T sredo in saboto izhaja in relja: aa «elo leto . - 5 ior. — kr. aa pol leta . . 2 „ 70 „ m, žetert leta . 1 „ 40 „ Po pošti: asa «elo leto . . 6 for. 30 kr. za pol leta . . 3 „ 20 „ za četert leta . 1 „ 70 „ SLOVENEC „Živi, Žiri duh slovenski, bodi živ na veke!‘‘ Kar. pesem. OmanJla. Za navadno dvestopno verat *fe plačuje: 5 kr. ktera se enkrat S kr. ktera s« dvakrat , !0 kr- ktera se trikrat natiskuje; veže pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračko. Št 8. v Celovcu v sredo 8. februarja 1865. Tečaj L Se nekoliko potreb? “i- a — V svojih pervih listih je „Slovenec“ pove¬ dal, česa je Slovencem treba. Rekel je najprej, da mo¬ ramo biti dobri katoličani, Slovenci, in zvesti Avstrijani. Sploh se vjemamo z gospod pisateljevim mnenjem ; ven¬ dar bi pa tudi mi radi ktero o tem rekli. Da smo dobri katoličani in zvesti Avstrijani, ni dvombe; zatorej se mi zdi, mi ni treba o tem govoriti. Ali glede slovenskega jezika moglo bi se še mnogo mnogo pisati. Popolnoma se slagamo z gospod pisateljem, ter ne moremo dosti priporočati, da povzdignemo sloven¬ ščino za društveni jezik. V tem se med nami še zmirej preveč pogreša. Večkrat smo morali slišati, da smo neoglajeni (sic), ker na slovenski zemlji, z rojenimi Slovenci, v slovenskih druščinah nismo hoteli drugači govoriti, nego slovenski. Reklo se nam je, da so še bolj veljavni in vneti Slovenci, kakor mi, pa da vendar v druščinah in na javnih mestih ko izobra¬ ženi ljudje govorijo — nemški. Čigava je prava!? — Poznamo na Slovenskem hvalevredne gospode, ki se ne sramujejo svoje slovenske narodnosti, ter se marljivo vadijo v slovenskem jeziku in v slovenskem petji. Ali o vsaki slovenski pesmi zapojo ti kako nemško, zato er hočejo biti —-ravn o pravni. Mi pa mislimo, da to ni ravnopravnost, akoje Slovenec le na pol Slovenec na- polj pa Nemec. Taka ravnopravnost le tam velja, kjer so ud¬ je kakega društva Slovenci in Nemci. Tedaj še enkrat re¬ čemo: Slovenci govorimo med seboj, kjerkoli si bodi, le slovenski, in posnemajmo v tem druge narode, ki so povsod ponosni na svojo narodnost. Gospod pisatelj pravi: „n a p r a v 1 j a j m o si po Slovenskem tudi slovenske napise. 11 Tako je prav! Ali gospod pisatelj si želi slovenskih napisov le tam, kjer jih sploh že od nekdaj imamo. Žalostno je, ako se mora narod pri tako majhnih rečeh za obve- ljavo svojega jezika poganjati. No, ker je že taka, naj tudi o tem rečemo, kaj mislimo. Neki pošten Slovan pride potovaje po opravkih tudi v Ljubljano. Ker je že večkrat kaj čital o Slovencih in o Ljubljani, bilo mu je posebno milo, ogledati si sre¬ dišče slovenskega naroda. Hodi po mestu, — ali vidi le nemške napise: pride v gostivnico, — vse nemško; gre v kavarno, — vse nemško , ne vidi ne enega sloven¬ skega časopisa. Zvečer se je namenil v gledišče, da bi morebiti tam kaj slovenske gospode zasledil; ali ne, zdelo se mu je, da je v dunajskem praterju. Ko je po¬ tem domu prišel, pripoveduje svojim rojakom, da so Slovenci le kmetje, gospoda pa da je nemška. Seveda, kdor se je kaj več s slovanščino pečal , bil je druge misli, ali mnogi so mu vendar verjeli. Mogli bi še več primer navesti, ali škoda prostora. Napravljajmo si tedaj na Slovenskem po gostivni- cah, kavarnah, štacunah, sploh povsod le slovenske na¬ pise; posebno pa v glavnem mestu, v Ljubljani. Rekel bo kdo, saj je zdaj že drugači, saj imamo na naj ži- vejšem mestu „Čitavnica Restauration 11 (sic!). Tu bi se moglo mnogo reči, ali škoda besedi; naše jezikoslovce, ki so nam že marsikteri starorimski napis razložili, pa prosimo, da bi nas blagovolili podučiti, je li tudi ta na¬ pis slovenski? Slišali smo gospo mimo čitavnice grede reči: „Si e haben es doch deutsch aufgeschrieben! 11 BI mar ne bilo lepši, da čitamo vsaj: „ čitalnična restavra¬ cija 11 — Zdaj nam je spregovoriti o najvažnejši stvari, o šolah. Kar se tiče ljudskih šol , smo tega mnenja, da morajo biti popolnoma narodne, slovenske. Ljudske šole niso filologična učilišča, zato se nima nobeden drugi jezik učiti, ko slovenski. Imamo, hvala Bogu, že dosti šol, v kterih se po tem pravilu ravna. Ali imamo jih tudi dosti, ki se ne morejo starega kopita znebiti. — Ker ravno o ljudskih šolah govorimo, naj še nekaj o nekterih (saj jih je gotovo le prav malo) ljudskih učiteljih rečemo. Poznamo namreč na Sloven¬ skem učitelja v naj lepših letih. Bog ga je s po¬ svetnim blagom prav nenavadno obdaroval. Ali, žali Bože, za gospodarstvo mu je mnogo bolj mar, kakor za šolo ; vendar pa svojemu duhu ne odreče hrane. Vi¬ deli smo pri njem „Mussestunden“, „Lesestiibchen“, pa še kaj druzega; ali zastonj smo popraševali po ,,Novi¬ cah 11 , „Glasniku“ ali vsaj po „Tovaršu“! — Pri nekem drugem učitelju našli smo pa — „kikeriki“!! Za božjo voljo, dragi prijatelj! S kako vestjo pošiljaš takemu umazanemu listu krajcarje, ki si jih moral kervavo zaslužiti?! Bi li ne bilo lepši, da si naročiš našega vse hvale vrednega „učiteljskega Tovarša 11 , ki bi se ne imel pogrešati pri nobenem učitelju. — Bravec nam ne bode zameril, ako smo zopet malo iz pota zašli. „Slovenec u je obljubil, da se bode trudil vse rane našega naroda celiti; zatorej, mislimo, je dol¬ žnost vsacega Slovenca ; da mu vse razodeva , k ar koli ve. Ako je le en ud našega telesa bolen, bolen je celi človek. (Konec prihodnjič.) Deržavni zbor, V zadnji seji 3. t. m. se ni nič posebnega sklepalo. Povedalo se je, zakaj da odbor, ki ima poročati o sod¬ nijah, ki bodo sodile o na morji zasačenem brodovji in blagu, dozdaj tega še storil ni. Priporočili so potem mi- nisterstvu nekaj prošenj. Izvolil se je tudi odbor, ki ima undanji P 1 e n e r j e v odgovor pretresovati in potem E oročiti, kako in kaj, in h koncu se je še poročal od- orov sklep o znižanji osebnega davka na Sedmogra- škem. V finančnem odboru pa je vse bolj živo. Od¬ borniki se velikodušno potezajo skorej za vsaki krajcar in zmanjšujejo stroške, kolikor mogoče; ali kaj vse to pomaga, če ostane ravno tako upravitelj st vo in se stare naprave puščajo, kakor šobile? Vrints je spet nasve¬ toval, naj se tirja, da povedo ministri, koliko še neki ' vsega skupej manjka za I. 1865? zanaprej pa naj tako ravnajo, da nič več zmanjkovalo ne bode Prav bi bilo, pa kaj ? Posvetovali so se potem o kaznovavnieah (Straihauser). Slišali smo tu spet staro pesem zoper nune, da niso zato, da pogodeb ne gre več ž njimi po,?«gjs« navijati in da naj tudi stare prej ko mogoče nehMb^vgp itd. Čudno! V druzih deržavah, n. pr. na Francos]pftngi|p Angleškem, še celo na Turškem jih ne morejo a|j&!j§p|j prehvaliti, le našim liberalcem so tern v peti. Minister Laser jih sicer tudi zagovarja , ali to ni dosti zdalo, ker sklenilo seje vendar, da se imajo stroški za oprav- ništvo kaznovavnie za 70.000 gld. zmanjšati. — Ko se je govorilo od vpokojnine , smo izvedeli , da nekdaj ni ministri B u o 1, W i k e n b u r g, F o r g a c h in R e h- b e r g po 4—5000 gld. vpokojnine na leto prejemajo. Ni čuda pa, da so jo vsem, razun Buolu — čisto odrekli. Avstrijansko cesarstvo. Dežele aiže-avstrijanske. Dunaj, (lovori se že precej glasno, (vladni listi to razodevajo), da sedajni deržavni zbor tudi ministrom ni več po volji. Išče namreč po vsaki ceni priložnosti, da bi se tako ž njimi razperl, kakor se je bil pruski. Čudno, ali morebiti vendar zna to res biti, ker je Smer- ling neki rekel, da bode vlada tudi brez finančne p v ostave vedela denarja dobivati in izdajati! Če je to res, Bismark ni več daleč. Kaj pa potlej ? Mislimo, da ni več časa, vedno kaj novega posku¬ šati. — Iz Mehike se je izvedelo, da je cesar Maks' av- strijanskega poslanca lepo sprejel ter mu željo izrekel, naj bi bilo vedno prijateljstvo med obema cesarstvoma, vzlasti ker se je tudi v Avstriji ustavna vlada vpeljala, ki je, ako zmerno in prav postopa, naj terdnejša pod¬ laga vsaki deržavi. — Pervo kardelo avstrijanskih pro¬ stovoljcev je že v mestu „Vera-kruci na suho stopilo. Sprejeto je bilo lepo; ali koj bo tudi moglo proti so¬ vražnikom. Maks je svojemu ministru pismo poslal, v kterem mu naznanja, naj hitro zastran cerkvenih zadev kaj odloči, ker te morajo prej ko mogoče, svobodno p vnane biti ali s papežem, ali pa z domačimi dežel¬ nimi postavami. Pravijo, da nastane zavoljo tega raz- pertje med vlado in duhovsko oblastjo, ki želi cer¬ kveno premoženje sebi ohraniti, da ne bi treba bilo duhovnom iz deržavnih zakladnic plače prejemati. — Poljakom izseljencem je menda Maks prav dober. Ima veliko usmiljenje ž njimi in hoče jim tam novo doma¬ čijo napraviti, da si lastne „hetmane“ in „staroste“ volijo. Bog daj srečo! Dežele notrajno-avstrijanske. * Iz Celovca. (Sodnije in slov. jezik.) Vis. ministerstvo je dalo 1. 1862 na više sodnije v Gradcu in Terstu ta — le ukaz: 1. Da morajo sodnije, kedar imajo s Slovenci ob- ravnovati, zatožence in priče v kazenskih rečeh, kar koli je mogoče, v slovenskem jeziku zasliševati in njih odgovore vsaj zastran poglavitnih delov v slovenskem jeziku pisati v zapisnike. 2. Zapisniki zastran priseg, ki jih imajo Slovenci prisegati, morajo se karkoli je mogoče po slovenski pi¬ sati in vsaj besede prisege same morajo v slovenskem jeziku zapisane biti. 3. Mora se na to gledati, da pri kazenskih in pri končnih obravnavah z obdolženim, ki je Slovenec, sod¬ niki, uradniki deržavnega zastopništva in zagovorniki so slovenskega jezika popolnoma zmožni, da se čisto slo¬ vensko obravnuje, in da se razglasujejo razsodbe in, če je mogoče, tudi nje uzroki v slovenskem jeziku. 4. Morajo sodnije v slovenskih pokrajinah vloge v slovenskem jeziku pisane sprejemati, in kar je mogoče Slovencem dajati odloke ali rešitve v slovenskem jeziku. 5. Ustanovljuje se, da se imajo po potrebi presker- beti razna povabila, varhni (jerobni) dekreti, obljubni in smertni zapisniki, ter manjše zmirej enake odloke v 3« — slovenskem natisu, in da se take morajo Slovencem razposiljevati. Na dalje je bilo od ministerstva naznanjeno, da je zapovedalo ob enem, da se mora pri dajanji uradniških služeb posebno gledati na to, da prosivci znajo sloven¬ ski jezik in da se imajo le taki priporočevati minister- stvu za tiste službe, ktore ono daje.“ Slovenci! alj nismo prav imeli, ko smo unikrat rekli, da je visoka vlada pravična do nas'? Da bi se le tudi povsod ravnalo po volji in ukazu vi s >ke vlade! Tako ne vemo, kaka je pri deželni sodniji v Celovcu zastran slovenskega jezika. S perva je bilo po tem ukazu pri deželni sodniji res lepo po slovenski, in bilo je tudi po ..Celovških'novinah“ oklicano, da bode ob¬ ravnava po slovenski, in pravili so slov. rodoljubi, kako so slišali č. g. derž. pravdnika, občnospoštovanega g. žl. Pran en do rf - a, lepo in gladko slovenski govoriti. Zdaj pa že nekaj časa od slovenskih obravnav v „Ce- lovških novinah“ ne beremo več besedice. Alj so Slo¬ venci morebiti tako pridni, da sodnija z nobenim nima nič opraviti ? To bi bilo kaj lepo in veselo! Alj so mo¬ rebiti tega ukaza že pozabili? Mislimo, dane. Prosimo, naj se tudi še zanaprej, kakor je bilo s perva, kratko oznanuje, da bode se obravnovalo slovenski. Radi bi hodili poslušat. Iz Novomesta. A. R. Dragi Slovenec! Kakor drugi smo te tudi mi Dolenci s serčnimi pozdravi sprejeli in čem bolj tvoje liste prebiramo, tem bolj ti srečen na¬ predek in mnogo, mnogo let želimo. Dobro nam došel! ti kličem jaz in z meno peščica domoljubov, kar jih v Novem mestu biva. Sicer pa ne vem, kakšnih misel je večina, ki prav malo svojo mater ljubi, in lepoptuji kulturi hrepeni, češ, da tam se najde studenec prave modrosti in izobraženosti. Berž ko ne njim nisi po¬ bratim, kajti ne donašaš nič dopisov o kazinah, am¬ pak le o (Stavnicah, kar je pa unim tern v peti. —• Da resnico govorim, razvidiš iz tega, da Novomesto še čitavnice nima, akoravno želi vse imeti, kar se v ve- licih mestih nahaja. Ali so take naprave potrebne, kori¬ stne ali ne, to preiskovati ni moj namen, ampak tebi Slovenec, in vam, Slovenci! naj bodo te verstice v po- jasnjenje, kako Novo meščani, po rodu Slovenci, narodno napredujemo. Bog! Iz Tersta. V. (Citavnijja —Slovenščina — Tiskarne pravde.) Naša Citavnica dobro napreduje. Te dni se jih je pridružilo več udov. Zadnjo saboto (t. j. 21. m. m.) bila je beseda s plesom. Naši verli pevci so peli: „1. Za Hervate. 2. Labudovo petje. 3. Domovina Igrali so tudi; „ Slovenija oži vij ena “ —■ vse prav lepo. 5. fe¬ bruarja bo sopet nekaj tacega, ki nam bo serce razve¬ selilo. — Pa tudi tukej imamo Slovani marsikterih pro- tivnikov, ni treba, da vam jih pripovedujem. Saj jih imamo pač povsod. Humoristički list „Pulcinella“, ki tukaj iz¬ haja, se je norca delal iz škedenskih pevcev, ki so v naši Čitavnici predposlednjikrat peli. Imenoval jih je „eantanti_ di Servola“ (pevce-iz Skednja, kjer so poglavitna tovorna živina os .... Pa kaj maramo za to ?) — Sicer pa je bil gosp. Ca v r in nedavno zavoljo ena¬ kih drugih burk obsojen v šestmesečno ječo, in je zdaj v nji. V svoji prošnji za milost se je bil izgovarjal z svojo mladežno n e v e d o s t n j o! Imamo žalibog tudi tukaj več tacih Slovencev, ki brez nobenega opotavljenja plačujejo 16 for. za Trie- sterco, ali 24 for. za „Presso“ m še več za kaj druzega, rajše, kakor 14 for. za Citavnico, alj za domač e sloven¬ ske liste, češ, ker vse je norčija, kar ljubijo in terjajo prenap etneži! —• Se naš deržavni poglavar, baron Kellersberg, Nemec, ne misli tako. Ko sem pred nekimi meseci v uradnih, opravilih po Istriji hodil, izvedel sem z veseljem, da on vedno uradnikom priporoča, naj se mar¬ ljivo učijo slovenskega jezika, njim zelo potrebnega. To bi bilo nekaj skorej enakega, kakor si je prizadeval rajni grof Stadion za podporo slovanske narodnosti na Primorju in po Istriji. — V Kotoru se je napravila ilirska gimnazija, kar neizrečeno razveseljuje tamo- šnje prebivalce. — Vrednik lista „11 Nazionale“, g. Nodilo, ki se toliko poteza za dalmatinsko avtonomijo in narod¬ nost, je zdaj v kazneni pravdi zarad enajst sestavkov! Tudi slovenski prebivavci v okolici mesta Ter- sta so podpisali pismo vdanosti do cesarja, samo prosili so, naj je pisano tudi v slovenskem jeziku. To je zares lepo in hvalvaredno ter jasno priča, da so Slovani res povsod za Avstrijo vneti. * Iz Maribora. (O zadevah „S 1 o v e n s k e M a t i- ce“.) (Dalje.) Pa še drugod se nahajajo taki stavki v pravilih, ki deloma niso dosti jasni, deloma pa iž njih lehko postanejo druge ovire našega napredovanja. §. 5ti se glasi, kakor da bi smel denarničar izbri¬ sati članove matične, ki niso v pervi polovici vsakega leta izplačali svojih prineskov. V §. 11. so besede „v poletnih mesecih 1 ' nepotrebna veriga; posebno ako premislimo, da se društveno leto konča s 14. februarjem, in da je prilično in povsod na¬ vadno, vsakletni veliki zbor imeti kratko pred koncem društvenega leta. V §. 12. je velikemu zboru prideržano premalo pravic. Izbiranje častnih članov spada večidel v vsakem društvu k velikemu zboru; saj je tudi veča čast, izbra¬ nemu biti od celega društva, ko od samega odbora za častnega člana; včasi vlada v odboru prijateljstvo, in medsebna zamenjava te časti z drugimi društvi. Taka čast naj se od naše matice deli imenitnim možem tudi drugih Slovanov, ne samo Slovencem. Sklep o opravilnem redu tudi ni majhna reč. Opra¬ vilni red je tako rekoč kerv in žila za društvo, med tem ko so pravila kosti. Naj tedaj sklene tudi o njem veliki zbor, saj bo to —• gotovo sitno delo samo enok imel. Skorej povsod tudi pretres društvenega proračuna, t. j. računa o verjetnih dohodkik in stroških prihod¬ njega leta spada k velikemu zboru, ne pa k odboru. Zelo važno je tudi, da se velikemu zboru pripo- znava pravica, končno in veljavno odločiti o vseh za¬ devah, tedaj tudi spreminjati sklepe odborove, ako se mu zdi. Ta pravica je se ve da skoz in skoz demokra¬ tična, ali dobra pa je. Gelo društvo bo večidel bolj znalo, kar vstreza njegovim namenom, kot odbor, naj že bodo sami pošteni odborniki v njem. Zavolj ravno teh razlogov je bila aristokratična vlada povsod odstra¬ njena. Nadalje se mora vsakemu članu pripoznavati pra¬ vica, tudi v velikem zboru predloge storiti, ne samo odboru predlagati. Tako postane veliki zbor živ in plo¬ den; o slabih in maloumnih predlogih pa lahko hitro prestopi na druge predmete, ako se pervosednik dobro obnaša. §. 13. se sedaj takole glasi: Praviloma smejo gla¬ sovati le tisti udje, kteri sami pridejo k velikemu zboru. Samo pri volitvah se za veljavne vštevajo tudi volilni listki takih družebnikov, kteri sicer niso mogli sami priti, pa so vendar svoje volilne listke odboru poslali tako, da ni prav nič suma zarad kake pre¬ vare. Ta konec se mi zdi prav nedostojen, in obrek¬ ljiv. Ah smo mar članovi slovenske matice taki hudob¬ neži, da se je celo bati prevare in pričakovati od nas, da ne bomo delali pošteno in pravično? Nikakor ne, navdušeni »mo za pošteno društveno življenje, in kar se tiče volitev, domorodce svoje tako dobro poznamo, da jih bomo našli z veliko večino glasov. In kdo bo razsodil, alj družebniki „niso mogli« sami priti ? Kakih dokazov bo treba o tej „nemagočo- sti“ ? Taki mejniki bolje odpadejo pri volitvah, ker no zaznamovajo mej dosti jasno. (Dalje prihodnjič. ) Dežele trojedine kraljevine. Upanje v bansko konferencijo se jako manjša. Skorej vsi pravi domoljubi in neodvisni možje se je ne bodo vdeležili. Uni pa, ki so vladi vdani, ali bodo mar vsem všečnega volitevnega reda naredili? Ne kaže se tedaj vesela prihodnost, da bi se pravi zemeljski zbor saidel in to našo čudno štreno razmotal. Iz Hercegovine se sliši, da L. Vukalovič spet na- merja na Turke udariti, če ga ne priznajo za voj¬ voda in ne pomilostijo vseh Hercegovincev. Dežele češke. 4 V Pragi 30. jan. — Posljednja volba v Golji nas je tudi tukaj zlo razveselila. Slovenci so pokazali, da se zavedajo svojih deržavljanskih pravic. Kdo se bode prihodnjič še prederznil reči, da niso zreli za ustavnost. Le tako naprej, ako bodo vse prihodnje volbe take, bo kmalo zmaga naša. —■ Znano Vam bode, da se je tu¬ kajšnja deželna tehnika popolnoma po potrebah seda¬ njega časa prestrojila. Razdeljena je na fakultete. Da se pa tudi narodnim potrebam zadosti, morata biti za vsa¬ ki predmet po dva profesorja, tako da uči eden po češki, eden pa po nemški. Zdaj se realkam nemore več očitati, da morajo biti nemške, zato ker je tehnika nemška. Realkam je tedaj ravnopravnost zagotovljena. Druga se godi gimnazijam, kajti vseučilišče je še veči¬ del nemško, komej peti del predavanj je čeških. Zato se ne sme misliti, da se na češki gimnaziji le če¬ ško predava, marveč je še zmirej dosti nemških pred¬ metov, posebno v viših razredih. Vendar pa je vsake¬ mu učencu dovoljeno, da sme vselej le po češko odgo¬ varjati, kar se tudi prav marljivo spolnuje. Pred lan¬ skim so prosili modroslovci, da bi se vsi predmeti na filosofiški fakulteti učili po češko in po nemško, ali niso bili uslišani. Letos pa so se neki združili učenci vseh fakultet, in to Cehi in Nemci, ker mislijo podati proš¬ njo deželnemu zboru, naj zahteva od vlade, da se poverne vseučilišče deželi t. j. da bode, kakor tehnika, deželni zavod. Ako se to doseže, se potem samo po sebi ra¬ zume, da dobi tudi češki jezik enake pravice z nemškim. Bo li vlada to dovolila, je težko ka¬ zati. Ptuje dežele. Italija. Sardinsko. V Turinu se spet homatije gode. Vendar se pa dozdaj še ni kri prelivala, kakor jeseni. Turinčani bi raje, da ostane Turin še poglavitno mesto. Javeljne jim bode želja izpolnjena, ker osoda vlado vedno bolj naprej dervi-kam? Razne novice. * 7. t. m. je imelo društvo „Slovenija“ v Gradcu „besedo“. * 5. t. m. ste imeli „Citavnici“ v Ptujem in v Kranji Vodniku v spomin, slovesno „besedo“. * Štajersko ima letos 22,658 novincev v vojašči¬ no dati. * Znani profesor K a t k o v misli novinarstvo po¬ pustiti in v Trojici blizo Moskve višo gimnazijo, posebna za klasične jezike napraviti. Nek bogat Moskovski kupec je neki v ta namen daroval pol milijona rubljev. * Dupanloup-ova knjižica o papeževi okrož¬ nici natisnila se je že osemkrat, vselej po 2500 iz- tisov. * V izhodnji Indiji je po zadnjih viharjih več kot (V ),000 ljudi konec vzelo. Druge pa strašna revščina tare. * Blizo Lipnic na Štajerskem sta uniden spet dva vozovlaka po nesreči skupej terčila. Nekaj vozov se je razbilo, hlapcev pa k sreči ni nobeden ob življenje prišel. Začelo se je tudi pri nas nekako po amerikan- sko voziti. Drobtine. Gospodaratveite. Nekaj o kmetijskih zadevah. Popotoval sem nedavno z gornjega na spodnje Koro¬ ško. Pajojmene! kaj sem videl na polji z gnojem dela¬ ti. Trosili so ga po snegu, ne samo ti, ki imajo majhne kmetije, ampak tudi ti, ki imajo velike. Prostemu kme¬ tu bi se pač ne čudil, če tako dela, ker se ni nič učil; bolj pa že graj sakom, ki bi imeli drugim v izgled biti. Zato me res žalost obhaja, da smo na Koroškem v kmetijstvu tako zelo zaostali. To, kar sem zgorej povedal, priča, da ne vemo za Zalokarjevo umno kmetovanje, ki uči: „Ko gnoj na njivo voziš, ne puščaj ga dolgo v majhnih kupih, še tnenj pa raztresenega, ampak berž ga podorji*. Ko grem od neke železne postaje proti mestu sl. B., ugle¬ dam precej veliko njivo nagnojeno (se ve da po pedi debelem snegu) s prav dobrim slamnatim gnojem. Žal mi je bilo po njem, ker tako brez prida naj boljo moč v zrak puhti, njivi pa le nekaj malega suhe slame pusti, kar ne bi se zgodilo, da bi bili gnoj na kup zvozili in ga tako stlačenega celo zimo skupej pustili. Grem potem dalje, in pervi, ki ga srečam, bil je hlapec, ki je gnoj na njivo peljal. Vprašam ga, zakaj da tako neumno z gnojem ravnajo? On pa zarenči ter pravi: „E, čemu toliko dela ž njim ! Ni časa, da bi ga skupej, potem pa spet narazen vozili'' 1 . Šel je naprej. Vprašam pa zdaj vsacega, naj mi pove, ali je res pametno tako ravnanje, in ali se kaj prihrani tako? Res, da ima kmet menj dela, če tako počenja, ali to je vse, kar je. Žetev pa se ne bode tako dobro obnesla, kakor sicer; snopi so loži, in kaj pa da ni tudi treba, tolikrat v kašto z Žakljem na herbtu. Že neki pregovor pravi: „Priden gospodar gre berž s plugom za gnojnim vozom! 11 O da bi se slovenski gospodarji poprijeli Zalokarjevega umnega kmetovanja, te koristne knjige, ki je kakor nalašč za kmeta. Dala jo je na svitlo krajnska kmetij¬ ska družba; naj bi enkrat tudi koroška kaj tacega sto¬ rila: kupi naj tisoč tacih bukev ter jih razdeli med kmete ali zastonj ali pa prav ceno. Denarja ji tako ne menjka, saj ne ve, kam ž njim, da bi več dobička prinašal. Tako bi se „u m n o km e- t o vanj e 11 bolj in bolj širilo, in blagostanje bi bilo gotovo tudi veče. Kmet bi izvedel, kaj se pravi umno kmetovati. Koroška kmetijska družba dro daje svoje „Mittheilungen“ na svitlo; ali ker so v nemškem jeziku in sploh v visokej nemščini pisane, niso za kmeta, ki ni dosti šolskih klopi gladil. Zato pa že pravijo, da več kmetov bode pustilo te nemške liste, ki niso zanje. To je pač pametno in prav ! Voščim , da bi vsi tako storili. Z Bogom ! A. K. *) *) Taki sestavki so nam močno všeč; prosimo večkrat kaj ! Duhovske zadeve. Kerška šk.: G. g. Jorger Alb. je dobil faro Visokobrežnico. C. g. J a e g e r Grega gre za kaplana v Belak, č. g. O b e r o r g Jan. v Sent- Andraž, č. g. S t ang 1 Gust. v Šent-Jurje pri jezeru, č. g. Lipič Franc v stari dvor. C. g. Punčart Jož. se poda zavoljo boleh¬ nosti v zac. pokoj. Umerla sta čč: gg: Hermann Henr. stolni korar in ligo Juri v Kneži. R. J. P. * Goriška nadškofija: V. č. g. Anton Mer- kelj, dozd. solkanski kaplan, je postal fajmošter v Pervačini. — Umerli so: C. g. Jožef Z or zini, duho¬ ven, č. g. Anton Bedischini, kateket, — oba v pokoju. O. g. Janez Pirih, fajmošter v Zgoniku. R. J.P. rt V 5? rt rt rt rt sedem s „ krono Naznanilo koroškega društva za svilorejo. Društveni odbor je murbinim drevesom, ki se bo¬ do 1. 1865 prodajale, sledečo ceno postavil : 100 enoletnih murbinih dreves velja „ dve „ tri „ štiri „ pet šest, 100 enoletnih ajlantovih „ dve „ tri 7 / n ti 77 77 • m V ) Pri društvu za svilorejo v Linču se dobiva lot mur- benega semena po 14 kr. Metuljni jajčeki od obeh se oddajajo po obstoje¬ či ceni. Stroški za zavitke itd. so kolikor naj bolj nizko postavljeni. Kdor jih tedaj kaj želi imeti, naj se oglasi sam ta in prihodnji mesec pri društvenem tajniku, g. dr. Hart¬ manu, ali pa pri vertnem oskerbniku g. Tarmanu, ali pa s franki ranim listom, ki naj se mu pridene cena s pristavkom, kako naj se naročilo izverši. 1 gld 2 5 9 14 20 2 5 10 Sreckanje. * 1. febr. so pri srečkah grofa Ž e n o a (Genois) sle¬ deče številke zadele : Št. 71.375 dobi 20.000 gld. . št. 9774 : 3000 gld., št. 38.346: 1000 gld., št. 14.362 in 41.249 : po 500 gld ; št. 49.859, 7934, 10.620 in 51.549 : po 250 gld.; št. 49.085, 52.880, 8081, 35.206 in 30.644: po 200 gld.; št. 29.086, 43.267, 61:564, 66.784, 36.387, 22.430, 51.841, 38.573, 29.131, 12.271, 69.468, 37.533, 44.507, 64.881, 35.887 in 67.955 vsaka po 120 gld. Vse druge tudi zadete dobi vsaka po 65 gld. Število oč. gg. naročnikov od rite do dne na¬ rašča. Hvala lepa! Vendar zamoremo novim naročni¬ kom še vse liste „Slovenea“ poslati. Prosimo, naj se Jih še veliko oglasi! Vredništvo. Izdatelj i* odgoverni vrednik: J. E. Bažlč. Natisnil: Ferd. žl. Rlelnmayr v Celovcu.