NUK (Vida Gregorič) Turjaška 1 1000 Ljubljana
“S S K o V I M A
Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož-Portorose
November 1997
leto 4, številka 46, cena 90 SIT
IC. Banka Koper
Ikvetmesečna bilanca dela koprski UNZ
V devetih mesecih so policisti na območju, ki ga pokriva koprska UNZ obravnavali za 11% več prekrškov, 2.104 kaznivih dejanj, opraviti pa so morali tudi precej nujnih intervencij.
Zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev za vstop v državo je bilo zavrnjenih nekaj več kot 6.000 tujcev. Ali je Slovenija postala odskočna deska migrantov..
r.tran 2 ir 3.
Moč in vloga lokalnih medijev
Prvo srečanje lokalnih časopisov Slovenije je bilo v Rogaški Slatini, drugo bo prihodnje leto v Portorožu..
Za popolno lepoto vida!
Očala na recept ali brez.
Najboljše blagovne znamke okvirjev: ARMANI, YSL, VALENTINO, VOGUE, BVBLOS, CAZAL,...
Visoko kakovostna stekla z zaščitnimi postopki: ZEISS, GALILEO, RODENSTOCK,...
URNIK 9-12/16-19 sobota 9 - 12
Morje zalilo del Tratinijevega trga
V četrtek, 13. novembra dopoldne seje zaradi visoke plime precej dvignila gladina morja. V Piranu je voda je spet prekrila cestišče in tudi del Tartinijevega trga. Tokrat ni bilo tako hudo, saj je bilo na začetku plimovanja le kakšnih 10 cm vode na cesti, malo naprej proti trgu pa je morje segalo že do podvozja avtomobilov. Nekdo je dejal, da se je po Tartinijevem trgu vozil tudi že s čolnom...Nekateri pešci, ki so bili prisiljeni prečkati cesto so si dodobra zmočili noge. Še sreča, da tisto dopoldne ni pihal jugo, ki bi na trg nanesel še več morske vode. Pravijo, da do plimovanja prihaja zaradi privlačnosti lune. Le tega ne vedo zakaj morje tako zlahka najprej poplavi prav Tartinijev trg? Že preprost pogled pokaže, da je predel kjer zavijemo na Tartinijev trg, tam pa si voda takoj najde pot, na nekoliko nižji točki.
Uran 4.
Bernardin
Jugo poškodoval čolne in naplavil nesnago
Po letošnji kar precej časa trajajoči suši seje v začetku novembra vreme poslabšalo. Zapihal je tudi močan južni veter in visoko dvigal morske valove, ki so z vso močjo butali ob obalo. Rušilna moč razbesnelih valov včasih ne prizanese še tako skrbno spravljenim plovilom. Na sliki so vidne poškodbe na dveh čolnih, ki sta bila ta čas privezana v pristanu Bernardin. Upamo, da so plovila zavarovana sicer bodo morali lastniki (eden je očitno tuji) nositi škodo kar sami. Mimoidoči nam je povedal, daje čoln (na sliki) kar nekaj časa udarjal v nek drugi čoln, vendar tega očitno ni nihče opazil. Poškodbe so vidne.
Burja čisti zrak, prepiha do kosti - in pospravlja smeti. Jugo pa je njeno pravo nasprotje. Veter je v pristan nanesel precej morske trave, plastenk in nekaj polivinilastih vrečk. Nesnaga pa ne sme predolgo plavati na površju, ker ni prijetna za oči.
na
i v 1 j e n j e dvanajstinah
Občinski svet Piran bo v začetku decembra razpravljal o zasnovi proračuna ‘98 Strokovne službe Občine Piran (Urad za finance in družbene dejavnosti, načelnica Vilma Milunovič) že pripravljajo osnutek proračunskih postavk občine za leto 1998 in ocenjujejo finančne okvire v katerih bo lahko delovala Občina Piran.
GAŠPAR-MIŠIČ GAŠPAR s.p.
Ulica svobode 1, Piran-Pirano PE-Bolniška 1
Tel.: 066/ 747-153, 747-154,746-178 Telefaks: 066/747-153 Mobitel: 0609/649 190, GSM 041/649-190
PE IZOLA
Ljubljanska 41, Izola-Isola Tel./Fax.: 066/ 67-218 Mobitel: 0609/626 337, GSM 041/626-337
ZAUPAJTE AGENCIJI Z NAJVEČJO PONUDBO NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI
Prometni infarkt na koprski štiripasovnici
Zaradi naleta štirih vozil je policija morala zapreti del ceste v smeri proti Kopru in preusmeriti promet. Lažje poškodovan mladi potnik.
Štiripasovnica (njena polovica iz smeri ankaranskega križišča proti mestu) je v soboto zvečer (15. 11.) doživela pravi mali prometni infarkt. Zaradi naleta štirih vozil na različnih koncih ceste so policisti morali del štiripasovnice zapreti in preusmerjati promet čez most po lokalni cesti do križišča pri kleti Vinakoper, zaradi česar je prišlo do daljših zastojev.
Do prvega naleta je prišlo že ob 18.02 popoldne. Zaradi nenadnega zaviranja in prehitre vožnje (hitrost vozil po štiripasovnici doseže tudi 140 in več km na uro, čeprav tolikšna hitrost ni dovoljena) je potem na različnih koncih ceste prišlo še do treh naletov. V enem vozilu, ki seje od zadaj zaletelo v drugo (verjetno zaradi prekratke varnostne razdalje), je mladi sopotnik (na sliki) zadobil lažje telesne poškodbe in so ga okrog 20.30 zvečer odpeljali v izolsko bolnišnico. Del štiripasovnice v smeri proti Kopru je bil zaprt do 22.10.	FOTO: INFORMA
Volitve 23. novembra
Kdo bo naš prihodnji predsednik?
Predsedniške volitve bodo v nedeljo, 23. novembra in prav verjetno je, da v prvem krogu ne bo absolutnega zmagovalca, čeprav ima Milan Kučan kot nesporni favorit kar precejšnje možnosti, da se bodo Slovenci na volitvah ponovno odločili zanj. Neznanka je kar precejšnja, saj, sodeč anketi Dela, objavljeni v ponedeljek, 15. novembra, kar 35,7 anketirancev se še vedno ni moglo odločiti komu od osmih kandidatov naj poverijo svoj glas. Kandidati za predsednika države Slovenije v volilnem letu 1997 so: Dr. Bogomir Kovač ( roj.1952) doktor ekonomskih znanosti in profesor, Franc Miklavčič (1921) diplomirani pravnik. Dr. Janez Podobnik, doktor medicine, dr.Jože Bernik (1923) doktor prava in upokojenec, Marjan Cerar (1943), magister kemije, Marjan Poljšak (1945) diplomirani inženir kemijske tehnologije, Milan Kučan (1941) diplomirani pravnik, predsednik države in Tone Peršak (1947).
Po prognozi INFORME PORTORŽ se bosta v drugem krogu srečala Milan Kučan in dr. Janez Podobnik ali Milan Kučan in dr. Bogomir Kovač.
Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 775 664 Foto color laboratory - Obala 41, Portorož - izdelava fotografij, prodaja fotografskega materiala in opreme Foto color atelje - Obala 120, Lucija, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 770 537
IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME
^7
Bernardin
Strokovno srečanje ravnateljev
V ponedeljek, 17. 11. ob 14.00 uri se v prostorih kongresnega centra Bernardin začenja tridnevno srečanje ravnateljic in ravnateljev osnovnih šol, ki se bo zaključilo v sredo, 19. 11. z okroglo mizo na kateri bodo udeleženci in predstavniki ministrstva za šolstvo in šport izmenjali aktualne informacije ter se pogovorili o različnih odprtih vprašanjih s področja osnovnega šolstva v Republiki Sloveniji. Zanimive teme bodo tudi o pogojih za postopno uvajanje 9- leme OS, ter vsebinska prenova osnovne šole. 18.11. ob 19.00 uri zvečer bo v Športni dvorani Lucija promocijsko košarkarsko srečanje.
Pozdravni nagovor bo imel minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, ki se bo 17.11. ob 11.00 uri srečal z dijakinjami in dijaki ter učiteljskim kolektivom Gimnazije Piran
Pred kratkim (3.11.) je bilo v kongresnem centru podobno tridnevno strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev vrtcev na katerem so govorili o mednarodnem sodelovanju v luči priprav na izobraževalne programe EU -SOCRATES.
Na sliki:
Dr.Slavko Gaber^na srečanju z ravnateljicami in ravnatelji vrtcev.
Slovenca odskočna deska za migrante
Policisti z območja koprske UNZ so do konca septembra letos obravnavali 1.198 oseb zaradi poskusa nedovoljenega prestopa državne meje. V primerjavi z devetimi meseci lani je na zahodni obljubljeni svet na tak način hotelo odptotovati prek Slovenije kar 75 % več ljudi. “Vodiči”, ki organizirajo ilegalne prehode so večinoma slovenski državljani. Na meji zavrnjenih nekaj več kot 6.000 tujcev.
Koper
Bonifika gostije Božično-novoletni sejem
Od sobote, 15. decembra pa vse do 28. decembra prvič poteka Božično-novoletni sejem v večnamenski dvorani na Bonifiki v Kopm. Najemne cene niso pretirane, saj je treba za 6 kvadratinih metrov najetega prostora plačati okoli 50 tisočakov.
Sejem organizira TOPI d.o.o. Koper.
Ali bo Koper sedaj, ko je končno le dobil veliko pokrito dvorano ponovno začel razmišljati o sejmu po vzorcu Primorska razstavlja bo pokazal čas.
Predstavili bodo zgibanko in plakate o naravnih spomenikih Rt Madona in Debeli rtič
Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran bo v sredo, 19. novembra ob 11.00 uri v prostorih Ministrstva za okolje in prostor -Uprave za varstvo narave. Pristaniška 12 Koper, predstavil publikacije o naravnih spomenikih Rt Madona in Debeli rtič.
V lanskem letuje MZVNKD Piran, ob finančni podpori Ministrstva za okolje in prostor, izdal zgibanko in plakat o Naravnem rezervam Strunjan, pred tem pa zgibanko o Naravnem spomeniku Jezeri v Fiesi.
Naravni rezervat Strunjan in Rt Madona sta bila zavarovana leta 1990, Debeli rtič pa leta 1991.
Schengenske tržaške trgovce
meje razočarale
Na sliki: Boris Gradič in Ivan Maraš 28. oktobra 1997
na tiskovni konferenci UNZ Koper Foto: FK-INFORMA
Za mnoge romunske, makedonske, jugoslovanske in turške državljane se sanje o lepšem življenju v Zahodni Evropi končajo na sloven-sko-italijanski ali pa že na hrvaško-slovenski državni meji. Približno 80 % kršitev se zgodi na meji z Republiko Italijo, 20 % pa na meji z Republiko Hrvaško. Migranti , ki jim je Slovenija le nakakšna odskočna deska za potovanje naprej proti Nemčiji, prihajajo iz 38 držav: Romunije (teh je bilo največ 545), Makedonije, ZRJ, Turčije, BiH, Bolgarije, Albanije, Iraka, Sirije... Pravi svet v malem se želi preseliti v obljubljene dežele, vendar se zaradi pozornosti obmejnih policijskih organov za mnoge pot konča tukaj v Sloveniji in tako nehote postanejo za našo
Vsak Slovenec vsaj devetkrat letno v tujino
Ob razmišljanju o počitnikovanju domačega gosta ni mogoče prezreti podatka, ki pove, koliko prebivalcev Slovenije je v vozilih domače registracije v letošnjih osmih mesecih prestopilo državno mejo. Po podatkih Statističnega urada RS se je prek cestnih mejnih prehodov samo v eno smer prepeljalo 19, 096 milijona domačih potnikov ali 111 tisoč več kot v enakem obdobju leta 1995. To pomeni, da je bil teoretično vsak državljan Slovenije v tujini več kot devetkrat. Ker se vsi Slovenci zagotovo niso odpravili v tujino in ker so v tujino potovali tudi z drugimi prevoznimi sredstvi, so tisti, ki so, potovali še bolj pogosto, piše mag. Danica Zorko v 18. številki Informacij Združenja za gostinstvo in turizem.
Slovencev manj v gorah, ob morju in v Ljubljani
Slovenci so se letošnje leto spet množično odpravili v tujino. Morda je bilo prav zaradi tega do konca avgusta za odstotek manj domačih turističnih prenočitev.
Letošnji osemmesečni podatki kažejo, da so se domači turisti v veliki meri odrekli počitnicam v gorskih turističnih krajih Slovenije, kjer so zabeležili 10 odstotkov manj prenočitev in 6 odstotkov manj domačih gostov. 5 odstotkov manj (46.612) domačih prenočitev in 2 odstotka manj gostov so v osmih mesecih letos zabeležili tudi na slovenski Obali. Kar 18 odstotkov ali 6.098 prenočitev manj in 3 odstotke manj gostov v tem času so zabeležili v Ljubljani.
Skoraj polovica (46,5%) prenočitev domačih gostov je bilo v hotelih, 20,9% v kampih in 16,6% v počimi-ških domovih. V hotelih je prespalo 9% manj domačih gostov.
Hrvaška prvi naš turistični cilj
Prebivalci Slovenije so v letošnjih os-
mih mesecih na Hrvaškem ustvarili več (2.552.236) mrističnih prenočitev kot v Sloveniji (2.550.020). Naši državljani radi potujejo tudi v Avstrijo. Po podatkih tamkajšnjega statističnega urada je v letošnjih osmih mesecih letovalo v Avstriji 39.554 državljanov Slovenije. Tam so ustvarili 151.947 prenočitev ali 5,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Kam so postelje?
se izgubile turistične
Od leta 1990 je v Sloveniji je “poniknilo” 13.412 turističnih ležišč!
Letošnjega avgusta je bilo v Sloveniji evidentiranih 29.738 turističnih sob s 77.803 posteljami, kar pomeni v primerjavi z letom prej 4950 ležišč ali skoraj 7 odstotkov več, v primerjavi z letom 1990 pa še vedno 13.412 ležišč ali kar 15 odstotkov manj.
Leta 1990 je bilo v Sloveniji 91.215 turističnih postelj, leto pozneje 74.964, v letošnjme letu pa jih je evidentiranih le še 77.803, toliko kot jih imajo na primer v Poreču. Za takšen osip turističnih postelj je več razlag. Blizu resnice je tista o zaprtju nekaterih nastanitvenih objektov po Sloveniji med katerimi je nekaj let tudi stari Palače hotel v Portorožu, ki je v dobrih časih imel 365 ležišč. Med posameznimi dopolnilnimi ležišči je Slovenija v sedmih letih izgubila največ ležišč v zasebnih turističnih sobah, kar 8.473 postelj! Vprašanje pa je če to res drži, saj so z uradnim evidentiranjem zasebnih sob iz številnih neprijaznih razlogov pravzaprav naj-večje težave. Mnoga podjetja so se takoj po osamosvojitvi zaradi stroškov na hitrico rešila počimiških domov (2.743 ležišč manj). Statistika je leta 1990 uvrščala med mristične zmogljivosti tudi 840 ležišč v spalnih vagonih.
državo kar precejšen strošek sta na tiskovni konferenci UNZ v Kopru (28.10.) novinarjem povedala Boris Gradič, inšpektor za mejne zadeve in Ivan Maraš, načelnik Operativno komunikacijskega centra.
Podvojilo se je tudi število kazenskih ovadb (z lanskih 17 na 34) zaradi prepovedanega prehoda državne meje. Lani so policisti koprske UNZ ovadili 35 oseb, letos pa že 48. Gre za osebe , ki so organizirale ilegalne prehode državne meje oziroma vodile skupine ljudi čez državno mejo.
Število kršitev po mejnih predpisih oziroma po tako imenovani mejni zakonodaji je naraslo iz 681 kršitev v lanskih devetih mesecih na 1.070 v letošnjem letu. Kršitelji so največkrat kršili Zakon o nadzoru državne meje in Zakon o tujcih. Zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev za vstop v državo je bilo zavrnjenih nekaj več kot 6.000 tujcev.
Največ turističnih postelj je v gorskih krajih
Po podatkih objavljenih v Informacijah Združenja za gostinstvo in turizem so turistična ležišča v Sloveniji (skupaj 77.803) razporejena takole: Ljubljana: 3.296 Zdraviliški kraji: 11.808 Obmorski kraji: 20.518 Gorski kraji: 29.959 Drugi turistični kraji: 10.085 Drugi kraji: 2.137.
Toda to pa še ne pomeni, da v gorah ustvarijo tudi največ turističnih prenočitev. Letošnji osemmesečni podatki o prenočitvah po vrstah krajev povedo, da nosijo zastavo obmorski turistični kraji kjer so zabeležili 1.514.034 prenočitev ali 18 odstotkov več. Medtem ko so v tem času v gorskih krajih zabeležili 1.286.622 prenočitev ali 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
V	Portorožu do konca avgusta 1997 55%» več tujih prenočitev Letošnje turistično leto v Portorožu bo po nekaj letih ostalo zapisano kot uspešno, zlasti glede fizičnih pokazateljev. Če jim bodo sledili še finančni, o tem pa verjetno ne bomo veliko izvedeli, bo še toliko bolje. V osmih mesecih so v Portorožu z okolico zabeležili 698.906 vseh mrističnih prenočitev kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani 26 % več. Prenočitev domačih gostov je bilo 225.972 ali 9 % manj. Zato pa je bilo veliko več tujcev. Do konca avgusta so zabeležili namreč kar 472.934 prenočitev tujih gostov ali 55% več kot v osmih mesecih lani.
V	celotni piranski občini so v osmih mesecih 1997 našteli skupaj 1.003.188 vseh turističnih prenočitev ali 28% več. Prenočitev tujih gostov je bilo v tem času 549.726 ali 51 % več (v strukturi 54, 80 %), prenočitev domačih gostov pa je bilo 453.462 ali 7% več ( strukturni delež: 45,20%).
FK
Mastni zaslužki ilegalnih potovanj
organizatorjev
Tako imenoveni organizatorji potovanj ali “vodiči” ( 80 % slovenski državljani) za protiuslugo poberejo naivnežem še zadnje prihranke. “Bolj pošteni” vzamejo polovico, drugo polovico pa je treba plačati ob uspešnem prehodu meje. Nekaterim poberejo celo potne liste tako, da so “ilegalci” vseskozi praktično popolnoma odvisni od teh manipulantov. Ti zaračunavajo za “organizacijo vodenja” iz Kitajske do ZRN 20 tisoč ameriških dolarjev, iz Indije, Pakistana in Šrilanke 10 tisoč dolarjev, iz Turčije nekaj manj, 4-6 tisoč dolarjev. Nesrečniki, ki bi radi po tej poti prišli do ZRN iz Bosne oziroma Sarajeva morajo vodnikom odšteti od 2 do 4 tisoč DEM. Pred kratkom so na ozemlju Slovenije odkrili 17 Kitajcev, ki jim je organizator potovanja pobral potne listine že v njihovi državi.
Sicer pa se dogaja tudi, da se za ilegalno potovanje čez Slovenijo na Zahod odloča tudi vedno več skupin. Nekateri poskušajo prestopiti mejo s ponarejenimi potnimi listinami (letos 65, lani 26). Za mnoge, ki se jim potovanje ne posreči in jih zasačijo pri ilegalnem prehodu čez mejo, se začne žalostna zgodba. Lačni, prezebli in brez denarja, kajpak tudi nič ne vedo o svojih vodičih. Zato je takšne spretne organizatorje zelo težko izslediti. Migrante za nekaj ur ali kakšen dan ali več zadržijo v prehodnem domu za tujce v Ljubljani nato pa morajo Slovenijo zapustiti. Podobne ali celo veliko večje probleme z prebežniki imajo tudi na avstrijsko-slovenski meji. Tam so letos zavrnili že več kot 9.000 tujcev.
Zanimivo je, da se ženske ne odločajo za nedovoljene prehode čez mejo. Razne plesalke - artistke iz vzhodnih dežel prihajajo v Slovenijo povečini z urejenimi dokumenti.
Že pred nekaj dnevi smo bili priča precej strožjemu režimu na slovensko-italijanski meji, posledice pa so seveda čakanje in slaba volja potnikov. Po svoje so reagirali tudi tržaški trgovci, ki so prvi začutili krizo zaradi zmanjšanega obiska.
Očitno kljub predhodnim pripravam in obiskom Evropskih komisij na najbolj izpostavljenih mejnih prehodih, niso uspeli organizirati nemotenega pretoka ljudi.
Slovenci bomo, kot obljubljajo, dobili tako imenovani svoj tretji pas. Lažje nam bo, a kjub temu bomo “redno pregledovani”.
Zahodna Evropa se tudi dejansko združuje. Znotraj držav članic EU odpravljajo meje, kontrole tam ne bo več, zato pa je toliko večja na zunanjih mejah. Žal se je Slovenija znašla na obrobju meja EU, poleg tega pa čuti večji pritisk skupin, ki želijo priti v Evropo po ilegalni poti. Saj, če jim uspe, ovir za sprehod po novem svetu praktično ni več.
Kdaj se bo Slovenija znašla znotraj meja EU oziroma kdaj bo štafeto “stražarja na obrobju” lahko predala kakšni bolj južni sosedi na Balkanu je težko napovedati. Vsekakor se to ne bo zgodilo pred letom 2004.
Med ilegalci le odstotek kriminalcev
Na nedavni tiskovni konferenci UNZ Koper sta Boris Gradič in Ivan Maraš povedala, da so tujci, ki poskušajo priti ilegalno čez mejo in jih zasačijo, v 99 odstotkih tako imenovani ekonomski emigranti. Mladi ljudje pač, ki bi si radi izboljšali življenske in delovne pogoje. Le odstotek prebežnikov so mednarodni kriminalci.
Preko mejnih prehodov 153 milijonov potnikov
Preko mejnih prehodov v Republiki Sloveniji je v letošnjem letu potovalo že več kot 153 milijonov potnikov. Največ potnikov je državno mejo prestopilo prav na območju UNZ Koper. Na območju UNZ Koper je v devetih mesecih letos državni meji (Italija, Hrvaška) prestopilo 42.414.747 kar je v primerjavi z devetimi meseci lani 2 odstotka več.
Mejne prehode z Italijo je prestopilo 30.031.730 potnikov. Potnikov s potnimi listi in osebnimi izkaznicami je bilo za 2 odstotka več, medtem ko se je število potnikov s prepustnicami po Videmskem sporazumu zmanjšalo za 6 odstotkov.
Državno mejo z Republiko Hrvaško je prestopilo več kot 12 milijonov potnikov kar je v primerjavi z lanskim de-vetmesečjem 10- odstotno povečanje. Tudi število osebnih in tovornih vozil, kot tudi avtobusov se je povečalo in sicer za 9 odstotkov.
Naša pristanišča je obiskalo nekaj več kot 22 tisoč plovil kar je 4- odstotno povečanje. Na sečoveljskem letališču Portorož je pristalo oziroma vzletelo 938 letal več kot lani.
P I Z Z E R r A - BAR VESNAVER FRANKO & ALEKSANDER
Liminjanska 78, Lucija
6320 Portorož
Tel.: ++386(66) 771-894
Cenjene goste obveščamo, da bo pizzerija zaradi prenove lokala zaprta od 3.11. do 23.11.1997. Dobrodošli v našem prenovljenem lokalu od 24.11.1997 dalje.
rI Z Z E«I A - IA E
. #
primorski utp
Devetmesečna bilanca dela koprske UNZ
V devetih mesecih so policisti na območju, ki ga pokriva koprska UNZ obravnavali za 11% več prekrškov, 2.104 kaznivih dejanj, opraviti pa so morali tudi precej nujnih intervencij.
Zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev za vstop v državo je bilo zavrnjenih nekaj več kot 6.000 tujcev
Načelnik Uprave za notranje zadeve Koper in svetovalec Vlade Emil Čebokli s sodelavci je v torek,
11.	novembra v prostorih koprske UNZ sklical tiskovno konferenco na kateri so novinarjem posredovali informacije o kriminaliteti, prometni varnosti, prekrških zoper javni red in mir ter o mejnih zadevah, ki s “Schengenom” postajajo vse bolj aktualne.
“Letošnje leto je po mnogočem specifično za policijo s tukajšnjega območja”, je dejal Emil Čebokli. Prvič v zgodovini Slovenije seje zgodilo, da smo hkrati na enem mestu gostili toliko visokih predstavnikov držav in vlad. Poleti so se v Portorožu in Piranu mudili predsedniki srednjeevropskih držav, septembra pa so k nam prišli na zasedanje predsedniki vlad držav članic Cefte.
Leto še ni naokrog, vendar že devetmesečni podatki, ki jih je pripravila koprska UNZ kažejo, da v bistvu ne gre za nobeno preveč črno sliko s področja vsakodnevne kronike, ki jo prinaša življenje. To kar policiji nalaga dodatno delo so tako imenovana mejna vprašanja, ki jih prinaša schen-genski sporazum med državami članicami EU in se posredno tiče tudi Slovenije, na kar pa očitno nismo bili najbolje pripravljeni. Medtem, ko so Italijani na svoji strani že postavili ustrezne table oziroma nekakšne smerokaze z evropskimi zvezdicami za državljane EU in državljane s slovenskim potnim listom, na naši strani takšnih tabel še ni, so pa naročene. Za zdaj preusmerja voznike na “pravi pas” prijazen policist.
V	letošnjih devetih mesecih seje podvojilo število kazenskih ovadb zaradi prepovedanega prehoda državne meje.
Kriminaliteta
V	devetih mesecih letos so kriminalisti in policisti obravnavali 2.104 (lani 2.155) kazniva dejanja. Uspešno sojih raziskali 61 odstotkov, med njimi vsa hujša. Tokrat so bila najštevilnejša kazniva dejanja ponarejanja denarja. Bilo jih je kar 185, lani 36. Med zaseženimi bankovci je bilo največ italijanskih lir z nominalno vrednostjo za 50.000 in 100.000 lir ter nemških mark z nominalno vrednostjo za sto in 200 DEM.
Kljub temu, da se je število poslovnih goljufij, poneverb, davčnih zatajitev, poneverb v službi povečalo, se je število gospodarskih kaznivih dejanj zmanjšalo za 6%. Materialna škoda povzročena s tovrstnimi kaznivimi dejanji predstavlja 48% vse povzročene škode s kaznivimi dejanji.
Kazniva dejanja mamil naraščajo, letos umrli trije ljudje.
Kazniva dejanja mamil še naprej naraščajo. Tako so kriminalisti v devetih mesecih obravnavali 144 kaznivih dejanj, lani 119. Policisti so bili pri zaseganju mamil kar uspešni. Zaradi prevelikega odmerka zaužitih mamil so letos na območju koprske UNZ umrli trije ljudje.
Zadovoljni so, da je letos manj kaznivih dejanj z znaki nasilja. Kriminalisti so obravnavali letos samo en umor, lani šest. Povečala so se kazniva dejanja hude telesne poškodbe iz lanskoletnih 14 na letošnjih 21 kaznivih dejanj.
Ljudje so manj kradli - in nekoliko manj pili
Korelacija socialne stiske s številom kraj lets ne vzdrži. Statistične številke
tatvin in velikih tatvin so manjše. Policisti in kriminalisti so obravnavali 891 tatvin in velikih tatvin, lani 1.030. Število kršiteljev, ki so bili v času storitve prekrška (ni nujno, da so kradli) pod vplivom alkohola se je zmanjšalo za 26 %!
Manj tudi ropov
Število ropov seje z lanskih 12 primerov zmanjšalo na 4. Znan je rop avgusta letos v lucijski podružnici Banke Koper, ko je koprski policist v civilu ujel mladega italijanskega s torbo denarja vred.
Klasičnih goljufij je bilo 3 X manj, povečalo pa se je število kaznivih dejanj odvzema motornega vozila. Lani 30, letos 35.
Mladoletniška delikvenca v upadanju
Mladoletniki so lani storili 164 kaznivih dejanj, letos 122.
Povečalo se je število kaznivih dejanj katerih žrtve so bili mladoletniki. Med njimi je bilo največ zanemarjanja mladoletnih oseb in izmikanja plačevanju preživnine.
Dva milijona nezaželjenih
V centralnem računalniku v Bruslju je menda zabeleženih kar 2 milijona imen oseb, ki niso zaželjene na območju Evropske unije, je povedal Emil Čebokli. Morda prav tu tiči odgovor na vprašanje zakaj Italijani tako skrbno uresničujejo schengenski sporazum, ki gaje podpisala Italija (ne Slovenija, ker še ni polnopravna članica EU) in preverjajo imena potnikov, ki prihajajo iz smeri zunaj kroga EU.
Ko je bila še železna zavesa...
Zdi se, daje promet potekal dokaj normalno v času železne zavese, sedaj, “ko se Evropa odpira” pa smo, očitno nepripravljeni na Schengen, doživeli mali šok, če že ne kompleks manjvrednosti.
Za 11% več prekrškov zoper javni red in mir
V	devetih mesecih 1997 so policisti na območju koprke UNZ obravnavali 3.697 kršitev s področja zakona o prekrških zoper javni red in mir, občinskih odlokov ter predpisov, ki sodijo v to področje. Tovrstne kršitve so se povečale za 11%. Med kršitvami, ki so se povečale, so tudi kršitve v zvezi z mamili, ki so porasle iz lanskih 127 na letošnjih 242.
Število kršiteljev, ki so bili takrat pod vplivom alkohola se je zmanšalo za 26%.
Med kršitvami, ki so se zmanjšale, so kršitve zakona o javnem redu in miru. Bilo jih je 1.613, to pa je 408 kršitev manj kot v lanskih devetih mesecih. Manj je bilo kršitev, ki imajo za posledico pretep ter žaljivo vedenje; prav tako so policisti zaradi kalilcev nočnega miru v tem času imeli manj dela. Letos je bilo manj kršitev, ki imajo za posledico elemente nasilja.
Največ kršiteljev se pojavi poleti (turistična sezona), ob nedeljah in ponedeljkih v času med 20 in 24 uro.
V	piranski občini 30 % manj kršitev
Največ kršitev javnega reda in miru, ki so jih obravnavali policisti (72% na območju UNZ ali skupaj 1.169
kršitev) je bilo v piranski in koprski občini. Emil Čeboklije zlasti izpostavil padec števila tovrstnih kršitev na območju občine Piran (- 30%) , kot najbolj turistične občine. Lahko bi dejali, da se že pozna tudi delo in vloga rajonskih policistov, hkrati pa tudi velja ugotovitev, da je bilo letos v tej občini znatno manj mladih turistov-porednežev.
Prepiri več ali manj v istih stanovanjih
Kršitve so se zlasti dogajale zunaj stanovanjskih objektov. Na cestah, ulicah, parkih, trgih so jiih zabeležili 871, precej manj jih je bilo v stanovanjih in sicer 322. Očitno so gostinci tudi sami delali red, saj je v gostinskih objektih policistom bilo treba posredovati manjkrat. Lani je bilo 500 kršitev, letos 309.
Zaradi storjenih kršitev so podali v obravnavo sodniku za prekrške 7% več predlogov kot v devetih mesecih lanskega leta.
Zasegli 337 kosov orožja
Policisti so zasegli 337 kosov raznega orožja od tega 270 kosov hladnega orožja.
Na GTZ le blizu 5000 obiskovalcev
Na letošnjem dvodnevnem 44. Gostinsko turističnem zboru Slovenije, ki je bil 22. in 23. oktobra v Termah Čatež so podelili priznanja Združenja za turizem in gostinstvo pri GTZ zaslužnim gostinskim in turističnim delavcem. Si je prireditev ogledalo manj ljudi kot v preteklih letih?
Visok cestni krvni davek
Število prometnih nesreč se je v letošnjih devetih mesecih sicer zmanjšalo za 2%, vendar je žal na tem območju letos umrlo že 27 ljudi.
Policisti so obravnavali 1.898 (lani 1934) prometnih nesreč, od teh je bilo 320 hujših.
Cestni davek je v devetih mesecih leta 1988 terjal 32 mrtvih, leta 1993 30, predlani 26, lani 12, letos pa že 27 smrtnih žrtev. Zato s stanjem ne morejo biti zadovljni. Najbolj črn mesec v tem letu je bil junij, ko je v prometnih nesrečah oziroma posledicami umrlo kar 7 ljudi.
Največ 10, (lani 7) smrtnih žrtev so terjale magistralne ceste, na odcepu avtoceste Razdrto-Divača pa je ugasnilo kar 6 življenj.
S kraja nesreče je pobegnilo 225 voznikov, lani 142. V prometnih nesrečah je bilo 66 udeležencev starih do 14 let, sicer pa je bilo največ udeležencev starih med 24 in 34 leti.
Kar 2.877 voznikov je zaužilo več alkohola kot to dopušča zakon. Število voznikov, ki so vinjeni sedli za volan se je povečalo za 9%. Alkohol je bil prisoten v vsaki deveti nesreči.
Policisti so podali sodniku za prekrške 7.159 predlogov, sami pa so izrekli 41.788 denarnih kazni.
Franc Krajnc
V vseh tekmovalnih disciplinah je sodelovalo 250 tekmovalcev. Osvojili so 62 zlatih, 56 srebrnih in 62 brona-srtih odličij. 70 tekmovalcev seje mo-ralo zadovljiti samo s pisnim priznanjem za sodelovanje. V strokovnem delu tekmovanja so bili uspešni tudi gostinski delavci iz Hotelov Palače Portorož. Sodelovalo je tudi 29 barmanov med katerimi so trije dosegli največ kar je v tovrstnem tekmovanju možno doseči- 100 točk. To so bili Brigita Križman Kompas MTS Kozina, Mladen Čoga iz Portoroža in Draga Osmanagič iz MM bara na Vrhniki. Tekmovalo je 23 sobaric, kako pravilno pripraviti voziček s perilom in pripomočki. Maksimum 100 točk sta dosegli sobarici Dragica Gomboc iz zdravilišča v Moravskih toplicah in Evica Milovanovič iz Hotelov Palače Portorož.
Maksimum, 100 točk v poznavanju receptorskega delaje osvojila Elizabeta Eršeg, Krka zdravilišče d.o.o.
Z vseh koncev Slovenije je prišlo preverjat svoje znanje tudi 11 gospodinj s turističnih kmetij. V posebni kategoriji so sc pomerile tudi štiri ekipe s po tremi tekmovalci učencev iz srednjih gostinsko turističnih šol - smer turistični tehnik. Sicer pa je tudi na tem gostinskem zboru prevladovala stroka. Omeniti je treba tudi pestro in bogato gostinsko ponudbo štiridesetih uglednih slovenskih gostilničarjev, ki so pod sloganom Gostilne vabijo, predstavili svoje specialitete in obogatili otvo-ritveno slovesnost.
Na letošnjem 44. GTZ so podelili tudi priznanja Združenja za turizem in gostinstvo pri GZS in Sekcije za gostin-stvo in turizem pri OZS.
Priznanja Združenja za turizem in gostinstvo so prejeli:
Vlado Petrovič, direktor Krke Zdravilišča -priznanje z zlato plaketo za prispevek in razvoj gostinsko-turistične dejavnosti.
Edo Smuk, direktor Restavracije Rotovž, Kompas Magistrat- priznajo z zlato plaketo za dvig kakovosti gostinskih stroritev.
Mira Grošelj, vodja gostilne Krona, Alpetour Škofja Loka- priznanje z zlato plaketo
za dvig kakovosti gostinskih stroitev.
Slavko Adamlje, vodja kuhinje restavracije Maxim, Maksimarket Ljubljana- priznanje z zlato plaketo za dvig kakovosti gostinskih storitev.
Jana Špec, predavateljica na Višji šoli za turizem in gostinstvo bled- prizna-nje z zlato plaketo za pospeševanje turizma. Kristina Savnik, pomočnica generalnega direktorja Term Čatež za marketing-priznanjc z zlato plaketo za pospeševanje turizma.
Ludvik Kerčmar, direktor hotela Park, G&P hoteli Bled- priznanje z zlato plaketo za dolgoletno in uspešno delo na področju gostinstva.
Majda Skočaj, vodja hotela Zdravilišča Strunjan- priznanje z zlato plaketo za dolgoletno in uspešno delo na področju gostinstva.
Jože Jeriček, vodja kuhinje v Zdravilišču Šmatješke Toplice- priznanje z zlato plaketo za dolgoletno in uspešno delo na področju gostinstva.
Helena Pintarič., direktorica hotela Diana v Murski Soboti- priznanje z zlato plaketo za dolgoletno in uspešno delo na področju gostinstva.
Franc Srakarje prejel priznanje z zlato plaketo za dolgoletno uspešno sodelovanje in svetovanje gostinskim delavcem. Pomembno je tudi njegovo pedagoško delo na Srednji šoli za gostinstvo in turizem in Hotelski šoli v Ljubljani.
Prof. dr. Janez Planina je prejel priznanje z zlato plaketo za dolgoletno in uspešno delo na področju izobraževanja in znanstveno razisko-valnega dela v turizmu.
Gostinsko podjetje DAJ-DAM Ljubljana je prejelo priznanje z zlato plaketo ob 50-let-nici poslovanja.
Priznanje z zlato plaketo ob 30-lctnici delovanja je prejjela tudi Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije.
Priznanja Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS so prejeli:
Franc Maučec, Penzion Šinjor v Martjan-cih, Andrej Karlin, gostilna Plovna, Škofja loka in Gregor Avsenik, gostilna Jožovc, Begunje.

D a n t a Tamtipbi Piham L-)
©066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085
().102.8MHz.24|
M
Odlična uvrstitev Hotelov Palače na GTZ
Na letošnjem GTZ Slovenije so tekmovali tudi delavci iz Hotelov Palače Portorož in v različnih tekmovalnih disciplinah dosegli lepe uspehe. Cafuta Karlo - 1. mesto za postrežbo menuja, Tomič Drago -1. mesto za postrežbo menuja, Medeši Maja - 1. mesto na tekmovanju receptorjev, Milovanovič Evica -1. mesto na tekmovanju sobaric, Tomič Vlado - 2. mesto za pripravo jedi pred gostom, Bajt Aljoša - 2. mesto na tekmovanju barmanov, Breč Laura - 2. mesto na tekmovanju receptorjev, Marti-nelli Senada - 2. mesto na tekmovanju sobaric, De Lai Milka - 3. mesto na tekmovanju barmanov, Španjol Andrej - 3. mesto za kulinarične izdelke, Damir Kopjar - 3. mesto za kuhanje menuja in Matjašec Slavko - 3. mesto za kuhanje menuja.
Tekmovalci so za 1. mesto prejeli priznanje in zlato medaljo, za 2. mesto priznanje s srebrno medaljo, za tretje mesto priznanje in bronasto medaljo.
Hoteli Palače so prejeli tudi srebrno kolajno za kuhanje in postrežbo menuja, nam je sporočila Nadja Parunov, vodja kadrovske službe v Hotelih Palače.

Piran
Ustanovljen Center za pospeševanje podjetništva
Po daljših temeljitih pripravah so predstavniki ustanoviteljev župan Franko Fičur za Občino Piran, Pavel Lovrečič za Območno obrtno zbornico Piran in Giuseppe Rota ter Maurizio Tremul za Italijansko unijo, Unione italiana Rijeka, v piranski občinski mestni hiši v petek, 7. novembra 1997 ob navzočnosti notarke slovesno podpisali pogodbo o ustanovitvi Centra za pospeševanje podjetništva Piran, d.o.o.
S podpisom pogodbe je tudi dokončno odpravljena kar nekaj časa prisotna dilema o ustanovitvi takšne organizacije, njeni statusni obliki in načinu sodelovanja zainteresiranih ter seveda zagotavljanja potrebnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva.
Praviloma naj bi to bil zavod, za družbo z omejeno odgovornostjo pa so se odločili iz povsem praktičnih razlogov. Center za pospeševanje podjetništva Piran d.o.o. je pravna oseba in predstavlja ekonomsko poslovno celoto, ki posluje z vloženimi sredstvi, dotacijami in pridobiva prihodek na trgu.
Sedež firme je v Luciji, Liminjanska 93, njen direktor do imenovanja novega pa je Boris Pliško.
Družba se bo ukvarjala z različnimi dejavnostmi od dajanja lastnih nepremičnin v najem, raziskovanja tržišča in javnega mnenja, podjetniš-ko-poslovnega svetovanja, prirejanja razstav, sejmov in kongresov do založništva.
Osnovni kapital družbe znaša 1,5 milijona tolarjev, posamezni družbeniki pa sodelujejo v kapitalu z naslednjim vložkom:
Občina Piran 650.000,00 SIT ali
firma skrajšano imenuje, pričakuje sredstva tudi iz programa PHARE iz naslova obmejnega sodelovanja, predpogoj pa je kapitalska oblika firme, pravna oseba in registracija, kar sedaj že urejajo.
Družba odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem Ob morebitnem prenehanju družbe preide njeno premoženje na Lokalno skupnost. Ta mora, v primeru ustanovitve nove pravne osebe z enako dejavnostjo, prenesti premoženje tej novi družbi.
Organi upravljanja družbe so skupščina in direktor. Skupščina je skupni organ vseh družbenikov. Občina Piran ima v skupščini enega člana, vendar glede na vloženi znesek kapitala 65 glasov. Območna obrtna zbornica Piran ima tudi enega člana in 35 glasov, Unione italiana pravta-ko enega člana in 50 glasov.
Družbo vodi, predstavlja in zastopa direktor, ki ima pooblastila za sklepanje pogodb do višine 10 milijonov tolarjev. Do imenovanja novega direktorja družbo vodi Boris Pliško.
V i
7'. Vv. *
j*
43,4 % celotnega kapitala, Območna obrtna zbornica Piran 350.000,00 SIT ali 23,3 % celotnega kapitala in Unione Italiana, Italijanska unija Rijeka 500.000,00 SIT ali 33,3 % celotnega kapitala.
Občina Piran je na podlagi sklepa Občinskega sveta Piran zagotovila 4 milijone tolarjev tako imenovanih zagonskih sredstev za začetek dela Centra.
Sicer pa Center Piran d.o.o., kot se
Na sliki: Slovesni podpis pogodbe o ustanovitvi Centra za pospeševanje podjetništva Piran d.o.o.
FOTO: Franc Krajnc, Primorski utrip
Ilirizem
Naveč tujih turistov prihaja iz Nemčije
V Sloveniji je bilo do konca septembra 10 odstotkov več prenočitev
Statistični urad RS nam je 3. novembra posredoval predhodne podatke o številu turistov in njihovih prenočitvah v Sloveniji do konca septembra. Sedaj že lahko ugibamo kakšna bo letošnja turistična bera, čeprav v statistični mlin še ni zajet kongrersni mesec oktober, pred nami pa sta še dobra polovica novembra in december. V primerjavi z letom 1996 lahko računamo na 10- odstotno povečanje turističnih prenočitev. V posameznih turističnih krajih (Portorož) pa bodo ideksi tudi precej višji.
V primerjavi z lanskimi devetimi meseci smo v Sloveniji našteli 12 odstotkov več turistov. Domačih turistov je bilo za 3 odstotke več, tujih pa kar 20 odstotkov več.
Do konca letošnjega septembra je bilo skupaj 5.412.321 prenočitev ali 10 odstotkov več. Prenočitev domačih gostov je bilo 2.808.097 ali natanko toliko kot v devetih mesecih lani, prenočitev tujih gostov pa je bilo 2.604.224, kar je 24 odstotkov več. Razmerje med prenočitvami domačih in tujih gostov kaže v prid domačim (52:48).
Uradnih celovitih podatkov za posamezne občine do zaključka redakcije še nismo prejeli.
Nemci še vedno na prvem mestu
Po državni pripadnosti tujih turistov izgleda prenočitvena slika takole:
Na prvem mestu po prenočitvah so še
vedno Nemci 669.245 (indeks 134) ali 25,69 % vseh tujskih prenočitev, sledi Italija 445.722 (indeks 125), na tretjem mestu je Avstrija 384.263 (indeks 113).
Turisti iz sosednje Hrvaške so prespali v Sloveniji 171.513 krat (indeks 99). Mimogrede omenimo, da so slovenski državljani v tem času na Hrvaškem prespali kar 3,7 mili-jonkrat! (indeks 131). Na petem mestu v Sloveniji je Velika Britanija 127.508 (indeks 137).
Kljub uspehom še daleč od baznega leta 1990
Predvojno leto 1990 lahko še vedno štejemo za normalno leto v turizmu. Z letom 1991 je namreč začel turizem stagnirati.
V	devetih mesecih leta 1990 smo dosegli namreč 20 % več skupnih prenočitev, število tujih prenočitev je bilo večje za 43 %. Res pa je, da je takrat bilo precej manj prenočitev domačih gostov. Ali drugače povedano, letos jih je bilo 28 % več. Verjetno so svoje doprinesli tudi vse številnejši seminarji in kongresi, ki jih letos kot za stavo organizirajo državne, paradržavne in društvene inštitucije.
V	obravnavanem devetmesečju leta 1990 je bilo razmerje med domačimi in tujimi prenočitvami 67:33 v prid tujim , letošnje razmerje pa je 52:48 v prid domačim.
Koliko aktivnih
Avgusta letos smo imeli v Sloveniji 868.004 aktivnih prebivalcev. Delovno aktivnih je bilo 742.808 prebivalcev. Dejansko zaposlenih je bilo le 650.809. Od tega v podjetjih 591.553, pri samozaposlenih osebah 59.256. Samozaposlenih osebje bilo 91.999, samostojnih podjetnikov posameznikov 46.720, oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost 5.871. Kmetov je bilo avgusta na spisku 39.408.
V	strukturi aktivnega prebivalstva Slovenije je 470.516 moških (54,2%) in 397.488 žensk 45,80%). Registriranih brezposlelnih oseb je bilo avgusta letos 125.198. Stopnja registrirane brezposelnosti v avgustu 1997 je znašala 14,4 odstotka. Stopnja brezposlenih žensk je za odstotek višja kot pri moških.
V	strukturi aktivnega prebivalstva v Sloveniji je 470.516 moških in 397.488 žensk.
Neto plače v avgustu najvišje v finančnem posredništvu
Kolikšna je bila neto plača zaposlene osebe avgusta 1997? Najmanj v predelovalni dejavnosti (75.831 SIT), na drugem mestu je gostinstvu (78.963 SIT), največ pa zaslužijo v finančnem posredništvu (124.207 SIT), sledijo druge javne, skupne in osebne storitve (116.121 SIT), javna uprava, obramba in socialno zavarovanje (115.305 SIT).
Moč in vloga lokalnih medijev
Prvo srečanje lokalnih časopisov Slovenije je bilo v Rogaški Slatini, drugo bo prihodnje leto v Portorožu
Na 1. srečanju lokalnih časopisov v Rogaški Slatini (14. in 15. novembra) se je zbralo 42 predstavnikov lokalnih časopisov Slovenije (od 58), ki dosežejo skupaj 130.000 naklade. Predsednik Društva novinarjev Slovenije Branko Maksimovič je govoril o novinarski etiki in pomenu lokalne informacije, direktorica Mediane Janja Božič - Marolt pa je predstavila najnovejše ugotovitve iz njihovih raziskav o lokalnih časopisih v Sloveniji. Prvo srečanje so organizirale Rogaške novice, organizacijo 2. srečanja lokalnih časopisov Slovenije pa so poverili Primorskemu utripu in bo prihodnje leto v Portorožu.
V Soveniji je okoli 1400 raznih medijev, od tega 715 raznih tiskanih, 67 radijskih postaj, 42 TV postaj in 3 elekronski mediji. Javnih glasil, ki si v skladu z zakonom o javnih glasilih to ime sploh zaslužijo je 308, od tega 58 lokalnih in regionalnih. Lokalni mediji običajno ne dosežejo visoke naklade (povprečje 1500), vendar je njihova informacija najbilžja ljudem. Javno obveščanje seje po nekoliko liberalnejši zakonodaji od leta 1990 dalje izjemno razmahnilo (bralci imajo večjo izbiro), hkrati pa je nekoliko padla tudi kakovost informiranja. Lokalni mediji se srečujejo s finančnimi problemi, nimajo dovolj profesionalnih novinarjev, informiranje je včasih na robu etike, zaradi materialne odvisnosti pa je vprašljiva tudi samostojnost in neodvisnost medija. Lani je bilo v Sloveniji 46 lokalnih in regionalnih časopisov, letos pa jih je že 59, vendar velja ugotovitev, daje v Sloveniji že prišlo do določene zasičenosti in trend hitrega naraščanja novih izdaj se bo zaustavil. Trg je pač tisti, ki bo odločil kdo lahko preživi, kar velja tudi za medije.
Veliko so govorili tudi o tako imenovani občinski podpori lokalnemu mediju.
To se najbolje izkaže v tem, kako lokalna skupnost skozi tak medij urasničuje svojo zakonsko obvezo do informiranja občank in občanov, na primer z objavljanjem odlokov in dragih uradnih aktov v občini, na tržnem odnosu, ne pa v golem financiranju medija, kajti to lahko pelje v podrejeni položaj sredstev javnega obveščanja.
Predstavniki lokalnih časopisov Slovenije so po daljših razpravah ugotovili, da jih veže kar precej skupnih točk. Zato bodo nadaljevali s skupnnim delom. Do naslednjega srečanja v Portorožu bo posebni koordinacijski odbor v katerem so Primorski utrip, Rogaške novice, Mediana, predsednik TNS, Briški časnik in Savinjske novice, pripravil izhodišča interesnega združevanja, strokovnega dela in promocije lokalnih medijev.
___________________________________________________ Franc Kritine
I------------------------1
Aluminijaste kavlje
za obešanje mesa - komplet 24 kavljev vam pošljemo po pošti za samo
1.900,00 SIT.
Poštnino plačamo mu Naročila: Tel. 062/601 723
I_______________________I

MESR'
mvm
Lucija, Obala 120,6320 Portorož Tel.: 066/ 773- 385
Izkoristite priložnost ugodnega nakupa vseh vrst junečega, telečjega in svinjskega mesa ter perutnine slovenskih proizvajalcev v našem mesnem butiku v Luciji.
Vsak mesetod l.do 5. poseben, 5- odstotni popust.
URNIK: Ponedeljek- petek: 7.00 -13.00 in 16.00 -19.00 Sobota: 7.00-13.00 Nedelja: 8.00-12.00
Prejeli smo
odgovor na članek »Pismo direktorja JP Okolje Piran«
V vašem časopisu Primorski utrip štev.45, oktober 1997, ste objavili članek z naslovom »Prejeli smo: Pismo direktorja JP Okolje Piran«. V omenjenem članku objavljate mnenje direktorja komunalnega podjetja Okolje, ki meni, da g.Dekleva, kot svetnik, v posameznih časopisih vodi gonjo zoper Oklje oz.njegovega direktorja.
Smrdljiva gošča iz deponije v Dragonji je "ušla" čez hrib.
FOTO: Ivan Dekleva
Njegovo trditev oz.«mnenje« v celoti zavračamo. Časopis Primorski utrip ni do sedaj še nikoli objavil nobenega tovrstnega članka, zato nas čudi zakaj se je g.direktor Okolja, s tem svojim »mnenjem« obrnil na vas in ne na časopise, ki so o tej problematiki poročali.
V poletnih mesecih, so se krajani Dragonje ( naslove imamo na KS ), nenehno obračali na nas s pritožbami na komunalno odlagališče v Dragonji. Pomoč so iskali tudi pri pristojnih ljudeh na podjetju Okolje (g.Stanič), katerega zaradi časa dopustov niso mogli dobiti, nato pa tudi pri g.Jančarju in g.Jeleniču. S slednjima je o tem problemu razpravljala tudi
tajnica KS, vendar sta ji vseskozi zagotavljala, da deponijo odpadkov dnevno prekrivajo in iz nje ne smrdi. Po približno mesecu dni, je g. Jančar le priznal, da se problema deponije zavedajo in ga bodo skušali čimprej rešiti.
Ker so se ljudje še naprej pritoževali (tudi sami so klicali na Primorske novice), nas je obiskala novinarka ga.Mojca Pa-jnik, ki je želela o tem poročati.Z njeno prisotnostjo smo obiskali prizadete krajane, katerih izjave je novinarka zabeležila, naredili pa smo tudi nekaj posnetkov, iz katerih je jasno razvidno stanje na deponiji ( nekaj posnetih fotografij prilagamo kot dokaz. Fotografija št.l prikazuje luknjo (izjedo) na vrhu hriba, v katero s cisternami dovažajo gosto, ogabno tekočino iz separacijskih greznic in iz piranske čistilne naprave. Ta tekočina je napravila izjedo, iz katere je tekočina iztekala po celem hribu in povzročala neznosen smrad. Vse fotografije so bile posnete v družbi novinarke (prilagamo fotografijo št.2) in krajanov, ki zagotavljajo resničnost).
Na zahtevo krajanov Dragonje smo sklicali razširjeno sejo sveta KS v Dragonji, z edino točko dnevnega
Radie
Pcrterež
Vse bolj poslušana lokalna radijska postaja
(88,3 Mgh) Portorož.
• Veliko dobre glasbe
• Servisne informacije s področja turizma in
pomorstva
Izkoristite možnost oglaševanja!
RADIO 93.1 MH5
RADIO OPČINE
Vaš radio na (IKW frekvencah ^	90.6 in 100.5 MHzl
Td.: 091/21-26-58. F«; 091/21.32-95
Poslušate nas lahko neprekinjeno 24 ur dnevno I
'1'ac tMbfafe ftovcjufc
reda - problematika odlagališča. V nabito polni dvorani so se krajani spraševali zakaj ni prisoten nihče iz JP Okolje, ki bi lahko pojasnil težave. Zgražali so se tudi nad tem, da se na pozive KS in krajanov nihče ne odzove in niti ne opraviči svoje odsotnosti. Ker nam ni preostalo drugo, smo se obrnili na sredstva javnega obveščanja, ki so o tem želela poročati.
Problemi se niso reševali, zato smo o tem večkrat razpravljali tudi na sejah Sveta KS, kjer smo sprejeli sklep, da pisno zaprosimo za pojasnila.
Dne 22/9 - 1997 smo jih z dopisom štev. 166/97, za pojasnilo zaprosili pisno, vendar tudi tokrat nismo prejeli nobenega odgovora.
Svet KS je o omenjenem pisanju razpravljal na svoji redni seji dne 23/ 10-1997 in sprejel sklep, da se demantira izjava direktorja Okolja, saj v tem primeru ne gre za nikakršno osebno gonjo, ampak za poskus reševanja aktualnih in perečih problemov krajanov.
Krajevna skupnost Sečovlje predsednik Sveta KS: IVAN DEKLEVA

_
Razvijanje barvnih fotografij v eni uri Express izdelava fotografij za dokumente Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok Prodaja filmov, fotoaparatov, albumov
Barvno fotokopiranje Prodaja ročnih ur priznanih znamk
POSLOVALNICA TPC LUCIJA
Obala 114 Tel.: 066/ 773-296
POSLOVALNICA
KOPER
Pristaniška 2 Tel.: 066/ 24-654
Naše storitve opravljamo na najsodobnejših strojih zadnje generacije.
Janžekova volilna kampanja
K letošnji predvolilni folklori za predsednika Republike Slovenije se je priključil tudi Franz Jansen (alias Janžek) iz spodnjega Negonja pri Rogaški Slatini. Svojo kandidaturo, ponudbo oziroma prijavo za predsednika naj bi poslal notranjemu ministru. Podpise za podporo kandidature je zbiral tudi v Kopru.
toodenJ
——	M.9.O.
PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE ZOBNA ORDINACIJA IN LABORATORIJ
Koper, Vojkovo nabrežje 27 tel./fax: 066/24 676, mobitel: 041 638 967
Zobozdravstve storite brez čakalne dobe
*Brezplačni preventivni pregled in svetovanje
*Uporabljamo najsodobnejše materiale po konkurenčnih cenah *Pri večjih delih še dodatni popust *Nujne primere sprejemamo takoj!
Urnik
Od 8.00 do 13.00 in 16.00 do 19.00
OHRANITE ZDRAVE ZOBE IN LEP NASMEH
Predsedniški kandidat Janžek pred tržnico v Kopru
Janžek je bil oblečen v polvojaško uniformo, njegov predvolilni boj pa je bil kar prepričljiv, obarvan intenacio-nalno z ameriško in izraelsko zastavo ter zastavo Nata (na sliki). Izobesil je tudi domovinsko, vendar jo je moral sneti.
V Kopru je zbiral podpise 28. oktobra. Videli smo kako je k njemu pristopila neka ženska in mu ponudila tri podpise, seveda za plačilo 500 tolarjev. Janžek je ostal trden mož ni hotel plačati.Morda ga prav zato nismo zasledili na seznamu kandidatov za predsedniške volitve. Svoj predvolilni program je imel napisan lastnoročno na dveh straneh, čmo na belem, kot bi se temu reklo.
Franz Jansen (alias Janžek) moji ljubi zlati mili državi Sloveniji, začenja: “Sem ključavničar, avtomehanikar, oboje pomočnik- visokokvalificirani (točen prepis), diploma o opravljenem izpitu za visokokvalificiranega delavca v poklicu “voznik” motornih vozil-stroka prometna- okrogli pečat Ljudska republika Slovenija- Okrajni ljudski odbor Celje. Imam tudi, neodvisno od te diplome: šofersko knjižico, za vsa vozila- poklicni voznik vseh kategorij- tudi za avtobuse. Vojaški rok sem služil v Nišu- bil sem inštruktor na tovornjaku Opel Blitz. Več kot eno leto sem bil šofer generalov in višjih oficirjev. Komandant mi je bil general- srb ali srbin. V Rogaški Slatini sem bil šofer na občini in pozneje
tudi v Šmarju pri Jelšah. Jaz povsem, ali predvsem jaz, sem ustanovil reševalno postajo v Rogaški Slatini. Pozneje sem imel težko prometno nesrečo in v celjski bolnišnici so mi odsrtarnili desno ledvico in 6-7 m tankega in debelega črevesja. Od takrat sem jaz en človek, ki ima samo pol telesa.. Delal sem tudi v Nemčiji, kjer so me upokojili Po nemško rečeno “Enverbsunfeahig”..(nezmožen za organizirano delo).
Jaz vas prosim gospod notranji minister države Slovenije in mojo ljubezen- biser tega sveta- domovino mojo, da mi dopustite, dovolite kandidirati za predsednika Slovenije- oziroma to pismo naj bi bilo: Ponudba ali prijava za kandidaturo za predsednika države Slovenije, ki bo v tem letu 1997 z volitvijo opravljena...
Moja dosedanja adresa- naslov je: Deutschland.
Moj volilni program:
1.	“Slovensko državo je reba braniti in ohraniti za vsako ceno, tako naše meje, kot zrak in še posebno meje na našem Jadranskem moiju z Hrvaško in Italijo, kajti mi Slovenci smo izgubili STO- Svobodno tržaško ozemlje.. in dobili nismo nič... Če bi mi bili takrat samostojna slovenska država, nam zahodne sile ne bi odvzele STO, oziroma bi bile USA, VB in Francija nam Slovencem dale celotno Istro. Ker pa je Jugoslavija bila komunistična in so komandirali srbi, mi nismo dobili ne STO in tudi ne Istre!!!
2.	Mi Slovenci nikoli ne smemo in tudi ne bomo zahtevali naših prejšnjih pokrajin od Italije in Madžarske ter Avstrije... Mi hočemo prijateljstvo z narodi vsega sveta- in pravične trgovinske odnose, posebno s temi štirimi državami, ki so naši mejaši. Naše morje je do sredine Jadrana zahodno proti Italiji slovenska teritorija...
3.	Meja v Piranskem zalivu morska in zemeljska je za vsakega božja slovenska obveznost- Tujega no-čemo-svojega ne damo!!!
4.	Vojska herojska slovenska mora biti moderno oborožena z oklepnimi vozili vseh vrst... Potrebujemo 250.000 gedeamfte Spezialgevvehre-puške, ki se ne slišijo skoraj nič, ko pokajo.
5.	Če Slovenija ne bo kot ena prvih držav vzeta v Nato, se moramo mi Slovenci tesno povezati z Izraelom, USA, Francijo, Nemčijo, Avstrijo in
Veliko Britanijo, predvsem na vojaškem področju.
6.	V Nato, ja posebno v Nato moramo! Je bolj važno kot v Evropsko gospodarstvo skupnost...Naš slovenski narod je najbolj priden na tem svetu.
7.	Naši otroci morajo obvezno hoditi v šolo. Vsi, ki so nadarjeni in pridni v šoli, pa tudi tisti od revnih staršev, morajo dobivati finančno podporo. Če bi kdo iz kakršnega koli razloga poskušal to preprečiti bi bil kaznovan z zaporom, posebno če bi šlo za SIN-TI IN ROMA OTROKE.
8.	Višješolci ne bi plačali šolanja..., posebno, če bi študij hitro končali.
9.	V vseh zaporih in psihiatričnih ustanovah bi bil SEKS (SEX) dovoljen in sicer IX na mesec za 4 ure v posebnih prostorih..Tudi bazeni za kopanje bi se gradili v zgoraj omenjenih prostorih. Vsi zaporniki oziroma pacienti bi morali nekaj delati, ne preveč, nekaj pa že.Toliko, kolikor je potrebno za njihovo zdravje.... Vsakdo, ki bi zapornike oziroma paciente, ki so mu dani v oskrbo tepel ali kako drugače mučil bi bil najstrožje kaznovan.
10.	Za vsakega moškega, ki je zdrav in 18 let star, bi bila vojna obveznost. Kdor pa tega ne bi hotel bi dobil obvezno internacijsko delo, v prid domovini, ampak za 50 % daljši rok. Prostovoljci bi bili vzeti v vojsko že s 17. leti.
12.	Ženske bi tudi bile vojakinje, ampak šele z dvajsetimi leti starosti in to kot prostovoljke.
13.	Slovenija ne more in ne sme vzeti drugih ljudi v državo, mi smo enostavno premajhna država. Mi pa moramo po naši moči pomagati revnim in zatiranim narodom, vsepovsod po svetu...,ampak naš narod zaradi tega ne sme gladovati, sicer se bomo mi sami srečali s krvavimi neredi.
14.	Cestni, železniški zračni in pomorski promet mora biti čist od alkohola in vseh vrst mamil- tudi medika-mentnih- 0 (nula) promile za vse zgoraj omenjene upravljalce vozil, ladij, avionov, vlakov itd.
15.	Na vsakem delovnem mestu, tudi v pisarnah, v bolnišnicah itd., ja tudi v parlamentu, sodnijah i.t.d.... bi bile od časa do časa potrebne kontrole.
16.	Alkoholizem bi bil kot bolezen priznan...”
To so nekatere točke Janžekovega programa.”
■
Friznaii|a	wtnka
Letošnja prireditev v Avditoriju na kateri je TD Portorož podelilo priznanja turističnim in neturističnim subjektom je vzbudila nekaj pomislekov o kredibilnosti kriterijev za ocenjevanje na lokalni ravni. Župan: “Kaj je bolj verodostojno: priznje na nacionalni ravni ali lokalno kri-tizerstvo?”
Turistično društvo Portorož je na zaključni prireditvi v portoroškem Avditoriju (6.11.) v okviru letošnje akcije ocenjevanja krajev, objektov, čistoče okolja in gostoljubnosti v turizmu, podelilo 15 zlatih vrtnic, več priznanj s pečatom gostoljubnosti in zvrhano košarico turističnih osatov. Prav slednje pa je na slovesni podelitvi pri županu Občine Piran, ki je prišel čestitat dobitnikom priznanj, sprožilo nekaj pomislekov o kredibilnosti kriterijev ocenjevanja na lokalni ravni. Namreč hkrati, ko si turistični kraj Portorož na nacionalni ravni (TZS) prisluži najvišje priznanje, lahko njegova občina ali krajevna skupnost od lokalnega dejavnika (TD), prejme bodikavo rožo.
Priznanja “Zlata vrtnica 1997” so prejeli
1.	kategorija: HOTELI Hotel Lucija
2.	kategorija: MANJŠI PRENOČITVENI OBRATI Penzion Kovač
3.	kategorija:GOSTINSKI LOKALI
Restavracija Villa Marija, Visoka šola za hotelirstvo in turizem
4.	kategorija: JAVNE STORITVE TIC Portorož
5.	kategorija: KOPALIŠČA JP OKOLJE Piran
6.	kategorija: ŠPORTNI OBJEKTI Marina Portorož- tenis igrišča in mini golf
7.	kategorija: JAVNE PARKOVNE POVRŠINE JP OKOLJE Piran - za portoroški center
8.	kategorija: DRUGI POSLOVNI OBJEKTI Splošna plovba Piran
9.	kategorija: TURISTIČNA ZABAVIŠČNA DEJAVNOST Igralnica Casino’ Portorož
10.	kategorija: TURISTIČNO KULTURNA DEJAVNOST Avditorij Portorož
11.	kategorija: TRADICIJA DOBRE KUHINJE Restavracija Edvina Božiček, Seča
12.	kategorija: GOSTOLJUBLJE IN IZBRANA DOMAČA PONUDBA Restavracija Beli križ. M- DEGRO Portorož
13.	kategorija: PRIPRAVA SLAŠČIC (pustni festival ’97)
Slaščičarna Mignon Portorož
14.	kategorija: POSAMEZNIKI Anton Spinelli (častni član TD)
Majda Skočaj
■
Priznanja s pečatom gostoljubnosti so prejeli:
HOTELI:
Hoteli Bernardin
Terme- Hoteli Palače Portorož
PRENOČITVENI OBRATI:
Gostišče s prenočišči Tomi Portorož GOSTINSKI LOKALI:
Restavracija Laguna, Marina
Restavracija San Lorenzo v Grand Hotelu Metropol
PLAŽE - KOPALIŠČA
Plaža Bernardin
Bazeni Metropol hotelov
Plaža Hotelov Morje
ŠPORTNI OBJEKTI:
Tenis club BITEN Bernardin STORITVE V KRAJU:
Pošta Portorož Pošta Lucija
OMV Istrabenz- Bencinska črpalka Portorož OMV Istrabenz - Bencinska črpalka Lucija JAVNE STORITVE:
Policijska postaja Piran
Gasilsko društvo Sečovlje
PARKOVNE IN ZUNANJE UREDITVE:
Hoteli Palače Portorož (za pristop k ureditvi osrednjega parka)
Droga Portorož (za ureditev okolice poslovne stavbe in Začimbe)
Srednja pomorska šola Portorož (za ureditev okolice)
SOBODAJALCI:
Zlata vrtnica za kategorijo ZASEBNE HIŠE ni bila podeljena Priznanje s pečatom gostoljubnosti v tej kategoriji so prejeli:
Družina Prinčič, Senčna pot 83, Portorož Družina Furlan, Vilfanova 29, Portorož
TD Portorož je priznanje s pečatom gostoljubnosti namenilo tudi Strunjanu.
Prejela sta ga Krka Zdravilišče Strunjan Maribel d.o.o. - Restavracija Primorska Strunjan.
Na podelitvi letošnjih priznanj TD Portorož žal ni bilo veliko tistih, ki so jim bili namenjeni turistični osati. Nekateri turistični delavci in drugi dobitniki priznanj so ob prevzemu priznanja izrazili tudi kakšno svojo misel o v smislu prizadevanj za boljši turizem. Zvonimir Curk, direktor firme Maribel d.o.o., je posebej poudaril vse večji pomen turističnega razvoja krajev tudi v zaledju turističnega Portoroža.
Prireditev v Avditoriju je popestrila tudi skupina Kiwi s svojim plesnim programom.
Portorož zmagovalec v kategoriji izrazito turistični kraji
Sredi novembra bomo v Mariboru z veseljem in ponosom prevzeli lovoriko Turistične zveze Slovenije za letošnje prvo mesto Portoroža v kategoriji izrazito turistični kraji v Sloveniji, je v pozdravnem nagovoru dejal župan Franko Fičur.
Zaključna prireditev bo v Mariboru, ki je v letošnji akciji: “Moja dežela lepa, urejena in čista”, postal zmagovalec v kategoriji večja mesta.
Častni znak TZS za Andrejo Humar-Fatorič
Na letošnji podelitvi priznanj “Zlata vrtnica” ’97, 6. 11. v portoroškem Avditoriju, je podpredsednik Turistične zveze Slovenije Dino Pucer podelil predsednici Turističnega društva Portorož Andreji Humar-Fatorič častni bronasti znak Turistične zveze Slovenije, ki ga ta društvena organizacija podeljuje tudi posameznikom za uspešno delo pri razvoju turizma v Sloveniji.
Izvršni odbor TZS je, kot je dejal Dino Pucer, sklenil podeliti to priznanje mladi ambiciozni in trmasti predsednici Turističnega društva Portorož za njeno zagnanost in aktivnost, ob tem, ko je v zadnjih nekaj letih “dobila pod noge že marsikatero poleno”. Priznanje ji bo zagotovo spodbuda na poti k novim izzivom.
■
Turistični osati '97
Turistično društvo Portorož je namenilo letošnje osate, kot opomin vsem, da bi se v prihodnje potrudili za lepšo podobo širšega območja piranske občine.
Turistični osati naj bi letos zbodli Državo RS za nacionalni kulturni spomenik Palače Hotel sredi Portoroža. Občino Piran za nekatere neurejene turistične predele, za javne sanitarije in garderobe v Portorožu, ki jih ni., za avtobusni postaji v Portorožu in Piranu, za slabo označevanje kulturno zgodovinskih znamenitosti, hortikulturno neurejenost na širšem območju ter za preskromne gredice med dvopasovnicama (urejuje JP OKOLJE), za neredno košenje travnatih površin ob cestah in zelenicah ter za slabo čiščenje piranskega mandrača. TD Portorož namenja bodečo rožo občini tudi zato , ker po njihovem ni poskrbela za nujno potrebno turistično informativno gradivo, pa zato, ker na letališču Portorož v Sečovljah ni prepovedala ali omejila akrobatskega in šolskega letenja, ker ni ukinila hrupne gokart dejavnosti v Luciji, za neurejenost razglednih točk na Valeti, na Koprski cesti in še kje.
Posamezne ustanove, podjetja in posamezniki, ki so si prislužili turistični osat ’97 s priporočilom naj se poboljšajo so: Krajevna skupnost Portorož, obala 16 za videz njene stavbe, Villa Virginija (Podjetje Aurora), Vojkov dom (država, ki se obira z denacionalizacijskim postopkom), gostišče na Valeti, Baraka Jestvine DD na Fizinah (bivša okrepčevalnica Hambi), Počitniški dom RTV Slovenija v Fiesi, počitniški dom Plamen Kropa Pacug, avtokamp Fiesa in Lucija, odlagališče avtomobilov v Luciji, Marcator-Degro za stavbo v Dantejevi ulici Piran, ribogojnica Lera in Marikultura Seča, ob njiju še popra vij alnica (odpad) starih plovil na Seči pri Ribiču, “balon” ob teniških igriščih pri Marini Portorož, obala pred Korotanom, “plakatimi” betonski plato v ozkem grlu pred Valeto, informativna tabla z napisom Portorož na Valeti in načrt kraja v središču Portoroža, vremenska hišica v parku pri stavbi Krajevne skupnosti Portorož, portoroška pokrita tržnica Kaštel zaradi neustreznosti lokacije, dejavnosti in ponudbe, parkirišče Hotelov Palače Portorož ob portoroški cerkvi, neurejeno zemljišče pred Marino (blato), neurejeno prostor (parkirišče) pred Blue barom v Luciji, neurejeno in nezaščiteno območje potoka med diskontom in avtokampom Lucija. Osat tudi zaradi neustreznega izbora fasadne barve Hotelov Morje (zeleni del- ni v sozvočju z okolico), za neustrezni zunanji izgled obnovljenega bistroja Riva in njegove ograje na pločniku, za okolico garažne hiše Metropola oz. gole betonske zidove pred njenim vhodom, osat podjetju I&I, ker na svojih avtobusnih postajališčih dopusti preveč reklam tujih znamk, premalo ali nič pa ni reklam domače in lokalne turistične ponudbe!
Zahvala TD Portorož
Turistično društvo Portorož se posebej zahvaljuje vsem pokroviteljem in donatorjem, ki so prispevali k temu, da smo lahko izplejali slovesno podelitev priznanj “Zlata vrtnica ’97" ob letošnji akciji “Moj kraj, lep, urejen in čist”.
Generalni pokrovitelj: Igralnica Casino’ Portorož Pokrovitelji:
Zavarovalnica Triglav DD, Poslovna enota Koper, Banka Koper DD, Droga Portorož DD, Bitermo d.o.o., Portorož, JP OKOLJE Piran, M- DEGRO DD Portorož, Turistično združenje Portorož, g.i.z. Občine Piran.
Donatoiji Turistične patrulje:
Gostilna Ribič, Seča, Marina d.d. Portorož, Hoteli Morje Portorož, Hoteli Palače Portorož, Splošna plovba Portorož, OMV Istrabenz Koper, JP Aerodrom Portorož, Flamingo night Club Seča, Optika Ventura Lucija, Maribel.d.o.o. Strunjan, Visoka šola za hotelirstvo in turizem Portorož, Street tour Portorož, Gasilsko društvo Sečovlje, Radio Portorož, Lazič, s.p. Gradbeništvo, Penzion Kovač, Seča, Primorski utrip. Steklarstvo Starc Slavko, Koper.
I
naročam primorski uVp
n
NAROČILNICA
Ime in priimek
Primorske novice
Čascsjife^ ki ga m SO M sottstvarlajn iteviai tanestjM kadri
S slavnostno proslavo v novogoriškem gledališču , 7. novembra 1997, ki sta se je udeležila tudi predsednik države Milan Kučan in predsednik Državnega zbora dr. Janez Podobnik, so Primorske novice potegnile črto pod petdesetletno ustvarjalno zgodovino informatorja in povezovalca družbenih sil na Primorskem.
Čeprav je 7. novembra, na praznični večer Primorskih novic v Novi Gorici lilo kot iz škafa, vreme ni moglo zmotiti slavnostnega vzdušja. Potem, ko je v gledališko stavbo s skoraj enourno zamudi stopil predsednik Milan Kučan s soprogo Štefko in prvi čestital delavcem, so se udeleženci proslave preselili v gledališko dvorano.
Za sproščujoč ritem in humor, ki je protagonistom za trenutek ušel z vajeti (neokusna šala na račun konkurenčnega časopisa Glas) so poskrbeli zamejska skupina Karst Brothers, igralci Barbara Babič, Željko Hrs, Lara Jankovič, Rožana Koštial in Rastko Krošl. Scenarij za proslavo je prispeval Drago Mislej-Mef, režijo pa Sergej Verč. V vlogi pravega Cirila Zlobca, ki žal ni mogel priti na proslavo, gaje simpatično nadomestil igralec Boris Kobal. Proslave seje udeležilo okrog 100 povabljenih, med njimi tudi poslanec SNS v DZ, Zmago Jelinčič.
Milan Kučan je v svojem slavnostnem nagovoru spomnil na čase po letu 1945, ko je
Primorska vstala iz suženjstva in potujčevanja v vsem svojem patri-otičnem slovenskem sijaju. Takrat, leta 1947, ko so zahodni zavezniki določili cono A in cono B Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) se je pri Primorcih pokazala želja in potreba po slovenski besedi. V Novi Gorici je 8. 11. 1947 začel izhajati časopis Nova Gorica, predhodnik današnjih Primorskih novic.
Dr. Janez Podobnik je ob čestitki podjetju poudaril, daje časopisu Primorske novice v vsem tem času uspelo najti pravo razmerje med dvema očesoma Primorske; Novo Gorico in Koprom.
Direktoica Barbara Verdnik je dejala, da želijo biti Primorske novice tudi v bodoče zvest zapisovalec dogodkov v tukajšnjih krajih.
Ob 50. obletnici so izdali časopis z naslovom SOBOTA, ki so ga prvič predstavili na proslavi v Novi Gorici. Tako bodo bralci odslej imeli na voljo torkovo, petkovo in sobotno izdajo Primorskih novic.
Kronologija nastajanja Primorskih novic
Predhodnik Primorskih novic je časopis Nova Gorica, ki je začel izhajati 8. 11. 1947 je v Novi Gorici v nakladi 3.200 izvodov in je že leta 1950 dosegel naklado (0.000 izvodov.
Časnik Nova Gorica se je leta
1953 preimenoval v Primorske novice ter se 1.5. 1963 združil s Slovenskim Jadranom, ki je takrat izhajal v Kopru. Slovenski Jadranje 4. 1. 1952 nastal iz Istrskega tednika. Istrski tednik je prvič izšel 5. 3. 1950 v takratni coni B v nakladi 5.500 izvodov s posebno nalogo politične agitacije združevanja Slovencev kar je bilo za tiste revolucionarne čase povsem razumljivo. Dejansko seje takrat primorski časopis ( z odlokom seveda) preselil iz Nove Gorice v Koper, česar pa še danes nekateri ne morejo pozabiti. Primorske novice dobijo dva uredniška odbora.
Prva skupna številka Primorskih novic z uredniškima odboroma v Kopru in Novi Gorici je izšla leta 1963. Tako so med leti 1968 in 1984 imeli novogoriško in koprsko izdajo Primorskih novic.
g
-'.■K.',#	.	W
*	f W
Primorske novice postanejo dvakrat-tednik
S prvo izdajo torkove številke ( 8. januarja 1980) katere idejni oče je bil Tomaž Bizajl, takratni glavni urednik in direktor, Primorske novice dejansko postanejo dvakrattednik. Leta 1980 je družbena finančna pomoč Primorskim novicam iz naslova sofinanciranja izdaje v strukturi celotnega prihodka znašala 27%, ki leta 1990 takorekoč v celoti usahnila. Primorske novice so olastninile in so danes zasebni časopis. V sodni register so vpisane kot družba z omejeno odgovornostjo. Podjetje ima 51 družbenikov . Večino družbenega kapitala (68%) imajo zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci. Danes izhajajo Primorske novice v povprečni nakladi 28.500 izvodov in jih uspejo prodati okoli 26.500. Poleg tega izdajajo tudi priloge.
I Točen naslov ____________________________________________________
' Poštna številka _________________________________________________
I Letno naročnino (12 šte.vilk Primorskega utripa) v višini 1.080 SIT bom po-I ravnal s položnico (fizične osebe) oziroma osem dni po prejemu računa
| (pravne osebe).
Datum_________________________Podpis _______________________
I Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
| INFORMA Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož
V letih 1980 - 1990 je bilo kar nekaj poskusov ponovne delitve Primorskih novic na Koper in Novo Gorico, porajali pa so se tudi politični pritiski vrnitve sedeža v Novo Gorico in tudi, da bi Primorske novice postale nekakšna priloga, ali Ljubljanskega dnevnika, ali Dela. V takratnem vodstvu smo včasih s težavo in veliko politične spretnosti uspeli obdržati enoten časnik v primorskem prostoru, kot ga imamo še danes.
Pokopane ideje o dnevniku?
Ideje, da bi Primorske novice postale dnevnik so se porajale že leta 1980 na Izdajateljskem svetu, vendar do realizacije velikopoteznega projekta, zaradi takratnih materialnih, tehničnih in tudi kadrovskih razmer, ni prišlo. So pa Primorske novice ob 50. obletnici zabeležile še en uspeh. Udeležencem proslave v Novi Gorici so razdelili prvo ničelno številko sobotne izdaje Primorskih novic (SOBOTA).
NEKATERI BI ZAMENJALI LJUDI IN SPOMENIKE
Dobrih petdeset let po človeški kataklizmi, l.svetovni vojni, je nekaterim že »zbledel« spomin na svetle tradicije partizanskega boja za osvoboditev izpod fašističnega in nacističnega jarma. Odstranili bi spomenike in spominska obeležja, morda tudi priče. Na partizanskih grobovih in spomenikih ne bi bilo rož, ostal bi le plevel.
»Na tem mestu se udeleženci NOB in občani vsako leto v tem času srečamo na tradicionalni žalni slovesnosti, da se poklonimo padlim in se jim zahvalimo za njihov junaški in plemeniti boj za našo srečnejšo prihodnost«, je na spominski slovesnosti v Luciji dejal Tone Firm, član krajevne organizacije ZZB Lucija.
» Morda se komu zdi odveč, da ob tej priliki znova in znova ponavljamo vsakoletno komemoracijo, saj vendar Dan mrtvih to od nas veleva, pa tudi zato, ker je vse to tesno povezano z našo narodno osvobodilno borbo, ki danes po tolikih letih po nepotrebnem razburja slovenski narod in naše vrste še posebej.
Res je, da bi moral biti današnji dan predvsem posvečen mrtvim, a žal ne moremo mimo dogodkov, ki nas dnevno presenečajo, nekatere pa celo vznemirjajo. Kdo vse to počenja, ni težko ugotoviti, to so NSZ, desno usmerjene stranke in rimsko katoliška cerkev na čelu z nadškofom Rodetom, za katerega je v zadnjem sobotnem DELU Boris Jež, znani novinar, zapisal, da je najbolj nestrpen človek na Slovenskem. Ni kaj, mnogim gre predvsem za spremembe, radi bi vse zamenjali, kar je starega: ljudi in znamenja. Naše spomenike in spominska obeležja bi radi odtranili, nekaj so jih že, ali nadomestili s svojimi. Znano je namreč, da so take spomenike že postavili na Turjaku z napisom:« Branilcem Turjaka, vojakom slovenske protikomunistične vojske«.
Poseben primer imajo tudi v Slovenj Gradcu, kjer so na državne stroške postavili spomenik in na katerem je med drugimi tudi ime ovaduha, kije zakrivil smrt 23 zavednih domačinov. Spominsko obeležje mislijo postaviti tudi na ljubljanskih Žalah z napisom : »Žrtvam državljanske vojne na protikomunistični strani« (govornik naj bi bil nadškof Rode). Tudi na Primorskem nismo imuni do
teh pojavov. V zadnji številki Svobodne misli je objavljen članek, v katerem je med drugim zapi-sano:«Morda je bilo kakšno preimenovanje šole v Sloveniji utemeljeno, nikakor pa ne preimenovanje šole v Cerknem, ki je prizadelo premnoge domačine, ki so šolo postavili, kot tudi preimenovanje šole Janka Premrla-Vojka v Črnem vrhu. Vojko je med tistimi nespornimi osebnostmi, ki jih ima za svoje vzornike lahko vsak Slovenec ne glede na svetovni nazor in politično prepričanje. Poosebljal je nacionalno zavest in pogum, boj Primorske proti fašizmu, za osvoboditev in združitev z matično domovino. Postal je legenda že med vojno, vzornik našim ljudem in simbol ponosnega slovenstva. V Ljubljani so nameravali postaviti doprsni kip argentinskemu generalu San Martinu, ker je zaslučen za osvoboditev izpod španske oblasti in tudi zato, ker je ta država prva priznala Slovenijo. Po tej logiki bi morali postaviti spomenik tudi Bismarcku, ki je združil Nemčijo in Nemčija je med prvimi evropskimi državami priznala Slovenijo.
S tem v zvezi nasprotna stran trdi, da ne gre za spomenike, to očitno kaže na to, da dobro poznajo dogovor zaveznikov iz II.svetovne vojne, da se fašističnim, nacističnim in kolabo-rantskim silam ne bo nikjer postavljalo spomenikov. Ta dogovor povsod spoštujejo, med drugim tudi na Dunaju, kjer so zavrnili postavitev spomenika generalu von Loehru, poveljniku nemških sil na Balkanu.
Vse to početje je nevzdržno, saj se s tem le poveličuje Hitlerjevo zločinsko početje in njegovih pomagačev. Tega ne delajo nikjer po svetu, le pri nas je to možno in dopustno, ker se nekateri ne morejo znebiti hlapčevstva in so brez ponosa. Ne pozabimo, da gre tem silam le za prevrednotenje zgodovine II.svetovne vojne, poraženi domobranci doma in po svetu bi pač radi postali zmagovalci. Drugo plat medalje pa predstavljajo
partizanski spomeniki. Teh je res veliko, dosti tudi slabo vzdrževanih, zato bi bilo o tem bolje manj govoriti in v praksi več storiti, za vzgled nam je lahko cerkev. Bati se je, da bomo čez toliko let zapisali ali ugotovili, da na partizanskih spomenikih ni rož, ostal je le plevel.
Spomeniki ponazarjajo spomin na neko preteklost, na neko značilnost, zato nam ni vseeno, kakšne bomo zapustili zanamcem. Če je bila NOB v tistem času najbolj pomembna stvarnost, je naravno, da so mnogi posvečeni padlim, partizanu, borcu proti okupatorju in morda premalo partizanskim mamam. Prav slednje so bile zelo izpostavljene, ker so morale biti vedno doma, medtem ko so se partizani lahko premeščali iz kraja v kraj. Danes se spet po tolikih letih spominjamo tistih hudih časov, ko nam je bilo namenjeno uničenje, saj okupator nam ni priznal statusa naroda, kaj šele pravice do lastne države. Današnja razglabljanja, da bi si Slovenci z mirnim sprejemanjem okupacije prihranili mnogo žrtev, so brez vsake osnove.: ni naroda v zgodovini, ki sta mu bili samostojnost in država podarjeni. V zadnjem času se tudi mnogo govori o rdeči revoluciji in državljanski vojni, vse pa se nanaša na II.svetovno vojno. Toda znano je, da te vojne niso začeli komunisti ne v Jugoslaviji in ne v Sloveniji, ti so le organizirali odpor, da bi preprečili lastno uničenje. Torej največjo krivdo za to početje nosi tisti, kije vojno začel.
Naša skupna odgovornost do preteklosti je predvsem v tem, da ne dovolimo, da bi ta utonila v pozabo, zato ostanimo zvesti in ponosni na čas, ki je za nami, saj so se v njem izpolnila naša skupna pričakovanja, ko je Slovenija prvič v zgodovini postala samostojna država.
To je bila očitno tudi želja pokojnikov, katerih imena so vklesana na tej plošči. Slavajim!«
Lucija, 30.10.1997
Spomini partizanke Olge zapisani tudi v knjigi	"Preberite preteklost, da boste laže
Boj za življenje
ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB OBČINE PIRAN PROTESTNO PISMO
Pošiljamo vam protestno pismo, sprejeto na konferenci Združenja borcev in udeležencev NOB občine Piran dne 24.oktobra 1997 z namenom, da ga objavite v vašem časopisu:
» Veliko demob-atično usmerjenih Slovencev, predvsem pa borcev je z ogorčenjem sprejelo vest, da sta Janševa in Peterletova stranka predložili dr.Jožeta BERNIKA kot kandidata za bodočega predsednika države. Predlagani kandidat že od leta 1945 živi v Ameriki. Ima ameriško državljanstvo, pridobil pa si je tudi slovensko. Milo rečeno, nenavadno je že to, da naj bi bil predsednik države človek, ki je nad 50 let preživel v tujini. In predvsem v tisti! krogih, ki so zaradi sodelovanja ali simpatij z nemškim in italijanskim fašizmom pljuvali na vse, kar je zraslo na temeljih odpora proti okupatorju in zasužnjevalcem slovenskega naroda. V nemških in domobranskih dokumentih je nedvoumno dokazano, da je predlagani kandidat kot uradni propagandist na Gorenjskem deloval v okviru domobranskih, Hitlerju zapriseženih enot.
Kje v svetu bi se še lahko zgodilo, da bi predlagali za voditelja države človeka, ki je bil v drugi svetovni vojni na strani tistih sil, ki so hotele osvojiti ves svet z nacistično-fašistično ideologijo? Predlagatelji so se še enkrat pred vso našo in svetovno javnostjo legitimirali kot stranke, ki imajo na ustih demokracijo, v resnici pa bi dandanes, kot so nekdaj, prav radi pokleknili pred nacističnim ali fašističnim škornjem.
Delegati Združenja borcev in udeležencev NOB občine Piran, zbrani na letni skupščini 24.oktobra 1997 v Portorožu, odločno dvigamo svoj glas proti tem poniglavim poskusom obrniti kolo zgodovine v najmračnejše obdobje našega narodnega obstoja. Vse poštene, demokratično misleče ljudi Slovenije vabi m o, da v strnjenem krogu odvrnemo že kar nekajkrat ponovljene poskuse prilagoditi našo posamično in narodno usodo interesom brezobzirnih strankarskih igric.«
Udeleženci skupščine Združenja borcev in udeležencet NOB občine Piran Predsednik:
Boris Bekeš
Tako je avtorica Olga Čibej-Lipušček zapisala v svoji knjigi, ki nosi naslov Boj za življenje. Obširno delo je izdala v samozaložbi ob 50-letnici priključitve Primorske k matični domovini Sloveniji. Svoje spomine na težka partizanska leta je strnila v knjigi na 204 straneh. Prvič jo je predstavila svojim tovarišicam, tovarišem, znancem in novinarjem 28. oktobra v veliki sejni dvorani Krajevne skupnosti Lucija. O liku partizanke Olge in svojih vtisih o knjigi je govoril upokojeni novinar Dela, Gustav Guzej.
Knjiga Boj za življenje avtorice Olge Čibej-Lipušček je še eden izmed mnogih pisnih dokazov o takratnih strahotah, ki jih je človeštvu prinesla druga svetovna vojna. Dokaz tudi, da ljudstva, ki se bori za svobodo ni mogoče uničiti. Imperializem tistega časa je lansiral dve človeštvu sovražni ideologiji, fašizem in nacizem proti kateremu so se borili evropski narodi celih pet let. Boj proti tujemu jarmu, za domovino in boljšo
bodočnost ter pravičnoost je zahteval premnoge žrtve. Danes, po petdesetih letih, bi nekateri hoteli , izničiti celo najbolj svetle tradicije partizanstva. Z njim povezujejo tudi povojno delovanje enopartijskega sistema, ki je zagrešil tudi nekatere nepravilnosti.
Ljudje, ki so se takrat podali v gozdove in začeli boj, niso imeli ničesar in morda ne bi bili tako uspešni, če jim ne bi pomagali domačini. Niso imeli
BOJ ZA ŽIVUENJE
Spomini partizanke Olge
ne skladišč, ne orožja, oblek in obutve, le hrabro srce. Danes sije težko zamisliti, kako so ljudje, pa čeprav mladi, takrat lahko toliko časa vzdržali v gozdu, na mrazu, pogostokrat lačni brez tople obleke in hrane.
Olga Čibej, poročena Lipušček, se je rodila 6. februarja 1922 v Gornji Trebuši, občina Tolmin, kot hči srednjega kmeta. Ze jeseni leta 1942 se je povezala z organizatorjem narodnoosvobodilnega gibanja Francem Koširjem, novembra 1942 pa z organizatorjem osvobodilne fronte na Idrijskem, Jankom
V partizane je šla 3. februarja 1943, skupaj s sestro in dvema bratoma, in to v Črtovo četo (Franc Špacapan-Črt). Ob ustanovitvi Južnoprimorskega odreda je bila četna bolničarka. Ob ustanovitvi prve slovenske brigade, to je 5. brigade Simona Gregorčiča, 1. maja 1943 je bila imenovana za brigadno bolničar-
Ob razpadu italijanske vojske je bila imenovana za komisarja čete, hkrati je bila sekretarka partijske celice in zadolžena za bataljonskega intendanta na Goriški fornti.Opravila je tudi partijski tečaj na Vojskem, in postala sekretarka in komisarka partijske celice.
Decembra 1943 je v gorenjski ofenzivi zadobila zelo hude ozebline na nogah in tudi zbolela za slabokrvnostjo. Po okrvanju je delala za pokrajinski komite KPS za Slovensko Primorje.
Ob zadnji ofenzivi se je udeležila bojev za Trst in Tržič m skupaj z ostalimi partizani vkorakala v Trst.
Po končani vojni sta si z možem Cirilom Lipuščkom ustvarila družino. Rodila se jima je hčerka Anka in osem let kasneje sin Žarko.
Marca 1954 se je z družino preselila v Portorož
Na sliki: Olga Čibej-Lipušček predstavlja svojo knjigo v Krajevni skupnosti Lucija.

'tč/pp.fkZN
'icV-t.

Predstavili zbornik
V Beli dvorani portoroškega Avditorija so v torek, 11. novembra novinarjem predstavili zbornik referatov z mednarodnega kolokvija, ki je bil 5. aprila 1997 v Piranu - Giuseppe Tartini in njegov čas. Zbornik je nastal v sodelovanju Muzikološkega inštituta. Založbe ZRC SAZU in Avditorijem Portorož. Uredila ga je Metoda Kokole. V njem | najdemo sedem prispevkov , ki prikazujejo Tartinija kot vsestransko osebnost svojega časa. Bilj je skladatelj, filozof, matematik, razsvetljenec in še kaj. Čeprav violinist Jiuseppe Tartini ni dolgo časa živel v Piranu, je temu mestu dal svojevrsten zgodovinski pečat.
Avtor Pierluigi Petrobelli objavlja v zborniku študijske raziskave o Giuseppu Tartiniju od leta 1935 do danes. Boris Šinigoj:Tartini in metafizika glasbe, Boris Horvat: G. Tartini, matematik ali diletant?, Pierpaolo Polzonetti: Tartini in istrska ljudska glasba, Dalibor Miklavčič: Analiza nekaterih Tartinijevih del z vidika nauka o afektih, Veronika Brvar: Tartini v arhivu RTV Slovenija in Darja Mihelič: Piran Tartinijevega časa.
Na sliki: Udeleženci na predstavitvi zbornika v portoroškem Avditoriju.
Arhitekturna delavnica Piran ‘97
V stavbi nekdanje krojašnice Leninova 2 v Piranu so v petek, 14. novembra odprli razstavo Arhitekturna delavnica Piran ’97. Razstavo, ki bo odprta do nedelje, 23. 11. Organizatorji so Univerza v Ljubljani- Fakulteta za arhitekturo, Ministrstvo za okolje in prostor. Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran in Občina Piran.
Avditorij Portorož
Filmska uspešnica
Komedija BEAN (Mr. Bean)
Predstave v petek bodo 21. novembra ob 18.00 in 20.30 uri in v soboro, 22. novembra ob 18.00 in 20.30 uri.
Film si je v 18 dneh predvajanja v Sloveniji že ogledalo 100.000 gledalcev kar ni uspelo še nobenemu filmu.
Filmska uspešnica
LETALO PREKLETIH
Akcijsko srhljivko si boste lahko ogledali v
nedeljo, 23. novembra ob 18.00 in 20.30 uri.
PORTOROŽ Na smučarskem sejmu zadovoljni z obiskom
Tradicionalni 18. sejem rabljene smučarske opreme na tržnici Kaštel v Portorožu, ki ga organizira Smučarski klub Portorož je privabil več kot 1000 odraslih in 500 otrok. Lastnike je zamenjalo okoli 70% smučarske opreme. Smuči so bile na prodaj že od 1000 SIT dalje, vse do cene 54000 SIT (nove).
Na sliki: Robert Turk, predsednik SK Portorož, Tone Kovačič, vodja sejma in Miro Musič, pomočnik vodje sejma
Smučarsko opremo so prodajali tudi trgovci(5), storitve so ponujale 3 agencije (ŠPIK Izola, SK Cerkno in Maestral Portorož).
Smučarski ples
bo v hotelu Slovenija v Portorožu v soboto, 22. 11. ob 20.00 uri.
Izbiramo športnika občine Piran 697
Športni center Piran in Primorski utrip tudi letos pripravljata skupno akcijo izbora najboljših športnic in športnikov ter zaslužnih športnih delavcev v občini Piran v letu 1997, kakor tudi glasovanje bralcev za najpopularnejšega športnika '91. Glasovnice bodo imele št. X,XI,XII.
Zaključna prireditev bo januarja 1998 v športni dvorani v Luciji.
ŠPORTNI CENTER PIRAN V/ / CENTRO SPORTIVO PIRANO
primorski uMp
Najboljše posameznice in posameznike
O
Najboljše ekipe ( moške in ženske)
O
Zaslužni športni delavci
O
Državni prvaki
Glasovnica št. X/97
Glasujem za najpopularnejšega športnika ‘97
L-}*c---------------------------------------------------1
^jem
Šport in rekreacija
Sejem bo v Ljubljani med 25. in 30. novembrom. Ponudil bo številne napotke za športno aktivnost. Predstavili se bodo tudi domači smučarski centri in nekateri iz tujine. Nekaj več informacij o sjmu bodo povedali na novinarski konferenci Ljubljanskega sejma d.d., ki bo v Ljubljani 19. novembra dopoldne.
•	ZAHVALA
•	Športno društvo Piran - Svetlana Bajič se zahvaljuje Športni trgovini
•	Nejc iz Lucije za športno opremo Asics.
So naša zaklonišča sploh uporabna in varna?
Nedavni požar v zaklonišču stanovanjskega stolpiča v Luciji je opozoril na dejstvo, da so naša zaklonišča, ki smo jih nekoč drago gradili,’ da bi se lahko zavarovali pred morebitnim atomskim napadom nezavarovana, zapuščena, ponekod pa tudi odlagališče za raznovrstno kramo in odsluženo kosovno pohištvo.
Slick 50
Ameriška novost, ki dokazano zmanjšuje obrabo motorja
I
V ZAKLONIŠČE JE BILO MOGOČE VSTOPITI LE Z ZAŠČITNO MASKO.
Zaklonišče v stanovanjskem stolpiču v Liminjanski 91, Lucija je največkrat služilo za zbirališče mladoletnikov, ki so ta lahko kadili, plesali, zažigali papirčke, ni pa tudi izključeno uživanje drog. Najbolj pogumni so prišli iz zaklonišča tudi tako, da so se splazili skozi zračnik, oprli pokrov in se prikazali na piano nekje zunaj.
Nekateri stanovalci stolpičev na Liminjanski so večkrat opozarjali, da bi bilo treba razmetano in neurejeno zaklonišče preprosto zapreti, a kaj ko predpisi tega menda ne dopuščajo? Zaklonišče mora ostati vedno odprto... Vprašanje pa je, koliko časa bi ljudje, ki bi se v primeru napada morali zateči v tako zaklonišča, tam sploh vzdržali?
Otroška igra z ognjem zaklonišču sredi oktobra letos bi se lahko končala tragično. Ogenj seje hitro razširil in uničil del inštalacij. Ker so se vnele tudi žimnice se je začel širiti strupeni dim in če mladoletnikoma ne bi uspelo zbežati skozi zračnik bi se lahko zastrupila. Smrdljiv in zadušljiv dim je bilo čutiti celo v višjih nadstropjih. Poskušali smo fotografirati zaklonišče, vendar brez plinske maske to ni bilo mogoče. Šele gasilcu (na sliki), ti so prihiteli iz biližnje enote v Marini Portorož, je brez posledic uspelo vstopiti v zaklonišče.
Policija je ugotovila, da so bili storilci otroci.
Fantič z Liminjanske(na sliki), ki stoji tik ob zračniku si zasluži skupaj s prijateljem vso pohvalo za pravilno reagiranje. Takoj, ko je opazil dim, ki seje začel valiti iz zaklonišča, je obvestil Operativno komunikacijski center.
FOTO: FK-INFORMA
Slick 50 jc dodatek k motornemu olju z izjemno kemijsko sestavino, ki vsebuje delce s posebnim procesom Du Pontovc-ga teflona (PTFE), znanega tudi kot najbolj spolzka snov na svetu. Slick 50 so razvijali vrhunski ameriški strokovnjaki, us-pešno jc prestal številne zahtevne teste, od nedavnega pa jc v prodaji tudi v Sloveniji. Ekskluzivni zastopnik za Slovenijo jc URŠA d.o.o., Jože Drnovšek, Hafnerjevo naselje 70, Škofja Loka, tel. 064/634-680.
Učinkovitost Slicka 50 so 4. septembra delavcem in novinarjem predstavili tudi v prostorih AMZS v Kopru. Iz avtomobilskega motoija so iztočili olje, potem pa je motor brez težav deloval naprej, ne da bi bil pri tem kakorkoli poškodovan.
Na testih so merili zmanjšanje obrabe motorja, v katerega so še prej dolili Slick 50.
Po uporabi Slicka 50 je bila obraba testiranih delov motorja bistveno manjša, celo do 50 %. Zaščita motorja s posebno tekočino Slick 50 omogoča mirnejši tek, nižje temperature in tišje delovanje motorja, zagotavlja moč motorja in optimalno delovanje, hkrati pa zmanjšuje tudi porabo goriva v povprečju za 5%.
Torej, če boste na cesti slučajno ostali brez olja v motorju v katerega ste prej dolili Slick 50 kot zaščito, boste lahko peljali naprej še morda 15-20 km ne da bi prišlo do poškodb ali uničenja motorja. Pol litra zaščitne tekočine Slick 50 stanc blizu 6.000,00 SIT. Prodajajo ga menda tudi že v poslovalnicah AMZS po vsej Sloveniji.
Na sliki: Test delovanja motorja brez olja (“impregniranega” s Slickom 50), ki so ga nedavno napravili v prostorih AMZS v Kopru.
■ #
primorski urp
Vodna postelja za zaljubljene in novi bazeni
V Hotelih Morje v Portorožu se zavedajo, da je kakovostna raznovrstna ponudba poleg solidne postrežbe lahko temelj za uspešnost podjetja. Letos so prenovili hotel Slovenijo, pridobili so nove konferenčne prostore, ki so jim nadeli ime po naših obalnih mestih Izola, Koper, Piran, v pritličju so uredili nov gostinski lokal ter nekaj poslovnih prostorov, ki so jih dali v najem. V hotelu Riviera imajo konferenčno dvorano, ki sprejme 180 udeležencev, blizu 300 jih sprejmejo vse tri nove konferenčne dvorane, če jih združijo v eno, imajo pa tudi klubsko sobo za 20 ljudi.
Svojevrstna posebnost v ponudbi Hotelov Morje je soba z zakonsko vodno posteljo s pogledom na moije (na sliki). To na zahodu ni nič posebno novega, pri nas v Sloveniji pa je že nekaj kar lahko pritegne zanimanje gostov. Kot so nam povedali v prodajni službi je gostom na voljo zaenkrat samo ena taka soba, zanjo pa se zanimajo predvsem mladi ljudje. Sobo ponudijo tudi mladoporočencem, ki na takšni postelji na vodno gretje menda zares lahko doživijo prekrasno prvo poročno noč. Za prenočišče v sobi z vodno posteljo je treba odšteti 20 odstotkov več denarja , verjetno pa se splača.
V Hotelih Moije se pripravljajo še na en investicijski podvig. V začetku januarja naj bi začeli z izgradnjo velikega bazenskega kompleksa in tako naj bi nekoliko podaljšali turistično sezono. Na 550 kvadratnih metrih bosta dva bazena, zimski pokrit in poletni odprt bazen. Začasno se jima bo morala umakniti slaščičarna Mignon, ki jo nameravajo postaviti na novo znotraj tega kompleksa.
Pozimi je odprtje hotel Slovenija, hotel Riviera je, razen za božične in novoletne praznike, zaprt.
Križanka št. 46 ODESON d.o.o. Lucija
Tokrat bomo izžrebali tri vrednostne nagrade po 2.000,00 SIT, ki jih prispeva ODESON d.o.o. Lucija.
Nagrade iz prejšnje križanke Optika Ventura Lucija
1.	nagrado: 5.000,00 SIT prejme Ignac Heferle, Trg 1. maja 6, Piran
2.	nagrado: 3.000,00 SIT prejme Roman Medvešček, Vojkova 7, Piran
3.	nagrado: 1.000,00 SIT prejme Zvonka Kresevič, L.A. Valenčiča 6, Izola
Nagrade lahko dvignete v uredništvu Primorskega utripa v Luciji, Obala
107(prostori KS) tel.: 773-602 do 1.12.1997.
Rešitev križanke pošljite do lO.decembra na naslov:
Primorski utrip, Liminjanska 91 Lucija, 6320 Portorož
»VENERA« agencija za stike in zveze Poreč, ul.Ive Andriča 19 tel/fax ( 00385 52 434 - 212 I
Piše Jovanka Hrastič
DENAR MOČNEJŠI OD LJUBEZNI!
Bila sva skupaj od srednje šole dalje. Bila je in ostala moja največja ljubezen. Tako sem mislil leta in leta, vse do trenutka, ko sem prek agencije »VENERA« spoznal svojo sedanjo ženo.
Ljubezen moja ljubim te, toda od ljubezni se ne da živeti. Mlada sva in življenje je pred nama. Najpomembnejše je, da se imava rada, skupaj bova ustvarila veliko. Niti v sanjah nisem pomislil, kako je ona bila pripravljena odpovedati se ljubezni in da ji denar toliko pomeni, vse do trenutka ko mi je dejala:
»Veš, ti mi leta in leta ne boš omogočil to, kar ima že sedaj on. Poročila se bom z njim. Odhajam in prosim te, ne sovraži me zaradi tega. Ti si bil in boš zavedno ostal moja največja ljubezen.«
Pet let ljubezni je zapravila! Obnemel sem. Razočaran, žalosten, sam. Toda vsaka bolečina poraja tudi moč. Danes sem ji zaradi tega hvaležen. Želel sem postati nekdo in nekaj. In čez vrsto let sem končno tudi uspel. Zame bogastvo v materialnem pomenu ni bilo nikoli nad ljubeznijo. Za njo sem imel nekaj krajših zvez prehodnega značaja, toda moja duša je še vedno bila prazna.
In nekega dne sem srečaj NJO, ki meje spominjala na mojo pirejšnjo veliko ljubezen. Lesketajoči črni lasje, prelep obraz, na katerem je izstopalo dvoje modrih oči. Zdela se mi je nežna, zapeljiva, ženstvena, elegantna in lepega zunanjega videza. V meni se poraja občutek, da je ne bom nikoli resnično vzljubil. Spominjala me je na nekega mojega šrijatelja, ki mi je nekoč dejal:
»Kadarkoli sva skupaj v družbi, ti ženske preprosto očaraš, ne le s svojim privlačnim zunanjim videzom, temveč tudi s karakteijem in osebnostjo. Znaš jih zabavati, si vztrajen in priseben, pošten, odkrit, zelo ambiciozen. Imaš izjemen šarm. Spoznal sem številne lepotice, s katerimi si bil v stiku, a kljub temu si še vedno sam. Sva generacija, imam 38 let, dva otroka. Koga čakaš ti? Mogoče princeso iz pravljice?«
Ne vem, nisem še spoznal žensko mojih sanj. Nekega dne pa sem se vendarle odločil, kar tako, brez kakršnegakoli upanja. Preprosto iz same radovednosti sem se obrnil na agencijo »VENERA« iz Poreča.
»NIKOLI NE RECI NE«, so bile besede, ki so pritegnile mojo pozornost in me rešile iz agonije.
Zares, nisem mogel verjeti, da bom po tej poti spoznal ljubezen svojega življenja. Po tolikih letih samote se mi je to tudi uresničilo.
V zakonu sem 5 let in z ženo imava prekrasne hčerkice. Končno sem našel svoj mir, kajti ljubezen je najmočnejša. Ona je nad vsem, je neprecenljivo bogastvo in resnični tolmač tega sveta.
Ljubezen ne pomeni gledati se med sabo, temveč gledati v eno smer skupaj!
Prevedel:
Šime Sučič
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: skakač, odpiralo, errata, krokodil, Nebraska, Segal, omot, Anet, rin, resor, vrt, JO, izdelava okvirjev, PO, svit, kavka, Čiovo, Mirč, telur, latin, Maks, oboa, Zemun, Nana, anat, nadlaket, satan, Ida, srkalica, kajuta, neseser, ananas, tat, ide, kolek, aroma.
ČEBELJI
SAMEC
NAZIV
IT.
PEVKA
PAVONE
AM.
MERA ZA MLEKO
OGRADA
ZA
SVINJE
IGRALKA
TAVLOR
URADNI
SPIS
ŠPORTNA
TROFEJA
VELIKO
SITO
NIZO-
ZEMSKA
HITER
TEK
POLITIK
RIBIČIČ
ZASTRUPITEV Z JODOM
DUHOVNIK IZ ALEKSANDRIJE
SLAVKO
OSTERC
NIKELJ
OKUSNA
MORSKA
RIBA
SVINJSKA
ZARE-
BRNICA
NEKDANJI
TIP
CITROEN
VOZILA
ODEZSOSft;:
PORTOROŽ-“PORTOROSE
Prodaja vodoinstalacijskega materiala Rivendita materiale idraulico
Obala 116, Lucija 6320 Portorož
Tel.: 00386/ 66 /771-998, privat: 770-827
URNIK
Vsak dan 8.00 -12.00 & 14.30-19.00 Sobota 8.00-13.00
K
Adriatic*
agent
Izola,
Cankarjev drevored 4 6310 Izola Tel. 066/63-611 M.tel. 0609 643 585
• Sklepanje vseh vrst zavarovanj • Ocenjevanje škod * Likvidacija in izplačevanje škod • Celoten zavarovalniški servis
Lucija: Tel.: 066/770-816 Telefaks: 066/771-887 Izola: Tel.: 066/63-611, Telefaks: 066/65-275
Želijo si skupni kulturni hram
Z mednarodno poletno glasbeno šolo v Piranu bi kazalo nadaljevati tudi v bodoče, saj je Piran kot “Tartinijevo mesto” nedvomno primeren za organizacijo tovrstnih projektov.
Organizacija in izvedba takih in podobnih prireditev pa bi bila zagotovo še bolj uspešna, lažja in tudi stroškovno manj zahtevna, če bi v Piranu imeli kulturni hram, kjer bi tovrstne projekte lahko organizirali. Zato si oraganizatorji želijo in prizadevajo, da bi se v najkrajšem času le uresničil projekt Kulturnega doma v Piranu za katerega je namenjena stavba bivšega internata pomorske šole, ki pa je potrebna temeljite prenove. V nejm bi v prihodnosti našle svoj novi dom vse amaterske kulturne dejavnosti v občini in pa Glasbena šola Piran, meni Benjamin Makovce.
/svetovanje m posredovanje^
H D AT A
d.o.o.
Obala 132 - Lucija 6320 Portorož Tel.: 066/770-623,770-624 M.tel.: 0609/631-438 Fax: 066/771-295
Prodajate ali kupujete vozilo?
Prihranite si čas.
Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do prenosa lastništva vozila.
v	J
Neodvisni nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva	1 W
primorski uVp
Ustanovitelj in izdajatelj:
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Liminjanska 91, TeiyFax: 066/770-185 pisarna: Lucija, Sedež KS, Obala 105-107
Opr. prigl. št. 40-4/93 Rep. uprava za družbene prihodke izpostavaPiran / Franc Krajnc s p.
Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-6502/85 SB Koper
Glavni in odgovorni urednjik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 066/770-185
Časopisni svet: dr. Livij Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefane Jusa, Janez De Reggi, Nino Spinelli
Tehnična urednica: Adrijana Krajnc. Tisk: Tiskarna VEK Koper
List izhaja mesečno, cena za izvod je 90 SIT Po mnenju Urada za informiranje št.4/3-12-889/93-23/288je časnik Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife št. 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od
Prehitro v črnokalski ovinek
Črnokalska prometnica je zelo obremenjena zato ni čudno, če prihaja do nesreč. Kljub vsemu pa ostaja uganka kako seje na tem sicer ostrem ovinku, uspel prevrniti tale mecedesov velikan?
Priklopnik, ki je v nedeljo popoldne (2.11.) naložen z bananami, vozil po regionalni cesti iz koprske Luke proti Ljubljani, se je v ostrem ovinku v Cmem kalu nenadoma zvrnil na bok. Promet v Črnem kalu je bil zaradi te nezgode kar precej časa oviran, celo pozno v noč, ko je nastal tale Utripov posnetek.
Predavanje o postsocializmu
Mladi Forum ZLSD Piran, organizira predavanje, na temo Možnosti političnega delovanja v postsocializmu, ki bo v ponedeljek, 24. novembra ob 18.00 uri v prostorih Krajevne skupnosti Portorož. Predaval bo dr. Tonči Kuzmanič.
S tem predavanjem se, kot sporoča Patrick Vlačič, predsednik Mladega Foruma ZLSD Piran, začenja ciklus predavanj s skupnim naslovom Miselnost za prihodnje tisočletje, ki bo potekal vso zimo in se bo končal spomladi prihodnje leto.
K predavanju vabijo vodilne slovenske intelektualce s področja humanistike, ki bi tam lahko predstavili probleme s katerimi se trenutno ubadajo vodilne teoretične smeri s področja družbenih ved.
Zdravstveni dom Piran Cesta Solinarjev 1, Lucija 6320 Portorož
Obvestilo
Obveščamo vas, da se je dr. Natalija Čermelj, specialist pediater, s 17.11.1997 upokojila.
Po pravilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije vse paciente, ki so bili opredeljeni za dr. Natalijo Čermelj, prevzame njen naslednik oziroma naslednica. Pacienti (zavarovanci) imajo pravico tudi takoj zamenjati zdravnika, čeprav še ni poteklo eno leto od izbire.
Obvezni šolski preventivni programi bodo še naprej potekali v šolskem dispanzerju, kjer bo še naprtej hranjena zdravstvena dokumentacija.
Vse zadeve glede prenosa kartoteke novoizbranemu zdravniku lahko uredite v šolskem dispanzeiju v Luciji vsak dan (razen ob četrtkih) od 13.30 do 15.00 ure.
Vodaj org. dela:
Milica Maslo, prof. zdrav, vzgoje
Tradicionalno srečanje obrtnikov
V petek, 28. novembra ob 20.00 uri bo v prostorih Zdravilišča Krka v Strunjanu 12. srečanje obrtnikov, članov Območne obrtne zbornice Piran ter zaposlenih pri obrtnikih, na srečanje pa sovabljeni tudi vsi njihovi poslovni partnerji.
Za dobro voljo bodo poskrbeli Primorski fantje, folklorna skupina Šaltin iz Sv. Petra, udeleženci pa si bodo lahko ogledali tudi modno revijo, ki jo bo predstavila Javorka Križman.
Brez srečelova ne gre, zato ga bodo organizirali tudi letos. Prosijo vse, da v ta namen prispevajo nagrade, svoje izdelke ali storitve.
Kotizacija za srečanje je 2.000 SIT na osebo.
K vabilu na srečanje so priložili tudi pristopno izjavo k združenju delodajalcev OGISTTA.
Sicer pa bosta Pavel Lovrečič, predsednik OOZ Piran in sekretar zbornice Milan Emeršič verjetno tudi na letošnjem srečanju osvetlila nekaj poglavitnih točk delovanja OOZ Piran in tudi problemov s katerimi se srečujejo piranski obrtniki. OZ Piran je letos dosegla, daje Občina/Piran končno podpisala pogodbo o ustanovitvi Centra za pospeševanje podjetništva Piran d.o.o.
V.d. direktorja: Matjaž Krajnc, dr. med.
Občni zbor Društva za varstvo okolja Piran
Mitja Jančar sklicuje redni letni občni zbor Društva za varstvo okolja Piran, ki bo v četrtek, 20. novembra ob 17.30 v veliki zbornici OŠ Cirila Kosmača Piran, Oljčna pot 24.
Na zborni bodo poročali o dosedanje; delu društva, predlagali člane za opravi janjc nalog društva v naslednjih peti! letih in za dolgo-ročno obdobje, uskladili bodo pravila društva z novim Zakonom o društvih, volili bodo organe društva in seznatli so bodo s statutom Zveze društev za varstvo okolja v Sloveniji in sklepali o včlanitvi v Zvezo.
Martinovo v restavraciji Bivij
£
! ■ 11 ■A j ■*,v
I V torek, 11. novembra so se v restavraciji Bivij, pri znanem gostincu in dobrem gostitelju Renatu Pucerju, zbrali posebni gostje med katerimi so bili tudi trgači z njegovega vinograda in tako v praksi preizkusili kaj je nastalo iz sladkega mošta sorte refošk, kije dozorel prav na Martinovo. Med specialitetami, kijih tam vedno znova odkrivajo gostje je najbolj teknila pečena raca, če seveda odmislimo odlično sladico. Ob melodijah glasbenika Roberta je bil večer skorajda prekratek.
Gostinstvo Pucer ima v najemu tudi znano restavracijo Skipper na Kopališkem nabrežju 3 v Kopru.
Več časa ♦ Več izbire NA EN MAH ♦ PRI VAŠI BANKI
Podaljšali smo čas vračanja posojil pri obstoječih vrstah:
•	gotovinska posojila: od 3 leta ^ 4 leta
•	posojila za nakup avtomobila: od 4 leta 5 let
•	posojila za nakup stanovanja in stanovanjske hiše, gradnja stanovanjske hiše ter nakup stavbnega zemljišča: od 10 let	75 let
Razširili smo namen posojil za investicije v nepremičnine tj. za nakup, gradnjo in prenovo nepremičnin z odplačilno dobo do 10 let.
Po novem vam nudimo tudi posojila za:
-	nakup kmetijskih zemljišč in gozdov,
-	nakup, gradnjo in prenovo poslovnih prostorov,
-	nakup, gradnjo in prenovo počitniških hiš in stanovanj.
Ob tem vam nudimo tudi dodatne možnosti
V določenih primerih so lahko mesečne anuitete do ene polovice vaše plače. Pri namenskih posojilih lahko imate solidarne plačnike, ki niso nujno ožji družinski člani.
fC Banica Koper
Dokazujemo z dejstvi
Različni koledarji z enotnim dizajnom
TRIKOTNI LEŽEČI
velikost: 26,5 x 14,5 x 4 cm; obseg: 54 listov; tisk: dvobarvni; špiraljeno; cena: 450 SIT + dotisk firme
ŠOTORČEK
velikost: 26,5 x 14,5 cm; obseg: 54 listov;
tisk: dvobarvni; špiraljeno; cena: 400 SIT + dotisk firme
NAMIZNA PODLOGA
velikost: 58 x 44 cm; obseg: 25 listov + podložni karton; tisk: dvobarvni; zaščitna plastika; cena: 590 SIT + dotisk firme

STENSKI
TRIDELNI
velikost: 66x30 cm; obseg: 3x12 listov; tisk: dvobarvni; lepljeno; luknjano; vrečka cena: 310 SIT + dotisk firme
*■
:r“' ■,
STENSKI
ENOLISTNI
velikost: 62,5 x 31,5 cm; tisk: dvobarvni; letvičeno; cena: 185 SIT + dotisk firme
A
« 1	2	3	4	5	6	7
8	9	10	II	12	13	14
15	16	17	18	19	20	21
22 23 24	27 28
29	30	31
1998
»» msHiiijti	i<i*ik	'*»■>	oiimv	rini	v,w>vi\
3	4
5	6	7	8	9	10	11
12	13	14	15	16	17	18
21 22 23 24 25
19 20 26 27
28 29 30 31
1998
2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15
16	17	18	19	20	21	22
23	24	25	26	27	28

it <

J

LEPOTICE
velikost: 33 x 49 cm; obseg: 13 listov;
tisk: kolor; špiraljeno; cena: 560 SIT + dotisk firme
n i«
17
JULIJ/mali srpan
GOSPODINJSKI KOLEDAR podloga 500g karton
velikost: 35 x 25 cm; obseg: 14 listov;
tisk koledarskega dela: dvobarvni; lepljeno; speto z žico
cena: 80 SIT + dotisk firme
GOSPODINJSKI KOLEDAR trda podloga
velikost: 35 x 25 cm; obseg: 14 listov; tisk koledarskega dela: dvobarvni; lepljeno; speto z žico
cena: 120 SIT + dotisk firme
VOŠČILNICE
kuverta priložena
velikost: 11,3(22,6) x 16,2 cm	velikost: 11,3(22,6) x 16,2 cm	velikost: 11,3(33,6) x 16,2 cm
cena: 90 SIT	cena: 110 SIT,	cena: 130 SIT,
DOTISK NA KOLEDARJE
Naklada		Enobarvno	Dvobarvno	Tribarvno	Štiribarvno
do	100 kom.	8.000 SIT	12.000 SIT	16.000 SIT	20.000 SIT
do	200 kom.	12.000 SIT	15.000 SIT	20.000 SIT	26.000 SIT
do	300 kom.	15.000 SIT	18.000 SIT	22.000 SIT	30.000 SIT
do	500 kom.	18.000 SIT	21.000 SIT	26.000 SIT	35.000 SIT
do 1000 kom.		24.000 SIT	28.000 SIT	35.000 SIT	44.000 SIT
Dotisk firme na vsak nadal/ni proizvod nad 1000 kom. je brezplačen. Pri štiribarvnem tisku se izdelava fotolita zaračuna posebej.
DOTISK NA GOSPODINJSKE KOLEDARJE - podložni karton
Naklada		Enobarvno	Dvobarvno	Tribarvno	Štiribarvno
do	100 kom.	6.000 SIT	9.000 SIT	12.000 SIT	21.000 SIT
do	200 kom.	7.000 SIT	10.000 SIT	13.000 SIT	22.000 SIT
do	300 kom.	8.000 SIT	11.000 SIT	14.000 SIT	23.000 SIT
do	500 kom.	11.000 SIT	14.000 SIT	17.000 SIT	26.000 SIT
do 1OOO kom.		15.000 SIT	18.000 SIT	21.000 SIT	30.000 SIT
Dotisk firme na vsak nadaljni proizvod nad 1000 kom. je brezplačen. Pri štiribarvnem tisku se izdelava fotolita zaračuna posebej.
tiskarna VeOC koper
6000 Koper, Vanganelska 18 tel: 066 31 880, fax: 066 31 458
PLAČILNI POGOJI
Cene so obračunane brez prometnega davka, fco. Koper. Grosistom nudimo poseben rabat.
Za firme, s katerimi doslej nismo imeli poslovnih stikov, velja plačilo po predračunu oz. z akceptnim nalogom ali bariranim čekom.
Dobava je mogoča načeloma iz našega skladišča oz. po dogovoru od naših predstavništev.
Podrobni prodajni in plačilni pogoji so navedeni na zaključnici.