Predstavd se je^,Slovenska inštitut za proučevanje prostora Aipe-Jadran"
Včeraj sta predsednik, univ. as. dr. Vladimir Wakounig in poslovodja mag. Franc Wedenig na tiskovni konferenci v hoteiu Moser Verdino v Celovcu širši javnosti predstavila nov Slovenski inštitut za pro-
učevanje prostora Aipe-Jadran".
Inšitut je naslednik Slovenskega znanstvenega inštituta" in ne bo preučeval le problemov Slovencev na Koroškem, temveč se bo posvetil tudi sociološkim, gospodarskim, političnim, ekološkim idr. problemom v celotnem prostoru Alpe-Jadran.
Na tiskovni konferenci (slika) so zavzeli stališča tudi znanstveniki in raziskovalci, s katerimi bo inštitut sodeloval. Prisotni so bili: dipl. inž. Ernst Gehmacher (IFES, Dunaj), univ. prof. dr. Niko Toš, predsednik Centra za raziskave javnega mnenja (Ljubljana) in univ. prof. dr. Aleš Lokar, predsednik Centra za internacionalizacijo podjetij (Videm).
Tržič
"Dr. Sušnik-" ""^nica
Na gradu l
^-RAVNE NA KOROŠKEM - .
......
_	'	čf.., tj.tij,,,
CELOVEC ČETRTEK 7. JUN!J 1990
Letnik XLV. Štev. 39 (2554)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec	,
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
P. b. b.
Razgovor z Durnwa!derj em brez KHD!
Po jasni izpovedi, da se obe osrednji slovenski organizaciji na razgovor z južnotirolskim deželnim glavarjem Durnwa!derjem ne bosta usedli skupaj s KHD in brambovci, je včeraj v Celovcu le prišlo do srečanja med gostom iz Južne Tirolske in predstavniki koroških Slovencev. ZSO je na srečanju zastopal predsednik dipl. inž. Feliks Wieser. Več o razgovoru v prihodnji številki.
10. oktober brez Slovencev! Praznovanja s staro vsebino
70. obletnica koroškega plebiscita bo potekala kot vsa prazovanja doslej: brez udeležbe Slovencev, zato pa tem bolj nemškonacionalno in brez vsakih elementov sprave in boljšega sožitja med obema narodnostnima skupnostma v deželi. Skratka: s staro vsebino in v starem „gvantu"!
Smernice za tako praznovanje je izdelal tako imenovani komite za praznovanje 10. oktobra, v katerem so zastopane vse koroške dežel-nozborske stranke pod vod-
stvom deželnega glavarja Haiderja in glavnega organizatorja praznovanja leta 1980, inženirja Pruggerja, predsednika koroške „Lands-mannschaft".
V reakciji na predstavitev programa za uradno praznovanje desetooktobrske obletnice, ki ga je predstavil sam Haider ob pomoči druge predsednice koroškega deželnega zbora in avtorice svobodnjaškega zbornika 1989 Kriemhild Trattnigove ter že imenovanega inž. Pruggerja,
je tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm poudaril, daje predloženi koncept potrditev stališča ZSO, ki se je že pred časom odločila, da ne bo sodelovala pri takem praznovanju. „S!ovenska beseda je pri tem praznovanju slej ko prej prepovedana, slovenska narodnostna skupnost naj bi služila edinole za stafažo", je poudaril tajnik ZSO in nadaljeval, da „vsebina praznovanj odgovarja tradiciji praznovanj zmage nemštva nad
slovensko narodnostno skupnostjo."
Dr. Sturm je v stališču ZSO do predloženega programa uradnih plebiscitnih praznovanj tudi ugotovil, da letošnja praznovanja kažejo na nadaljnji premik v desno, saj je prvič v uradni program vključeno tudi znano srečanje na Ulrichsbergu, na katerih so v zadnjih letih sodelovali bivši esesovci. Nadaljnji dokaz zato je tudi popolnoma nekritično polaganje vencev na f Jn/je na 2. strani)
Brezcarinska doiina Beie?
Kot prispevek k pospeševanju doiine Beie, kije z zaprtjem tovarne ceiuioze „Obir" izgubiia nad 200 deiovnih mest, je namestnik dežeinega giavarja dr. Zernatto za ceiotno doiino predlaga! status brezcarinske cone. Predsednik ZSO dipi. inž. Feiiks Wieser je prediog pozdravi! in meni!, da naj tako trgovska zbornica kot dežela in občina Žetezna Kap!a-Be!a ta predlog, ki je eden redkih konstruktivnih, ki jih je neki koroški po!itiki postavi! v zadnjih mesecih, temeljito obravnavajo.
PREBER!TE
2 Univerzitetni profesorji tožijo
4 Heute im Stovenski vestnik
5 Reportaža o akciji ..Dvojezičnost naj se vidi"
6	„Giro" gostova) na Koroškem
7	Ropar ..obiska)" ptiberško posojitnico
8	Obtetnice
9	ZKP na tetnem iztetu v Toskani
10 Kotedar prireditev in roman
12 Pred začetkom SP v nogometu
Razstavo sta predsfav/7a Janez Bogata) /n l/Zad/m/r Pod-tiostn/k.
Mednarodna razstava domače in umetne obrti Aipe-Jadran
Zveza obrtnih združenj vsebinsko zasnovo in pro-Slovenije, Gospodarska gram mednarodne razstave zbornica Slovenije, Splošno domače in umetne obrti združenje drobnega gospo- Alpe-Jadran, ki bo v Galeriji darstva Slovenije ter skup- likovnih umetnosti v Slove-ščina občine Slovenj Gradec njem Gradcu od 15. do 24. so včeraj na tiskovni konfe- junija 1990. renči v Celovcu predstavili	sw<a.Mo/iar
Sedanji sosvet še zdaleč ni optimaina rešitev
Kot v tem času še najboljše, toda še daleč od optimalnega zastopstva interesov manjšin nasproti zvezni vladi, je manjšinski strokovnjak pri Uradu zveznega kanclerja dr. Heinz Tichy ocenil funkcijo in kompetence narodnostnih sosvetov. Tichy je to oceno izrekel na mednarodnem manjšinskem seminarju v Neumarktu na avstrijskem Štajerskem in menil, da pojmuje nalogo sosvetov (konstituirana sta sosveta za Slovence na Koroškem ter za Madžare na Gradiščanskem) trenutno v ustvarjanju vzdušja strpnosti in sodelovanja v omenjenih zveznih deželah. Dolgoročno pa mora, po mnenju dr. Ti-
chyja, priti do nove in bolj pristojne oblike sosvetov, tudi z bolj demokratično zasedbo tega organa.
Glede delovanja sosveta za Slovence na Koroškem je Tichy dejal, da je po enem letu težko govoriti o konkretnih rezultatih, da pa je v primeru šolstva sosvetu le uspelo „omehčati nekatere okorele fronte", da pa bo bolj konkretna ocena delovanja sosveta možna šele, ko bodo člani obravnavali kompleksna vprašanja, kot so to dvojezični otroški vrtci, glasbena šola itd. Glede pristojnosti se je Tichy jasno izrazil, da le-ta ..zagotovo nima nobene pra-(Ja/je na 2. jfrnm)

SLOVENSMVESINM
7?------------
Z 7. junij 1990
y'e s/ovcn.sA:;' premier J^LPelerie napove Ja/ raz-)a.sn;7cv vpra.fan/a /a/co imenovan//; oJveJeni/; /Ver-.se/;/epp;e/, so hi/e rea/cci/e Jo/ra/ raz/ične. Uscka&o;* pa /e Ai/o čarni zmago.s/avj'e meJ nemf/conaciona/nimi .si/ami v Ježe/i, Ari so s ;em Ara/ /nfro poveza/e ^vo/o oJAr/o-ni/no po/ia/co Jo ^oro.s/rega parfizan^Arega oz. nn;i/a.si-snčnega oJpora nasp/oA in v izjavi čaJ/e polrJJev svoji/; s;a/is'č.
KOMENTAR
ODVEDEMO/ /N OZADJA
V	po/pre;eA:/i zgoJovini A/oro.šAre namreč ni Jragegn vprašanja, Ari /n ime/o ;a/ro manipa/aJven AraraAr/er, Aro; prav vprašanje oJveJeni/;.
Dej.s;vo je, Ja se je v Evropi Jraga sve;ovna vojna Aronča/a prav na ArorošAri/; Je/; še/e neAraj Jni po araJni razg/asi;vi njenega Aronca, namreč oArrog 73. maja /943 na P/i&eršArem po/ja oz. pri /mmperšArem mos/a 5/iza Porove/j. Pos/eJnji hoji so h;7i izreJno /?ra;a/ni, Arer se nemšAra vojsAra na Pa/Arana ni Joie/a preJa/i na jagos/o-vansAriP, ;emveč na avs;r;j-sAri/; Je/;. OJ 9. Jo 73. maja je na o Je/; s;raneP paJ/o še na s;o/ine žr;ev.
V	sAr/opa ;e/; pos/eJnjiP vojašAriP operaci/ je priš/o /aJi Jo oJveJPe naJ 20J Eorošcev - JoPršnega Je/a /aAr/P, Ari so že v časa ;7ega/e vs;opi/i v A3DAE in ime/; ;aJi Pasneje pomemPne janPe;je v naciona/socia/isJč nem režima. A7eJ;em Po je P;7a večina oJveJeniP izpaš-čena in se je vrni/a Jomov, je asoJa JsJP, Pi se niso vrni/i, neznana. Vprašanje in asoJa oJveJeniP s;a ;aPojpo /e;a /973 pos;a/i za araJno EorošPo ze/o pomemOni, PajJ z njima so nemšPona-ciona/ne s;7e v Ježe/; /ažje pr;Pr;7e svoj Je/ež v nacio-na/socia/isJčnem as;roja. /VePaj Jejs;evr EorošP; gaa-/ei;er Ea;sePera je v nep; spomenici /e;a 7 970, nas/ov-/jeni Per/ina, zapisa/, Ja je „na EorošPem naciona/so-cia/izem zaPoreninjen že oJ /e;a 7927 Ja/je". A7eJ;em Po navaja in argamenJra nacio-;;aEocia/i.s/ično privrženos; EorošPe, ;e ...sposoPnosa" Jaje na vo/jo za PPznji napaJna7agos/av;jo. Pravi, Ja je samo še vprašanje časa,
PJaj Po priš/o Jo preareJJve jagovzPoJa in pri ;em Po prav EorošPa s svojimi izPa-šnjami /a/;Po JosJ pomaga-/a. De/ež EorošPe pri oPa-pac;ji 37oven;je pa je eviJen-;en.
Ee/a 7972 as;anov//eni „7nsJ;a; /ar EanJe.s/o/*-scPang", v Pa;erem so Je/a/i najpomemPnejši PorošP; znans;ven;'Pi Po/ IVane, Pa-scPinger, Moser, Miro i;J. se je „znans;veno" aPvarja/ z vprašanjem germanizacije 3/ovemje. iVa nePem mirnem ses;anPa, na Pa/erem je soJe/ova/ ;aJi Maicr-Eai-PJscP, so razprav/ja/i ;aJi o ;em, Ja Pi P;7o ;rePa vso s/o-venspo in;e/igenco pos;re/iJ,
Par pa ni mogoče, Per ges;apo nima Pomp/emega seznama. EaPPo pa Pi naš;e/i še Popico faPiP primerov.
PrePva/ijiciranje oJveJeniP v Jomovini zves/e Ko-rošce, Pi so se v časa p/ePis-c;7a aJejs;vova/i v priJ /S v-s;rije, ima ;orej Jvojno /an-Pc;jor
7. priPriJ Jejs/vo, Ja je ve/iP Je/ ;eP oJveJeniP soJe-/ova/ pri pripravaP za izse/i-;ev PorošPiP 3/ovencev in P;7 sp/oP vp/jačen v naciona/so-cia/is JčniP apara; in
2. priPriJ Jejs;vo, Ja je av;oP/oni naciona/socia/i-zem na EorošPem soJe/ova/ pri pripravaP in izveJPi napaja na 7agos/av;jo oz. 3/ovenijo. Gna/eJer Eainer je JecemPra 7972, po;em Po so v oPo/ici 3e/ in Že/ezne Eap/e zaje/i oPo/i 200 PorošPiP 3/ovencev, Pi so organizira/;' prve ce/;'ce oJpora, Jeja/. „V /eJP 7973-7920 smo voJi/i oPramPni Poj Jejenzivno, zJaj ga voJimo ojenzivno in Jo Pončne zmage".
Vprašanje oJveJeniP je P;7o na EorošPem veJno JoProJoš/o ;aJi za/o, Ja se ni govori/o o izse//evanja, o DacA/aan, EavensPriicPa, EreP/inPi i/J. V ospreJje so pos/avi/i „parJzansPi /eror" in v /em Pon/ePs/a sages/;je, Ja so nemšP; vojaP; Prani/; Jomovino prej 7agom -/orej oprav/ja/i svojo Jomo-vinsPo Jo/žnos//
.S7ovensPi premier Pe/er/e je najprž JoPro mis/i/, Po je preJ/aga/ as/anovi/ev Pomi-s;je, Pi naj Pi preači/a vprašanje oJveJeniP. Pes je že čas, Ja se vse /eJanje oPo/iš-čine preMČ;jo. PoJa sprava mej oPema soseJoma ne more Pi/isamo enosmernicn.
77a; Jer je namreč Pe/er/e-/ovo inicia/ivo že in/erpre/i-ra/po svoje, namreč/aPo, Ja jo je aporaPi/ za poJPrepi/ev svoje o JP/oni/vepreJaje a vs-/rijsPiP oJPPovanj pripaJni-Pom oJpornišPega giPanja.
7z viJiPa PorošPiP 3/ovencev je seveJa jasno, Ja poJ-piramo s/roPovno razjasni-/ev Jogajanj na EorošPem me J /e/i 7933-7973, iz izpušen j pa vemo, Ja /o ne Po enos/avno. Za/o upamo, Ja Po nova s/ovensPa oP/as/ samozaves/no vz/raja/a na razčis/i/vi /eP vprašanj naše po/pre/ep/e zgoJovine, Pi ne Pronujo /e soži/ja mej manjšino in večino v Ježe/i, /em-več /uJ; soJe/ovanje meJ 3/oveni/o in EorošPo.
10. oktober brez Slovencev!
j/VaJa/jevanje s 7. s/ranij
grobove takih oseb, ki so imeli v letih 1938 do 1945 dvomljivo vlogo na Koroškem.
„70 let po plebiscitu na Koroškem bo izvedeno praznovanje, ki meri v preteklost in ne v bodočnost. Iz tega vidika je bila odločitev Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, da se ne udeleži oz. ne sodeluje pri takih plebiscitnih	praznovanjih,
popolnoma pravilna", je v izjavi za tisk dejal dr. Marjan Sturm.
Stališču ZSO se je končno -čeprav s precejšnjo zamudo -pretekli torek pridružil tudi Narodni svet koroških Slovencev in v tiskovni izjavi odpovedal svoje sodelovanje pri letošnjih plebiscitnih proslavah. Tajnik NSKS mag. Marjan Pipp je menil, da seje deželni glavar Haider „spet spustil na kolena pred starokopitnimi nemškutarskimi združenji" in dejal, da NSKS ni pripravljen žrtvovati svojega imena za take reakcionarne prireditve".
V kolikšni meri je uradno praznovanje 10. oktobra 1990 usmerjeno v preteklost, oživlja nemštvo ter izriva slovensko narodnostno skupnost, slovenski jezik in slovensko kulturo iz uradnega dela praznovanj, kaže že prva uradna prireditev. Uradno praznovanje se bo namreč začelo z iz prejšnjih let dovolj znano prireditvijo koroških brambovcev v domu glasbe v Celovcu (6. oktobra), dan za tem pa je
na sporedu srečanje na Ulrichsbergu, ki naj bi po Haiderjevih besedah imelo evropsko razsežnost.
Vmes - po vsej verjetnosti za nevtralizacijo omenjenih prireditev - pa je na programu mladinsko srečanje Alpe-Jadran, na katerem naj bi sodelovale glasbene in folklorne skupine iz Slovenije, Hrvaške, Furlanije ter Koroške, moderacija večera pa naj bi bila trojezična. Haider je s tem v zvezi napovedal, da bo na tej prireditvi sodelovala tudi skupina „4J" ter še neznan pisatelj iz vrst slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Za 9. oktober pa je na sporedu polaganje vencev na grobove dr. Lemischa, Martina Wutteja ter tudi Hansa Steinacherja, znanega po njegovi „zmagi v nemški noči". Opoldne in popoldne pa se bosta na slavnostnih sejah sestala občinski svet mesta Celovec ter deželni zbor. V deželnem zboru bosta govorila predsednica Achatzeva ter Haider, govor predstavnika koroških Slovencev ni predviden, saj Slovenci v koroškem deželnem zboru tudi niso zastopani (Haider). Na predvečer 10. oktobra pa so nadalje načrtovane plebiscitne prireditve po občinah, kresovi ter zvonenje po vseh cerkvah na Koroškem. V Celovcu pa je na programu mladinska prireditev, na katero namerava Haider povabiti k sodelovanju tudi slovenske mladinske organizacije.
10. oktober se bo začel ob
10. uri v Celovcu s prazničnim mimohodom, ki pa naj bi bil letos krajši kot leta 1980, ko je trajal 6 ur in 17 minut. Nato bodo sledili govori celovškega župana Guggen-bergerja, deželnega glavarja Haiderja, zveznega kanclerja Vranitzkega ter zveznega predsednika Waldheima. Uradni zaključek plebiscitnih prireditev bo sprejem za vse častne goste, med njimi tudi za vse avstrijske deželne glavarje ter predsednike vlad iz prostora Alpe-Jadran.
Deželni glavar je tudi poudaril, da bo za letošnjo obletnico plebiscita izdan poseben odlok, s katerim bo vsem šolam predpisano obvezno praznovanje 10. oktobra ter posredovanje pomena tega dneva. Ob 70. obletnici bo dežela Koroška izdala tudi posebno brošuro ter nalepke z geslom „Ein Karnten - 10. Oktober 1920-1990", seveda samo v nemškem jeziku, ker je, kot je dejal Haider, nemščina državni jezik.
Haider je na tiskovni konferenci tudi seznanil javnost s stroški, ki bodo potrebni za letošnji plebiscitni spektakel, in dejal, da bodo znašali med 6 in 10 milijoni šilingov.
Ob koncu pa je Haider skušal izvesti še pritisk na odgovorne za snemanje dokumentacije o 10. oktobru 1920, ko je dejal, da upa, da bo ORF končno ustregel znanstvenim zahtevam ter da bo v tem primeru dežela dokumentacijo odkupila za predvajanje v šolah.
Ivan Lukan
Sedanji sosvet...
/;;aJa//cva;;/'c s /. .s/rani)
vice do soodločanja", kvečjemu „minimalno pravico razpravljanja". Kar se tiče pravice, da mora vlada poslušati mnenje sosveta pred sprejemanjem zakonov, ki prizadevajo manjšine, pa je strokovnjak za manjšinska vprašanja dejal, da gre pri tem za „šibko pravico" sosveta, saj v primeru, da vlada tega ne stori, niso predvidene nobene sankcije, tudi ne v zvezi s ponovitvijo postopka za sprejemanje zakona.
O praktičnem vplivu sosvetov na manjšinsko politiko zvezne in tudi deželnih vlad pa je dr. Tichy menil, da bo ta večji, če bo tudi soglasje v sosvetu doseglo višjo stopnjo. Če bo tako, bo „visoka poli-
tika prisiljena, da bolj in intenzivnejše razmišlja o manjšinskih zadevah", je dejal dr. Tichy.
V diskusiji je referent zavzel tudi stališče do politike financiranja manjšine s strani dežele Koroške, ker se je predstavnik svobodnjaške stranke v koroškem deželnem zboru pritoži, da zvezna vlada vsa leta od podpisa državne pogodbe sprejema manjšinske zakone, ki pa jih morajo potem realizirati dežele. Tichy: „Ne glede na pristojnosti zveze oz. dežele se lahko strinjam z diskusijskem prispevkom glavnega urednika Slovenskega vestnika, češ da bi dežela Koroška lahko v znatno večji meri finančno podpirala dejavnost slovenske narodnostne skupnosti."
Ministrski svet odobri! oba zakonska osnutka
Ministrski svet je na svoji seji v torek na Dunaju odobril oba zakonska osnutka o manjšinskem šolstvu, to sta novelacija manjšinskošol-skega zakona za Koroško ter manjšinskošolski ustavni zakon, ki bo zajel vse manj-
šine v Avstriji, ki so zajete v 7. členu Avstrijske državne pogodbe. Oba osnutka bosta sedaj vključena v razpravo v avstrijski parlament, rok za sprejetje zakona o manjšinskem šolstvu pa je 30. november 1990.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
vabi na
krajevni
sestanek
Čas: četrtek, 7. 6. '90 ob 20.30 uri
Krajkuiturni dom na Radišah
Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm Vas bo informiral o aktualnem položaju v šolstvu, o perspektivah sodelovanja z NSKS oz. o Koordinacijskem odboru ter o stališču ZSO do desetooktobr-skih praznovanj.
ObvestHo
Zaradi praznika (Tetovo) dne )4. junija, boste prihodnjo števitko Stovenskega vestnika prejeti v sredo, t3. junija-
Uredništvo
TRIBUNA
BRALCEV
Opravičemanija
Ko se je Vaclav Havel tik po svoji izvolitvi za češkoslovaškega predsednika nemškemu narodu opravičil za izgon sudetskih Nemcev po drugi svetovni vojni, mu to ni prineslo najširših simpatij med svojim ljudstvom. Češki narod je preveč trpel pod nacionalnim socializmom, preveč sudetskih Nemcev je prostovoljno sodelovalo z nemškim okupatorjem, pregloboke so bile rane čeških žrtev, ki jim jih je prizadejal nemški fašizem. Lidice še niso pozabljene.
Pa vendar: Havel sam je obrazložil svoje opravičilo s tem, da ni oprostil krivde nacističnih grozodejstev in nacističnih zločincev, da pa se je hotel enkrat za vselej izreči proti teoriji vsakršne „ko-lektivne krivde" nemškega naroda, ki je botrovala izgonu vseh sudetskih Nemcev iz Češkoslovaške zgolj zaradi njihove narodnostne pripadnosti, neodvisno od njihove subjektivne krivde. -Argument, ki sta ga sprejela mednarodna javnost in-četudi z mešanimi občutki - češko ljudstvo.
Kakor da bi bil hotel potrdili pogosto uporabljan Marxov stavek, da se zgodovina dogaja dvakrat, in sicer drugič kot farsa, je nedavno tega presenetil Lojze Peterle: v zgrešenem upanju, da bo zbudil zase podobno mednarodne zanimanje kot Havel, se je preko avstrijske televizije na široko opravičeval za tako imenovane koroške odvedence, „žr-tve" slovenskih partizanov. Posebnega odmeva v Avstriji gospod Peterle ni imel: z izjemo gospoda Haiderja in krogov okoli koroškega ..Heimatdiensta" je aplavz, ki ga je verjetno pričakoval, izostal. Za bivšimi nacisti tudi v VValdheimovi Avstriji ne pretakajo solza. In tako imenovani „odvedenci" so bili - kakor smo to v tem listu že večkrat dokazovali-povečini prav to. Ne civilne žrtve, temveč zagrizeni in zavestni nacisti, organizirani v NSDAP in GESTAPO, bistveni povzročitelji psihičnega in fizičnega genocida nad koroškimi Slovenci v prvi republiki in med drugo svetovno vojno. Njih je doletela kazen.
Slovenci se nimamo kaj opravičevati, saj ni šlo za nerazliko-van kolektiven obračun, marveč za konkretne osebe, ki so bile v prvih vrstah organizatorjev izseljevanja koroških Slovencev in fizičnega uničevanja upravičenega partizanskega odpora.
S svojim omalovaževanjem bivših slovenskih partizanov in vseh slovenskih žrtev na koroških tleh in s svojim snubljenjem simpatij finančno potentnih koroških partnerjev, za katere Peterle očitno ve, kje jih je treba iskati, se vsekakor ni povzdignil na piedestal evropskega državnika Havla, kot je to verjetno želel, temveč se je spustil na raven Haiderja in nemškonacio-nalnih organizacij na Koroškem in pri njih požel aplavz. V tej druščini bo ostal marginalija v veličastni svobodoljubni zgodovini Slovencev, ki je niso pisali domobranski kolaboracionisti, temveč slovenski partizani — od komunistov tja do poštenih krščanskih socialcev, ki si takega govornika zagotovo niso zaslužili.	F ^
Naročite
„S!ovenski
vestnik!"
Tudi nova hrvaška viada za zaprtje jedrske eiektrarne!
Siavisti zavrniii umetno deiitev Siovencev v itaiiji
ZAGREB/LJUBLJANA. Medtem ko je minister za energetiko v novi hrvaški vladi še pred nekaj dnevi napadel protijedrsko politiko Republike Slovenije, se je v torek stališče nove hrvaške vla-
Ustanovni kongres Socialistične stranke Siovenije
LJUBLJANA. - V soboto, 9. junija, bo v Cankarjevem domu prvi in ustanovni kongres Socialistične stranke Slovenije. Nova stranka izvira iz Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
41.000 nezaposlenih
LJUBLJANA. V Sloveniji je ta čas okrog 41.000 nezaposlenih, preko 200.000 delavcev pa je zaposlenih v podjetjih oz. delovnih orga-nizacijih, katerih žiro-računi so trenutno blokirani. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje v Ljubljani je bilo do maja letos ukinjenih okrog
10.000	delovnih mest.
de do problema JE v Krškem popolnoma spremenilo. Kot poroča tiskovna služba, je sedaj tudi hrvaška vlada za njeno zaprtje in za iskanje alternativnih virov za proizvodnjo električne energije. Kot je znano, sta JE Krško zgradili republiki Slovenija in Hrvaška.
Medtem je mednarodna agencija za jedrsko energijo s sedežem na Dunaju po večdnevnem pregledu JE Krško ugotovila, da le-ta „dela varno in ne ogroža bližnje okolice". Mednarodne agencija v sporočilu za javnost tudi ugotavlja, da so odgovorni v Krškem skoraj v celoti izvedli vsa priporočila, ki jim jih je dala agencija po zadnjem pregledu JE.
Odprt sejem
KRANJ. V torek so odprli 18. sejem opreme in sredstev za civilno zaščito. Letos so poleg razstave organizirali tudi seminarje, danes pa bo na sporedu velika gasilska vaja pod naslovom gorenjska '90". Sejem bo odprt še do sobote, 9. junija 1990.
RIM. -! V Furlaniji-Julijski krajini ne živijo Slovenci in prebivalstvo slovanskega izvora, pač pa samo in izključno Slovenci, ki govorijo v slovenskem knjižnem jeziku ali pa v raznih slovenskih narečjih. To je edino znanstveno pravilno stališče, medtem ko je vsakršno umetno ločevanje z znanstvenega in kulturnega vidika povsem neutemeljeno.
To je v skrajni sintezi stališče, ki gaje Vsedržavno združenje italijanskih slavistov AIS pred nekaj dnevi izročilo in orisalo ministru za deželna vprašanja Maccanicu v zvezi z vladnim „Zakonskim predlogom z ukrepi v korist prebivalstva slovenskega jezika tržaške in goriške pokrajine in prebivalstev slovanskega izvora videmske pokrajine". Dokument sta ministru Maccanicu v imenu AIS izročila profesorja dall'Agata s pizan-ske univerze in Colucci z rimske univerze. Pred srečanjem z Maccanicom sta se predstavnika AIS sešla tudi s senatorjem Stojanom Spetičem.
Dokument italijanskih slavistov bi moral dokončno rešiti problem umetne delitve Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini na več delov. Združenje slavistov pa gaje izdelalo, da bi na ta način prispevalo k znanstveno in kulturno utemeljeni razpravi v zvezi s tem vprašanjem.
V svojem stališču italijanski slavisti poudarjajo, da je znanstveno neutemeljeno ločevati (kot piše v vladnem osnutku) med „slovenskim jezikom" in ..krajevnim narečjem slovanskega izvora". V vsem slovanskem svetu, pravijo slavisti, ni niti enega narečja ali govorice, ki ne bi pripadala enemu od slovan-
skih nacionalnih jezikov. Slovenci pa govorijo približno 40 narečij, ki jih lahko razdelimo v 7 osnovnih skupin, med katerimi je tudi primorska skupina. In prav tej skupini pripadajo vsa narečja, ki jih govorijo Slovenci videmske, goriške in tržaške pokrajine, kot so dokazali številni raziskovalci, med katerimi tudi italijanski slavisti.
Narečja, kijih govorijo Slovenci v videmski pokrajini, so arhaična, vendar gre za posledico zgodovinskih in administrativnih dejavnikov, zaradi katerih so bili Slovenci videmske pokrajine ločeni od nacionalnega telesa. Prisotnost besed italijanskega in furlanskega izvora pa je posledica bližine teh narečij z jezikom povsem drugačnega izvora.
Kajžnikov
Hanža
Pred enim ietom je Narodni svet svojo poiitiko zasukat za 180 gradov - po de-setooktobrski odto-čitvi pa jih je dosege! že 360...
Peterle obiska) grobove v Kočevskem Rogu
KOČEVSKI ROG. - Grobove nekdanjih domobrancev, ki so po 2. svetovni vojni končali svojo življenjsko pot, je na bin-koštno nedeljo obiskal novi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle s člani vlade, podpredsednikom Leom Šešerkom ter ministroma Janezom Janšo in Igorjem Bavčarjem.
Botgari vo!ijo 10, junija: prehod v demokracijo s koaiicijsko viado?
SOFJA. - Pohhčne m družbene .spremembe v Bo/gari/V .so poieka/e .skoraj ob istem časa kot v VzboJm Nemčiji m Č.SFB, vendar niso zbndiie enake pozornosti. Pri prvib spiosnib voii-tvob v nede/jo imajo po aktaa/nib anaiizab največ ZzgZedov komanisti, ki se po preobrata v Zanskem novembra imenajejo BoZgarska socioZistična parti/a fB.SP), Zveza demokratičnih siZ (Z7J5) in Kmečka stranka, ki je v smisZa bZokovske stranke obstajaZa tadi že pod komnnističnim režimom. 5redi maja se je
44.4	odstotka voZiZcev izrekZo za B.SP, 25,7 odstotka za ZD.S ter
77.5	odstotkov za Kmečko stranko.
IGOR SCHELLANDER
Preobrat je na zasedanju CK bolgarskih komunistov 10. novembra 1989 sprožil takratni zunanji minister Petar Mladenov. Todor Živkov, ki je bil na čelu partije od leta 1954 in kije bil vse od leta 1971 tudi državni predsednik, je bil preko noči odstavljen. Sedaj ga čaka sodna obravnava, ki bo menda že kmalu po volitvah. Med desetimi točkami obtožbe so med drugim očitki glede političnih napak, odgovornosti za gospodarsko polomijo in osebno bogatenje. Za preobrat je bil res že skrajni čas. Živkova gospodarska politika je v preteklih petih letih privedla državo (preko 10 milijard dolarjev zunanjih dogov) na rob bankrota. Dolgoletna nasilna politika bolgarizacije turške narodne skupnosti in navsezadnje nemiri in eksodus Turkov v Turčijo lani spomladi so Bolgarijo pahnili v zunanjepolitično izolacijo. Odločilni moment za Mladenovo vstajo proti Živkovu je bilo nasilno postopanje policijskih sil proti alternativni opozicijski skupini 'Ekoglasnost', ki je
ob svetovnem zasedanju 'Ekoforuma' v Sofiji sprožilo prve javne proteste in manifestacije.
Po 10. novembru je 'Veli-koto narodno sobranje', bolgarski parlament, sprejel zakone, ki dovoljujejo ustanavljanje strank in družbenopolitičnih organizacij. Določil je tudi termin za prve splošne volitve. Za nastop na volitvah se je prijavilo 34 od skupaj 83 registriranih strank in organizacij; za 400 sedežev v 'sobranju' se poteguje vsega skupaj 3143 kandidatov. Opozicijska Zveza demokratičnih sil se ne pojmuje kot politični blok, temveč kot strešna organizacija raznih strank in organizacij z demokratično osnovo; ima pa proporcionalno	razdeljeno
skupno kandidatno listo.
Jedro ZDS tvorijo Kmečka stranka 'Nikola Petrov', Bolgarska socialdemokratska stranka (obe sta bili 9. 9.1944 prepovedani), Radikalnode-mokratska stranka, Demokratska stranka, Stranka zelenih ter Nova socialdemokratska stranka. Med ostalimi strankarsko nevezanimi organizacijami je v ZDS zastopana tudi 'Ekoglasnost', ki je že izjavila, da namerava v prihodnjih letih zaradi svojega ekološkega programa ostati v opoziciji do vsake vlade. Manjši 'Politični opozicijski blok', ki ga ZDS ni hotela sprejeti, združuje vrsto strank desničarskega spektra. Zanimivost je tudi 'Gibanje za svobodo in pravice' turške narodne skupnosti, ki ima po povpraševanjih 2,7 odstotka pristašev.
Glede ekonomskih vprašanj si tako vladajoči socialisti kot opozicija prizadevajo za legalizacijo vseh lastninskih oblik ter za uvedbo tržnega gospodarstva. Socialisti hočejo pri tem zasidrati socialno varstvo, opozicija se priznava k 'šok-terapiji' ter s tem povezani pričakovani visoki brezposelnosti. Tema predvolilnih razprav so kajpada tudi doslej neobravna-vana vprašanja in tabuji tako komunistične preteklosti (nomenklatura KP in privilegiji, preganjanje kritikov režima) kakor tudi med- in povojni dogodki (krvavo obračunavanje z vojnim sovražnikom, radikalno postopanje proti političnim nasprotnikom KP).
Ne glede na izid volitev bo Bolgarija po voltvah po vsej verjetnosti dobila koalicijsko vlado. Socialisti - če bodo obveljali podatki povpraševanj, imajo izglede za večino - so se tudi v primeru zmage izrekli za široko koalicijsko vlado. Opozicijska ŽDS namerava v primeru svoje zmage bivšim komunistom prepustiti notranje in obrambno ministrstvo.
HEUTE	SLOVENSM n	rw"T7*	Die Seite fur unsere
HV!	VESTNIK	deutschsprachigen Leser/innen
Zentraiverband zu offizieiiem tO.-Oktober-Landesprogramm: „Feiern im aiten Gewand — Siowenen ais iedigiich Štafrage!"
D/e Vorjte/Zaag Jej Koazep/ej Jer Fe/era Jej 70. O/ctoJer.s 7990 H/n vergaageaea Doaaerjfag JarcJ FD /7a/Jer OnOen Jen .VauJpauU Jej Zeatra/verJaa Jej j/orvea/jcJer Orgaa/jat/o-nen Jejtaf/gf, Oe/ J/ejen Fe/era n/e/n aafzaraa. Dajer/c/arte Jer .SeFretar Jej Zeatra/ver6aaJej j/orcea/jcJer Orgaa/jaJoaea Jr. Mar/aa Sfarar. Daj j/orvea/jcJe IVorf je/ Je/ Jen Fe/ern aae/i w/e vor verJotea an J J/e j/otven/jcOe Vo/Fjgrappe Jo/Je /eJ/g//cA a/j .S7a//age m/av/rAen. Der /aJa/t Jer Fe/ern erH-jpr/cJt Jer FraJ/Joa Jer Fe/ern Jej 5'/egej Jej Deafjc/aaraj a Jer J/e j/otven/.scAe Vo/Ajgrappe, Je/^r ej /n Jer Frejjeaajea-Jang Jej Z .SO.
Aussteiiung in Siovenj Gradec
Der Gewerbeverband, die Wirtschaftskammer, der Ver-band der Kleinbetriebe Slo-weniens, sowie die Gemeinde Slovenj Gradec und die „Dra-va" Druck- und Verlagsge-sellschaft in Klagenfurt stel-lten gestern anlaBlich einer Pressekonferenz das inhal-tliche Konzept sowie das Pro-gramm der Internationalen Ausstellung des Volks- und Kunsthandwerks im Alpen-Adria Raum, welche in der Zeit vom 15. — 24. Juni 1990 in der Galerie der bildenden Kunste in Slovenj Gradec stattfindet, vor. Die Ausstellung ist ein Bienale mit der Teilnahme von Vertretern der Lander des Alpen-Adria Raumes. Neben der repra-sentativen Ausstellung der kunstlerischen Hohepunkte auf dem Gebiet des Volks-und Kunsthandwerks wird auch thematisch jener Teil des Kulturgutes vorgestellt, welcher mit dem Kunsthand-werk eng verbunden ist.
Unter dem Titel „Das Handwerk und die Anfange des Lebens" werden ferner die schonsten Exponate der Wiegen aller Lander des Alpen-Adria Raumes (Oster-reich, Italien, Slowenien, Bayern, Ungarn) die vom Ende des 18. bis Anfang des 19. Jahrhunderts entstanden sind, ausgestellt.
Im Rahmen der Ausstellung, deren Besuch nur zu empfehlen ist, wird auch eine Reihe von interessanten Veranstaltungen durchgefuhrt.
Bergbahnen ReiBeck wieder in Betrieb
Eine der interessantesten Standseilbahnen Osterreichs, die ReiBeck-Bergbahnen, wurde nach Revisionsarbei-ten mit 1. Juni wieder in Betrieb genommen. Die Berg-bahn iiberwindet Gelande-neigungcn bis zu 82 Prozent. Aufgrund ihres ausgeklugel-ten Bremssystems zahlt diese Standseilbahn zu den sicher-sten Aufstiegshilfen.
Mit seiner „Augenblicks-Formulierung" deutete Dr. Heinz Tichy ziemlich unmiB-verstandlich an, daB er die derzeitige Form (und auch Kompetenz-Anm. d. Red.) noch weit von einer optimalen Vertretung der Interessen der Volksgruppe gegenuber dem Bund entfernt sieht und - so der Vo!ksgruppenexper-te beim Bundeskanzleramt -zunachst ein Klima der Tole-ranz und Kooperation ge-schaffen werden musse, um eine neue (kompetentere?) Form der Vertretung der Volksgruppeninteressen gegenuber der Bundesregie-
„Es muB festgehalten wer-den, daB die diesjahrigen Fei-ern sogar eine weitere Ent-wicklung nach rechts aufzei-gen, zumal zum ersten Mal die Ulrichsbergfeier in die of-fiziellen Landesfeiern einbe-zogen wird und vollig unkri-tisch Kranzniederlegungen auch bei jenen durchgefuhrt werden, die in den Jahren zwischen 1938 und 1945 keine ruhmliche Rolle in Karnten gespielt haben. 70 Jahre da-nach wird also die Volksab-stimmungsfeier in einem Stil durchgefuhrt, der in die Ver-gangenheit zeigt, nicht aber in die Zukunft," erklarte ab-schlieBend Dr. Sturm.
Wie deutsch- und vergan-genheitslastig sowie gleich-zeitig die slowenische Volksgruppe, deren Sprache und Kultur ausgrenzend, das nun-mehr vorgelegte offizielle Programm ist, zeigen die auf der Pressekonferenz genann-ten Programmschwerpunkte und die Antworten Haiders auf Journalistenfragen er-nuchternd auf:
Landeshauptmann Dr. Jorg Haider, flankiert von Grenzland Jahrbuch-Autorin 2. LandtagsprasidcntinTratt-nig und dem Festorganisator von 1980, Ing. Prugger, stell-te gleich bei der Vorstellung des Konzeptes fiir die Landesfeiern zu Beginn der Pres-
rung zu finden und auch zu verwirklichen.
Was die Bilanz nach knapp einem Jahr Slowenen-Beirat anbelangt, so konne „sehr schwer von konkreten Ergeb-nissen" gesprochen werden, da die bisherigen Sitzungen in erster Linie von Fragen der fi-nanziellen Forderung der Volksgruppe, der Geschafts-sprache des Beirates, der in-nerhalb des Beirates vonein-ander abweichenden Stand-punkte zum 70-Jahr-Jubi-laum der Karntner Volksab-stimmung sowie der Stellung-nahme zu den beiden Geset-zesentwtirfen im Bereich des
sekonferenz fest, daB Programm im Festkomitee ein-stimmig, also mit den Stim-men aller drei im Landtag vertretenen Parteien be-schlossen worden und bis auf den Punkt ..Jugend fiir Karnten" (Abendveranstaltung am 9. Oktober) nichts mehr verhandelbar sei...
Das Programm der offiziel-len Landesfeiern beginnt am 6. Oktober nachmittags im Klagenfurter Konzerthaus mit einem sicherlich kraftigen deutschnational-windischem Paukenschlag in Form der be-kannten, von Jahr zu Jahr wiederkehrenden Feier des Abwehrkampferbundes. Mit dem am Abend im Villacher KongreBhaus stattfindenden Alpen-Adria-Jugendtreff soli offensichtlich ein „neutrali-sierender Effekt" erzielt wer-den, wurden zu dem „Treff"
Der Rat der Karntner Slo-wenen sagte in einer Presse-aussendung seine Teilnahme an den lO.-Oktober-Feiern ab und dementierte Pressebe-richte, wonach er seine Mit-arbeit fur diese Feiern bereits zugesagt hatte. Zentralsekre-tar Mag. Marjan Pipp, vom Rat der Karntner Slowenen:
„Haider ist vor den altzopfi-gen deutschtumelndenTradi-
Mindcrhcitenschulwesens gcpragt waren. In der Schul-frage - so Dr. Tichy vom Bundeskanzleramt - sei-en „einige verhlirtete Fronten aufgeweicht worden", Fra-genkomplexe wie die slowe-nische Musikschule, das zweisprachige Kindergarten-wescn sowie andere ftir die Volksgruppe wichtige Fragen worden jedoch erst der richti-ge Gradmesser ftir die Bcur-teilung des Slowcncn-Bcira-tes sein.
Was die rechtliche Kompetenz des Volksgruppenbeira-tes sowohl ftir die sloweni-sche Volksgrupppc wic auch ftir die tibrigen Volksgruppen in Osterreich anbelangt, machte Dr. Tichy deutlich, daB diese ganz sicher nicht in die Kategorie „Mithestim-mung" einzuordnen ist, son-dern lediglich „ein Minimum bei der Mitsprache beinhal-
doch Musik- und Folklore-gruppen aus Karnten (laut Haider auch die slowenische Gruppe „4J"), Friaul, Slowe-nien und Kroatien eingela-den, wobei es eine dreispra-chige Moderation geben soli. Auch ein Schriftsteller aus der Volksgruppe soli auftre-ten.
Am Sonntag, dem 7. Oktober 1990, vorraussichtlich auch Wahlsonntag (National-rat), „ruft" der Ulrichsbergfeier laut Haider „Europafei-er", am 8. Oktober ist dann im Konzerthaus in Klagenfurt der Festabend „Cantus Carinthicus" geplant.
Am 9. Oktober sind Kranzniederlegungen an den Grii-bern von Dr. Lemisch, Dr. Wutte, Feldmarschall Htil-gerth. Dr. Steinacher(„Sieg in deutscher Nacht"), Vize-kanzler Ing. Schumy u.a. vor-gesehen, ebenso die Feier beim Ehrenmal des Soldaten-friedhofes in Annabichl. Am 9. Oktober treten ferner der Gemeinderat von Klagenfurt und der Karntner Landtag -Rcdner Prasidentin Achatz und LH Haider, - zu Fest-sitzungen zusammen. Am Abend sind Veranstaltungen in den Gemeinden, ein Stern-
tionsverbanden wiederum in die Knie gegangen. Man konne den Veranstaltungen nach dem vorgelegten Konzept nur noch einen amtisanten Verlauf wtinschen. Der Rat der Karntner Slowenen wer-de seinen Namen ftir reaktio-nare Veranstaltungen jeden-fals nicht hergeben", heiBt es abschlieBend in der Presse-aussendung.
tet". Im Volksgruppengesetz 1976 sei lediglich die Anho-rung des Beirates bei die Min-derheiten betreffenden Ge-setzen verankert, wobei selbst eine Nichtanhorung des Beirates keine rechtli-chen Sanktionen, wie etwa die Neuaufrollung eines Ver-fahrens wegen Gesetzesver-letzung, zur Folge hatte. „Das Anhorungsrecht des Beirates ist ein schwaches Rccht," stellte Dr. Tichy klar.
Hinsichtlich des prakti-schen Einflusses der Beiriite auf die Minderheitenpolitik des Bundes bzw. Landes vcr-trat Dr. Tichy die Ansicht, daB hier die Oualitiit der Be-schliisse des Beirates eine Rolle spielen werde. „Je gro-Ber die Ubercinstimmung im Bcirat, umso starker wird die hohe Politik zum Nachden-ken gezwungcn sein", lormu-lierte Dr. Tichy.
marsch der Jugend nach Klagenfurt mit Kundgebung und Festansprachen von Jugend-vertretern und Haider, sowie Hohenfeuer und Glockenge-laute geplant. Zur Jugend-feier will Haider noch die slo-wenischen Jugendorganisa-tionen einladen...
„Wie gehabt" auch der 10. Oktober mit dem „Landes-festzug", der heuer etwas ktirzer als 1980 (6:17 Stun-den...) werden soli und dem eine Feierstunde mit An-sprachen des Klagenfurter Burgermeisters Guggenber-ger, Landeshauptmann Haider, Bundeskanzler Vrani-tzky und Bundesprasident Waldheim folgen wird. „Karnten singt, tanzt und spielt" auf verschiedenen Platzen Klagenfurts, sowie Haiders Empfang fur die Eh-rengaste der Feier, darunter auch die Landeshauptleute Osterreichs und die Regie-rungschefs der Lander der ARGE Alpen-Adria (Letzere hat Haider bereits eingela-den, die Antworten stehen jedoch noch aus), werden den AbschluB der fiinf Tage dau-ernden Spektakels bilden.
Haider informierte im Rahmen der Pressekonferenz auch dariiber, daB ein ErlaB an alte Schulen im Lande er-gehen werde, der die „ver-pflichtende Abhaltung von Schulfeiern sowie die Ver-mittlung des Gedankens des 10. Oktober" anordnet. Zum Jubilaum werde es weiters eine dicke Festbroschiire und Festaufkleber „Ein Karnten -10. Oktober 1920-1990" geben. Sowohl die Festbro-schure, wie auch der Auf-kleber werden nur Deutsch und nicht zweisprachig gehal-ten sein, „weil die Staatsspra-che Deutsch ist" (Haider).
Der Landeshauptmann teilte ferner mit, daB zum 70-Jahr-Jubilaum der Volksab-stimmung vom ORF eine Do-kumentation gedreht wcrde. Solite der ORF den wissen-schaftlichen Anlordcrungen gcrecht werden, so Haider -wiirde vom Land Karnten die Dokumcntation als Video-Clip fiir Schulen angekauft wcrdcrh
Die Aufnahme eines Ver-treters der slowenischen Volksgruppe in die offiziellen Rednerlistcn (Festsitzung Landtag, Landesfeier usw.) sei nicht geplant erklarte Haider, wiihrcnd Chef-Organisa-tor Ing. Prugger die beiden slowenischen Kulturverban-de und der Volksgruppe an-gehdrendc Wirtschaftstrei-bende ,,einlud", am Landes-festzug teilzunehmen.
Das 10,-Oktober-Spckta-kel wird sich nach Angaben von LH Haider „in einem Rahmen von 6 bis 10 Millio-nen Schilling bewegen"...
Der Vo!ksgruppen-Beirat: Keine Mitbestimmung, nur ein Minimum an Mitsprache und „schwaches Anhorungsrecht"
/t/j ,,//?[ Aagcub/Zc^ aoc/; Jaj Bejre, waj sv/r /;a6ca", 6c-zc/c/taete //n Fa/uncn Jej 24. /ateraaJoua/eu A7/aJer/;e/;eaje-/u/aarj za F//agjtea /ar Kar/ Braaaer-TVaaj Ji /Vearaar/:/ /a Jer .S7e/er/aarA: Jer Vertreter Je.; BnaJejAuaz/eraar/ej Dr. 77e/:y J/e Vo/AjgrappeaJe/ra/e /ar J/e aagar/jcJe Vo//;jgrappe /ar Bargea/aaJ jou/e J/e Karataer 5/otveaea. G/e/cJze/Jg jpracJ er J/e Frrcartaag aaj, Ja/1 aac/r J/e Jargea/aaJ/jc/tea Kroa/ea /Jrea Be/rat /a Ba/Je /coajt/ta/erea n arJea.
Auch Rat sagte seine Teiinahme ab
dvojezične napise povsod tam, kjer živimo Slovenci, zato nameravamo z akcijo nadaljevati vsako leto -vedno v drugi dolini. Prihodnje leto se bomo srečali v Rožu", je v razgovoru dejal predsednik KSŠŠD Milan Piko. KSŠŠD je bil tudi ini-ciator te letošnje akcije.
Milan Piko je bil prepričan, da je akcija dosegla svoj cilj, pozitivno je ocenil predvsem tudi dejstvo, „da s policijo in javnostjo ni bilo nobenih težav." V Pliberku, kjer je bil
„Žive nuj vsi narod//", so zape/i ude/eženci %o/esarsAre akcije ..Dvojezičnost naj se vid/", ko so se na /?/n/costn/ ponede/jek okrog /4. are z/?ra// ob okrašenem dvojezičnem topogra/sbem napisa v 3mihc/u nad P//berbont, enem /zmed redkih dvojezičnih napisov, bi so jih srečah v Podjuni. Več je bi/o tistih, hate-rim so morah še/e dodati s/o venski napis. .$boda, da je bi/a akcija s/abo organizirana - do P/iberka se je nabra/o med 30 do 70 ade/ežencev. Dobra zamise/ bi vsebabor /ahbo pritegni/a več m/adostnibov iz prizadetega dvojezičnega območ/a.
Mirna kolesarska akcija za
dvojezične napise
dr. ŠTEFKA VAVT1
Vreme za kolesarjenje je bilo kar idealno: sonce je kdaj pa kdaj pokukalo skozi oblake, ki so dajali blagodejno senco.
V Globasnici je kolesarjeve) iz Železne Kaple, Ško-cijana, Velikovca, Šentpri-moža, Žitare in Dobrle vasi čakalo okrepčilo. Zaslužen odmor. Tam so se zbrali tudi udeleženci, ki prej - deloma zaradi	organizacijskih
pomanjkljivosti - niso našli skupne poti.
Vzrok akcije: pred trinajstimi leti je začela veljati odredba k Zakonu o narodnih skupnostih, ki predvideva dvojezične krajevne napise samo še na eni tretjini dvojezičnega ozemlja, čeprav bi ti napisi po 7. členu ADP morali biti dvojezični povsod tam, kjer živijo slovensko govoreči Korošci. Aktivisti so s kolesarsko akcijo hoteli opozorii na to pomanjkljivost.
„Naš cilj je, da dobimo
cilj akcije, se je zbralo okoli 70 kolesarjev/k, ki so se okrepčali ob pripravljeni jedi in pijači in se pozabavali ob pop/punk glasbi mariborske skupine „Center za dehumanizacijo".
Bolj negativne izkušnje je imela skupina, ki se je pripeljala iz Velikovca: „Nekdo nas je iz avta zmerjal, naj gremo v Jugoslavijo demonstrirat" (Vouk). Nekateri turisti pa so se pozanimali o namenu akcije. „Akcija je v redu, ker na miren način pokaže, da situacija glede dvojezičnih napisov še ni zadovoljivo rešena. Obžalujem pa, da je bila organizirana na hitrico - to se vidi po odmevu. Pomembno bi bilo, da si s takšnimi akcijami ne nabiramo „minus-točke", se je kritično izrazil Andrej Wakounig (KSOO, EL Pliberk). „Treba bi bilo vključiti mladino na podeželju, ker ima takšna akcija tem večji uspeh, čim višja je udeležba. S slabo organizacijo pa se ustvarja malodušje.
Akciji res ni uspelo dolgo opozarjati mimovozeče in idoče na dvojezičnost Podjune: ko sem se okrog 16. ure spet peljala proti Celovcu, so delavci pristojne cestne uprave že odstranjevali okras s šmihelske dvojezične table ..., slovenski napisi, ki naj bi viseli na zgolj nemških tablah, pa so bi že ..posprav-ljeni".
Sonja Starc, dijakinja, Škocijan: Všeč mi je, da ima vsaka vas svoje slovensko ime, želela pa bi si, da bi se to videlo tudi na napisih, povsod tam, kjer živimo Slovenci. Rada govorim slovensko in bi zato bila tudi vesela, če bi ta naša kolesarska akcija uspela.
Mirko Ogris, Gaiicija, bivši dijak slov. gimnazije:
Namen akcije je, da se po vaseh vidi, da je okolje tudi slovensko - ne samo nemško. Ni pa dovolj, če so dvojezični samo topografski napisi na začetku oziroma koncu vasi -dvojezični naj bi bili tudi kažipoti ipd. Pričakujem, da bo javnost bolj pozorna, s tem bi bil cilj dosežen.
...DA ME BOMO ZAMAM PFM77SKALF MA PEDALA/
KOMENTAR
c/r. ŠTEFKE M4V77
Mirna, nenasi/na kolesarska akcija za dvojezične najri.se/ - Zamise/ je do h ra, kajti ko/esarjenje postaja vse ho/j pri/jub/jeno in atraktivno, in na miren način opozarjati na pomanjkljivosti -saj pogrešamo precej dvojezičnih napisov/ - hi hi/a vsekakor a/ternativa, ki hi zmanjša/a koujhktiui potencah med s/ovensko in nemško govorečimi Korošci.
Gandi je nekoč s svojimi nenasilnimi akcijami in uporom spravi/ na noge Indijo -in je s tem pokaza/ moč upora, ki izhaja hrez nasi/ja.
Zavedam se, da tega ve/i-kega zgodovinskega dogodka nikakor ne moremo primerjati z našo ko/esarsko akcijo, mishm pa, da hi z dobrimi pripravami tadi pri nas spravih na noge več kot 70 mladostnikov.* vk/jačiti hi hi/o pač treha vse m/adinske organizacije, po možnosti tadi nemško govoreče prijate/je.
Jasno je, da s/aha organizacija akcije s/aho učinkuje -ne samo na ude/ežence, temveč tudi na javnost („samo peščica jih je/"). Prav tega hi se morah organizatorji pri
svojih pripravah ho/j zavedati.
Eden izmed ude/ežencev je deja/, da hi si morah s takšnimi akcijami zbirati „p/us", ne pa „minus-toč-ke". Tako g/edano pa je -preden se na hitrico nekaj „skupaj sk/amja", samo, da potem /ahko rečemo, da smo hi/i aktivni, da smo nekaj stori/i - ho/je premishti, ah se trud g/ede na ci/j, ki je visoko pristavljen, sp/ača.
Ci/j, ki so si ga zastavi// iniciatorji akcije - več dvojezičnih topografskih napisov na dvojezičnem ozem/ju - hi
hi/ vreden „mirne" akcije, ki hi - tudi če je mirna - odmeva/a.
Z odprtjem meja na vzhod postajajo s/ovanski jeziki vse ho/j atraktivni. Znanje s/o-venskega jezika je v mnogih podjetjih, trgovinah ipd. na Koroškem zaže/eno. Lahko smo torej ponosni na dvojezični karakter južne Koroške.
Za drugo /eto, v Rožu, že/im organizatorjem pri pripravah na ko/esarsko akcijo več uspeha, tako da se ho ..splačalo" pos/ati vabi/a tudi drugim (nemškim) koroškim medijem.
Joži Wutte, Mala vas pri Globasnici, KSŠŠD: Opozo-riti hočemo javnost, da vprašanje dvojezičnih topografskih napisov na južnem Koroškem še ni zadovoljivo rešeno. Radi bi pritegnili tudi več nemško govorečih mladostnikov iz prizadetega okolja, to pa nam letos žal ni uspelo.
Umetniški izraz nepriznanih
Najbo//ši ko/esagi sveta na bi/čovski cesti.
Kolesarska dirka bila le okvir za vaški praznik
.* * *
Julija lanskega leta je bila v Schlainingu ustanovljena organizacija „Roma-društvo za podpiranje ciganov", ki si je zastavilo nalogo, da večinski narod seznanja s problemi in kulturo Romov in Sintov, Ta namreč narod Romov in Sintov bolje pozna pod žaljivim nazivom „cigani".
Da bi večinski narod vsaj na Dunaju nekoliko bolje spoznal kulturo tega potujočega naroda", ki je še danes v bistvu socialno zapostavljen, je omenjeno društvo pod vodstvom dr. Uršule Hemetek začelo s ciklom prireditev o Romih in Sintih, ki potekajo v lokalu Celeste v Ham-burgerstraUe 18 (5. dunajski okraj).
Cikel prireditev pod geslom „Izjemoma cigani -kultura Romov in Sintov" nudi bogat prerez umetniške ustvarjalnosti (slikarstvo, glasba, literatura) tega naroda, hkrati pa sije društvo zastavilo tudi nalogo, da s temi prireditvami prispeva k informiranju javnosti o položaju in potrebah uradno zanikanega naroda.
Začetek tega cikla je oblikoval slikar Karl Stojka skupaj s svojim nečakom, mednarodno znanim jazz-kitaristom Harrijem Stojko. O usodi ciganske deklice v času nacionalsocialističnega nasilja je brala Philomena Franz, kije napisala avtobiografski roman o trpljenju v
V	Mladinskem domu SŠD je pretekli teden skupina „Plevel" izvedla svoj koncert, na katerem so mladi glasbeniki izvajali skladbe s svoje prve in druge plošče. Skupina je zelo dobro utečena, nastopili pa so Gabriel Lipuš, Giinter in Robet Lenart, Gert Prix, Giinter Hofbauer in Marko Lackner. Napisati, kateri od njih igra kakšen instrument, je skoraj nemogoče, saj so vsi člani skupine glasbeno tako usposobljeni, da skoraj vsak izmed njih igra vse instrumente. Edino Robert Lenart je ves večer igral na bobnih, menjaje pa sta pela Lipuš in Prix.
V	imenu Slovenske prosvetne zveze, ki je koncert organizirala, je pretežno
Auschwitzu. Na filmskem večeru pa so prikazali dokumentarni film Johannesa Flutscha „Nežnost in jeza", dr. Claudia Mayerhofer iz Beljaka pa je predavala o kulturi Ciganov na Gradiščanskem.
Cikel prireditev bo trajal še
V ponedeljek, 4. junija je v Ljubljani v Cankarjevem domu potekal Slovenski kulturni zbor, ki se je sestal na iniciativo Društva slovenskih pisateljev v pričakovanju, da se bo z njim zapolnil kulturnopolitični vakuum, v katerega je slovenska kulturna politika zašla po ukinitvi dosedanjega socialističnega sistema. Poleg pisateljev so se zbora udeležili kulturniki in umetniki z drugih področij umetniškega in kulturnega snovanja na Slovenskem.
Slovenske kulturnike in umetnike globoko skrbi slabšanje položaja kulture v času globoke ekonomske krize in razformiranja samoupravnih kulturnih inštitucij. V referatih, ki so jih imeli na to temo, je prišla do izraza predvsem skrb zaradi veliko preskromnega državnega proračuna, ki naj bi bil namenjen kulturi. Kulturne inštitucije, avtonomne kulturne skupine in svobodni umetniki se bojijo, da bodo tako ustanove kot
mlado publiko pozdravila Helga Mračnikarjeva in opozorila, da so bile plošče skupine Plevel naprodaj med koncertom in seveda vsak dan v knjigarni Naša knjiga. V odmoru je z ritmičnimi plesi nastopila plesna skupina Osnovne šole Prežihov Voranc z Raven.
Člani skupine Plevel so navdušili s skladbami, ki so njihove lastne kompozicije, z lepimi in polnimi občutki, a tudi disonančnimi in kritičnimi. Popolno povezanost med izvajalci in poslušalci pa sta nedvomno motila dva snemalca s kamerami, katerih edina skrb je verjetno bila, da sta spremljala koncert iz najbolj nemogočega zornega kota.
do 28. junija, v njem bodo med drugim nastopili tudi člani ansambla jugoslovanskih Romov, za zaključek pa bo velika podijska diskusija na temo „Narodna skupina išče priznanje", na kateri bo 28. junija sodeloval tudi kancler Vranitzky.
tudi umetniške iniciative posameznikov obsojene na životarjenje, saj bi utegnili brutalnost uveljavljajočega se tržnega sistema in vsesplošna politizacija ohromiti slovensko kulturo.
Kot vrhovni zbor kulturnikov, v katerem naj bi se svobodno in ne glede na svetovni in politični nazor združevali posamezniki z vseh kulturnih področij, naj bi Slovenski kulturni zbor v prihodnje nenehno analiziral stanje slovenske kulture in ustvarjal nove kulturne vizije ter zastavil svojo vlogo tudi za zaščito socialne varnosti kulturnikov.
O skupnem slovenskem prostoru je spregovorila Maja Haderlap, ki je v svojem referatu nakazala zgodovinske razmejitve med matico in selitveno periferijo ter poudarila pomen dialoga, ki ob upoštevanju različnosti obeh delov naroda gradi na temeljih svobodne in pluralne kulturne komunikacije.
KULTURNE
NOVICE
LJUBLJANA.
Založba Wieser je pred kratkim v prostorih Društva slovenskih pisateljev predstavila svoje nove knjige. V slovenskem programu sta izšli pesniški zbirki Iva Svetine „Knjiga očetove smrti" in Tomaža Šalamuna „Otrok in jelen", v nemškem pa Draga Jančarja „Nordlicht" (Severni sij), Slavka Mihaliča „Stille Schei-terhaufen" (Tihe grmade) in Fulvia Tomizze „Der umgesturzte Turm" (Preobrnjeni stolp).
TRENTO.-Celovški avtor Robert Gratzer je v Trentu prejel prvo nagrado !TAS, ki sodi med najpomembnejše literarne nagrade zgor-njeitalijanskega prostora. Nagrado je prejel za knjigo s slikami „Do-lomiti. Portret pokrajine in njenih ljudi".
LJUBLJANA.
Založba Pegaz bo oktobra letos izdala knjigo mag. Franca Križnarja ..Življenje in delo glasbenika in skladatelja Antona Jobsta" (1894-1981), ki je znan predvsem kot organist in cerkveni skladatelj.
Minuli četrtek niso prišli na svoj račun le ljubitelji kolesarstva, temveč tudi vsi tisti, ki ljubijo družabnost. Gre seveda za etapi Gira dTtalia, ki sta prvič potekali izven Italije. Da so ju izvedli prav na Koroškem, je zasluga prav tistih, ki računajo na reklamni učinek - slike s te etape so šle po svetu -, največji delež pri tem pa imajo prav koroški davkoplačevalci, saj so za vse ekipe, ki so v uniformah žandarmerije, požarne hrambe in policije skrbele za varnost in red ob
progi okrog Vrbskega jezera, skozi Šentilj, Bilčovs, Kot-maro vas in Celovec, prispevali kar dva milijona šilingov. Ni torej čudno, da so Korošci ob progi kolesarske dirke ta dogodek tudi izdatno proslavili...
Tako je bila kolesarska tekma tudi v Bilčovsu pravi povod za družabni dogodek. Na Gori so postavili veliko točilnico, kjer je bilo seveda mogoče tudi kaj prigrizniti, v samem Bilčovsu pa se je praznovanje na velikem parkirišču pri zadrugi začelo že
1/ vroč/fi; je še kako prija/ d/aden s/ado/ed.
V spremstvu športnikov.' rezervna ko/esa...
Razgiban koncert v živo.* skupina „ P/e ve/"
Navdušujoči „ Plevel"
Slovenski kuitumi zbor
F. R.
Zasfav/ce G/ro d7fa//'a so razvese//7e na;'m/a;se.	s/^e. Mohar
opoldne: na žaru so se vrteli piščanci, pri točilnici se je začela gneča, na klopeh in ob cesti pa so Bilčovščani in prišleki iz drugih krajev nestrpno čakali na trenutek, ko bodo pridrveli kolesarji in spremstveni avtomobili.
Dobro da so kolesarji kar trikrat prevozili progo, saj so radovedneži tako lahko rekli, da so videli najboljše kolesarje sveta vsega skupaj vsaj dobro minuto. Starejši moški pa se je pošalil na svoj način: „Kolesarji so tako hitro mimo, da je še sreča, da mladi Miklavž neprekinjeno streže!" Ob tem pa je športni dogodek dejansko lahko postal družabni dogodek. Ob glasbi v živo in sijajnem vremenu je seveda rasla tudi žeja, le vodja bilčovske pošte je potožil: „Vse se veseli, jaz pa moram kot edini Bilčovš-čan delati!"
Ob Giru d ltalia pa se ljudje niso le poveselili, temveč tudi pošteno jezili. Rožansko cesto v Celovcu so zaprli že ob 9. uri dopoldne, v času dirke pa je bila prepovedana vsakršna vožnja v njeno obratno smer. Seveda so
...<n /ta///anska po/ici/a.
dirko in žandarje vsaj po tihem preklinjali tudi kmetje domačini, ki bi lahko prav to popoldne izkoristili za spravljanje sena, pa so morali čakati ob cesti, dokler kolesarji in spremstveni avtomobili niso oddirjali proti sosednji vasi...
Prav s kolono spremstve-nih avtomobilov in težkih policijskih motorjev pa tudi nekateri žandarji niso imeli veselja. Tako je eden izmed njih opozoril na „neumnost", da kolesarje spremljajo italijanski policaji: „Tcga dejansko ne morem razumeti. Če gre samo zato, da mora nekdo sedeti na motorjih, bi to lahko storili tudi mi sami. Motorjev imamo namreč dovolj!" Drugi žandarpaseje jezil tudi nad tem, da je tekmo relativno nizko spremljal tudi italijanski helikopter: „Vrag vedi", je dejal, „česa vsega ne snemajo. Sicer je avstrijskim državljanom prepovedan dostop do tako imenovanih vojaško zaščitenih področij, italijanski helikopter pa leti kar čez množico takih objektov in snema..."
Domačin, ki je slišal ta
pogovor, pa je temu še dodal: „Če bi torej na televiziji lahko videli sicer tako zaščiteno območje, bi lahko kvečjemu poklicali na pomoč še naše lovce prestreznike, toda ta tajnost bi bila tudi v tem primeru že izdana. Samo pomislite, če bi bil to jugoslovanski helikopter..."
V isti sapi pa se je domačin spomnil tudi velikanskega števila žandarjev ob cesti in si zastavil vprašanje, kdo ta čas pred roparji varuje npr. banke. Toda na to vprašanje je žandar vedel pomirljiv odgovor: „100 mož so nam poslali iz posebne enote, ki sicer nadzoruje samo demonstracije. Ti policaji in žandarji nikomur ne manjkajo!"
No, če je pa tako, pa je bil skrajni čas, da je bila dirka končana, da je v Celovcu kot prvi prevozil cilj neki Avstralec, katerega ime je bilo hitro pozabljeno, ostalo pa je praznično vzdušje, ki ga je nekoliko zmotil le strah pred žandarji, ki bi utegnili stati za prihodnjim ovinkom - seveda z balončkom za alko-test,...
Andrej Mohar
Nov projekt na isti iokaciji?
SINČA VAS. - Postavljenega roka za izvedbo ekološkega projekta se tovarna Leitgeb v Sinči vasi ni držala, zato pa predsednik Leitge-bove akcijske družbe dr. Hubert Dlaska napoveduje, da Leitgeb namerava zdaj izvesti popolnoma nov načrt: „Zgradili bomo povsem novo podjetje, v katerem plošč ne bomo izdelovali več po običajni (mokri) metodi, temveč na povsem nov in suh način. Za izvedbo tega načrta bomo potrebovali predvidoma 500 milijonov šilingov."
Kot dr. Dlaska zatrjuje, bi Leitgeb po tej investiciji postal ekološko popolnoma čisto podjetje, saj bi odpadle vse emisije, ki zdaj obremenjujejo okolico. Toda ob tej napovedi ostaja tudi dolo-
čena negotovost. Med delavci še vedno vlada skrb za bodočnost, saj še ni odstranjena nevarnost, da bo Leitgeb svojo proizvodnjo v Sinči vasi povsem ukinil. Tudi zdajšnja napoved dr. Dlaske tega strahu ni zmanjšala, saj še nikakor ni gotovo, da bo podjetje Leitgeb ta novi obrat zgradilo v Sinči vasi.
Še preveč je v zavesti delavcev tudi napoved, da bi proizvodnjo iz Sinče vasi lahko renesli tudi k Funderju v entvid, kjer niti ne bi potrebovali dodatnih delovnih sil... V tej zvezi pa se pojavlja tudi drugo vprašanje, ali si Leitgeb s svojo napovedjo, da namerava zgraditi novo tovarno, ne želi le podaljšati roka za izvedbo prepotrebne ekološke sanacije...
Roparje prišel tik pred zaprtjem
PLIBERK. - Posojilnico-Bank v Pliberku v petek niso obiskale le njene stranke, temveč tik pred zaprtjem tudi doslej še neznani ropar. Ta je namreč vstopil v bančne prostore kot zadnja stranka ter od Karin Pepevnič in Petra Trampuscha zahteval denar. Kasirka mu je dala manjše bankovce, s katerimi pa je bil
tziet v Pomurje
CELOVEC. - Zveza slovenskih žena vabi na dvodnevni izlet v Pomurje. Izlet bo v ponedeljek, 18. 6. in torek, 19.6., pot pa bo udeleženke vodila preko Radencev v Pomurje, kjer bo na sporedu ogled mlina na Muri, Moravskih toplic, Plečnikove cerkve, termalnega kopališča Banovci in drugih lepot tega področja. Cena je zelo ugodna (le 480 šilingov), prijave pa sprejema Milka Kokot (0463/514300-40).
ropar zadovoljen. Ušel je z 12.000 šilingi.
Uslužbenec slovenske posojilnice Peter Trampusch je nato tatu pogumno sledil, toda pri železniški postaji mu je ta ušel na stranišče, kjer se je preoblekel (kapuco in hlače je pustil kar na stranišču) in zginil v množici čakajočih na postaji.
Čeprav je žandarmerija takoj začela z načrtno akcijo, roparja do danes še niso našli. Pohvaliti pa je treba dobro sodelovanje med koroškimi in slovenskimi oblastmi.
OGLAS
Oddamo vikend hišico,
luksuzno opremljeno (televizor, pralni stroj), za 4 do 5 oseb, v Barbarigi (novo turistično naselje) pri Pulju. Naslov:	Nada Mager,
Vrhovci, C. XI/2, 61000 Ljubljana.
Višja šola za gospodarske poklice Zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu vabi na
zaključno prireditev
v petek, 15. junija 1990, s pričetkom ob 19.30 uri
Naši prireditvi smo v letu turizma dali geslo
„Gosto!jubnost -naš kapital"
Po programu, ki ga bodo izvajale učenke, vas čakata ŽREBANJE in ZAKUSKA.
Za dobro voljo bo poskrbel trio.,DRAVA"
Dobrodošli!
Die Hohere Lehranstalt fur wirtschaft!iche Berufe des Konvents der Schulschwestern in St. Peter bei St. Jakob i.R. ladt herzlich ein zur
SchluBveranstaltung
am Freitag, dem 15. Juni, mit Beginn um 19.30 Uhr
Unsere Veranstaltung steht in diesem Jahr des Tourismus unterd. Motto:
„Gastfreundschaft -unser Kapitai"
Nach diversen Darbietungen der Schulerinnen erwarten Sie eine VERLOSUNG undein kleinerlMBISS.
Fur die Unterhaltung sorgt das Trio „DRAVA"
Wir freuen uns auf Ihren Besuch!
Obtetnice - pretekiost - sedanjost
ureja !gorSche!!ander
1490 — Dan smrti Mateja
I.	Corvina, kralja Madžarske in Poljske (1440-1490), ki ga slovenske legende, ljudske pesmi in izročilo poznajo kot „našega slovenskega kralja Matjaža".
1880 — 15. aprila se je v Celovcu rodil avstrijski pisatelj Robert Musil (svetovno znan je postal predvsem njegov roman „Der Mann ohne Eigenschaften", v katerem je na sarkastično-ciničen način obračunal s propadajočo „Kakanijo" - avstrijsko cesarsko-kraljevsko monarhijo). Jezikovna odredba (19. aprila) za Češko in Moravsko je oblasti in urade cesarsko-kraljeve Avstrije obvezovala, da so morali obravnavati vloge v domačem češkem in slovaškem jeziku.
1848 — 5. aprila, v burnih dnevih avstrijske meščanske revolucije, je koroški slovenski duhovnik in narodni aktivist Matija Majar-Ziljski objavil svojo spomenico 'Kaj Slovenci terjamo?' z zahtevo po zedinjeni Sloveniji.
1865	— Štajersko-
koroško-kranjsko nadde-želno sodišče je priporočilo sodniškim pripravnikom omenjenega področja, ki so znali samo nemško, naj se takoj naučijo tudi slovenskega jezika (27. aprila). Tudi v začetku leta 1885 je takratni vladni odlok opozarjal celovško sodišče, da je na Koroškem tudi slovenščina - ker je „v deželni običajna"! - sod-nijski jezik.
18i85 — 29. aprila se je rodil avstrijski pisatelj, novinar (pionir socialno in politično angažiranega poročanja - 'Der rasende Reporter !) in komunistični aktivist Egon Erwin Kisch.
1890 — Začetek 1. maja: Ameriška zveza delavcev se je že v decembru 1888 na zasedanju v St. Lousu izrekla zanj; ustanovitveni kongres
II.	delavske internacionale se je zahtevi pridružil. Prvi maj naj bi postal praznik delavstva. Kajpada ni šlo samo za zahtevo po dela prostem dnevu, temveč predvsem za osemurni delovni dan, splošno volilno pravico, socialno zakonodajo in še za marsikaj.
Takratna cesarsko-kralje-va avstrijska vlada se je na ta zgodovinski dan pripravljala trepetajoče in kar se da restriktivno. Victor Adler, ustanovitelj avstrijske socialdemokracije, je ta dan preživel v zaporu. Avstrijski delavci so kljub temu praznovali. V orožarni v Steyru je takratno vodstvo moralo celo dovoliti glasovanje med delavci o tem, ali bo ta dan dela prost ali ne. 7600 od približno 10.000 zaposlenih se jih je odločilo za svoj svobodni delavski praznik.
Prvi maj so leta 1890 delavci praznovali tudi v Celovcu, Beljaku in Borovljah. 25. in 26. maja so v Šentvidu na Glini praznovali prvi koroški delavski praznik, kjer so bili med 600 udeleženci tudi gostje iz Slovenije.
1900 — Korošci v velikih protestnih zborovanjih nastopajo proti podražitvi
piva in za splošno volilno pravico (8. april). (Tako volitve in politika kakor tudi cena in druge okoliščine v zvezi s pivom še sedaj znajo razburiti koroško kri - glej na primer protestno gibanje proti svoj-čas načrtovani ukinitvi pivovarne v Stihu..., - op. E Sch.).
1915 — Turški genocid nad Armenci: 24. aprila 1915 so turške oblasti začele z aretacijo 600 vodilnih osebnosti iz vrst armenskih intelektualcev. Njihova usoda so bili zapor, koncentracijska taborišča, deportacije ali javna usmrtitev. To je bil začetek turškega genocida nad armenskim narodom, ki je bil prvi državnozapovedani masovni umor v 20 stoletju. Danes ocenjujejo, da je terjal 1,5 milijona smrtnih žrtev. Turčija vse doslej osporava zgodovinska dejstva.
1930 — V Železni
Kapli se je rodil Herman Velik (12. aprila), slovenski komunalni politik (od 1965 župan občine Sele), šolnik, kulturni in športni aktivist, urednik Mladega roda (umrl 1. avgusta 1976).
1940- 'FallGelb'seje
imenoval načrt za Hitlerjev napad na države Beneluksa in v nadaljnjem na Francijo, ki se je začel 10. maja.
1945 - konec 2. svetovne vojne na Koroškem
2. maj: Štab 4. operativne cone NOV Slovenije je ukazal enotam 14. divizije, da se prebijejo na Koroško in zasedejo dravske mostove in mejne prehode, da bi onemogočili prehod sovražnika.
5.	maj: Slovenski partizani so osvobodili Bilčovs in Sele, naslednji dan Šmarjeto v Rožu. Pri Gospe sveti so izobesili slovensko zastavo.
6.	maj:	Na Koroško
pobegne vodstvo slovenskega domobranstva in predsednik kvislinske vlade Jože Basaj.
7.	maj:	Prvi bataljon
Koroškega odreda in Kokrški odred sta osvobodila Bistrico v Rožu. Drugi bataljon Koroškega odreda je prodrl v
Borovlje, tretji v Železno Kaplo, četrti je oosvobo-dil kraje pod Svinško planino. Koroški gauleiter Friedrich Rainer je v zadnji izjavi preko celovškega radia izdal zadnje povelje: Nacionalsocialisti in nacionalsocialistke! Zahvaljujem se vam za vašo zvestoto fuhrerju. Njegove ideje živijo v nas! Zdaj se vsi prizadevajte enotno in z vsemi močmi za svobodno in nedeljeno Koroško!"
8.	maj - konec 2. svetovne vojne: Enote Kokrškega in Koroškega odreda so prispele v Celovec isti dan kot enote angleške 8. armade. Rainerjev namestnik Natmessnig je v noči od 7. na 8. maj „izro-čil" oblast predstavnikom nekdanjih avstrijskih strank. Tomšičeva in Šercerjeva brigada sta se na območju Železne Kaple in Žitare vasi zapletli v hude boje s 14. SS-divizijo „Galizien".
9.	maj: Šercerjeva brigada je po bojih z nemškimi enotami zavzela Velikovec.
11. maj: Dravski most pri Borovljah je bil kljub nemški kapitulaciji 8. maja prizorišče hudih bojev med partizansko vojsko ter nemškimi in domobranskimi enotami, ki se niso hotele vdati. Pri humperškem mostu je padlo približno 180 borcev.
Zavezniški komandant za Sredozemljefeldmaršal Alex-ander je zahteval od Tita umik jugoslovanskih sil iz koroških in štajerskih krajev severno od nekdanje jugoslo-vansko-avstrijske meje.
15.	maj: V bližini Pliberka so se v krvavem boju enot 3. jugoslovanske armade z ustaši in četniki končali zadnji oboroženi spopadi 2. svetovne vojne v Evropi.
16.	maj: V Celovcu se je kljub angleški blokadi zbralo nad 500 (večinoma slovenskih) delegatov, ki so izvolili Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor, za njegovega predsednika pa dr. Franca Petka.
20. maj:	Jugoslovanska
armada je na pritisk zahodnih zaveznikov v nekaj dneh zapustila Koroško.
1945 - ustanovitev OVP. Socialist Theodor Komer, poznejši avstrijski predsednik je postal dunajski župan (17. aprila); sklep o ustnaovitvi provizorične avstrijske vlade (23. aprila); provizorična avstrijska vlada pod Renner-jevim vodstvom razglasi ponovno vzpostavitev republike Avstrije; vladna izjava Karla Rennerja (29. aprila) za samostojno, neodvisno, antifašistično in nevtralno Avstrijo.
1950 - Socialdemokratska frakcija v koroškem deželnem zboru je zvezni vladi predlagala, naj se 10. oktober praznuje kot plačan praznik. Predlog je bil zavrnjen iz finančnih razlogov (8. maja).
1955 - Prvi poskusni televizijski program in oddajnik ORF (29. aprila). Podpis Avstrijske državne pogodbe. Sedmi člen (15. maja). Štiri dni za tem se je spet ustanovil protislovenski „Schulverein Stidmark" (19. maja), mesec dni kasneje tudi razna „združenja staršev". Nedolgo za tem je sledila tudi obnovitev koroškega Hei-matdiensta.
1965 - Mirko Kumer, p. d. ČrčejzBlata pri Pliberku, s Koroško volilno skupnostjo
(Karntner Wah!gemein-schaft) dobi 4272 glasov (1,57%), kar ne zadostuje za mandat v deželnem zboru (14. marca).
1968 - Atentat na aktivista študentskega protestnega gibanja Rudija Dutschkcja; študentske množice so isti dan zasedle poslopje založbe Springer, ki je izdajala vul-garno-bulvarski dnevnik „Bild", ki je takrat masivno hujskal proti kritičnemu študentskemu gibanju in njegovim voditeljem.
1970 - Občinske volitve: 17 samostojnih slovenskih list je v 16 koroških občinah dobilo 2514 glasov ter 25 občinskih mandatarjev (26. aprila).
1975 - Konec državljanske vojne - posledice vietnamske vojne - v Kampučiji;
Čete Rdečih Kmerov so zasedle glavno mesto Pnom Penh (17. aprila). Novi vladarji so nato začeli uveljaviti politiko in družbene razmere, ki so na splošno postale znane pod pojmom „kamenodobni socializem" in v naslednjih letih (do vojaške invazije s strani Vietnama) izvajale genocid nad lastnim ljudstvom (nad milijon smrtnih žrtev).
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu je po 18 letih popoldanskega pouka pod tujo streho končno dobila svoje novo poslopje (10. maja).
1980 - Avstrija je 6. aprila prvič uvedla tako imenovani poletni čas - ure prestavijo za eno uro naprej.
V kliničnem centru v Ljubljani je umrl predsednik predsedstva SFRJ Josip Broz Tito (4. maja). Pogreba 8. maja v Beogradu se je udeležila tudi delegacija osrednjih organizacij koroških Slovencev.
Pri ponovni izvolitvi avstrijskega predsednika dr. Rudolfa Kirchschlagerja se je prav posebej izkazala slovenska občina Sele, kjer je kandidat z 92,3 odstotka dobil največ glasov v vsej Avstriji (18. maja). Neonacistični kandidat Norbert Burger je pri istih volitvah na Koroškem prejel 3,8 odstotka glasov, kar je več kot v avstrijskem povprečju.
1986 — V Černobilu, v
sovjetski republiki Ukrajini, je po neodgovornem eksperimentu prišlo v 4. bloku reaktorja jedrske elektrarne do izpada hladilnega sistema in v nadaljnjem do nekontroliranih jedrskih reakcij, ki so naposled povzročile eksplozijo v reaktorskem bloku in nato največjo tragedijo v zgodovini civilnega koriščenja jedrske energije. Pri katastrofi je bila sproščena velikanska količina radioaktivnega žarčenja. Radioaktivni delci so se razširili po vsej Evropi, kar je imelo do tedaj še nepoznane negativne posledice za evropsko agrarno gospodarstvo. Sovjetske oblasti so o nesreči informirale prizadeto prebivalstvo Ukrajine in ostale evropske države s takrat še običajno zakasnitvijo. Na desettisoče prebivalcev so morali nato evakuirati iz prizadetega področja. Sovjetska zveza je zaradi nesreče in neobhodno nujnih ukrepov utrpela škodo, ki je presegla milijardo rubljev. Toda tudi doslej so bile večji del zamolčane dejanske posledice reaktorske katastrofe. Šele v vzdušju splošne demokratizacije v sovjetski družbi v javnost prodirajo informacije o stotisočih oškodovanih in zdravstveno prizadetih ljudeh ter dejstva o nezadostnih ukrepih na področju civilne zaščite, zdravstvenega in socialnega varstva.
1989 — 27. aprila: vclcde-monstracija kitajskih študentov v Bejingu - zahtevam po reformah in demokratizaciji se je priključilo tudi delavstvo in druge skupine prebivalstva.
8. 8. 1976: V pripravah na preštevanje manjšine so koroški brambovci blagoslovili svoj spomenik v Škocijanu. Aktivistom Solidarnostnega komiteja pa je huda predla: 26 slovensko in nemško govorečih demokratov je žandar-merija ali pretepla ali začasno aretirala. Člani Solidarnostnega komiteja so nato vložili tožbo pri ustavnem sodišču - in uspeli.
Le nekaj mesecev kasneje je bilo preštevanje, ki so ga Slovenci uspešno bojkotirali.
PIŠE DR. TONE JELEN
A*ar /<?žAo .smo ča/ca// na .sporoč/7o /c//a7) o.sm/m /cr/zem neamornega mu. Janeza IVta.sva, /č<7ay' Zn /ram .s<? &omo Zo s/7om/a<r/ po<7a// na poZouan/e po J o/rn7/'em Zveze /roro.š/a7z parZ/zanou. .S'/rnpaj .s Zou. A7/7/ro sfa Zo/rraZ po.szau;7a ,,na A:o/e.sa" zanZmZu načrZ og/er/a /Za-/;y'an.s/re To.s/rane. PreZz/ra^enZ Zn prZZ/n^Z/enZ uoznZ/r 77anzey /e zasede/ .s v o/ p/*o.s7or v auzo/in.sa po<7y'eZ/a &'enčnZP Zn že smo yo v zgo<7n/'Z/? jnZranjZA ara/: ma/i-nZZZ v sončno PosPano.
Obiskati smo Toskano
F/rence, g/a s/n o mesZo čodou/Ze c/eže/e Toskane.
Po novi avtocesti skozi Kanalsko doiino smo brž premerili Venecijo in se v Padovi za kratek čas priporočiti svetemu Antonu za pomaganje, če bi med potjo kaj zgubiti. Nižavje reke Pad in stemena zetenega Apenina smo presekati z betonsko žago avtoceste, ki vodi proti soncu - „strada det šote", in prispeti mimo Firenc v center naših načrtovanih ekskurzij, v svetovnoznano zdravitišče Montecatini, ki nas je v hotetu Minerva prijazno sprejeto. Odtod smo se vsak dan napotiti na ogted zetenc pokrajine, nepozabnih mest in njihovih umetnih ter monu-mentatnih prič toskanskih mojstrov. Gosto nasetjene nižine so prepredene z vodoravnimi avtocestami, medtem ko se predvsem v južnih predetih asfattne proge vijejo okrog potožnih gričev od mesta do mesta mimo gostišč in gradičev padronov, vcteposestnikov, katerim še danes najemniki garajo za svoje potovične dohodke. Vendar so vrste teh kotonov postate redke, ker so se mnogi podati v svet za botj-šim kruhom, domačije pa so razpadtc ati pa postate cenen ptcn tujih turistov, medtem ko so potja in travniki zarasti.
Na zapadu smo južno od iztiva reke Arno pozdraviti Ligursko morje, ob katerem se vijejo ncpregtedne ptaže. Da tepota obate ne bi bita prebo-hotna, jo prekinjajo sivi doki tuke Livorno z neštetimi dimniki rafinerij in tovarn, katerih postedice se kažejo v širnih gozdovih mrtvih pinij vzdotž obate, v tako imenovani „ma-remmi".
Toskana je najzanimivejša pokrajina ttatijc. V kratkih stavkih je ni mogoče opisati, saj njen kutturni razvoj sega cctih tri tisoč tet nazaj, najmanj do nasetitve Etruščanov, katerih izvor še ni dognan in njihovega jezika strokovnjaki še danes ne razumejo. Ta dotgi razvoj, v katerega so posegati mnogi činitclji, od rimske države preko preseljevanja narodov, hudih borb med raznimi vtadarji in papežem do ustanovitve današnje ftatijc, je povzročit vzrast posebnega tjudskega značaja, trdega, vztrajnega, častihtepnega in tudi skromnega. Vse to sc je utetesito v mnogoštevilnih genijih, ki izvirajo iz tega tjud-stva in njegove zemtje. Toskana, ki je bita središče in
srce Itatije predvsem v stotetjih poznega srednjega veka, vetja tudi danes za svetovno središče umetnosti in umetnostne zgodovine. Omejeni prostor teh spominov ne dovotjuje, da bi navajati imena vseh vetikanov raztičnih umetnosti, imenujemo naj te pesnika Danteja, katerega rojstno hišo smo si ogledati, vsestranskega umetnika Michetangeta, rojenega btizu Firenc, in še Leonarda da Vincija, stvaritetja nepre-kostjive stike Mone Lize.
Mesta v Toskani se raz-tikujejo od naših starih mest predvsem po tem, da niso „zra-sta" okoti nekega središča, predvsem cerkve, temveč so grajena po načrtih raznih mojstrov, ki so jih umetniško prita-gajati danim topografskim pogojem. Tako smo v Lucci videti na gtavnem trgu kate-drato in druge cerkve, ki na to mesto niso postavtjene stu-čajno, temveč kot vzvišene točke premištjenega načrta. Kot staro rimsko mesto je imeta Lucca tudi svoj amfiteater, od katerega je danes viden te ttoris, ker so hiše na tem areatu zgrajene točno na meji nekdanjih zidov.
Mestece San Gimignano stoji na kopi visokega hriba. Imenujejo ga tudi „srednje-veški Manhattan", to pa zaradi do 50 metrov visokih stavb, ki so jih v 14. stotetju gradite med seboj prepirajoče se ptemiške in bogataške družine. Vsaka je hoteta imeti najvišjo in zato je bito takih takrat kar 72 po šte-vitu. Danes jih je še t5. Za mestece z desettisoč prebivalci so posebna turistična zanimivost.
Kdo še ni stišat o poševnem stotpu v Piši, o čudoviti katedrali in o baptisteriju. Žat si stolpa od znotraj nismo mogti ogledati. Zaprti so ga, da se ne bi zrušit pod pretežo kakega „Bierjoggtna". Posebnost v teh mestih so baptisteriji-krstne kapete. Najimenitnejše so v Firencah, Sieni in Piši. Te so State na svojih mestih še preden so ob njih sezidati kate-drate. Vsak novorojeni meščan je bit v njih krščen in mesto je za to, da so te stavbe, ki vse spominjajo na rimski panteon, prav posebno umetnostno okrašene, namenjato posebno pozornost. V Piši so vse tri stavbe, stotp, katedrata in bap-tisterij združeni v en sam ansambet sredi vetikega zetenega trga, ob katerem sameva še staro pokopatišče. Vzdotž njegovega obzidja pa dajejo tribut najnovejšemu razvoju nešteti zamorci, ki s svojo drobno robo in „umetninami" obtegajo turiste in romarje.
Mesto Siena je v nekih ozirih morda najzanimivejše od vseh. Kot vsa druga večja mesta predstavtja njegovo sakratno središče seveda katedrata, saj ima, kot vsa druga, tudi svojega škofa, baptisterij s čudovitimi freskami, v katedrali prižnico iz čistega rdečega mra-morja. Tudi tu prevtaduje raznobarvni mramor, ki so ga največ dovažati iz kamnotomov v Carari. Tamkajšnji beti mramor še danes sodi za najbotjše-ga. Središče Siene pa je posebnost Zase. Mesto je bito v srednjem veku središče, kjer sta se križati poti, sever-jug in vzhod-zapad. Trgovci in romarji so prispevati s svojim denarjem, da so tam nastatc prve banke
(ta banca = ktop). Na ktopeh na cesti je potekata menjava denarja. Če je tak bankir postat nelikviden ati je povzročil škandat, so mu bančno ktop razktati na dvoje in obesiti, a ne njega, temveč obe potovici ktopi na visok drog nad utico in razglasiti bankirjev bankrot (banca rotta = razbita ktop). To mesto je torej rojstni kraj bankarstva.
Posebno umetnostno načrtovano je središče mesta. Hribovitemu terenu prilagojeno je v obtiki školjke zgrajen trg Piazza det campo, ob njegovem robu pa stoje razne ptemiške patače, gtavna med njimi Patazzo comunate, mestna patača, vse v gotskem stogu, grajene od 13. do 15. stoletja. Na tem trgu prirejajo vsako teto po dvakrat konjske dirke, takozvani Patio, vse v srednjeveških nošah. Kako strogi so biti takrat gradbeni predpisi v mestih, nam pove mata zgodba iz Siene. Neki trgovec je teta )370 ob trgu zgraditi novo hišo. V svoji prirojeni častihtepnosti seje hote) nekoliko dvigniti nad sosede in njegova hiša je presegata sosedove za višino cetih 40 cm. Siena je imeta od teta 1262 posebno natančen stavbeni red in na osnovi tega je mestni svet „detinkventa" prišiti), da je mora) presegajoči det stavbe podreti. Podobno je bito tudi v Firencah, kjer je stavbeni red predpisovat tudi višino hiš. Tam so namreč gradili vetiko števito „stotpnic", kakor smo jih videli v San Gimignanu. Po določilih tega stavbnega reda so morali vsi lastniki takih stolpnic nadstropja znižati do dovoljene višine, tako da v
Dc/e/eženc/ /efošn/ega frad/c/ona/-nega /z/e/a Zt/eze korošk/b parf/zanov pred znan/m pošet/n/m sfo/pom t/ P/s/. Zarad/ t/amosfn/h raz/ogov /e og/ed sfo/pa možen /e od zunaj.
Firencah takih stotpnic ni več.
Firence - Firenze, glavno mesto Toskane, v prejšnjem stotetju tudi nekaj tet gtavno mesto Itatije, sodi med najvažnejša umetniška središča sveta. Stavim, da ni upokojenca, ki bi imet totiko časa, da bi si ogtedat vse zanimivosti mesta. Na slikoviti tegi na obeh bregovih reke Arno, med zete-nimi griči, je zbrano totiko bogastva umetnosti in zgodovine, da ga en sam človek nikakor ne bi moget razbrati. Tudi mi smo v enem dnevu lahko obiskati samo najvažnejše točke. Med njimi v prvi vrsti katedrato Santa Maria det Fiore, ki so jo graditi od konca 13. do srede 15. stotetja. Gtavno pročelje pa so dokončati šete teta 1887. Obtečena je skoraj izključno v beti kararski mramor, ki sptoh povsod prevtaduje. Notranjost ni tako pompozna kot bi bito soditi po zunanjosti, vendar čtoveka prevzame, ko stopi pod visoki strop. Vso genialnost in veti-čino graditetjev in umetnikov pa spoznaš, ko stopiš pod kupolo, medtem ko se prav občuttjivo zaveš svoje majhnosti in ničevnosti. Pogted na kupoto od zunaj je sicer tudi vehčasten, toda njena notranjost uravnava pogted više in više, kakor da se oko že dotika nebeškega svoda. Pri tem zavira pogted samo restavratorsko ogrodje, ki visi baje že cetih deset tet. Pa ne samo tu, povsod, kjer se najdejo stare umetnine, so na detu restavratorji. Zato tudi Loggia dei Lanzi obiskovatcem ni odprta, pravtako nismo mogti vstopiti v galerijo Uffizi in patačo Pitti. Obisk teh smo morati pretožiti na kako drugo priložnost. Neovirano pa smo tahko občudovali tepote baptisterija in Palazzo Vecchio. Zgrajena je bila v 13. in 14. stotetju kot mestna hiša in sedež senata (Signorie) florentinske republike, pozneje pa je bita vladna patača Medičejcev. Mnoge objekte smo si tahko ogledati te od zunaj in mimogrede, toda kakor v Sieni tako tudi tukaj pod strokovnim vodstvom. Navajanje vsega tega bi bito preobširno. Kdor zmore mu ne bo žat, če si za drugi obisk vzame več časa. Kdor pa žeti dobiti o Firencah vsaj panoramski vtis bo zadet pravo, če se poda na trg Michetangeta in pred romansko cerkev v San Miniato at Monte, od koder bo lahko uživat čudovit pogted na mesto. Kratek sprehod čez Ponte Vecchio, stari most, pa mu bo pokazat v katero smer teče gtavna toskanska reka Arno, če ga pri tem ne bo zmotila vsakodnevna pomtadanska ptoha.
Prepotni najrazličnejših vtisov in spoznanj smo se vsi zdravi in zadovotjni vrniti v svoja izhodišča, kjer tahko še vsak v miru pretehta svojo pridobitev tega izteta. Kdor pa vsega tega ne more konkretneje opredehti, naj se zaveda, da smo prebili nekaj dni v veseti družbi, kjer ni bito časa in mesta za običajne preklarije in odvratna prerekanja.
Siovenski vestnik dvakrat tedensko!
Datum	Kraj	PRiREDiTVE	Prireditelj
Petek	farna cerkev	KONCERT za vioiino in harfo	SPD
8.6. 20.00	na Ziijski Bistrici	Izvajata: tgor Kuret (viotina) in Barbara Faiman (harfa)	Žita
Petek	dvorana nad	MUCA COPATARiCA- nastopajo otroci iz	SPD ..Edinost"
8.6. 17.00	posojitnico Škofiče	Šentjanža	Škofiče
Petek	pri Joktnu	LiTERARNO BRANJE - Maruša Krese	KD„Pri
8.6.	v Ceiovcu	bere iz svoje knjige „Danes" in iz	Joklnu",
20.30		še neobjavijenih det	Zatožba Drava
Petek	gostitna	PREDAVANJE - Dr. tvan Žotger, edini stovenski	Dunajski krožek
8.6.	VVeidinger,	minister v habsburški monarhiji. Predava:	
19.00	1040 Dunaj	prof. Mitoš Rybar, Ljubtjana	
Petek	na cetovški	PLES UNIVERZE - igrajo: Carinthia-Band,	Univerza Cetovec
8.6. 20.30	univerzi	The Bubbtes	
Sobota	pri Joktnu	OTROŠKA PRIREDITEV	KD„Pri
9.6. 17.00	v Cetovcu	gtedatišče ktovnov Mimo	Joktnu", Bettandona
Sobota	pri Mekvavcu	ŠTORIJE IN BALDORIJE-koncert	SPD
9.6. 20.30	nalešinji (Šentjakob)	tztok Mtakar (na instrumentih David šutigoj)	.Rož"
Sobota 9.6. 19.30	v farni dvorani vŽeiezniKapti	UMOR V KATEDRALI ponovitev predstave	SPD .Zarja"
Nedetja 10.6. 9.00	na Vrhu	19. SREČANJE SLOVENSKiH ZAMEJSKiH PLANiNCEV - Pohod do Debete griže, nato kutturni spored	SPD Cetovec
Nedetja	v farni dvorani	KULTURNA PRiREDtTEV nastopati bodo	Društvo
10.6. 14.00	v Šentjakobu	Suški oktet, Ansambet Korenika iz Šmiheia in instrumentatni trio upokojencev iz Šentjakoba. Za jed in pijačo je poskrbtjeno!	upokojencev
Nedelja 10.6. 9.30	pri cerkvi vVogrčah	MLADINSKI DAN - tn našti so skupni jezik.	Katotiška mtadina
Ponedetjek Center KSJ,		ŽENSKA BOLNICA BERTA CALDERON -	Koroška sotidarnost
11.6. 20.00	Benediktinski trg 10	Predavata: Sonja Kofter in dr. Cartos Ftores.	z Nikaragvo
Seda 13.6. 17.00	v Stomškovem	KONCERT nastopajo: učenci gtasbenešote, oddetek Stomškov dom	Gtasbena šota
Sreda	v Mestni hiši	KLAVIRSKI KONCERT-nastopata:	Kutturring,
13.6. 20.00	v Borovljah	Margit Gastrager in Andreja Močitnik	SPD Borovtje
četrtek	Dom prosvete	KLAVIRSKI KONCERT-Chung	Sodalitas
14.6. 20.00	v Tinjah	Lee igra deta Franza Schuberta in Franza Liszta	
Petek	v hiši Roberta	PSIHOANALIZA VČERAJ, DANES. JUTRI -	Robert Musit-arhiv
15.6.	Musita v Celovcu	Pogovor s prof. dr. Rudotfom Eksteinom	
Sobota	Drabosnjakov	DRABOSNJAKOV PASIJON - nastopajo:	KKZin SPD
16.6.	dom	igratci iz Roža in z Gur;	..Drabosnjak"
20.30	na Kostanjah	režija Franci Končan Nadatjnje predstave bodo: v nedetjo, 17.6. ob 20.30, v soboto, 23.6. ob 20.30. Predstave bodo na prostem. V primeru stabega vremena bodo pretoiene na 30. junij in 1. jutij ob istem času.	
Sobota	pri Florijanu	POLETNA NOČ - za ples igra	MePZ
16.6. 20.30	vVogrčah	ansambet ..Metos" iz Stovenije	.Podjuna-Pliberk"
Nedetja	v tjudski	FOLKLORNI VEČER nastopata domača	Fotktorna skupina
17.6. 20.00	šoti v Žitari vasi	fotktorna skupina, MoPZ Vatentin Potanšek	SPD Trta
Ob 100-letnici obstoja vabi
/3 j POSOJILNICA-BANK PODJUNA
na slavnostno prireditev
z odkritjem spomenika ustanovitelju Janezu Šumahu
v nedeljo, 17.6.1990 s pričetkom ob 14. uri na dvorišču posojiinice v Dobrii vasi
Kulturni spored bodo oblikovali zbori in skupine iz Podjune. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno!
Vsi prijatelji naše bančne hiše prisrčno vabljeni!
MENJAVA DENARJA (VALUTE)				dne 5.6.1990
		dobite (šil.)		piačate (šii.)
za	1 ameriški doiar	$	11,70	12,30
za	1 angieški funt	S	19,60	20,60
za 100 franc, frankov		f	204,50	214,50
za 100 ital. lir		Lit	0,935	0,985
za 100 dinarjev		DiN	90,00	110,00
za 100 švic. frankov		sfr	824,00	848,00
za100hoiand. guidnov Ufi			615,00	634,00
za 100 nemških mark		DM	694,00	712,00
E	Posredujeta: Posojilnica-Bank Zveza-Bank, Cetovec			
ZOTD
7 šestič ...........3.509.482,-	1 dvanajstica ......2.074.006,-
23peticzdod. štev. ...203.182,-	27enajstič ............38.407,-
977 petič ..............7.174,-	325 desetic ............3.190,-
35.856 štiric ............260,-	2 stavi ............. 112.460,-
482.494 trojk .............24,-	4 jokerji ............700.959,-
SLOVENSKJ
Nadstrankarski
VESTNIK zi'ii, s,
Urednišfvo/RedaMiun: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt. Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost tista/Btatttinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Gtavni urednik/Uhefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar.
Udajatetj in zatoinik/Herausgeber und Verteger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Tarviser StraBe 16,9020 Celo-vec/Klagenfurt, telefon 0463/5!43(X), teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/5143007!.
Ogtasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16.9020Celovce/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/5143(X)-30 do 34 in 40. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugostavijo: AD1T-DZS, Glonarjeva 8, 61(XX) Ljubljana. Slovenija, telefon 061/32976!, telefaks 061/311123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280 šil ); za Jugoslavijo 4(X) din. (za penzioniste 310 din.).
SLOVENSKA
ŠTUDiJSKA
KNJ!ŽN)CA
MikschaNee 4,
9020 Celovec, telefon:
(0 463) 32 385
Brezplačno izposoja knjige, revije, mladinske zvočne kasete in VIDEO-kasete (kavcija 50, izposojnina 10 šii. na dan). Študijska knjižnica je odprta: ob ponedeljkih, torkih od 10. do 18. ure, ob sredah, četrtkih in petkih od 8. do 16. ure.
ZEMLJEVtD!
BLED z okolico : karta sprehodov in izletov = Wan-derkarte = walk map. - [1. izd.]. - Bled : Turistično društvo. - 1 panoramski zvd : barv.
BOHINJ	Triglavski
narodni park = The Triglav National Park. - 2. izd. -Bohinj-jezero : Turistično društvo. -1 zvd : barv.
GORENJSKA : Bled -Bohinj - Kranjska gora: izletniška karta = excursions map = Wanderkarte=carta turisti-ca]. - 2. izpop. izd. - Ljubljana : Geodetski zavod SRS. -1 zvd : barv.
JADRANSKA obala in otoki : turistična karta. - 1. izd. - Pula : Suvenir dizajn. -2 zvd na enem listu : barv.
JULIJSKE ALPE: vzhodni del : planinska karta. - 8. popr.izd. - [Ljubljana] : Planinska zveza. -1 zvd : barv.
LJUBLJANA : Stadtplan, Fuhrer, Information. - Ljubljana : Mladinska knjiga : Geodetski zavod SRS. -119 str.: zvd.: ilustr.
ROGAŠKA Slatina : izletniška karta = Ausflugskarte. - [Rogaška Slatina : Zdravilišče]. -1 zvd : barv.
SLOVENIJA in del Hrvat-ske z Istro: turistična karta. -1. izd. - Ljubljana : Avto-moto zveza Slovenije.-1 zvd : barv.
STORŽIČ in KOŠUTA :
planinska karta. - 1. izd. -Ljubljana : Planinska zveza Slovenije. -1 zvd : barv.
/van Do/enc
Za dotar čtovečnosti
S tem
ropotom, ki je bil tako prijeten za moje uho, sem se na mah vzdramil iz svojega malodušja. Stekel sem po stopnicah iz hiše in živahno potegnil iz pločevinaste škatle pismo zame. Ni mi bilo treba brati naslova na zalep-nici, saj je vsa letalska pošta bila samo moja.
S predragim pismom v roki sem se vrnil v sobo in ga tam hlastno prebral - prvič, drugič, tretjič - neštetokrat! To sem menda počenjal včasih ves dopoldan, pa četudi je bilo pismo kdaj kratko, pre-
kratko. Bil je to čas velike sreče in velikega veselja. Tudi takrat, kadar so bile novice žalostne in mučne, sem med njimi vedno odkril kaj svetlega in lepega, v skupni jutrišnji dan obrnjenega. V teh dolgih urah z domačim pismom v roki se mi je prerijsko življenje zdelo zopet lepše in mikavnejše kot pa je bilo v resnici.
V sebi sem ponovno občutit voljo in moč za neusmiljen spopad z novo vsakdanjostjo okrog mene...
Potem pa mahoma ni bilo nobenega pisma ves teden.
In potem sem še naslednji teden zaman brskal po poštnem nabiralniku. Letalske kuverte ni bilo v njem.
Mislil sem, da se bom zrušit. Okrog mene je v pusti sobi zavladala grobna tišina. Velika samota se je še povečala, da je bita nevzdržna. Blodi) sem po sobi od okna do vrat, kot da ne vem, da nisem v jetniški celici. Odrinil sem daleč od sebe vse dnevnike, vse knjige, vse konzerve. Ko bi me zdaj lahko videl Allan iz svoje samice, bi rekel, da je po meni! Bled in neprespan in shujšan sem se začel premikati po majhni sobi kot tiste žive sence brez upanja na rešitev, ki sem jih bit tako dolgo in tako sočutno opazoval iz največje bližine.
V teh trenutkih neizmerne slabosti sem si domišljal, da sem ostat pošastno sam. Stopil sem na razpotje, ki so se bili z njim spogledali že toliki izseljenci pred menoj.
Na okroglo mizico pred svojim ležiščem sem si naložit vsa ženina pisma. Vmes je bilo precej listov mojih otrok. Srčkane risbe so krasile te pisane pozdrave iz daljave.
Kakšne pol ure ati morda celo uro sem strmel v to svoje veliko in edino bogastvo. Prisilil sem svojo roko, da je zalistala po teh nežno napisanih sporočilih. Božat sem jih narahlo z dlanmi in jih jel ponovno brati.
To ni trajalo dolgo. Odločno sem si obrisal solzo, ki se mi je spustila po licu, in naglo vstal izza mize. Stekel sem po hodniku v kopalnico. Tam sem se umil z mrzlo vodo, se obril in počesal.
Čez nekaj minut sem že trdno stopal po zasneženi pešpoti proti restavraciji Kitajca Čana. Pri njem spijem skodelico sveže kave, pojem za kosilo nekaj zelenega in osvežilnega, potem pa glasno obiščem priseljenski urad in borzo za delo, sem se
odločil.
Tisto popoldne so me zadovoljile tudi negotove obljube. Smejal sem se jim v brk, ker sem vedel, da se rešim tudi brez njih.
Naslednji dogodki so se zvrstili s hitrostjo snežnega piazu, ki ga prerijski svet sploh ne pozna.
Drugačni radio za Koroško
Nedetja, 10. junij '90
od 11. do 13. ure
UKW 100,5 MHz
*	..Zaupajmo v lastno moč" Jurgen Zimmer, univerza Berlin - sodelavec pri poročilu Avstrijske rektorske konference „ Položaj in perspektive narodnih skupnosti v Avstriji"
W Iniciative brezposelnih ,.Forstwerkstatt Ternitz"
#	Predstavitev skupine Plevel
7.-13.6. ] TV AVSTR! JA 1 ) TV AVSTR) JA 2 ] TVSLOVENIJA) V TEM TEDNU MA TELEVIZIJ!
9.30	Dežela in ljudje; 10.30 Argumenti; 12.15 Klub seniorjev; 15.30 Otroški spored;
16.00	Oddaja za najmlajše; 17.10 Black Beauty; 18.00 Mi;
18.30	Dom za živali; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Glasbeni skedenj;
22.00	Dobri vojak Švejk; 23.00 Mlado dekle; 0.35 Zahodno od Santa Feja; Poročila.
12.00 Teniško prvenstvo Francije; 17.10 Leksikon umetnikov; 17.15Srečanjezživalni in človekom; 18.00 Sinha Moča; 18.55 Loto-studio; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Notranjepolitični report; Kulturni report; 22.00 Čas v sliki 2; 22.25 Cafe Central - neposredno iz Prage.
9.00 Spored za otroke: Grizli Adams; Zakon v Los Angelesu; 15.55 Poletna noč; 18.10 Mozaik: Osupljiva predstava živali; 18.40 Spored za otroke: Ovčar Hobo; 19.05 Risanka; Dnevnik; 20.00 Vnovič v Bri-desheadu; 20.55 Tednik; 22.05 Poletna noč: Murphy Brown; Kdo je Bourne; Črni gad.
10.30	Lovite dr. Sheeferja; 12.15 Notranjepolitični report; 14.00 Nevestin oče; 16.00 Oddaja za najmlajše; 17.10 Black Beauty; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Dom za živali;
19.30	Čas v sliki; 20.15 Derrick; 21.20 Zakonodaja v Los Angelesu; Za ljubitelje filmov; 22.50 Moja volja je zakon.
11.55	Leksikon umetnikov;
12.00	Teniško prvenstvo Francije; 17.15 Italia 90: otvoritev, nato Argentlna-Kamerun;
20.00	Šport; 20.15 Dokumentacija; 21.00 Medij; 21.20 Kakor nam je všeč; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 22.50 Nezgoda;
22.55	Kratek film o ljubezni; 1.50 Poročila.
9.00 Spored za otroke: Pisani svet: 1555 Igorjevih dni; 9.20 Mozaik; 10.20 Vnovič v Brides-headu; 15.35 Poletna noč; 17.40 Dnevnik; 17.45 Italia 90; 19.45 Risanka; Dnevnik; 20.45 Rumena reka; 21.40 Zakon v Los Angelesu; 22.25 Dnevnik; 23.15 Poletna noč: Murphy Brown; Glas srca; Črni gad.
9.30 Angleščina; 10.30 Ruščina; 11.00 Naredimo z ljubeznijo; 14.05 Sadovi vesolja; 14.50 Gospa Gerti; 16.00 Otroški VVurlitzer; 19.00 Milijonsko kolo; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Kdor reče A; 22.20 V mreži nasilja; 23.55 Vodni pirati na Misisipiju; 1.35 Exlibris: Else Ludvvig bere Trude Marzik.
12.40 Leksikon umetnikov;
13.00	Iz parlamenta; 14.00 Teniško prvenstvo Francije;
18.00	Sinha Moča; 18.30 Slike iz Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; Šport; 20.15 Italia 90: SZ-Romunlja; Italija-Avstrija; Arabski emira-ti-Kolumbija; 23.05 Neposredno; Poročila; 0.40 Exlibris.
9.00	Spored za otroke: Radovedni Taček; Lonček kuhaj; Desetnica; Ciciban, dober dan; Aliča v deželi risb; Poletna noč;
18.00	Dnevnik; 18.10 Medna-
rodna kuhinja; 18.40 Spored za otroke:	Cvetlične zgodbe;
19.10 Risanka; 20.30 Kolo sreče; Dnevnik; 22.20 Poletna noč: Murphy Brown; Glas srca.
ME
10.6.
9.05 Kako nemška je Avstrija; 10.35 Ta teden se je zgodilo; 11.00 Tiskovna ura; 13.25 Moja ura; 13.40 Sinha Moča; 14.05 Kjer so možje še možje; 17.00 Klub seniorjev; 17.45 X-!arge; 18.30 Dom za živali; 19.15 Loto; Primer za javnega tožilca; 20.15 Ana Karenina; 22.35 Navihanca v podzemlju.
9.05 Kulturni tednik; 10.30 Egon Schiele; 12.05 Aii nisem obljubil, da bom pripovedoval o Čehiji; 13.00 Dober dan, Koroška; 13.30 Športno popoldne; 15.00 Italia 90: ZDA--ČSSR; ZRN-Jugoslavija; Bra-zilija-Švedska; vmes formula 1 iz Kanade; 0.15 Poročila.
9.20 Otroška matineja: Živ žav; Poltrona expres; Noro, norejše, norišnica; 11.30 Ansambel Ivana Ruparja; 14.45 Kolo sreče; 16.15 Formula 1; 17.00 Dnevnik; 17.10 Asfaltna džungla, amer. film; 18.50 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Italia 90; Jugos!avija:ZRN; 20.40 Italia 90; 22.50 Dnevnik; Videostrani.
Avstrijski kabaret še živi
Petek, 8. 6. 1990, TV A2, 21.20 - Avstrijska kabaretna skupina „Hektiki" sodi med najboijše skupine v dežeii. Povsem v nasprotju s kakim dunajskim Simpiom se izogiba podii dvoumnosti in navadi, da naj bi kabaret poskrbe) )e za smeh. Seveda pa tudi Hektikom ne manjka dvoumnosti, ki pa je usmerjena v to, da se poslušalci zamislijo o dejanskih pomanjkljivostih naše družbe. Če pa boste tudi vi podvomili v pravilnost politike v Avstriji, pa so Hektiki s tem že uspeli. V bistvu pa potrjujejo, da avstrijski kabaret še ni mrtev.
Mova serija
Petek, 8. 6.1990, TV Al, 21.20 - Prvi spored ponuja začetek nove serije:	Zakonodaja v
Los Angelesu, ki je skupek ljubezenskih, zakonskih in drugih zapletov. Kot je za serije značilno, se morajo vedno srečno končati, v kolikor pa se ne, pa gledalcem ostaja tolažba, da morda tudi drugim ne gre najbolje.
Osupijiva predstava živaii
PO
9.30 Avstrija v sliki; 10.30 Kjer so možje še možje; 12.20 iz parlamenta; 15.30 Otroški spored; 16.00 Oddaja za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Hišnica; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Hotel Raj; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 Hunter; 22.10 Pozor, on prihaja; 23.40 Na robu noči; 1.10
zahodno od Santa Feja.
17.00 Težišče: Evropa; 17.30 LindenstraBe; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 šport; 20.15 Italia 90: Kostarika-Škotska; Angli-ja-lrska; 23.00 Dunajski slavnostni teden 1990; 23.45 Aktualno; 23.50 Benny Hill; 0.15 Poročila.
9.00 Mozaik; Zrcalo tedna; 10.05 Slovenska ljudska glasbila in godci; 13.40 Italia 90: Jugos!avija:ZRN; 15.55 Poletna noč; Murphy Brown; Glas srca; 18.00 Dnevnik; 18.40 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček; Aliča v deželi risb; 20.00 Luknja; 21.10 Osmi dan; 22.05 Poletna noč.
TO
12.6.
9.30	Angleščina; 10.30 Ana Karenina; 12.40 Bangladeš;
15.30	Otroški spored; 16.00 Oddaja za najmlajše; 18.00 Mi;
18.30	Hišnica; 19.30 Čas v sliki;
20.15	Zveneča Avstrija; 21.07 Giulia; 22.10Preveč je čustvena; 23.50 Grad krvave zveri;
1.15	Zahodno od Santa Feja; 1.40 Poročila.
17.00 Šolska televizija; 17.30 Orientacija; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Italia 90: Belgija-Južna Koreja: Nizozemska-Egipt; 22.45 Zunanjepolitični report; 23.35 Nočni studio; 0.20 Aktualno.
9.00	Spored za otroke: Zgodbe iz školjke; 9.30 Osmi dan; 15.25 Žarišče; 15.55 Poletna noč;
18.00	Dnevnik; 18.10 Spored za otroke: Lonček kuhaj; Cvetlične zgodbe; 19.30 Dnevnik;
20.00	F. Nicolini: Oče bom; 20.50 Operne zgodbe: Dnevnik; 22.05 Poletna noč: Murphy Brown; Glas srca; Črni gad.
SR
13.6.
9.30 Francoščina; 10.30 Zaročenci; 12.10 Zunanjepolitični report; 15.30 Otroški spored; 18.00 Sinha Moča; 18.25 Dragocenosti iz Avstrije: 18.30 Hišnica; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Drombuschevi; 21.55 Skrivnost črnega kovčka; 23.20 Bela ženska v Kongu; 0.50 Zahodno od Santa Feja.
15.45	Od inflacije do stabilno-
sti; 16.15Deželain ljudje; 16.45 Italia 90:	Urugvaj-Španija;
19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Didi-show;
20.45	Italia 90: Argentina-SZ; 22.50 Kako nemška je Avstrija; 23.35 Prerekanja; 0.35 Poročila; 0.40 Ex!ibris: VVolfgang Gasser bere Carla Manzonija.
9.00 Spored za otroke: Medvedov Godrnjavček; Pamet je boljša kot žamet; Oče bom;
18.10	Žarišče; 18.40 Spored za otroke: O fantu, ki je po suhem jadral; Ciciban, dober dan;
19.10	Risanka; 20.00 Prvi
ponedeljek v oktobru; Dnevnik; 21.50 Polet noč:	Murphy
Brown; Fantom iz opere.
RAMO KOROŠKA
18.10-19.00
Četrtek, 7.6.
Rož-Podjurta-Zilja
Petek, 8.6.
F. Hafner: Pesmi
Sobota, 9.6.
Od pesmi do pesmi -
Ponedeljek, 11.6.
Nogometno prvenstvo se izteka -pogled nazaj
Torek, 12.6.
Partnerski magazin
Fabjan Hafner: Esej o prevajanju
Petek, 8. 6. 1990, 2. del: Peter Handke v obrazložitvi Petrarcove nagrade za prevajanje o delu Fabjana Hafnerja pravi med drugim: ..Hafner pri prevodu tega romana, polnega arhaičnih slik in besed, združuje zvestobo in pogum... Za njegov prevod Lipuševega romana „Ja!ov Pelin" ni bilo na voljo nobene metode, najti jo je moral med delom." Zanj bo Fabjan Hafner v Sieni prejel Petrarcovo nagrado. Pred nedavnim je bil v skupini koroških slovenskih besednih ustvarjalcih, ki so svoje delo predstavili v Parizu. Za nastop v prestolnici umetnosti je pripravil poseben esej o prevajanju, v katerem med drugim pravi: ..Ustvarjanje je poustvarjanje. Ponaredki in druge potvorbe, to sem najbolj jaz. Morda je izvirni greh - posnemanje svojega s tujim - še najbolj, nemara celo edino pravo in pristno izvirno dejstvo in dejanje".
od srca do srca
Nedelja, 10.6. 6.30-7.00: Dobro
Sreda, 13.6.
Glasbena sreda
Večerna
Do^ar dan, ArirdšAži
Spored za 10.6.1990, ob 13.00 uri
jutro na Koroškem -duhovna misel (p. R. Tkauc)
18.10-18.30:
Dogodki in odmevi
21.05-22.00:
Zvočno pismo Iz spominov umetnika pianista (I. Dekleva)
W Mladi za prakticirano dvojezičnost
*	Arhitektura na Zilji
*	Petrarcova nagrada za prevajalstvo Fabijanu Hafnerju W Tekma koscev
W Krožek za vzrejo pujskov W Nogomet: SAK - WAC
Četrtek, 7. 6. 1990, TV LJ1, 18.10 - Prvi del poljudno znanstvene oddaje za mlajše gledalce se ukvarja z zgodbo o gnezdih. Ugotovitev: stari škornji, semaforji, pisemski nabiralniki, telefonske celice - neverjetno, kje vse si ptice spletajo gnezda. V teh odločitvah pa je več, kot bi lahko sklepali na prvi pogled. Nenavadni kraji so pogosto rezultat ostre in pronicljive biološke presoje.
Zapetjiva luknja
Ponedeljek, 11. 6. 1990, TV Al, 22.10 -
Družina živi v tipičnem novem stanovanjskem naselju velemesta v zelo utesnjenem stanovanju. Nekega dne pa mož slučajno preluknja steno v sosedovo stanovanje, ki je dosti bolj udobno. Kadar je sosed na dopustu, pa družina vedno zleze skozi luknjo in uživa navidezno srečo.
Od izvira do konca rumene roke
Petek, 8. 6. 1990, TV LJ1, 20.45 - Potem ko je odkrila izvir Rumene reke, je šla odprava po isti poti, kot jo preteče reka. Drugi del oddaje „Ru-mena reka" je posnet v osrčju Tibeta. Odprava je takoj na začetku imela težave, saj je možem pred očmi nenadoma izginila cesta. Potovali so skozi gozdove ob vznožju Anjemačena v pogorju Kun-lun, ki obrobljajo Rumeno reko s severa. Ti gozdovi so zatočišče divjih živali ter bogata najdišča tibetanskih zeliščarjev. Prvo mesto, na katero je odprava naletela, je bilo Dali, nekdanja prestolnica Činhaja.
Odpadniki živijo dokaj nevarno
Nedelja, 10. 6. 1990, TV Al, 22.35 - Tudi film „Dva navihanca v podzemlju" je narejen po uspešnem vzorcu. Harry Valentini in Moe Dickstein, dve manjši ribi med mafijskimi hudodelci, se odločita, da ne bosta več delala v korist gangsterskega šefa Antonyja Castelle. Hočeta si polniti svoje žepe.
Avstrija upa na dobre rezuitate
M( motate 9() Jutri začetek!
Keza/tati priprav//'a/a/7: tc/rczu h/7/ spor/h//<7 a/'.' avsfri/.s%a /togoweiz:a reprezentanca .se /e na svetovno prvenstvo o<7prn-v//a oč/tno <7ohropr;prav/y'ena. Tar/i zucr/aaror/ai opazova/c; so še posede; včso&o ocen;'/;' aspe/t /S vstr;)e prot/ evrops/centa prvaka MzozentsA:/, A;/ /o ;'e avstr;)sA:a enajster/ca pren:aga/a s 3.*2. To<7a v /ta//p /4 v.s'fri/o že v prven! Aco/a čnA:n/'o težArt aa.spro/a/7:/.' /ta/t/a, ČešAros/ovašA:a /n ZJražene države Azne-r/7ce.
Medtem ko Avstrijci doslej niso pričakovaii zmage proti gostiteijem svetovnega prvenstva (razen da je morda kdo računa) z relativno slabo prvo igro Italijanov pri minulih prvenstvih), pa obstaja večja samozavest za odločilno tekmo proti Češkoslovaški, ki jo morajo Avstrijci premagati, če se hočejo uvrstiti v vmesno kolo. Za Združene države Amerike pa vsekakor velja, da jih mora Avstrija premagati, če noče pasti v splošno pozabo. Vsekakor pa velja, da bi to samozavest avstrijske reprezentance, ki jo bo tudi v preizkušnjah svetovnega prvenstva kot kapetan vodil legionar Toni Pol-ster, lahko povečal dober rezultat proti Italijanom, s katerimi se bo že to soboto pomerila v Rimu.
V pripravah na svetovno prvenstvo je v Italiji prišlo do vrste polemik in prepirov, ki jih je povzročila gradnja stadionov (pripetilo se je tudi več smrtnih nezgod), toda v tem prispevku naj ostanemo pri športu in pri pričakovanjih. Že takoj po žrebanju je obveljalo splošno mnenje, da je bila sreča na strani Italijanov, toda prav enako bi bilo mogoče trditi tudi za jugoslovansko reprezentanco, ki je bila uvrščena v skupino D, v kateri so še Zvezna republika Nemčija, Arabski emirati in Kolumbija. Tudi v samem jugoslovanskem taboru ne skrivajo zadovoljstva nad
ugodnim žrebom, čeprav trener Ivica Osim gasi ogenj in svari svoje igralce pred nepotrebnim navdušenjem. Kljub zadržanemu mnenju Osima pa vlada splošno pričakovanje, da bo Jugoslavija napredovala v osmino finala.
Kdo se bo torej še priboril med osem najboljših? Če smo optimisti, računamo torej z Italijo, ZRN, Jugoslavijo in Avstrijo, sicer pa v krog izglednih ekip sodijo še reprezentance Argentine, Sovjetske zveze, Brazilije, Španije,-Urugvaja, Anglije in Nizozemske. Seveda pa je tudi pričakovati, da bomo tudi na Mondialu '90 v Italiji doživeli še kako večje presenečenje. Tako torej tudi dan pred začetkom svetovnega prvenstva ni mogoče natančneje napovedovati, kateri dve ekipi se bosta 8. julija dejansko pomerili v finalni tekmi.
Zanimanje mednarodne javnosti za svetovno prvenstvo v nogometu je vsekakor na višku. Ne le, da so skoraj vse tekme že razprodane, televizijske postaje jih bodo po večini neposredno prenašale tudi skoraj v vse dežele sveta. Upati je le, da bomo dejansko videli res športne dvoboje za naslov svetovnega prvaka. To bi bilo tudi v smislu dobrega zgleda za milijone predvsem mladih oboževalcev nogometa.
Andrej Mohar
Avstrijska reprezentanca s tekme prot/ Mzozemsk/. 1/ /ta//// pa boc/o zan/o /pra/i.' LindenPer-per, A/pner, Pec/, Pfeffer, Schofte/, Zsak, Russ, Artner, Po/ster, L/nzma/er, /-/ortnap/, Bauer, Opr/s, Poc/ax, Kep/ev/ts, Be/s/nper, Pte/tenberper, Stre/ter, G/atzmayer, Herzog, Konse/ /n Konrad. Trener je /7/ckersberper, njepov pomočnik pa Gebbardt.
Skupina A:
Italija
Avstrija
češkoslovaška
ZDA
Skupina B:
Argentina Sovjetska zveza Romunija Kamerun Skupina C:
Brazilija Švedska Škotska Kostarika Skupina D:
Zvezna republika Nemčija
Jugoslavija
Arabski emirati
Kolumbija
Skupina E:
Urugvaj Belgija Španija Južna Koreja Skupina F:
Anglija
Nizozemska
Irska
Egipt
Dr. Ivan Ramšak bo novi trener SAK
Potem ko je SAK že pred nekaj tedni sporočil, da se bo s sobotno tekmo zaključila doba trenerja Lojzeta Jagodiča, se je začelo iskanje njegovega naslednika. Že dalj časa je bil govor o dosedanjem trenerju Pliberka dr. Ivanu Ramšaku, ki se bo od Pliberka na vsak način poslovil s koncem te prvenstvene sezone. Včeraj pa je sekcijski vodja SAK Albin Waldhau-ser v razgovoru za Slovenski vestnikom izjavil: „Z Ivanom je vse dogovorjeno. Danes zvečer bo odbor SAK le še formalno potrdil, da bo trenersko mesto pri SAK prevzel dr. Ivan Ramšak."
Seja odbora SAK je bila šele po našem uredniškem zaključku, zato še ni mogoče sporočiti uradnega sklepa, vsekakor pa je računati s tem, da se bo Ramšak dejansko vrnil v vrste SAK in tam prevzel odgovorno trenersko mesto. Drugi kandidat je bil še Jože Fera, ki je v tej sezoni

iskra Deita
c/r. /van Ramšak
treniral moštvo Železne Kpple.
SAK, ki vabi na svojo zadnjo tekmo v tej sezoni na igrišče v Trnji vasi že v soboto (nasprotnik bo novi koroški prvak W AC), pa se namerava tudi dostojno posloviti od dosedanjega trenerja Lojzeta Jagodiča. Po tekmi je napovedano veliko slavje na športnem igrišču, vsem, ki bi jih utegnil zadržati neposredni prenos tekme Avstrije proti Italiji, pa odbor SAK napoveduje veliko presenečenje: to tekmo bodo prenašali na velikem televizijskem ekranu kar na igrišču. Pričakovati je torej, da bomo v Trnji vasi prisostvovali velikemu športnemu dogodku. K temu pa bi v največji meri lahko prispevali tudi igralci slovenskega kluba, ki bi z zmago proti novemu prvaku koroške lige tudi dokazali, da sodijo v koroški vrh in da so le s smolo zgrešili veliki cilj, naslov prvaka.
Stovenski športniki obmejnih dežei 17. junija na Jesenicah
Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije je tudi za letos prevzela organizacijo srečanja slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, ki bo potekalo v nedeljo, 17. junija na Jesenicah. Športniki iz Slovenije, Zveze slovenskih športnih društev iz Italije, Porabja in Slovenske športne
Austria Ceiovec obstaia v 2. !igi
Celovška Austria se je vendar še rešila padca v nogometno klet. V svoji zadnji tekmi proti LASK so Celov-čani na domačem igrišču igrali neodločeno brez golov in se tako rešili izpada iz druge avstrijske zvezne lige.
Obstoj so označili kot uspeh: seveda, ko pa je tudi mesto Celovec dalo temu klubu na voljo kar več milijonov šilingov in mu zgradilo novo tribuno s sedeži za gledalce.
zveze se bodo pomerili v nogometu, namiznem tenisu in dekliški odbojki, medtem ko se bosta v rokometu pomerili le ekipi Porabja in Jesenic. Slovenska športna zveza je že prijavila svoje sodelovanje, delegacijo naših športnikov pa bo vodil predsednik SŠZ dr. Druml.
TERMIN!
NOGOMET
Sobota. V. 6. <990: Slovenski atletski klub - WAC (Trnja vas. t7). Po tekmi veliko slavje in poslovitev od dolgoletnega trenerja Lojzeta Jagodiča.
Na velikem TV-ckranu bo možen ogled tekme Avstrija -Italija.
TENIS
Nedelja, t<). 6. 1990: Teniški klub Bilčovs - TC AHround Celovec (pri Korenu. 9).