Ernst Weidner, Die Inschriften Tukulti-Ninurtas I. und seiner Nachfolger. 
r ei?„e^ ,TtTvWan Heinrich 0tten- Archiv für Orientforschung. Beiheft 12. 
Graz 1959, 4°, XVI + 68 str. 12 plošč. 
+ali^1t,ePtau^r6+Ìe IÌZWPT5VÌ ZVezek napisov starih asirskih kraljev kot Altorien-
nerf7hi?Ä k * (zblrk° i° priredili E-Ebelinff, Br. Meissner in E. F. Wrid-
S do 1243Ì Kpgra4fapiSe °$ ™^rrsih mÌ> Zari4um> do Salmanasarja I. 
ikadolori^vr™/ ?ГЛ & *odelavca. umrla* se J« E. Weidner, profesor za 
SuNim^te TÌl9Ì9 !1c,nAfdaljeVanja in ie ?bJaviI naPise asirskega kralja 
nr7n!nn - i1.2,42-1?0.6.).' njegovega srna Aššur-nadin-aplija (1205-1203), 
S *ki «nJSffa,AssurTrf.1" a (1130-1113), vmes pa poročilo o šestih vla-
napisov m 12°2 d° 1131 in niso astili nobenih lastnih 
n _.NaP.^i.asirskih kraljev so kot zgodovinski viri pomembni, ker govore tudi 
o vojaških m zunanjepbht čnih dogodkih, medtem ko babilonski kralji o tem ne 
povedo ničesar. Tukulti-N murta I. je bil vrstnik zadnjih hetitskih vladarev 
Š?SnnPOr0^' t Je ? hetitskeSa ozemIJa onstran Evirata s" silo odpeljll s sebof 
28 800 prebivalcev (pnm. str. 26, št. 16, v. 27 ss.; str. 30, št. 17, v. 23 ss ) - Pet 
л£,Р<^°dovanlh. Pisem iz korespondence med Tukulti-Ninurto I. in hetit-
meSirailEOta S0 najdena Y hetÌtSkÌ Prestolnici> Je Predel in ko-
Zgodovinarji so hvaležni Weidner ju za nadaljevanje izdajanja asirskih 
napisov; želimo, da temu zvezku kmalu slede še drugi. asirsKin 
V. Korošec 
Mission de Ras Shamra: 
T, л ^Te Zh Le PaIaÌS royal d'USarit> Publié sous la direction de Claude 
*.A.Schaeffer, Membre de l'Institut, III: Textes accadiens et nourrîtes des 
Archives Est, Ouest et Centrales, par Jean Nougayrol avec des études de 
G. Boyer et E. Laroche, 4«, XLIII + 342 str. 25 slik. Paris 1955. 
Tfme IX: Le Palais royal d'Ugarit..., IV: Textes accadiens des Archives 
Sud (Archives internationales), par Jean Nougayrol, 4», 11 + 301 str. Paris 1956. 
Tome VII: Le Palais royal d'Ugarit..., II: Textes en cunéiformes alpha­
bétiques des Archives Est, Ouest et Centrales, par Charles Virolleaud, Mem­
bre de 1 Institut. 4°, XLIII + 241 str., 26 plošč, Paris 1957. 
Francoska izkopavanja nekdanjega trgovskega mesta Ugarita, ki ga dan­
danes pokriva grič Ras šamra (blizu pristanišča Latakia) v severni s!riji so 
sele v 10. kampanji leta 1938) naletela na prvi klinopisni ploščici v babilonskem 
(= akadijskem) jeziku. V nadaljnjih izkopavanjih so odkrili kar več kralje™ 
«W "lhlw\m ŠteVll°.akadiJskih listin Je leta 1952 naraslo že na 257 V nl-
ЛГРАЛ jefste7l10 Povečalo za nadaljnjih 250. Vodja ekspedicije 
P™™ • À Schae"er Jf .posrečeno poveril izdajo akadijskih dokumentov 
enemu izmed najbolj zaslužnih in vidnih francoskih akadologov Jeanu No™ 
gayrolu, kustosu v Louvreu m profesorju na Ecole des Hautes Etudes v Parizu 
J. Nougayrol je objavil leta 1955 kot Le Palais royal d'Ugarit (= PRU) III 
S lPiTr r1 SO ]\h PreJeli.aIi Pisali ug«itski vladarji ali njihovi dvor­
io ћfe f\hstm> m*à 4tenF" {e ,179 Pravnih. Od teh jih je deset takih, ki 
so bile sestavljene pred pričami; okoli 40 pred kraljem, okrog 100 pa je takih 
ki obsegajo kra jevske podelitve zemljišč. Zelo dobro je bilo, da je g Boyer 
vodilni francoski strokovnjak za klinopisna prava, v istem zvezku objfvü svoj 
а^/пГЛ1 П<ттЈекs/om- Med njimi so močno zastopane zlas i po- • 
daritve. Zdi se, da so se sklepale podaritve pred kraljem zatof da bi takem 
pravnega posla nihče ne mogel izpodbijati. Kraljeva navzočnost je bua, kakor 
se zdi, pogosto samo fmgirana. - Za kraljeve obdaritve je obdarjenec kraliu 
večkrat povrnil neko svoje darilo, navadno v določenem* zneskusrebra (Ä 
334 

150, 200, 250, 1000 seklov srebra) — v bistvu gre tu za plačilo nekake prenosne 
pristojbine. — Listine dajejo zanimiv vpogled v gospodarsko življenje tega 
feničanskega mesta, zlasti v posle njegovih trgovcev, ki so trgovali z daljnjo 
Kreto (Kabturi) in so imeli pri tem posebne carinske prostosti. 
V nadaljnjem zvezku PRU IV je J. Nougayrol objavil listine iz tako ime­
novanega Južnega arhiva, kjer je bila zbrana korespondenca, ki so jo ugaritski 
vladarji prejemali (žal popolnoma manjkajo prepisi njihovih pisem) predvsem 
od hetitskih vladarjev v času, ko je bilo mesto Ugarit v vazalni odvisnosti od 
hetitske države. Zbirka se začenja s pismom, ki ga je hetitski kralj" Suppilu-
liuma pisal ugaritskemu kralju Nikmadu in je z njim dosegel, da se Ûgarit 
ni pridružil drugim hetitskim vazalom, ki so se z uporom hoteli otresti hetitske 
nadoblasti. Po svoji formulaciji je pismo prava diplomatska mojstrovina. Po 
hetitski zmagi nad uporniki je Šuppiluliuma naložil Ugaritu zelo visoke letne 
davščine. Njegov sin Muršili II. je od Ugarita odtrgal del ozemlja, ker se je 
očitno bal premočnega vazala. Hattušili III. je s posebnim predpisom (rikiltu) 
odločil, da so trgovci iz hetitskega mesta Ura smeli v Ugaritu trgovati v ugod­
nem letnem času. Pozimi so pa morali oditi iz dežele in so smeli morebitne 
dolžnike odpeljati s seboj. Hiš in polj tam niso smeli pridobivati. Tuthalija IV. 
se je, očitno v hudi denarni stiski zaradi vojne z Asirijo, odrekel vojaški pomoči 
ugaritskega vladarja, pač pa mu je ta moral plačati 50 min ( = 25 kg) zlata. 
Hetitski vladarji so vazalu v Kargamišu ob srednjem Evfratu poverili nekako 
nadzorstvo nad drugimi vazali v severni Siriji. Tako vidimo, kako vladar v 
Kargamišu izdaja o kaznovanju roparjev in morilcev predpise, ki so veljali za 
ozemlje Kargamiša in Ugarita. Kralj v Kargamišu in hetitski kralj sta usodno 
posegala tudi v razne družinske spore, ki so nastali v ugaritski dinastiji. 
Zbirka PRU IV vsebuje gradivo, ki nam odkriva metode hetitske politike 
nasproti severnosirskim vazalom in gospodarske socialne in kulturne razmere 
na tem ozemlju. Pogrešamo zaenkrat le še zasebnih listin, ki jih v kraljevskem 
arhivu ni pričakovati, ki jih je pričakovati od izkopavanj v mestu samem. 
Charles Virolleand, najboljši francoski strokovnjak za napise v alfabet-
skem klinopisu, to je ugaritščini, objavlja v PRU II dokumente, najdene v 
letih 1951—1953 v omenjenih arhivih, katerim dodaja nekaj starejših, izkopanih 
v letih 1939, 1948 in 1949, ter dva alfabeta, najdena leta 1955. 
Najdeni teksti so po svoji vsebini delno mitološki, delno vsebujejo nekatere 
ukrepe ugaritskih kraljev (podaritev polja, hiše; kraljevsko korespondenco), 
nekaj zasebnih pisem ter precej upravnih in gospodarskih listin, seznam oseb, 
obrti, funkcionarjev, trgovcev, graditeljev ladij, straž, itd.; vinogradov, vin, olja, 
sukna, oblek, voz, orožja idr. 
Z zanimanjem pričakujemo še novih tekstov iz tega nekoč zelo pomemb­
nega trgovskega mesta, v katerem so se srečevali egipčanski, babilonski, hetitski 
in drugi prednjeazijski, obenem pa tudi že krečanski in mikenski vplivi. Po­
žrtvovalno delo izdajateljev J. Nougayrola in Ch. Virolleauda zasluži vse pri-
znanJe- V. Korošec 
Archives royales de Mari (= ARM) VII: Textes économiques et admini­
stratives par Jean Bottéro. Avantpropos par André Parrot. Paris. Imprimerie 
Nationale. 1957, 8°, XI + 364'str. 
Mesto Mari (dandanes Tell Hariri pri Abu Kemalu v vzhodni, Siriji ob sred­
njem toku Evfrata izkopavajo od leta 1933 dalje Francozi pod vodstvom Andreja 
Parrota. Izkopana je bila pri tem velikanska kraljeva palača, v kateri so našli 
blizu 25.000 glinastih ploščic, popisanih s klinopisnimi napisi v akadijskem je­
ziku. Napisi so povečini iz časa znanega babilonskega zakonodajalca Hammu-
rabija, deloma pa nekaj desetletij starejši. 
Po zaslugi A. Parrota in muzejske uprave v Louvreu so po koncu druge sve­
tovne vojne dobro organizirali objavljanje najdenih tekstov kot Archives royales 
de Mari (=ARM). Začeli so z nedvomno najbolj zanimivim delom, namreč z 
335