnikom (kom.) 13.50 Nad.: Sulejman Veličastni 15.50 Film: Preobrazba (kom.) 17.35 Bognedaj, da bi crknu televizor 18.30 Nan.: Nor, zmeden, normalen 19.30 Gordonova vrhunska domača kuhinja 20.00 22.25 Danes 20.35 Film: Človek po meri (dram.) 22.40 Nan.: Ujeti pod kupolo RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10, 10.10 Prva izmena: V studiu Katerina Citter in Boris Devetak; 11.00 Studio D; 11.15 Vsaka vas ima svoj glas; 12.15 Skozi refrene do znanja; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Miran Ipavec - Avtoštoparske zgodbe, 9. del, sledi Music box; 18.00 Zgodovina terorizma, sledi Music box; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 8.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Appun-tamenti d'estate; 9.35 Il frullatore; 10.15, 19.20 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 12.00, 14.00, 14.35, 18.35, 21.00, 22.30 Glasba; 11.00, 23.00 Social Radio; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00, 22.00 Il cam-mino del Nord; 13.35 Ora musica; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 E... state freschi; 18.00 Intercity; 19.30 Il giornale della sera; 20.00 London Calling; 21.30 Spassiunata-mente; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Nedelja, 9. avgusta 2015 2 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E APrimorski ~ dnevnik Pogodba s klavzulo GENOVA - Po blamaži v evropski ligi, moštvo je izločila Vojvodina, se je uprava Sampdorie odločila, da bo jezo navijačev zajezila z vrnitvijo Antonia Cassana. Nadarjeni, a nepredvidljivi veteran, ni draga investicija. Velja »le« 700.000 evrov letne plače za dveletno pogodbo. Z njim prihaja v Genovo tudi njegov osebni trener Agostino Tibaudi. Sampdoria se je tudi zavarovala. Če Cassano ne bo discipliniran, lahko klub enostransko razveže pogodbo. Niso pozabili, da so ga morali leta 2010 suspendirati. Drevi VN Indianapolisa atletika INDIANAPOLIS - Na drevišnji preizkušnji v ameriškem Indiana-polisu bo v elitnem razredu motoGP s prvega mesta začel zmagovalec zadnje dirke, svetovni prvak Španec Marc Marquez (na sliki)). Za njim sta kvalifikacije končala njegova rojaka Dani Pe-drosa (Honda) in Jorge Lorenzo (Yamaha). Veliko nagrado bodo ob 20. uri iz druge vrste začeli Britanec Cal Crutchlow (Honda), Italijan Danilo Petrucci (Ducati) in Britanec Bradley Smith (Yamaha). Vodilni v SP Valentino Rossi (Yamaha) je bil šele osmi. plavalno sp - Katie Ledecky zmagala na 200, 400, 800 in 1500 m prosto Kazan ima zvezdnico Komaj 18-letna Američanka Katie Ledecky je kot prva v zgodovini SP zmagala na 200, 400, 800 in 1500 m prosto kazan2015 KAZAN - Američanka Katie Ledecky je zvezda predzadnjega dne plavalnega svetovnega prvenstva v Kazanu. Ledecky-jeva je na 800 metrov prosto za 3,61 sekunde popravila svoj svetovni rekord, ki zdaj znaša 8:07,39. Komaj 18-letna plavalka je tako kot prva v zgodovini zmagala na 200, 400, 800 in 1500 m prosto, zlato pa je osvojila še v štafeti 4 x 200 m prosto. Petkratna prvakinja v Kazanu Ledeckyjeva, ki jo mnogi že primerjajo z Michaelom Phelpsom, je na tem SP že dvakrat popravila svetovni rekord na 1500 m, skupno pa je zdaj že pri devetih zlatih odličjih na prvenstvih sveta. Za svetovni rekord je poskrbela tudi ameriška mešana štafeta na 4 x 100 m prosto. Ryan Lochte, Nathan Adrian, Simone Manuel in Missy Franklin so razdaljo preplavali v 3:23,05 minute in tako za 24 stotnik sekunde popravili staro znamko. Zvezdnica dneva je bila tudi Avstral-ka Emily Seebohm s tretjim zlatom v Kazanu. Po slavju v štafeti 4 x 100 m prosto in na 100 m hrbtno je zmagala še na dvakratni razdalji v tem slogu. Seebohmova je postavila nov oceanijski rekord z 2:05,81. Njeni dosežki so še toliko bolj občudovanja vredni, saj si je maja izpahnila koleno v jahalni nesreči, po avstralskih kvalifikacijah pa se je za nameček razšla s trenerjem. Olimpijska prvakinja in branilka naslova, Američanka Missy Franklin, je bila druga s 53 stotinkami zaostanka. Seebohmova je v Rusiji tako kot njen rojak Mitchell Larkin slavila tako na 100 kot 200 m hrbtno. Na 50 metrov delfin je slavila Švedi-nja Sarah Sjöström in tako osvojila še drugo zlato odličje po slavju na 100-metrski razdalji ter skupno tretje po srebru na 100 m prosto. Švedinja je plavala 24,96 sekunde, kar je nov rekord prvenstev. V moški preizkušnji na 50 metrov prosto je zlato osvojil olimpijski prvak Francoz Florent Manaudou s časom 21,19 in tako dodal še en naslov po slavju na 50 m delfin. Na 100 metrov delfin je bil najhitrejši Južnoafričan Chad le Clos, ki je s 50,56 sekunde postavil nov afriški rekord. VATERPOLO - Moški finale, Srbija - Hrvaška 11:4, za 3. mesto: Grčija - Italija 11:9. Finalista in Grčija so se uvrstili na OI 2016. Včerajšnji dobitniki kolajn Moški - 50 m prosto: 1. Florent Manaudou (Fra) 21,19, 2. Nathan Adrian (ZDA) 21,52, 3. Bruno Fratus (Bra) 21,55; 5. Marco Orsi (Ita) in Andrej Govorov (Ukr) 21,86. 100 m delfin: 1. Chad le Clos (JAR) 50,56, 2. Laszlo Cseh (Mad) 50,87, 3. Joseph Schooling (Sin) 50,96. Ženske - 50 m delfin: 1. Sarah Sjöström (Šve) 24,96, 2. Jeanette Ottesen (Dan) 25,34, 3. Lu Ying (Kit) 25,37. 200 m hrbtno: 1. Emily Seebohm (Avs) 2:05,81, 2. Missy Franklin (ZDA) 2:06,34, 3. Katinka Hosszu (Mad) 2:06,84. 800 m prosto: 1. Katie Ledecky (ZDA) 8:07,39 (sv. rekord), 2. Lauren Boyle (NZl) 8:17,65, 3. Jazmin Carlin (VBr) 8:18,15 Mešano - 4 x 100 m prosto: 1. ZDA (Ryan Lochte, Nathan Adrian, Simone Manuel, Missy Franklin) 3:23,05 (sv. rekord), 2. Nizozemska 3:23,10, 3. Kanada 3:23,59; 5. Italija 3:25,26. Današnji finali Moški 1500 m prosto, 50 m hrbtno, 400 m mešano, 4 x 100 m mešano. Ženske: 50 m prosto, 50 m prsno, 400 m mešano, 4 x 100 m Juventusu »kitajski« superpokal ŠANGHAJ - Zmago Juventusa v tekmi za italijanski superpokal proti Laziu je s tribune stadiona v Šanghaju pozdravilo več tisoč kitajskih privržencev »stare dame«, manj zadovoljni pa so bili italijanski gledalci pred televizijskimi ekrani, saj je prenos RAI v kitajski režiji izpadel kot posnetek tekme iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Kakovost slike je bila tako slaba, da je sam komentator Alberto Rimedio že med samim prenosom čutil potrebo, da se opraviči gledalcem, potem ko so mu sporočili, da se na internetu množijo protesti. Kaj pa tekma? Juventus je še vedno pred Laziom. Prvi polčas je bil sicer izjemno dolgočasen, zelo slab teren je bil pri tem še dodatna ovira. Če kdo, bi si vodstvo po prvih 45 minutah zaslužil Lazio. A v drugem polčasu je pela povsem drugačna pesem. Juventus se je prebudil, zadevo je v svoje roke vzel razpoloženi Pogba in prvak je v štirih minutah (med 69. in 73.) spravil zmago pod streho. V veliko veselje navijačev sta gol dosegla novi okrepitvi moštva Mandžukič in Dybala. Priložnost, da se oddolži svojim navijačem, bo imel Lazio že čez deset dni, ko ga v zadnjem krogu kvalifikacij lige prvakov čaka dvojni dvoboj z Leverkusnom. Igrati bo moral precej bolj energično kot včeraj. Na SP v Pekingu osem Slovencev LJUBLJANA - Na atletskem svetovnem prvenstvu, ki bo med 22. in 30. avgustom v Pekingu, bo nastopilo osem slovenskih predstavnikov, kot zadnji sta se ekipi pridružili Sabina Veit (Štajerska Maribor) in Maja Mihalinec (Velenje), ki sta 7. avgusta v Mariboru mednarodni normi za SP in za olimpijske igre prihodnje leto v Riu de Janeiru dosegli v teku na 200 m. Veitova je v kvalifikacijah zmagala s 23,08, Mihalinčeva pa je bila druga s 23,13. S tem sta se pridružili slovenski šesterici, ki je imela mednarodne norme že prej, in se pridružili okrog 2000 atletom in atletinjam iz 200 držav, ki bodo tekmovali v kitajski prestolnici. Izpolnili so jih tudi Robert Renner (palica), Tina Šutej (palica), Žan Rudolf (800 m), Martina Ratej (kopje), Maruša Mišmaš (3000 m zapreke) in Luka Janežič (400 m). Tržačanka Millo srebrna na SP v Riu RIO DE JANERIO - Sedemnajstletna tržaška veslačica Beatrice Millo je bila na svetovnem mladinskem prvenstvu v Rio De Ja-neiru članica italijanskega osmerca, ki je osvojil srebrno kolajno. Boljša od Italije je bila samo Nemčija. Millova je športnica tržaškega kluba Circolo Marina Mercantile N. Sau-ro, njen trener pa je Mario Ciriello. Lani je bila evropska prvakinja in tretja na SP v četvercu brez krmarja. V Riu je Tržačan Enrico Flego v dvojcu brez krmarja osvojil 11. mesto. TENIS - Mariborčanka Pia Čukje zmagovalka mednarodnega turnirja ITF z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. V finalu je s 6:4, 6:3 premagala prvo nosilko, Italijanko Georgio Brescia. KOLESARSTVO - Španski kolesar Ion Izagirre (Movistar) je zmagovalec dirke po Poljski. V zadnji sedmi etapi, se je po vožnji na čas v dolžini 25 km, z osmega zavihtel na prvo mesto. KOŠARKA - Pripravljalni turnir v Ri-gi- Slovenija - Poljska 98:97 (20:21, 46:43, 66:65, 84:84) po podaljšku. Slovenija: Joksi-movič 9, Rupnik 2, Prepelič 11, Blažič 6, Ni-količ 15, Dragic 16, Balažič 14, Dimec 6, Omič 12, Slokar 7. ODBOJKA - Evropska liga: Slovenija - Grčija 3:1 (13, 24, -18, 23). Slovenija si je že zagotovila prvo mesto v skupini B evropske lige. košarka - Deset dni pred zborom članske ekipe ŠZ Jadran Pridobili kondicijskega trenerja Center bi lahko bil »tuj« košarkar Diviach še brez naslednika fotodamj@n Do zbora košarkarjev Jadrana manjka še deset dni, ekipa pa le počasi pridobiva svojo podobo, predvsem zato, ker še ni povsem jasno, kateri mladinci se bodo pridružili starejšim igralcem lanske garniture. Kot nam je povedal športni vodja Andrej Vremec, je zelo verjetno, da bo iz tega seznama izpadel Samuel Zidarič, ki je, kot kaže, v širšem izboru igralcev članske ekipe društva Pallacanestro Trieste v A2-ligi Gold. Zato pa je Jadran še dodatno okrepil svoj strokovni štab, saj bo imel odslej tudi svojega kondicijskega trenerja. To je priznani tržaški strokovnjak Tiziano Vidoni (na sliki), ki je na tem področju avtoriteta državnega kova in ima za sabo bogate izkušnje tudi v prvoligaških klubih (sodeloval je tudi pri nekdanjem velikanu Benetton) in na ravni košarkarske zveze FIP. »Z Vidonijem se že dolgo poznava in sodelujeva. To je figura, ki nam je še manjkala,« je povedal Vremec. Potem ko je Marco Diviach dokončno sporočil, da ne bo več igral za združeno ekipo, si v vodstvu Jadrana še vedno prizadevajo, da bi medse privabili novega centra. Vremec ni izključil, da bi ga lahko poiskali v Sloveniji. Po novem, kot smo sicer že zapisali, lahko namreč v C-ligi Gold, kot se zdaj imenuje nekdanja državna C-liga (ali divizija), vsak klub registrira tudi dva tuja košarkarja. (ak) 22 Nedelja, 9. avgusta 2015 ŠPORT / plavanje - Kristian Vidali od torka na rimskem Foru Italicu Na državnem prvenstvu upa na uvrstitev v finale na razdalji 100 m prsno Medtem ko se bo v Kazanu danes končalo svetovno plavalno prvenstvo, je mladi plavalec iz Repna Kristian Vidali konačal s pripravami za nastop na državnem prvenstvu v Rimu. Od torka ga v bazenu na Foru Italicu, ki je bil leta 2009 prav tako prizorišče svetovnega prvenstva, čakajo preizkušnje v prsnem slogu. Sedemnajstletnik zadnje leto tekmuje v kategoriji mladincev. V torek bo Kristian nastopil na razdalji 100 metrov, v sredo na 200 metrov, v četrtek pa še na 50 metrov. V vsaki od teh disciplin je normo za nastop na DP doseglo približno 50 plavalcev. Največ možnosti ima Kristian prvi dan na 100-metrski razdalji. V jutranje kvalifikacije stopa namreč z 8. najboljšim časom (1:05,32), v finale pa se bo uvrstilo deset najboljših plavalcev. »Finale je seveda moj cilj, vendar je treba upoštevati, da je konkurenca zelo močna. Sedemnajsti na jakostni lestvici ima namreč prijavljen čas, ki je le za dve desetinki sekunde slabši od mojega,« je Repenc trezno uokviril položaj pred nastopom. Težje bo na drugih dveh razdaljah. Vidali meni, da na 50 m, kjer beleži 29. čas z izidom 30,41, nima realnih možnosti za uvrstitev v finale, na razdalji 200 m (na jakostni lestvici je 22. z izidom 2:25,05) pa ocenjuje, da bi se moral za nastop v finalu izboljšati najmanj za poldrugo sekundo. »Ni lahko, a niti nemogoče, saj praviloma na državnem prvenstvu vedno izboljšam svoj osebni rekord, lani sem bil za celo sekundo hitrejši,« je povedal dijak Na SP v Kazanu je nanj velik vtis naredil njegov vrstnik, Rus Anton Čupkov Kristian Vidali poklicnega zavoda Jožefa Stefana v Trstu. Kristian je izkušen plavalec. To bo njegov že tretji nastop na poletnem državnem prvenstvu v 50-metrskem bazenu. Lani je bil na razdalji 100 m 29., na 200 m pa sedemindvajseti. Vsako leto mu gre bolje. Trenira vsak dan, dvakrat na teden pa tudi dvakrat na dan, na treningu preplava torej dnevno od 5 do 8 kilometrov. Zadnji trening je imel včeraj, v Rim pa je s trenerjem in sotek-movalcem Krstjanom Perisicem odpotoval danes. Ko ni bil preveč zaseden z vadbo, je Kristian spremljal tudi nastope v Ka-zanu. Ocenil je, da je 5. mesto Damir-ja Dugonjiča v finalu tekme na 50 m prsno zelo dober rezultat. Z vrhunskim slovenskim plavalcem se je pred tremi leti tudi neposredno pomeril na mitingu v Radovljici. Posebno močan vtis mu je zapustil mladi Rus Anton Čupkov (Rus), ki se je uvrstil v finale 200 m prsno, v njem pa v petek z izidom 2:09,96 osvojil 7. mesto. Čupkov je sicer svetovni mladinski rekorder. »Za to starost je to izjemen dosežek, nekateri so pač izjemno nadarjeni,« pove Kristian. Očarala ga je tudi Federica Pellegrini, edina plavalka, ki je osvojila kolajno na šestihdnih svetovnih prvenstvih zapored. »Videl sem, da je prijavljena tudi za nastop na državnem prvenstvu. Morda jo bom lahko srečal v Rimu,« je dodala. In še Kristianova napoved za današnji finale na 1.500 metrov prosto: »Paltrinieri lahko po mojem mnenju premagal Kitajca Sun Yanga!« A. Koren odbojka - Začetek priprav ACH Volleyja Jernej Terpin med V« • • • • I • štirimi sprejemala Trener Kotnik pravi, da je Števerjanec izjemen talent Jutri se bo za slovenskega odbojkarskega velikana ACH Volley iz Ljubljane začela nova sezona. Za nas bo spremljanje te ekipe letos še posebno zanimivo, ker bo za vodilni klub igral letos tudi 18-letni Jernej Terpin, ki se bo sicer svojim novim soigralcem, kot tudi vsi tuji državljani moštva, pridružil šele 17. avgusta. Mladi števerjanski odbojkar bo v Ljubljani polnopravni član moštva, ki šteje 14 igralcev, vključno z dvema liberoma. Konkurenca na mestu spre-jemalca pa bo zanj vsekakor huda, saj so v tej vlogi tudi najbolj izkušen od-bojkar moštva, to je kapetan Andrej Flajs, kar 2,08 metra visoki mladi re-prezentant Avstralije Sam Walker (ki je s svojo reprezentanco igral letos tudi v svetovni ligi) ter mladinski re-prezentant Žiga Donik, skupaj s katerim je Terpin konec maja v Ljubljani uspešno prestal preizkusni trening. Potrjeni trener Bogdan Kotnik je za spletno stran ekipa24 dejal: »Zelo sem si želel, da bi Flajs ostal v ekipi, saj ima znanje in izkušnje. S svojo profesionalnostjo in dobrim značajem je pravi kapetan in zgled mladim. Priključili smo mu dva mlada igralca, ki obetata v prihodnosti, in sicer Žigo Donika in zamejskega Slovenca Jerneja Trpina. Oba izjemna talenta, ki se bosta borila za minu-tažo,« so za Jerneja spodbudne besede njegovega novega trenerja. Poleg kapetana Flajs ostajajo zvesti klubu v oranžnem dresu še Matija Pleško, vsi štirje dosedanji blo-kerji, Mario Koncilja, Jan Kozamer-nik, Stipe Juric in Diko Puric, oba korektorja, Eric Mochalski in David Ku-mer, ter podajalec Matija Jereb. Po šestih sezonah pa se k ACH vrača izkušeni podajalec Rok Satler. Novi član zmajev je postal tudi Matevž Ledinek, ki bo nosil dres drugega libera, prvi libero bo Pleško, sicer doslej spreje-malec. »Stavimo na mešanico mladostnega zanosa ter izkušenj, igrali pa bodo tisti, ki si bodo to izborili na tre-ningu,» je še povedal Kotnik, ki je pred dvema letoma osvojil naslov avstrijskega prvaka s koroško Posojilnico Dob. Čeprav bo ACH Volley tudi letos igral v ligi prvakov in v srednje evropskem prvenstvu, bo njegov glavni letošnji cilj ponovna osvojitev državnega naslova. (ak) Ekipa ACH Volley 2015/16 Podajalca: Matija Jereb, Rok Satler. Sprejemalci: Andrej Flajs, Samuel Walker, Žiga Donik, Jernej Ter-pin. Blokerji: Jan Kozamernik, Diko Puric, Mario Koncilja, Stipe Juric. Korektorja: Eric Mochalski, David Ku-mer. Libera: Matevž Ledinek, Matija Pleško. Trener: Bogdan Kotnik. Za Olympio mladi Righini Za goriško Olympio bo v prihodnjem prvenstvu B2-lige igral tudi mladi Videmčan Pietro Righina, korektor letnika 1996. V minuli sezoni je za Gemono igral v deželni C-ligi, za Pasian di Prato pa med mladinci. V Gorici ga dobro poznajo kot soigralca »zlate generacije« mladih ŠZ Olympia v okviru deželne reprezentance FJK. Olympia za sezono 2015/2016 postaja torej vse mlajša, saj so prejšnji mesec najeli tudi samo leto dni starejšega Gabrieleja Zamparja. nogomet - Po Krasu in Vesni na delu tudi ostale članske ekipe V znamenju sprememb Pri Bregu so potrdili le pet nogometašev - VSovodnjah bodo zaupali mladim - Primorje z okrepljeno ekipo upa v napredovanje Jutri bodo prvi sezonski trening opravila številna nogometna amaterska društva. Nekatere postave so se bistveno pomladile, skoraj vsa društva pa si želijo mirno prvenstvo, le eni so priznali, da naskakujejo napredovanje. PRIMOREC, promocijska liga-Po lanskem napredovanju v promocijsko ligo si v Trebčah želijo miren obstanek. Okrepitve so poiskali v Repnu, od koder prihajajo tudi nekateri mladi, ki so v lanski sezoni celo igrali v kategoriji naraščajnikov: Luca Feritoia (letnik 1998), Selakovic Branko (1997), Alessio Caselli (1996). Iz Doline pa prihajajo še tri druga imena in sicer Braini, Cramersteter in Omari. Trener Biloslavo ostaja na klopi, prvi trening bo jutri ob 19.00 na trebenskem igrišču. BREG, 1. amaterska liga - Prava revolucija se je v poletnih mesecih znesla nad dolinskim Bregom. Odšel je trener Cernuta, zamenjal pa ga je Fabio Defabbris. Priprave na igrišču v Dolini so se pričele že prejšnji teden, na treningih je bilo veliko novih obrazov, saj je v primerjavi za lansko postavo pri Bregu ostalo le pet imen, med temi vratar Daris, vezist Nigris, napadalec Martini. Letošnji cilj »novega« Brega bo miren obstanek. SOVODNJE, 1. amaterska liga -Večje spremembe je doživela postava Sovodenjcev, ki bo letos predvsem izraz mlajše garniture in neprecenj-livim izkušnjam nekaterih veteranov. Med te sodi zgodovinski kapetan Saša Tomšič, ki se vrača v obrambno linijo, kjer mu bo družbo delal Luka Markovic (1995), ki je nogometno zrasel pri Pro Gorizii. Sredi igrišča Glorijan Bitticci, letnik 1994, nekdaj Audax in Caludio Visintin, 1994, prej Mariano. Povratek v napadu je Giovanni Vanzo (1986). Vračajo se tudi domačini, med temi napadalec Jason Visintin, bivši član Azzurre, vrača pa se tudi Simon Čavdek letnik 1998. Marco Cantone bo okrepitev iz gradiške Itale. Rezervni vratar bo Simon Matteo, nekdaj Moraro, letnik 1991. Novost sezone je tudi skupna ekipa mladincev z Juventino, kar se obeta kot prvi korak novega projekta preko katerega ciljati na napredovanje ali vidnejši rezultat. PRIMORJE, 2. amaterska liga -Po besedah predsednika Roberta Zuppina je letošnji cilj osvojitev prvih mest lestvice, v najboljšem primeru napredovanje. Ekipo so sicer okrepili z imeni sedmih nogometašev, ki so na papirju vsi kvalitetni, nastopali pa so tudi v višjih ligah. Kar nekaj je branilcev: Marco Cerar, letnik 1985, lani Trieste Calcio in Marco Benvenuto, letnik 1988, lani Mug-gia, Michele Furlan, letnik 1986, nekdaj Zaule in Lorenzo Golia, letnik 1992, lani Campanelle. Iz miljske ekipe prihaja tudi napadalec Piero Me-tullio, letnik 1987, ki je igral že za re-penski Kras. Okrepitev v napadu pa bo tudi tudi Davide Mandorino letnik 1995, ki je lani nastopal za San Luigi in Loris Nigris, letnik 1987, ki je zapustil Campanelle. Trener Ra-valico bo ekipo nagovoril na prvem zboru prav tako v jutri ob 19.30 na Rovni. ZARJA, 2. amaterska liga - V včerajšnjih večernih urah smo poklicali predsednika bazovske Zarje Roberta Kalca, da bi nekaj več izvedeli o začetku sezone zahodno kraške no- Pri padriški Gaji so sprejeli vabilo zveze za vpis v 2. amatersko ligo fotodamj@n gometne ekipe. Žal je bil ta z drugimi odborniki zaseden in ni želel dajati izjav. GAJA, 2. amaterska liga - Že v prejšnjih dneh smo poročali, da je bila padriška Gaja povabljena k vpisu v 2. amatersko ligo. Vodstvo kluba je vabilo sprejelo in že poskrbelo za vpis. Obetajo pa se številne novosti tako na klopi kot v igralskem kadru. Moštvo se bo sicer zbralo v ponedeljek, 17. avgusta. JUVENTINA, promocijska liga -Štandrežka Juventina se bo zbrala v sredo, 12. avgusta. O tej ekipi bomo še poročali. (mar) Ü] Obvestila ZSŠDI sporoča,da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 10.do 14. avgusta. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSSDI organizirata poletni center »Plesalček« za otroke od 3 do 8 let od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. Urnik: 7.3017.00, kosila in malice vključeni. Info in vpis na tel.: 334-3611757 (Kristina), info@cheerdancemillenium.com. KOLESARSKI KLUB ADRIA iz Lonjerja prireja tudi letos, prihodnjega 6. septembra, netekmovalni kolesarski »Maraton prijateljstva Ljubljana - Trst«, s startom ob 9.30 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Vse informacije so objavljene med raznimi obvestili na spletni strani www.slosport.org. AŠD SOVODNJE IN ZSŠDI vabita na mladinski nogometni kamp Sovodnje 2015 na nogometnem igrišču v Sovodnjah in sicer od 24.8. do 28.8.2015 v jutranjih urah od 08.30 do 12.30 ure. Prijave (do četrtka 20.08.2015) in informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 0039 -3283674301 (Rudi Devetak), 0039 - 3297411459 (Ljubica Butkovič), 0039-335312083 (Aleksij Soban), 0039-3897977416 (Luka Cijan), 00386 -40607320 (Rok Černe). NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 200310. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 0402171044, 333-2939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni center Plesalček za otroke od 3 do 8 let, od 31. avgusta do 4. septembra, v telovadnici OS Bevk na Opčinah. Urnik: 7.3017.00, kosila in malice so vključeni. Info in vpis na tel.: 334-3611757 (Kristina), info@cheerdancemillenium.com. KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta od ponedeljeka 31. avgusta do petka 4. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 ali karinmalalan@gmail.com. PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 9. avgusta 2015 2 3 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Občinska knjižnica Stelio Mattioni (Ul. Petracco 10) Jutri, 10. avgusta, ob 21.00 / TriestE-state / Pupkin Kabarett: »... a volte ri-tornano«. Knjižnica Quarantotti Gambini (Ul. delle Lodole, 7/A) V ponedeljek, 17. avgusta, ob 21.00 / TriestEstate / Pupkin Kabarett: ». a volte ritornano«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom - Amfiteater V nedeljo, 30. avgusta, ob 21.00 / mo- nokomedija / »Zapornik št. 3.2.3.«, Scenarij in režija Matej Mijatovic, igra: Domen Valič / Če bo vreme slabo, bo predstava v Veliki dvorani FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Trieste loves jazz 2015 Pomol San Carlo Danes, 9. avgusta, ob 4.50 / Koncert ob zori / A great piano player in the faint light of dawn / Nastopa: Marco Bala-ben - klavir. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V torek, 18. avgusta, ob 20.30 / klasika in rock / Nastopajo: 2CELLOS V četrtek, 20. avgusta, ob 21.00 / Glavna dvorana / Koncert / »Bobni Miru«. Nastopajo: Mladinski simfonični orkester in pisatelj Paolo Rumiz. Dirigent: Igor Coretti Kuret. Trg Prekomorskih brigad Portorož V petek, 21. avgusta, ob 22.00 / koncert / Nastopa: »Uroš Peric - Perry« v poklon legendarnemu Ray Charlesu. V soboto, 22. avusta, ob 22.00 / koncert / Nastopali bodo »Sugar Free Zucchero band«, ki vas bo popeljala v svet Zucchero-vih največjih uspešnic. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. DOLINA Zgodovinski arhiv Pangerc (na trgu v Dolini) je na ogled razstava »Spomini iz fronte 1914 - 1918«. Razstava bo na ogled do 27. septembra. BOLJUNEC Društveni bar n' G'rici: Skupina 35-55 in SKD F: Prešeren vabita na ogled fotografske razstave Sonje Gregori o Nepalu .Razstava bo na ogled do konca avgusta. OPČINE Gostilna Veto: Fotovideo TS80 vabi na ogled fotografske razstave člana Pavla Morelja »Pogledi v naravo«.Razstava bo na ogled do konca avgusta. NABREŽINA Kavarna Igo Gruden: Fotovideo TS80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgiča. Razstava bo na ogled do konca avgusta. REPEN Kraška hiša je na ogled razstava fotografiji Nike Furlani »Corpora lucida«. Razstava bo na ogled do 16. avgusta s sledečim urnikom: nedelje in prazniki od 11. do 12.30 in od 15. do 17. ure. PEVMA Razstavni prostor: ob prazniku Sv. Ane bo v petek, 24. julija, ob 19. uri odprtje razstave »Vojna je uničila vse... Pev-ma, Oslavje, Štmaver, Solkan 19151918«; na ogled bo ob prazniku Sv. Ane ves dan, od 27. julija do 2. avgusta 17.00-19.00 in do konca decembra po dogovoru. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). GORJANSKO Avstro-Ogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne je največje pokopališče avstro-ogrske vojske na območju soške fronte, saj je tu pokopanih preko 10.000 vojakov različnih narodnosti. Možen je samostoje ogled. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. / Na ogled je tudi stalna razstava »Podobe Krasa« / In-fo.:gradstanjel@guest.arnes.si TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po- sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Filmske zvezde REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO KLESTILNIK DEBELA SALAMA IZ SVINJSKEGA MESA / AMERIŠKO NAFTNO PODJETJE V EVROPI SRBSKI NOGOMETAŠ PANTIČ HRVAŠKI NOVINAR IN PUBLICIST BEŠKER OBREŽJA, OBALE SONJA MILIC ITAL. PRI-TRDILNICA BOS. REŽISER KUSTURICA ITALIJANSKI SKLADATELJ (GIOACCHINO) NEPREGIBNA BESEDA, ADVERB ARABSKI ŽREBEC VEDE SE KOT NARCISISTKA REKA V FRANCIJI ČEŠKI REŽISER PRVEGA SLOV. FILMA NIKI LAUDA KEM. ZNAK ZA NIKELJ KARLA BULOVEC SLOVENSKI TENORIST DARIAN PREBIVALKA AZ. DRŽAVE "BIBLIJSKA" PALESTINA BERI PRIMORSKI DNEVNIK IGOR KOMEL ITALIJANSKI PISATELJ SODOBNIK KELTOV KITAJSKI FILOZOF ZI SEZNAM POGLAVIJ NA KONCU KNJIGE PRIJETNOST, DOMAČNOST INDIJSKI ŠAH. VELEMOJSTER OSEBNI ZAIMEK, JAZ, TI, ... GRŠKA NEM. FILOLOG HOTNICA, IN SLAVIST IGRALKA YES BREZ NA FLAVTO SREDINE / STROKOVNJAK ZA FILOZOFIJO, FILOZOF REDKO MOŠKO IME BRAZ. ZVEZNA DRŽAVA SOSED SLOVENCA INKOVSKI VLADAR UDAREC PRI TENISU DEPARTMA V FRANCIJI SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA AM. IGRALEC WALLACH VRTNE RASTLINE LESLIE IRVING VEZNIK DELOVNO PODROČJE ŠKOFA BRITANSKA FILMSKA IGRALKA (CLARKE) STAROGRŠKA ALI RIMSKA LADJA, TROVESLAČA ITALIJANSKI PREZBITER (FILIPPO) KRILO POSLOPJA AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC ECKHART AM. IGRALKA (MARY) AM. ZVEZNA DRŽAVA IVAN TAVČAR NAŠ SLIKAR (JOŽE) ITALIJANSKI SPOLNIK OMEJITEV HRANE POTRESNO SREDIŠČE SEVERNI JELENI MRZLOKRVNI VRETENČAR STRUPENA KAČA GRŠKI BOG VOJNE KRAJ PRI ZADRU NEKD. ITAL. FAŠISTIČNA STRANKA KOFI ANAN SL. PESNICA (GELČ) KEM. ZNAK ZA TANTAL MORSKI SESALEC SERGIO TAVČAR NA VRHU RAME POKOL, MORIJA DOLORES IBARRURI ČRESLOVA KISLINA AMERIŠKI PEVEC GARFUNKEL AVSTRIJSKA POROČEVALSKA AGENCIJA SLOVARČEK - CANINS = ital. kolesarka, zlata kolajna ekipno na kronometer leta 1988 (Maria) • ČAP = češki režiser prvega slovenskega filma Vesna (František) • DIELS = nemški slavist • LAO = kitajski filozof Zi • OISE = reka v Franciji 2 4 Nedelja, 9. avgusta 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Zaradi anticiklona, ki se zadržuje nad osrednjo Evropo in manjšega območja nizkega zračnega pritiska nad Lionskim zalivom, bo nad naše kraje z vzhoda več dni dotekal topel in suh zrak. Po nižinah in ob morju bo pretežno jasno. Dopoldne bo pihal burin. Še naprej bo precej vroče. V gorah bo jasno, popoldan pa delno oblačno. Več oblačnosti bo možne na območju Karnije, kjer niso izključene posamezne plohe oziroma padavine. Danes bo jasno. Pihal bo šibak vzhodnik, na Primorskem dopoldne šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 20, na Primorskem okoli 22, najvišje dnevne od 30 do okoli 36 stopinj C. Zjutraj bo povsod jasno. Popoldan bo delno oblačno v gorah. Ob morju bodo zvečer lahko nastajali oblaki. Zjutraj in zvečer bo ob morju pihal burin, čez dan šibak veter. Še bo vroče. Jutri bo še naprej sončno in vroče. Jutro bo nekoliko bolj sveže. i= £ Sonce vzide ob 5.57 i ^g ob 20.24 □ Dolžina dneva 14.27 Luna vzide ob 1.18 in zatone ob 16.21 1955 - Zelo sveže avgustovsko jutro v zahodni in južni Sloveniji. _ V Babnem Polju se je ohladilo do -0,2 °C, o v Postojni do 1,9 °C,v Mokronogu do 4,0 °C, < v Žireh do 4,2 °C in na Kozini do 4,6 °C. Danes: ob 1.15 najnižje -31 cm, ob 7.47 najvišje 8 cm, ob 12.15 najnižje -3 cm, ob q 18.38 najvišje 29 cm. 2 Jutri: ob 2.06 najnižje -39 cm, ob 8.24 naj' višje 17 cm, ob 13.37 najnižje -6 cm, ob 19.34 najvišje 33 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 25,8 stopinje C. 500 m ...........28 1000 m ..........23 1500 m ..........20 2000 m ..........15 2500 m ..........13 2864 m ..........10 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah dosegel 8,5 in v gorah 10. Po 35 letih našli ukradeno Stradivarijevo violino WASHINGTON - Zvezni preiskovalni urad FBI je našel dragoceno Stradivarijevo violino, ki so jo pred 35 leti ukradli koncertnemu violinistu in profesorju Romanu Totenbergu iz njegovega kabineta na glasbeni šoli v Bostonu. Violino so našli na domu vdove glasbenika Phillipa Johnsona. Na Poljskem rojeni Totenberg, ki je leta 1938 emigriral v ZDA in nastopal z glavnimi ameriškimi simfonični orkestri, je dlje časa sumil, da bi tat lahko bil Johnson. Toda policija ni nikoli odprla preiskave Totenberg je umrl leta 2012, star 101 leto, Johnson leto dni pred njim. Njegova vdova je instrument junija pokazala goslar-ju in cenilcu Phillipu Injeianu, ki ji je potrdil, da gre za dragoceno stradivarko, ki so jo ukradli Romanu Totenbergu. Injeian je odkritje prijavil oddelku za ukradene umetnine pri FBI, ta pa je glasbilo v četrtek predalo družini Totenberg v New Yorku. Družina jo na- merava prodati in zagotoviti, da bo ostala v rokah drugega violinskega virtuoza. Violine, ki jih je v 17. stoletju izdelal priznani italijanski goslar Antonio Stradivari, so visoko cenjene zaradi edinstvenega zvoka. Danes jih je ohranjenih le še približno 600 in na dražbi dosegajo vrtoglave vsote. Ena od njih je bila leta 2011 na dobrodelni dražbi za žrtve japonskega cunamija prodana za 11 milijonov evrov. fotoutrip "15 Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Tudi marsovci berejo Primorski (JJ ) Janko Jernacou maurizio