Knjižnica sevnica
^9 svobode 10 8290 SEVNICA
Skupni podvig
;.n 'a HE na spodnji Savi
Številka 112
Leto 5
Cena 240 SIT
5. avgust 2004
Naslednja številka bo izšla 19. avgusta 2004.
Kam je izginila Štefka?
Ledina - 60-letna Štefanija Strniša se je 24. aprila letos okoli dveh zjutraj s taksijem odpeljala do trgovine Izidor v Sevnici, od tam pa odšla neznano kam in do danes še ni prišla domov. Pogrešana je visoka okoli 165 cm, srednje postave, kostanjevih las, urejenih v kratko pričesko, nosi očala s svetlo rjavim steklom. Policija prosi vse, ki bi lahko posredovali kakršne koli informacije o pogrešani, da te sporočijo Policijski Postaji Sevnica na telefonsko številko 07/81-41-102 ali na telefonsko številko 113.
Strniševa družina je desetletja živela v hiši na Orehovem (na fotografiji). Po tem, ko si je sin Branko ustvaril družino in sta se Štefka in Franc upokojila, se je začela gradnja HE Boštanj. Strniševa hiša je ena tistih, ki bo morala zaradi elektrarne stran.
Vsi pod eno “streho”?
Krško - Posavje kot statistična regija ni celovito obravnavano s področja javnozdravstvenih podatkov, kot je obolevnost za rakom in drugimi boleznimi, kakšne so prehranjevalne navade mladine in podobno, kar vpliva na zdravstveno stanje ljudi. Občini Sevnica in Brežice sodita pod območje pristojnosti Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, Krško pa pod Novo mesto. V javnosti je včasih slišati, da očitno nekomu takšna organiziranost ustreza. Posavje z jedrskim objektom bi bilo namreč zanimivo “študijsko” območje za spremljanje zdravstvenega stanja ljudi, tako pa se več kot 70 tisoč prebivalcev skrije v statistiko celjske in dolenjske regije.
Svet pokrajine Posavje meni, da se to mora spremeniti in je Ministrstvu za zdravje poslal predlog za preoblikovanje sedanje prakse, po katerem bi celotna regija prešla v domeno novomeškega Zavoda za zdravstveno varstvo, ki ga vodi dr. Dušan Harlan-der. Slednji v tem vidi korist tako za Posavce kot za “njegov” zavod, ki bi s širitvijo območja delovanja lahko okrepil strokovno jedro.
Zakonca Strniša sta se odločila, da si kupnino razdelita in gres-ta ysak po svoje. Franc se je vrnil na rodno Mrzlo Polje, Štefka pa jt1 je nov dom poiskala v sestrini hiši na Ledini. Kaj se je potem j*°gajalo z njo, daje pomoč iskala pri zdravilki, se goreče obračala yeri in 24. aprila čudežno izginila neznano kam?
...na strani 11
.na strani 3 Brežiška bolnišnica naj ne bo regijska le na papirju.
Narava spet besnela
Močan veter z nalivi v nedeljo je bil sicer kratkotrajen, a silovit; na ceste je odnašalo gramoz in podiralo drevje. V Termah Čatež se je na kopalca prevrnil opazovalni stolp reševalca in ga lažje poškodoval po glavi, na Zg. Obrežju pa je sunek vetra prevrnil starejšo kolesarko, ki je pri padcu po asfaltu dobila preseka-nino na glavi in močan pretres možganov. Toča tokrat ni prizanesla delu Bizeljskega in Pišec, kjer grozdje v vinogradih že mehča in se vinogradniki bojijo gnitja.
INTERNET FOTOGRAFIJA
prflrr
st n d i o
ROŽMAN
EDEŽ:Lamutova 16,Brežice 8250 Pp. Tel.;07/49 90 260, 07/49 62 194 C.P.B, 20,Brežice 8250 Tel.;07/49 61 154
00 MALIH FOTOGRAFIJ DO METERSKIH POVEČAV
Turistična pisarna v obnovljenem mlinu
Kostanjevica na Krki - Cistercijanska gospodarstva so bila nekoč pomembno gonilo razvoja v slovenskem prostoru, saj so uvajala novotarije v obdelovanju zemlje in v novih vrstah kultur. V Kostanjevici na Krki se je še ohranil mlin iz tistega obdobja, ki so ga obnovili. Vanj so umestili še turistično pisarno, ki jo takšno mesto potrebuje.
Po podatkih arhitekta in konzervatoija Franceta Vardjana, ki je vodil dve in polletna obnovitvena dela na mlinu, je to edinstveni v Evropi še ohranjeni primerek cistercijanskega mlina iz 13. stoletja. Ta redovna skupnost ga je dala postaviti v ožje obzidano samostansko območje Kostanjevice na Krki in je nastajal sočasno z gradnjo cerkve. Stavba je zaznamovana s prvinami gotike, kasnejše renesanse in dodelana v baroku, saj so prvotni mlin razširili in posodobili. Mlin je imel v času turških vpadov tudi obrambno funkcijo, o čemer pričajo tri strelne line v prvem nadstropju. Sprva je imel še sakralno funkcijo in za tiste čase zelo bogato stanovanje. Vardijan predpostavlja, da je tukaj domoval sa-
mostanski ekonom. Stavba je do današnjih dni ohranila vemo zunanjo podobo, kakor jo je grafično upodobil Valvasor leta 1679. V tehničnem smislu so se ohranile lesene mlinarske naprave iz 19. stoletja. Na podlagi raziskav bodo vodna kolesa in rakve sestavljeni v prihodnjem letu, ko bo poleg mlina zopet stekla mlinščica in jih zavrtela tako kot nekoč, ko so zapornice usmerjale potok Obrh na štiri mlinska kolesa. Še dobro, da se tradicija mletja stoletja ni spremenila in je bila teorija vode za poganjanje mlinskih kamnov opredeljena že v 15. stoletju, pravi France Vardjan, ki o znamenitem kostanje-viškem cistercijanskem mlinu oziroma gospodarstvu pripravlja knjigo. Izšla bo v jeseni. B.D.
■- če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
AKTUALNO
Kdor veliko seje, dobro žanje
Krško - Občinski svet Krško je obravnaval osnutek spremenjenega pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah delovnih teles, po katerem se določajo sejnine za svetnike.
Privlačni
direktorski
stolčki
Spreminjanje pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev je v domeni Komisije za kadrovska vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ). Ta je od župana Francija Bogoviča dobila priporočilo, naj predlaga spremembo pravilnika v tistem delu, ki govori o izračunu svetniških plač. Zupan namreč ugotavlja, da sedanji sistem bolj stimulira nedelo kot delo, kar se izraža v prepogosti nesklepčnosti organov sveta. Ker se KVIAZ ni pravočasno odzvala, je spremembe v variantnih predlogih predlagala občinska služba za pravne in splošne zadeve. V obeh je izhodišče, da svetnik za prisotnost na seji občinskega sveta, za vodenje odbora ali komisije ter za sodelovanje kot član v teh telesih mesečno dobi največ 13 odstotkov neto plače župana. Neprisotnost na seji občinskega sveta pomeni izgubo plače, razen če v istem času svetnik opravlja neko drugo dolžnost, povezano z delom v občinskem svetu.
V skladu z zakonom o javnih financah je občinski svet Sevnica obravnaval poročilo o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Planirano je, da se bo v letošnjem letu v občinski proračun nateklo dve milijardi in 400 milijonov SIT, prav toliko ali nekoliko več pa naj bi tudi zapravili in se pri tem nekoliko zadolžili. Slaba polovica sredstev je že potrošenih in kot ocenjuje župan Kristijan Janc, je bil prvi polčas uspešen. Slika proračunske porabe sicer ni celovita, saj zaradi prekratkega roka za izdelavo ne zajema poročil krajevnih skupnosti.
Vodja oddelka za finance Vlasta Marn ugotavlja, da je bil proračun v prvem polletju tekoče likviden, kar gre pripisati prilivu na osnovi sporazuma o plačevanju nadomestila za omejeno rabo prostora na območju jedrske elektrarne. S tega naslova naj bi sevniški proračun letos dobil 143 milijonov SIT. Do sedaj je bilo
Ivan Petrišič
KVIAZ-u nobena od variant ni bila všeč, najbrž zato, ker brez prisotnosti na seji ne bo cekinov, zato je njegov predsednik Ivan Petrišič predlagal tretjo varianto. V njej se držijo usmeritve, da svetniška plača ne sme presegati 13 odstotkov županove, so pa prizanesljivi pri izostanku s seje brez razloga, ki svetniku vseeno prinese pol plače. KVIAZ-ova varianta govori še o dodatkih in od-
izplačanih pet obrokov.
Na prihodkovni strani polletno poročilo ne izkazuje pritoka sredstev iz razpisov za investicije, čeprav je za letos s tega naslova planiranih več kot 320 milijonov SIT. Izjema je 14 milijonov SIT za OS Blanca, kjer so bila izplačana vsa odobrena sredstva oziroma so celo presegla plan na račun zaračunanih pogodbenih kazni.
Prihodki od nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč se zbirajo skladno s planom. Doslej je bilo zbranih skoraj 42 milijonov SIT, ki bodo prenakazani krajevnim skupnostim (KS) v drugi polovici leta, ko bodo te zaključevale planirane investicije in obnove. KS Sevnica pa je bilo nakazanih 5 milijonov, kar je bil dolg preteklega leta.
V bilanci odhodkov sicer ni večjih odstopanj, vendar pa bo potreben rebalans, pravi predsednik nadzornega odbora Matjaž Traven. N.C.C.
bitkih za sodelovanje v delovnih telesih.
Krški svetniki so najbrž s sedanjim pravilnikom, ki jim v grobem izračunu mesečno na-vrže 68 SIT sejnine oziroma plače, zadovoljni. Zato se ob obravnavanih osnutkih sprememb niso mogli odločiti, katerega naj podprejo. Po dopustu bodo na eno od sej dobili v obravnavo in sprejem samo en predlog, kar jim bo olajšalo odločitev. Če pa se jim bo zdel premalo spodbuden, kar zadeva denar, ga bodo lahko “opremili” z amandmaji. B.D.
Na voljo denar iz strukturnih skladov
Ljubljana - 23. julija je Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja objavila javne razpise za dodelitev nacionalnih in evropskih sredstev iz evropskih strukturnih skladov, namenjenih pospeševanju in usmerjanju prestrukturiranja kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter povečanju produktivnosti pridelave in predelave ter konkurenčnosti omenjenih sektorjev. Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS) bo financiral pet ukrepov. Rok za oddajo vlog za ukrep 2 (naložbe v kmetijska gospodarstva), ukrep 3 (diverz-ifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu) ter ukrep 5 (trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov) je 30. avgust 2004. Do 10. septembra letos lahko zainteresirani oddajo na agencijo vloge za ukrep 1 (izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov) ter za ukrep 4 (investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdov).
Ukrepa posodobitev obstoječih plovil in mali priobalni ribolov (ukrep 6) ter ribogoj-stvo, predelava in trženje (ukrep 7) bo financiral Finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIUR). Tudi za omenjena ukrepa bodo vloge sprejemali na agenciji do zaključka razpisa oziroma najkasneje do 10. septembra letos. Obravnavali bodo samo popolne vloge in sicer po vrstnem redu oddaje. J.K.
Sevnica - Sevniški občinski svetniki so se na zadnji seji sveta ukvarjali s kadrovskimi zadevami. Imenovali so direktorja sevniške Komunale ter izrekli mnenje o primernosti kandidatk za mesto direktorice Doma upokojencev Impoljca in ravnateljice sevniškega vrtca.
Da so direktorski stolčki mamljivi, kaže podatek, da se za tri delovna mesta poteguje devet kandidatov. Za delovno mesto direktorja Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca sta se prijavili dve kandidatki. Svet zavoda je za direktorico za naslednjih pet let imenoval dosedanjo direktorico Milko Cizelj. V skladu z zakonom mora mnenje podati tudi pristojni organ lokalne skupnosti, v kateri ima svoj sedež. Kot kaže, gre za formalizem, saj je občinski svet podal t.i. predhodno mnenje po tistem, ko je bila direktorica že dober mesec na položaju.
Svetniki so podali še mnenje k imenovanju ravnateljice sevniškega vrtca, ki jo ob predhodnem mnenju vzgojiteljskega zbora in lokalne skupnosti imenuje svet vrtca. Na razpis sta se prijavili dve kandidatki -dosedanja ravnateljica, univerzitetna diplomirana psihologinja Danica Božič in diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok Vlasta Starc. Obe kandidatki imata strokovni izpit za delo na področju vzgoje in izobraževanja, ustrezne delovne izkušnje, naziv svetovalka ter ravnateljski izpit in izpolnjujeta razpisne pogoje. Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je občinski svet dal pozitivno mnenje obema kandidatkama. Svet vrtca pa je za ravnateljico ponovno imenoval Danico Božič.
Na razpis za direktorja Komunale, kjer direktorja imenuje ustanovitelj družbe, se je prijavilo kar pet kandidatov -Boštjan Jelenko iz Celja, Robert Kaše iz Sevnice, Bogomir Potušek iz Rimskih Toplic, Predrag Ristič s Senovega ter dosedanji direktor Bojan Lipovšek. Občinski svet je še za naslednja štiri leta za direktorja imenoval Bojana Lipovška. N.Č.C.
Uspešen prvi polčas
Sevnica - Sevniški proračun je bil v prvem polletju tega leta tekoče likviden. K temu so v precejšnji meri pripomogla tudi sredstva z naslova nadomestil za omejeno rabo prostora na račun jedrskega objekta.
mnenja, odgovori, popravki ...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne jizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravld, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
“Naredili smo, kar se je dalo”
Zupan občine Brežice se je v časopisu SavaGlas, števila 111 javno odzval na moje odprto pismo, v katerem sem ga s predlogom pozval k mirni rešitvi problemov, ki nastajajo pri gradnji avtoceste. V odgovoru navaja, da sem v pozivu, ki ga je prejel, “napisal veliko neresnic in očitkov ter da ne poznam naporov, ki jih je občina storila pri iskanju
rešitve
O tem, ali so očitki upravičeni ali ne, lahko presodijo samo prebivalci naselij ob gradbiščih in glavnih prometnicah, kjer poteka dovoz materiala za gradnjo avtoceste. Priznam lahko le, da nisem bil dovolj dobro seznanjen z vsemi napori in prizadevanji občine. Sedaj mi je lažje, kajti tudi osebno sem prejel Županov odgovor z vsemi sedmimi prilogami.
Poudariti pa je potrebno, da noben problem (na Čatežu) ni bil
rešen, dokler ni bilo grožnje z zaporo ceste in konec koncev tudi mojega pisma.
Moja trditev, da bi bili nekateri problemi lahko odpravljeni v enem samem dopoldnevu, se je na koncu izkazala za točno. Odpravljeni so bili dejansko samo tisti, ki so se nanašali na pomanjkljivo prometno signalizacijo. Zadnji dan pred zaporo so bile pravilno prestavljene označevalne table za naselje Čatež ob Savi, po večmesečnih urgencah!
V svojem pismu želi župan težo reševanja problemov ob izgradnji avtoceste prenesti na komisijo za spremljanje in koordinacijo aktivnosti ob izgradnji avtoceste na območju občine Brežice, ki se je kasneje preimenovala v projektno skupino, kot navaja.
Znani angleški politik je nekoč dejal, da če problema nočeš (ali ne moreš) rešiti, imenuješ komisijo. Približno tako. Ne trdim, da je bil v našem primeru ob izgradnji avtoceste razlog imenovanja komisije
tak. Prepričan pa sem, da je dobro, da ima občina projektno skupino. Vendar bi morala imeti zaposlenega strokovnjaka, operativca, ki bi dnevno skrbel za koordinacijo in odpravljanje nesporazumov med občino in krajani na eni strani ter investitorjem in izvajalci na drugi. To bi lahko bil na primer upokojeni gradbinec. Občina ni tampon med izvajalci in krajani, kot je nekoč razlagal gospod župan. Občina je zastopnik občanov.
Tako poteka tudi izgradnja veri- ■ ge savskih elektrarn, kjer tak strokovnjak sodeluje že od vsega začetka in menda zelo uspešno. Zastopa krajane in občino Sevnica ob izgradnji Hidroelektrarne Boštanj.
To sem nekajkrat predlagal na občinskem svetu, tudi napisal, pa je bilo žal preslišano.
No, za kaj takega je zdaj verjetno tudi že prepozno.
JožeAvšič Topi iška 11 Čatež ob Savi
poletna šola diplomacije
“Diplomat v blišču odrskih luči”
Nauki iz osnovnošolskih klopi

Q.
a hi Včasih je veljalo, da je diplomacija nekaj, kar je javnosti skrito, malo znano in skoraj nedostopno. Danes je to seveda drugače. Diplomati se pojavljajo v vseh medijih - resnih, družabnih, celo športnih. To je po eni strani nenavadno - kdo pa se še pogovarja o zaupnih rečeh pred vsemi? A po drugi strani -kdor se ne pojavlja v medijih, tega ni. Vendar je pri tem vseeno le potrebno najti pravo mero.
Mojim sogovornikom so te dileme jasne, čeprav tega niso tako očitno povedali. A so zelo neposredno svetovali, kako naj se ravna z mediji. “Diplomati morajo najprej oblikovati dogovor, preden ga dajo v javnost, ” svetuje Amathea in Janja pravi podobno. Tudi David opozarja na previdnost: ”Podatke najprej pregledajo, če so za medije. ” Luka je tudi že kar pravi svetovalec: "Diplomati morajo najprej oblikovati izjavo za medije, da ne bi povedali preveč. ”
No, tu smo pa že pri zaupnih podatkih: “Nekateri podatki so strogo zaupni in se jih ne sme izdati medijem. ” Tako pravi nečitljivo (skrivnostno?) podpisani listek. Na to opozarjata Že omenjena David in Luka. Imajo prav: diplomati urejajo odnose med državami in za vse te podatke res ni potrebno, da so javno znani. Pove se le, ko neko zadevo, ponavadi problem, rešiš in je to uspeh za obe strani. Ne razlagaš pa, kako si do rešitve prišel - to je ponavadi dolgotrajno in včasih še mučno. Nikomur ne koristi, če to pride v javnost. Zato je tudi razumljivo, da so nekateri podatki strogo zaupni in se ne smejo posredovati novinarjem. Vsakomur pa odleže, ko se pove, da je kak problem rešen.
Seveda hočejo mediji zvedeti vse in še več. To je njihov kruh in od tega živijo. Vendar tudi obveščevalne službe hočejo zvedeti marsikaj. Zato imajo diplomati pravico do zaščitene komunikacije in morajo biti zelo zanesljivi.
In kljub temu - danes se diplomati vedno bolj pojavljajo v javnosti. Soj odrskih luči jih privlači in vleče na plan, če se smemo tako izraziti. Prav pa je, kot vedo naši osnovnošolci, da so taki nastopi in javna diplomatska sporočila premišljena in odmerjena. Samo na ta način dosežejo svoj učinek in pripomorejo k reševanju zadev med državami. Vse drugo je blišč, ki moti, zavaja in zapelje. Taka je pač narava diplomatskega dela in to veleva diplomatski stan.
Ta še pravi, da imajo diplomati pomemben in ugleden položaj v družbi. Kar nekaj petošolcev zato pove, da je diplomat višji politik in da je diplomacija višja politika. Eden od sedmošolskih lističev je malo bolj previden, saj pravi: “To je neke vrste politik. ” No, naslednjih nekaj povsem jasno poudarja, da diplomati “imajo visok položaj v državi”, oziroma “imajo poseben položaj v državi”, so pomembni za državo. ”
K temu je treba dodati, da diplomat sicer ni politik (to je zunanji minister), toda diplomati morajo biti na tekočem Z domačo in s svetovno politiko. In več politikov kot poznajo, lažje in boljše delajo. Tudi diplomacija sicer ni čisto prava politika, daleč od nje pa tudi ni. Očitno sta si oba pojma zelo, zelo blizu.
Zato je kar normalno, da imajo diplomati res pomemben in visok položaj v državi in da so v družbi cenjeni. Ampak to je odvisno od njihovega dela in od značaja. Nič jim ni podarjeno samo od sebe. Če hočeš postati dober diplomat, se moraš veliko učiti in moraš veliko delati. Tisti, ki poskušajo to doseči Z bližnjicami, niso taki, čeprav morda tako zgledajo.
Če zaključim, diplomati so pomembni zato, ker urejajo odnose med državami in ker pomagajo ljudem v stiski. To je plemenito in odgovorno delo. Si pa diplomat zaradi tega ne more pripisovati nobenih posebnih zaslug.
Dr. Milan Jazbec, diplomat in publicid’ državni sekretar na Ministrstvu za obrambo
(Prihodnjič: Zahtevnost diplomatskega poklica)
Zagotovljeno financiranje infrastrukture
Sevnica - Javno podjetje Infra Sevnica je bilo ustan°v' ljeno letos februarja z namenom, da na račun in v imenu držav^ poskrbi za urejanje infrastrukture ob gradnji verige spodhF savskih elektrarn. Ta je ocenjena na 29 milijard SIT, od teg naj bi urejanje infrastrukture ob boštanjski elektrarni sta približno 5 milijard SIT.	^
Podjetje je že spomladi vladi oddalo v obravnavo posl° . ni načrt za letošnje leto, ta pa ga je potrdila šele pred dne > tako da je Infra lahko šele z avgustom zaživela z vsemi Po0-e lastili. Vojko Sotošek, ki je bil doslej odgovorna oseba. J imenovan za direktorja, podjetje pa ima obljubljeno poros države za najemanje kreditov, s katerimi bo izvajalo P0^.^-Letošnji načrt predvideva posojilo v višini 1,2 milijarde in Sotošek je z banko, ki je nudila najbolj ugodne pog°J postopek že zaključil.	^£(
Infrastrukturna vlaganja naj bi sicer pokrival vodni sklad. . pa se je vanj doslej nateklo premalo denaija, bodo po zahte dinamiki dela lahko izpeljali le s krediti, za odplačevanje an pa bodo zadoščali prilivi vodnega sklada. B.D.
AKTUALNO
V pričakovanju posavske regije naj se poenoti tudi zdravstveno varstvo
Nič več razdeljeni na dvoje
Krško - Svet pokrajine Posavje je julijsko sejo posvetil organiziranosti javnozdravstvene dejavnosti v regiji. Ministrstvu za zdravje predlaga, naj ima en Zavod za zdravstveno varstvo, pristojnost za vse tri občine, ki sta sedaj v domeni dveh zavodov. Regija je v statistični obdelavi zdravstvenih podatkov “razbita” in ob takšni organiziranosti ni pričakovati, da bi se opravile še kakšne specifične raziskave ogroženosti zdravstvenega stanja Posavcev.
Predstavniki zdravstva in posavski župani
Občina Sevnica in Brežice sodita pod Zavod za zdravstveno varstvo Celje, občina Krško pa pod novomeški Zavod za zdravstveno varstvo. V socialno medicinskem, higienskem, epidemiološkem in zdravstveno ekološkem pogledu za regijo kot celoto ni statističnih podatkov. Na primer po ogroženosti prebivalstva glede na različne bolezni se Sevnica in Brežice skrijeta pod sliko velike celjske regije, Krško pa pod Dolenjsko. 78 tisoč prebivalcev regije je obravnavanih ločeno na dveh mestih in do enotne statistike se je težko dokopati. Posavski župani menijo, da je v smislu regionalizacije tudi na tem področju potrebno celovito obravnavanje, zato Ministrstvu za zdravje predlagajo, naj podpre predlog o pristojnosti enega in sicer novomeškega Zavoda za zdravstveno varstvo za vse tri občine. Predlog je Pripravil njegov direktor dr. Dušan Harlander.
Novomeški zavod pokriva Pet upravnih enot, poleg krške še črnomaljsko, metliško, novomeško in trebanjsko, ki skupaj štejejo 11 občin. S Posav-
jem bi ta zavod povečal svoje zdravstveno območje za 37 odstotkov. V številkah to pomeni, da bi namesto sedanjih 135 tisoč ljudi obravnaval 186 tisoč prebivalcev, kar bi zavodu iz države prineslo dodatna sredstva in možnosti dodatnega zaposlovanja strokovnjakov. Po oceni direktorja dr. Harlandra bi bila v Posavju smiselna izpostava zavoda, morda dislocirana enota, postavljanje samostojne enote pa glede na število prebivalcev v finančnem smislu ne bi bilo prikladno.
Ob članih sveta pokrajine je predlog, da celotno Posavje preide pod novomeški Zavod za zdravstveno varstvo, pozdravil tudi direktor brežiške bolnišnice Tone Zorko. Meni, da je skozi vse načine utrjevanja regije, še posebej pa v javno-zdravstvenem smislu, priložnost, da Bolnišnica Brežice tudi pri prebivalstvu dobi pomen regijske ustanove sekundarnega zdravstva in ne le v ustanovitvenih dokumentih. Zorko je namreč razočaran, ker gredo pacienti iz Krškega, še pose-
bej pa iz Sevnice, raje v druge bolnišnice. Prepričan je, da v primeru Sevnice na njihovo napotitev drugam vpliva dejstvo, da sodi občina pod celjsko zdravstveno varstvo.
Direktor občinske uprave Krško Franc Glinšek pa je odkrito povzel ljudski glas, ki brežiški bolnišnici še ne zaupa dovolj, ker ni pozabljeno preteklo obdobje manj kakovostnih storitev v tej ustanovi.
Danes je sicer drugače, bolnišnica z 265 zaposlenimi, od katerih je 36 zdravnikov, ima v svojih vrstah zelo dobre strokovnjake. Ima dobro organizirano specialistično ambulantno dejavnost, kjer ustvarijo 20 odstotkov vseh prihodkov. Z donacijami in lastnimi sredstvi pospešeno vlagajo v sodobno medicinsko opremo. Letos bodo vanjo vložili preko 100 milijonov SIT, prihodnje leto načrtujejo nakup še dveh dragih aparatov. Za bolnišnico, ki se z letnim prihodkom blizu dve milijardi SIT za las izmika rdečim številkam, je investicijski ciklus v opremo zadovoljiv.
Branka Dernovšek
Borščani nočejo odpadkov
Boršt - Kot smo že zapisali, so vaščani zaselkov Boršt, Račja vas, Župeča vas, Krška vas in Skopice nezadovoljni, ker je občina priprave na postavitev zbirno sortirnega centra na Borštu začela brez njihove vednosti. Zdaj vaška skupnost Boršt, ki sodi v Krajevno skupnost Cerklje ob Krki, tudi javno nasprotuje gradnji zbirno sortirnega centra na svojem območju, saj zaradi dosedanjih izkušenj s tamkajšnjo asfaltno bazo 'n separacijo občini in komunalnemu podjetju ne zaupajo več.
Že 8. julija so imeli predstavniki treh krajevnih skupnosti, ^ katerih so omenjene vasi, srečanje z županom Andrejem ’ Djakom in direktorjem KOP Brežice Ferdom Pinteričem in Njegovimi sodelavci, povabili pa so tudi predsednika Zveze ekološko gibanje Slovenije Karla Lipiča. Kot pravijo domačini, jim je po seznanitvi projekta in ogledu lokacije Lipič objektivno in strokovno predstavil objekt in njegove vplive, Cesar s strani matičnih služb niso doživeli. Vendar takrat niso nicesar dorekli, saj so zastopniki krajanov Boršta v imenu s°krajanov bili kategorično proti zbirnemu centru.
y vasi Boršt in sosednjih vaseh zdaj zbirajo podpise za Peticijo, s katero domačini, organizirani v štabu civilne ini-Clative, odločno nasprotujejo graditvi centra ob tamkajšnji S^amoznici v prostorih brežiškega komunalnega podjetja.
°mačini napovedujejo, da se bodo z vsemi sredstvi borili za tv°je ustavne pravice, saj ne bodo dovolili politiki in kapici da posega v okolje brez vednosti domačinov.
Kot pravijo, imajo slabe izkušnje že iz preteklosti. Masov-od Crp7m-ie Pr°da se je začelo leta 1970, ko je občina Brežice ;■ Va^an°v odkupila zemljišče in se s pogodbo zavezala, da ne 2ernUišče po izčrpavanju vrne v uporabo. To se ni zgodilo, st keiene ostajajo zemljiškoknjižne zadeve, na teh zamljiščih S(>s?l 3Sneje zrasb asfaltna baza in separacija brez kakršnihkoli Zd aS^ vaščanov, ki za ta zemljišča še vedno plačujejo davke. zbir1 naj bi. v skladiščnih prostorih KOP-a mimo njih nastal ° sort*rm center Boršt. Preostale gramoznice so po izletu Postale odlagališča vseh vrst odpadkov in šele v 903 je občina začela z. njihovo delno sanacijo. letll mPravijo krajani, se zavedajo, da mora občina rešiti prob-l°ka°-P^kov. vendar naj za zbirni center najde ustreznejšo ne bi^0! NavaiaJ° primer nekdanje opekarne v Brežini, kjer ?birn' * a °Sr°žena podtalnica, ali da bi odpadke odvažali na celot' CpntCr °bčine Krško, ki bi lahko bil regijski center za gradb° "osavje- Sicer ima KOP za projekt na Borštu veljavno zbirno n° c?ov°ljenje in postavljen rok, do katerega mora biti hodn: SOrtimi center pripravljen, saj naj bi s 1. januarjem primoraj let° ^čela delovati deponija v Novem mestu, kamor Posavja, Dolenjske in Bele Krajine odlagati
Suzana Vahtarič
Dirke niso preprečili
Cerkje ob Krki - Po štirih letih, odkar v Cerkljah ob Krki deluje steza Mobikrog, je bila 23. julija spet velika mednarodna dirka, za katero so krajani napovedovali, da jo bodo preprečili, če podnajemnik ne bo uredil razmer tako, kot zahtevajo. Vendar se kljub neuresničenim zahtevam za protestno zaporo niso odločili.
pa tudi v prihodnje iskali vse možne oblike pritiska, da se dirkališče Mobikrog končno uredi in legalizira ali pa zapre.
Na svetu krajevne skupnosti so lahko ugotovili le, da se zaenkrat ni še nič premaknilo in kot je potrdil predsednik Darko Udovič, bodo krajani vztrajali pri razrešitvi omenjenega problema. Protestno noto so naslovih na Občino Brežice in občinski svet, Upravno enoto Brežice, na krajevno skupnost in na Ministrstvo za okolje in prostor.
Med tem naj bi se na občini srečah župan Vizjak, Tomlje in predstavnik krajevne skupnosti ter urbanistični inšpektor, ki so sklenili, da v roku 14 dni - torej še pred veliko mednarodno dirko Tomlje in krajevna skupnost skleneta dogovor o pogojih. Vendar iz tega ni bilo nič.
Sosedje Mobikroga so še opozorili, da so tudi po zadnji dirki ob stezi ostale smeh, ki sojih podnajemniki skurili, kar je ostalo, pa bodo najveijetneje zakopali, zato so na početje opozorili tudi inšpekcijske službe. S.V.
Samo v Brežicah deluje najmanj 40 občanov v “Združenju občanov prod zvočnem posiljevanju”, ki delujejo na tem, da se izvajajo določila uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju. Zavzemajo se za njeno korektno izvajanje, ker pristojni organi po njihovem videnju uredbo minimalno izvajajo. Na Policijski postaji Brežice so dosegh le delno razumevanje. Želijo namreč doseči več miru med občani. Opozaijajo, da s povzročanjem hrupa mnogi nevede škodujejo zdravju soobčanov. Tbdi ena od uredb jasno govori: “Hrup je vsak zvok, ki v naravnem in življenjskem okolju vzbuja nemir, mori človeka in škoduje njegovemu zdravju ah počutju ah škodljivo vpliva na okolje”. Na primer za košnjo trave z motorno kosilnico pred 8. uro in po 19. uri ter ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih uredba za fizično osebo določa denarno kazen 5.000 SIT, za gospodarsko družbo ali pravno osebo pa 200.000 SIT.
Konkretne predloge za zagotavljanje miru lahko občani pošljejo na naslov “Združenje občanov proti zvočnem posiljevanju”, p.p. 78, 8250 Brežice.
Krajani zaselkov Hrastje, Čreš-njice in Zasap so ogorčeni, ker Matjaž Tomlje kot podnajemnik dirkališča Mobikrog z njim gospodari brezvestno in mimo vseh dovoljenj, ruši njihov mir in ne uresniči zahtev, ki so jih pred mesecem in pol oblikovali preko matične krajevne skupnosti. Tomlje sicer zatrjuje, da z vsemi pogoji, razen z višino rente, soglaša. S krajani je bil menda dosežen dogovor, da stvari dorečejo pred omenjeno veliko dirko, a do srečanja ni prišlo. Pogodba, ki so mu jo predložili preko svoje krajevne skupnosti tako ostaja nepodpisana, krajani nezadovoljni, zadnja velika dirkra pa je bila kljub vsemu izpeljana.
Na vprašanje, zakaj niso uresničili napovedane zapore dirke, Milan Baznik, ki vodi aktivnosti krajanov, pravi, da so spet ostali nemočni, saj je Upravna enota Brežice izdala dovoljenje za dirko. In če bi jo preprečih, bi jih Tomlje lahko tožil, na kar jih je po Baznikovih besedah opozorila tudi pohcija. Za protestno zaporo se torej niso odločiti, bodo

Zakaj Inejzaupamo brežiški bolnišnici?
Bolnišnica Brežice je bila ustanovljena leta 1872. Po prvi svetovni vojni je bila širše znana po specialističnem pljučnem oddelku in po primariju - Poljaku dr. Cholewi, ki se je ob svojem rednem delu posvetil raziskavi rakastih obolenj, si postavil onkološki laboratorij in kasneje položil v Ljubljani temelje univerzitetnega onkološkega inštituta. Danes se bolnišnična dejavnost v Brežicah odvija na 7500 m2 uporabnih površin, od tega je slaba polovica sodobnejših. Od leta 1993 ima status regijske bolnišnice, a se vanjo zateče le 60 odstotkov posavskih bolnikov, kar je za stabilno financiranje premalo. Pri naključnih sogovornikih smo poizvedovali, kako ocenjujejo brežiško bolnišnico in če ji ne zaupajo, zakaj ne?
Japja Flisek Balog, predmetna učiteljica likovne vzgoje iz Sevnice: Če bi izbirala med bolnišnicami, bi se odločila za ljubljanski Klinični center. Z brežiško bolnišnico, v kateri sem se sicer rodila, nimam izkušenj, razen ko sem hodila po obiskih in iz pripovedovanja drugih. Pohvaliti so porodniški oddelek. Jaz bi vseeno raje šla v Klinični center, ker menim, da je tam sicer masa ljudi, a tudi veliko strokovnjakov s številnimi izkušnjami.
Cvetka Prhne, gospodinja iz Kostanjevice: Veste, da še nisem razmišljala o tem, v katero bolnišnico bi šla, če bi bilo potrebno. Zdravje mi je doslej dobro služilo. Samoumevno se mi zdi, da mora bolnišnica v Brežicah ostati, ker je za ljudi dobro, če imajo blizu takšno ustanovo. Kot pravim, sem zdrava, zato o kakovosti storitev naše bolnišnice ne razmišljam in tudi kaj slabega v zvezi z njo ne morem reči, ker nimam tovrstnih informacij.
		
lig		
		
j% i	|	
		
Stanko Švajger, obrtnik v pokoju iz Brežic: Sam lahko potrdim, daje bolnišnica dobra, saj sem jo veliko potreboval in so mi tudi veliko pomagati do potrebnega zdravja. Od kolegov in prijateljev slišim, da je dobra. Res pa krožijo tudi govorice, da ni, čeprav sam ne mislim tako. Prepotrebna je na našem področju, saj druge do Novega mesta ni in bilo bi žalostno, če bi jo ukiniti.
Nataša Mladkovič, ekonomska tehnica iz Cerkelj ob Krki: Osebno imam v Brežicah dobre izkušnje, dejstvo pa je, da v vsaki bolnišnici ljudje zaradi težav in bolezni nimajo dobrih občutkov. Tudi o porodnišnici imam dober vtis, zdravniki in osebje se ravno zato, ker je majhna, lahko posvetijo pacientkam. Iz lastnih izkušenj pa se mi zdijo neupravičene govorice o vezanju rok otrok med infuzijo. Zagovarjam obstoj naše regijske bolnišnice s porodnišnico.
Nataša Junko, gostinka iz Kostanjevice:
Pred devetimi leti sem v tej bolnišnici rodila in imam z njo dobro izkušnjo. Močno pa me je razočaral sprejem moža, ki je umiral za rakom. Razumem, da osebje tudi dosti pretrpi z bolniki, vendar smo svojci v najbolj kriznih trenutkih občutljivi na malenkosti in ranljivi. Po moji izkušnji se morajo nekateri mlajši v bolnišnici še naučiti ravnati v takšnih situacijah.
Bodo črpali vodo?
Ljubljana, Senovo - Občinski svet Krško je pretekli mesec na vlado RS naslovil več sklepov, povezanih z zapiranjem Rudnika Senovo. Domačini trdijo, da ob doslej izvajanih zapiralnih delih zunanja okolica rudnika ostaja nesanirana in ponekod nevarna. Pričakujejo, da bo ekološka sanacija izvedena po zapisanem krovnem programu tako kakovostno, da posledice rudarjenja kasneje ne bodo padle na pleča občinskega proračuna.
Vlada je na zadnji julijski seji obravnavala poslovni načrt Rudnika Senovo v zapiranju za letos in za zapiralna dela zagotovila 561 milijonov SIT. Za zapiralna dela v letu 2004 manjka še 4.500.000 SIT, ki jih bo Rudnik zagotovil z lastnimi prihodki. Direktor Herman Kunej s sodelavci mora do 30. septembra letos pripraviti nove-lacijo krovnega programa zapiranja. Omejen mora biti samo na tiste aktivnosti, ki so nujno potrebne za dokončno sanacijo okolja v skladu z določiti resorne zakonodaje in zakona o rudarstvu. Do istega datuma mora Rudnik vladi predložiti poročilo o rezultatih kontrolnih meritev v zadnjih petih letih in zagotoviti revizijo nove-lacije krovnega programa. V reviziji bodo sodelovala ministrstva, pristojna za posamezna tematska poglavja krovnega programa zapiranja, ki bodo deležna sprememb in neodvisna projektantska organizacija. Najkasneje do konca leta mora Rudnik pripraviti program za razreševanje presežnih delavcev po likvidaciji jame.
Senovčane pa bo najbrž razveselila zahteva vlade, da mora imeti do 30. septembra na mizi rudniški predlog za podelitev koncesije za črpanje pitne vode iz jame in predlog rešitve za morebitno izkoriščanje kamna na območju Zakova. B.D.
GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO
Proizvajalci mleka nezadovoljni iščejo “krivca”
Resnica o mleku
Novo mesto - Sindikat kmetov Slovenije je na Srednji kmetijski šoli Grm organiziral javno tribuno z naslovom “Resnica o mleku”, kjer so tako pridelovalci kot potrošniki mleka soočili mnenja o odkupu mleka, ceni mleka in mlečnih kvotah. V šolski telovadnici se je zbralo okoli 100 kmetov, da bi prisluhnili predstavnikom sindikata, kmetijskega inštituta, ministrstva za kmetijstvo, mlekarn, zadrug in drugim. Predvsem jih je zanimalo, kdo je v verigi od kmeta do prodajnih polic tisti, ki pobere najvežji delež, zaradi česar imajo slovenski govedorejeci nemalo težav.
Da je resnic več, velja tako v filozofiji kot v kmetijstvu -se je izkazalo na tokratnem srečanju. Ampak kmetje se s tem ne strinjajo, saj dejstvo ostaja, da je odkupna cena mleka v zadnjih treh letih ostala enaka, v zadnjem mesecu so jo mlekarne celo znižale, med tem ko so življenjski stroški narasli, kakšne pocenitve mleka pa niso čutili niti potrošniki. Kdo torej pobira dobiček? Statistike kažejo, da se je število kmetij zmanjšalo, število pridelanega mleka pa zvišalo, kar pomeni, da je vse več kmetij z večjim številom krav. Tudi s kmetijskega inštituta kmetom svetujejo večjo produktivnost, ti pa odgovarjajo, da naj se nad svojim početjem raje zamislijo zadruge,	kmetijsko-gozdarske
zbornice in vlada.
Namen tribune je bil soočiti vse akterje mlečne industrije
ter poiskati odgovor, kdo je v verigi od kmetij preko odku-povalcev in mlekarn do trgovcev najdražji. Predstavnikov trgovskih verig na razpravi ni bilo, predstavniki mlekarn pa so odgovarjali, da kmetje ne poznajo podrobnosti njihovega poslovanja in da se tudi sami na evropskem trgu borijo za preživetje. A kmetje o 700 milijonih SIT izgube mlekarnam ne verjamejo in vztrajajo, naj zadruge kot njihovi delni lastniki uveljavijo svoj prav. Po prepričanju kmetov so govedo-rjeci najslabše organizirana dejavnost, zato jih lahko vsi izkoriščajo. Ali kot je dejal' podpredsednik sindikata kmetov Peter Kranvogel: “Tisti, ki se jim v Sloveniji cedita med in mleko, nimajo opravka ne s čebelami ne s kravami”.
Mirjana Martinovič
Branko Šoba, kmet z Zdol: Na
naši kmetiji dnevno namolzemo od 60 do 80 litrov mleka. Udeležil sem se javne tribune, od katere sem sicer pričakoval več konkretnih odgovorov od pristojnih in konkretnih sklepov. Kmetje smo namreč v skladu z novostmi, ki jih je predpisala Veterinarska uprava RS, morali veliko investirati v proizvodnjo, da smo tem zahtevam zadostili; mnogim to ni uspelo in mleka ne morejo več oddajati. Vsak mesec tudi plačamo skoraj 760 SIT za analizo, s katero mlekarne ugotavljajo prisotnost zdravil v mleku, enkrat letno prispevamo 0,20 SIT na liter mleka za propagandne akcije in uspešnejše trženje mleka in mlečnih izdelkov, vendar pravega učinka ne opazimo. Konkurenca na slovenskem trgu je vsak dan večja, tega se zavedamo; rešitev vidimo v povečanju prodaje domačega mleka in mlečnih izdelkov, vsekakor bi se morale domače mlekarne potruditi, da si zagotovijo prodajo t.i. “šolskega mleka”, ne pa da naši otroci dobivajo za malico izdelke tujih mlekarn, ker so cenejši in morda očem bolj privlačni, tudi kupci bi morali v prvi vrsti posegati po izdelkih, pridelanih doma. Večina Slovencev se namreč še vedno obnaša tako, kot da je vse tuje boljše kot domače. Najbolj žalostno pa je, da tuje mlekarne pri nas nimajo svojih izpostav, ampak svoje izdelke tržijo preko slovenskih mlekarn. Poceniti je potrebno predelavo, poiskati nove trge. Najbolj pa kmetje mlekarnam zamerimo, da so si “prisvojile” 2,47 SIT nadomestila za liter mleka, ki nam po vstopu v EU pripada, še preden smo ga kmetje sploh dobili. Edina pozitivna stvar pri tem je, da se je vzpostavila finančna disciplina in so izplačila redna. J.K.
Marjan Gorenc, predsednik Sindikata kmetov Slovenije: Najprej vzame prevelik delež odkupovalec, mlekarne so trmaste in nikakor nočejo prevzemati mleka v kg, tukaj je še veliko rezerve, vendar pri tem gre za napako pogajalske skupine, ki ni z dovolj močnimi argumenti prikazala, da je tako v Evropi, po celem svetu in da bi tudi v Sloveniji moralo biti tako. Primer je lahko francosko mleko, za katerega je tamkajšnji kmet dobil plačilo v istem znesku, kot dobi slovenski, mogoče celo malo več, mleko je potovalo nekaj tisoč km in ko je prišlo do slovenskega potrošnika, je 10 SIT cenejše kot slovensko mleko, ki je pridelano doma in je potovalo morda 100 km.
Povrniti želijo ugled bizeljsko-sremiških vin
t
Kostanjek nad Krškim - Po dvoletnih pripravah so na zadnji skupščini Zveze vinogradniških društev ob Bizeljsko-sremiški vinsko turistični cesti sprejeli študijo zaščite kakovosti bizeljsko-sremiških vin. Ob udeležbi znanih vinarskih strokovnjakov je predsednik zveze Lojze Kunej opisal dosedanje delo zveze in odgovorne naloge, ki jih čakajo. Med njimi ustanovitev konzorcija pridelovalcev, boljšo organiziranost vinogradnikov in vinarjev ob Bizeljsko-sremiški cesti ter izrazil pričakovanje, da bo tudi država kaj več storila za promocijo belih in rdečih bizeljsko-sremiških vin. Razočaran pa je bil, ker se skupščine ni udeležil nobeden posavski župan niti poslanec, prav tako ni bilo nikogar iz konkurenčne “cvičkove” kleti iz Krškega.
Tudi vinogradniki in vinarji z levega brega Save bi po zgledu dolenjskega cvička radi povrnili ugled svojih vin z območja od Brega pri Zidanem Mostu do slovensko-hrvaške meje, ki so nekoč slovela celo na dunajskem dvoru. Na tem področju je zdaj 1700 ha vinogradniških površin s približno milijonom trt, pridelovalci pa zagotavljajo tržišču kar 1,8 milijona litrov kakovostnih vin. Zaščitni dokument je po besedah dr. Julija Nemaniča, ki je bil vodja študije o zaščiti kakovosti bizeljčana in sremiča-na, orodje za nadaljevanje dela, ki mora pripeljati do ustanovitve konzorcija in pravilnika o podeljevanju kolektivne blagovne zaščitne znamke Bizelj-sko-Sremič. Predvsem pa do boljše organiziranosti pridelovalcev in preseganja dosedanjih razvad, zlasti pa seveda do promocije bizeljsko-sremiških vin ter njihove prodaje.
Sprejeta študija z zaščita kakovosti bizeljsko-sremiških vin namreč pogojuje višjo obliko kakovosti, saj temelji na naravnih in podnebnih danostih, določa trsni izbor za rdeča in bela vina in izhaja iz praktičnih
proučevanj vinskega letnika 2002. Na tej osnovi so sprejeli merila, ki jim bodo morala vina ob sprotnem ocenjevanju zadostiti, da bodo dobila zaščitno znamko in nalepko v obliki barvitega ptiča čebelarja. Za razliko od cvička bodo bizelj-sko-sremiška vina morala doseči organoleptično oceno 16,3 točke, alkoholna stopnja za rdeča vina bo med 10 in 11, za bela pa 10,5 do 11,5. Predsednik Kunej se sicer nadeja, da bodo potrošniki po svežih bizeljsko-sremiških vinih radi segali tudi zaradi njihovih dokazano zdravilnih učinkovin.
V imenu Kmetijsko-gozdar-ske zbornice je vinogradnikom z bizeljsko-sremiške vinske dežele zagotovil pomoč predsednik brežiške območen enote Franci Pribožič, generalni di-
Lojze Kunej
rektor Vina Brežice Matjaž Pegam pa je zagotovil, da bo podjetje tudi letos prevzelo ves pridelek rdečega grozdja.
Vlado Podgoršek
Zveza društev vinogradnikov ob Bizeljsko-sremiški vinsko turistični cesti pripravlja dva strokovna posveta, na katerih bodo vinogradniki lahko izvedeli vse podrobnosti iz omenjene študije za zaščito bizeljsko-sremiških belih in rdečih vin, možnostih povezovanja v organizacije pridelovalcev in predvidenih možnostih odkupa letošnjega pridelka. Prvi posvet bo v četrtek, 12. avgusta, ob 20. uri v Brežicah in drugi v ponedeljek, 16. avgusta, prav tako ob 20. uri pri Dularju v Kostanjku.
Številen naraščaj
Rakovec - Pri Gašparinovih je 15. julija plemenka skotila kar 23 prašičkov. Kot pravita Anton in Nada, imajo po šest ple-menk, vendar so imeli naenkrat največ 16 prašičkov, tokrat pa gre za res izredno število. Sicer je res, daje bilo tri dni kasneje šest prašičkov že manj, saj jih je svinjska mati stisnila in so poginili. Čeprav je pridna, prašičke ves čas pol pripirajo in vsaki dve uri pustijo k mami, da sesajo, kmalu pa jih bodo morali dohranjevali tudi s krmili. Družina se ukvaija s kmetijstvom, pretežno prašičerejo. S.V.
“Malim” zaprta vsa vrata
Bizeljsko - Martina Denžič z možem že 13 let vodi trgovino z živili “Mini market Denžič”. Ob obletnici, ko upa, da so poslovno uspeli, pa hkrati opozarja, da razmere v branži in tudi sicer postajajo vse slabše.
“Opazujeva, vidiva in doživljava, da kriteriji niso za vse enaki. Veliki želijo uničiti majhne, centri podeželje. Njim se pridružujejo banke. V mislih imava zaračunavanje pologov, obračunov vplačil s karticami. S prvim marcem 2004 je NLB zaprla svojo izpostavo na Bizeljskem. Bančni avtomat hodijo polnit iz Novega mesta in je tako večkrat prazen. To ner-vira kupce, nas še bolj zavezuje k plačevanju s karticami, možnost pologa nam ostaja le na poštnem okencu, kjer pa so vrste čakajočih,” pravi Denžičeva.
V trgovini imajo zaposleni dve trgovki; ko so takoj na začetku leta 1991 zaposlili prvo, ni bilo sredstev zanje, pravi lastnica, pred dvema letoma, ob zaposlitvi druge trgovke, se je
Martina Denžič
zgodba ponovila. Na Zavodu za zaposlovanje so ji povedali, da nimajo več sredstev, čeprav so zaposlili brezposelne. Enako je bilo pred leti, ko so trgovino
nekoliko povečali in vedeli, da lahko pridejo do sredstev, pa so ostali praznih rok. In takšne “cvetke” bi še lahko naštevala, pravi Denžičeva. Kritična je tudi do zaposlenih na občini: “Če se napotiš na Občino Brežice in si rečeš zdaj pa potrkam na ta vrata in grem do te osebe, ki je zadolžena za s.p. (samostojne podjetnike) po kakšen nasvet, za nas ni vrat. Moramo pa v celoti izpolnjevati in upoštevati vsa zakonska določila. Smo v nekakšnem začaranem krogu med državo (zakoni), inšpekcijami, strankami in kapitalističnimi apetiti”. Tudi od stanovskega združenja, kjer je mož član že 25 let, bi, kot pravita Denžičeva, pričakovala vsaj besedo podpore, če že ne pomoči. S.V.
Cvetje za pomoč
Čatež ob Savi - Na razstavi cvetnih aranžmajev na reki Krki pri gradu Otočec z naslovom “Cvetje Otočec 2004” je sodelovalo tudi podjetje Cvetje Čatež. Cvetličarji iz Posavja in Slovenije so na razstavi izdelovali aranžmaje iz gerber, za katere je Cvetje Čatež rispevalo okoli 10 tisoč cvetov. Svoje razstavljene aranžmaje je “Cvetje” ponudilo na licitaciji, izkupiček od prodanih pa je podarilo v dobrodelne namene. Tokrat so pomagali dolgoletni stranki, cvetličarki Kristini Kostevc iz Brestanice pri nakupu opreme za invalidnega otroka. Gre sicer za simbolni znesek 100.000 SIT, ki sta ji ga predala direktor Bogdan Romih in vodja veleprodaje Darko Bratanič. To je bila prva tovrstna akcija družbe Cvetje Čatež, s katerimi pa bodo nadaljevali v upanju, da bodo zgled še drugim. S.V.
25 let Dimnikarstva Jelančič
Sevnica - Dimnikarstvo Jelančič iz Sevnice zaključuje v Krškem stanovanjsko poslovni objekt. Investicija znaša dobrih 65 milijonov SIT. Z odprtjem bo hkrati proslava 25-letnice dejavnosti, s katero je pričel kot dimnikarski mojster Ivan Jelančič, po njegovi upokojitvi pred dvema letoma pa je na čelu podjetja žena Anica.
Dimnikarstvo Jelančič se je v zadnjem desetletju kot konce' sionar v domači občini uveljavilo še v Krškem, v Kozjem« Podčetrtku, Bistrici ob Sotli in na Dolenjskem. Črna lisa v regiji ostaja občina Brežice, v katero nikakor ne morejo prodreti. Pred leti so bili neuspešni s prijavo ria razpis za koncesijo, kajti nji' hov protikandidat je občini obljubljal višjo koncesnino in 1° odstotkov nižje cene storitev od najnižjih, ki so jih kot možne navedli Jelančičevi. Občina Brežice danes nima koncesionarja za opravljanje dimnikarske službe, kar pomeni, da to dejavnost lahko opravlja vsakdo, ki ga trg sprejme. Za uporabnike je takšni
rešitev slabša, saj za storitvami izvajalca, pravi Anica Jelančič.
ne stoji celovita odgovoru
ost
V poslovno stanovanjskem objektu so kadrovska stanovanjo-
Dimnikarstvo Jelančič si ves čas izvajanja dejavnosti P^jz^aj va slediti zahtevam sodobne dimnikarske službe, ki je že zda ^ prerasla metlico kot edino osnovno sredstvo. Danes je diiun ^ odgovorni varuh okolja in življenj ljudi, ki so lahko ogroze nepravilnim delovanjem kurilnih naprav. Brez elektronskin rilnih aparatov in kamere za preverjanje stanja dimnik0 ■ odvodnih prezračevalnih cevi ne more opravljati deja^ _ Vrednost njihovih osnovnih sredstev znaša 35 milijonov
Njihov kolektiv ob letošnjem jubileju šteje petnajst sr ^ in višješolsko izobraženih kadrov. Jelančičeva z zadovoljs ^ pove, da so pred kratkim uspešno prestali celovito preverja J certifikat kakovosti organiziranja službe po ISO standard 25-letnico bo Dimnikarstvo Jelančič proslavilo sredi sep ^ bra z odprtjem nove poslovne stavbe v Krškem pri mostu, teri bo šest kadrovskih stanovanj. B.D.
SOLSTVO, ZDRAVSTVO
Strežba ne zanima nikogar, niti
Romi kmalu že na univerzo?
izučenih gostincev
Posavje - Zanimanja za študentsko delo je med posavskimi študenti in dijaki veliko, a večina je s ponudbo nezadovoljna. Najbolj pa bode v oči, in to so nam potrdili v večini študentskih servisov, razen v enem od brežiških, nezainteresiranost bodočih gostincev za ponujena dela v strežbi. Večina bi tako raje sedela v pisarnah in opravljala kako administrativno delo. Turistična prihodnost naših krajev je ob vsem slišanem videti zelo negotova.
Večina podjetij si kader priskrbi že zgodaj spomladi, ko večina dijakov in študentov odda svoje prošnje. Najboljša dela so vsekakor spomladi že oddana. Iznajdljivi si delo priskrbijo tudi s pomočjo staršev ali znancev, drugi pa imajo zagotovljeno mesto zaradi dobrih izkušenj v preteklih letih. A eno je gotovo, dijaki imajo veliko manj priložnosti za kakovostno in dobro plačano mesto, saj vsi delodajalci zahtevajo izkušnje - celo za čiščenje zahtevajo resnost, vozniški izpit, polnoletnost. Tako dijakom ostanejo lažja dela, obiranje sadja, jagod, sajenje, trenutno je aktualno vršičkanje' koruze.
Sicer pa dekleta v večini Povprašujejo po administrativnih delih, varovanju otrok v vrtcih ali v počitniških centrih na obali, fante pa zanimajo Predvsem fizična dela in delo v proizvodnji. Tovrstnih ponudb je v brežiški in sevniški občini vsako leto manj; nekaj /nest se najde v Termah Čatež, čeprav zaradi slabšega vremena tudi ne veliko, pa v TPV-ju. Veliko bolje je v krški občini, kjer imajo Vipap, Tespack, Aero Pa-Piroti, Kostak večje potrebe po dodatni delovni sili. Jeseni ‘se V nuklearki obeta remont, zato bodo potrebovali čistilce, strojne tehnike in podobno. Sicer Pa so najbolje plačana dela v
strežbi (tudi do 800 SIT na uro), v tem prednjači sevniška občina, sledi anketiranje po gospodinjstvih (plačilo se giblje med 800 SIT in tisočakom), ki ni ravno priljubljeno zaradi slabe plačilne discipline, odlično je plačano tudi opravljanje težjih fizičnih del, kot so selitve, in pa promocije. Zanemariti pa ne gre niti del v državnih institucijah, predvsem občinah in upravnih enotah, ta dela pogrešajo v sevniškem koncu. V proizvodnji, kjer se zahteva polnoletnost, je uma postavka med 500 do 800 SIT, dobro pa so plačani tudi t. i. žličkarji pri arheoloških delih. Bolje so plačana dela med letom, ko je večina dijakov in študentov zaposlena, to praznino zapolnijo zlasti absolventi ali izredni študenti. Izrednim dijakom je to od lanskega leta prepovedano.
Nasploh je ponujenih del preko študentskih servisov čedalje manj, kar gre pripisati že ustaljenemu spomladanskemu kadriranju in da podjetja zadnja leta poslujejo normalno in ne v povečanem obsegu. Sicer
pa se za vsakogar, ki ga pomanjkanje denarja res pesti, delo najde, čeprav mnoge odvračajo nekulturni gosti v barih, naporen umik obiranja, slabo plačilo v primerjavi s primerljivim delom drugod po Sloveniji.
Spornih zadev je pri delih preko študentskih servisov precej; med njimi je predvsem izkoriščanje relativno poceni delovne sile, ki je še motivirana, ima izoblikovane delovne navade, je inovativna in motivirana. Tako v enem večjih krških podjetij predstavlja kar 70 odstotkov vseh delovnih moči. Mnogi diplomirani strokovnjaki se pritožujejo, da se jim delo, ki so ga opravljali še kot študenti, ne prišteje v delovno dobo, kar ima velik vpliv na kasnejše delodajalce, ki priznavajo le v delovno knjižico zapisane zaposlitve. Na tem področju pa lahko pride do velikih zlorab. Zdi se, kot da se v Sloveniji ne priznavajo pridobljene izkušnje, podjetja so v tem zelo nefleksibilna in ponavadi zaposlujejo po načelu klientelizma.
Mojca Kosem
Struktura slovenskega gospodarstva je takšna, da demotivira, v prihodnje bo delo študentskih servisov bolj obdavčeno, zagotovo pa jih čakajo kar precejšnje spremembe, saj tovrstnih organizacij v Evropi ne poznajo, čeprav nekateri zaposleni v servisih upajo, da prav Slovenija utegne spremeniti evropsko zakonodajo, kar je bolj malo verjetno.
Varujte se klopov
Avenija - Od februarja do novembra na človeka preži klop, ki je nevaren ljudem. Z Njegovim ugrizom se namreč lahko prenesejo povzročitelji bolezni, kot sta klopni me-tl'ngoencefalitis ter borelioza. Največ ljudi zboli poleti, julija in avgusta, zato priporočajo Cepljenje proti meningitisu.
. Klopni meningoencefalitis Je virusna bolezen možganske °vojnice in centralnega živega sistema. Bolezen se raz-V|Je sedem do 14 dni po okužbi, j1'liprej kot slabo počutje, bo-,ec|ne v mišicah ter glavobol, asneje nastopi visoka tempera, močan glavobol, lahko
celo nezavest in smrt. Ogroženi so ljudje, ki so v obdobju aktivnosti klopa zadržujejo v naravnih žariščih. Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju, v travi in celo na vrtu. V Sloveniji se je v obdobju od leta 98 do 2002 s klopnim meningoencefaliti-
som letno okužilo med 140 in 260 ljudi, lani pa je po podatkih Inštituta za varovanje zdravja zbolelo že 275 ljudi. Na celjskem območju je bilo doslej zabeleženih 9 primerov klopnega meningoencefalitisa, v lanskem enakem obdobju pa 17. Najbolj ogrožena območja so ljubljanska kotlina, Pohorje ter njegovi obronki ter zgornja Savinjska dolina.
Poleg tega, da moramo v gozd primerno zaščiteni, se lahko meningitisa ubranimo s cepljenjem. Cepijo vse leto, zaščita pa nastopi šele tri tedne go drugem odmerku cepiva. Človek mora dobiti tri odmerke cepiva - cena enega je 5.500 SIT - in potem je zaščiten za dobo petih let.
Druga bolezen, ki jo povzroča klop pa je lymska borelioza. Ime je dobila po okrožju Lyme v ZDA, kjer so leta 1975 prvič odkrili do tedaj neznano bolezen. Cepiva proti boreliozi pri nas ni. Zato strokovnjaki svetujejo, da se pri povratku iz gozda pregledate, če ste našli klopa, to zabeležite v koledar in spremljajte potek dogodkov. Če se deset ali več dni po piku pojavi rdeč madež na mestu ugriza ali kje drugje ali pa če se vas lotevata glavobol in nenavadna utrujenost, morate takoj ukrepati in poiskati zdravniško pomoč, kajti posledice so lahko zelo hude. V lanskem letu so na celjskem območju zabeležili okrog 500 prijav te bolezni, letos pa že 241.
Nada Cerni Cvetanovski
rojstva v porodnišnici brežice
29. julija je rodila 22-letna Karmen Klemenčič iz Dobove. Punčka Neli je tehtala 3800 gramov in merila 52 cm. Ujeli smo ju na odhodu iz porodnišnice, vesela mamica pa je povedala, da je ponju prišel očka Dean in da nestrpno čaka, da bo spet doma in bo mlada družina spet skupaj, saj jo doma čaka še leto dni star sinček Luka.
Od 20
7. do. 2. 8. 2004
. hgli..
^r°d i d S0 r°d'*e: Mateja Asi iz Stare vasi, Polona Cerjak lien “ukoška, Slavica Bizjak iz Gornjega Pijavškega, Kar-^ipič iCoenčlč 12 Dobove, Polona Remih s Senovega, Klavdija 12 “režic in Darja Kalin iz Brežic.
Lrn0Ae So r°dile: Brigita Čučnik iz Orehovca, Nataša Brajdič z
^alc, 6®a’ Lidija Vučajnk iz Sel pri Dobovi in Monika Preskar iz
Ljubljana, Posavje - Pred dvema tednoma so predstavniki Ministrstva za šolstvo, znanost in šport predstavili strategijo vzgoje in izobraževanja Romov, ki jo je oblikovala posebna delovna skupina. Minister Slavko Gaber je povedal, da strategija temelji na načelih integracije romskih otrok v vrtce in šole, in sicer s krepitvijo tako elementov romske kulture v šolah kot tudi stika s slovenskim jezikom in kulturo, uvajanju romskih pomočnikov v šole ter izobraževanju odraslih.
S strategijo so zadovoljni tudi v Zvezi Romov Slovenije, saj je njen predsednik Jožek Horvat Muc poudaril, da bo romski skupnosti v veliko pomoč, strategijo pa je označil kot najbolj spodbudno v evropskem prostoru. Med poglavitnimi rešitvami, zapisanimi v strategiji, je zgodnje vključevanje Romov v vzgojno-izobraževalni sistem. Romski otroci naj bi se tako v vrtce vključevali vsaj dve leti pred vstopom v šolo, kar je pomembno predvsem zaradi učenja jezika in socializacije v vzgojno-izobraževalni sistem. To spodbujajo tudi mlajši starši romskih otrok, ki se še predobro spomnijo, kako težko je bilo kar naenkrat sedeti v šolskih klopeh z ostalimi učenci šele v 4. ali 5. razredu. Po besedah ministra Gabra bi Romi v šolah morali ohranjati tudi lastno kulturo, jezik in zgodovino, zato je treba poskrbeti za primemo literaturo, slovarje in podobno.
V	osnovne šole je v Sloveniji vključenih približno 1350 romskih otrok, od tega jih je 90 odstotkov integriranih v običajne razrede. Število Romov, ki obiskujejo osnovne šole, se sicer povečuje, vendar je izstop iz šolskega sistem v osnovni šoli med Romi nesorazmerno velik. Ključni problemi, ki so v dosedanjih konceptih ostali nerešeni, so segregacija, jezik, prenizka pričakovanja glede šolske uspešnosti romskih otrok, neupoštevanje socialno-kultumih in drugih okoliščin ter razvrščanje romskih otrok v šole s prilagojenim programom.
V	Posavju se romski otroci
šolajo v Leskovcu in Cerkljah ob Krki, kjer pa pristojni za podajanje informacij niso bili dosegljivi. Neuradno smo izvedeli, da cerkljansko šolo obiskuje 12 učencev. Več informacij je nanizala Olivera Mirkovič iz krškega Društva zaveznikov mehkega pristanka. Povedala je, da so osnovno šolo v Leskovcu doslej končale štiri deklice, ena se je izučila za frizerko, druga pa končuje srednjo vzgojiteljsko šolo. Kot glavne ovire za šolsko neuspešnost na-
vaja neobvladanja slovenskega jezika, neurejene bivanjske razmere, pomanjkanje vztrajnosti (predvsem pri fantih) in motivacije. Ta zadržek počasi izginja, saj predvsem mladi starši čedalje bolj spodbujajo svoje otroke pri šolskem delu. Sicer pa šolo v Leskovcu skupaj s predšolsko vzgojo trenutno obiskuje okrog 70 otrok. Tudi veliko odraslih fantov si želi končati osnovno šolo, tako že nekaj let
na Ljudski univerzi v Krškem poteka program dokončanja osnovne šole za odrasle, letos poteka program 7. in 8. razreda, neuradno je devet fantov končalo 6. razred. Zelo pomembno (tudi v predstavljeni strategiji) je tudi uvajanje učiteljev pomočnikov v šole, ki naj bi skrbeli za redne stike med šolo in romsko skupnostjo, saj se je doslej zelo malo staršev udeleževalo roditeljskih sestankov. Koordinatorji pa bodo otrokom tudi pomagali prebro-
diti čustvene in jezikovne težave pri soočanju s šolskim prostorom. Za usposabljanje pomočnikov bo uveden poseben izobraževalni program, trenutno pa v Sloveniji obstaja pet takšnih pomočnikov. V Leskovcu je tak koordinator v vrtcu, usposablja pa ga Pedagoški inštitut, Ministrstvo za šolstvo pa tudi štipendira vse Rome, ki se odločijo za pedagoški študij.
Mojca Kosem
Med ostalimi rešitvami strategije so tudi vsebinsko prilaganje programov, posebne oblike organizacije in materialne razmere za šole z Romi, vzpostavljanje zaupanja v šolo in odpravljanje predsodkov ter izobraževanje odraslih. Posebno pozornost bodo posvetili tudi razvijanju svetovalnih središč v okoljih, kjer živijo Romi, posebnim normativom in standardom za programe, v katere so vključeni odrasli Romi, ter zagotavljanju brezplačne učne pomoči. Ta že poteka, in sicer preko Ministrstva za šolstvo in javnih del, kar financira Zavod za zaposlovanje. Ta pomoč.je neformalna, poteka neprisiljeno, lahko se je udeležujejo tudi odrasli. Tudi Mirkovičeva je potrdila, da je omenjena pomoč dobrodošla, uspešna in da bi jo bilo potrebno razširiti, k čemer teži tudi strategija. 13. avgusta v Kerinovem grmu pripravljajo že tradicionalne počitniške aktivnosti za otroke, ki bodo trajale en teden, delu se bodo - kot vsako leto -poleg zaposlenih v Društvu zaveznikov mehkega pristanka, ki se financira iz javnih razpisov, pridružili še prostovoljci.
Mladi Evrope o varovanju okolja
Sevnica, Budimpešta - Na četrti ministrski konferenci na temo zdravja in okolja v Budimpešti je mladino Slovenije zastopala Sevničanka Mojca Bizjak, dijakinja mednarodne gimnazije Bežigrad v Ljubljani. Za to nalogo je bila izbrana, ker je komunikativna, dobro obvlada angleščino in ima željo delovati na področju okolja. Sočasno z ministrsko konferenco so mladi iz številnih držav sveta namreč tri dni proučevali, kako bi zmanjšali negativne vplive onesnaževanja in nato v deklaraciji pozvali politike, naj jim dodelijo sedež v organih Evropske unije, kjer se sprejema okoljska in zdravstvena zakonodaja.
Mojca Bizjak je vpisana v 4. letnik mednarodne gimnazije.
Turistični kotiček
Odkrivajmo skupaj lepote brežiške občine
Začnimo v Brežicah, kjer se v vsej svoji lepoti bohoti grad, ki za srednjeveškimi zidovi hrani zgodovinsko bogastvo Posavja, in vodovodni stolp, simbol mesta, ki ga občudujejo popotniki iz vseh krajev. Tu je tudi most, ki je bil priča snemanju svetovno znane nadaljevanke "Ožigosani". Pa naj še kdo reče, da Brežičani nimamo nič, po čemer bi nas poznali. Po spoznavanju zgodovine se odpravimo po glavni cesti proti Krškemu in zavijemo v eno izmed lepo urejenih vasi, ki jih v naši občini ne manjka, ARTIČE. Domačini nas bodo vedno veseli, saj se pri njih vedno nekaj dogaja - naj bo to žetev ali mlatva ali nastop znanih artiških folkloristov in trebeških drotarjev - mogoče pa naletimo še na našo Nuško.
Ogledamo si Banovo domačijo, se sprehodimo po sadjarski poti ali se s kolesi odpravimo odkrivat lepote Artič in okolice. Iz Artič se podajmo proti PIŠECAM, vasici z vodnimi mlini. Urejena vodna učna pot nas popelje proti pišečkemu gradu, ki v vsej svoji lepoti kraljuje med pišečkimi vinogradi in obuja spomine na grajsko gospodo, ki je nekoč bivala v teh krajih. V vasi je še mogoče videti Kovaški muzej in Pleteršnikovo domačijo. Pišečki župnik pa bo vsakomur, če bo le izrazil željo, odprl vrata cerkve Sv. Mihaela.
In kam bomo odšli iz Pišec?
Pridružite se nam čez 14 dni.
ZT Brežice Topliška cesta 35 8251 Čatež ob Savi Tel,: 07/49-36-757 Fax: 07/49-36-758 GSM: 041-530-427 E-pošta:
turizenvbrezice@siol.net
www.visitbrezice.com
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
Zaključujejo planirane investicije
Tržišče - Krajevna skupnost (KS) Tržišče je v letošnjem letu v infrastrukturo vložila blizu 34 milijonov SIT. Zastavljeni načrt, kot ga je sprejel svet krajevne skupnosti, je skoraj v celoti realiziran, pravi predsednik KS Marjan Jamšek.
Z referendumom po vodo
Šentjanž - Krajevna skupnost (KS) Šentjanž, ki šteje okrog 1400 prebivalcev, se je odločila, da ponovno poskusi z uvedbo samoprispevka. Z zbranimi finančnimi sredstvi bi namreč lahko hitreje zgradili lokalno infrastrukturo, pri čemer je v prvem planu razvoj vodovodnega omrežja.
Največja krajevna investicija je posodobitev in razširitev ceste na Vrhku v dolžini 1500 m v vrednosti 21 milijonov SIT. Razvejano hribovito naselje sedaj z asfaltom povezuje vsa gospodinjstva in dolino iz smeri Ulčnika ter Sončnika.
V zaključni fazi je ureditev javne razsvetljave v Pijavicah, kar je stalo 4,5 milijona SIT. Postavljeni so kandelabri in položeni kabli, vas pa bo osvetljena že istega dne, ko od Elektra Mokronog dobijo soglasje za priključitev. Pričakujejo ga v dobrem tednu.
Velik zalogaj za KS je bila sanacija plazu v Pavli vasi, zaradi katerega seje posedala cesta in bi jo ob večjem nalivu odneslo. Da ne bi vas ostala odrezana od sveta, skrbi pred dnevi zaključena kamnita zložba v dolžini 150 m, ki dosega ponekod tudi do 5 m višine, a se zaradi načina zlaganja opore lepo poda v okolje. Cesto, ki je dobila novo asfaltno prevleko, ščiti še nižja škarpa, ki preprečuje polzenje prsti. Investicija je vredna 5 milijonov SIT.
Vaščani so pridobitev proslavili z množičnim obiskom Jakobovega žegnanja.
Milijon tolarjev je KS Tržišče namenila za napeljavo vode
Marjan Jamšek:- “Vinogradniki sami financiramo obnovo ceste med malkovškimi goricami. ”
na vrh Šentjurskega hriba za dvoje tamkajšnjih gospodinjstev. Prav toliko so jih stale tribune za gledalce, ki so jih postavili pri šolskem športnem igrišču, to ima tudi razsvetljavo ter nadkrit prireditveni oder. Z asfaltiranjem so razširili in pripravili del ceste Skrovnik -Kaplja vas, ki bo zaključena prihodnje leto.
Po besedah Marjana Jamška, ki je na čelu KS že četrti mandat, nimajo več vasi brez asfalta in na vrsto bodo prišle
posamezne javne poti do gospodinjstev.
V KS se brez zagnanega sodelovanja krajanov pri vsakršnih akcijah ne bi toliko naredilo, pravi Jamšek, ki pohvali tudi dobro sodelovanje z občinsko upravo. Predvsem pa je ponosen na svoje sokrajane, ki so letos zopet izglasovali samoprispevek, s katerim so tudi v preteklosti razvijali krajevno skupnost.
Ob denarnih vložkih vaščanov krajevni proračun bogati še kamnolom, za katerega imajo ustrezna dovoljenja. Upravlja ga Janez Pungarčar, ki pripravlja vse vrste peska, kakršne so pač potrebe in povpraševanje strank.
Brez finančne udeležbe proračuna v malkovških goricah teče obnova vinogradniške ceste, ocenjena na 20 milijonov SIT, ki jo financirajo sami vinogradniki. Med njimi je tudi Marjan Jamšek, ki vodi akcijo in kategorizacijo plačnikov. Ti so po prispevku razvrščeni v tri razrede in prispevajo od 250 tisoč do 80 tisoč SIT. Obnovljena in ponekod razširjena asfaltna cesta bo morda v prihodnje v ta lep vinorodni okoliš pritegnila več obiskovalcev.
Branka Dernovšek
Krajani Šentjanža se neradi spominjajo lanskega sušnega leta, saj so v številnih krajih presahnile pipe. Gasilske cisterne so se dan za dnem odpravljale v katerega od sedemnajstih zaselkov in dovažale vodo za gospodinjstva in gospodarstva. Ker je vodooskrba v Šentjanžu najbolj kritična v občini, so v kraju skladno s “Študijo vodooskrbe v občini Sevnica” pripravili idejni projekt vodooskrbe, ki je ovrednoten na 205 milijonov SIT. Občina bo financirala 70 odstotkov investicije; v letu 2006 20 milijonov, enako leta 2007 in 100 milijonov SIT po letu 2007.
V petih letih naj bi v Šentjanžu zgradili primarne vodovode v naseljih Leskovec, Kal, Kladje, Osredek, Srednik, Cerovec, Štajngrob in Šentjanž. Poleg tega v KS planirajo asfaltiranje, novogradnjo ter sanacijo obstoječih cest, v naseljih Birna vas, Kamenica, Veliki Cirnik, ponekod drugod pa bodo napeljali javno razsvetljavo. V naslednjem petletnem obdobju načrtujejo še izgradnjo pločnikov v smeri Šent-janž-Gabrce in v vasi Češnjice. S samoprispevkom, ki se je iztekel lani, so med drugim
Kraj in šola Artiče najlepša
Srečanje “Selanov”
Posavje - Občinska turistična zveza Brežice je kot regijski koordinator v projektu “Moja dežela - lepa in gostoljubna” opravila regijsko ocenjevanje najbolj urejenih in ekološko osveščenih krajev in osnovnih šol v Posavju.
V sklopu projekta Turistične zveze Slovenije “Moja dežela - lepa in gostoljubna” je tričlanska ocenjevalna komisija v sestavi Srečko Vodenik za občino Sevnica, Mirko Avsenak za občino Krško in predsednik komisije Jože Lovenjak za občino Brežice opravila regijsko ocenjevanje. Med kraji Artiče, Sromlje, Dolenja vas pri Krškem, Leskovec pri Krškem, Preska in Glino je komisija po točkovniku Turistične zveze Slovenije med prve tri izbrala in ocenila Artiče z
Globoko z 8,2 točke, tretje mesto si delita OS Senovo in Krmelj z 8,1 točke.
Po mnenju komisije prvo izbrana OŠ Artiče prednjači po celostni urejenosti šole, tako notranji kot zunanji, še vedno pa se lahko pohvalijo kot šola odprtih vrat. Komisija pa je OŠ Krmelj namenila pohvalo za posebno inovativnost in prizadevanje ravnatelja in kolektiva.
Izbrana kraj Artiče in OŠ Artiče se s tem uvrščata v državno ocenjevanje najbolj ure-
Srečko Vodenik, predsednica turističnega društva Mdrija Haler, Mirko Avsenak in Jože Lovenjak med ocenjevanjem pred OŠ Artiče
8,6 točke, na drugem mestu je Leskovec z 8,4 točke, tretje mesto si delita Sromlje in Dolenja vas pri Krškem z 8,1 točke. Posebno priznanje za uspešen dolgoletni osebni trud krajanov za razvoj in izgled domačega kraja je komisija namenila krajema Preska in Glino.
Med OŠ Globoko, Artiče, Senovo, Kostanjevica, Blanca in Krmelj je komisija med prve tri izbrala kot naj lepšo OS Artiče z 8,4 točke, sledi OŠ
jenih in ekološko osveščenih krajev in osnovnih šol v Sloveniji. Za državno tekmovanje komisija v kategoriji srednjih šol predlaga Srednjo ekonomsko in trgovsko šolo Brežice, v kategorijo srednjih mest spadata mesti Brežice in Sevnica, na državno ocenjevanje se je uvrstila Sevnica. V kategoriji manjših mest komisija predlaga Senovo, med izrazito turističnimi kraji predlaga Krško, v kategoriji izletniških krajev pa Kostanjevico na Krki. S.V.
Sela na Vipavskem - Krajev, ki imajo k svojemu imenu dodano še besedo sela, selo ah šele, ali je to povsem samostojno ime, je v Sloveniji zabeleženih 96. Tako se je v kraju Sela na Vipavskem na že tradicionalnem 8. srečanju zbralo čez 1860 “Selanov”, ki jih je pozdravil in jim je dobrodošlico izrekel tamkajšnji župan Baučar.
Tja sta avtobusa odpeljala tudi brežiške “Selane” in sicer iz Sel pri Dobovi ter iz Dečnih in Arnovih sel. Slednji dvoji so svoje barve zastopali s suhim sadjem in domačo kapljico, gostitelji pa so vse goste pogostili s tradicionalno jedjo - joto s klobaso. Po izmenjavi simboličnih daril so druženje in medsebojno spoznavanje nadaljevali ob glasbi narodno zabavnih ansamblov in harmonikarjev ter uživali v prisrčnem programu tamkajšnjega otroškega vrtca ter sodelovali na vaških igrah, celodnevno bivanje na Vipavskem pa so izkoristili še za ogled izvirov Hubelj in Vipave.
Krajani Arnovega inDečnegasela,ki so ponosni na svoj kraj in imajo tudi kaj pokazati, bodo organizatorji srečanja leta 2006, ko se nadejajo preko 2000 slovenskih “Selanov”. NJ.S.
Ribiški piknik z novim carjem
Prilipe - Vsakoletni ribiški piknik, ki ga pripravijo člani brežiške ribiške družine pri svojem ribniku na Prilipah, je pravi ribiški praznik in vselej dobro obiskan.
Tudi tokrat je bilo tako. Medtem ko je blizu 50 članov tekmovalo v lovu rib za naslov ribiškega caija, so obiskovalci piknika lahko šegah po ribji juhi in pečenih ribah. Obojega je bilo namreč v izobilju. Po štirih urah vztrajnega lova je sodniška posadka lahko ugotovila, da je tretje mesto s poldrugim kilogramom ulova zasedel Sandi Bratoš in prejel bronasto odličje, drugi je bil Andrej Br-kovič, ki je iz jezera potegnil 1,555 kg rib, največ pa je ulovil Marjan Preskar (na fotografiji). Stehtali so 1670 gramov njegovega ulova in mu prisodili naslov ribiškega caija. Okronali so ga, mu v roke potisnih osti ter obdarili še z odličjem in 10 litri vina. M.V.
zgradili mrliško vežico v Šentjanžu, sedaj pa je na vrsti gradnja mrliške vežice na Velikem Cirniku.
Če bo referendum uspel, se bo s tega naslova nateklo 60 milijonov SIT, sredstva pa bodo namenih še za soinvesti-ranje v OŠ Šentjanž. Zaradi potreb devetletke je potrebno dodatno opremiti učilnice, učila
in igrala ter adaptirati sanitarne prostore, razširiti in posodobiti pa je potrebno še računalniško učilnico in knjižnico, urediti kuhinjo in podobno. Nekaj sredstev naj bi namenih še za ureditev kulturnega doma. Celoten investicijski program, ki ga je obravnaval občinski svet, je ocenjen na 372 milijonov SIT. N.C.C.
Podobno kot pred uvedbov samoprispevka v KS Tržišče, je tudi tokrat svetnik Andej Stricelj opozoril, da so objekti izobraževanja stvar države, ne pa lokalne skupnosti. Berta Logar pa je dejala, da bi morah šolstvo, zdravstvo in socialo reševati na strokovnih podlagah, da bi bila kakovost teh dejavnosti boljša. Lojze Mrgole in tudi predsednik KS Šentjanž Ivan Orešnik se strinjata, da bi morala za šolske objekte skrbeti država, a v praksi je vse drugače.
(Pri) prošnja za vodo
Slovenija - Tista gospodinjstva, katerih oskrba s pitno vodo ni pokrita z gospodarsko javno službo, morajo v skladu z Zakonom o vodah pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za lastno oskrbo. Rok za oddajo vlog je 10. avgust. Kdor tega ne bo upošteval, ga čakajo različne oblike sankcij.
V Sloveniji je približno 80 odstotkov prebivalcev vključenih v javni vodovodni sistem oz. pokritih z gospodarsko javno službo 'za oskrbo s pitno vodo. Dodatnih 10 odstotkov že ima ah pa bo v prihodnjih letih imelo možnost priključitve na javno vodovodno omrežje. Preostali pa se bodo s pitno vodo še naprej oskrbovali iz lastnih virov, predvsem zaradi razpršene poselitve. Lastna oskrba s pitno vodo pomeni, da se iz enega vodnega vira oskrbuje 50 prebivalcev ah pa se iz enega vodnega vira dnevno načrpa manj kot 10 m3 vode.
Na podlagi zakona o gospodarskih javnih službah in zakona o varstvu okolja je za zagotovitev gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo na svojem območju pristojna občina. Tista gospodinjstva, katerih oskrba s pitno vodo pa ni pokrita z gospodarsko javno službo, morajo po Zakonu o vodah pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo. Za obstoječe vodne objekte in naprave, s katerimi se brez vodnega dovoljenja že odvzema in rabi pitna voda, je tako potrebno do 10. avgusta letos vložiti vlogo za izdajo vodnega dovoljenja. Da bi olajšali oddajo vloge in definirali vsebino, so na Agenciji za okolje in prostor pripravili posebne obrazce, ki jih je moč dobiti na agenciji in njenih pisarnah po Sloveniji, na spletni strani Agencije RS za okolje pa tudi na občinah in
upravnih enotah. Agencija RS za okolje je doslej prejela le okrog 100 vlog, zato gospodinjstva ponovno poziva k pravočasni vložitvi vlog. Vlogi je treba priložiti tudi upravni kolek v znesku 4.250 SIT.
Za vodni vir, iz katerega se napaja več hiš, se lahko poda le ena vloga, v kateri se izpolnijo vsi podatki, za druga gospodinjstva pa se pripravi priloga, kjer se navedejo vsi podatki. Če gospodinjstva v predpisanem roku - do 10. avgusta - ne bodo vložila vloge, jim bo inšpektor, pristojen za vode, prepovedal uporabo objekta in naprave ter zahteval njeno odstranitev. Na podlagi istega zakona je raba vode brez pridobljene vodne pravice prekršek, za katerega je zagrožena kazen od enega do deset milijonov SlT za pravne osebe in od 30 tisoč do 150 tisoč SIT za posamezni; ka. Ah bodo vsi, ki bodo vložil* zahtevek za vodno dovoljen' je, tega tudi v resnici dobili, je stvar postopka, v katerem se bodo vloge ocenjevale.
Cilj evidentiranja oskrbe s pitno vodo je, da vsi, ki vodo koristijo in odvzemajo iz p°d' zemnega ah površinskega vodnega vira, pridobijo vodno praj vico, s katero pa bodo določen* tudi pogoji rabe vode tako, d bo zagotovljena celovitost upravljanja z vodami, ekonomsko vrednotenje vode kot n** ravnega dobra ter upoštevan** smotrna raba vodnih virov.
Nada Černič Cvetanovs&
Komu bodo najbolj prijemale?
Hotemež - Pri ribiškem domu na Hotemežu se bo od 6. do d-avgusta odvijalo šesto svetovno prvenstvo invalidov v m rib s plovcem. Poleg slovenske ekipe se ga bodo udeležil* tekmovalci iz Anglije, Belgije, Lrancije, Italije, s Češke, Nemčije, Anglije, s Portugalske ter iz BiH. Svečano odpoJ^ prvenstva, ki se ga bo udeležil tudi predsednik državneg zbora Feri Horvat, bo 6. avgusta ob 18.uri. Prva “tekma
- do
izacijp
7. avgusta od 10. do 13. ure, druga naslednji dan od 10. ure in ob 18. uri slovesna razglasitev rezultatov.
Za organizatorja - Ribiško družino Radeče je organ' svetovnega prvenstva velik zalogaj, zato nameravajo ne ^ potrebnih sredstev dobiti na veselici, ki bo 7. avgusta n pričetkom ob 20. uri v velikem šotoru na Hotemežu. Ig bodo Zasavci in prepevala Nuša Derenda. B.D.
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
za mlade...
Taborili ob Kolpi
Vinica - Društvo za prostovoljno delo, preventivo in svetovanje Izvir iz Krškega je v juliju na tabor v Vinico ob Kolpi popeljalo 41 otrok in mladostnikov. Petdnevni tabor je bil že šesti po vrsti, ki ga je za otroke in mladostnike izvedlo društvo Izvir, samo prvi pa ni bil na tej lokaciji.
let ter 11 mentorjev. Dneve so preživljali v pestrih ustvarjalnih delavnicah, od likovnih do športnih, ki so se jih udeleženci udeleževali prostovoljno, mentorji so le skrbeli, da so vsi zaposleni in varni. Otroci so se tudi kopali in čolnarili, vreme jim je sicer nekoliko nagajalo, a so tabor izvedli brez nevšečnosti in neprijetnih pripetljajev. Kot popestritev pa so jim pripravili tudi progo preživetja z blatno kopeljo, ki sojo otroci z navdušenjem sprejeli.
Otroke na tabor pripeljejo starši in poskrbijo za postavitev šotorov v sicer komfortnem prostoru ob Kolpi, ter se prepričajo, kje in komu zaupajo svoje najmlajše. Za prevoz otrok iz Centra pa poskrbijo njihovi mentorji. S.V.
Predsednik društva Stani- skupini otrok iz socialno šib-slav Dvoršek je povedal, da je	kejših družin z dvema mentor-
tabor potekal v sodelovanju s jema. Tako je pet dni skupaj Centrom za socialno delo Kr- preživelo 41 otrok in mla-ško, ki je na tabor poslal dve Hostnikov v starosti od 7 do 17
Poletni košarkarski kamp
Tržišče - Letos je potekal že 2. poletni košarkarski kamp, kjer je bilo vse dni delovno in pestro. Za uvod jih je obiskal Simon Petrov, ki je še lani branil barve Uniona Olimpije, v tej sezoni pa se bo spet podal v tujino. Najmlajši so mu zastavili nekaj vprašanj, nato pa so se vsi temeljito ogreli in začeli z vadbo. Tokrat je bil poudarek na vodenju in obvladovanju žoge; tudi Simon ni prišel brez Športnih copat in je z veseljem prikazal nekaj praktičnih vaj.
Na koncu sp vadili še sojenje, saj je bil pred njimi praktični del izpita za košarkarske sodnike.
Naslednji dan jih je obiskal Sašo Filipovski, trener aktualnih prvakov iz Ljubljane, proti večeru pa še plesno-navijaška skupina Ladies, ki je v minuli snzoni plesala na domačih tekmah Košarkarskega kluba Krka.
Tudi četrti dan so preživeli
Nasmejali smo se do solz
Tudi na naši šoli smo pripravili slovesno podelitev bralne značke. Ob tej priložnosti nas je obiskal pisatelj Primož Suhodolčan, ki je značke in priznanja tudi podelil. Najprej smo si ogledali dramsko-ples-ni prizor o Martinu Krpanu, potem pa je na oder prišel Primož. Mislila sem, da bo dolgočasno. Vendar še zdaleč ni bilo tako! Primož nas je zabaval. Od smeha so mi tekle solze. Na oder je povabil tudi našega “Martina Krpana”. Takrat je bilo še bolj smešno, saj sta se pogovarjala, kako osvojiti dekleta iz tujih držav. Primož je govoril v nekakšni kitajščini in se pretvarjal, da osvaja dekle s Kitajske. Za konec nam je povedal še romantično in dokaj smešno zgodbo. Sledila je podelitev bralnih značk, ki so se je udeležili tudi učenci od 5. do 8. razreda. V 3. razredu smo osvojili bralno značko skoraj vsi in v kuverti dobili tretjo dokazno bralno nalepko “Murijev svet”. Pred zaključkom prireditve je Primož podpisal še knjige-
Primož Suhodolčan je zelo duhovit, zabaven in zelo dobro zna igrati različne vloge.
Kaja Bukovinski, 3.a, OŠ Brežice
V času kraljev in kraljic
. Kako so živeli kralji in kraljice, njihovi podložniki, kaj se je doga-Jalo v tistem času, so spoznavali otroci dobovskega vrtca iz skupine ^--ebelice. Ogledali so si brežiški grad. Starši dveh otrok, ki obiskujeta skupino, pa so naredili “pravi grad” za igranje. Tam so šele otroci sPoznavah navade, pravila, oblačenje, obnašenje. Nekaterim je bilo Seč kraljevsko obnašanje in so ta privilegij dobro izkoristili. Skupna u£°tovitev pa je bila, da vsi raje živijo v tem času.
Marija Stajnko, WE Najdihojca Dobova
Asiški učenci na potepu po Londonu
T^et učencev se nas je z učiteljico angleščine in agencijo sHrer 'Z Ljubljane podalo na kratek potep po Londonu. V eno Uclok Stn° leteli z avionom in bili presenečeni rtad hitrostjo in ;ivt0,nostJ° letal, domov pa smo se vrnili po 24 urah vožnje z rfom in med tem prečkali kar pet evropskih držav.
Iti ter °n nas Je očaral z ogromnimi stavbami, prijaznimi Ijud-da v ^ muzeji, še najbolj nam je nagajalo vreme, čeprav smo vedeli, tli že]°n^0nu ne 2re brez dežja. Občutili smo gnečo na podzem-atigiev^aiei in kupovali spominke ter pri tem uporabljali
^rda	super, sicer prekratko, a London nas je navdušil in
Se nekoč malce starejši sami odpravimo tja na daljši potep.
Artiški potepuhi
na igrišču v Tržišču. Spet niso branil barve Uniona Olimpije, bili sami; najprej jih je s svojo Tudi zanj so imeli mladi udele-prisotnostjo razveselil Uroš ženci kampa vrsto vprašanj. Jazbec, ki je bil v minuli sezoni Obiskal pa jih je tudi polist s zadolžen za kondicijo igralcev Policijske postaje Sevnica, s ka-KK Krka. Po pogovoru je Uroš terim so spregovorili o varnosti mlade ogrel, kmalu za tem se v prometu ter obnašanju v jim je pridružil še Dragiša specifičnih situacijah. Tako so Drobnjak, ki bo v tej sezoni združili prijetno s koristnim. D.P.
noturseiKi

Vlasta Moškon
”Vso zadovoljstvo je v dobro opravljenem delu!”
Če so sledi zato, da nas nekdo usmeri k nekomu, zlasti še, če zaslutiš, da bo sledenje razprlo raznolike vrednote, potem je Vlasta Moškon v vrsti tistih, ki so si zaslužili to sledenje. Iz dveh poglavitnih razlogov - zaradi naklonjenosti h kulturnemu in človekoljubnemu izrazu; dokazala je, da se prvi in drugi nezadržno dopolnjujeta.
“Saj smo srečni, če pa to lahko damo še komu drugemu, smo še bolj srečni”, so bile prve besede ob srečanju, ki jih je dopolnila, “in z veseljem povem, da sem po srcu še vedno Boštanjčanka, iz najlepšega kraja in z najlepšimi spomini, kljub temu da sem na Senovem že 21 let. Tam čakam na “državljanstvo”, ki pa se mu sicer še kar upiram. (Na Senovem ima, pravi z iskricami v očeh, moža Emila in hčerki Emo in Klaro, op.av.) S Senovega se v Boštanj vračam tedensko, z mislijo - domov, domov. Tudi iz gimnazije v Celju sem se dnevno vozila domov.”
Obvladam znakovni jezik gluhih in kretnje, kjer je v bistvu vsak govor nastop, nova igra.
Doma se je ob očku Lojzetu, nekoč vodjem kulturnega dogajanja v Sevnici, in mamico Štefko Štempelj, učiteljico, srečala z mnogoterimi kulturnimi polji; "Kultura je pri nas doma, starša pa sta danes zelo aktivna upokojenca. Ko je bila v Boštanju ustanovljena folklorna skupina, sem v njej aktivno delovala kar nekaj let, učiti pa smo se hodili v Celje k Folklorni skupini France Prešeren, aktivno sem delovala tudi v gledališki skupini. V letih 1985/86 sem to ljubezen prenesla v DKD Svoboda Senovo, predvsem v gledališko in recitatorsko sek-
cijo, drugi mandat sem tam še tajnica društva. Senovška gledališka skupina je zelo aktivna skupina v slovenskem merilu, ki je vsako leto uprizorila novo gledališko delo”, z veseljem pove Vlasta. Sama je igrala v zadnjih štirih predstavah, v zadnji, Partljičevi komediji “Tolmun in kamen”, je odigrala celo nosilno vlogo Marije.
Po izobrazbi je surdopeda-gog logoped in je zaposlena v Društvu gluhih in naglušnih Posavja s sedežem v Krškem. "Poleg službenih obveznosti, nujno rabiš še nekaj za dušo in srce, za osebno rast, za potrditev samega sebe in da daš iz sebe tisto, kar veš, da je v tebi. S tem, ko plemenitiš sebe, plemenitiš in bogatiš tudi ljudi, ki te obkrožajo, sodelujejo s tabo in te nenazadnje pridejo pogledat, ko stojiš na gledališkem odru. Potrebuješ transparentno obliko službeni; tam sem sekretarka in strokovna delavka, kjer vodim in izvajam programe društva, gre za svetovanje gluhim in naglušnim osebam in njihovim družinam. V društvu organiziramo konkretne aktivnosti s področja kulture, športa, informatike, permanentnega izobraževanja. To je zelo pestro in široko področje, ki me močno izpopolnjuje, ob enem pa zahteva kompleksno aktivnost in dobro poznavanje področja. Uživam v svojem delu, ki ga nadgrajujem s prosto časovnim udejstvovanjem. Delo z invalidi osebno plemeniti, obenem pa invalidi želijo imeti ob sebi optimističnega ter
energijsko pozitivnega in polnega človeka. So zelo občutljivi in hitro dojemljivi za vsako spremembo v človeku. Ko pridejo k meni, pričakujejo, da bom vedno razpoložena in nasmejana, kar pogosto zahteva, da se je treba v trenutku preleviti in to močno povezujem z mojo igro na odru”, je globoka v pojasnjevanju drugačnega življenja ne tako redkih med nami.
Pravi, da je že od nekdaj vedela, da bo delala v nekem pedagoškem poklicu, bodisi z otroki ali odraslimi. Kot logopedinji v šolah in v invalidskih delavnicah ji je delo potekalo v prijetnih kolektivih, vedno in povsod se je marsikaj naučila: ”Če hočeš in želiš znati. Obvladam znakovni jezik gluhih in kretnje, kjer je v bistvu vsak govor nastop, nova igra. Vso zadovoljstvo je v dobro opravljenem delu, nagrada pa hvaležnost, ki jo pokažejo.”
Ob kulturnem prazniku je prejela bronasto plaketo občine Krško za leto 2003 in k temu doda; "Vendar ne gre za osebno afirmacijo, temveč za to, da me to delo bogati.”
Vlasta Moškon je likovno delo v mavričnih odtenkih, poezija brez predsodkov, tkanje vezi na najbolj krhka platna. Pogosto tudi takrat, ko noči razprejo svoje koprene od Šoštanja, preko Krškega do Senovega, čez Posavje.
Natja Jenko Sunčič
RECEPT ZA VSAK DAM
Popečena cvetača
Sestavine:
Glavica cvetače, razdeljena na cvetke
10 dag masla
malo limoninega soka
sol in poper
10 dag gladke moke
mleko po potrebi
lovorov list
košček čebule
šopek seseljanega peteršilja
3 rumenjaki
3 dag naribanega parmezana maslo za model
Postopek:
Cvetačo ne premehko skuhamo v osoljeni vodi, ki smo ji dodali 3 dag masla in limonin sok. Kuhano cvetačo odcedimo, v loncu razpustimo 4 dag masla, dodamo moko in jo rahlo prepražimo. Dolijemo mleko po potrebi, dodamo čebulo, lovor, sol in poper ter dobro prevremo, da dobimo gosto gladko maso.
Ognjevaren model premažemo z maslom, ga napolnimo s cvetačo in potresemo s petršiljem. V toplo omako vmešamo rumenjake in parmezan, po želji začinimo in prelijemo po cvetači. Obložimo z maslenimi kosmiči in pečemo v ogreti pečici na 200 stopinj C približno 20 minut.
Breskovo pecivo
Sestavine:
30 dag gladke moke 14 dag masla, jajce malo soli
jedilna žlica sladkorja v prahu 6 čvrstih zrelih breskev 2,5 dl sladke smetane
4	rumenjaki
5	dag sladkorja v prahu
malo cimeta in mletih klinčkov 10 dag nasekljanih olupljenih mandljev
6	dag drobtin
maslo in moka za model sladkor v prahu za posip
Postopek:
Presejano moko, maslo, jajce, sol in sladkor v prahu hitro zgnetemo v krhko testo; zavijemo ga v alufolijo in damo za pol ure v hladilnik. Breskve operemo, razpolovimo, odstranimo koščice in breskove polovice narežemo na krhlje. Testo razvaljamo približno 4 mm debelo in z njim obložimo tortni model, ki smo ga premazali z maslom in pomokali. Testeno dno večkrat prebodemo z vilicami. Sladko smetano gladko zmešamo z rumenjaki, presejanim sladkorjem v prahu, cimetom, mletimi klinčki, mandlji in drobtinami. Breskove krhlje porazdelimo po testu in prelijemo s smetanovo zmesjo. Pečemo v ogreti pečici na 180 stopinj C približno 40 minut. Šele ko se pecivo ohladi, ga vzamemo iz modela, razrežemo na primerne kose in ob robu posipamo z malo sladkorja v prahu.
KULTURA
Ples (in žeja) združila narode
Posavje - Zadnji teden v juliju je potekal prvi folklorni festival, ki so ga gostitelji -Folklorna skupina KUD Oton Zupančič Artiče poimenovali “Ples druži narode”. Šlo je za mednarodno udeležbo folkloristov, saj so se v štirih dneh s plesom predstavili tudi Hrvati in Škoti; slednji so s tokratnim gostovanjem vrnili lanski obisk artiškim folkloristom.
V soboto dopoldne so vsi, ki so po enajsti uri obiskali brežiško tržnico, lahko ugotovili, da Škoti vendarle nosijo spodnjice pod svojimi kilti. To so najbrž ugotovili že večer prej tudi obiskovalci na gradu Rajhenburg, ko so gosti z otoka zaplesali skupaj z domačimi folkoristi s Senovega, društvom Tamburica iz Starega Petrovega sela s Hrvaške in pa artiško folkomo skupino.
Folklorna skupina Dunedin dancers iz škotske prestolnice Edinburgh je na vseh nastopih navdušila zbrano občinstvo, še bolj pa dude, na katere je igral simpatični mladenič. Ta je bil
tudi na čelu povorke, ki jo je pot vodila preko glavne brežiške ulice do tržnice. Na pesem dud so nato škotski plesalci zaplesali, še prej pa smo slišali majhen ansambel iz dveh harmonikarjev, tudi ene ženske, ter violinista, ki so dajali takt veselim plesalcem. Moški na uradnih prireditvah nosijo kilt z usnjeno torbico spredaj, suknjič s srajco ter barvne nogavice, ženske pa tradicionalne vrhnje obleke, ki jih članice sešijejo same, na desnem ramenu oziroma tudi hrbtu pa imajo z broško umetelno pripet tartanski trak. Vsi so bili obuti v mehke, skoraj baletne copatke, v stilu kate-
Del škotske skupine med nastopom pri spomeniku v Brežicah
Odprto pismo ministrici za kulturo...
Zavinje pri Boštanju - Literarni ustvarjalci in ustvarjalke javno nasprotujejo vsem praksam, ki so kot posledica nedemokratičnih pojavov v zadnjih letih zaznamovale področje književnosti in ki v nasprotju z javno prikazanim stanjem slovenske literarne in humanistične ustvarjalnosti v resnici poganjajo to ustvarjalnost in s tem slovensko družbo v sistematično uničenje.
Člani KD Žarek Brežice so pripravili poletne literarne vaje, kjer so se predstavili z branjem svojih zadnjih del, ki so vsebinsko v večini temeljila na socialnih temah. Na delovnem srečanju so obravnavali načrte izdaj zbirk svojih članov in izdaje biltena ter se dogovorili o pričetku vaj za realizacijo projekta “Oton Župančič”.
Večino časa pa so namenili “Odprtemu pismu literarnih ustvarjalcev in ustvarjalk Andreji Rihter, ministrici za kulturo, vladi in parlamentu RS ter slovenski javnosti” in ga tudi podprli s podpisi. Vsi podpisani namreč ugotavljajo, da na podlagi rezultatov programskega razpisa Ministrstva za kulturo za leta 2004-2006 in projektnega razpisa za leto 2004 nekateri odločilni postopki odločanja in razdeljevanja javnih sredstev za literaturo kažejo diskriminatomo obravnavanje prijav na področju knjige, neutemeljeno represivnost do enih in klientelizem ter nepotizem do drugih prijaviteljev, kar si po ustavi demokratična država ne sme dovoliti. Javna sredstva, ki naj bi služila razvoju mnogoterih kulturnih in civilnih pobud v Sloveniji, ne smejo postati orodje za politično korumpiranje “naših” in kaznovanje “ne-naših” znotraj posameznih kulturnih področij. Na področju založništva se je taka uporaba državnega denaija že sprevrgla v oblastniško diktaturo in ekonomsko ceiizuro.
“Ekspertna komisija” za založništvo v sestavi Tomo Virk, Mladen Dolar in Lev Kreft v sodelovanju z uslužbenci ministrstva Urošem Grilcem, Barbaro Koželj in Jožetom Horvatom namreč v nenavadno kratkem času presoja in odloča o dodelitvah subvencij v okviru programskega in projektnega razpisa za več sto prijaviteljev, pri čemer ni Jnepomembno, da so nekateri onhenjeni bili ali so še vedno člani uredništev, uredniki ali taj tiki revij ali edicij. Lev Kref; pa bi bil kot predsednik te komisije dolžan opozoriti na krš enje pravilnika, kajti 11. člen Pravilnika o strokovnih komisijah določa, da član komisije ne sme sodelovati pri odločanju o zadevah, na katere je interesno vezan, in da je član komisije lahko razrešen kot član J omisije, če kandidira za javna sredstva.
Podpisniki sahtevajo odstop ministrice, ker! ne skrbi za zakonitost in j profesionalnost dela na ministrstvu, razpust celotne strokovine komisije za področje založništva, da se nemudoma odpravijo nepravilnosti, ki jih je povzročilo izvajanje triletnega programskega razpisa in pifojektnega razpisa za leto 2004i, od vlade in parlamenta pa zahtevajo, da prenehajo podpirati destruktivno delovanje Ministrstva za kulturo in se nedvoumno opredelijo do njihovega odprtega pisma.
j N. Jenko S.
rih so tudi poplesavali. Iz svojega repertoarja so prikazali svoje plese, plese nižavja, kjer plesalke stojijo nasproti plesalcem v vrsti, vsak par pa odpleše od začetka do konca kolone, potem še kvadratni niz, ki je izpeljan iz francoske četvorke, ter njim najljubši ples Veter z jezera Fyne, kjer trije pari plešejo v obliki trikotnika. Zelo je navdušil tudi ples škotskega višavja treh deklet čez prekrižana meča. Ta smo opazili tudi na prepoznavnem znaku skupine, to je modri zastavi. Ples Škotov so popestrili tudi Artičani, ki spet niso razočarali.
Škoti so v soboto zvečer nastopili tudi v Dolenjskih Toplicah, kjer so se jim pridružili še viniški in novomeški folkloristi. Osrednji koncert ob zaključku festivala je bil v nedeljo, 25. julija, v Artičah, nastopili pa so že “stari znanci” - Škoti, Senovčani ter Folklorna skupina iz Artič in njen podmladek. Vzdušje so dodatno razgrele melodije tria - Alenke, Brede in Mateje na citrah. V ponedeljek so razigrani Škoti in Artičani nastopili še v trgovskem centru v Šiški in v torek dopoldne z Brnika odleteli v domovino.
Mojca Kosem
Bogatejša Forma viva
Kostanjevica na Krki - S postavitvijo treh novih skulptur se je v samostanski park v Kostanjevici na Krki “vpisala” dvajseta Forma viva. To je mednarodni kiparski simpozij v organizaciji Galerije Božidar Jakac, na katerem umetniki ustvarjajo izključno v hrastovem lesu. Letošnji strošek organizatorja je 5 milijonov SIT in del sredstev je prispevala tudi Občina Krško.
Kostanjeviška Forma viva se je kot mednarodno ustvarjalno srečanje umetnikov iz različnih koncev sveta pričela pred več kot štirimi desetletji. Zaradi številne udeležbe s po deset in več avtorji letno je v dvajsetih letih nastala na samostanskem vrtu zbirka s preko sto skulpturami, med katerimi pa so nekatere že propadle, saj ima les na prostem le določen čas trajanja.
Organizacijski stroški simpozija, ki je sprva trajal dva meseca, so galerijo finančno izčrpali, tako da je za deset let nehala prirejati vsakoletni kiparski simpozij in ga je obudila zopet leta 1998. Od takrat z manjšo udeležbo umetnikov poteka na vsaki dve leti. Letošnjega julija so ustvarjali Ljubljančan Boštjan Drinovec, ki je diplomiral in magistriral iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, Sreten Milatovič, ki je zaključil Akademijo v Sarajevu, in diplomiranec bukareš-tanske likovne akademije Ni-culae Seaptefrati.
Drinovčeva modra skulptura predstavlja neke vrste vesoljsko sondo, ki s pristankom na
Nove skulpture še dišijo po barvi našem planetu vzpostavlja pr- vesoljnim potopom. Seaptef-
vo komunikacijo z novim svetom. Avtor je plastiko poimenoval “Prvi stik” in kot pravi, lahko predstavlja etično markacijo za prihodnost. Milatovič je ustvaril “Ostanke Noetove barke”, kakor je poimenoval svojo idejo, realizirano v kombinaciji hrasta in stekla. Steklo v lesu, ki srka in odseva svetlobo, simbolizira pojavno obliko božjega, ki je v biblijski zgodbi Noetu pomagalo rešiti posamezne živalske vrste pred
rati je svojo skulpturo naslovil “Akcent”, saj je zanjo tako kot za večino njegovih velikih plastik značilen vertikalni ali diagonalni poudarek na horizontu.
Kiparji so prišli v Kostanjevico na Krko že z oblikovanimi idejami, zato so jih ob dobrih pomočnikih - Jakobu Gašpir-ju, Jožku Klemenčiču in Rajku Sintiču uspeli realizirati v kratkem času.
Branka Dernovšek
Anini glasbeni večeri
Leskovec - V cerkvi Sv. Ane v Leskovcu pri Krškem se predstavljajo mladi slovenski glasbeni talenti. Na Anin god sta koncertirala Posavca Mojca Ratajc na violi in Janez Ostrelič na kitari. Rataj-čeva, ki se je v sevniški glasbeni šoli učila klavir in violino, je glasbeno izobraževanje nadaljevala v Umetniški gimnaziji na violi, počitnice pa izkoristi za izpopolnjevanje na mojstrskih tečajih doma in v Avstriji. Je članica mladinskega orkestra Slovenije, Furlanije in Koroške SFK v Celovcu ter sinfoničnega orkestra Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana. Janez Ostrelič je po končani brežiški glasbeni šoli nadaljeval šolanje na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru, letos pa zaključuje Akademijo za glasbo v Ljubljani.
Oba mlada umetnika sta svoj talent že dokazala na različnih glasbenih tekmovanjih. Na naslednjih dveh glasbenih večerih v Anini cerkvi v avgustu in septembru se bo skupaj predstavilo še pet odličnih mladih slovenskih- glasbenikov, ki še študirajo ali zaključujejo študij glasbe. B.D.
Na gradu viteške igre
Sevnica - Društvo Trg Sevnica prireja v soboto, 14. avgusta, v sklopu “Sevniškega grajskega poletja” viteške igre na gradu. Ob 17. uri bo sevniški baron Moškon odprl grajske prireditve, na katerih ne bo manjkalo domače obrti s krčmo in srednjeveškega vrtca za otroke. Ob 19.30 bo nastopila igralska skupina viteza Gašperja Lambergerja in Klub vitezov red spodnjesavski. Že od 16.30 dalje pa bo z Glavnega trga na grad organiziran prevoz s konjsko vprego.
Filmska delavnica
Krško - V organizaciji Kinoateljeja in Društva zaveznikov mehkega pristanka (DZMP) Krško bo od 13. do 23. avgusta na Trški gori potekala filmska delavnica “Mediji brez meja”. Udeleženci se bodo pod vodstvom izkušenih mentorjev soočili z vsemi stopnjami realizacije filma, od zamisli do snemanja in končne montaže, predvidena pa so tudi predavanje o filmskem jeziku, teoriji in tehniki filma.
Eden od mentorjev bo tudi srbski režiser Zelimir Žilnik, avtor celovečernih filmov in dokumentarnih del, zmagovalec na berlinskem festivalu 1969 s filmom “Rani rado vi”, ki bo koordiniral delo v laboratoriju. Udeležba na filmski delavnici, ki jo finančno podpira Evropska unija s programom “Youth”, je brezplačna, število udeležencev je omejeno. Informacije in vpis so možni na naslovu www.kinoatelje.it. S.V.
napovedi
14. avgust
Brestanica - 7. prvenstvo za ženske v igranju diatonične 'harmonike, ob 16. uri, grad
21. avgust
Kostanjevica na Krki - koncert “Na krilih prvega poljuba”, Zoran Predin & Žive legende In the fool cool jazz orches-tra, ob 21. uri, dvorišče Galerije Božidar Jakac
Večer nostalgičnih spominov
Sevnica - Pred davnimi desetletji, ko je imela Sevnica pet pokritih kegljišč, ko so pošto še nosili poštni sli in ko so preko Save vozili brodi, je življenje teklo bolj počasi in bolj prijazno. Spomin na tisfe dni je zaživel s pomočjo starih fotografij in razglednic, ki jih je na velikem platnu na sevniškem gradu prikazoval ljubiteljski zgodovinar in zbiralec fotografij Zoran Zelič.
Sprehod v preteklost s pomočjo fotografij in razglednic se je začel na sevniškem gradu oziroma na znamenitem balkonu pred gradom, ki sta ga včasih varovala dva kamnita leva. Letos naj bi balkon obnovili, saj se je občina prijavila na državni razpis in bodo jeseni lahko začeli z delom. Znamenita so tudi kovana vhodna vrata v grad, ki jih je izdelal Matija Kozinc, umetnostni strojni ključavničar, ki se je šolal na Dunaju. Z gradu so se obiskovalci s pomočjo slike selili v Sevnico in si ogledali fotografije velikih poplav, ki so Sevnico zajele leta 1923 in 1933. Ker dostop do starega mestnega jedra ni bil mogoč, so v vodo postavili vozove in preko njih položili deske in promet je spet normalno potekal. Obiskovalci so si lahko ogledali nekdanjo podobo stare Sevnice s trgovino Triglav pa brod zadnjega sevniškega brodarja Androjne pa zadnjega poštnega sla Matije Majerja. Podoživljali so gradnjo vodohrama v Sevnici leta 1933, se seznanili s prvim neformalnim sevniškim vrtcem, ki so ga leta ’37 ustanovile sestre. Na ogled so bile fotografije, ki so nastale ob 50-letnici sevniške Kopitarne ter najstarejša obstoječa fotografija Kopitarne iz leta 1893. Dobro ohranjena je fotografija Rejeve vile, današnje OS Ana Gale, v kateri je živel lastnik Jugotanina, Rej.
Pred prvo svetovno vojno je bila v Sevnici vsaka druga hiša gostilna. Znamenit je bil tudi hotel Triglav in restavracija, v katerih so med vojno hranili strelivo in orožje. 17. maja leta ’45 je najprej eksplodirala železniška postaja, nato restavracija in še hotel.
Zanimive so fotografije Ta riškega gradu, to je stavba, v kateri je danes Jutranjka. V Tariškem gradu so delovali Salezijanci, ki so organizirali oratorije in skrbeli za kulturno življenje, poleg tega pa so zgledno negovali čudovit park v okolici stavbe, ki ga danes ni več, saj so v njem posekali še poslednja drevesa.
Obiskovalci so si lahko ogledali še gradnjo nadvoza v Sevnici, ki so ga gradili leta 1938. Pravzaprav Sevničani uporabljajo izraz “nadvožnjak’ in na ministrstvu v Ljubljani pravijo, da takoj po govorici prepoznajo Sevničane, ki namesto nadvoz vedno govorij0 “nadvožnjak”. Mogoče je to zaradi tega, ker je bil sevniški “nadvožnjak” edini nadvoz, zgrajen preko železniške proge na relaciji Zidani Most Zagreb. Zanimiv je tudi most v Jelovcu, ki sodi v območje varovane tehnične dediščine-To je bil eden prvih železobe-tonskih mostov pri nas, v Sloveniji pa so ohranjeni samo se trije - poleg jelovškega le Še v Podpeči pri Vrhniki ter v Gozdn Martuljku.
Večer odprtih grajskih vra > na katerem so prikazova orumenele fotografije, je b vzdih po časih, ko je bilo Sevnici aktivno Društvo sl° venskih fantov in deklet, ko ? na Glavnem trgu telovadi^ člani sokolskega društva lo se na paradah nosile narod, noše, ko seje na sloviti seVIlljul gmajni igral nogomet in s o lesenem mostu čez Savo, ki S je reka že davno tega odnes^j pobirala mostnina. Ostale pa
fotografije kot dokument n .
kega časa, ki se ne bo m več povrnil.	a
Nada Černič Cvetanov
REPORTAŽE, NASVETI
avtomobilizem
Hyundai coupe 2.0 CWT FX
Nizek, agresiven, vpadljivo modre barve. To je kratek, vendar kar dober opis prvega vtisa °b pogledu na testni Hyundai Coupe .
s podiranjem zadnje klopi, kar nekaj.
Zavedati se moramo, da se v takem avtomobilu nizko sedi, in da prostora ne bo za izvoz,

Voznikov prostor želi biti športen, predvsem zaradi nizkega sedenja. Merilni instrumenti so popolni, pregledni, le grafično bi lahko bili bolje označeni in s tem bi pridobili nekoliko športnega duha. Čeprav dajejo nekoliko cenen vtis, ne slepijo, predvsem pa ne utrujajo, tudi po večurni nočni vožnji.
Oprema, s katero boste zadovoljevali svoje povpraševa-
dar so to že skorajda običajna pomagala, kot je nastavljiv volan ali kaj podobnega, kar je v tem razredu običaj. Skoda je le, da volanski obroč ni nastavljiv še v globino, kar bi razveselilo predvsem večje voznike.
Testni coupe je poganjal 2-litrski 16-ventilski CVVT bencinski motor. Z njim je coupe ravno prav poskočen. Tako končna hitrost kot pospešek sicer nista na ravni “superšport-

. —
■u
■
.
Hyundai Coupe je pravi coupe. Dolg je 4 metre in 40 cm, ko vstopate vanj, pa se morate kar dobro prikloniti Pred pomikom glave pod streho, saj je visok le meter in 33 cm. Vstopanju in izstopanju sta Namenjeni le dve vratni odprtini. Tretja vrata so namenjena Prtljagi. Te vsekakor ne more hiti veliko, vendar pa je 362 litrov praznine ob dejstvu, da vozimo coupe in da je prtljažni Prostor možno krepko povečati
saj so ga konstruktorji razporedili predvsem v dolžino. Ne glede na to je potnikoma na prednjih sedežih odmerjenega kar precej prostora. Sedeža se
Motor:
-	4-valjni vrstni CVVT
-	prostornina: 1975 cm’ ' naj večja moč:
105 kW (143 KM)
-	navor: 186,3 Nm pri 4500/min.
nje po udobju in varnosti, obsega centralno zaklepanje, električno vodena stekla, zračne vreče, ABS, servo volan, klimatsko napravo in še kaj, ven-
izdatno pomakneta nazaj, širine je tudi dovolj. Potniki na zadnji klopi pa ne bodo ravno navdušeni, saj je predvsem malce večjim v napoto nizek strop, ki tudi zaradi oblike kar hitro sili proti zadku vozila. „
Zmogljivosti:
-	najvišja hitrost 206 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 9,2 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 10,9/6,4/8 l/100km
-	testno povprečje:
9,7 1/100 km
nika”, a povsem zadoščata za igrivo vožnjo in nekaj športnih užitkov. Lega na cesti in vodljivost sta nad povprečjem, le hrupa v potniškem prostoru bi lahko bilo nekoliko manj, čeprav bi s tem izgubili nekaj športnega vzdušja. Naj bo torej kar tako, saj je coupe namenjen predvsem tistim s hitrejšim pretokom krvi...
Aleksander Krebelj
Derma Art
D.O.O.
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar. Poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
Kako izberemo dober zaščitni faktor
. Sončni žarki so na vsak način škodljivi in razen zagore* ki je modna muha, koži ne prinašajo nič pomembnega. 'Opozoril se morajo zavedati predvsem svetlooki, svetlopol-11,1 pegasti ljudje, ki imajo veliko pigmentnih znamenj.
Sonce oddaja tri vrste žarkov UV-A, UV-B in UV-C. Glede a nevarnost jih lahko označimo takole:
UV B = Buming - opekline - prehajajo v povrhnjico in p°vzročajo opekline
UV A = Ageing - staranje - prodirajo v usnjico in °skodujejo genetski material.
yb nakupu pripravkov za zaščito pred soncem bodite pozor-j^n izberite mazila, ki vsebujejo zaščitne UV filtre proti UV-A žarkom. Na embalaži naj bo navedena zaščita pred
f-, ftTla vrstama žarkov. Izbirajte zaščitna sredstva z zaščitnim no d em najmanj 15. Na embalaži izdelka naj bo navede-' na je zaščitni pripravek fotostabilen in vodoodporen.
sai |l'et'stVa nanašajte na kožo enakomerno in v debeli plasti, zavv.0ste le tako dosegli zaščitni faktor na vaši koži enak prjpltn®mu faktorju na embalaži izdelka. Strokovnjaki sa Večajo 35 ml zaščitnega sredstva na celotno površino tele-dtigjA Pomeni, da lonček ali tubo porabimo v dveh do treh k0|jx. Ugotovljeno je, da praviloma nanašamo nezadostno UčjJ110 zaščitnega faktorja, kar bistveno zmanjša kljub °Vitost maz^a- To je tudi odgovor, zakaj vasje opeklo, £e temu da ste se namazali.
Rior 116 Prenesete debele in bele plasti kreme na svoji koži, ali 1qq ,lzhrati mazilo z visokim zaščitnim faktorjem SPF 60 se jjj ln če tega nanesete na kožo v tankem sloju (kot običajno), izdel« rak zavedati, da ste zaščito, ki je navedena na embalaži Ho v ta SPF 60, zmanjšali na SPF 10. Posledično se je potreb-O Primeru kmalu spet ponovno namazati.
Ha js ,"1eJ dobro zaščitite oči in ustnice in nikar ne pozabite a m pokrivalo.
Daniela Truden, www.dermaart.si
toni Ul M t » I
Palača
X Qfrahm/
i Siratiov ^
V / 40
v**' T “M
Pobegla porota /Runaway Jury
V eksplozivnem sojenju so na kocki življenja in milijoni dolarjev. Mlada vdova vloži civilno tožbo zoper mogočno korporacijo, ki jo krivi za možev umor. Dvanajst porotnikov se mora odločiti, ali je proizvajalec kriv. Vendar pa brezobzirni svetovalec za poroto Rankin Fitch (Gene Hackman) meni, da je razsodba preveč pomembna, da bi bila v rokah porote, in je pripravljen narediti vse, da bi porota glasovala v prid njegovemu klientu. Napetost naraste, ko Fitch in Rohr spoznata, da nista edina, ki se poteguje-ta za poroto. Nicholas Easter (John Cusak), eden od porotnikov, jima preko svoje prelepe žene (Rachel Weisz) da vedeti, de je porota obema naprodaj in da jo bo dobil tisti, ki bo zanjo več plačal.
Palača strahov /
The Hauned Mansion
V tej zabavni Disneyjevi komediji, polni posebnih efektov in hrupnega smeha, se pripravite na napeto življenje po smrti! Trgovec z nepremičninami Jim Ever (Eddie Murphy) in njegova družina se soočijo z 999 nasmejanimi duhovi, ko zaidejo v grozljivo in razpadajočo hišo družine Gracy. Ob pomoči jasnovidke Madame Leote (Jenni-fer Tilly) družina Evers kljubuje razbrzdanim duhovom in nenavadnim dogodkom ter uspešno prekine urok. Vas in vašo družino bo ta grozljiva zabava do solz nasmejala!
Miki modre oči /
Mickey blue Eyes
Michael Felgate je zaposlen pri dražbeni hiši kot dražilec umetniški del. Kljub dekletovim svarilom spozna njenega očeta Franka in “družino”. Se preden se zave, da je Frank mafijec, je že z obema nogama v umazanih poslih. Mafijski šef Vito Graziosi ga prisili, da na dražbi proda slike njegovega nenadarjenega sina in tako opere mafijski denar. Michaela kmalu obišče FBY, Gina mu grozi z odpovedjo poroke, mafija pa ga vedno bolj drži v kleščah. Prave težave se šele začnejo, ko po nesreči ubijejo Vitovega sina.
Rubriko je pripravila:
VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
za lepši videz
Trigrami in Pa’kua
Tokrat bomo spoznali še dva pojma, ki nam bosta skupaj z že podanim v prejšnjih prispevkih dala potreben teoretičen okvir za kasnejše analize praktičnih primerov.
Trigrami
Transformacije, o katerih smo pisali v prejšnjem prispevku, je kitajska metafizika označila v obliki modela s trigrami. Če vas spomnim, z združitvijo strukture (yin) in forme (yang) je ustvarjeno tretje - transformacija. Trigrami so kombinacija treh črt, od katerih je lahko vsaka polna -(yang) ali pretrgana —-----(yin). Trigrami imajo svoje ime, simbolizem, atribut,
pripadajoči element (eden od petih elementov), priključenega arhetipskega člana družine, smer in številko.
Osem trieramov:
SIMBOL	IME	ATRIBUT	ELEMENT	PODOBA	SMER	ŠTEV.	ČLAN D.
	CH'IEN kreativen	močno	kovina	nebesa	SZ	6	oče
							
							
= =	K' UN receptiven	vdan, zvest, ustrežljiv gibčen	zemlja	zemlja	JZ	2	mati
—	CHEN prebujajoči	iniciator, gibanje	les	grom	v	3	najstarejši sin
							
	K'AN zelo globok	nevaren	voda	voda	s	1	srednji sin
— =							
—	KEN ostati umirjen ..	počivajoči	zemlja	gora	s	8	najmlajši sin
—							
	SUN nežen	ostrina prodornost	les	veter les	JV	4	najstarejša hči
							
	".							
		Ll oprijetost	dajanje svetlobe	ogenj	ogenj	J	9	srednja hči
							
							
—	TUI vesel radosten	radost veselje	kovina	jezero	z	7	najmlajša hči
							
Vsak izmed osmih trigramov predstavlja eno izmed smeri. S kombinacijo dveh trigramov dobimo heksagrame. Skupno jih je 64 in so predmet preučevanja v I CHING-u klasični kitajski metodi prerokovanja.
Trigrami imajo v Feng shuiju ključno vlogo pri analizi bivalnih prostorov. S postavitvijo oktogonalnega modela Pa’kua na tloris objekta ki je predmet analize, preko trigramov dobimo jasno sliko, v katerem delu prostora je potrebno upoštevati yang, v katerem pa yin značilnosti. V povezavi s petimi elementi (SavaGlas št. 108, 109 in 110) pa tudi, kateri element ali kombinacijo elementov je najbolje koristiti pri opremljanju določenega sektorja.
Nadaljevanje sledi v 114. ševilki SavaGlasa. Za vprašanja lahko pokličete od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel. št. 07/49-63-091.
Goran Ledič
moda
Spet je čas, da se posvetimo eni izmed mnogih osebnosti iz sveta mode. Najbrž vsi poznate veliko modno ime PRADA, gre za oblikovalko Miuccijo Prada.
In kako seje vse začelo? Miu-ccin dedek je leta 1913 v Italiji, v Milanu, odprl luksuzno trgovino z usnjem. 1978. leta je posel od svoje mame prevzela Miu-ccia, čeprav je zaključila študij politologije in si pravkar takrat kot 28-letna zaželela svet igralstva. Leta 1985 je Miuccia ustvarila svojo linijo ženskih torbic, ki so postale in so še danes najljubši dodatek vseh modnih ljubiteljev. Leta 1989 je predstavila kolekcijo na Pret a porter ter požela izredne pohvale in zanimanja. Miuccia je razvila svoj slog, svoje materiale in svojo znamko, ki je še danes vredna občudovanja. Njen slog je nekaj posebnega, enostaven, a vseeno neveijetno eleganten, ženstven in glamurozen. Poleg Prade moramo omeniti še eno znano ime in sicer MIU MIU. In kaj imata skupnega Prada in Miu Miu? Da bi razširila
tržišče, je leta 1992 Miuccia ustanovila še eno znamko in ustvarila še eno ime, malce “cenejše kot je PRADA. In sicer Miu Miu, tako jo namreč kličejo njeni prijatelji in družina. MIU MIU kolekcije so tudi malce bolj sproščene, so iz bolj naravnih materialov in barv. Leta 1993 je PRADA na podlagi čistih in elegantnih izdelkov, izvrstnega ročnega dela in prvorazrednih materialov prejela nagrado “Council of Fashion Designers of America”. Leto kasneje (1994) seje prvič predstavila v Nevv Yorku in v istem letu odprla svoj butik v Londonu. Kmalu se je vrnila v Milano, kjer ima še danes dvakrat letno modne revije PRADE in MIU MIU.
Lea Šinko Štraus
ŠPORT
atene 2004
Brežičana komaj čakata olimpiado
Brežice - 13. avgusta se bodo v Atenah pričele poletne olimpijske igre, že 28. po vrsti. Udeležila se jih bosta tudi devetkratni državni prvak v skoku ob palici Jure Rovan in šestkratni prvak Slovenije Primož Kozmus v metu kladiva. Nanju smo Posavci in še posebej Brežičani upravičeno lahko ponosni, saj ni veliko slovenskih občin z dvema atletskima olimpijcema. V Atene bosta sicer odpotovala kasneje, kaj pa pravita o načrtih, pripravljenosti, pričakovanjih in najhujših konkurentih sama in njuna trenerja?
Juretov oče in trener Polde Rovan je povedal, da Jure letos nima težav s poškodbami, trenira redno, počuti se dobro. Do nastopa je še kar lep čas, skoraj trije tedni, časa za priprave je torej še kar precej. Pred Atenami bo nastopil še v Ljubljani (ta torek) in Leipzigu (prihodnjo soboto). Razmere za trening so dobre, pozimi so trenirali v prostorih Intermarketa, tudi v slabem vremenu trenirajo tam. Sicer pa je najpomembnejše to, da vse poteka utečeno, da ni presenečenj. Juretova prehrana ni nič drugačna kot sicer, športniki pač morajo uživati posebej obogateno hrano. Konkurenca v Atenah bo huda, za finale bo najbrž treba
preskočiti letvico na višini 5,60, morda celo 5,70 m. Jure bo tako moral dati vse od sebe, pri čemer bo za finale verjetno moral izenačiti v Zagrebu postavljen rekord. V Atenah je sicer že skakal, v Grčiji je bil doslej dvakrat na pripravah. Tekma bo zvečer, razmere bodo ugodne, saj takrat ponavadi rahlo pihlja.
Juretovi najboljši rezultati doslej so 8. mesto na mladinskem Svetovnem prvenstvu (SP) v Lizboni leta 1996, 4. mesto na ameriškem študentskem prvenstvu 1997, istega leta je bil peti na univerziadi v Bariju, naslednje leto je dosegel izvrstno 9. mesto na prvenstvu stare celine v Budimpešti, predlani je bil prav na takšnem
Jure Rovan: “Upam, da se bodo Olimpijske igre začele pravočasno. Sedaj govorijo, da jih utegnejo celo premakniti za mesec ali dva. Želel bi tudi, da bi jih neposredno spremljalo čim več gledalcev, da bi se skratka imeli “fajn”. Glede nastopa bi rekel, da sem vesel, da sem se sploh uvrstil v tekmovanje, sicer pa si želim uvrstitev nekam na sredino. Tudi drugi tekmovalci letos ne blestijo, noben ne zmaguje redno, tako da bi težko izbral favorita. Jaz
se pripravljam v Brežicah, imamo nove blazine, tako da so razmere za trening še boljše, pa tudi palico sem nedavno zamenjal. Pred sezono sem se pripravljal v Iowi, kjer so me zelo lepo sprejeli, skoraj nikoli si nisem sam plačal večeije. Hrana v ZDA je res dobra, pa tudi poceni, tako da se že zaradi tega izplača odpotovati tja. V Atene gremo 23. avgusta, nekaj sem že spakiral v kovčke in se že veselim nastopa.”
tekmovanju v Muenchnu 18. Njegov državni rekord znaša 5,61 m, dosegel pa ga je nedavno na mitingu v Zagrebu, s čimer je dosegel B normo za nastop na OI.
Primožev trener Vlado Ke-vo je o pripravah dejal, da Primož trenira povsem normalno. V Splitu je bilo vreme zares ugodno, trenirali so predvsem tehniko. Do olimpijskih iger se Primož več ne bo udeleževal tekmovanj, tako da se bodo maksimalno pripravili na Atene.
Primož je lani kladivo zalučal 81,21 m daleč, kar je bil in je še njegov osebni rekord, hkrati pa tudi državni. Lani na svetovnem prvenstvu za tem rezultatom ni veliko zaostal, kladivo je poletelo 79 m in 68 cm daleč, kar je zadostovalo za 5. mesto. Pred tem so ga dve sezoni pestile poškodbe in takrat ni presegel 76 m. Leta 2000 je že bil na olimpijskih igrah in jih končal na 38. mestu, predlani na evropskem prvenstvu na Bavarskem pa je zasedel 22. mesto (72,60 m). Lani je napovedal, da mu bodo največji izziv v naprej olimpijske igre v Atenah. Ali je Primož z mislimi že tam?
Omeniti pa velja tudi fizioterapevta in bioenergetika Marjana Ogorevca, ki fantoma, predvsem Primožu, pomaga z azijskimi vajami tai-chi, ki povečujejo energijo in sproščajo, tudi z meditacijo, so pa prilagojene evropskemu duhu.
Tudi iz uredništva SavaGla-
Primož Kozmus: Prejšnji teden sem bil na petdnevnih pripravah v Splitu, torej bi lahko rekli, da se počasi približujem Atenam. Tja bom odpotoval 16. avgusta, kvalifikacije so na sporedu natančno čez dva tedna. Strahu ali nervoze še ne čutim, a bo tudi to še prišlo. Konkurenca bo močna, moj favorit za zmago je Belorus Ivan Tihon, kije zmagal že lani v Parizu. Na zadnji tekmi, ki sem se je udeležil, to je bil miting v Trstu, sem zmagal, dosegel sem razdaljo 76,93 m. Moj prvenstveni cilj je uvrstitev v finale, kar bo precej težko, želim pa si, da bi kladivo zalučal prek 80 m.
sa ter Radia Brežice in Radia Sevnica želimo brežiškima atletoma veliko športne sreče in dobre dnevne forme, da bo vse šlo kot po maslu.
Mojca Kosem
športno plezanje
Strmo navzgor po novi steni
Krško - V drugi polovici osemdesetih let so iz ZDA prišle v naše kraje prve informacije o novi zvrsti plezanja in sicer športnem plezanju. Z njo so se začeli ukvarjati predvsem alpinisti, saj jim je služila kot odličen trening. Med njimi so bili tudi trije Posavci - Miloš Kolšek, Arnold Koštomaj in Marjan Zver, ki so v ta namen začeli opremljati plezališče v Armeškem. Leta 1989 je bila ustanovljena alpinistična skupina, ki jo je vodil izkušeni Arnold Koštomaj in je delovala s pomočjo Alpinističnega odseka Novo mesto. 16. septembra 1993 pa so ustanovili samostojni klub - Posavski alpinistični klub (PAK). Prvi predsednik kluba je postal Bojan Kurinčič, po štirih letih pa je vodenje prevzel Gorazd Pozvek, ki klub vodi še danes.
Leta 1994 je bila postavljena umetna plezalna stena v OŠ Brestanica (poleg te so še tiste v Armeškem, na Bohoiju - nad slapom Pekel, dve plezališči nad Savo ob cesti med Brestanico in Sevnico, kot zadnje pa še plezališče pri Perkotu na Bohorju), naslednje leto pa še manjša boulder stena. Oblikovala se je tudi manjša skupina mladih tekmovalcev, ki se ves čas pridno
prvenstvo, do vidnih rezultatov je prišlo po lem 1994, ko je vadba postala organizirana. Trenutno je v kategoriji mladincev Nejc Pozvek čisto v vrhu slovenskega prostega plezanja s preplezano smeijo z oceno 8a na pogled, skupaj z Ambrožem Novakom sta slovenska reprezentanta.
Člani kluba so si že kar nekaj ;eleli, da bi si izboljšali iere za trening. Bilo je več
udeležuje tekem za državno idej. Naposled so se le dogovorili
z občino Krško (predvsem z vodjo oddelka za družbene dejavnosti Jadranko Gabrič) in tako ob pomoči 4 milijonov SIT ter sredstvih Ministrstva za šolstvo, znanost in šport postavili steno v nekdanjem domu Milke Kerin (današnji Mladinski center), ki so jo tudi že svečano predali namenu (na fotografiji).
Leto 1994 je bilo za klub prelomno. Gorazd Pozvek in Bojan Kurinčič sta se udeležila vseslovenske odprave v Južno Ameriko, na njen najvišji vrh Acon-caguo (6960 m). Cilj sta osvojila, odmevnost njunega podviga pa je v klubu spodbudila mlajše člane, da so kmalu odšli po njuni poti. Tej prvi uspešni odpravi so sledile še ture v severno Ameriko na Himalajo, Madagaskar. Velik podvig leta 1999 je skupaj še z nekaterimi slovenskimi alpinisti uspel prvi posavski himalajski odpravi, in sicer osvojitev Cho Oyua (8201 m) po poldragem mesecu truda brez kisika in pomoči višinskih nosačev (šerp). Odpravi v ZDA in Mehiko sta sledili še dve, to pot v Južno Ameriko, na prvi je velik podvig uspel Aleksandri Voglar, draga pa je bila namenjena pridobivanju izkušenj mlajših članov.
S preplezanimi težavnimi smermi si je pet plezalcev pridobilo status kategoriziranih športnikov Slovenije, Voglar-jeva in Andrej Sotelšek pa sodita v sam vrh slovenskega alpinizma. M.K.
judo
Tina izpolnila normo
Paks, Jičin - Judoisti “Olimpije” Krmelj že celo sezono marljivo in zagnano trenirajo pod vodstvom priznanih trenerk Olge Stirba in Inne Toropeeve. Dosegli so kar nekaj lepih uspehov na državnih prvenstvih, saj se lahko cela vrsta judoistov ponaša z naslovi državnih prvakov, podprvakov, predvsem v mlajših generacijah, saj klub deluje šele dobrih šest let.
Tina Kukec - ji bo na letošnjem EP in SP uspel ponovni podvig iz leta 2002, ko je na EP kadetov v Gyoru na Madžarskem osvojila bronasto medaljo?
Tako se je Tina Kukec v soboto, 17. julija, udeležila mladinskega A turnirja v Paksu na Madžarskem v kategoriji + 78 kg in v ostri konkurenci tekmovalk iz Rusije, Turčije, Nemčije, Španije, Avstrije in s Poljske zmagala in dokončno potrdila izpolnitev norme za udeležbo na letošnjem septembrskem evropskem mladinskem prvenstvu v Sofiji in oktobrskem svetovnem mladinskem prvenstvu v Budimpešti.
Da zmaga v Paksu ni bila naključna, je minulo soboto dokazala na mladinskem A turnirju v Jičinu na Češkem, kjer je ponovno zmagala.
strelstvo
Slemenšek pred viceevropskim prvakom
Beograd - Na posodobljenem Olimpijskem trap strelišču Kovilo-vo pri Beogradu je potekala velika mednarodna tekma Grand prix Perazzi 2004 v trapu. Sodelovali so najboljši strelci vseh sosednjih držav, med njimi tudi strelci iz Slovenije. Tekma je imela poseben značaj, saj seje streljalo v dveh dnevih na 200 letečih tarč. Ob dnevnih temperaturah nad 35 stopinj C je bilo streljanje zelo težavno.
Na tekmi je nastopal tudi Sevničan Marko Slemenšek, ki se je izkazal zelo uspešno. Od osmih serij po 25 letečih tarč je tako od 200 možnih zadel 188 ciljev in se uvrstil v finalno serijo šestih najboljših strelcev. Po izvedeni finalni seriji, kjer je zadel 23 tarč od 25, je tako pristal na zelo solidnem 4. mestu in je med dragim imel za seboj na 5. mestu letošnjega viceevropskega prvaka v trapu Madžara Ištvana Putza. Zmagovalec tekme Grand prix Perazzi pa je bil Hrvat Kristijan Kancelar z zadetimi 220 tarčami od 225 možnih.
plavanje
Krčanke nepremagljive
Zagreb - V soboto je potekalo že osmo tekmovanje JARUN TRI 2004 v disciplini olimpijskega triatlona. Tekma je štela za odprto ekipno državno prvenstvo in za pokal Hrvaške.
V absolutni konkurenci super sprint triatlona so prva tri mesta osvojila posavska dekleta. Tekmovalke kluba MULTISPORT iz Krškega so se odlično odrezale že pri plavanju, kjer so si nabrala več kot minuto in pol prednosti, to pa so na kolesu in teku samo & povečevale. Četrouvrščena hrvaška tekmovalka Mirka Škudar je tako za zmagovalko Majo Marušič zaostala več kot šest minut-Maja Marušič je s časom 42:14 postala absolutna zmagovalka* slavila pa je tudi med mlajšimi mladinkami, Nina Mandl je zrna' gala med kadetinjami (njen čas 44:18) in bila absolutno druga* Dolores Žičkar je bila absolutno tretja, njen čas 45:52 pa je za' dostoval za 2. mesto med mlajšimi mladinkami.
■fsm
mm
avtohisa nonm
Novo vozilo Popusti za
Prenovljeni F Nova Panda Vozila Hyimela
¥m B1M
i§§ Ji® iOT te

.
' m
HHH
sinice!
AOTDHIŠA ADRIA KRŠKO, Cesta krških žrtev 137. KRŠK° I
KRONIKA
Elektrarna preoblikovala podobo krajine in ljudi
Orehovo, Ledina - Za 60-letno Štefko Strniša z Orehovega, upokojenko sevniške Lisce, je konec aprila izginila vsaka sled. Iz domače hiše na Orehovem, ki jo bodo v teh dneh zaradi gradnje HE Boštanj podrli, se je preselila v sestrino hišo na Ledino. Od tam je 24. aprila izginila neznano kam.
Policijski podatki pravijo, da je Štefka 24. aprila ponoči s taksijem prispela v Sevnico. S seboj je imela osebno prtljago, osebno izkaznico in potni list, medtem ko je avto pustila doma v garaži. Od takrat dalje o Štefki ni nobenega glasu. Sorodniki, prijatelji in znanci ugibajo, kam bi lahko šla in se čudijo, da se ne oglasi in tudi njen mobilni telefon molči.
Štefka in mož Franci sta si Ustvarila dom in družino, v kateri je bil še sin Branko, na Orehovem. Štefka je bila zaposlena v sevniški Lisci, Franc pa kot Prometnik na železniški postaji v Tržišču. V prostem času je Franc Še malo “cimpral”. Številni pa ga Poznajo kot muzikanta, saj je igral na mnogih ohcetih in ob drugih priložnostih ter stresal šale in zabaval občinstvo. S Štefko sta bila zelo lep par.
Že pred leti, ko je stekel projekt gradnje HE na spodnji Savi, je bilo jasno, da bo njihova hiša, locirana na Orehovem, elektrami v napoto in da jo bo-
do porušili. To priložnost sta zakonca izkoristila in se razšla. Franci se je vrnil v domače kraje nad Žirovnico, Štefka pa se je lansko jesen naselila v sestrini hiši na Ledini, kjer je nekaj
časa kot podnajemnik bivala tudi družina Jelenc. Kaj se je dogajalo s Štefko in zakaj je za pomoč v težavah večkrat prosila zdravilko Bernardo Polanc iz Maribora, ni znano. Dejstvo
pa je, da sta bili v stalnih telefonskih in tudi osebnih stikih, Štefka pa ji je menda posojala tudi denar. Štefka se je v tem obdobju tudi goreče obrnila k veri in molitvi in ljudski glas pravi, da se je z neko versko sekto podala v Italijo, v času, ko jo pogrešajo, pa naj bi bila tudi na Irskem. Na Policijski upravi Krško so potrdili te navedbe, a pravijo, da gre le za glas ljudstva in da te domneve niso preverjene. Se je pa res v tem času v Dublinu mudila zdravilka Polančeva, ki je menda tudi prva prijavila vest o Štefkinem izginotju. Pogrešana Štefka je nekaj denarja od prodaje hiše menda dvignila z računa, ne pa. vse. Sicer pa je policija objavila informacijo, da je ženska pogrešana in njen opis, po uradni dolžnosti, da bi jo ljudje in tudi uslužbenci na meji, če bi slučajno potovala iz države, prepoznali. Ne iščejo je pa s tiralico, saj ne gre za osumljenko, temveč za pogrešano osebo. N.Č.C.
Ko sta Jakob in Ana Černič pred desetletji odšla v Nemčijo, sta računala, da bosta velik del življenja preživela v hiši, ki sta jo gradila. A življenje ubira svoja pota. Hiša Černičevih tudi nima pretirane sreče z različnimi podnajemniki Na koncu je iz nje neznano kam odšla še njihova sorodnica Štefka Strniša.
V enem tednu dva večja zasega heroina
Obrežje - Mobilna carinska enota je na Mednarodnem mejnem prehodu Obrežje pri Paru iz BiH zasegla 28,6 kg heroina. Pošiljka droge je bila najverjetneje namenjena na hemški trg, izhajala pa je z juga nekdanje skupne države. Nekaj dni kasneje je policija Pri treh državljanih Makedonije zasegla skoraj 10 kg heroina.
Na Obrežje sta s kombiniranim vozilom Hyundai 22. ju-hja pripeljal 32-letni državljan hiH z začasnim prebivališčem 'a 35-letna državljanka BiH s Jtalnim prebivališčem v Nemčiji, ki sta imela prazno vozilo, na carinikovo vprašanje pa sta ^vrnila, da za carinsko kontro-nimata nič. Kot je povedal v°dja sektorja za preiskovalne ''-adeve Carinskega urada Slo-'v'enije Mirko Bačac, se je de-|aVec referata za zatiranje tiho-taPstva odločil za podroben Pregled vozila in pri tem opari, da je spodnji zunanji del Prtljažnega prostora dodatno Ž^ižan, v dnu je bila izrezana P °čevina, v prirejenem prosto-^ Pa je carinik odkril zavitke, ? jePljene z rjavim lepilnim ^tom in zavite v folijo, kar je andardno pakiranje drog.
, ' o obvestilu policije in pri-°du kriminalistov Policijske Prave (PU) Krško ter okrožne-Ij? državnega tožilca so carini-s pomočjo službenega psa
nadaljevali s preiskavo. Preliminarni test je pokazal, da je v zavitkih res heroin. V prirejenem prtljažnem prostoru je bilo 35 zavitkov ter v prirejenem dnu potniškega prostora vozila še dodatnih 16 zavitkov, skupaj torej v 51 zavitkih kar 28,66 kg bruto heroina.
Kot je dejal Robert Perc iz PU Krško, so tudi na Centru za forenzične preiskave v Ljubljani potrdili, da gre za heroin.
28. julija okoli pol pete ure zjutraj so se na Mejni prehod za ednarodni promet Obrežje z osebnim avtomobilom s Hrvaške ^‘Peljali trije državljani Makedonije. Policist, ki je opravljal kontrolo, se je odločil, da bo pregledal tudi notranjost zria Mercedes z nemškimi registrskimi oznakami. Skupaj s mkom sta pod zadnjim sedežem opazila sveže sledove je PralV*' na podvozju vozila. Službeni pes za odkrivanje mamil Zav' aZal m°žnost, da se v vozilu nahaja prepovedana droga, S)S(. ttek rjave barve in neznane vsebine pa je bilo opaziti tudi iskZl Cn0 0C* °riprtln pod zadnjim sedežem. V prisotnosti pre-kri^ga sodnika in okrožnega državnega tožilca so zato pr lnahsti PU Krško opravili ogled vozila in v prirejenem lenii- v Porivozju odkrili 19 zavitkov, oblepljenih z rjavim nj tenim trakom, v skupni bruto teži okoli 9,8 kg. Preliminar-sodrv! Potrdil heroin. Za vse tri osumljence je preiskovalni ^rik odredil pripor.
Osumljena in vozilo so pridržali, za voznika je preiskovalni sodnik odredil pripor in je še vedno pridržan, državljanko BiH pa so kasneje izpustili.
V zadnjih letih so bile naj-večje zasežene količine na področju PU Krško v letu 2001, v letu 2002 beležijo padec, zdaj se ta trend počasi dviguje. Vendar, kot pravi Perc, letošnje leto ni kritično: ”Tudi izpostavljenost območja PU Krško po obremenjenosti s prepovedanimi drogami ne izstopa iz povprečja Republike Slovenije; čeprav to seveda ni podatek, s katerim bi se tolažili. Policija usmeija ogromno energije v boj proti prepovedanim drogam in tistim, ki jih razpečujejo, kar precej truda pa vlagamo tudi v preventivne aktivnosti na tem področju”.
Suzana Vahtarič
Vozil brez vozniške...
Gunte - Zadnje julijsko jutro se je na glavni cesti Brestanica - Krško zunaj naselja Gunte zgodila huda prometna nesreča. 30-letni voznik iz okolice Krškega se je z Opel Omego v bližini odcepa pri kamnolomu pred desnim nepreglednim ovinkom odločil za prehitevanje. Ko se je vključil na svoj vozni pas je njegovo vozilo, domnevno zaradi neprilagojene hitrosti, pričelo zanašati. Zapeljal je na nasprotni vozni pas in čelno trčil v vozilo 47-letnega voznika iz Sevnice. Po trku je slednjega odbilo in je čez bankino zdrsel po brežini proti reki Savi in se ustavil v grmovju. V vozilu je ostal ukleščen in so ga izvlekli šele gasilci PGE Krško. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v Bolnišnico Brežice, kjer so ugotovili, da je hudo telesno poškodovan, imel je zlom roke in noge. V vozilu je bil pripet z varnostnim pasom, preizkus alkoholiziranosti je bil negativen.
Drugače je bilo pri povzročitelju nesreče; voznik je bil samo lahko telesno poškodovan, vozil je brez vozniškega dovoljenja z neregistriranim in nezavarovanim vozilom brez veljavne nalepke. Ob tem je še napihal 1,88 promila.
Kanal 2000
)fniativni TV kanal v občini Sevnica
Kradejo pred našimi očmi
Posavje - Do oškodovanke na Malem Kamnu so se minuli teden z osebnim vozilom modre barve pripeljale štiri neznane osebe in vozilo parkirale v bližini stanovanjske hiše. Trije so se začeli pogovarjati z oškodovanko, eden pa je ostal v vozilu. Med pogovorom je oškodovanka s trojico šla za hišo, kjer so si skupaj ogledovali kozolec. V tem času je četrti neznanec, ki naj bi bil v osebnem vozilu, vstopil v hišo, pregledal prostore in odtujil nekaj denarja. Po tem se je takoj vrnil v vozilo, tako da oškodovanka ni ničesar opazila.
To ni osamljeni primer, ko so neznanci, razdeljeni v dve skupini, očitno načrtno premotili oškodovance s pogovorom, jih odpeljali vstran od vhodnih vrat oziroma hiše in tako omogočili, daje drugi del skupine pregledal prostore in izvršil tatvino denaija. Na PU Krško opozarjajo na previdnost pri stikih z neznanci in priporočajo, da vhodna vrata v prisotnosti neznancev vedno zaklepate in vzamete ključ s seboj.
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Darilna pogodba za primer smrti
Vprašanje:
Rada bi svojim sorodnikom zapustila svoje nepremičnine, nisem pa pripravljena, da se takoj odrečem lastninske pravice. Saj poznate pregovor: “Dobrota se nemalokrat izkaže kot sirota!” Ali obstaja še kakšna druga pravna rešitev v tem smislu, da jim bom izkazala zaupanje s tem, da jim podarim premoženje, lastninska pravica pa bi prešla na njih šele po moji smrti?
Odgovor:
Zadeva je pravno rešljiva s sklenitvijo darilne pogodbe za primer smrti. V tem primeru se boste s pogodbo zavezali prenesti lastninsko pravico na vaše sorodnike, ti pa se morajo izjaviti, da se s takšnim darilom v breme vašega premoženja strinjajo. Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki in v njej mora biti določeno, da lastninske pravice ne boste prenesli na obdarjene sorodnike takoj, temveč šele po vaši smrti, do tedaj pa boste lahko s nepremičninami ki so predmet pogodbe, še naprej upravljali sami.
Obligacijski zakonik tudi določa, da zaradi stiske, če na primer po sklenitvi pogodbe pridete v težak finančni položaj in je ogroženo vaše preživljanje, ali zaradi hude nehvaležnosti obdarjenih sorodnikov, dano darilo lahko tudi prekličete. Seveda pa je odvisno od tega, ali je bila pogodba že izpolnjena ali ne, ali so bili vaši sorodniki z darilno pogodbo že obogateni ali ne.
Vedite tudi to, da določba v pogodbi, da se odpoveste preklicu pogodbe ni veljavna in je po čl. 544 Obligacijskega zakonika nična.
Bistvo darilne pogodbe za primer smrti torej je, da se mora izpolniti šele po darovalčevi smrti. V trenutku darovalčeve smrti preide lastninska pravica na obdarjence, prej pa ne. Taka pogodba je veljavna samo, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa in če je listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencem. Poleg udeležencev pravnega posla in notarja morata pri sklenitvi darilne pogodbe za primer smrti pri notarju sodelovati še dve zapriseženi priči (enako kot pri oporoki, sestavljeni v obliki notarskega zapisa). Notarski zapis o sklenjeni darilni pogodbi za primer smrti je dolžan hraniti notar, ki jo je sestavil. Obdarjeni sorodniki bodo svojo lastninsko pravico izkazali, z odpravkom notarskega zapisa, ki jim gaje izročil notar. Z uveljavitvijo pogodbe za primer smrti odpade dedovanje in zapuščinski postopek glede predmeta darila. Če pa boste s pogodbo za primer vaše smrti razpolagali z vašim celotnim premoženjem, po vaši smrti dedičem ne bo potrebno izvesti zapuščinskega postopka, ker ne bo zapuščine, o kateri bi lahko odločalo sodišče. S takšno pogodbo darovalec zagotovi obdarjencu, da nanj preide lastninska pravica, ne da bi o tem odločalo sodišče na podlagi zakona ali oporoki v zapuščinskem postopku. Z darilom za primer smrti darovalec tudi prepreči, da bi dediči po njegovi smrti z dednim dogovorom spremenili njegovo poslednjo voljo.
Kakšne prednosti ima pogodba za primer smrti, če jo primerjamo z oporoko?
Prednost je predvsem v tem, da pri pogodbah za primer smrti odpade zapuščinski postopek, ki lahko ob znanih zaostankih na sodiščih traja tudi po več let, še zlasti če pride do spora med dediči in zaradi tega do prekinitve zapuščinskega postopka zaradi pravd, na katere napoti zapuščinsko sodišče. Poleg tega so za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini na podlagi darilne pogodbe za primer smrti bistveno nižje sodne takse. Sodna taksa za izvedbo zapuščinskega postopka namreč kar 13-krat presega naj višjo sodno takso za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini na podlagi darilne pogodbe za primer smrti.
Ker je bistvo darila za primer smrti to, da se izpolni šele po darovalčevi smrti in ne ob sklenitvi pogodbe, tudi davčna obveznost obdarjenca ne bi smela nastati ob sklenitvi notarskega zapisa darilne pogodbe, temveč šele po darovalčevi smrti. Zato je prav absurdno, daje glavni urad Davčne uprave RS preko internih okrožnic dal davčni uradom navodila, da nastane obveznost tudi pri darilnih pogodbah za primer smrti že z dnem sklenitve te pogodbe, čeprav obdarjenec sprejme premoženje v posest in užitek šele po smrti darovalca.
Navedeno opozorilo predvsem ne upošteva 183. in 375. člena Zakona o davčnem postopku, po katerem je potrebno davčno napoved vložiti v 15 dneh po prejemu darila Če upoštevamo, da pravica obdaijenca v takih primerih ni tako trdna, saj jo lahko darovalec ob omenjenih zakonskih pogojih prekliče, lahko pa tudi sam obdaijenec umre pred darovalcem, je ta interna okrožnica davčne uprave zrnoma in v nasprotju z zakonom.
Odkrili vlomilce
Posavje - Na podlagi operativne informacije policistov iz Sevnice so posavski policisti uspešno raziskali večje število vlomov in prijeli združbo mladostnikov ter zasegli več ukradenih predmetov. Policisti so uspešno preiskali 25 vlomov v osebne avtomobile, in sicer sedem na območju Policijske postaje (PP) Sevnica, deset na območju PP Krško in osem na območju PP Brežice. Ugotovili so, da je združba sedmih mladostnikov, starih od 18 do 21 let, vsi so z območja občine Krško, od meseca februarja izvrševala vlome v osebne avtomobile na območju Sevnice, mesta Krško, naselja Leskovec pri Krškem, Brestanice ter območja Brežic. Iz vozil so odtujevali predvsem avtoradie, zvočnike in druge akustične naprave ter avtomobilske dele v skupni vrednosti okoli 500.000 SIT. Policisti so jim zasegli 15 avtoradiev, več zvočnikov, akustičnih naprav in avtomobilskih delov.
Ob raziskavi teh kaznivih dejanj so zasegli tudi okvir kolesa z motorjem, ki je bil konec leta 2003 ukraden pred Srednjo šolo Krško. Policisti so zaradi suma storitve kaznivega dejanja prikrivanja kazensko ovadili še dve osebi z območja Brežic. Policisti so zasežene predmete že začeli vračati oškodovancem. S.V.
RAZVEDRILO
stran 12
HOROSKOP
OVEfl
Zdi se, da postajate pretirano občutljivi, ko je govor o trenutnih aktualnih dogodkih. Pazite, da vaši občutki ne bodo presegli meje dobrega okusa. Na trenutke prisluhnite notranjemu glasu. Dober odgovor bi bilo potovanje - v dvoje.
BIK
Razporedili boste notranjo energijo in dosegli, kar ste načrtovali. Pri dobri komunikaciji vam bo pomagala intuicija. Čustveno stanje ne bo tako izrazito; odločilno besedo bo imel partner - prepustite se mu.
DVO JČKA
Če ne boste preverili vseh dejavnikov, vam lahko pri poslovnem načrtu spodrsne. Okolica bo pokazala interes za pomoč, partner pa ne bo imel takšnega posluha. S potrpljenjem lahko premagate tudi to fazo v svojem partnerstvu.
Rf\K
Niti vam uhajajo iz rok - v družini ni vse tako, kot bi moralo biti. Stvari se lahko popolnoma izmaknejo nadzoru, če ne boste pravočasno ukrepali. Ambicioznost in posel naj ne bosta za nekaj časa na prvem mestu. Pričakujte pomoč.
LEV
Vaše logično razmišljanje vodi v hitre rešitve problemov. Priljubljenost pri sodelavcih se bo povečala, avtoriteta okrepila. Bližina ljubljene osebe vam veliko pomeni, zdravje je stabilno. Pred vami je čas poslovne uspešnosti in domače harmonije!
DEVICA
V prihodnjih dnevih boste zelo sumničavi, celo ljubosumni, kar vas bo naredilo občutljivo razdražljive. Ne obremenjujte se s tem, kaj počne okolica, raje poskrbite, da boste ves čas dejavni.
Ne spuščajte se v razprave z domačimi.
TEHTM1CA
Ker ste se končno znebili nezaželenih poslov, se že odpirajo nove in veliko bolj zanimive možnosti. Vse je tako, kot ste si zamislili. Odnos s partnerjem je zelo stabilen, prijatelji so radi v vaši družbi. Življenje je lepo...
ŠK0RP1 JOfN
Družinsko in ljubezensko idilo bodo prekinile neke pretekle, neporavnane obveznosti. Bodite pazljivi, kako boste odreagirali. Priložnosti bo veliko, le pravo bo potrebno izbrati. Začnite se redno rekreirati.
STRELEC
Porabili ste že veliko energije za reševanje drugih problemov, svojih pa sploh ne opazite. Partner in družina že nestrpno pričakujejo, da boste postali bolj odgovorni do sebe. Ne izpostavljajte se prevelikim fizičnim naporom.
H
K0Z0R0C
Ta teden vam prinaša inspiracijo. Polni idej boste navduševali sodelavce, posebej, če je vaše delo povezano z mediji. Pogosto pustite drugim, da vplivajo na vas, pri tem pa ne ločujete zrna od plevi. Prijatelji so pripravljeni pomagati.
VODflftR
Pogosto prevzamate akcijo v svoje roke, pri tem pa niste prepričani, če jo boste sploh speljali do konca. Poskrbite, da boste delo končali do datuma, ki so vam ga zadali. Ljubosumje, ki vas bo mučilo, je brez oprijemljivega ozadja.
*
RIBI
Ta teden vam ne bo docela naklonjen. Zaradi nezaželenih preprek boste iskali pomoč pri prijateljih^ Tudi partner si želi iskrenega pogovora z vami. Čas bi bil, da ločite sanje od realnosti in s polno odgovornostjo izpolnjujete obveznosti.
Ul
s T-d;novecja vrha /I *
na kanalu *T I j
faks:	OlMfolVo
sTnmsi
jsPRL).................
K.	&	... na Dolenjskem,
v Beli krajini in Posavju
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
L nagrada -knjižna nagrada Alen Roguljič,
Maistrova 4, 8250 Brežice
2.	nagrada -zgoščenka
Nika Filipič Počkar, Kregarjeva 1, 8250 Brežice
3.	nagrada -kaseta
Hermina Gregl,
Marof 14, 8250 Brežice
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
ANAPA, GABON, TURA, MANAT, PALUBA, PRELUDIJ, VAS, LATIMERIJA, AKAD, MACESEN, TATI, ONAN, SA, OVITEK, KPS, NIZ, PREPARAT, INES, ALEMANI, KAMRTANAKA.
Geslo: GRAD RAJHENBURG
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 13.8.2004, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
												
/	2	S	4	5	6	7	5		8	9	10	11
Človek je rojen zato, da dela, da trpi in da se bori; kdor ne dela tako, mora propasti.
Nikola Tesla
Svet bi bil skoro popoln, če bi le lahko slabe ljudi spremenili v dobre, dobre pa v zanimive.
^	Tennesse Williams
Življenjski cilj vsakega posameznika je vedno isti - napredovanje v dobrem.
Tolstoj
Če kočijaž dobro vidi, bo tudi s slepimi konji prispel do cilja.
^	Johann Nestroy
Zdi se mi, da bi nekaj ukradel, če bi dan preživel v brezdelju.
Louis
<=>
Uslvarjeni smo za bolečino. Solze so srcu to, kar je voda ribam.
Flaubert
Vsi ljudje so si podobni v besedah, samo po delih se razlikujejo.
Moliere
kino
Kino servis Brežice
Četrtek, 5.8., in petek, 6.8., ob 19. uri Morilci stare gospe, komedija, ob 21. uri Prijetno potovanje, romantična komedija; sobota, 7.8., in nedelja, 8.8., ob 19. in 21. uri Morilci stare gospe; četrtek, 19.8., ob 17.30 Garfield, družinska komedija, ob 19. uri Dekleta zgoraj brez 2, komedija, ob 21. uri Tretji udar, akcijski triler.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 5.8., ob 20. uri 50 prvih poljubov, romantična komedija; petek, 6.8., ob 20. uri Umazani ples 2, romantična glasbena drama; sobota, 7.8., ob 20. uri Čudež v Bernu, komična drama; nedelja, 8.8., ob 20. uri Umazani ples 2; četrtek, 12.8., ob 20. uri Solino, drama; sobota, 14.8., ob 20. uri Solino; četrtek, 19.8., ob 20. uri Sladke sanje, romantična drama.
/\MEKD0TE
Tako pametni, pa tako...
Rado se zgodi, da spravi najpreprostejše vprašanje v zadrego tudi največjega učenjaka. To se je primerilo slavnemu naravoslovcu in učenjaku Charlesu Danvinu, ko mu je njegova mala nečakinja zastavila naslednjo uganko:
“Kaj ima mačka, česar nima nobena druga žival?”
Darwin je dolgo premišljeval in ugibal in se nazadnje vdal.
Deklica je bila na moč vesela, da je spravila učenjaka v tako zadrego.
“Oh, dragi stric,” je dejala, “kaj res ne veš tega? Mucke vendar!”
Italijanski zdravnik Antonio De Martino je s svojimi tovariši stal ob postelji bolnika, ki je bil hudo bolan-Pravkar so se posvetovali o njegovi bolezni. Kar na lepem se je bolnik zavedel, odprl oči, pogledal okrog sebe in dejal s slabotnim glasom:
“Kaj pa počno vsi ti idioti okrog moje postelje?” “Gospoda,” je hudomušno dejal De Martino, “bolniki* gre že na bolje. Saj vidite, da nas je že spoznal.”
Angleški kralj Karel I. je vladal v času puritanske revolucije. Po zmagi puritancev je bil obsojen na smrt-Ko ga je zasledoval parlament, se je zatekel na Škotsko, a Škoti so ga za dva milijona prodali sovražnikom-Kralj je v ujetništvu vzkliknil:
“Zares sem rajši pri tistih, ki so me kupili, kot pri tistih-ki so me prodali.”
" • —N
Grškega filozofa in matematika Pitagoro so vprašal*-kaj misli o človeškem življenju.
“Človeško življenje,” je odgovoril, “ je kot olimpijk ^ igre. Nekateri postavijo stojnice in mislijo samo i* dobiček, drugi si prizadevajo za slavo v borbi, preosta pa so samo gledalci.”
OBČINA BREŽICE
OBČINA
Brežice
Pomagajmo Forumu svojcev ljudi z duševno motnjo
Zavedamo se, da je duševno zdravje v naši družbi vse bolj pomembno. Stres doživljamo in se z njim srečujemo vsakodnevno, v službi, v skrbi za družino, nemalokrat se s težavami srečujejo tudi otroci v šoli. In majhne težave prehajajo v večje in naenkrat, brez opozorila, nas lahko doleti bolezen, o kateri pa žal vemo premalo. Duševna obolenja in motnje se nevarno približujejo prvemu mestu obolenj v Sloveniji. Članica odbora in Foruma svojcev ljudi z duševno motnjo Slovenije gospa Danica Jazbec nam je posredovala povzetek iz mednarodne konference o duševnem zdravju in bolezni, katerega namen je ljudem posredovati več informacij, obenem pa jih spodbuditi, da poskušajo po svoji vesti in zmogljivosti pristopiti k Šentu (slovensko združenje za duševno zdravje).
Nekaj povzetkov iz mednarodne konference o duševnem zdravju in bolezni
Najprej lepo pozdravljeni. Sem mati obolelega sina in sem se kot članica odbora in Foruma svojcev ljudi z duševno motnjo Slovenije udeležila mednarodne konference v Novi Gorici. Zato vam pošiljam čisto kratek povzetek, saj so nas prosili naj informacije posredujemo tudi na periferije. Toda na omejenem prostoru je težko napisati toliko kakovostnega, kot je bilo predstavljenega na
■omenjeni konferenci. Vendar se bom potrudila.
Najprej naj povem, da je konferenco organiziral Sent (slovensko združenje za duševno zdravje) in da bomo Šen to ve delavnice za naše bolnike letos dobili tudi v Novo mesto za področje Dolenjske in Bele Krajine. Prostor bo v najemu in sicer skoraj v samem centru Novega mesta (poleg stavbe sodnika za prekrške - Vrhov-čeva ulica). Za podrobnejše informacije povprašajte na Šent Ljubljana (01 230-78-37 ali 230-78-44). Svojce in uporabnike vabim k sodelovanju, da ta voz s področja duševnega zdravja skupaj spet malo pomaknemo naprej. Še mnogo je potrebno postoriti, ni še izšel
zakon o duševnem zdravju niti zakon o zagovorništvu, niti še ni dorečen in urejen status za obolele in zaposlitev ter vse drugo (moja tel. št. je 031-387-049).
V nadaljevanju pa na kratko o poteku konference; govorniki so si bili enotni, da je stigme - sramu zaradi teh bolezni - še veliko in je posledica strahu in nevednosti, bolezen je vedno dajala možnost izključevanja, so pa izrazili tudi pohvalo, ker se vse več pogovarjamo in tako zidamo most med duševnim zdravjem in boleznijo. Te so vse pogostejše, tudi osebnostne motnje, v vseh evropskih državah na primer anketa kaže, da v Evropi boleha 33 milijonov ljudi za depre-
sijo, 2 milijona adolescentov ima težave, 3 milijone je obolelih za shizofrenijo, 168 tisoč je samomorov vsako leto! Zato je bil apel na politike, medije, svojce, uporabnike, nevladne organizacije, zdravstvene ustanove, centre za socialno delo, zavode za zaposlovanje in občine, da vsi skupaj delamo v procesu destigmanizacije (izoliranja in sramu), da znamo uporabniku čim bolje prisluhniti, da poskušamo razumeti jezik uporabnikov, ko vstopamo v njihov svet, da se borimo proti izkoriščanju teh ljudi. Predstavljen je bil tudi projekt “Prospekt in Eufami”, katerega izobraževanje bo trajalo dlje časa. Zanimiv je bil stavek predstavnice iz Ozare: “Če lju-
dem vzamemo moč, jim potem ponudimo, kar je ostalo, nismo naredili nič.” Predstavljene so bile organizacije drugih držav Evrope, ki pomagajo ljudem v stiski, njihove delavnice, predvsem pa je bil prikazan zanimiv pristop teh organizacij in neposredno sodelovanje s policijo ter ostalimi društvi in organizacijami, ki pomagajo uporabnikom.
V Sloveniji so zadnje čase vse bolj glasne potrebe po izobraženih medicinskih sestrah, patronaži, psihiatrični stroki za pomoč težjim uporabnikom in svojcem na terenu!
Težko je zapisati vse te številne lepe misli, ki so bile izrečene, toda ne bodimo brezbrižni. Danes je bolan moj, jutri
lahko zboli vaš otrok. Ponudimo jim našo pomoč in znanje, ker največkrat sami tega ne zmorejo. Opogumite se in se nam pridružite vsi tisti, ki ste pripravljeni pomagati, v Forumu svojcev ljudi z duševno motnjo Šlovenije. Pasivnost in skrivanje za zidovi je nesmiselno, bariere strahu in sramu naj odpadejo.
V upanju, da tudi današnje moje “delo” ni zaman in da se nam boste pridružili še ostali, vas lepo pozdravljam.
Danica Jazbec, mati obolelega sina, članica odbora in Foruma svojcev ljudi Z duševno motnjo Slovenije
	
	
SDS
Spremembe Prostorskih planov so osnova za razvoj Daše občine
Že od začetka našega mandata se v Slovenski demokratki stranki zavzemamo za večji raZvoj našega gospodarstva. Se P°sebno si prizadevamo za 'ritev proizvodno - storitve-dejavnosti, saj so ta zelo Pomembna področja bila v prebosti zelo zanemarjena, K Jub temu da je v teh dejavnostih največ potencialnih de-°vmh mest.
ln kako lahko občina pomaga ašernu gospodarstvu?
Mnogi si želijo predvsem ecJe finančne pomoči našemu r °sP°darstvu, vendar pa mo-jCQni Povedati, da današnja za-sr n,0(*aJa onemogoča nepo-ier 6 fioančne pomoči pod-l Jcjni’ saj bi s tem vplivali na dan'CUrenčnost med njimi. Ven-0f, . Pa je kljub temu precej činL110 oc* občine in ob-b0 SkeŠa. sveta, kako in kje se v0 razv'jalo naše gospodarst-Sprg. av svetniki smo tisti, ki Gkn Crnarno Prostorske akte in n0sti°mOgOŽamo širitev dejav-ga -1' Zaradi vsega navedene-
jaklfUp,an ma8- Andrej Viz-tfiri ■ lca izredno sejo, na kapro Je Predlagal spremembe sp^h aktov. Predlagane sklop em^e so bile v Brežini v c0pe u obstoječe industrijske sl°Vr> Za namene širitve poti v p §0sPodarskih dejavnos-Celotnasei*. območju kot tudi Potreb reg'i' ’ v Šentlenartu za Vo<biie SaatVe obstoječe proiz-TlV1 dejavnosti podjetja Širitevaa ^atezu °b Savi za 'Navn,, P°siovne proizvodne ''avp Vrtnarije Čatež ob Ptoi2v , ečnih selih za širitev jj Pri j ne rn obrtne dejavnos-!*Pah ? anu Omerzutu, na Pri-^reatiVna Potrebe športno re-e dejavnosti motokro-
sa, na Črncu za širitev stanovanjske dejavnosti in v Globokem za območje čistilne naprave. Zelo pomembno je, da so vse te spremembe podprte tudi z željami investitorjev. To pa pomeni veliko verjetnost, da bo v prihodnosti prišlo do realizacije idej in s tem tudi do novih investicij in novih delovnih mest. Svetniki SDS smo soglasno podprli vse spremembe, saj se zavedamo, da bo to prineslo nov razvoj proizvodno storitvenih dejavnosti v naši občini. Posebno pa smo veseli, da nam je uspelo spremeniti prostor za območje TPV Bre-• žice, saj so s tem dani vsi pogoji za nadaljnjo širjenje tega pomembnega obrata v naši občini.
Ivan Molan za svetniško skupino SDS
Spremembe planskih aktov občine Brežice
V ponedeljek, 19. julija 2004, smo se svetnice in svetniki občinskega sveta občine Brežice verjetno zadnjič pred dopusti sestali na četrti izredni seji občinskega sveta. V obravnavi so bile spremembe in dopolnitve prostorskega plana občine Brežice. Za nadaljnji razvoj občine Brežice je bil njihov sprejem zelo pomemben, saj zagotavljajo tako nova de-• lovna mesta, možnosti pridobivanja gramoza in kamenja, širitev vrtnarskih dejavnosti na Čatežu, stanovanjska območja in poslovne cone.
Spremembe plana same po sebi seveda ne pomenijo zagotovila, da bodo predvideni projekti tudi realizirani. Smo pa v občini storili veliko, da bi zagotovili nove razvojne možnosti. Na potezi so investitorji, pa tudi občina pri nadaljnjih potrebnih postopkih in ukrepih.
Na tej seji smo svetniške
skupine LDS, SNS, DeSUS, LORKS in PUM predlagali dodatno točko oziroma sprejem ustreznega sklepa, vezanega na vse hujše pritožbe in proteste krajanov ob gradbiščih, na kar smo nekajkrat že opozorili, tako na sejah, kot tudi na straneh, ki so za nas rezervirane v časopisu SavaGlas.
Soglasno je bil sprejet sklep, da bo Občinski svet občine Brežice na seji v začetku septembra 2004 obravnaval izvajanje Uredbe o lokacijskem načrtu avtocestnih odsekov v občini Brežice in sprejel ukrepe za odpravo posledic izgradnje, morebitnih odstopanj od uredb in realizacijo zagotovil investitorjev pred prejemom soglasja v Občinskem svetu Brežice v zvezi z ureditvijo nekaterih infrastrukturnih problemov občine, zlasti naselij ob trasi in ob transportnih poteh, potrebnih za izgradnjo, župan občine pa bo skupno s strokovnimi službami občine pripravil ustrezne strokovne podlage, potrebne za obravnavo in predlog ukrepov.
Na tej seji se bomo tudi pozanimali, kako to, da občina Brežice menda sofinancira profesionalnega koordinatorja za HE na Savi. Zakaj je HE Blanca bolj pomembna od avtoceste skozi občino Brežice ali obmejne železniške postaje v Dobovi?
Svetniška skupina LDS
SIS.
Slovenska ljudska stranka
www,sls.si
Preventiva in vzgoja v cestnem prometu -SPV
Preventivne in vzgojne naloge v cestnem prometu v okviru občine Brežice izvaja Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Brežice - SPV. V preteklosti je SPV na področju preventive izvedel veliko nalog, pa tudi njihov program delaje bil zelo obširen,
kar je neprestano dvigovalo raven prometne varnosti v Brežicah in okolici. SPV potrebujemo zaradi strokovnega pokrivanja področja prometa, tako pri določanju režima kot pri urejanju prometa v mestu in posameznih krajevnih skupnostih občine. Ta strokovni organ je ključnega pomena tudi pri vzgoji najmlajših, predvsem tistih, ki se šele prvič vključujejo v promet, in je posameznim osnovnim šolam v veliko oporo pri premagovanju prometno-vamostnih ovir.
Trenutno tako pomemben organ, kot je SPV, ne deluje, oziroma njegovo delo ni opazno, zato je potrebno narediti vse, da se bo svet ponovno organiziral in začel s svojim delom. Prav tako je potrebno k sodelovanju pritegniti druge organizacije in zainteresirano javnost, ki bodo s svojimi predlogi in sugestijami prispevali k večji varnosti v prometu.
Ivan Vogrinc
SNS
Evidentiranje kandidata za volitve v Državni zbor RS, ki bodo 3. oktobra 2004, smo v Območni odbor Slovenske nacionalne stranke (OO SNS) že opravili. Za svojega kandidata v 6. volilni enoti, okraj Brežice, je izbral Stanka Radanoviča, predsednika OO SNS Brežice in občinskega svetnika občine Brežice
Odločitev OO SNS ni bila težka, saj smo ocenili, da g. Radanovič izpolnjuje vse kriterije, tako na političnem, gospodarskem, pa tudi v družbenem življenju v naši občini in širše. Stanko Radanovič se je pravzaprav že dokazal z dogoletnim delom v občinskem svetu in v Krajevni skupnosti Šentlenart, kjer je tudi predsednik sveta. OO SNS je ocenil, da ima naš kandidat g. Radanovič na jesenskih volit-
vah za poslanca v Državnem zboru RS realne možnosti.
Člani OO SNS dajemo popolno podporo našemu kandidatu Stanku Radanoviču na letošnjih volitvah v DZ RS.
OO SNS
DeSUS
vse generd^
DeSUS
Članom DeSUS pa tudi vsem članom Društev upokojencev Slovenije Občinski odbor Brežice priporoča, da se v času pred volitvami v Državni zbor RS resno zamislijo. Volilna propaganda je že dalj časa prisotna. Je umazana. Kako si drugače predočiti povišanje premij starejšim od 60 let!? Zamislite se nad izjavami: "Zaustavite upokojence v njihovem pohlepu!” ali “Naj si dajo termoforje na prostate in naj dajo mir!“ ali “Vzemi zemlja, kar je tvojega!” ali “Kaj bi še radi?!” ali “Naj gredo v zapeček!”, “So prestari!” ali “Povozil jih je čas!“ in še bi lahko naštevali.
Demokratična stranka je na petem kongresu v Postojni osvojila slogan “DeSUS za vse generacije!
Ne mu očitati sebičnosti, nerazsodnosti, odsluženosti in podobno!
Želimo vsem generacijam normalen razvoj, želimo jim zdravja in lepšo prihodnost, kot jo je imela starejša generacija! Želimo naslednikom lepše spomine na svojo preteklost, kot jo ima zdajšnja starejša generacija.
Brez spoštovanja ne bo sreče in ne zadovoljstva!
Spoštujte svoje predhodnike! Upoštevajte okoliščine, v katerih so živeli in kljub temu uspešno prebrodili ovire.
Kdor noče razumeti preteklosti, ne more doumeti sedanjosti in bo težko doživljal prihodnost, ki po vsem, kar se dogaja, ne bo rožnata.
Strnimo toraj vrste vse generacije v razumno razvojno pot ob ljubezni ali vsaj medsebojnem spoštovanju!
V imenu “DeSUS za vse generacije" vam vsem želimo prijeten mesec avgust in bogato jesen 2004!
Za OO DeSUS Brežice predsednik Rok Kržan
Posavje pričakuje vroče dni jeseni?!
Rezultati obljub in programskih izhodišč parlamentarnih strank in posavskih zastopnikov v parlamentu RS so znani. Volilcem bodo rezultati in dosežki (upamo) predstavljeni v predvolilni kampaniji, seveda ob tem prihajajo nove obljube tistih, ki so bili naši predstavniki že do sedaj in bi bili radi še naprej, seveda pa tudi ostalih pogumnih kandidatk in kandidatov, ki bi to lahko postali. Posavje potrebuje dobre politične povezave z Ljubljano, da pospeši svoje “razvojne usmeritve” in predvsem nove moči in ljudi v nacionalnih predstavniških telesih, ki bodo znali dati že znanim projektom nov zagon ter podpirati nove priložnosti in ideje, za katere danes v Ljubljani še niso slišali. Posavje bi kot pokrajina lahko nastopila na letošnjih državnozborskih volitvah s skupnim programom, ki bi temeljil na gospodarskem razvoju in prednostih geografske lege, izogniti pa bi se morali samo preverjenim političnim močem posameznih strank in že znanim osebam iz poslanskih* in županskih vrst. Vsaj cilj, da Posavje svoj rezultat iz leta 2000 v številu izvoljenih poslancev ponovi oziroma celo poveča, pa nam je zagotovo skupen.
Davor Račič
V Občini Sevnica so trenutno v teku aktivnosti, vezane na izvajanje investicijskega dela proračuna za letošnje leto. Vlada RS je potrdila usklajenost predloga z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov RS, predlog pa je potrdil tudi občinski svet. Z velikim angažiranjem krajanov je bila dokončana izgradnja vodovodnega sistema na Blanci, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje velik del krajevne skupnosti Blanca. Občina Sevnica je s prijavo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz progra-
SLS.
Slovenska ljudska stranka
W WW. SIS. $!
Delovanje Slovenske ljudske stranke in njenih članov v odborih in občinskem svetu se ob konstruktivnem sodelovanju z drugimi svetniškimi skupinami odvija zelo intenzivno in v duhu zagotavljanja enakomernega skladnega razvoja občine kot celote ter posameznih krajev glede na njihove potrebe, interese in možnosti.
Uravnotežen razvoj podeželja in ohranjanje kmetij ter poseljenost krajine bomo dosegli z vlaganji v izgradnjo osnovne infrastrukture. V mestnem okolju se zavzemamo za dvig kakovosti življenja z urejenostjo kraja, izgradnjo čistilne naprave in kulturnih ter športnih objektov. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na urejenost šolskega prostora, otroškega varstva in socialnih potreb naših občanov. Z ukrepi prostorskega načrtovanja in s sofinanciranjem gospodarskih projektov pa moramo izboljšati gospodarski razvoj občine.
Zelo pomembno se nam zdi aktivno sodelovanje pri umeščanju HE Blanca v prostor, ki bo za ljudi in kraje prinesel velike spremembe ter zastopanje njihovih interesov do investitorjev in graditeljev. Pri tem umeščanju je zelo pomemben razvoj urbanega prostora v Sevnici, kjer želimo, da se hkrati z urejanjem vodne infrastrukture uredi tudi cestna in ostala infrastruktura. Izredno velika pridobitev bi bila še ena premostitev Save na območju mesta Sevnica za potniški in tovorni promet, pomembno pa je tudi čim manjše poškodovanje podeželskega - kmetijskega prostora v dolini Save.
Sodelovanje in aktivno pospeševanje izdelave razvojnih projektov, ki so ključni pri pridobivanju sredstev za razvoj iz državnih ter evropskih skladov,
OBČINA SEVNICA
Novice iz občine Sevnica
Številne aktivnosti občine Sevnica so bile v zadnjem času usmerjene v pripravo sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine Sevnica s poudarkom na širitvi poslovno obrtne cone Boštanj, širitvi stanovanjske pozidave na Blanci in v naselju Arto, definiranju lokacij čistilnih naprav po naseljih in nekatere manjše razširitve poselitvenih območij. V okviru sprememb in dopolnitev prostorskega plana je zagotovo najbolj pomembna širitev obrtne cone v Boštanju.
ma SAPARD v letu 2003 uspela pridobiti sredstva za sofinanciranje vodooskrbe tudi v naši najmanjši krajevni skupnosti Primož. Projekt, katerega ocenjena vrednost je preko 90 milijonov SIT, se bo izvajal v dveh letih. Letos je predmet izvedba izgradnja črpališča, vodohrama in povezava črpališča z novo zgrajenim in obnovljenim obstoječim vodo-hramom. Odprt je razpis za izbiro izvajalca del, ki bo izbran v začetku meseca avgusta.
Odprtje razpis za izbor izvajalca del komunalnega opremljanja obrtne cone Boštanj. Investicija vključuje prestavitev dovozne ceste z ureditvijo pločnikov in javne razsvetljave, povezovalno cesto med objekti, prestavitve in ureditve komunalnih vodov in izgradnjo krožišča pri Povšetu. Ureditev krožišča na glavni cesti pri savskem mostu je predmet ureditve ob izgradnji HE Boštanj.
Ocenjena vrednost del je okrog 100 milijonov SIT. Občina je za projekt pridobila sredstva neposrednih regionalnih spodbud v višini 65 milijonov SIT. Če ne bo zapletov, bo investicija zaključena v letošnjem letu.
Dela potekajo še na križišču s prestavitvijo ceste v . zaselku Križišče na lokalni cesti Boštanj - Grahovica - Krmelj, preko katerega poteka prometna povezava predvsem iz Mimske doline v Krmelj, z dokončno ureditvijo ceste pa bo še bolj obremenjeno. Občina je v preteklem letu po dolgotrajnih razgovorih s Slovenskimi železnicami uspela podpisati pogodbo o služnosti za zemljišče Trupejeve rampe, kjer se bo uredilo novo parkirišče za okrog 40 osebnih vozil. Pogoj za pričetek del je bil odstranitev tira in prestavitev signalnih vodov, kar je tudi financirala Občina Sevnica. Dela se že izvajajo, celotna vrednost nove
pridobitve, ki bo lahko razbremenila parkiranje v Naselju heroja Maroka in okrog zdravstvenega doma, pa je 25 milijonov SIT.
Občina Sevnica je skupaj z ostalima dvema posavskima občinama ter Regionalno razvojno agencijo pripravila nabor projektnih predlogov iz izvedbenih delov regionalnih razvojnih programov za sofinanciranje 'iz sredstev neposrednih regionalnih spodbud in sprejeli so dogovor o prioritetni listi regionalnih projektov za leto 2005 in 2006. Za posavsko regijo je v naslednjem letu predvidenih 218 milijonov SIT. Prvi nabor predvideva prijavo projekta Tehnološkega centra Posavja, posavske štipendijske sheme, promocijo regije Posavje in občinske projekte urejanja poslovnih con. Zupani sO se dogovorili za ključ delitve pripadajočih sredstev in ponovno potrdili zelo
dobro regijsko sodelovanje.
Občina Sevnica je pred kratkim vložila prijavo na javni razpis Ministrstva za šolstvo, znanost in šport za sofinanciranje investicij v novogradnje in posodabljanje športne infrastrukture v letih 2005 do 2007. Prijavila je izgradnjo nadomestnega športnega doma TVD Partizan, katerega gradnja se predvideva v letih 2005 in 2006 v sklopu športno- rekreacijskega kompleksa pri sevniškem bazenu. Ocenjena vrednost investicije znaša dobrih 380 milijonov SIT. Predvideva se, da bo ministrstvo gradnjo sofinanciralo v višini 60 milijonov SIT.
Na letošnji natečaj Občine Sevnica za najlepše urejeno hišo, kmetijo in podjetje je prijavljenih sedemnajst objektov in sicer sedem hiš, štiri kmetije in šest podjetij. Komisija, ki jo je imenoval župan, je opravila prvi ogled vseh prijavljenih
objektov. Povsod je bila prijazno sprejeta in ugotavlja, da je zavest občanov glede urejenosti objektov in okolja, kjer živimo in delamo, vedno višja. Ponovni ogled bo opraviljen še v mesecu septembru. Pri izbiri najlepše urejenih objektov in njihove okolice bo komisija imela težko delo, saj so vsi prijavljeni objekti zelo zgledno urejeni.
Društvo izgnancev Sevnica pripravlja zbornik z naslovom “Huda leta 1941 - 1945”, ki ga bodo javno predstavili v času praznika občine Sevnica. Zapise je zbral in uredil Janez Kos, rojen v Šentjanžu, ki sicer živi v Ljubljani. Kot zgodovinar je dal naši občini pomemben prispevek pri ohranjanju in obujanju tradicij iz naše preteklosti, za kar je bil nagrajen z medaljo in s priznanjem Dušana Kvedra Tomaža. Zbrani in urejeni zapisi bodo izdani v nakladi 800 izvodov.
ocenjujemo kot ključno, kajti razvojni programi so temelj razvoja okolja in posledično vnov-čevanje razvojnih sredstev iz države in evropske unije. Že bolj ali manj utečenim programom CRPOV in vinsko turističnih cest se morajo pridružiti novi programi razvoja podeželja in občine ter posavske regije v celoti.
Kot stranka, iz katere izhaja župan in šest od petindvajsetih občinskih svetnikov, smo zadovoljni z delom občinskega sveta, kjer se odločitve sprejemajo z velikim soglasjem.
Srečko Ocvirk, predsednik SLS, OO Sevnica
Skupno odločitev vseh političnih strank, zastopanih v Občinskem svetu občine Sevnica in občinske uprave, da občanke in občane občine Sevnica in Posavja preko strani SavaGlasa obveščamo o naših dejavnostih v občinskem svetu, v stranki LDS z zadovoljstvom sprejemamo. Prepričani smo, da bo večstrankarsko prikazovanje dela v svetu predvsem temeljilo na boljšem obveščanju naših občank in občanov.
Danes bi želeli predvsem predstaviti svoje člane občinskega sveta in člane odborov, ki jih je predlagala LDS, občinski odbor Sevnica, z namenom, da se boste lahko o svojih vprašanjih in predlogih pogovorili z osebami, ki vas zastopajo.
Člani občinskega sveta:
Rudi Bec, podžupan za gospodarstvo, Marjan Kurnik, Jože Železnik, Drago Mirt, Drago Krošelj in Andrej Štricelj.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
- Jože Železnik, Vrh pri Boštanju, Andrej Štricelj, Ševnica, Odbor za komunalno dejavnost
občinski svet sevnica
in infrastrukturo:
-	Rudi Bec, Krmelj, Boštjan Repovž, Šentjanž
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu:
-	Branislav Košir, Sevnica
Odbor za varstvo in urejanje
okolja:
-	Drago Mirt, Blanca, Irena Koteska, Loka pri Zid. Mostu
Odbor za vodooskrbo:
-	Rudi Bec, Krmelj, Marjan Kurnik, Sevnica
Odbor za otroško varstvo in šolstvo:
-	Andrej Štricelj, Sevnica, predsednik, Boštjan Repovž, Šentjanž
Odbor za zdravstveno varstvo in socialo:
-	Drago Mirt, Blanca, Albin Ješelnik, Sevnica
Odbor za šport:
-	Drago Krošelj, Boštanj, Robert Perc, Log
Odbor za kulturo:
-	Jože Novak, Boštanj
Odbor za kmetijstvo:
-	Stane Kokove, Rovišče pri Studencu, Jože Železnik, Vrh pri Boštanju
Odbor za malo gospodarstvo:
-	Marjan Kurnik, Sevnica, Drago Krošelj, Boštanj
Odbor za finance in proračun:
-	Marjan Kurnik, Sevnica, predsednik
Odbor za vloge in pritožbe:
-	Drago Mirt, Blanca
Odbor za priznanja:
-	Jože Železnik, Vrh pri Boštanju
Odbor za stanovanjske zadeve:
-	Albin Ješelnik, Sevnica, Estera Savič Bizjak, Sevnica
Komisija za pripravo statuta:
-	Rudi Bec, Krmelj
Nadzorni odbor občine Sevnica:
-	Silva Žvar, Blanca
Komisija za gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči:
-	Marjan Zidarič, Loka pri Zid. Mostu
V OO LDS Sevnica tvorno sodelujemo tudi z Mladimi liberalnimi demokrati in tako na najboljši način zaznavamo in preko naših svetnikov zastopamo njihove pobude in skupaj načrtujemo prihodnost za mlaj-
še generacije. Več o njihovi dejavnosti v prihodnji številki. A.Š.
SDS
SDS - Slovenska demokratska stranka pod vodstvom Janeza Janše zagotovo igra eno najpomembnejših vlog pri demokratizaciji Slovenije. Verjetno ni nikogar, ki bi dvomil v zasluge SDS pri osamosvajanju Slovenije, pa tudi nikogar, ki bi rekel, da nismo bili med prvimi za Evropo in NATO. Vse to je uspelo in kar je najpomembnejše, na demokratičen način z voljo ljudi.
Voljo ljudi pa spoštujemo in upoštevamo v SDŠ tudi na lokalni ravni v Sevnici. Od spomladi leta 2002 v Sevnici vodi občinski odbor stranke Bojan Rugelj.
Na jesenskih volitvah 2002 so nam ljudje izkazali veliko podporo, saj smo, kot edina večja stranka v Občinskem svetu v Sevnici, dobili večje število glasov v primerjavi s predhodnimi volitvami.
Za zelo uspešen prodor SDS v Sevnici veljajo zasluge tudi prvemu predsedniku stranke Jožetu Bedeku in našemu neutrudnemu poslancu Branku Kelemini. Z vašo pomočjo smo izvolili šest predstavnikov v občinski svet občine Sevnica. Z uspešnimi pogajanji smo dobili tudi podžupana in državnega svetnika Štefana Teraža. Lahko se pohvalimo, da imamo v vseh odborih občinskega sveta vsaj po enega svojega predstavnika, v pomembnejših pa tudi dva.
Kot sem že omenil, imamo v občinskem svetu šest svojih predstavnikov, ki odločilno vplivajo na občinsko politiko.
To so Bojan Rugelj, Branko
Kelemina, Štefan Teraž, Zvone Tuhtar, Rudi Dobnik in Alojz Mrgole. To so imena, ki uspešno zastopajo vaše in naše interese v občini Sevnica.
Želim vam predstaviti njihovo vlogo na posameznih področjih v Sevnici.
Bojan Rugelj - predsednik OO SDS Sevnica, predsednik Odbora za vodooskrbo, član odbora za infrastrukturo, član komisije za volitve in imenovanja, član Sveta šole na OŠ Sevnica, član upravnega odbora društva TVD Partizan.
Branko Kelemina - poslanec državnega zbora, predsednik odbora za komunalo in infrastrukturo, član komisije za izgradnjo HE Blanca, predsednik iniciativnega odbora za izgradnjo stadiona v Sevnici.
Štefan Teraž - podžupan, državni svetnik, predsednik odbora za gospodarstvo, član odbora za šolstvo, predsednik PGD Sevnica.
Zvone Tuhtar - predsednik Svetniške skupine SDS, predsednik odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, član odbora za gospodarstvo.
Alojz Mrgole - član odbora za kmetijstvo in član odbora za okolje in prostor.
Rudi Dobnik - predsednik odbora za šport, član komisije za volitve in imenovanje, član izvršilnega odbora Športne zveze Sevnica, član LD Tržišče.
Bojan Rugelj, predsednik OO SDS Sevnica
ZDRUŽENA LISTA
SnS socialnih demokratov
ZLSD Sevnica se optimistično pripravlja na volitve v državni zbor. Verjamemo, da bo naša kandidatka prepričala volivce, da gre naši stranki ZA PRIHODNOST ZA VSE, ne le za nekatere. Poskrbeti moramo, da bodo v naši domovi vami in da bo poskrbljeno za vse ljudi, ne le za nekatere. Občinski svetniki ZLSD Sevnica smo se do sedaj zavzemali:
- da bi odgovorni v občinski
j
upravi pripravljali kakovostne programe, da bi dobili več evropskih in državnih sredstev;
-	da bi varčnejše gospodarili z denarjem in da bi ga več namenili za soudeležbo za tiste programe, ki bi prinesli več delovnih mest za mlade in brezposelne;
-	za gradnjo več neprofitnih stanovanj za mlade družine;
-	za več štipendij;
-	za bolj kakovostno in obenem varčnejšo mrežo šol, kulturo, šport, socialno skrbstvo, saj bomo le tako lahko ohranili vsaj tako kakovost zdravstva, kot ga imamo sedaj;
-	za gospodarno ravnanje s stavbnimi zemljišči in odpadki;
-	za ohranitev starega mest' nega jedra Sevnice;
-	za razvoj turizma in s tem omogočanje novih delovnih mest;
-	za smotrno gospodarjenj6 pri gradnji savskih elektrarn;
-	dobro smo sodelovali 1 ministri za kulturo, notranj6 zadeve, socialne zadeve družino.
Berta Log svetnica ZLN'
N Si
Nova Slovenije*
Krščanska tjonska stran*
Občinski odbor nove
Sl°'
iela
venije je že dodobra zaJ s0 predvolilna mrzlica. V tekn priprave na konvencijo strani Nova Slovenija, ki bo v sre ^ 8. septembra 2004, poteka|a,0 Sevnici. Konvencije se b0 udeležili vsi najvidnejši Pr stavniki vodstva strank6 . kandidati za poslance iz Širs posavskega območja. o(t Pa dober delovni za^e vsem, ki ste počitnic® j0 končali, ostalim pa 0
užitkov v dopustniških
dneh-
Matjaž Tra\ za OO N-Si Se^
ya^'1 [ vnicCl^k
Marijo iz Brežic zanima, zakaj v Zdravstvenem domu Brežice ni organizirane dežurne službe zobozdravstva.
Iz Zdravstvenega doma Brežice so odgovorili, da dežurna služba v zobozdravstveni dejavnosti po področnem dogovoru za zdravstvene domove za pogodbeno leto 2004 ostaja na ravni plana pogodb iz leta 2003. Izvajalci opravljajo dežurno službo po enakih kriterijih kot minulo leto. Po tem dogovoru je dežurna zobozdravstvena služba za Zdravstveni dom Brežice ob koncu tedna v Novem mestu med 8. in 12. uro. Direktorica brežiškega doma dr. Marjetka Blaževič je še pojasnila, da so v preteklosti poskušali z Zdravstvenim domom Krško organizirati skupno dežurno službo tudi na zobozdravstvenem področju, vendar to ni uspelo.
v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) in ARSO. Podatke v informacijski sistem pošiljajo iz NEK in če prenos ne uspe, podatkov v sistemu ni. Iz nuklearke pošiljajo v računalnik ARSO v realnem času (vsake pol ure) meteorološke podatke iz štirih merilnih mest: NEK - stolp, Krško - papirnica, letališče Cerklje in Brežice. Iz do sedaj še nepojasnjenih vzrokov se prva datoteka s podatki NEK-stolp ne prenese vedno, ostale pa. Težava je v NEK-a in jo skušajo s pomočjo razvijalcev programske opreme za prenos odpraviti. Glede na razgovor z odgovornimi za prenos podatkov iz nuklearke bi moral biti problem že rešen.
Marjeta iz Brežic je opozorila na pesek na stezi za pešce in kolesarje na krožišču pri Tušu v Brežicah.
Na KOP-u Brežice je vodja gradbenega sektorja Krešo Štritof povedal, da je bil stroj za čiščenje v okvari in hkrati dodal, da je ponovno v uporabi in bodo pesek v omenjenem krožišču v dveh dneh počistili.
Olga iz Brežic je opozorila, da v skupnem programu Radia Brežice in Radia Sevnica vse manj posredujemo podatke o temperaturah z avtomatske meteorološke postaje Krško. Zanima jo, zakaj teh podatkov ni, saj so zanimivi za naše področje.
Z Agencije RS za okolje (ARSO) je Boris Zupančič sporočil, da je težava pri komunikaciji med računalnikom
Ljudmila je pred časom izpostavila, da v stanovanjskem bloku na Cankarjevi 10 v Sevnici živijo predvsem starejši stanovalci, ki jih moti, da okoli bloka ni javne razsvetljave.
Na Krajevni skupnosti Sevnica stanovalcem svetujejo, da jim pošljejo vlogo za izvedbo javne razsvetljave, saj jo bodo tako prednostno obravnavali. Pojasnili so, da imajo v celotni Cankarjevi ulici in ulici Cesta na Dobravo v izdelavi projektno dokumentacijo za javno razsvetljavo. Njena realizacija pa bi bila možna v naslednjem letu.
Jože z Blance je opozoril na asfaltno prevleko na cesti Blanca - Brestanica. Zanima ga, kdaj bo uničena cesta dobila novo asfaltno prevleko.
Na občini Sevnica so pojasnili, da gre za regionalno cesto, ki je v pristojnosti države oziroma Direkcije RS za ceste. Ker s tega naslova na odgovore čakamo več kot mesec dni za druge bodice, so nam na občini prijazno pojas-
/'■
\
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SANAGLAS
!me in priimek_______________
^°djetje(naziv in naslov)
davčna številka podjetja_
Zavezanec za DDV_
^aj ______________
Ulica
Uatum
levilo izvodov
Poštna št.
Telefon
Podpis
jvj Nočnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod, ftar <?niŠko razmaje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic \ °Cnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.

nili, da je cesta res v katastrofalnem stanju in zanjo skušajo doseči preplastitev. Letos je v državnem proračunu namenjen del potrebnega denarja za njeno ureditev, vendar ne bo zadoščal za popolno preplastitev, dela pa naj bi se po državnem planiranju na omenjeni cesti pričela še letos.
Jožica iz Brežic je opozorila na kratek interval na semaforju za prehod pešcev pri Blagovnici Brežice. Opozarja, da je tako kratek, da pešec ne more varno čez cesto.
Na oddelku za gospodarske dejavnosti na Občini Brežice so pojasnili, da doslej še niso dobili pritožbe glede prekratkega intervala za pešce na omenjenem semaforju. Program semaforizacije je v pristojnosti Ministrstva za promet, ki ga je izvedlo na podlagi študije prometa v križišču in na podlagi tega so določeni tudi intervali. Pripombo so zabeležili in jo bodo preverili ter po potrebi posredovali pri pristojnih državnih službah.
VfO* in
* &£* t
m
TOM cm čmS
O/BF
/
RADIO/BREŽICE
e«,? itt 93,9 mm
RADIO BREŽICE d.o.o.
POLETNI DELOVNI ČAS
OD 28. 6. DO 31.8.2004 7.30-14. ure
OB SREDAH 7.30 -15.30
Sobote, nedelje in prazniki - ZAPRTO
wmm. t lahko oddate vsak dan od 7.30 do 12. ure na telefonski številki
49-91-250 ali 49-91-252.
mali oglasi
Prodam kozličke za zakol in koze za nadaljnjo rejo. Vse dodatne informacije dobite na številki 49-64-059.
Prodam koze molznice, smaste pasme, mladice in starejše, cena od 8.000 do 10.000 SIT. Zamenjam ali prodam tudi kozjega samca, starega eno leto in pol.
Pokličite 041-712-976.
Ugodno prodam steklo-keramični štedilnik in pralni stroj.
Pokličite 041-277-428.
Prodam radiatoije, traktor Kormik, tip Ded, letnik 1953, zelo ohranjen, plug, brane, masivno hrastovo vrtno mizo, motor za IMT ter garažna vrata 3,62 m krat 3,57 m. Vse informacije dobite na številki 041-565-705.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše drage mame, babice, tašče, sestre, tete, sestrične, svakinje in botre
ANICE ZORKO
rojene Šetinc s Trebeža
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala govorniku g. Ernestu, pevcem iz Artič za zapete žalostinke, g. župniku iz Artič za lepo opravljen obred, g. Staniču za zaigrano Tišino ter g. Žičkarju za opravljene pogrebne storitve. Še enkrat iskrena hvala vsem, tudi tistim, ki jih nismo posebej imenovali in so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Čeprav si tiho odšel tja, kjer ni bolečin in trpljenja, si še vedno z nami v naših srcih in v premnogih domovih, kajti pustil si nam in mnogim svoj dar.
Ob nenadomestljivi izgubi našega cenjenega moža, ljubečega očeta, dedka, tasta, brata, svaka in strica
PAVLA PREDANIČA
iz Starega Grada
se vam vsem tistim mnogim, ki ste mu pomagali v času bolezni in ga s spoštovanjem pospremili na njegovi zadnji poti, zahvaljujemo vsi, ki ga bomo vedno nosili v svojem srcu.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene in mame
KRISTINE POŽUN
iz Čanja
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala dr. Groboljšku in zdravstvenemu osebju bolnišnice Celje, govornici Anici, sodelavcem podjetja Vipap Krško, sindikatu in sodelavkam Jutranjke, sodelavcem Mercator Dolenjske d.d., kolektivu Mercator Postrežba Sevnica, pevcem iz Boštanja, trobentaču Dejanu, g. duhovniku Francu Brečku za opravljen obred, Komunali Sevnica in vsem tistim, ki jih nismo posebej imenovali.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Tone, hčerki Kristina in Cvetka ter sin Zvone z družinami in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
5. avgusta 2004 sta minili žalostni dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in stric
VLADIMIR JOSIČ
iz Dobove
Vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anica, sin Vladimir, snaha Mirjana ter vnukinji Maja in Mateja
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice

Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Šestnajsta
špranje in okenca posavcev
Aleksandra Zorko: ”Sem brez predsodkov, odprta do drugih in drugačnih!”
Diplomirana novinarka Aleksandra Zorko je 22. julija dopolnila 32 let in pravi: “Do fakultete sem živela v Krški vasi s staršema Dragico in Ivanom, ki sta danes upokojena, vrtnarita in prijetno živita, ter mlajšo sestro Polono, ki se je preselila v Maribor. Rada se spominjam otroških dni, ko sta nam družbo delala še dedek in babica, pri hiši pa je bilo tudi veliko domačih živali. Še zlasti so mi bile pri srcu prikupne račke. Počitnice sem preživljala ob Krki, zaradi katere je Krška vas lepa in izredno slikovita. Navezana na vodo danes to poskušam najti s partnerjem Luko drugje, na primer ob koncih tedna na Šobcu pri Bledu, v neokrnjeni naravi, ki je nekako nadomestilo za Krko. Do narave žal nimamo nikakršnega odnosa, in to se nam maščuje. Svojih naravnih biserov nismo znali ceniti, na tem področju pa bi morali ljudje delovati bolj zavzeto. Nekaj malega se je le premaknilo, ampak ta napredek je skromen in počasen.”
Brežiška osnovna šola ji je minila brez posebnih pretresov. Rada se spominja gospe Podgorškove, ker ji je znala z dobrim načinom poučevanja približati matematiko. Nato je končala gimnazijo v Brežicah, družboslovno smer, v generaciji, ki je po premoru znova prva imela zaključni izpit. V osamosvojitvenem letu Slovenije je uspešno opravila sprejemne
izpite na FDV (Fakulteti za družbene vede): “Že v gimnaziji sem si želela, da bi opravljala pestro in zanimivo delo, kar novinarstvo je. Druga izbira bi bil študij angleščine in nemščine. Diplomirala sem leta 1997 pri prof. Miru Klinetu in sicer iz aktualne teme “Vplivi ogla-
ševanja na procese odločanja potrošnikov”, vendar sem ostala v novinarstvu. S prvimi praktičnimi znanji oziroma s prvim novinarskim delom sem se srečala ob praksi na Radiu Brežice ob koncu prvega in drugega letnika fakultete. To je bila zanimiva izkušnja, ob kateri sem spoznala, da si želim delati v novinarstvu. Na fakulteti se ne srečaš s praktičnim delom, kljub temu pa ta da študentom široko izobrazbo; s praktičnim delom se kasneje soočiš na radiu, televiziji ali časopisu.”
Leta 1994 je začela delati v kulturni redakciji časopisa Republika. ‘To je bilo resno novinarsko delo. Uresničila se mi je želja, da sem pisala o kulturi, področju, ki me je vedno zanimalo. Na Republiki, kjer sem bila do 1997, je delalo veliko mladih v prijetnem vzdušju. Pridobila sem veliko izkušenj, ki so mi koristile pri nadaljnji poti. Rada pišem, ker lahko dogodek pretehtam in si vzamem čas za izboljšanje besedila,” se Aleksandra spominja svojih začetkov.
O poti, ki jo je zanesla v časopisno hišo Delo, pravi: “Tu sem najprej kot honorarna sodelavka pisala za različne redakcije, med njimi tudi za prilogo Delo-indom, kjer so me leta 1998 redno zaposlili. Poleg novinarskega dela opravljam tudi redaktorsko delo in sem namestnica odgovorne urednice. Res sem imela srečo, vendar sem se morala tudi zelo potruditi in mi ni bilo nič podarjeno. Sčasoma sem se usmerila na področje oblikovanja in opremljanja, v bistvu pa pišem o vsem, kar sodi h kulturi bivanja. To je moje področje in v tem uživam. Poleg tega službeno obiskujem pohištvene sejme v tujini (Milanu, Veroni, Frankfurtu), kjer se tudi izobražujem, dobim nove ideje in svežo energijo za pisanje. Delo je naporno, a mi je tudi v veliko veselje. Pogosto se po tujini potepam tudi zasebno. Neprecenljiv stranski
učinek mojih službenih in zasebnih potovanj je širjenje obzorja, kar je najpomembnejše.” Z enega izmed potovanj posreduje misel: ”Svet je knjiga in kdor ne potuje, bere samo eno stran.”
Aleksandra želi, hoče pisati. Bralcem tako poskuša približati in pokazati, kaj vsako novo sezono ponudijo svetovno znana imena oblikovanja. Želi jim pokazati, da obstaja mnogo več, kot jim nudi najbližja trgovina s pohištvom. Kupci bi morali biti veliko bolj zahtevni, kot smo, kajti: ”Če zahtevaš več, ti tudi ponudijo več. Počasi gre na bolje tudi pri nas ...”
Za rekreacijo in za dušo je odkrila vadbo trebušnega plesa, za sproščanje, če se le da, bere. Zadnji čas se je je močno dotaknil sodobni angleški pisatelj pakistansko angleškega rodu Hanif Kureishi, ki zelo dobro opisuje odnose med ljudmi. Zadnja knjiga, ki jo je prebrala, je roman “Ljubi moj sput-nik”. Napisal jo je sodobni japonski pisatelj Haruki Muraka-mi, ki se loteva prevečkrat opisane teme ljubezni, a na drugačen način.
Vendar, vse poti vodijo domov: ”Rada se vračam k staršema v Krško vas. Nedeljska kosila pri njiju so nenadomestljiva, ker mi dajo novih moči za delo in življenje. Doma je vedno prijetno in toplo...”
Natja Jenko Sunčič
Brigada na Bohorju
Stranje - Po šestedesetih letih so se na partizanski Bohor vrnili brigadirji. Od 23. julija do 1. avgusta so šotorili na kmetiji Žveglič v Stranjah, njihovo “orožje” pa so bili krampi, lopate in tudi sodobnejši delovni pripomočki. 50 študentov mariborskih fakultet je urejalo turistično gozdno pot in vhod v opuščeni rudnik svinca.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru edina v državi ohranja tradicijo delovnih brigad. Prvič so se na pomoč ljudem odpravili pred šestimi leti in sicer v ogroženo Posočje, kjer so bili kar trikrat zapored. Vodja projekta Robi Pritržnik je povedal, da lokacijo za delo izbirajo na demografsko ogroženih področjih ali gredo pomagat po elementarni nesreči.
Na Bohor so se letos od-
pri vsakdanjih opravilih v vasi, očistili so korita za vodo in urejali zajetje. V dobrem tednu so študenti opravili 3000 delovnih ur, za kar so jim domačini zelo hvaležni, pa tudi za družbo, ki je v teh odročnih krajih sicer niso deležni.
Robi Pritržnik je povedal, da pri organiziranju delovne brigade nima problemov z odzivom mladih, saj je 70 odsto-kov vedno istih, zvestih od pr-
*Študentje so očistili vhod v rudnik svinca
pravih, da bi domačinom pomagali pri urejanju turističnih gozdnih poti do znamenitih slapov, partizanske tiskarne in opuščenega rudnika svinca. Te posebnosti bodo ob povečani dostopnosti privabile več turistov, kar je priložnost za dopolnilno turistično dejavnost na Bohoiju.
Brigadirji so pomagali tudi
ve akcije dalje. Tudi pri zagotavljanju sponzorjev so imeli doslej srečno roko. Poleg študentskih organizacij prispevajo še večja podjetja in lokalna skupnost, kjer se nahajajo. Tako so tokrat z nekaj denaija izkazali hvaležnost za opravljeno delo na Občini Krško in v Klubu posavskih študentov. B.D.
Negotova hoja po starih poteh
Brezovska Gora - Družba za ohranjanje podeželja Vibov Log je na svojem sedežu na Brezovski Gori doslej pripravila že vrsto zanimivih prireditev. Zadnji projekt, ki so ga pripravili, je ‘Tabor starih poti”.
Stare poti so tiste, ki so jih naši pradedje in prababice že prehodih. To so njihova znanja, spoštovanje narave, medosebni odnosi. Cilj tabora je živeti in preživeti brez elektrike, brez mobitela, računalnika, vztrajati na odprtem ne glede na vremenske razmere, kuhati samo s pomočjo ognja, uporabljati kozmetične in higienske pripomočke, narejene v naravi. Ali so bile to ovire, da se je na tabor prijavilo premalo udeležencev in je zato namesto sedem potekal le tri dni? Udeležilo se ga je 15 udeležencev iz vseh koncev Slovenije, starih od 17 do 51 let. Zaradi skrčenega obsega niso izpeljali vseh načrtovanih delavnic. Izvedli so le bobnarsko, ki jo je vodil priznani tolkahst, avtor številnih glasbenih projektov in glasbeni pedagog Nino Mureškič. Pripravili so še projekcijo barv za dušo ter praznovali keltsko prvo žetev. Slednja je posvečena bogu Lughu in so jo praznovali skupaj z društvom Borov Log, ki raziskuje in ohranja keltsko izročilo. Dober namen Vrbovega Loga, da bi za teden dni ljudi iztrgali iz civilizacije in jih vrnili v naravo, kjer bi nabirali zelišča, se prehranjevali iz skupnega kotla, žal niso bili v celoti realizirani. Narava kot učilnica pa ostaja; v njej je prostora za veliko ljudi, a le malo je tistih, ki najdejo staro pot do nje. N.C.C.

Avtoline Krško, Bohoričeva 10, tel.: 07 490 2120
		Poslovno in projektno
		svetovanje Tel.: 07 499 06 80 e-mail: rcbrezice@siol.net
V Slovenskih novicah smo prebrali, da je sevniški župan Kristijan Janc državnozborski poslanec, česar doslej še nismo vedeli. Dejstvo, da bo kandidiral na jesenskih državnozborskih volitvah torej pomeni, da bo zgolj legaliziral funkcijo, ki jo je doslej opravljal v tajnosti.
V naše uredništvo je v spremstvu “svojega gospodarja” Vinka Strmeckega iz Brežic prilezla gosenica, prava velikanka, dolga kot kemični svinčnik in debela kot prst. Zrastla je na Bizeljskem, kjer je do golih stebel obžrla krompirjev grm, preostala zelenjava ji ni odgovarjala. Tudi selitev v Brežice ji ni bila všeč in tako nismo dočakali metulja.
Neznanci, ki so vlomih v prodajalno Kmečke zadruge v Šentjanžu, so ukradli za 700 tisočakov škropiva. Nepridipravom svetujemo, naj - če so se že odločili za varčevanje - pred uporabo škropiva opravijo še tečaj za uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Tečaj namreč sofinancira država kot podporo izvajanju evropskih standardov.
poročili so se ...
V	Brežiškem gradu sta se 21. julija poročila Lidija Zrim in Aleš Balon, ki sta cerkveno zaobljubo ponovila tri dni kasneje še v nevestini domači cerkvi Sv. Ruperta v Voličini v Slovenskih Goricah. Spoznala sta se pred dvema letoma preko društva podeželske mladine, kjer sta oba aktivna, vmes se je Lidija že preselila na Aleševo vinogradniško kmetijo in dobila službo kot razredna učiteljica na bizeljski osnovni šoli.
V	družbi ožjih sorodnikov je bilo vzdušje na civilni poroki izredno sproščeno, ob glasbenem presenečenju pa so se zabavali pozno v noč. V nevestinem kraju sta domači župnik in cerkveni zbor, kjer je Lidija včasih prepevala, pripravila lepo poročno mašo, kar ju je še posebej ganilo.
Brežice	* m'
Na gradu Mokrice sta se 17. julija poročila Robert Dušic in Sandra Botički, oba iz Blatnega, v Brežicah pa sta se isteg3 dne poročila Samuel Samuel iz Wellingtona, Nova Zelandij3 in Andreja Krošelj iz Rigonc.
21. julija sta v Brežicah zakonsko zvezo sklenila Aleš B»' Ion iz Drenovca na Bizeljskem in Lidija Zrim iz Črmljenšaka-
24. julija pa sta se na Mokricah poročila Peter Pirc z Dvorc in Manca Zupančič iz Nove Ložine.
Krško
V Kostanjevici na Krki sta se 3. julija poročila Andrej Kr3' jnc iz Krškega in Natalija Mustar z Dmovega. 10. julija $o tam zakonsko zvezo sklenili Andrej Kregulj iz Straže in Bnf' bara Grabnar iz Novega mesta ter Milan Zagorc iz GomJe Prekope in Zdenka Smolič iz Vavpče vasi pri Dobrniču.
17. julija sta se prav tako v Kostanjevici poročila J3l,e Selak iz Šentjerneja in Špela Colarič s Slinovc.	^
Na sedežu upravne enote so se 24. julija poročili Ton13 Kosar in Nataša Turk, oba z Rožnega ter Boris Praprotni iz Loke pri Mengšu in Sonja Marolt iz Leskovca pri Krške11;
31. julija pa sta se v Kostanjevici na Krki poročila Tom3 Malik iz Brestanice in Katja Severkar s Senovega.
Sevnica
Ni bilo sklenjenih zakonskih zvez.
V zvezi z Zakonom o varstvu osebnih podatkov navaja1710 le podatke za pare, ki so z javno objavo soglašali.