mm '1 h» Nm mesto, S. avgusta 1953 Stev. 31 I«eto 6 Ltt>uiikl ia Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Racevj« in .No»o mesto. — Izhaja vsak petek. - Urejuje uredniki odboi. "T Odgovorni urednik Tone GoJnik. - Tiska Tiskarna >Sloveu. »keja poročevalca« t Ljubljani, predstavnik Fraac Plevči. — UrodnUtvo in uprava: Novo mesto Cesta komandanta Staaeta 90. — FoSni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoftj račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu M6-H-T-24. — Letna naročnina znaša 480 din. polletna 240 din, četrtletna 120 din in je plačljiva vnaprej. DolenisM CENA TO DIN Tednik okrajev Črnomelj Belokranjski vinogradniki na nedeljskem posvetovanju v Metliki: Zakon o vinu nal zaštiti vinogradništvo Odbori Zvezne ljudske skupščine so že nekajkrat pretresali osnutek zakona o vinu, ki je nujno potreben, prav tako kot sakoa o obnovi vinogradništva. Navzlic večkratnim pretresom osnutka navedenega zakona ta ni bil sprejet, ker so različna mišljenja o posameznih postavkah zakonskega osnutka. Osnovna sporna stvar je, ali naj «e dovoli izdelava umetnih vin ali umetne pijače, podobne vinu, kot jo imenujejo. Razumljivo je, da zakon o vinu živo zanima vse naše vinogradnike, cato bi bilo prav, da bi pri sprejemanju tega zakona upoštevali njihove koristi, saj je vinogradništvo v naši državi pomembna gospodarska panoga ta mnoge, sicer zelo pasivne predele pa celo glavna panoga. Kmetijska zadruga Metlika je, poznavajoč pereče probleme belokranjskega vinogradništva, sklicala v nedeljo 31. julija v Metliki širši posvet vinogradnikov. Navzlic lepemu vremenu, ki je sledilo cclotedenskemu deževju in je mnoge zadržalo doma pri žetvi in košnji, se je posveta udeležilo nad 150 vinogradnikov iz Metlike in okolice. Na posvet so povabili tudi ljudske poslance, da bi se z njimi pogovorili o problemih vinogradništva, toda žal se vabilu ni odzval nobeden, kar so jim navzoči vinogradniki zamerili. Da pa bodo poslanci navzlic temu seznanjeni o čem so vinogradniki razpravljali, jim bodo poslali prepise z pisnika. Obnova vinogradov je nujno potrebna, toda... Da je belokranjsko vinogradništvo nujno potrebno obnove, je že dolgo znana stvar, saj so posamezni nasadi stati tudi do 70 let. Mnogi obnavljajo svoje vinograde nenačrtno in s pod-sajevanjem šmarnice ,kar je prav tako nepravilno In škodljivo. Potrebno je 1 ačrtno obna-n a vijanje, njegova osnova pa je dober trsni material. Nove trs-nice, ki jih v Beli krajini urejajo, so prvi korak k načrtni obnovi vinogradov. Temu namenu in boljši kvaliteti pridelka bo služila tudi nova vinska klet, ki jo grade v Metliki. Ob- nova bo terjala velike napore in znatna finančna sredstva. Spričo dejstva, da se na trs;u pojavljajo vedno večje količine umetnih vin, zaradi česar ostajajo neprodane "aloge naravnih vin tudi pri sedanjem majhnem pridelke, se vinogradniki resno vprašujejo, ali se investicije za obnovo vinogradov izplačajo. To tembolj, če bo novi vinski zakon vseboval določila, da je izdelava umetnih vin ali pijač v naši državi dovoljena. Ta, vsekakor tehten pomislek, je prevladoval tudi na posvetu v Metliki V dostojnem razgovoru o vseh vprašanjih vinogradništva so navzoči v glavnem poudarili: vinogradništvo je v bodoči metliški občini glavna gospodarska panoga, za veliko vasi pa edini vir dohodka. Vinogradi so stari in nujno potrebni načrtne obnove. Tega se vinogradniki dobro zavedajo, kot se zavedajo, da se je mogoče samo z dobro kvaliteto uveljaviti na trgu. Spričo težnje, ki zagovarja izdelavo in prodajo umetnih vin, pa njihovo vinogradništvo nima bodočnosti. Poudarjajo, da je socialistično gospodarstvo načrtno, zato je treba tudi pri vinogradništvu postopati načrtno. V to načrtnost spada tudi jamstvo, da bodo pridelek lahko vnovčili. Dovoljena izdelava umetnih vin vinogradniku ni jamstvo za prodajo njegovega pridelka. 2e sedaj, pri majhni lanski vinski letini, imajo vinogradniki neprodane zaloge vina, čeprav jih nudijo pod lastno proizvodno ceno. To jih resno skrbi in jim vzbuja upravičen pomislek pred velikimi investicijami za vinogradništvo, hkrati pa pomeni to tudi strah za obstoj za tiste predele, kjer je vino glavni ali edini vir dohodka. Pri tem poudarjajo belo-ranjski vinogradniki, da je to stališče vseh slovenskih vinogradnikov od goriških Brd pa do Kolpe. Kemija ima brez umetnih vin dovolj dela Iz teh in drugih upravičenih razlogov se vinogradniki metliške občine v imenu vseh ostalih vinogradnikov obračajo na ljudske predstavnike v Zvezni ljudski skupščini s prošnjo, da naj novi vinski zakon zaščiti vinogradnike po vsej državi. Predvsem naj vsebuje vinski zakon določilo, da se v naši državi, kjer imamo dovolj zdravih prirodnih vin, prepove izdelava umetnih vin, tako kot je to prepovedano v drugih naprednejših državah, kot na primer v Franciji in drugod. Niso proti napredku kemije, ki ima dovolj široko polje dela brez izdelave umetnih vin. Belokranjski vinogradniki so prepričani, da bo Zvezna ljudska skupščina upoštevala upravičene ugovore in pripombe vinogradnikov pri sprejemanju novega vinskega zakona. V tem smislu so tudi sestavili in poslali posebno resolucijo Zvezni ljudski skupščini. Pomisleki glede sedanjega načina plačevanja trošarine Med ostalimi vprašanji vinogradništva so navzoči obravnali še trošarino odnosno davek na promet proizvodov, ki ga mora plačati vinogradnik od pridelka vina. Mnenja so, naj bi ta davek plačalo gostinstvo, se pravi kupec. Prav tako so proti .merjenju vina s palico v sodih pri pridelovalcih in odmerjanju, koliko sme kdo popiti brez plačila prometnega davka. V davku po katastru naj bodo zajete vse kmetovalčeve neposredne družbene dajatve. Odkrito, kot to znajo Belokranjci, je eden izmed njih povedal: »To, da mi vsako leto s palico premerijo vino v sodu, me sili da vsaj nekaj vina skrijem pred merilci. Pri tem mi pomaga sin in tako se bo tudi on navadil delati nepošteno nasproti družbi. Mislim, da je treba dosedanji način kontrole odpraviti.« Ostro so vinogradniki nastopili tudi proti gostincem, ki prodajajo umetna vina, medtem ko leže pri njih na zalogi neprodane količine pristnih naravnih vin. Sklenili so, da bodo take gostilne bojkotirali. Prav tako se jim zdi razlika med kupno in prodajno ceno vina prevelika. ifoiitue odbornihov LO MO Novo mesto Prva točka dnevnega reda 30. redne seje LOMO Novo mesto, ki je bila 26. julija, so bile volitve enajstih odbornikov za bodoči občinski ljudski odbor novomeške občine. Odborniki so v novi odbor izvolili iz svoje srede sledeče tovariše: Janka Jarca, Borisa Andrija-niča, dr. Davorina Grosa, Franca Matka. Ludvika Perica, M'-loša Jevščka, Jožeta Moretija, Jožeta Udoviča, Jožeta Gričar-ja, Miho PoČrvina in Malči Kos. Dosedanji ljudski odbor mestne občine je štel 31 članov, bodoči odbor pa bo štel 41 članov. Iz sedanje občine Gotna vas bo v novem odboru 12 odbornikov, iz občine Mirna peč 6, ostali pa bodo iz dosedanjih občin Brusnice, Trška gora, dela občine Smarjeta in Prečne. V vsako hišo kočevskega In novomeSkega okraj" »DOLENJSKI UST« , V drugi točki dnevnega reda je LOMO potrdil zaključne račune za leto 1954 finančno samostojnih zavodov na območju mesta. Glavni del dobička teh zavodov v skupnem znesku okoli 1,800.000 din gre v proračun mestne občine. Na seji je LOMO rešil tudi vrsto tekočih upravnih zadev. Potrdil je razrešitev dosedanjega upravnika hotela Kandija Viktorja Kečkeža in imenovanj* novega upravnika Jožeta Tom-ljeta. Za direktorja podjetja »Snaga« je odbor imenoval Zvonkota Sadarja. Slaščičarna se odcepi od Pekarije ter postane samostojno podjetje. Za njenega upravnika je bil imenovan Viktor Kastelic. Prav tako postane samostojno podjetje mizarski obrat na Brodu. Za upravnika tega novega mizarskega podjetja je Ml imenovan Bogomir Koščak. Podjetju Mesarija so dovolili razširitev po-r slovanja na nakup in prodajo klavne živine. Ljudski odbor mestne občine Posvet o problemih lokalnega tiska Osem pokrajinskih listov v Sloveniji kda vsak teden približno 60.000 kvodov časnikov. Takozvani lokalni tisk se je v desetletju po osvoboditvi krepko zasidraj »ki lahko trdimo, da prebere vsak teden vsaj 200.000 Ijuda v S) oven j ji bodisi Slovenski Jadran, Celjski tedivik,, Primorske novice, Glas Gorenjske, Zasavski Tednik, Pomurski vestnik, Ptujski tednik ali pa Dolenjski list. Streči potrebam take množice bralcev nikakor m lahko, niti ne neodgovorno deJo. Da bi progledali do-sloi prehojeno pot, izmenjali dosedanje j'/kiiiTiiie ter se pomenili o Iteviilnih vprašanjih, ki tarejo uiredniJrva in uprave pokra/jimskih listov, so se na pobudo uredništva tednika Glas Gorenjske /brali v *obc*o 30. aprila v Kranju predstavnik i uredništev slovenskih lo klinih časnikov. Posveta so le ttieleiž>li tudi •podnredsodnik OT O Kruti] Ivan Bertoncelj-Johan, zvezni ljudski poslanec Vili Skn-njar ie Trbovelj, predsednik MO SZDL Kiranj Martin Košir, član upravnega odbora Novinarske«* društva Slovenije Ciril Ster ter dopisniki Radia Ljubljane in dnevnih listov tz Kranja. Udeleženci posveta so razpravljali o številnih stanovskih vprašan jih in o novinarskem kadru pri pokrajinskih listih. Pogovorili so se o vsebini in oblikah dela v lokalnih časopisih ter o perečih u;>r.ivnih, finančnih in ostalih problemih lokalnega tiska. Sklenili so ustanoviti sekcijo lokalnega nsika pri Novinarskem društvu Slovenije, s pomočjo katere bodo tesneje ,;x> vezani z društvom in s Komisijo za tisk pri Glavnem odboru SZDL Slovenije. Prihodnji pos vrt predstavn-kov lokalnih 'isrov Ho konec septembra v Nov- Goirici pri »Prinior-jkih novicah«. je odobril zamenjavo stanovanjskih hiš med mestno občino, Rudolfom Smolo in tapetnikom Pavlicem iz Žabje vasi. Z zamenjavo dobi občina v last Smoletovo hišo na Loki, Smola dobi Pavličevo hišo v Žabji vasi, Pavlic pa hišo narodne imovine na Sukljetovi cesti štev. 2 v Kandiji. Smoletova hiša na Loki bo preurejena za potrebe Čeprav je odkupna cena vina od 60 do 90 din s plačanim davkom na promet proizvodov, prodajajo vino v gostilnah od 150 do 190 din iiier. To razliko je treba zmanjšati in . izvajati ostrejšo kontrolo nad prodajalci vina glede dviganja cen in neupravičenega zaslužka na račun proizvajalca in potrošnika. Vinogradniki so še sklenili, da se bodo še večkrat sestali na tak posvet in obra. navali zadeve vinogradništva. Želijo pa, da *e takih posvetov udeležijo tudi ljudski poslanci, da se bodo bo* lje seznanili s problemi, ki težijo njihove volivce. Peter Romani i V Veliki Loki bodo 7. avgusta odkrili spomenik v^se množične organizacije m društva, na Čelu s ,priipravljalnim odborom za postavitev spomenika padlim borcem m žrtvam fašističnega terorja, se vneto pripravljajo na 7. avgust, ko bodo dopoldne ob desetih pred Zadružnim domom odkrili spomenik. Odkirkje spomenika perinrrlde-setem padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz Velike Loke in okolice bo združeno z obširnim sporedom, pri katerem bo sodelovala tudi vojaška godba iz Novega mesta. Popoldne ob enih bo nastop gasilcev, ob dveh koncert vojaške godbe, nato pa ljudsko raja> :0 jo mesto ifijeno, Sadtamtke ntotjel Doloo kolona zagorelih in nasmejanih, otrok novomeškega okraja se poslavlja od Splita. Hvaležen stisk roke upravniku in kuharicam, ki ostanejo še v drugi izmeni, zadnji pogled na sinji Jadran, posejan z belimi jadrnicami in vrsta lepih vtisov ter spominov gre z nami. Pred tremi tedni nas je sprejel Split in nam dal prijeten domek v Domu za vzgojo gluhonemih otrok. Tritnšest-desetim otrokom sta pripravila letovanje na morju socialno skrbstvo in organizacija Zveze borcev v Novem mestu. Se nikoli se nismo spustili tako daleč z doma. Jadran smo mestu in v njegovem paviljo poznali samo z zemljevida. Tokrat pa smo spoznali del domovine, skalnato zemljo, ki jo obkroža prelepa modrina našega morja. Spoznali smo Split, ogledali smo si dva tisoč let stare spomenike nekdanjih gospodarjev. Prve dni smo pogledali v okolico Splita, Solin. Sli smo na Marjan. Posebno nas je zanimal novi muzej NOB, kjer smo spoznali, kaj je darovala naša bratska republika na žrtvenik domovine. Njihove žrtve niso bile majhne in leta vojne so polna težkih in slaunih dogodkov. Spoznali smo mnogo del kiparja — umetnika Meštroviča « nu. Kdo bi naštel vse zanimivosti, ki smo jih videli v te} dobi! Zadnje dni smo izkoristili mirno morje; »Partizanka« nas je odpeljala na Hvar. Spet palme, agave, rožmarin! Kopali smo se, sončili, igrali. Napiti smo sonca, zraka in morja. Okrepljeni smo in precej težji kot pred tremi tedni. Organizatorjem tega lepega letovanja in vsemt ki so imeli z nami skrb, lepa hvala! Prav posebej pa naši ljudski oblasti in Zvezi borcev, ki posvečata mlademu rodu vso ljubezen! Hvaležni. dolenjski otroci naša prva varnost človeka pri delu skrb: Obiščite razstavo pripomočkov za higiensko In tehnično zaščito dela, ki bo v Novem mestu od 12. do 19. VIII. prav posebno pozornost poklanjati tehničnemu in zdravstveno-tehničnemu varstvu ljudi pri delu. Človek je najvažnejši činitelj v proizvodnji, zato je treba proučevati vse tiste pogoje, ki omogočajo čimboljši proces proizvodnje ob čim manjši nevarnosti za ljudi in ob čim manjši potrošnji ljudske energije. To je toliko važnejše za Dolenjsko, ki nima velikih izkušenj v proizvodnji. V podjetja in tovarne prihaja veliko mladih ljudl-začetnikov, ki jim je delo v tovarni in ravnanje s stroji — tuje; le-tl ne poznajo nevarnosti In je zato veliko nesreč pri delu. Skoda, ki s tem nastaja, je ogromna ne samo za posameznika, ki ostane dostikrat tudi invalid z zmanjšano sposobnostjo 'za delo, ampak tudi za družbo, športnih stadionov. Z zadovolj-!. , . ' . . stvom so odborniki tudi vzeli jki u *"g n» ,zpadU na znanje, da bo občina še letos' dohodka. Samo v novomeškem pričela z deli za tlakovanje od- I °kraJu «re taka skoda v težke nosno asfaltiranje Sukljetove milijone! Ni dovolj, da zdravi-ceste proti bolnišnici. |mo samo posledice številnih ne- V naših družbenih razmerah, |sreč, temveč je še zlasti po-lin Izboljšanje higiene veliko ce-kjer poslavl,i«ui.o ■ ospredje člo- itrebro, da preprečujemo nesreče jnejši, k3kor pa izpad; v pro-veka in skrb za njegovo blagi-J vnaprej. Zmanjšali jih bomo na njo, je naravno, da moramo še |ta način, če bodo odgovorni ljudje v gospodarskih organizacijah proučevali pojave, kako, kje in zakaj je prišlo do nesreče. Pri varstvu ljudi v delovnem razmerju bi morala tudi sindikalna organizacija, posebno pa starejši delavci, bolj paziti in naučiti mladega človeka — novinca »hoditi po tovarni«. Na področju zaščite ljudi v proizvodnji se odgovorni ljudje v gospodarskih organizacijah res ne bi smeli bati naporov, kajti skrb za delavčevo življenje in zdravje je hkrati skrb za reden in nemoten proces proizvodnje, za kakovost ln množino proizvodov. Cesto pride do nesreče, ker delavec na delovnem mestu ne uporablja zaščitnih sredstev — naočnikov pri varjenju, brušenju in smirkovi plošči itd., često pa zato, ker zaščitnih sredstev nima. Ce bi odgovorni tovariši v podjetjih proučili ln analizirali skorjo, ki nastane zaradi nesreč, bi hitro spoznali, da so predmeti tehnične zaščite izvodnji. Odbor za zaščito dela pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu bo zato skupaj z republiškim Zavodom za proučevanje varnosti pri delu organiziral razstavo predmetov za higiensko in tehnično varnost, ki bo odprta od 12. do 19. avgusta v osnovni šoli v Novem mestu. Namen razstave ni samo v tem, da se delovni kolektivi seznanijo s predmeti za zaščito dela, ki jih že izdelujemo v državi, odnosno še uvažamo. Namen razstave je Podprimo plemenito napore Rdečega križa! 0b združitvi organizacij Rdečega križa okrajev Novo mesto in Črnomelj 27. julija sta se v Novem mestu sestala okrajna odbora Rdečega križa iz Novega mesta in Črnomlja, da združita organizaciji obeh okrajev. Plenuma so se udeležili za Glavni odbor RK Slovenije dr. Rudi Kiovskv in tov. Slibar, za Okrajni odbor SZDL Jože Plaveč, tajnik okr. gasilske zveze Pavel Japelj in Janez Grašič za Društvo prijateljev mladine. Po Izvolitvi delovnega predsedstva, ki ga je vodil ing. Ivo Zobec, je poročal o stanju v organizacijah Rdečega križa v novomeškem okraju dr. Tone Hočevar. Naštel je oblike sodelovanja RK s svetom za ljudsko zdravstvo, nato pa navedel med drugim, da dela v okraju 23 občinskih in 12 vaških odborov RK, v katerih je bilo konec leta 1954 skupaj 4200 članov. Letos naj bi se število odraslih članov RK v sedanjem novome: škem okraju povečalo na 6000 članov. Ob koneu prvega pol- VREME za čas od 5. do 14. avgusta Deževalo bo nekako 6. aH *.er 11. |n 14. avgusta. Drup* ho lepo vreme, zlaiti med 8 10. avguMom let j a 1955 je plačalo polletno naročnino že 3600 članov. Na 51 šolah je v pomladku organiziranih 5800 članov mladega naraščaja. Sedem komisij je pri okr. odboru RK skrbelo za uresničevanje številnih nalog, ki jih opravlja ta Človekoljubna organizacija. Zdravstveno prosvet-ljevanje je doseglo v tem letu vidne uspehe, zlasti v 25 tečajih za žensko mladino, ki jih }e obiskalo 501 delrie. Komisija za male asanacije je lani vodila 12 del, od katerih je bilo dograjenih 7, pet pa jih je še letos v delu. OLO je lani za ta dela na podežel'.u prispeval 1,200.000 din, vrednost opravljenega dela pa znaša nad 5,200.000 din. Letos Je komisija prevzela še 5 del, za katera bo prispeval OLO 940.000 din, Glavni odbor RKS pa pol milijona dinarjev. Tako bodo ljudje spet dobili zdravo pitno vodo, urejenih bo več higienskih gnojnlčnih jam ln pod. Lepe uspehe Je dosegala tudi komisija za borbo proti tuberkulozi; to borbo bi pa morala javnost še bolj podpirati. Uspela razstava br^^koholnlh pi-1ač le pO* da se ljudje zelo ranttr '■• m bor^o proti alkoholizmu. I*j jo je obiskalo v Novem mestu nad 5000 ljud'. Krvodajalstvo na Dolenjskem še nI dovolj poznano, čeprav potrebujejo tudi naše bolnišnice čedalje več krvi. Predvsem bo treba še precej več predavanj, propagande in zbiranja krvodajalcev, pri čemer bi zlasti podjetja in sindikati lahko opravili nadvse koristno družbeno delo. Pomladkarjl RK so letos na šolah dobili zobne ščetke, v šolah so uredili higienske kotičke in se tako navajali na zdravo življenje. Obsežno delo je opravila gospodarsko-finančna komisija z razdeljevanjem pomoči in s finančno-organizacijskim delom v organizacijah. NA DOLENJSKEM BI LAHKO BILO NAD 10.000 ČLANOV RK Naše sile, Je dejal med drugim dr. Hočevar, moramo usmeriti zlasti v razširitev članstva te človekoljubne organizacije V novomeškem okraju smo sklenili dvigniti število članom na 6000, Bela krajina pa bi jih naj imela 2 do 3000. tako da bi prihodnje leto dosegli število 10.000, kar bi ustrezalo našim razmerpm. V kraiih. kjer so h-M hudi požari in je RK rt** (Nadaljevnaje na 2, strani) tudi ta, da vzbudi zanimanj« tsko pri odgovornih ljudeh v gospodarskih organizacijah, kakor tudi pri članih delovnih kolektivov, da Je treba za varnost ljudi v delovnem razmerju veliko bolj skrbeti. Vse delovne kolektive novomeškega okraja, tovarn, podjetij, obrtnih delavnic, kmetijskih posestev itd. vabimo, da obiščejo razstavo in si ogledajo predmete za zaščito dela. Lahko bodo videli tudi filme, ki prikazujejo zaščito dela v posameznih gospodarskih panogah. 1;ha Počrvina S seje upravnega odbora 0ZZ Novo mesto Pod predsedstvom Viktorja Zupančiča je bila 30. julija v Novem mestu seja upravnega odbora Okrajne zadružne zveze Novo mesto. Na seji so razpravljali o boljši organizaciji odkupa pri kmetijskih zadrugah, o kreditih, o črpanju posameznih skladov, o strojnih odsekih in drugih zadevah. Obravnavali so tudi poročilo podpredsednika Toneta Pirca o posameznih zadružnih podjetjih. Vsa vprašanja, ki jih je obravnaval upravni odbor OZZ na tej seji, kakor tudi predloge in sklepe seje bodo obravnavali št na občinskih konferencah s predsedniki upravnih odborov ter uslužbenci posameznih kmetijskih zadrug. Na teh konferencah se bodo pogovorili tudi o dosedanjem delu zadrug, o napakah in težavah ter potrebnih ukrepih za čimbolj še poslovanje kmetijskih zadrug. Konference Danes 2. seja OLO Novo mesto Danes dopoldne se je ob 9.30 začela v Domu ljudske prosvete v Novem mestu 2. redna seja Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, na kateri bodo sprejeli statut OLO, odlok o začasni sistematizaciji uprave OLO, Imenovali vodilne okrajne uslužbence ter#izvolili svete, komisije ln druge organe OLO. Razširitev nalog gospodarskih zbornic Gospodarski strokovnjaki pri Zveznem izvršnem svetu so pri-, pravili osnutek odloka, po katerem bi vrsto določenih pošlo" prenesli od državnih na družbene organe, to Je na gospodarske zbornice. Ta predlog je bil poslan v pvoučevanje vsem republiškim gospodarskim zbornicam in združenjem. Te bodo do začetka septembra poslale Zveznemu Izvršnemu svetu svoje predloge in mnenja. bodo v avgustu, prisostvovali pa jim bodo člani upravnega odbora OZZ. Vinsko klet v Metliki gradi SGP PIONIR Na dražbi gradbenih del vinske kleti v Metliki je bilo delo oddano Splošnemu gradbenemu podjetju »Pionir« iz Novega mesta, ki je nastopilo na dražbi z najnižjo ceno. Nedvomno bo podjetje kot doslej tudi to delo izvršilo solidno in do postavljenega roka. Statut 0L0 Kočevje sprejet 29. julija je bila v Kočevju 2. redna seja okrajnega ljudskega odbora, na kateri so sprejeli okrajni statut, izvolili svete in komisije OLO ter postavili vodilne uslužbence okrajne uprave. Obširneje bomo o seji poročali v prihodnji številki. D. D. Nočni požar na Krvavcem vrhu 24. julija je okoli 22. ure nastal požar na Krvavcem vrhu pri Metliki, ki Je popolnoma upepelil gospodarsko poslopje Jožeta Kafolta. Zgorelo je tudi okoli 15 ton sena, 1.000 kg ječmena, mlatilnica in drugo poljsko orodje. Škode je okoli milijon dinarjev. Vzrok požara š« ni ugotovljen. Nafta tudi pri Brežicah in v dolini Krke Gospodarski vestnik poroča, da so raziskovalna dela pokazala, da je v bližini Sotle pri Brežicah nafta. Po vsej verjetnosti je nafta na vsem območju nekdanjega Panonskega morja, kot tudi v njegovih podaljških v dolini Sotle, Save ln Krke, Prva vrtina je pri Dobravi pri Brežicah Strokovnjaki upajo, da bodo naleteli na nafto V globini 850 metrov. Rtran 2 »DOLENJSKI UST« Stev. 81 1 Podprimo napore Mečeta križa! (Nadaljevanje s 1. strani) nekaj pomoči, so ljudje spoznali, kaj pomeni pomoč bližnjemu v sili in se radi včlanjuje-jo. Moramo jim zato povedati, da redna članarina ni zaradi tega, da bi z rjo kaj kupili, temveč da bi pomagali z njo tistim, ki eo ob nenadnih nesrečah pomoči najbolj potrebni. Delo organizacije pa naj bo zla-»ti usmerjeno v zdravstveno pr-jsvetljevanje ljudstva, v sodelovanje z ljudsko oblastjo in v razširjenje načel Rdečega križa. »NA ROKAH BI NOSILI TISTE LJUDI, KI SO NAM POMAGALI DO VODE...« T:-ko so prejšnji teden rekli ljudje na Krvavčjem vrhu v Eeli krajini, ko je. začelo v vasi goreti in so obvarovali naselje s tem, da so vzeli vodo iz novega vodnjaka, ki jim ga j* T. vil zgraditi Rdeči križ. Menda ta primer dovolj potrjuje ; :?en pomen malih asana-c ki jih vedi Rdeči križ v kori t podeželskega prebivalstva. Pridsednik okr. odbora RK v Črnomlju Karel Jerman je na plenumu povedal, da so lani poleg vodnjaka na Krvavčjem vrhu zgradili tudi napajališče v Tribučah in zajeli vodo v Rado vici. Letos je treba dograditi ogrado vodnjaka v Dragomlji vasi, dokončati dela na Krvavčjem vrhu, v Radovici, Marin-dblu- in v vasi Drage popraviti vodnjak, za kar bo treba nad 1,400.000 din. Letos bi potrebovali za ta dela 2,900.000 din, pmšenj za asanacijska dela pa je še več. Lani so porabili za taka dela 1,927.000 din, za 273.000 din pa so nakupili cementa, ki ga imajo v Metliki 7 in v Črnomlju 15 ton. Tečajev RK je bilo lani v Beli krajini 13. obiskovalo pa jih je 427 deklet. Pereč problem je v okraju tuberkuloza. Zabeleženih je 168 aktivnih bolnikov, pod nadzorstvom pa jih je kakih 400. Poles zdravstvenih domov v Črnomlju in Metliki delujejo zdravstvene postaje na Vinici, v Adlešićih, Predgrađu (trenutno brez medic, sestre), v Semiču in Suhorju, v Gradacu pa zdravstveno postajo šele ustanavljajo. V okraju je še 7 postaj .prve pomoči, ki jih vodijo tečajnice Rdečega križa. Slabo pa je s članstvom RK v črnomaljskem okraju. Svoj čas so menili, da imajo 4200 članov, po spiskih in plačani članarini pa so ugotovili, da jih je pribl. 1410. Na takih primerih, kot je gornji iz Krvavčjega vrha, lahko ljudem otipljivo pokažemo, kam gre članarina RK, kako koristiti dinar posameznika skupnosti tam, kjer je pomoč najbolj potrebna! Zato so tudi v Beli krajini dani vsi pogoji, da se Rdeči križ krepko razvije. Na bodočih 3 občinskih odborih RK v Črnomlju, Metliki in Semiču leži odgovornost, da bodo to uresničili. Ne pozabimo, da je Bela krajina zibelka našega Rdečega križa, ki je bil tu ustanovljen med vojno. RDECl KRIZ V OBČINI KOSTANJEVICA — PODBOCJE O delu RK»v sedanjih občinah na Krki in Podbočje je poročal tovariš Mlakar in dejal, da je v obeh občinah trenutno 591) članov, ki so plačali članarino, in 463 članov v pomladku RK. V Kostanjevici in Črneči vasi so imeli 2 tečaja za žensko mladino, v Podbočju pa prav dobro upeli tečaj z internatom. Za asanacije niso letos predvideli nič, ker jih okrajno vodstvo krškega RK ni upoštevalo, najbrže zaradi nove upravne razdelitve. V Kostanjevici je zdravstvena postaja; kaže, da bo tam ostala tudi zobna ambulanta, čeprav še ni plačana. V Podbočju naj bi ustanovili krajevno ambulanto. Naj pohvalimo mimogrede vestnost delegatov iz te občine: vsi štirje povabljeni tovariši in tovarišice so se udeležili plenuma, medtem ko se je od 38 delegatov novomeškega okraja udeležilo plenuma le 28, iz Bele krajine pa od 24 komaj 7 delegatovi POMEN KOLEKTIVNEGA DELA ODBOROV RK Član GO Rdečega križa Slovenije dr. Rudi Kiovsky je po pozdravu navzočih govoril zlasti o oblikah dela bodočih odborov RK, ki jih čakajo nadvse važne naloge. Čedalje bolj prehaja odgovornost za delo organizacije, ki prevzema od države tudi vedno večje pristojnosti za zdravstveno prosvetljevanje ljudstva, na občinske odbore RK. Od dela šestih komisij, kt bodo pri posameznih obč. odborih, je odvisno v veliki meri, kako bomo te naloge uresničevali. Za borbo proti tuberkulozi, za male asanacije, za važno bitko proti alkoholizmu itd. dobiva RK vedno večja materialna sredstva od države in mora z njimi kar najbolj preudarno gospodariti. Medtem ko so doslej organizacijski tajniki RK nosili glavno težo dela, mora odgovornost za sedanje nove naloge preiti na odbore Rdečega križa kot celote. Gospodarsko-finančno poročilo za okr. odbor RK Novo mesto je na plenumu prebrala Milica Sali; odbor ima nad pol milijona din dobroimetja poleg inventarja. Iz Črnomlja je poročal o gospodarskem stanju okr. odbora RK Stane Lovšin. Le-to je pasivno, bo pa po vrnitvi dolga, ki ga ima do Rdečega križa LO MO Črnomelj, verjetno urejeno. Na predlog nadzornega odbora je bil dosedanji okr. odbor RK Novo mesto razrešen, črnomaljski pa bo potem, ko bodo gospodarske in finančne zadeve docela urejene. Pri volitvah so v novi plenum okr. odbora RK združenega okraja Novo mesto izvolili 35 tovarišev in tovarišlc, v izvršni odbor 11, v nadzorni pa 5, Izvollld so še 2 delegata za GO RKS in 1 novega člana za finančno inšpekcijo pri GO. S sklepi za bodoče delo in dogovorom o izvolitvi novih občinskih odborov RK je bila združitev organizacij Rdečega križa naših dosedanjih dveh okrajev zaključena. Smrt v naraslem potoku Gospodinja Antonija Skubic iz Menišk« vasi pri Dolenjskih Toplicah s« Je 27. julija po kosilu odpravila plet korenje. Na njivo je morala preko potoka Radešca, ki je zaradi deževja močno narasel. S čolnom se je podala preko potoka pri Rodi-novem mlinu v Seiih. Ker je šla preblizu jezu, jo je tok zanesel čez jez, pri čemer je padla v potok. Iz vode so jo potegnili 800 metrov nižje od kraja ne sreče, vendar je bila že vsaka pomoč zaman. Zaradi neuslišane ljubezni v smrt 26-letnega avtomehanika L H. so našli ponoči 27. julija v Brš ljinu nezavestnega. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, toda že med prevozom Je umrl. Kaže, da je bil vzrok samomora z do-sedaj še neugotovljenim stru pom nesrečna ali pa neuslišana ljubezen. Ogj tedna do tedna Kako je z novomeškim Glavnim trgom Žita so v Suhi krajini izredno obrodila Sedanja dela za končno ureditev Glavnega trga v Novem mestu so predmet kritike prebivalcev, češ da se dela nenačrt-no, počasi in da je tudi veliko nepotrebnih ali dvakratnih del. O tej zadevi je postavil na zadnji redni seji ljudskega odbora mestne občine vprašanje tudi odbornik Martin Pavlin. Stvar je v resnici sledeča: Glavni trg urejajo po načrtih arhitekta profesorja Marijana Mušiča, po čigar zamisli je bil urejen tudi spomeniški del mesta z Ljubljanskimi * vratmi in Kidričevim trgom. Urediti tak prostor, kot je novomeški Glavni trg, nikakor ni lahka stvar. Najprej je treba poudariti, da ni bilo nikoli toliko kreditov, da bi lahko obenem izvedli vsa potrebna dela. To je tudi iz tehničnih razlogov nemogoče. Velike težave so bile že s tlakovanjem ceste, ker je bilo treba cestišče nekoliko izravnati, hkrati pa urediti tudi kanalizacijo. Svet, kjer stoji Novo me-•**», je valovit, kar velja še posebej za Glavni trg. Vsako zniževanje terena je težaven problem, ker so hiše zidane čisto na površju brez vsakršnih ze- meljskih temeljev; To narekuje f trebno delo, kar pa nikakor ni pri izravnavanju tlaka skrajno bilo L::.inja ledna vkljub hladni p mladi :n obilnem dežju kaže zelo lepo, zlasti k»rompir in koruza, pa tu Ji ostalj posevki. Katoličani ne smejo brati katoliških časopisov Sveta kongregacija v Vatikanu je prepovedala madžarskim in drugim katoličanom branje dveh ka.oližkih časopisov. To sta »A Karestz« in >'Buletin madžarskih katoličanov«. Oba časopisa sta nabožna, toda Vatikan ju je prepoveaal, ker sta pisala, da med katoličani in komunisti na Madžarskem vladata sloga in mir. Prav tako sta pisala, da se madžarski vernik; strinjajo s komunistično vlado v marsikaterih vprašanjih. Po mišljenju Svete kongregacije je to neodpuslljiv greh, zato bodo vsi, ki bodo te liste bj-ali že vnaprej izobčeni iz cerkve. th pozabilo: poravnana naročnina vam zagotavlja brezplačno nezgodno zavarovanje pri Dolenjskem listu! Ze neko,) let spremljajo kmeta slabe letine, letošnja letina pa obeta ,prav lep pridelek. Posebno so obrodila žita — pšenica, ječmen in oves. Mlatil niča kmetijske zadruge v Žužemberku že dober teden mlati. Izredno je obrodila pšenica »italiijanka«, ki je dala prj mnogih kmetih cel mernik klenega zrnja na 1 ar ali 2300 kg na hektar, kar je za nale klra-je izreJno. Po kvaliteti in mno-f.ni n:i ne zaostaja ječmen. Tak uspeh moramo pripisati umetnim gnojilom, ki' so Jih kmetje uporabljali letos rzredno veliko, kar »e jim je oiSilno povrnilo s polnimi kašČami žita, zato jim kruha ne bo manjkalo. 5. H. Gradnja postajnih skladišč v Metliki in Črnomlju Kot nujno potrebna objekta, ki sta bila med vojno skupno s postajama uničena, gradijo sedaj še postajni skladišči v Mei-liki in Črnomlju. Dela v Metliki napredujejo nekoliko hitreje kot v Črnomlju. Vsekakor bosta obe skladišči še letos izročeni svojemu namenu. Prav bi bilo, da bi čimprej rešili pri metliški postaji še vprašanje odlagalnega oziroma nakladalnega prostora za les. Vsekakor bi morali ta prostor premestiti v celoti iz zahodne na vzhodno stran postajnega poslopja. S tem bi se rešili hudega blata pred vhodom na postajo, ki je ob vsakem mokrem vremenu že kar neznosno. Prostor, kjer sedaj nakladajo drva in prage, bi kazalo preurediti v park s klopmi za potnike. Kuharjeva zidanica na Lipniku, v kateri je leta 1944 delala novomeška okrožna tehnika OF previdnost. Ko je bil obnovljen in poja-čaa vodovod, je bilo treba skozi mesto položiti cevi večjega premera. To je pomenilo dvojno prekopavanje trga: izkop za nove cevi in izkop starih. Sele nato so lahko pričeli z urejevanjem pločnikov, ki so bili do-sedaj raznih oblik in kvalitet. Gradnja enotnih pločnikov ni lahka stvar zaradi višinskih razlik cestišča in stavb. Ce hočemo zgraditi vsaj približno enotne pločnike, je treba stare odstraniti, kar Je za nekatere ljudi, ki tega ne razumejo, predmet kritike. ■ Pri utrjevanju tlaka med cestiščem in pločniki so se pokazale nove težave. Zaradi ilovnate podlage se je tlak usedal; Izpod 30 tonskega valjarja je silila ilovica. Na takih krajih je bilo treba tla odkopati in svet utrditi s kamenjem in gramozom. Tudi to odkopavanje po že deloma utrjenem tlaku so nekateri smatrali za nenačrtno in nepo- Končno je prišla v zadnjem trenutku ie pošta, ki se je spomnila, da bi bilo pred aefal-tiranjem le ceneje položiti podzemeljski kabel v tem delu mesta. Zato je dala še pošta izkopati en jarek po dolžini Glavnega trga. LOMO ni rad pristal na to delo, ker vsako prekopavanje zmehča teren. Ni potrebno še posebej poudarjati, da nosi vse stroške izkopa in graditve kanala za podzemeljski kabel pošta. Poleg tega ji bo LOMO predložil še račun za ponovno utrjevanje tega dela trga. Ker bo na trgu zasajenih več viso-korastočih dreves, je treba pred asfaltiranjem izkopati še jame za ta drevesa. Jame se morajo iz čisto tehničnih razlogov kopati šele potem, ko je svet dovolj utrjen. Na koncu lahko ie povemo, da izvaja vsa dela na trgu ljudski odbor mestne občine v lastni režiji in zato o kakih velikih izdatkih za ta d^la ni govora, kar bo tako razvidno iz obračuna po končanih delih. UNCEM ]E VSE UMAZANO Debelo je pogledal pred ne- ' resnica. Vržene so v »vet t nedavnim' Franc Sircelj iz Kota Imenom, da na račun posamezni- pri Semiču, ko je šel mimo hiše Kristine Macele. Kar na lepem se je postavila pred njega: »Zakaj si pa ti rekel, da bo treba mene pospraviti? Kaj sem pa hudega storila, lu Ljubljane. Pri Verdu nad Vrhniko pa so partizani napad!; vVak in rešili ves transport. Ta dogodek je onisal v »Čudežu nad Bistro*. Napad na vi..« je bn opravi'1 2. bataljon Pohor&ke- ga odreda. Rešeni interniranci so se pomaknili s partizani proti Notranjski. Prvi dan med partizani je opisal Jarc v »Ljudeh na razpotju«. Kakih 14 dni kasneje se je pod Racno goro srečal z Josipom Vidmarjem In odšel z njim proti Rogu. S člani Izvršneg; odbora je ostal do 16. avgusta ko se je začela velika italijanska ofenziva tudi na Rog. Miran Jarc se je v teh usodnih dneh priključil skupini Mateja Bora, ki je na poti na Kočevsko zašla in padla v zasedo To opisuje Bor v »Roški ofen-iivi«, ki je nekako posvečena spominu Mirana Jarca: ».Vodnik je izgubil pot'... .Čakati moramo do jutra* ... Polegli smo ob stezi po mokrih tleh. V vseh je kljuvala ena sama misel: kaj bo, ko ae :dnni? Sovražnikov obroč se za->eza... Miran, ki so mu pravM: Janez Suhi, je zaspal na mojih kolenih... Sredi noči me ie prijel za roko in šepetaje recitiral Pregljev verz; ,Se nocoj ena urca je skrita .. ,* *) Iz tišine pa se je spodaj iz- notal sumljiv glas. , .Premik kolon po cesti', sem menil. ,Ne; Italijani gredo v strelcih >roti nam', me je zavrnil tovariš... Miran je šel pred mano upognjen, tih, nemiren. Noge so se mu zapletale ob koreninah in kamenju ... Lezli smo po skalnatem svetu v breg. Tedaj pa se je nenado-na vsula po nas toča dumdumk Kolona se je vznemirjena kakor preplašena žival pognala čez pečine... Miran je z zadnjimi ailami stopil za mano, opletal, padal, se znova pobiral m hitel naprej. Nazadnje se je sesedel in 11 Šepetal: ,Moje moči »o pri kraju. Pu-stite me tu'.,. * Opomba uredništva: verz nI Pregljev, pač pa H r-fliodn* pesmi, in i?a le Pregelj porami v tnl svoj; povesti. Pravilno #e Klasi: Ena urca Je skrita, morbit glin nocoj , , , ,ZberI vse svoje sile! Zdaj moral vzdržati.' Miran se je sesedel na pot in ni hotel več nikamor. Poiskali smo mu zavetišče v grmlčju pod skalami, ga pokrili z vejami, nasuli Ustja čezenj, da bi ga sovražnik ne opazil, ito poj de tod mimo. .Počakaj tu. Pridemo pote, brž ko bo mogoče.' Dali smo mu konzervo, ki Jo stisnil k eebi kakor otrok dragoceno Igračo. .Dajte mi vode. ALi Jabolko, eno samo jabolko..-' Jabolko? Kaj bi dal tisti trenutek, da sem mu ga mogel ponuditi. Nemara bi mu sok ✓rnil moči Jn rešil življenje.. Jarca nisem videl nikoli več Naša patrulja, ki je stikala po hostl za izgubljenim tovarišem, ga v njegovem skrivališču ni našla ...« „ Jarc ai j« v alcrlvallSču nabral novih moči, potem pa, ko je huda ura minila, je odeel iskat svoje tovariše. Na Pogledu seje srečal s Pavlom Kamenskom, ki je bil tudi zaostal. Tu sta padla v roke Italijanom, ki so Ju na-Ul v nekem grmovju. Streljali so vanju In Jarc je bil pri priči mrtev, Kamenš*4c pa remjen. I.-rčevega trupla partizani niso naišli. Miran Jarc je peenil te pisateljeva! z* v dijaških istih. 1927 je v samozaložbi izdal zbirko »Človek in noč«, 1936 pt ji je sledila druga — »Novemberske pesmi«. To je bila abstraktna ekspresionistična lirika e titan-skim človekom, željnim prodreti v skrivnost vesolja, v brez-čaije ln brezkončnost. »Kozmič-ma poezija« (Franc Petre), ki ji ie bil Jarc poiskal tudi nov izraz in novo obliko — nemiren, sunkovit, dinamičen ritem, nenavaden jezik, poln presenetljivih prispodob ln glasovnih posebnosti. Jarc Je pisal tudi prozo. Njegovo najboljše in najobsežnejše prozno delo je roman »Novo mesto«, boleča izpoved njegove generacije in nJega, umetnika samega; roman mladostnih sam in izgubljenih iluzij sredi meteža prve svetovne vojna in duhovne osamelosti. Uatvarjal j« tudi med vojno. V vezani besedi nam j« zapustil nekaj pesmi: »O gozdovi tirni«, »Paeijonke«, »Pregnanec«, »Ele^ gija«, »Molk«. V prozi pa je napisal * »Čudež nad Bistro«. »Ljudje na razpotju«, »Pokrajine v gomračju«, »Zapis o štajerskih izseljencih« in »Zgodbo o kozolcu ln novem človeku«, ki pa je z nJim vred propadla. Na željo Izvršnega odboru, da •ii pisal manjše igre in ekeče za agitleater in gledališke družine v vojski, j« Jarc napj^al »keč »Gabrenja«. Napisal je pa tudi razpravo »Beseda o partizanski pesmic IVAN ROB Slično usodo kot Miran Jarc je doživel pesnik Ivan Rob. Rojen je bil 17. avgusta 1806 v Trstu, gimnazijo pa Je obiskoval v Ljubljani. Po maturi se j t vpisal na «>laviitični oddelek ljubljanske univerze. V OF «e Ja vključil med prvimi. S pokojnim Janezom Kardeljem jt odšel na partizansko ozemlje in organiziral v Kočevju kultu rao-proavetno ekipo. Nato Je bil dodeljen Cankarjevi brigadi za urednika satiričnega lista. Zaradi hudih fizičnih naporov pa v brigadi nI dolgo vzdržal. Poalall «o ga k sanitarnemu oddelku v Zalovče, kmalu pa ga grefamo pri radijskemu sprejemniku v Zloganju. 2. Januarja 1943 to ga zajeli Italijani in odgnali v Novo mesto n« evojo komando. Kako je gledal nanj sovražnik in kako ■ae ]• pesnik vedel v teh zadnjih dneh preizkušnje, priča poročilo generalnega komandanta kraljevih karablnjerjev: »Pripadal Je brigad! Cankar, ':|er je skrbel za propagando in >a razširjenje poročil In manifestov med partizanskim! oddelki m med IJ^tvom. Predstav- ljal je intelektualni element; čeprav ae ne sklada z njegovim pričevanjem, je moral biti vodja političnega dela v tej brigadi. V trenutku, ko je bil ujet, je izrekel v Italijanskem Jeziku svoj prezir nad usodo, ki ga čaka, s stavkom: .Kdor umre za domovino, je živel dovolj'.« 9. februarja 1943 so ga ustrelili še z nekaterimi tovariši pri vasi Llgojno blizu Vrhnike. »Kot človek je bil Ivan Rob .vesel bohem e tragično noto', kakor smo mu rekli. Vedno vesel in nasmejan je bil dobrodošel v vsaki družbi. Bil je izredno duhovit in dovtlpen ...« (Branimir Kozinc). Pisati Je začel ž« v diJaSkih letih in jt zrasel ■ v močnega pesnika, zlasti epika, * vidno socialno noto, Bil Je tudi oster satirik. Take vrste Je njegov »Deseti brat«, travestija Jurčičevega romana. Dogajanje Je prenesel f svojo dobo. Ukvarjsl se Ja tudi s prevajanjem iz ro-munščine ln grščine. Robova partizanska žetev nI bila obilna, ker je prezgodaj padel. Vrhu tega Je to, kar Je napisal, raztreseno po brošurah ln brigadnih listih. Sele ko bo rae to zbrano, bomo lahko Izreku dokončno aodbo o Robu — par* iizenekemu pesniku. (Se nadaljuj«) r »DOLENJSKI LISTt Stran 3 NAS I-H IZ Tudi na Pristavi je zasvetila električna luč Kdaj bomo brcnili z mrtve točke? MaLo se je pisa'. • o naporih •lektrifikaeijskega odbora na »ektbrju podgorjanskih vasi. Odbor je bil organiziran že pred 3 le£i in je tudi ves čas aktivno delal. Naloga tega odbora nI bila lahka, če pomislimo, da je tnoral organizirati vsa dela, kar jih je pred njega postavilo ljudstvo in podjetje, ki je prevzelo dela na tem področju. Težko je opisati vse težave in zapreke, ki so nastale, v tej dobi, pa vendar je trud rodil sadove. Elektrika že sveti v Podgradu, VI-nji vasi, Koncu in Pristavi. Na večer pred Dnevom vstaje elovenskega naroda je zasvetila električna luč tudi na Pristavi. Kakšno je bilo veselje vaščanov si lahko predstavljamo s tem, da je bilo na skromni jali, zdaj pa imamo to kar smo želeli. Res je, Pristava, Podgrad, Konec in Vinja vas imajo električno luč. Ne smemo pa pozabiti še ostalih vasi, kot so Koroška vas, Jurna vas, Mihovec ter Vel. in Mali Cerovec. Te vasi spadajo v naš odbor za elektrifikacijo in upamo, da bo tudi njim zasvetila električna luč v bližnji bodočnosti. Vaščani se vsem, ki so kakorkoli pomagali pri gradnji in dograditvi elektrifikacije, iskreno pa izrekamo naši revolucionarni ljudski oblasti, ki je z razumevanjem materialno in moralno podprla to veliko delo. Priznanje zaslužijo tudi vaščani, ki so doprinesli številne žrtve za dosego celja. Zahvaljujemo se tudi priznanemu godcu iz Pod-grada, »Triletovemu Jožetu«, ki je s polkami in valčki navdušil vse navzoče in pripomogel, da so ljudje veseli in zadovoljni pozabili na trud, ki so ga žrtvovali pri tem tako pomembnenv -če zahvaljujemo. Posebno priznanje delu. V slovo priljubljeni učiteljici 5. julija nas je zapustila in odšla na novo službeno mesto vaški proslavi v čast otvoritve i An\ca Jakše, šolska upravlte-električne luči, staro In mlado. jjjca v Ambrusu. S solzami V Da je proslava res tako lepo očeh smo se od nje posioiuli uspela, se je treba predvsem čkmž KUD Tone Tomšič, mo-zshvaliti samim vaščanom. m pevski zbor pa .jj je v si0- Seveda ne smemo pozabiti po- vo zapel njeni dve najljubši žrtvovalnega predsednika vaške- pesmi; zaigral je tudi tambu- ga odbora za elektrifikacijo tov. raški orkester. Težko nam je, Alojza Kobeta in njegovega so- ko je odšla, saj je bila duša tovariša Jožeta Kastelica, ki vsega kulturno - prosvetnega imata veliko zaslug za elektrifi- dela v Ambrusu. Koliko je na kacijo vasi, kakor tudi za pro- tem področju naredila, je tež- etevo. • ko povedati. Pri nas imamo Na proslavo je vaški odbor lepo zorano N" n^no Priao' povabil tudi odbornike iz.dru- ™yan3f 50 to dvorano opre-gih vari. Navzoč je bil direktor mih 2.}fpim odrom, kulisami, podjetja gradnje in remontna grupa s tov. Cesarjem, ki je razsvetljavo, sedeži itd. Koli ko proslav, akademij, iger in opravila vsa strokovna' dela. Podobnega je šlo skozi njene Vaščani so se vsi udeležili proslave Ln kramljali o časih," ko ni bilo ne petroleja ne drugih podobnih stvari, da bi vsaj v najnujnejših primerih nažgah luč. Tako je bilo nekoč, so de- roke, prav tako tudi raznih tečajev. Vsega ni mogoče opisati. Tovarišica Anica? Prisrčna hvala za vse, kar ste pri nas naredila. Želimo vam srečo na DRAŽBENI OKLIC Na podlagi ni. poglavja Navodil o javni dražbi stanovanjskih hiš SLP Občinskega ljudskega odbora Rakovnik ter v zvezi z Uredbo o prodaji hig SLP (Ur. list FLRJ štev. 17-53) in Uredbe o dopolnitvi uredbe o prodaji hiš SL-P (Ur, list štev. 31-53) razpisuje Občinski ljudski odbor Rakovnik JAVNO DRAŽBO o prodaji stanovanjskih hiš SLP, ki bo 20. avgusta 1955 oh 9. uri v prostorih Občinskega ljudskega odbora Rakovnik v Sentrupertu. X. Vlož. štev. 865 k. o. Straža, pare. štev. 326, enostanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, ki stoji v vasi Straža št. 20. Izklicna cena 904.600 din. 2. Vložna številka 750 k. o. Bistrica, pare. štev. 101, enostano-vanjska hiiša z gospodarskim poslopjem v vasi Bistrica št. 9. Izklicna cena 314.700 din. 3. vložna štev. 649 k. o. Cirnik, pare. št. 50-1, enostanovanjska hiša v vasi vel. Cirnik št. 3. Ifeklic-na cena 114.000 din. 4. Vložna štev. 229 k. o. Sent-rupert pare. št. 193, zidanica, ki stoji v zaselku Sela, vasi Hrast-no. Izklicna cena 15.000 din. Pravico do dražbe ima vsak, ki nima lastne hiše. Ponudnik mora položiti pred prieetkom dražbe kavcijo v višini od 10 do 20"/» izklicne čeme. Dražba bo na podlagi pismenih ponudb, ki jih je treba vložiti najkasneje do 15. 8.1955 na tukajšnji LO. Vsa ostala pojasnila v zadevi dražbenih pogojev in roka plačila za v razglasu navedene hiše dobijo interensenti v pisarni Občinskega ljudskega odbora Rakovnik vsaik dan od 8. do 12. ure. Sentrupert, dne 28. 7. 1955. Del. štev. M6/S-5S Tajnik občinskega LO: • Anton Pate, 1. r. novem službenem mestu, a Ambruščanov, ki smo vas ljubili in spoštovali, nikar ne pozabite! Vaša dejavnost in zgledno življenje v Ambrusu pa naj bosta svetel vzgled vsej mladini Ambrusa in okolice! -k Novice iz Bušlnje vasi Ker v časopisu večkrat beremo o nevihtah in toči, smo tukaj začeli s splošno žetvijo v drugi polovici julija. Marsikatera pšenica je padla pod srpom, ko še ni bila popolnoma zrela, ker so se ljudje bali toče. In res so se 22. julija, okrog druge ure popoldne, pripodili čez Gorjance temni oblaki, iz katerih se je vlila ploha, za njo pa kot orehi in lešniki debela toča. Pšenica je bila k sreči že skoraj vsa požeta. Toča je padala le kratek čas, s trikratnim presledkom. Po nevihti so ljudje hiteli v vinograde gledat škodo. Nekateri so' šli na Suhor, da bi hitro kupili galico in poškropili prizadete vinograde. Trgoviha pa je bila zaradi praznika zaprta, a tudi galice tam nimajo na zalogi. Kdor je imel galico, je začel škropiti takoj, ostali pa drugi dan. Vinogradi- so precej okleščeni, zlasti po Plešivici, vendar upamo, da ne bo prevelike škode. Zadnja tri leta smo se že kar privadili slabim letinam vinogradov. M. Struge, ki ležijo v lepi dolini ise dogajajo. Obstaja samo tista od Dobrepolja proti Suhi kra- 'skromnost in bojazen vaškega jinl, so glede napredka vasi po Ičloveka, ki raje veliko žrtvuje, vojni zelo zaostale. Lahko ugo- ! čeprav po krivici, kakor da bi se tovimo, da se tu v desetih letih ;potegnil za svojo pravico, po osvoboditvi nI zgradilo ni- Nikakor si ne moremo razla-česar, kar bi služilo splošnemu jgati, zakaj so nekateri kraji napredku kraja. Sedaj še tiste- i tako zapostavljeni, ko pa vidi-ga nimamo, kar smo imeli pred jmo in beremo v časopisih, kako vojno. Včasih našim ljudem ni se razvijajo naše vasi. Saj smo bilo treba hoditi v mlin v 12 km j tudi mi en člen tiste velike ve-oddaljenl Videm aLi v 14 km jrige, ki povezuje naše gospo-oddaljeni Zagradec, ker smo darstvo in predstavlja moč drža-imeli mlin in žago doma. Vode Ive. Vsak čas beremo, kako se pri nas nimamo in smo zato tu in tam visoko v hribih, v izkoriščali parno silo. Danes jzaselkjh prižge električna luč, tega ne moremo, ker je les pre- jv našem kraju pa, kjer je bil drag, druge pogonske sile pa nI. |prej občinski center, še vedno svetimo s petrolejkami. Za raz O drugih problemih, kot je na primer pomanjkanje vode, zaenkrat ne govorimo, čeprav v sosednjih 2virčah grade vodovod. Pravilno bi bilo, da bi kulturno naprednejši krr.il pomagali zaostalim Krajem ravno tako, kot si pomagajo republike med seboj. Drzgo Kajfež Letovanje ©fo Kolpi V prijetni vasi Fara ob zeleni Kolpi letujejo otroci partizanskih borcev ki žrtev fašističnega terorja iz kočevskega okraja in sicer v dveh izmenah. Skupaj bo letovalo 68 pionirjev in pionirk. Tabor nosi ime po olrganizatorju upora na Kočevskem — narodnem heroju Jožetu Sesku. Poiged na šotore je prijeten in ,pi&an, kakor so pisana imena šotorov: Jagoda, Pikapolonca, Breza, Jurček, Triglav, Volk, Orel in Tiger. Taborniki in vzgoiljteliji dobro sVarbi)jo za red, kar napravica ugoden vtis na vašcane. Življenje v taboru je vsestransko in zanimivo. Otroci se vzga-jaijo v prave tovariše, spoznavajo naravo, zgodovinske kraje in dogodke iz NOB, obiskujejo pa tudi sosednje hrvaške kolonije. Ogledali so si e'.ekrarno na Zelenm viru, turistično kočo v Kostelu Ln razvaline nakdanijega gradu. Dnevno življenje poteka po pravilih tabornikov. Hirana je izdatna, pet obrok0'V na dan; ekonom Čiro se dobro zaveda svojih dolžnosti. Večeri minevajo ob tabornem ognju, petju borbenih pesmi in pripovedovanju dogodkov iz časov osvobodlne borbe. Vestna upravnica Nada Grab-lovec lepo vodi taborišče; dobre pohvali, poredne pograda, v vseh pa dviga občutek samozavesti. Cirila, Sonja 'in ena iz Spodnjega Loga nudijo otrokom varstvo, skrbijo pa tudi za kulturno razvedrilo. Kuharica Micka vneto skrbi, kot nekoč v pairtizaniih. »a ačne želodce. Okrajni odlbor ZB Kočevje se trudi, da priskrbi možnosti ra čimbolj?! fizični in motralni razvoj otrok, katerih očetje so žrtvovali življenja za boljše življenje delovnih ljudi. B. C. Stružani imajo slabe zveze Pri nas je bila prej tudi pogodbena pošta in so ljudje dobivali pošto na dom. Sedaj pa imamo samo pomožno pošto, ki uraduje po dve uri na dan in mora vsak hoditi po pošto sam, če jo hoče imeti. Po pakete moramo hoditi cel6 v Videm. Ugodnih prometnih zvez tudi nimamo. Vozi sicer avtobus iz »Ne obrekujte živali!« V Fienzi na Siciliji je lastnik neke vile zjutraj opazil, da, je nekdo.ponoči vlomil v stanovanje. Vse dragocenosti so izginile. Ko je ves obupan tekal po vrtu, mu je priskakljal nasproti domač pes, ki je nosil v gobcu tablico z napisom: »Pozor, hud voj gospodarstva bi nam bila j pes«. Pod napisom je bilo s tujo nujno potrebna predvsem elek- J roko načečkano: »Nikar ne ob-trika. rekujte živali.« & (rfl Plenum PLENUM DOLENJSKIH ŠAHISTOV USPEŠNO ZAKLJUČEN dolenjskih šahovskih Dobrepolja v Novo mesto mimo fu"kcionarjeJ^l bii \ned,el^.„3i" j . , , julija m je kljub odsotnosti pred- nas, toda nam z njim ni veliko stavnikov nekaterih šahovskih enot in Šahovske -zveze Slovenija popolnoma ' uspel. Delegati so se zedinili v vrsti vprašanj, med pomagano, ker pride zjutraj v Struge, zvečer gre Pa. spet nazaj. Smo ravno na meji novo- katerimi je bilo eno glavnih fina meškega okraja in ima avtobus le moštvenega prvenstva Dolenj-n , ,i , , .... ske. Sklenieno je bilo, da bo v Dobrepolju samo izhodiščno cetveroboj v Novem mestu v so-točko. Namenjen pa je ljudem boto in nedeljo 13. in 14. avgusta, iz novomeškega okraja. Stružani V finalu bo vsaka ekipa igrala j __z vsako na osmih deskah. To so moramo po dve noči nekje pre- prvaki posameznih con: SD Novo spati, če se hočemo peljati po mesto, SD Črnomelj, SD Kočevje opravkih v Ribnico, Kočevie ali m Sd Partizan ivančna gorica. Zaradi propagandnega turnirja mojstrskih kandidatov in najboljših dolenjskih prvo in drugokate-gornikov v Šmarjeških Toplicah pa je bilo sklenjeno naslednje: če bo dovolj finančnih sredstev, bosta prirejena oba turnirja, v nasprotnem slučaju pa samo turnir dolenjskih šahistov s poveča-niea številom udeležencev (14—16). Na tem turnirju bi poleg dolenjskih šahistov sodelovali tudi mojstrski kandidati in prvokategorni-ki iz ostalih krajev Slovenije, Točen datum začetka turnirja še ni določen, verjetno pa bo v drugi polovici avgusta. Ker letos zaradi pomanjkanja časa niso mogli izvesti mladinskega prvenstva Dolenjske, sta bila določena Picek iz Novega mesta in Boljkovac iz Črnomlja za udeleženca mladinskega prvenstva Slovenije. Da bi .poživili delovanje šahovskih sekcij v vseh krajih novomeškega okraja, je bilo sklenjeno, da se na vsake tri me- DOLENjSKI OBVEŠČEVALEC KINO Kino KRKA Novo mesto Od 5, do 8. avgusta: avstrijski film LUC LJUBEZNI Od 9. do 11. avgusta: francoski film PREPOVEDAN SAD. Dom JLA v Novem mestu 6. ln 7. avgusta: nemški film PRIVATNA TAJNICA. Kino Dolenjske Toplice 7. in 8. avgusta: jugoslovanski film DEKLICA IN HRAST. 8 avgusta: argentinski'film ONE- CASCENA. 10. in 11. avgusta: angleški film USODA NEKE LJUBEZNI. fino Trebnje 6. ln 7. avgusta: argentinski film ONECASCENA. Kino Črnomelj Od 5. do 7 avgusta: PREPOVEDAN SAD. Od 9. do 10. avgusta: IMEL SEM SEDEM HČERK. Od 11. do H. avgusta: ONECASCENA. Kino JADRAN Kočevje Od S. do 7. avgusta: angleški film KRUTO MORJE. 10. m II. avgusta: ameriški barvni film V VRTINCU HIMALAJE. Kino Mokronog 6. m 7. avguata: Italijanski film LJUBEZEN IN STRUP. Dežurno zdravniško služba v Novem mestu Od 1. do 21. avgusta ima dežur-no zdravniško službo dr. Ar fipiler. MALI OGLASI I&CEM POŠTENO gospodinjsko pomočnico, staro nad 46 let. Javi naj se pri upravi lista. Dam v n*J*m p «««t/vo z vsemi pi i-1 slinami. (329) V SLU7:BO SPREJMEMO sposobnega čevljarskega mojatra ln »tiri čevljarske pomočnike. — Plamene ponudbe na Kmetijsko aa drugo Zužemibenk. USLUŽBENCA ALI USLUŽBENKO a plsarnliso prakso za obračunavanje iplač, »prejmemo takoj, AVTOPROMTCT GORJANCI, N vo me« to. PRODAM novo kuhinjsko opremo. — Salm.lč, Kom. Staneta 5, Sovo mesto, BCCaj JANEZ. po«e*tnlk, Rodine s iprl Tr*bnjwn proda zidano h*o z gospodarskim, poslopji, 18 p*nj«v A2 čebel teir ve» 41 vi $n crvrtvui Uivenlair. C*»na po do-pMvru. Ogted na licu m«a» i Vfttšc dan. Obveščam zadružnike in stranke, a sem prevzel mesto v Kmetijski padrugl 2užemberk. Prizadeval si bom nuditi blago najboljših kvalitet po nizkih cenah in se lahko prepričate o zalogi vsakovrstnega blaga, ki ga potrebujete. Opozarjamo tudi na nizke cene! Slavko Hotko Bogato smo se založili z vsakovrstnim blagom ln ponovno znižali cene. Predno se odločite' za nakup, obiščite Kmetijsko zadrugo Žužemberk! Obvestilo Pevski rJbori DPD Svoboda Brš-ljin prično z rednimi pevskim: vajami v torek 9. avgusta ob 20. .uri v knjižnici Zadružnega doma v Bršljinu. Razpored vaj bo sledeč: ponedeljek ob 19. uri moški »bor, v torek ob 20. uri ženski in v četrtek ob 20. url mešani pevski zbor. Vabimo vse člane zborov, da se Fedno udeležujejo vaj. Obenem vabimo še nove pevce in pevke, da se vključijo v naše etoore. Sprejem novih članov bo pred vsako vajo. Zbori potrebujejo nekoliko prvih in drugih basov ter dva prva tenorja. DPD Svoboda Bršljin čestitka Naši ljubi mami Mariji Vovk iz CegeLnice iskreno eestiitamo za njen rojstni dan: mož Franc, Branko z družino, Mimi in Ivica z družino in jI želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih leti Preklic Podpisani Janez PugelJ Iz Ru-manje vasi 26 prekllcujem neresnične vesti, ki sem Jih govoril o družini Podržaj iz Rumanje vasi 7 in se Jim zahvaljujem, da so odstopili od tožbe. Janez PugelJ Zlata poroka dolenjskega para v Ameriki V Clevelandu sta 3. junija letos praznovala 50-letnico poroke dolenjska rojaka John in Marv Turk. John Turk je doma iz Klečet pri Žužemberku, njegova zakonska družica Marv, rojena Strah, pa iz Kamnega potoka pri Trebnjem. On je prišel v Ameriko kot 16-leten fant leta 1899, ona pa kot 18-letno dekle dve leti pozneje. Poročila sta se v Clevelandu 3. junija 1905. V zakonu se jima je rodilo šest otrok. Sedaj so že vsi poročeni. John Turk je delal ves čas v livarni in je od leta 1939 upokojen. Želimo jima da bi dočakala tudi diamantno, poroko. Ljubljano. Nimamo niti telefona. Lahko trdimo, da smo popolnoma odrezani od sveta. O kulturnem domu pa sploh ne moremo govoriti. Igre prirejamo kar pod kozolci. Najbolj si želimo elektrike Najbolj pereče vprašanje našega kraja je pa elektrika, ki je, navzlic velikemu prizadevanju, ne moremo dobiti. 2e skoraj leto dni stoji transformator, pa tudi jame so izkopane za drogove visoke napetosti, toda delo ne krene z mrtve točke. Dolžina daljnovoda bi bila samo 5 km. Kredit, ki je bil lansko leto na razpolago, je bil ustavljen za mesec dni. Naši ljudje so zbrali okrog 2 milijona dinarjev. Vse delo je bilo opravljeno prostovoljno. Sedaj pa ne moremo nikamor naprej, ker nimamo niti kostanjevih drogov niti žice. Ce bi vse to lahko napravili v Strugah, bi nam elektrika že davno svetila. Dokler smo pa odvisni od drugih, ne vemo, kdaj se nam bo izpolnila ta želja. Veliko je bilo že napisanih prošenj na naše višje organe oblasti, poslali smo deputacijo v Kočevje in Ljubljano, toda doslej nismo bili še nikjer uslišani. Da si v Strugah želijo elektrike in jo že komaj čakajo, priča tudi to, da imajo že leto dni vo hišah in poslopjih napeljano inštalacijo. Ljudje so veliko žrtvovali, ker so jih monterji privatnega podjetja Edi Snoj iz Ljubljane pošteno ogoljufali pri materialu in urah. Prav bi bilo, da stopi ljudska oblast takim izkoriščevalcem na prste In jim prepreči nadaljnje izkoriščanje. Nihče naj se ne zanaša na primitivnost podeželskega ljudstva, ker zna preveč sece enkrat vedno v drugem kraju priredi okrajno prvenstvo moštev in posameznikov. Prvo okrajno brzopotezno prvenstvo bo 11. septembra v Straži. Ob koncu je bilo sklenjeno, da bo letošnje brzopotezno pokalno prvenstvo Dolenjske 29. novembra v Kočevju Naslove prvakov in pokale bosta' bigniia med pošali. e?Jiikl ing. Volk iz Kočevja in ekipa Novega mesta med moštvi. M- F. Brzoturnir za prvenstvo ŠD Novo mesto Redni mesečni brzoturnir za društveno prvenstvo je imel tokrat precej pičlo udeležbo. Udeležili se ga niso tudi nekateri »zvezdniki«, za katere je bila menda prešibka konkurenca. Med desetimi udeleženci je zmagal Vuletič, ki je izgubil edino z Do-klom, z drugoplasiranim Vitan-cem pa je remiziral. Vitanc je bil presenečenje brzoturnirja. Vse je podiral, kar mu je prišlo pod nož. Sele v zadnjih dveh kolih se mu je zataknilo, kar je b;lo dovolj, da ga je Vuletič prehitel. Presenetljivo dobro je igral tudi Peša, ki je v zadnjem kolu dohitel dr. Goleža. s katerim si deli tretje in četrto mesto. Avsec in Doki sta bila tokrat povprečna, vendar bi zaslužila višje mesto. Vrstni red: 1. Vuletič 7 in pol; 2. Vitanc 6 in pol: 3.-4. Dr, Golež in Peša 6; 5.-6. Avsec in Doki 5 in pol. Slede še Jbvovič 4 in pol, Verbič 2, Kordiš 1, Medic pol točke. Zmaga novomeških šahistov v Radovljici 2e dalj časa se je novomeško šahovsko drdštvo pogajalo z radovljiškimi šahisti za gostovanje, toda vedno je prišlo kaj vmes in gostovanje je bilo treba odpovedati s te ali one strani. Nd* vem ali je bilo tokrat tretjič ali četrtič, toda sedaj smo se le pogodili in se v soboto odpeljali na Gorenjsko. V tem tednu praznuje Radov- Ivančna gorica (Stična) — četrti finalist V nedeljo je bilo končano prvenstvo II. novomeške cone moštvenega prvenstva Dolenjske. V predtekmovanju je SD Trebnje igralo z ekipo »Svobode« iz Straže. Rezultat je bil neodločen 4:4, vendar so bili na prvih štirih deskah zmagoviti Trebanjci in se tako plasirali v finale cone. Drugi finalist je postala Ivančna gorica, ki je premagala bršljinsko »Svobodo« 8:0 w. o. V finalu cone sta se v nedeljo pomerila v Stični Trebnje ih Ivančna gorica. Tudi ta dvoboj je ostal neodločen 4:4. Z zmago na prvih Srtirih deskah s 3:1, so Stičanl postali poleg No-vomeščanov, Crnomaljčanov in Kočevčanov četrti finalist moštvenega prvenstva Dolenjske. V primeru, da Stičani ne bi mogli nastopiti v Novem mestu, . bodo namesto njih tekmovali Tre-resno gledati na vse pojave, ki banjci. ljica občinski praznik, zato ne manjka prireditev. Šahisti so prispevali k slavnosti dvoboj na 10 deskah, v katerem smo Novo-meščani odnesli izkupiček. —; Dvoboj smo namreč odločili v svojo korist s 6:4, kar je sicer precej tesen rezultat, toda obetalo se je še slabše, celo 5:5, če ne bi bilo izkuSenega ln borbenega Sile, ki je prvi razblinil upanje Rodovi j ičanov na neodločen rezultat. Kmalu nato jc z borbenostjo osvojil celo točko še Prime in rezultat se je namesto 5:5 glasil 6:4 v korist Novome-ščanov. Posamezni rezultati: SkerlJ — mojster Lešnik 0:1, Sitar — dr. Berce remi, Sila — prof. Eržen 1:0, dr. Golež — Kaše' remi, Avsec — Pikelj 0:1, Prime — Sim-Cič l:n, Bojanič — Vaener remi, Verbič — Pavič 1:0, Kastelic — Sertič remi, Skrabl — Pogačar 1:0. Rezultat bi bil lahko v'šji v korist Novomeščanov, če ne bi bilo v začetku miroljubnega remizira-rija, ko pa je šlo že za nohte, so se potrudili in zmaga ni izo- Za zaključek naj Se pohvalim zelo dobro organizacijo dvoboja ln veliko gostoljubnost Radovlji-čanov, ki nam bodo vrnili obisk v septembru ali oktobru za občinski praznik Novega mesta. M. F. SPORT IN m£SNAVZG03A PARTIZAN (Kočevje) — GORAN (Delnice) 4:9 (1:6) IZ MATIČNIH URADOV Novo mesto Pretekli teden je bilo rojenih 17 deklic in 23 dečkov. — Poro-Plll so »e: Levak Martin, trgovski pomočnik iz Hrastja, ln Nose Angela, učiteljica iz Orehovice. Mlakar Alojzij, delavec Iz Novega mesta, ln Pesikar Vera, delavka iz Blaita. Okroglič Marjan, skladiščnik, in Markovič Jožefa, namešč., oba iz Novega mesta. — Čestitamo! Črnomelj Pretekli teden Je bila rojena ena deklLca. — Poročila sta se: Korevee Leopold, uslužbenec iz Loke tn Mičica Mihaela, šivilja iz Deslnca. — umrl Je Prijariovič Ivan, kmet, 72 let. Lz Tribuč. Kočevje Od 1«. do 30. julija »o bili rojeni 4 dečki ln 1 deklica. Poročili to »e: Moric Mihael, strojni ključavničar, ln Čolnar Ljudmila, delavk«, oba Jz Kočevja. Valda Franc, elektromehanlk In Krese Rozallja, tkalka, oba 12 Kočevja. — Čestitamo! Umrt Je Kužnlk Jote, oeebni upokojenec, 86 let, lz Kočevja. Iz novomeSke porodnišnice Pretekli teden ao rodile: Kranjc Štefka ti Vrhka pri Tržiču — dečka. AvbelJ Francka iz Žužemberka — dečka. I^ekše Neža || Jarčjega vrha pri Bučki — deklico. Faibjan Katica iz Goleka *prl Vinici — dečka. Kovačlč Ana iz Vel. Poljan pri Ort,neku — dečka. Bregar Fiencka te Kočevske reke -deklico. Novak Roaallja iz Cvlb-!ja r>rl Tretonjara - dečka. Kii»o. vec Anica iz Potočne va*l — deki tav>. atUhallč Ana ta Trtke gore - Ima— Murn Marija las Rd«6*-ga KaJa pri Ddbmlču — deklico. Kržlč Vera iz Trebnja — dečka. Cvetko»i6 Tončka iz Novega mesta — dečka. Ajdtfek Marija lz Stranske vasi — dečka. Palakovič Olga iiz Srebrnič — dcl.ka. Spehar Jožica lz Gotne vasi — deklico. B8dovinac Pepca iz Stopič — deklico. Tomažin Tončlt) iz Zame-škega — deklico. Rabzelj Marija iz Čistega brega pri Šentjerneju — dečka. Strumbelj Katica lz Straže — dečka. Tratnik Danica iz Črnomlja — deklico. Cečelič Matilda iz Pogancev — dečka. Zaje Zinka Iz Črnomlja — dečka. Mas-nik Albina iz Metlike — deklico. Grubar Tere'/.ija iz Vel. Cerovca — deklico. Moravec Marija lz Birčne vasi — dečka. Brajdič Olga iz Otočca - dečka. Planine Danica lz Rodin pri Črnomlju — dečka. Korče Ana lz Dol. Toplic — deklico. Ruparčlč Silva lz Ribnice t- deklico. — Srečnim mamicam čestitamo I KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali p nogo. Maver Jože, »In kovačti iz Hln.1. Je padel z ograje ln si poAkodoval desno nogo. Golobic Marija, kmetica lz Hruiic«, Je padla na dvorišču In al po&k od ovala lwo roko. V nedeljo 24. -Julija Je bila v Kočevju prijateljska nogometna tekma med domačim Partizanom ln Goranom iz Delnic. Partizan je doživel hud poraz, ki nam da tizana zapravili več zrelih priložnosti za dosego gola, saj je samo Radosavljevič z neposredne bližine 5 m trikrat zapovrstjo streljal Žogo vratarju v roke, name- slutiti, da so njegove priprave za sto da bi jo mimo njega poslal v jesensko tekmovanje v podzveznl llgt bolj slabe ln da bo moral resneje delati, če bo hotel uspešno nastopati v konkurenci. Goran iz Delnic je slavil visoko in znsluženo zmago. S hitro igro in tOCntm podajanjem je vnašal v domače vrste zmedo in dokaj zlahka osvajal teren. Partizan sicer nI Igral preveč podrejene vloge, kar je sklepati Iz rezultata, toda njegovo slabo igro v prvem polčasu so gostje dobro izkoristili in z veliko razliko prešli v vodstvo. Nasprotno so igralci Par- Kegljaški šport v Dol. Toplicah Kegljaško društvo »Toplice« so ustanovili 10. novembra 1954 in ima zdaj 3 moške in l ženski krožek z 48 aktivnimi člani. Najbolj požrtvovalen je med njimi KK Gozdar, v kegljanju pa vodi KK Rog, čeprav ima pri tekmovanjih smolo; Krožek Kmet Ima več sreče, saj Je na vseh uradnih tekmovanjih vedno prvi. Številna tekmovanja med krožki, zimsko prvenstvo, tekmovanje za prehod nI pokal ob občinskem prazniku in podobne prireditve poživljajo delo društva. Zadnje tekmovanje, ki Je bilo zaključeno 10. Julija, se Je odlikovalo po porbenos-tl. Zmagali so: MoSkl: 1. Hrovat Domine — 25 podrtih kegljev, 2. Markovič Franc — 25 kegljev, 3. Glmpelj Domine — 24 kraljev. Ženske: 1. Henigman Brona — 22 kegljev, 2. Stopar Ema — 1« kegljev ln 3. Furlnn Vilma — 17 kegljev. Zrna govalci so dobili lepe praktične nagrade, v Podturnu pa so Imeli vrtno veselico. Kegljišče Je trenutno zasedeno predvsem s kopališkimi gosti. Uprava kegljatfkega društva bo kmalu organizirala novo med kro*,kovno tekmovanle, 'pozimi pa se bodo *opllftkI kegljači pomerili z -ostalimi dolenjskimi kegUači tudi na asfaltnih stetah, 8-n. mrežo. Tudi domači vratar je bil nezanesljiv in je kriv za tri prejete gole. V drugem polčasu so v moštvu Partizana zamenjali vratarja in levo krilo. Zamenjava se je dobro obnesla, saj so takoj v začetku bolje zaigrali in že do 17. minute zmanjšali rezultat na 3:6. V nadaljevanju je potekala igra v obojestranskih napadih, postala je hitrejša in zanimivejša, tako da so tudi gledalci — po razočaranju v prvem polčasu — prišli na svoj račun. DOLENJSKI ATLETI V KAMNIKU V nedeljo je bila v Kamniku slovesna otvoritev novega atletskega stadiona. Največ je pri gradnji pomagal znani športnik Jože Bručar, ki je ob tej priliki slavil 25-letnico neutrudnega dela na polju fizkulture. Domače društvo mu je podarilo krasen pokal, Atletski zveza Slovenije pa sliko. • Tekmovanje v Kamniku je bilo kvalitetno, saj so nastopili atleti iz skoraj vseh večjih mest Slovenije. Na' tekmovanje so bili povabljeni tudi atleti Dolenjske. Iz Kočevja je sodelovalo 7 atletov, lz Novega mesta pa dva. Dolenjski atleti so navzlic močni konkurenci zasedli dobra mesta. Najvidnejši uspeh je dosegel Torkar iz Kočevja, ki je osvojil dve dru- gi mesti z zelo dobrimi rezultati. Tudi Cihal, šteblaj in drugi so bili dobri. Od novomeških atletov sta sodelovala Potrč in Doki. Oba sta v svoji disciplini zasedla tretje mesto. Posamezni rezultati samo dolenjskih atletov: 100 m: 2. mesto Torkar (Partizan Kočevje) 11,5; 3000 m: 3. mesto Doki (Partizan Novo mesto) 10:15.8; daljina: 2. mesto Torkar 6.21-m, 3. mesto Steblaj (Kočevje) G,l3m, 5. mesto Cihal (Kočevje) 6,04m; višina: 2. mesto Koncilija (Kočevje) 1,70 m, 3. mesto Potrč 1,60 m; krogla: 2. mesto Cihal 12,45 m; 4 X 100 m: S. mesto Partizan Kočevje 48,3. S. D. Zmagovita moška i d1 i ikarska vrsta novomeškega Partizana: Pucko — Medic — Dolenc — Sljn.^ — — kM»»Jne — Sonc — Bergant Stran 4 »DOLENJSKI LIST« * Stev. Sf 1 Nova cesta čez Gorjance Ena edina cesta je vodila doslej preko Gorjancev in vezala Slovenijo s Hrvatsko. To je bila cesta Novo mesto — Metlika, s priključkom na Karlovac ali pa preko Črnomlja in Vindce na. Vrbovsko. Tej prečnici se je pridružila v teh dneh še druga. Neopaženo ln brez hrupa, a vztrajno sta graciji zadnji dve leti obe sosedi — Slovenija in Hrvatska — podaljške gozdnim cestam, ki »ta doslej tekli vzporedno to m onstran meje na vrhu Gorjancev. Pri znameniti Pogani jami, kamor ponikuje nedaleč izvirajoči studenec Poganica, sta se cesti končno strnili. Tako smo dobili tolikanj nestrpno pričakovano novo zvezo Kostanjevica — Sošice — Karlovac, ki se pri hrvatskem Kostanjevcu veže s cesto, ki vodi preko Stoj-drage in Breganj v Samobor. Gospodarski ln turistični pomen nove ceste Ni nam. treba posebej razpravljati o gospodarskem pomenu te komunikacije, saj nam že sam pogled na zemljevid pove', da bo sekala osrčje Gorjancev in tako služila celotnemu . zahodnemu zaledju Trbovelj in Celja kot bližnjica proti Karlovcu. Obenem bo v veliko olajšavo onim Slovencem in Hrvatom, ki živijo na območju Gor- Tik pod nami, tesno ob vznožju hriba ob potoku klopoče mlin, kraj njega zdijo gospodarska poslopja — svet zase, zavidanja vredna domačija. Nam nasproti se zdajci dviguje strma skalnata stena. Izpod nje prihaja v širokem toku Studena, ki je kot Poganica poniknila v Pogano jamo. Nekako v sredini stene je vhod v podzemsko jamo z bleščečimi kapniki. Spet ovinek in že smo dolinico obšli. Zdaj smo nad strmo steno in se spenjamo mimo Avguštin skozi vinograde proti vasi Dolžce. Ce se tu ozreš, že gledaš Kostanjevico iz ptičje perspektive. Bližamo se vasi Oštrc in vozimo iz nje na levo v gozdove. Tam v daljavi, na obzorju, na visokem prevalu, se ostro odražajo obrisi hiš in med njimi obris starodavnega stražarskega stolpa nekdanjih grani-čarjev, ki daje pečat tej najvišje ležeči vasi v Kostanjevišk' občini — Čemeči vasi. Med vojno od okupatorja brezsrčno požgana, je danes spet pozidana. Globlje in globlje prodiramo v gozdove, ki se vrstijo pomešani tu z malimi, tem spet z prostranimi in nepreglednimi ko-šenicami. Neumorno se vije cesta iz zavinka v ovinek, pa spet ovinka v ovinek. Zdaj! Na desni skupina častitljivih smrek, .na levi gozdarska hišica. To je tiOM NA POLOMU v Opatovi obnovitvenih del po jancev in so 2e od nekdaj v ozkih medsebojnih gospodarskih in trgovskih stikih. Prav posebni pomen pa bo imela ta cesta za splošni razvoj turizma v Gorjancih. Slikovit je njen tek, ko se začne že kar ob izstopu iz Kostanjevice vzpenjati ob pobočju hriba, s pogledom na celotno panoramo Gorjancev, iz katere se v ozadju na levi črta osamljena gmota Osunjske gore, medtem ko se na desni dvigajo strmo in strnjeno po vrsti Kičerja, Opatove gore in Stembuha. Vozimo se skozi vas Globoči-ce, ko nenadoma ostro zavijemo na levo in se presenečen ozreš v globino, kjer se ti pokaže odmaknjena dolina s sončnimi travniki in bujnimi njivami, napajana ob bistre in živahne, med mladim jelševjem tekoče vode, Studene imenovane. Ugodno zaposlitev nudi honorarnemu sodelavcu ali sodelavki uredništvo Dolenjskega lista. Prednost imajo dolenjski študentje, ki jih veseli novinarsko delo. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite uredništvu lista. gori, Gorjanci (pred začetkom PD Kostanjevica) Cankarjeva kočar mala in neznatna, z mikavnim razgledom na kostanjevlški grad, na Kostanjevico opasano krog in krog 9 Krko, živa podoba srednjeveške trdnjave, na celo vrsto štajerskih hribov z Lisco, Kumom in čisto na levi so Kamniške planine. Poleg Titove in Cankarjeve koče še Dom na Polomu Kmalu nad Cankarjevo kočo gremo spet mimo vhoda v kraško jamo. Ponovno se vrstijo zavoji brez konca in kraja, dokler ne dosežemo mesto, kjer je nekoč stala gornja postaja žič- di višine uspeval edino ječmen. Oster zrak in lep razgled na Hrvatsko ter proti Trdinovemu vrhu. 90 minut od Poloma je Pogana jama, izvir Poganice, žrelo kraške jame, razgled na Hrvatsko. Kartuzija Pleterje preko Javorovice in sv. Ožbolta, od Poloma 2 uri, prizorišča iz Drobci iz zgodovine vosi Kalne Pred Pogano jamo na Gorjancih niče. Prevozili smo 12 km in si želimo odmora. Na levo odtod se veziš v Sošice, mi pa krenemo na desno, kjer se cesta nekako umiri in teče enakomerno le z malenkostnimi višinskimi razlikami mimo lovske koče v mračnem smrekovem gozdu, ki nosi ime maršala Tita. Kmalu se gozd razmakne in na koncu košenice zagledamo veliko eno-nadstropno hišo, kjer bomo ostali za kratek oddih in okrep-čilo. To je Dom na Polomu, od nedavna stalno oskrbovana gorska postojanka Planinskega društva Kostanjevica. Postojanka leži na višini 723 m in je zelo pripravno izhodišče za celo vrsto izletov. Nekaj od njih je že markiranih, ostale bodo markirali letos. čudoviti izleti v.kraje Trdinovih bajk Taki izleti bi bili: Jecmeni-šče, 979 m, kjer so taborili naši predniki za časa turške nevarnosti. Na košenicah se poznajo še brazde njiv, kjer je zara- NOB. Markirano. P*deršičev dom pri Gospodični, Hudoklino-va domačija pri Miklavžu, Trdinov vrh, peš kakih 5 ur. Markirano. Zužemberške vasi: Uskokovci, Tomaševci, Petričko selo, Gorenja vas, Kalje, Budi-njak, Mrzlo polje, Cerovica itd. itd., oddaljene 2-4 ure. Kolovozi. Izbira izletov je skorajda neizčrpna, kakor je tudi neizčrpna izbira razglednih točk. Roji gozdnih cvetlic se zgrinjajo drug za drugim, ptički brezskrbno pojo in krajšajo čas samotnemu popotniku. Ta ali ona gozdna žival se pokaže za hip, pa takoj spet zgine v grmovju in, če si zgoden, ne bo nič čudnega, če srečaš lahkono-go srno. Dom na Polomu je dosegljiv za vsakega, najsi bo še tako be-težen, saj te pripelje katero koli vozilo prav pred prag. Zato smatramo novo cesto Kostanjevica — Sošice in novo postojanko na Polomu za turistično pridobitev prve vrste na Dolenjskem. Cako so odkrili vazeiin Poleti 1859 se je mladi nju-jorški kemik Chesebrough sprehajal mimo naftnih vrtin v Pen-sy Ivani j i in opazil, kako neki delavec strga in cisti vzvod črpalke za nafto. »Tu se vedno Kvasovska iz Trebnjega Poslovodja poslovalnice št. 2: »O, gospa B., vam se ni treba drenjati za kvas, za vas sem ga že rezerviral...« Voznik, cigan in medvedka Pred drugo svetovno Vojno so vozniki iz Bele krajine prevažali les m Roga na žago v Golobinjek pri Kaprivniku. Voznika, ki je imel dobre konje, je naprosil lastnik žage, Kump, da bi plrevzel izvoz hlodov iz skailovitega predela. Voznik je hotel videti predel pred fvevzem'om vožnje in Kum«p mu je dodelil mladega cigana, ki je delal na popravilu pota proti temu predelu, da je Sel vozniku pokazat les. Neko nedeljo dopoldne sta odšla voznik in cigan na ogled parcele. Prideta tja in stopita na skalo. Voznik je s skale ogledoval prostor s hlodi in pata za izvoz, cigan pa je stal za njim. Voznik ga je hotel se nekaj vprašati, roda glej šmenta, cigana nikjer, kot bi se v zemljo vdrl. Voznik kliče in ogleduje, kam bi ga odneslo. V tem tremrku pa zagleda za bližnjo slkalo medvedko z mladiči. Takrat se mu je posvetilo, zakaj jo je cigan kar po »francosko« odki»:il. Tudi voznik se ni iobo-ta'vjjal, ampak je hitro stopil iz medvedkine bližine. P rise diši v vas, vpraša cigana, zakaj mu ni vsaj ,povedal, da je tam v bližini medvedka z mladiči. Pa je menil cigan: »A da, da sem jaz kaj rekel, bi naju lahko oba požrla!« nabira mast,« je potožil delavec, »ta nam dela največ preglavic. Venomer je treba čistiti, ker zamaši vse črpalke. Vsi jo preklinjajo, ampak če se kateri ureze ali opeče, takoj pribiti -.n se s to mastjo namaže. Neverjetno, kako pomaga.« Chesebrough je vzel s seboj zaboj te nepotrebne masti in se vrnil v New York. Po nekaj mesecih napornega dela mu je uspelo dobiti iz nafte prozorno maso. Toda ali je res zdravilna? Sam na sebi je naredil številne poskuse — sd zadal opekline in praske, razgrizel kožo z raznimi kislinami — in res je maščoba vplivala izredno blažikio, pospešila je zdravljenje in storila, da je bilo novo tkivo gibko. Danes je ta maščoba — vazelin — znana po vsem svetu. V dopisu »Iz Malin v Beli krajini«, ki ga je pred kratkim objavil Dolenjski list, je bilo nekaj napisano tudi o žlahtnem kostanju, ki raste v malinških ložah. Starejši ljudje iz Malin se še spominjajo, da je bil prvi odku-povalec njihovega kostanjevega lesa lesni trgovec Jakob Pogačnik iz Podnarta na Gorenjskem. To je bilo mec prvo svetovno vojno, leta 1915. Trgovec Pogačnik je v Belo krajino pošiljal svoje voznike, ki so iz kostanjevih host vozili "es do železniške postaje Gradac — eno leto prej je namreč stekla tod belokranjska železnica. Takrat so vozili kostanj v hlodih, ne pa v metrskih polenih, kot to delajo danes. Ker se je s prevažanjem lesa dobro zaslužilo, so si tudi domačini omislili konje, nekateri pa so tevorili les kar z vol- |. * mi. Belokranjske lo-<3 so dale na tisoče vagonov kostanjevega lesa, ki so ga potem tovarne predelale v tanin. Pred letom 1915 ljudje niso vdeli, da je kostanjev les mogoče tako dobro spraviti v denar. Uporabljali so ga za popravila domačih gospodarskih poslopij in ga žgali za oglje, ki so ga prodajali kovačem in ključavničarjem. Po ložah se še da-r.jj vidijo majhne jame, ki pa so že močno zarasle in zasute. To so nekdanje ogljenice. ČEZ VELIKO LUŽO, NA AVS'" 'JSKO in NEMŠKO Pred prvo svetovno vojno, v bivši Avstriji, si ljudje v teh krajih niso znali drugače pomagati, kot so se v trumah izseljevali preko luže, večinoma brez potnih listov (kontrabant), ker 'ni bilo denarja. Kar noč je pobrala tega ali onega fanta, samo da ni bilo treba tri leta k soldatom cesarja služit. Nekateri, ki so bili bolj iznajdljivi in jim ni dišalo težko delo v ameriških rudnikih, so si pomagali tako, da so si dobili pri c. kr. okr. glavarstvu v Črnomlju krošnjarski potni list. Z njim so v pozni jeseni odhajali krošnja-rit na Gornje Avstrijsko in Bavarsko. Spomladi so se vračali domov in prinesli orglice, žepne in mizne nože, naramnice in drugo drobnarijo. Krošnjar Miklavčič je v letu 1904 poslal po železnici iz Linza do Novega mesta sod-polovnjak jabolčnika. Pravili so, da je bil zelo dober. Pili so ga, ko je de- lal novo hišo. Krošnjar Štefan, tudi iz Malin doma, pa se je pred več kot 60 leti na Bavarskem oženil in pripeljal domov mlado ženko. Ime ji je bilo Af-ra. To je bilo za Maline in vso okolico zelo nenavadno: ljudje so ji rekli kar »Bajerka«. Krošnjč-rji so se v nemških deželah precej pogospodili. Prihajali so domov meščansko oblečeni: z uro, verižico preko telovnika in s pipo v ustih. Malo-kateri se je še hotel obleči v domačo hodno obleko, ki je človeka tudi ožulila, če ni bilo drugače. Skoraj vsi krošnjarji so si pozidali domačije in bolj pametno uredili gospodarstvo. PRED 52 LETI JE OGENJ HUDO UDARIL MALINČANE V letu 1903, na zgodnjo pomladansko nedeljo, ko so odšli starejši k rani maši, je zaradi neprevidnosti otrok nastal v Malinah požar. Ogenj je hudo razsajal. ■ Hiše so bile lesene in krite s slamo. Najdlje je gorela Hočevarjeva kašča, menda zato, ker je bilo največ žita v nji. Na pomoč so prihiteli gasilci iz dve uri oddaljenega Semiča in mnogo ljudi iz sosednjih vasi. Nihče ne ve od kdaj in zakaj ima vas ime Maline. Na pobočju Peščenega hriba v brezovskih steljnikih še danes stoje v razdalji približno pol kilometra trije kamni, ki so na moč podobni mlinskim kamnom. Ljudje jim pravijo Vražji kamni. Pravljica pravi, da je v malin-ski dolini (dragi) stal mlin. Nekoč je voda presahnila, dobila je drugi iztok in pride baje pri Krupi na dan. Ivan Kobše Dve metliški »Teh padavin je letos pa že vendar preveč. To je že kar neprijetna stvar.« »Res je, zlasti še, če je med njimi narejena solata, ki pade sredi dopoldneva iz prvega nadstropja pred vrata živilskega lokala...« »Kegljači sredi mesta so pa zelo aktivni, kaj?« »O, to, pa to, zlasti pri kaljenju nočnega miru!« »Kaj se razbijanje zelo daleč sliši?« »Da, zelo daleč, vendar ne do tam, kjer bi to morali slišati!« Sloves rakov-jelševcev iz Krke Od nekdaj so raki -a boljših od krških jelševci sloveli, ni bilo nobenih... O znamenitih krških rakih je bilo že precej napisanega; tudi naš list jih je svojčas opisal in njihov žalosten pogin v Krki. Da so našli raki z Dolenjske pot celo v nekdanji cesarski Berlin, nam kaže zanimiv dokument iz Okrajnega arhiva v Novem mestu. Preko novomeškega okrajnega glavarstva je prejel No-vomeščan pismonoša Miha Avsec, h. št. 138, iz pisanie kraljevega dvornega marša-lata v Berlinu nemško listino z dne 4. V. 1871, ki se glasi v slovenskem prevodu: »Od Vašega blagorodja za Njegovo Veličanstvo cesarja in kralja poslani raki, ki so prispeli dobro ohranjeni semkaj in bili že servirani pri obedu najvišje gospode, so zelo ugajali. Njegovo Veličanstvo mi je zaradi tega naročilo, naj Vam izrečem za Vašo prijazno pozornost posebno najvišjo zahvalo. Rad izvršim ta nalog ter Vas hrati naprošam, da mi sedaj sporočite tudi račun o znesku, ki Vam. pripada za rake, da Vam lahko odredim nakazilo zneska. Tudi nadalje se bo našla, kakor upam, prilika, Vam dati naročila za nove pošiljke in potem tudi izpolniti Vašo željo, ki ste jo navedli v prošnji z dne 24. preteklega meseca. Za sedaj pa to po enkratni pošiljki na mojo žalost še ni dopustno, ker se Vas sme tmenouati za. dvornega dobavitelja šele po predhodnih direktnih naročilih, če sa se večkrat izvršila za kraljevo dvorno upravo.« Berlin, 4. maja 1871. Piickler m. p. 94-letni oče Statistika dokazuje, da se povprečna človeška življenjska doba naglo viša. Hkrati z daljšim življenjem pa je tudi meja sposobnosti človeka, to je njegova življenjska sila, ohranjena dalj časa. Ameriški časopisi poročajo, da živi v kraju Clinton država Iowa zdravnik dr. John Hullinger, ki je star 94 let. Pred tremi leti se je poročil z 32-letno Lucille. V tem zakonu sta se mu rodila že dva otroka, eden pred kratkim, ki je tehtal kar deset funtov. (Okoli 4.40 kg.) okrogle am. bodičaste Z NOVOMEŠKIH PLAKATOV j »... tekma bo odigrana ob | 4. popoldne. V slučaju dežja, bo tekma že dopoldne.« USLO »Ste uani?« »Ne, »Res MU JE IZ SPOMINA bili že kdaj kazno- nikoli.« ne? Dobro pomislite...« »Aha, zdaj sem se pa spomnil: enkrat sem res sedel tri leta.,.« SREČA V NESREČI »Ampak tale Boštjan ima pa srečo!« »Zakaj?« »Včeraj se je zavaroval, danes mu je opeka padla na glavo, ko je Šel mimo gra-dilišča.« NI VZDRŽAL »No, oče Bobek — ali pijete kislo vodo, kakor sem vam naročil, eno uro pred kosilom?« »Hm, začel sem, ampak nisem vzdržal več ko četrt ure!« Ženska odbojkarska reprezentanca Amsterdama na novomeški Loki 25. julija leto* »DVE MUHI NA EN MAH« »Pa res je lepo, tovariš zdravnik, da ste tako hitro prišli!« »Veste, klican sem bil že prej k vašemu sosedu, sem pa rekel, da bom ubil kar dve muhi na en mah.« TUDI PRAZNINA BOLI Neki kritik je dejal Dumasu, pisatelju »Treh mušketirjev«: »V eni svojih knjig ste napisali ,boleča praznina*. Pa res ne razumem, kako more praznina boleti/« »No, že vidim, da niste nikoli imeli glavobola,« je odgovoril Dumas. ČUDNA BOLEZEN »Ja, veste, bolečine v vaši desni nogi so posledica* starosti ...« »Nemogoče, tovariš doktor! Saj je leva noga ravno toliko stara, pa me ne boli...« AMERIŠKI HUMOR •Za danes »cm hotel nehati...« Cvetko Brenčič je bil zelo presenečen, ko mu je oče nekega lepega jutra dejal: »Fant, tako ne gre več naprej.« »Kaj hočeš rečd f tem Očka?« »To, da postopača ne bom več redil.« »Saj vendar študiram.« »Vpisan si res že celo večnost, za izpite se pa sploh ne zmeniš več. Samo okrog deklet se sučeš. No, ker ie za gospodarsko stroko tako in tako potrebna praksa, pojdeš na Dolenjsko za knjigovodjo. Ljubljana te ne bo nič pogrešala.« Zakrbljeni oče se je na sina po pravici jezil. Cvetko Bren-čič se je veliko bolj zanimal zn dekleta kakor za gospodarski« vede in, kot da bi hotel lepo ponazoriti svoje ime, je br«&ćal od cvetike do cvetke. Žel je precejšnje uspehe. Petindvajsetletni študent je bil ie zdavnaj izurjen v obleganju lepotic. Vedel je, kako dovzetne so dekliška srca aa sladko govorico, začinjeno z izbranl-nti pokloni, in za ljubezniva p?*ma, pretkana z verzi znamenitih pesnikov. Rumenkaste lase je imel tako lepo poliza-ne in edisavjene, da bi mu jih zavidal vsak filmski zvezdnik, brčiće si je znal mikavno pri-striči, oči so mu žarele v večni zaljubljenosti in ustnice so se mu neprenehoma krivile v priliznjen smehljaj. Očetova beseda je obveljala. Cvetko je začel delati nekje na Dolenjskem kot pomožni knjigovodja. Ker je pred odhodom sveto obljubil, da se bo odslej posvetil samo delu, mu je oče dovolil, da je vzel s seboj njegovo motorno kolo. In tako je fant še tisto poletje križaril vsako nedeljo po raznih krajih Dolenjske in se na tihem veselil, da mu bo motorizacija olajšala ljubezenske podvige. V enem samem dnevu je lahko predirjal velike razdalje in obiskal zapovrstjo več zabav, kjer je bilo dovolj prilike za žensko družbo; razen tega je med vožnio povabi marsikatero dekle v prikolico. Po nekaj tednih le imel že lep krog znank: Vido, Bredo, Slavko, Lojzko, Metko, Pepeo, Majdo, Julko in Štefko — vsako v drugem kraju. Uspeha pa ni b.lo takega kakor v Ljubljani. Punce so rade govorile in se smejale, ampak dnvgega nič. O kakem poljubčku niso hotele nič sli- Muh sati. Cvetko se je temu močno čudil. Presnete Dolenjke, ali res ne znajo ceniti njegovih telesnih in duševnih vrlin? Tudi motor in lepa obleka ne učinkujeta nanje. Ali imajo tako slab okus? Kaj. da bi on. ki je v Ljubljani osvajal srca. ostal na Dolenjskem brez ljubezni? Odločil se je za poostreno ofenzivo in začel pošiljati vsem devetim znankam spretno zasukana pisma, polna vročih ljubezenskih izpovedi in slaT,ospevov njihovi lepoti. S pesniškim zanosom je hvalil črnolaskam njihove žive, bleščeče oči, temne kodre in žametno zarjavelo polt. plavobi-skam pa svetle, nežne obrazke, zlate lase in -rožnata usteca. Slavko, Bredo, Lojzko in Pepco — sama močna in zastavna dekleta — je v pismih primerjal z »Rubensovimi ženskam.'«, češ da je že slavni nizozemski slikar Rubcns 'najrajši upodabljal bujne, krepko raščene ženske; Vido. Metko in druge, ki jih je bilo precej manj v kjHiu, pa je povzdigo SIMONA ČRNAGOJ val v »ljubke srnice«, v »lah- I kotne pomladne vile« ali celo ' v »prosojna nadzemeljska bitja«. Če izvzamemo te razlike v opisovanju ženske dekliške lepote, so si bila vsa Brenčiče-v a pisma tako podobna kakor kakšne okrožnice. Vsa so se začela in končala z istimi besednimi puhlicami, v vseh ie »ženin« namigoval na »srečno skupno življenje v bodočnosti«. Kdo ve, morda bi prej ali slej kaka trdnjavica le popustila, če se ne bi pri gasilski tomboli v prijaznem dolenjskem kraju našle nekdanje sošolke Vida, Slavka in Breda, ki so prebivale sicer daleč narazen. Pomenile so se o marsičem in načele tudi vprašanja ljojbezni. »Vesta«, je dejala Vida, »meni že dlje časa pisari neki Ljubljančan, ki je na Dolenjskem v službi. Pravi, da ie hudo zaljubljen vame in zdaj sama ne vem, kaj naj storim. »Takie je,« je pripomnila in izvlekla iz torbice Brenčičevo fotografijo. Breda je ostrmela in tudi Slavka ni mogla verjeti svojim očem. Obe sta imeli doma spravljeno enako sliko. »Kaj, tale je zaljubljen vate? Tudi meni pošilja pismo za pismom in mi obeta lepo bodočnost. Sliko dobro poznam, ker mi ie poklonil ravno takšno in še okvirček imam naročen zanjo,« je vzkliknila Breda. »Joj, mene je tudi hotel potegniti! S hinavskim pisanjem in takole fotografijo 1« se Je Oglasila Pepca. Spogledale so se in umolk-Tvlučne občutke jim je ublažila edinole misel, da ni nesramni gizdalin dotlej pri njih še ničesar dosegel. Potem so si obljubile medsebojno pomoč in se razšle. Kadar si ženske vtepejo v glavo, da bodo kakšno zadevo razčistile, jim gre delo hitro od rok; kljub velikim razdaljam je vseh devet deklet kmalu spregledalo in se povezalo. Ugotovile so, da so vse orejemale enake ljubavne okrožnice o »srečnem skupnem življenju« in prešinila jih je želja po maščevanju. Navsezadnje so se sporazumele, da bo Slavka povabila Brenčiča na sestanek, prišle pa bodo vse. Takoj so tudi sklenile, da bodo v sestanek posegle predvsem vse »bujne Ruben-sove ženske«, »nežne srnice« in »vile« pa se jim bodo pridružile samo kot opazovalke. Cvetko je Slavki seveda brž odgovoril, da se bo povabilu z veseljem odzval. Nočilo se je že, ko je na samotno cestno križišče, izbrano zp sestanek, prikorakala pre-v;i.;ma ženska »četa«. Prišle so četrt ure prej, da bi se primerno pripravile. »Srnice« ln »vile« so se poskrile v bližnji gozdiček, kakor se za taka bitja spodobi, »Ruben sove ženske« pa so ostale na cesti: Slavka sredi križišča, Breda in Pepca pa nekoliko proč na senčnem ovinku. Kmalu je prtbrnt* motor !n pred Slavko se je izVščil Iz večernega mraka Cvetko Brenčič, ves radosten in razigran. Srce mu je poskočilo cd veselja, ko se je Slavka premaknila k njemu in ga čvrsto j prijela za rame. Ampak tisti j hip je začutil, da ga je tudi od zadaj krepko objelo več rok. Breda in Lojzka sta ga začeli bunkati po hrbtu in Pepca je potrkavala vmes z grčavo palico, ki jo je imela v ta namen že pripravljeno. Cvetko se je krčevito otepal in izvijal, a šamani »Rubensove ženske« pač že od nekdaj slove zaradi bohotne življenjske sile! Medtem so priskakljale iz gozdičlca tudi »srnice« in »vile«. Ko so sprevidele, da tiči predrzni lovec že dovolj trdno v pasti, so se zadovoljile s tem, da s-o spremljale žvižganje palice z velikimi vzkliki zadoščenja: »Prav ti je, grdavš! Domišljava šleva! Priskutni hinavec! Punce, le p0 njem!« Naposled se je devetorica na dogovorjeno znamenje razkropila na vse strani in sq zbrala šele kakih tristo metrov proč. »Motorno kolo sem mu prekucnila v jarek, da bo laže pozabil na bolečjne, ko ga bo vlekel iz močvare,« je razposajeno zaklicala Slavka in nato so se dekleta odpravila domov. Brenčič je takoj drugi dan pisal očetu, da se bo vrnil v Ljubljano, ker je na izletu z motorjem doživel hud »živčni pretresi ja j« in mu na Dolenjskem ni več obstanka.