J^oštno tekoči račun št. 24. — Conto cor rente con la posta. amezna številka 25 stotink. Izfiaja: vsako srt'do pnpoldne in sobnio zlufraj. Static za ciio leio 15 L. * poi Icta S L. « četrt Icta 4 I. Za inozcmstvo celo leto 35 L. ;V- poslane naročninc se tie monmo oziratt. Oilgovo rni urcdnik: Poldc Kcmpcrle. WWZJ7Z4Z4 Št. 56 V Gorici, v sredc 15, julija 1925. Leto vm Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasl sc racunnjo po dogo- voru in sc plačajo v na- prej. List izdaja kon- sorcii »GORIŠKE STRAŽE* Tisk Zadritžnc tiskarne v Gorici. Riva Piazzut- ta št. 18. Uprava in uredništvo: nlica Mamcli stev. 5, -- (prcl Sctiole). — Gonja proti duhovnikom. (ilasilo komunistiaw stranke je priobčilo v zudnji štcvilki čhuivk o kmečki int emu cumuli, kjer daje slo- vi'nskim kmetom različnc zanimive nuuke. Eden izmed luiibolj nlemeni- tih in koristnih mnikov. kuterega da- je »Delo« slovenskim kmetom, je in, >da se mora knurkn dclovno Uud- stvo bojevati z enim izmed najluijših sovražnikov, z npUvom duhovništva^ ki je zaveznik vsake reakciie.« Komunistieni odreseniki slovensfcih kmetov svetujejo tore} nušcmu liud- stvu, naj se vzdigne zoper sloven- skega duhovnika, zakaj duhovnik je tuijluiisi sovražnik kmetov. Duhovnik ie nasprolnik cioveškega napredka in zagovarja vselej tenmo nazadnja- sivo. Ali nismo mi Slovenci nekoe ze slišuli take in enake fraze no sloven - skill eusnikih? Qotovo! Pred 25 ali 30 leti za časa Krekovih bo.iev proti slovenskemu liberalizing. Ko je Janez Krek začel organizi- i'itti na Slovenskt'm n'vnega kmeia in delavea in ustanavljal na deželi zadruge in posojilnice ier vodil mno- iice delovnega Ijudstvu v boj proti vaskim in trgovskim oderuhom, tedaj se je vzdignil slovenski Uberalizem in začel v imemt nuprednc ideic najbolj ostudno gonjo proti duhovnikom, ki so bili voditelii novega socialnega pokreta. Duhovniki so bili sovruzniki mo- dernega napredka, srednievcški mra- ec, zdruzen z ljudstvom v trpljenju 'ti stiski, nesebičen branitelj njegovih doveskih in gospodarskib pravic. Kdor dela sovraštvo med kmeckim Mtrodom in duhovnikom, je največji tkodljivec ljudstva, ki ga je trelm iz- Pljuniti iz srede postenih ljudi. Le zaenite, gospodje komunisti, kovo farško gonjo, le pojdite hujskat na deželol leli bosie vihar, ki vas bo Pometel iz nasih vast kakor listje. Naše ljudstvo hoče dela. hoce de- ianske pomoci, hoče lutčelnega boja, He mara pa ostudne, osebne hujska- ''ije. ki jo brezvestni hoimmisticni Jiujskači napovedujejo. Kaj se godi po svetü? Ko so i>ri zitdnjih volitvah v Jiigo- slaviji zmagali radikaili in se zdru- y.Ui s samostojnimi dleniokrati v sku- lJiio vlado, je bilo splošino nmeiije, da hosta Pašič in Pribičevič vladala h\- tfu'slavijo vsoskozi do prihotlnjili vo- litcv. On a dva stu iniela v parla- inuMtu večino, ostab stranke so pa bile v najostiiejši opozici.ii, vsako zbližanje sc je zdelo popolnoma ne- . nio^oče. Ni b'ilo videti drujje^a izlio- cV:i, kakor d;a vlada'ta Pašic in Pri- bieevic sknpno in se bran it a z zdru- ženinii niočrni pried napadi Havidio- \iča, Korošca, Ra'dica in Spa-ba. Prišlo pa je popolnoma drugače. Ivadičeva straiika, ki se ie najbolj !into in ogorčeno borila proti Paši- en in Pribičeviču in siploli proti ob- stoječnn raziiierain v Juu'oslaviji, je čez noč spreniüiiila svojo politico in k"P'tnlirala pr:d Pasicem. Pašič neomejen gospodar v državi. Po:*>čali smo že, v »Goriški Straži«, kako jc Pavle Radič, nečak ^tefana Radiča, v sv'ojcun Klasovitoni ^ovorn v paii.armentu proklieal slovesno vso dosedanjo politiko kmcčkega gibaiiija na Hrva'skcin, priznal kralja, se od- ri-kel hrvaški repnbliki, sprejel cen- tralizcni, pioti kateremu se ie losle.i boril, priznal doscdanji nstroj voj- skc, skratika odbbril popoltioma do- stdanje poiutične nr/jvzrc v držav', *• sieer v iinenu Stefanai Radiča. vseli i'i'JKovih poslancev in njeijove stran- ke. Radičevci so ponudili radikalom celo zavezništvo in izjavili. da bi šli radi v Pašičevo vlado. Stari Nikola Pašič se je spustil v razgovor z ra- dičevci in sc pogajal z njiini cele rne- sece, precton je privolil, da se pri- čneio prava poigajaiiia za skupno vIilcJo. Pašič je po svoji stari navadi vlekel stvar na dtal^o, se rad'icevceni bliža! in na to zopct od.tniku'l ter jib prisilil tako k vedno večietnu popu- ščanju. Mož jib je toliko časa n;rcva- ril, da so postali skozi in skozi mc- liki in kro^i ter sprejuli vse Pašieevc po^oje. Sporazum med radičevci in Pašičem je že podpisan Vsak niora priznati, da- ie znal Pa- šič poiložaj prav tctneljito in brezofo- zirno izkoristiti. KKinl'?1 tc-niii. da so s.e bili radičevci vdali, se je Pašič ve-n- darle dolgo obotavljal potrditi razve- ljavljene Rad'iccvc mandato. Pa- šič je popuščal le pola^onia, i>ritrsik njegovc vlaidc je na Hrvatskenn od- nebaval le stopnjeomi, tako ie pognal Rad'icevo stranko skozi prave vice in ji izvabil, kar ie hotel. Radičcvi man- dati so bili potrjeni šele po par nne- scčnib poM''i'ianjili, Stefan Radio se naba'ja pa še vedno v zaporu in vod- stvo stranke je šie danes zaiprto v Za- Riebu. Tak j,e položaj se danes, ko oznanja vse jngoslovansko časopisje, da je sporazuni med Pašieem in Hr- vatskoi knieoko stranko že jrotov,.da so protoikoli prijateljstva že za.peča- teni in podpisani. V tern sc vkh' naj- bolj nazomo vsa prernoe in vseob- sczna zma^a Nikole Pašiea. Kaj je vsebina protokola? Casoipisje ni še objavilo poj^oid'be, j sklicnjene medl Pasšičem in zaprtini Radieem, vendar se iz raziičnib izjav Pavla Radiča dä sklopati na njeno vsebino. Radičevci priznavaio centra- listično vidovdamsko ustayo in se od- p )\'cdujejo nele hrvatski lepnbliki, kar bi bilo seveda naravno. tiM.m'C'c celo dcželni avtonomiji. Radiicevci sprejniejo vse zakone, ki jib ie pred- I-C'ztla sedanja Pasic - [^ribičeviceva vlada, tako na primer zakon proti svo'bodi tiska in zakon o sodnikih, proti kateriim je vsa opoziciia z ra- dicivci vrcd do danes naiostreje pro- tcstirala. Radieevci sprejmejo tudi vs.o davčno in finančno politiko soda- nj-e vlade. Vse ostane torei tako, ka- kor ie bilo dosiedaj. Toda Pašič se iifti s tern ni še zadovoliil! Kakor čitaino v jti^oslovanskein časoipisju, ie sprejel Pavle Radio po- vrhu še zabtevo rad'kalov. naj radi- ocvci slovesno izjavijo, dai ie brvat- ¦s(ko vprašanje s tern za vse večne case rcšeno. Radiccva stramka se ob- wjzuj-e, da ne bo nikdar veo spravila vd dnevni red brvatskega vprašanja. 'I'ako izjnvo bi niorsli podpisati vsi Radičevi poislanci in bi se slovesno raztfhisila pied vstopom radicevoev v vlado. Pašič - Radičeva vlada. Kaj dobc tflaisoni sporazuni a radi- eevci? K'adic zabteva, da niorajo iz- stopiti iz vkide samostoini demo- Icratie, to se pravi Svetozar Pribioe- vič in Gregor Žerjav. To sc bo z^ro- clilo. »Juti'o« In »Slovenski Narod« ijripravljata na to že svote pristase. Na mesto samostojnili deinokratov topi jo radičevoi. Začetkorna so> za- ¦'¦.•vili od Pašica 7 ministrov. nato 6, se zadovoljujejo ba^ie s štirimi. lvčidioevci Iwtdio1 imeli najbrž ministr- stvo za šiune in rude, za. social.no po- litiko, zct1 poišto in brzojav za tr'^ovi- no in industrijo ali pa za zdravstvo: z eno bescdo: samo ministrstva dru^e viste. Razen tüga so si razdelili ra- (ükali in radicevci vsa vodil ma tiraid- niška mesta v državi. Skoro Koto\o sc zdi, idla bo vodL stvo Hrvatske kniečke stramke spu- i ščeiio na svobodoi i)i da se bo kazen- sko postopa.nje proti Stefanu Radien ustavilo. Enotni hrvatski fronti grozni razlep. Kar snio z^oraj našteli, ie vse, kar imeli Pa'sfie radicevcem. Mrvatska1 kmečka stranka ni prod'rla niti z eno z:;litcvo svojega kniečkega progra- n;a. Naeekv Radioeve stranke pri po- irajaiijih sploli niso prihaiala v po- štev. Proti takoiuu sporazmnu so se uprli mnoft'ostcvilni načelni liudje v Radičcveni taboru in na sie.ia'h Radi- oevih poislancev je prišlo do burnih in bučnili prizorov. Poslanoi Hrvatske Zujednioe, (to je stramka. ki se je zidlružHa z Radicom) so pri odlioeihii seji zapustili v zna'k protest a zlx>ro- valuico. V brvatskem taboru je na- stala torej proti Radici, mocna opo- zicija, katero vodijo zaiedničarji z An ton 01M Tru>mbičoin in vseučiliščnhn profesorjeni Policem na čelu. Ti mo- žje očitajo Radiču, da jx>šilia Hrva- te uav;c in bo.se v vlado in da je iz- dal vsa1 uačela lirvatskcjja tfibanja. Kaj j'c dosegel Radič od Pašiča? V bis'tvu to-le: zaprti radicevci se iz- puste iz zaporov in. nekai Iirvatov pojde na niniistrske stolce. To je vse. Čemu se je prav za prav hrvatski narod boril? j Zato, da dobi par ministrov? Ali m or da zato, da neši iz zaipora nokaj vodilnib oseb? Kje je pa naš pro- gram? Pet let snio oznaniali brvat- skim množicam., da se borimo za na- čela demokracije i'n svobodoijubja, da zabtevamo avtomooniijo naše dc- /elc, :ker je c-Liitraiizoni po.uuben in 1 nazadujaški, danes mxe>mo vsa ta naoela vrstran in jadilamo v vlado kot berači. lirvatsko ljudstvo nain je zvesto slcdilo v dneb najliujse.ua pre- ganiainja, žrtvovalo se je nesebiono za uašo stranko in nas ni niko'li za- pustilo! Čeinu so bile nJL^ove žrtve, ako se odix)veduj,eino danes vsani idcalom in se zadovoljinio s par mi- nistrskimi sedeži? Tako jcovori oijozicija in se ne mo- re poiniriti z novim položaiem. Zelo verjetno se nani zdi, da se bodo Hr- vatje razcepili na dVoje. cinr sto^)i Radič v vlado. .Dosbj enotna fronts lirvatov se razbij-j in v lirivaski d,e- želi zaživi o^stra borba med; strau- kami. Ali je to pravi sporazuni ? 0 po^odbi nled Radice-in in Pasi- cem pravijo, da poineni končni s]x>- razum med Srbi in Hrvati. Ali je to resnično? Najpnej se moratno vpraiša- ti, kaj je sporazuni med Srbi. Hrva- ti in Slovenci. O pravem in resni- čnem sporaziiTiiu moreino .uovoriti le tedaj, ako se v$i Slovenci, Srbi in Hr- vati čutijo v državi zadovoline. Mno- žice Hrvatov, Slovencev in Srbo\' morajo čutiti. da laliko razvijajo v državi svobodnt) vse svoje tfospodar- skrj in dusevue sposohnosti in tiživa- jo tako tudi praktičuo v polu/ein ob- sejLru vse državlianske pravice. ki jini giedo. To je resnični sporazuni med Srbi, Hrvati in Slovenci. Zakaj ni prislo do1 diaries do sporazuina? Srb- ske, hrvatske in slovenske opozicio- nalne stranke trde, da je tenui kriva ni'P'icna uredba države. Osobito Hr- vati in Slovenci poudarjajo. da. je te- uiii kriva noprhnenia centralistiena ustava, ki ovira brvatskiin in slovcn- skirn dczeLam pravi gospodlarski in kni tu rni razvoj. Vzroki nesporazunia ne tiče torej v slabi voJji ali budobi.ii oseb, tenwec v raznierab, i>redvs,etu v slabih zakonih. Treba je torej spreuieniti razniere, ! niai'editi v prvi vrsti nove zakone. Zato so postavile opozicionalne stran- ke v program avtonouiijo in zahte- vale odpravo central ističnih posta v. ' Politični boj v Jugoslaviii je bil torej načelen, stvaren in ne oseben. Saimo nove razmere inoreio ustva- riti pravi in trajni six)razu!n mied Hrvati, Srbi in Slovenci. Kcr Oistanejo jx> soorazmnu m-ed Ra'dicem in Pašičem razmere taike, kot so bile dosedaj, ue moremo go- voriti o pravem in kononem sj>o- rüzumu. Pomen dogovora. Kljub temu ima ix)^od'ba med l'adi- kali in radličevci velik politični po- men. V bojii proti centralizmu se je razpa&loi med Srbi in Hrvati polago- ma1 srdito sovraštvo. Hrvati so se za- kopali v svoj hrvatski svet in se sitro- go ločili od Srbov. V politiönem lx)ju je nastal med bratoma gloibok pre- pad. S teni, da je sedaj radicevska stranka naredila sporazum z najve- čjo srbsko stranko, bi v brvatskein narodu preminilo sovra.štvo do Sr- bov in Srbi bodo nebali inrzeti Hr- vate. Ustvarilo se bo v Jugoslaviji novo politično ozračje, v katerern bo mogoče usifXisuo delovati za končni sporazuni. Hrvati bod(o sodbli v vladi in u- pravljali srbskie dežele, spoy.nava.li lxxlo srbs'ke razmere in širili svoj polled čez celo državo. To je za politični razvoi Jugosla- vijc dobro in koristno. Do.irovor med Pašicern in Radi6em lnoramo torej smatrati kljub temu za korak naprej, to je koristna priprava za resnični in trajni sporazuni med Srbi. Hrvati in Slovenci, k'aterega pa najbrže ne bo Stefan Radio podpisoval. Stran 2. »QORISKA STRA2A« DNEVNE VESTI. Še enkrat pred sodiščem. ; Zadnjič sem pod tern naslovom po- roeal o novi tozbi, ki jo je imperil proti nu'ni državni pruvdnik nidi dveh elankov priobeenih v zaplenjeni »Go- riski Strati«, z due 20. juniiu t. I. Ob- ravnava je bila. kakor sem takrat pi- sal, nuli zaslišanju prie preložena mi dan 14. t. m. Včeraj due 14. t. m. sem Ml zuto zopct pred goriskim trilnwa- lom. Razprava je bilu zelo kratka in niscm bil ne obsojen in nv oproseen. Tudi od in cue in državneiiu pravdni- ka prcdlaiiune price niso bile zasli- sane. Iz nicni ncznanih vzrokov je namestnik drž. pravdnika dria Hat- tiggija dr. Ruxxeri ruzte.nnil obtožbo, ki se je giasiUi prej: huiskanie med socialnimi razredi, mi nov zločin: sramotenje države, ter predluxul zuio prenos obravnave mi nedoloeen čas. Sodni dvor je pred log državnega pravdnika sprejel in obravnavo pre- lozil. Obremenjen z oeitkom noveifa zlo- cina sem zapuseal dvorano. v katt'ri se je medtem zbntlo prcceisnje ste- vilo prijateljev obeli narodnosti. To- lažilu me je niiliova prisotnost, tola- iila me je zavesi, da nisem zakrivil nieesar, kar bi opruvicevalo težke o- čitke državnegu pravdništva in v srcn se mi je smejahi veselu misel: AH niso driavni pravdnik in njegovi zaslanjaei spreuleduli pielo izdainost svojega boja in radi tega napravili u met en umik iz sodne dvor ane? Goriea. 15, jnlija 1925. Polde Kt-'nwerle. Poroka. Dnc 6. t. m. sta se poročila na Bre- zjah g.ena profcsorica Klavdija Oa- brijclčie:va iz znane ugledne v avške dmžine in g. dr. Dominik Zvokelj, zdaj odvetnik v Ljubljani, naš vipav- ski rojiiik. Obilo sreee im božjega bla- goslova! Tečaj za organiste in pevovodje. Pevski oddelek »Prosvetne zvez'j« je o-rganiziral ta prepotrebni tečaj in pridobil za sodelovanje odlične moči, zato vatiiniioi vse gg. povovo'd.ie k vde- ležbi. Vršil se bo v prostoriih »Siov. Alojzijevišča« in trajal od 26. t. m. do 8. avgusta. Otvoritev due 2b. t. m. ob 7. nri zvečer. r>oučeval»i se bodo sletleči pred!ineti: ]. Glasb. teorija po Battkeju (g. Emil Aadamie). 2. Izobrazba glasu in teorija petiit (gdč. Fr. Ščekovai). 3, tlarinonija in kontra- pimkt (g. R. Orel). 4. Glasb. obliko- slovje (g. A. Oerbee). 5. Zgod. razvoj stov. glasb. nmetnosti (g. A. Sever). 6. Praktieen pouk v dihgiraniu (g. S. KmiKir). 7. Greg, kor id (k. P. Dokto He). 8. Lilurgija (g. F. Tcrčcl.i). Udeleženec tečaja »pozariaino na sledeče: dospejo iiaj v Oorico že 26. zvečcr k otvoritvi tako, da se bo nio- .ulo pričeti nasledn.ii dan s p-odnkcin točno. Prinesejo na.i s seboi razen toal. oprave še ]io dve rjiihi in po eno odejo. Cclotna oskrba in učnina zna- ša dnevno 14 lir. Kdor p-i ne refle- ktira na brano in stianovanie in inisli samo posečati tečaj, plača le takso v znesikn 50 lir. Pri.iave snrcjeina Pevski oddelek še do 25. t. m. Pre- dnost imajo oni, ki se pre.i priglase. Odbor pevske.ua oddelka. Prenos službenih poslov. Od prvetfii innija t. 1. spadajo te- lniičtii ]>osli v občiinah: Bovec, Lo^, Čezsoča, Žaga, Srpenica, Soča, Tren- ta, Kobaikl, Brcginj, Kred. Dreženca. Idersko, Libušnjc, Livek, Scidio, Tr- novo in nekaterili itali.ianskih obči- nab grcidiSčaiiKskcga okrožja pod av- tononmi eivilni telmični oddteiek v Oorici in ne več pod videmski oddc- lek. Naš čolniC. lx) izšel koncem dru^cga tedna. !)o- pisniki naj to obvestilo vpostevajo. V znanje. Ljnbljunski velesejem bo lctos oi- vorjen od 27. avgusta t. l. dalie oscrn dni. Kcr ve/no iz prejšnjih let. da ga obišee miiogo Primoreev. opozurju- mo ie danes vse one, ki xa muuera- vajo posetiti, da si priskrbe piavi, easno potni list. Obenem s »olnim //¦ stom naj si oskrbijo imli izluizrico za velesejem. To izkaznico dobijo lah- ko v Goriei v liisi via PeJlieo st. 1, 11. (v Draseekovi hisi na Korniu) pri .m. Jožefn Ščeku. Znamenit kongres v Ljubljani. .lutri se bo zaiključil v Liubl.iimi kon^res za prončevanje v/.bodne.ua lxvgoslüvja. Od vseb strani sveta so prišli v slovens-ko prestolico odlični eerikv(eni dostojajistvsiiiiki in učenja- ki; prispeli so tudi zastopniki pravo- slavnili bratov in na zborovain.iili sku- pno razinot'iivali idrjo sv. bratov Ci- rila in Mctoda, ki sta botela objeti vse Slovane v skupnosti katol. C-r- kve. KwiRres je velikc važnosti, sam pupež je poslal svoj blagoslov in svo- yc zastopnike. Vescli nas pa«. da je i.ivno v sredisčn Slov^uie ziboroval zbor učenili mož, Ki bodo zopet po- ncsli ugicd slovensketra iniena preko slovenskib riiL'j. Kraljestvo božje na zemljj se širi. Vsuiko lcto rnora zavod za širjcnje sv. vere v Rhnn (CoiiKrcgatio de I propaganda fide) zaziiamovati po- rast števila vernikov in skrbeti za now škofije. Le.p vzgled! kažc širjc- nje Cerkve v Združenib diržavali se- vcruc Ameriike. L. 1822. ie bilo tami 9 škofij in 600.Ü0Ü vernikov. IJred- lansko lcto pa s;> bile že 103 Skoiije in 17 in pol lniljona v,ernikov. Ti so nabra.li prostovoljnih darov za vzdr- ževanje dnbovščine in cerkva ind 188 miljonov dolai'jcv! Ob grobu. 10. t. in. je mini v Riniu senator Boni, svetovno'znani starinoslovec. Ko je d'Annunzio zvedel za njcgovo smrt je pisal Mussolinijn: »Ti naj: brže ne veš kako seni juz ljubil veli- kega: Jakoba Bonija in kako me je oüi ljiibil v vcri veoiicga Ritna in vecne Hailije. Danes To proshii zani te časti, dla bo ležal na Palatinu; zase pa to, dai smem izbrati kraj, napravili načrt za gmb in vrezati uapis. Pričakujeni in Te objemljeni. --¦¦¦ (rabrijcl.« Mussolini pa je odgovoril: »Jakob Boni spi na Palatinu v senei velikc palnie. I^ošlji mi načrt in napi-s. Ob- jtni. Mussolini.« Ali je vse to res ljubczen all sanio firazne besudle? Zločinci v Italiji. V Italiji je 1335 jetnišnie. V njili jc prostora za 72.170 »Rostov«. Zdaj pa. je pi) jeeah l(e 34.000 jetnikov; sta- novanjske bede torej ne poznaio. Naj- več zloeineev je mied 25. in 40. letom Število nilia'dostnili zločincev nied 9. in 18. letom stalno narasča. To je ža- U/Stno po^lavje iz socialnega življc- iija Italije, Dvanajst ur pred obličjem smrti. Nek turist na šviearskib polediene- lih velikanib je te dni doživcl dva- najst snirtnih ur. Ko ie družba šla pneko liedtsniSke raipoikc se ie rnaen- krat utrgala vrv in enega izmed dru- zbe je po-goltnila tenrna globina 59 in globoke ledeniskc razpoke. Takoj so šli po ponioč. §ele ob 11. uri ponoči so ponesrečenca privlekli veil, ki je bil pa popolnoma nepoSkodlovan. Le trepetai p, kier j? vsak hip priča- kazali, kako vedb ceniti tudi zasluge l)riprostega delavca. Ruski medved in kitajski zmaj. Večkrat smo že pisali, kaksno iiilio je skulial angle ski- k rail nur na dailinem vzliodu. Tlaceni in izkoriščani uarodi zahtevajo pravic. Rusi so toi spretno izrabili in se postavili zai varuhc zati- ranib Kitajcev. Taka zveza od Var- sa\e do Honghonga bo tvorila nrogo- čen jcz proti zapindiniTii volesiUmi strnjenini vslcd dobičkaželienosti tu- di v en bloik. (iorje, cei bosta ruski medivcd in kitajski zmaj začela rcn- čati, kar uapovcdujic sovjetski gene- ni:l Frunze. Čudna narodna organizacija. ZaPuekega Pri- ja.telia«, ki jc cdino resnično glasilo istrskega scljaka, ker je ta list opisal za naše Ijudstvoi pogubonosno dd;j- vanje protikrščanskc frairnasonske organizacije. Mestne novice. ::: Opozon'lo. Na pcxllagi elena 24. zakona in clena 48. pravilnika o iz- tcrjevanju davkov bodo na vpo^led pri l nest nein župunstvu seznami o: hisnent davku in siccr (iuwlnihii seznaiu 2. serijai za 1. 1924. in dopol- nilni sjziiani 2. serija za 1. 1925; dolwdninskem davku (licliezza mobile) za 1. 1924. in 1925: dopolnilnem doliodninskem davku za 1. 1924; lemliiško - dohodnii)skem davku 2. seriia, za 1. 1925. Davkoplacevalnci lahko poglodajo seziiaine odi 13. do 20. jii'ija n'b urad- nib urah; obrnejo naj se na magi- stratuega \ratarja. :: (jorieani in d'Annunzio. (loriško m.-esto jc poklonilo d'Anmuiziu dar za njLgov niuzej »zmage« v (lardonu. | Darovali so mu mestni grb vklcsan v kamen, ki je eelo vojno ostal nad glavnimi vrati niesine palace. Ta ka- iiioii naj sponiinja Itali.iane na vse. kar jc pros ta la v vojni »sveta« Go- rica. Ob priliki bo obiska«! pesnika tudi uaš znpan Bonibig in se bosta najbrze objela ter poljubiki. :|: Nov zobozdravnik. V Oorici na Travniku je olvoril nov zobozdra\Tii- ski ainbu!atorij naš rojak dr. L. Mer- molja. Kaj je novega na deželi? Miren. V iiodsljo dne 26. t. m. sc bo vršil \ Mirnu na dvorišču »Cevliarskc zadrugc« telovadini nastop, katcrega ])riredi tclovadni odsek »Slov. i:'.obr. društva«. Na to prireditev opozarja- mo že dancs. Podrobnejši prograin objavimo prihodnjič. Bilje. V nedeljo 19. t. in. ob 4. uri popol- dne priredijo šoilski otroci v dvjrani g. L. Ncnwca vcsclico z iako lepim sporedom. Med drugim bodo igrali Korbanovoi trodkianko ,Povodiiij'i inoz'. Cisti dobičck je namenjen tuk. sol- skcniu zaščitništvu. K obilni vde- lezbi vabi ueiteljstvo in niladimt. Čepovan. Vcselica tukajšnje »Mariiine druz- bie« due 5. t. m. je prav dobro izpa- dlla. Krasna in ganljiva Sardenkova igra »Skriv-nostna1 zaroka« ie bila ta- ko izboMno igrana. da i: marsikate- rcmu gledctücu privabila solzc v oči. Posebno dobro so pogodile svoje ne- lalike vloge; Evrozija, Luciiai ter obe materi. I^udi petje je bilo izvnstno in so morali ixiwi par točk na željo ob- činstva ponoviti. Prisrčna zahvala g. voditcljici igre in pevovodlju g. orga- nistu za' njun trnd! Vcselica se bo na splošno »eljo pozneje, ko mine najbolj silicno delo po scnozetili, po- novila. Sv. Lucija. »Narodna čitalnica« pri sv. Luciji ob Sou vprizori v soboto. dine 18. t. m. ob 20 in pol in v nodlclio. dine 19. t. in. ob 16. uri v dvorani gostilne Mikuž« pri sv. Luciji S. Tučičcvo dramo v treh dcjaiijih »Oolgota«. K obilni vdelcžbi vljudiio vabi odbor. Cerkno. Prcteklo soboto 11. t. in. ie posctil naš kraj gosp. komendator U. Ricci, prefekt v Vidrmi v spremstvu gosp. Alacevicba, pod prefekt a v ldriji. Clo- sta so sprcjeli novoizvol.icni žnpan z občinskim tajnikom in drugi javni iimkcijoiiai.ii. (lospod prefekt jc po- sotil občinski urad, obisikiali naso žu- pno cerkev v spremstvu g. d'ekana, si oglcdul otroški vrtcc in ljudsko solo, kjcr je zbrano ucitelistvo z g. didakt. ravnateljcm na čelu ravno delalo za- | nie pripravc z>a šolsko razstavo/, o ka- | tcri se je gost polivalno izrazil. Ob tej priliki jc gospod prefekt za ubo- žne in pridnc otroke razstavljalce podaril znesek lir 500 v roke župana. Oospod prefekt, ki je že s t'Jin, da je bila z razpisom upravnHi volitev ob- cinska uprava zojx)t uspostavljena» pokazal veliko smisel za pravico in spoštovanje do obstoječih zakonov. se je zelo zanimal za vsa iavna vpra- šuiija v obcini. Ledine nad Idrijo. (Pretep in poboj.) V nedeljo dnc 5. t. m. so iantje v Lcdinah popivali, nazadnje pa je neki wiladic iz ljubosumnosti z nozem za- lK)del uekega zidarja iz Stopnika. Po- klicali so takoj zdravnika. da. ga je prcglcdal: ukazal ga jc odpeijati v Oorico v bolnisnico, ker nima veliko upauja, da bi okreval. Oni niladič pa se jc sain javi! oblasti in povedal. kaj je nai>ravil. Fantjc, pustite Dopvanje in njpotrebuo zapravljan.ie težko pri- služencga denarja! Tožite, kako je hudo dandanes, kaka draginui in pe- manjkanje vlada! Alijiiste temu tudi saini uajveč krivi? Ccniu poganjate ves tcdensiki zaslužek v nedeljo po I grin! Porabitc rajši Oospodov dan v svojo lastno izobra/zbo in v kako du- ševiio razvedrilo! I mate dober pev- ski zbor pod skrbnini vodstvoiu. Pridružite se mu in vidcli bost.% da bo to koristnejc, kaikor po gostil- nab sedeti in poi)ivati. Gore nad Idrijo. (Po povodnju) ?x bo kmalu mesec dni o,d zadnje grozne povodnji, pa še dlanes ne mo- re niliče z vozoni v Idrijo. V tako zvani »Kajua'ski grapi« se ie utrgal in zdrčal na eesto eel hrib. Le s težavo prides IK) blastu in kamenju med cire- vjem zopet po dolgem presledku na drugi strani na cesto. Hudo so pri- zadcti naši ljudje! Mariia Hvala inia ves svoj sadež med to ogromno ma- so na, cesti. Velikansko škodo trpc tudi drugi občani. Na zupanovein po- sestvu je vec kot 20 usadov. drugim pa jc odnašalo sadno drevie in popla- vilo ter zasulo s peskom njive. da za- stonj pricalkujcjo sadu od n.iih. Tu bi bila na mestu izdntna vladna nomx! (Birmu.) Dnc 27. junija je delil pri nas prs- vzviScnJ nadpastir, goriški nadškof zakranicnt sv. birmc. Lep jc bil na predvečcr sprejem zunai vasi! Po- zdravil jc g. nadškofa najprej doma- či župnik v inienn župnije. g. žnpan v iniicnu občine, šolska mladina ji) Marijina družba in so mn noklonili krasiu !>o|)kc v znak radosti in vesc- lja, da prihaja ljubljeni nadpastir v naso malo župnijo. MLmo 35 miajev nas jc potem vodila pot v le-po in na Stran 4. >QORISKA STRATA. Med tern oasom novi naselienik že iz posestva lahko utrži toliko, ali pa še več, ikot bo tr'eba plaeati in pride potemtakem poccni do posestvai, za ¦katerega nakup mu ni bilo trabai izda- jati lastnega denarja, izvzemši ono vsoto, ki jo je plačal čivčiji za po- slopja in setve. Za to vsoto se s čiv- čijem svobodno dbffovori in »zgliha«. Ta naci'ii naseljevanja se mi zdi u- Koden, ker naseljenik müde že vse, kar potrebuje, celo zeinljai je že ob- ddana in obsejana. Tröba je samo na- daljp g'ospodariti. Tisti pa, ovedi - brez tehtnice«, katere autarja sta gg. Ma'kuc in dipl. agr. A. Jaimnik, katerih slednji je po- znan kmetijski pisatelj, ki je1 izdal že v«eč pripravnih in koristnih 'Strakov- nih knjig. Knjiga je potrebna vsa'ke- mu živinorejcu, okonomu, preknpcu, nicsarju, cksporterju ltd. Potreba te- htnice spiiičo te knjige oidpade, pa tudi notbcnega računanja ni. Žival je zmeriti po dolžini in na obseg in iz teh dveh nrarjenj dobljeni števili že sani'i puikazeta tcžo. Značilno je kako si zlastii po sejmih mnoffi pomiagajo na ta način, dla merijo1 živino z vrvi- co, nekaj časa »tnhtajo« in ix)teim u- gancjo, da bi žival »ntegnila« teihtati toliiko in toliko. Omenjena knjižica je sestavljena na podtobnem »prim-cipu merjeiija le, da njeneimu liastniku ni trcba nič »uglbati«, nego inia eks- aktne številkc, ki mu povedio vse. — Koliko so včaisiih nepošteni nakwpo- vail'ci prcvarali ljudi, ko so kupovali kar »na čcz«, kajti tehtnic ni povsod in se jih vcdno ni moigočc posluževati. Danes pa so vse pilevare nömogocc, ker vsaik, še tako priippost človek, ki pozna št&vilke, lahko sam dožene živo težo svoje živali in na podlagi tega ve kioliko naj za'njo zahteva. ako jo prodaja. Takega pripomiocka doslei še ni- siiio imeli in gre izdajatelju zaslu^a. da nain je omogočil po ncverjctno nizki ceni. Knjižica sc dbbi po vsch knjigarnali po 10 Din. in pri g. däpi. agr. A. Jamniku, lastniku Agra.imega biro-a v Ljubljani, Šelenlburgova uli- ca 7 - I. po 10 ]^»in. (v inozemstvo 11 Din.) s poštnhio vrödl Oni. ki naro- čajo po pošti, niornin liiMiar vposlati naprej. Sirite ,tioriško Stražoi POEBRUZNICA LjuhljanshB hreditne banhB u Borici Corso Verdi „Trgovslci Dom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva SHS Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Tist. Sprejeina hranilne vloge in jih obresiujc: na vložne knjižice po čistih 4% (davek plača banka sama). Na tekoči račun ter proti odpovedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje. — — Izvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. •— Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srecke. Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje. Ležišča za Rro^le (cuscinefti & sfere) i« delavnic v Villör Perosa. Edino za- stopstvo as zalogo zat ^oriško ozemlje: Panel Volpi, GORICH, Corso Ifittorio Emannele III. št. 58 -------- -------- garage „FIH T". -------- -------- „Mundlos" šivalni stroji „Göricke" dyoliolEsa, mofopini „Fian" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 Mehonično del&unica, PIozzb Cavour šfev. S. Teod. HHbar (nasi.) « Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Cents«. Posoj.) Veilha zsloga češhega platna iz znone towne ßegenciiart & Kaymsnn, escfeo- vpstno bingo za porotRnce haHor tudi veiihs izbira mošhega in zenshega suhns. Blago solidno! Cene zraenne! AxidreJ Mavric Gorica via Carducci 3 — Podružnica Korrnin via Principe Umberto Velika zaloga manufakturnega blaga za moške in ženske obleke, hlačevine, Zepfirja, Perkala itd. — Velika izbera češkega platna in raznega perila, kakor tudi volne, žime, bombaža, morske trave ter izgotovljenih štramacev. — Velika izbera izgotovljenih oblek za moške in dečke. Lostna hrojainica Hatera sprejine osaho naroGilo. Izsrsi delo iufno in po nizhiti cenah. Ppkfi " lr f Obiščite domačo tvrdko, kjer bodete Cene tllZKe, gotovo dobro postreženi Cene nizkeS Priloga „Goriške Straže" št. 56 »GORISKA STRA2A« Stran 3. GOSPODARSTVO. Zemljiščne cene. Na ruaš zadnji članek »Naše zemJji- ščne cene« smo dobili zanimiv dopis iz Brd, ki ga priobcujemo: Mi'sli, ki jih izraža g. dopisnik, so zdTave in vssga pritrj,cva tretjino vcč! Potemtakem bi stal pridieteik več kott saimo zemljišče, ki ga rodi, ali, po doinače rečeno, kc>- koš bi bila nianj vredna kot jajce! Tako raznierje je ckononiična neiiiio- gočiiost ter izvira najbrže iz okolno- sti, dai je g. dooismik zemliišče pre- nizko, pridelek pa, kakor že omenje- no, previsoko cenil. Pa tndi ne oziraje se na to, sic me- n,i sploh skoraj neverjetn'oi dozdicva, da bi se dandanašnji placevaLa njiva dobrega vinograda, polja ali travni- ka enaikomerno in bnez vsake razlike z zalostnö pičlim zneskom L. 3000, medtem ko so v naiših Brdih in po- sebno v Furlatiiji zemlj. cene 3 do 4 krat večje teir so v nekaterili slučajih že zdctiieka prekcnračile mirovno pa- riteto. Akoi ni torcj g. dopiisnik uriemzko navedei tamošnjih zemlj. cen ter ako se Lste za dobra zeinljišča reisnično plačujejo, mom biti za to> kak pose- ben vzrok. Ne rečem seveda, da bi morale biti povsod cene tako visoke, kakor izhajajo iz zgornjega račn- na, vendar pa bi se morale vsaj ne- koliko več strinjati s scdanjini eko- nomičnijn položajem. Ako so pa raz- miore ros1 take, mora biti nckai nenor- inailnega v gospodiairskem vstroju in življenju dbtičnih krajev. ki dtrzi zemlj. cene stalno neprimemo nizke, nicdtem ko v drugili pokrajinah bolj in bolj naraščajo. Seveda nisem ixnklican, da bi o tern sod ill, ker sem premalo podučen o podrobnostih gospodarsko - kinetij- skega položaja v pr'izadetih krajih. Zato bi bil g. dopisnikn jako livale- žen, ako bi hotel stvar nekoliko po- ja'sniiti, ker se mi zdi res vsiega zani- i nan ja vredna. Bric. Katera galica je najboljša? O tem vprašanju soi pisali mnogi italijamski listi in v milanskem go- spodarskein listn »II Sole« se je v tem oziru razvila precej dolga in za- nimivai debaita. »Oospodarsiki list« je lansko leto v svoji apölovi številki (stran 73) pisa>l, da bi rnorali biti obe galici — angleška in italijanska — e- naikovredaii, ako sta enako čisti in e- naiko odstotni, ker v bistvu ima mo- dra galica eno in isto kerniično obli- ko, ki je Cn(SO4)2. Torej je modra galica S'pojin« bakra in žveplene kis- line. Da pa; se to vpralšanje enkrat za vedno nesi, je Zadnižna zveiza v Qo- rici sklenila iti stvari dlo dna. Naro- čila je letos za svoje č lain ice in dlriige kmetovalce več vagonov modte gaii- ce, modi tenii tri vagone angleške, cisitale pa iz r^zličnili italijanskili tvor- iiic. Od vsakega vagona so bili vzeti vzoirci in oddlani preizkuševališčii v preiiskavo. V naslcdnjem priobčuje- liio prevod spriceval'a, katerega je dobila Zadružna zveza od kemične- ga in poljedelskega preizkuševališča v (lorici. Original v ital. jeziku je na razpolago pri Zaidlnižni zvezi: »Kmetijsko kemično preizkuiševali- šče v Qorici. Došla št. 346 Štev. analize 80/83 Spričev«lo. Štirje vzoirci modre galice. izročeni dnc 25. maja od Zadružne zveze, vpi- sane zadruge z omejenim j.annstvoin v Gorici vscbujejo: Štcv. ainalize 80. Znaimika angleški bakra........24.77% odgovarja čisti modri galici 97.27% ^tev. alize 81, znamkai Montecatini bakra........24.78% odgovarja čisti modri galici 97.32% Štev. analize 82, znamka Legnago bakra.......24.98% odlgovarja čisti galici . . . 98.11% Štev. analize 83, znamika Spinetta bakra........24.64% odgovarja či&ti modri gaJici 96.78% Qoai v bistvu ni velike razlike med ino- drimi galicami, ker iMi odstotek ma- lo pomeni pri takem štcviln odStot- kov. Pri ccni 260 L za 100 kg modire galice odgovarja 1% komai 2.60 L, poldrngi odstotek pa L 3.90. Katera modra galicai je torej naj- boljša? Od zgornjih je najboljša vr- sta Legnano, najslabša Spinetta, srednji pa Montccaitiui in angleška. V splošneni p^ bi bila od zgornjih ga- lic najboljša ona, ki bi bila vsaj za 4.— L cencjša kot dniga, ker razlika vrednosti po odistotkih znaSa satno 3.90 L. Zadlružna zviezai v Qorici je sikleni- la tndi, da bo letos v jeseni zbrala po- clatke iz oinih okro/.ij oziroina vasi, l'jcr imajo eno ali dnigo galico, da bonno vedeli, s kaitero modro galico je bil vinogradnifc najbolj zadovoljen, ker preizktiševališče sičer ix)V'ö pre- cej, a ne vsega. Poileg tega moramo poskns še en- krat ponoviti in sicer misli Zadružna j zveza to napraviti drngo leto. Iz obeh let skupaij zbrani podatki bodo goto- vo rešili vprašanje »kateni modra ga- lica je najboljša«. H konen pct; priponinimo iše to, dla se je govorik) in pisalo; kot da bi bila na) trgu modira galica, ki pa n? galica, pač pa plavo pobarvana soda. Take govorice söinicsniisol.ne, pač pa je res, da se delajo precejšne sleparije s čil- skini solitrom, klajnim aipnoni in nc- katerimi diugimi kmetijskimi potreb- ščinami. Take sleparije pa more de- kti samo brezvestnež, ki oslepari kmetovalca, a tudi sebe, ker kmeto- valec kupi slabo blaigo pri istem tr- govcu enkrat in nikoli vec. Kdor pa hoče delovati silvozi daljšo dobo, mora biti pošten v prodaji in se mora proti najrazličnejšim sleparstvom boriti z vsemi močmi. — Po »Gospodarskem listn«. Naseljevanje v južni Srbiji. Mnogo našili ljudi se zanima za pridobitev zemlje v južni Srbiji potom aigrarne reforme. Po dosedanjih do- ločbah se ta zemlja sicer oddaja, to^- da samo zemlja in pač tarn. kjer to dioločijo oblas-ti. Po informaeijah, ki jili irnani iz agrarno-rcformnega mi- nistrstva, se ta naöiti kolonizaeije ni obnesel. Veliko bolj priporočajo di- nektni, privatni naknp. Naseljujejo pa naj se taiki ljudje, ki imajo polcg živi- ne in orodja vsa/j rnekaj denaq'a. Na begovskih zemliah svobodno gospodiarijo danes tkzv. »čivčije«, nekdanji podložniki (nekakšni koiloni) bego'v. Ti so si postavili potrebne stavbe in imajo potrebno živino in o- rodje ter zaloge pridclkov. Obdelova- na zemlja jim §c ni izročena v last, ker še ni sklenjen zakon. s katerim bo rešeno vpra&anje odškodinine be- gom. Odškodnina bo seveda nizka in je bo polovico vlueala država, polo- vico pa dotiaü civäja. Zato danes čivčije zemlje še ne morejo prodajati. Prodati morejo samo poslopja in o- rodje in sploh le to, kar je njihovo, torej tudi to, kar je vsejano. Mnogi čivčije to svoje iinetje prodajado. V ministrstvu agrarne reforme sem izvedel, da je pred nekaj dnevi nek interesent kupil od čivčija poslopja in 5 liektarov vsejanega maka in je za vse to plačal samo Din. 7000.— Novi naseljenik ima vse pravice do uživanla celega posestva. kakor jih je imel prej civeija, pravi lastnik tudi zemljišča pa bo postaß, ko bo rešeno vprašanje begovske odškodnine z za- konom. Ministrstvo gre tem wstani nakupa in naseljevanja zelo na roko in za- dievne pogodüe takoj reši. novernti kupen pa da tudi potrebne dokumen- tc, dai so more z vsem svojim iinet- jem po železnici brezplacno seliti na novi dorn. Odlkirpiiina, ki je bodb turški begi delcžni bo inajlma, in še od tc plača država polovico, novi naseljenik pa poilovico. Kdaj bo vp raš an je plačeva- nja rešeno, se še ne ve. Najbrže nc prekmalu- Na ta nacin pride novi naseljenik takorekoč do posojiLai, za katerega ni treba plačevati nikakih oforesti in ima od tega veliko korist. TudÜ gotovo ne bo treba: omenjeno polovico takoj pla- čati in se jie bo plačevaJo v obrokili. Neobjavljen dokument iz politične prošlosti Primorske. Naš odlični rojak dr. Henrik Tuma je postal urednistvu nasega lista do- slej še nvobjavlieno spomenico slo- venskih deželnih in državnih poshin- cey na tedanjega avstrijskega mi- nistrskega predsednika grofa Bade- nija. Spomenica nosi datum 1. febni- arja leta 1897. in skusa dokazati, da je slovenski del dežele kliub njegovi vsestranski nadvladi nod itaUjanskim delom, zapostavljen. Ta dokument je sestavil U'danji deželnozborski po- slanec dr. Tuma, poslanee slovenskih trgov, na podhtgi spispv deželnega arhiva in urudnih statistienih podat- kov. -Zato je ta spomenica se nosebej zanimiva, ker se zrcali v njej lep kos politicnega in gospodarskega življe- nja gorislie dežele izza leta 1898. Vendar se ta važna listina ni poslala na Dunaj vsled nesporazuma med poslaiwi samimi, ker so bili deloma za abstinenco, nekateri pa proti. Na- duljni potek politicnega zivljenja je pa dovedet do razcepa v stranke. To je pozneje privedlo do krevke stran- karske in narodne zavesti nasegQ ljudstva, kl se je vsposobilo, da kljubujc v tt'h tezkih dneh vsem vi- harjem. Spomenica je pa ta-le: Spomenica deželnih in državnih slovenskih poslancev v Gorici. Njega prevzvišenosti gosipodu ministerskeniiu predsedniiku grofu Badeniju! Podlpisani pocsilnnci zastopajo po speoijiilnein krajevnem repertoriju c. kr. statistične centreline komisije na Pimaju na podlaigi podatkov zadnje ljudslkc stetvie od 31. decembra 1890 od skiipnega prcbivavstva poknežen© grofovine Goriške - Gradiščanske 220.308 d'u:š v 36.706 hišah na 2.841.45 km2, 129.177 duš v 23.493 hisah rial 2.150.15 km2 v politionih okraiili Tol- min, Sežana in Gorica. Od teli je 37 inorodnik'ov, 320 Nemcev in 2404 Furl an ov in Italijanov, ostali so Slo- venci. Od 129.177 prebivavcev padia na kniečke oajo mesta Oradež. Tržič in Cervinjan s 11.401 prebivavci en po- slanec, mesto Gradiišče in Kor/min s 8766 prebivavci en poslanec. števši prebivavstvo celih poHtičnih občin tako, da šteje Gradež 3441 a ne le 3193 Tržič 5618 a ne le 3997 J Cervinjan 2342 a ne le 2342 Gradišce 3352 a me le 1468 Gradišče 3352 a ne lie 1468 Kormin 5414 a ne le 3695 vsega 20167 ne le 14695 z očitnim namenom, da pri volitvah odloča domače prebivalstvo mesta Gorice z 21.825 prebivavci in sicer s 17.956 v mestu in 3869 v kmcčki okolici, ki voli dva poslanca; kuiečke občine z 49.139 prebivalci dva jx)slanca taiko, da prihaja na 24.569 duš en poslanec in na velepo- zastopata dva poslanca tako, da pri- haja na 24.569 duš en poslanec in na, veleposestvo trije poslanci tako, da prihaja na 16.379 en poslanec, in se očividno zapo-stavlja kmečko pre- bivalstvo za veleposcstnike in tržane. vcleposestnike in tržane. Od teh 91.131 pncbivalcev. katere zastopa enajst poslancev italijanskc narodnosti, je pa 74.110 Furlanov in Italijanov, 1875 Ncnicev, 96 inorod- cev, ostali so Slovenci t. i. 15.040, t. j. ena ce!a šcstina skupnegai stevila. V nepertoriju napovedano» število 9414 Slovencev je nnpačno, kajti na dlani je, da furlainskc - italijansike oblasti niso zabljale šteti prebivavcev svoje narodnosti pač pa narodnosti, ki poleg in med njimi prebiva. »GORlSKA STRAŽA« Stran 5. novo preslikano cerkev. kjer sc jc vr- SJ Wagoslov. Cerkev jc bila tako (^usnii okrašena, da so sc nad n.io radovali vsi, ki so jo vidcli. Vsa cast ^oniačimi Fr. Leskovcu. ki ic cerkev taKo lepo prcnovil in pa dekieiom, ki s° K) vsem v spodHmdo okrasiL! Na Uan sv. birmc pa jc oktet iz Idrije !Hjd vodstvom g. kaplana .!. Zagarja ^asno pel pri sv. maši. Z vidnim za- u;jvol.istvoni sc jc prevzvišcnj poslo- V.J' (>ravl,iaii obe uI>niji in je možein ohljubil. da ze!i l>()stevati njiliovo prošnjo. Bog daj, cl "i se le kaj kinalii vresničila! Postojna. p/-9. junija se jc vstrclil ob incji pri aniiii častnik finančne straže,' 30- J-tTii Kor.nelij Pescatori. Našli so« ga >e tisti dan mrtvega naid skaluatim rj^adom. Zapnstil je pismo, v ka- Wii piše. d'a nastaneio večkrat |A°jisči.ne v življtnju, ki delajo živ- Jtnjc neznosno. Kakor pravijo je l'.-^ok tega satmoumora — neozdrav- va bolezcn. —- 2. juliia jc iniirla v ^st» 90-lctna vdova g.a Helena ( "Hbrožič, Tojena v Homcu pri Kam- pKu- Biia je bržkone najstairejša v . ()sto.ini. — Preteklo nedjlio 5. juli- p ^ prinedila Kmceka hranilniea v (>st <) r i 11 k i n c ii l a tog ra fa gos pod a rs ko 'et}i\vüirije: Izboljševanje in izsuše- ^nje travnikov in mlekarstvo. Za ^^ kraje zelo potrebno vprašanje. n J.'niamo tukaj zelo veliko mcevir- •Jtili travnikov, ki ne dionašaio sko j "obene koristi ali p:i skraino sla- : } Konjsko krmo. — Dne 29. junija. If. fi°11(>vi!a naša mladina i.trri »Vol- *$in« in >-,y posredovalnici«. Tudi |. le nastaniJa tu družba diletantov v j^ilijj, k- prircja dan za diiicm igi'e *aP yse pohvalno so se izkazali due '" Jlljija, ko so igrali igro >-H Cardi- ' e<(- Igrali so že po vseb več.jih rnc- ivJ1- ^a^'ic- ^; Postojno so prišli na. ^'tniški oddib. — Na Pivki dcžnje §]°Lai lieprcncbouia že oez tri tcdne. «m vrcnie ie napravilo kino torn sil- 0 vdiko skode. Vipava. lj.y nedeljo 19. t. in. ponovi >^Kato- Y^° slo\-, izobraževalno dništvo« v j^^vi Jalenovo dratno v štirib dc- ^ih »D(wn«. lg;ra se bo vršila v ^rani go&pe vdl Hrovatin. Zaceitek }] 4. uri poipoltlne- ob vsa-kein vrc- rilJ. K obilni vdcležbi vljudhio vabi otlbor. Banjška pianola. teJ e Prod cnim letom ni bik) čuti na njt P'tinoti o kakcin pi'osvetnein deln Ca.C'SaJ' izvzemši Lorn a, kjer že vce \ "II živo deluje prosvetno društvo. ?-Ve ni 'Jtu 1>a s' ^e zna'a Pr()svctna vjj. a tudi tu gor utreti pot. Ustano- Ba ^a se društvi v Lokovcu in na jrj.njšieab. In tako je val prosvetnega pJ1'11^ zavzel že skoraj celo plaiioto. dr^zalo se je to letos, ko so vsa tri tv 'stya nastopila z javnimi priredi- %lTl1' ^' so V° raztneraih vse jako Dr>?rkoveu. Oineniti ln'oraino šc, da \J^il Praznik sv. Petna in Pavla v 4k°Vcu '^ro P°nov^i j'11 ie ta te^a3' ^()'ie izpadla ikot prvic. Kr^- **' L m- Je 1>a ^'^a Pr're'ditev na l)c'^-ieab. Spored je bil jako oibširen. ^^^eni pevci so zapc-li dve pesmi; /L ?-a mešam in eno za ženski zbor. v svoji volji dajati hnena svoiim otro- koin. Stali bomo na striiži! Ustje na Vipavskem. Prosvetno dlruštvo »Zvon« na Ustju priredi v nedcljo dne 19. julija t. 1. ob pol štirili po]x;:!une vesdieo s sledečini sporedom: 1. Sonctto all'1- talia. 2. Vodopivec: »Ptici«, poje žen- ski zbor. 3. Hribar: »Har spravc«, dLklaniacija. 4. Picgclj: »Ribiojva hči«. vcscloigra v enem tlbiunju. 5. Sardenko: »Naigelj«, deklamacija. 6. »Cašica kave«, veseloigra v cnem dcjanju. 7. Pagliaruzzi: »Rada«, ik- khiin.tcija. 8. Sattuer: »Slovo od la- stovke«, pop mešani zbor. Vsto^ni- na: Scdeži prv^i vrstc 4 L. druge vr- ste 3 L, stojišča 2 L, za otroke 1 L. V slučaju ucugodnega vKemeiiia se bo vršila vcsclica naislednjo ncdcljo. K (ibilni udcležbi vabi odbor. Idrijske novice. Tciovadni nastop v hlriii. Dn.e 2$. in. m. je krase:i lcpak, n;t- bit v bUžini župne cerkve. vabil ob- činstvoi k javnjiiiiu naistopu telovad- nili odsekov K. IX I). Nastop se .ie vršil v tclovadnici telmičncga zavodia l)o slede&im rediu:*l. proste vajc mo- škega nari'scaja; 2. probte vaje go- jenk; 3. orodna telovadba moišikcga r-auaščaja; 4. proste vajc članov; 5. |)roste vajc članic; 6. orodn» telovad- ba na drogu iu konju; 7. kolo članic; S. orodnti1 tclovadHia člariov na brad- lji; 9. vaditdiske proste vaje; 10. va- je clinic s petjem; 11. skupina. Celo- ten vtis je bil jako ugodien. kar je obeinstvo potrjevalo z burnini nlotska- njcin pri vseb tockali. Na galeriji je bilo pač uekaj prenaipetežev. ki so dc- lali razne opazke, s kateriini soi db- kazali, da o telovadW nič ne razumj- jo ter da jim je vsebina »Kniige o le- pan vedenju« španskfi vas. Res da nastop ni bil brez bib, toda čc pouda- rimo. d'a je bil to po pretcku stirib let prvi nastop, da je preitekla dol-ga do- ba, ko odseka splob nistai imehi telo- \adbe, da so iKtslo;piii skoro sami no- vinei iu da so ncdost".tki tudi pri nai- dovršcnejši telovadbi neizogiibni, po- tcin moramo izjaviti, d« je bil uspch povseni razveseljiv. Dovolieno nag nam bo pa tudi opozoriti na nckcttere pogreške. Pruste vaje daskesa nara- ščaja so imele lepo l^stnoist. kat.cro smo pozneje \ečkrat i)ogrešaili: že začctni gibi so bili točni in sigurni. Nfistopilo je 35 dicckov. Izvedba je bi- la seveda pri ¦marsikaterem pornanj- kljiva. kar bi so d«lo odpraviti z ve- zbanjein posaaneznika. Opazili smo tudfi, db ne^kateri niso pravilno kora- kali. Pri tern pa ne inisliin oiub nialc- kov, ki so tekali z« svo- io nalogo sijajno rešili. Skoro isto kar smo povedali o dcškcm narašča- ju velja tudi z-'- gojenke (24 po števi- lu). Vaje so bile dobro priuosne, v iz- vajanju le liezn'itTie i)omamjkljivosti, pri koraikanju več kritja. Orodna te- lovadba narašč^ja je občinstvu silno ugaja;la. Dečki so skikali čez konja. Izvajali so: odročko, skrčko. razno- žko, preval skozi stojo in na zadnje plavni skok. Ne vern. 6e so te vaje naraščaju prime me, ker skok naprav/ pri jaivui telovadbi le tedti.i vtis, ako ie izveden do viška pravilno. Priziu»- ti pa je treba, dai so jako dobro pro- izvajali zadnji dve vaji. Zdi se sieer.. da sta težji, da zaibtevata več izurje- nosti, pa sta bili vendiar izvrseni ste- gnjeno in vlcknjeno ter so v nekateri pniv lepo nakazali stojo. ČUinov je nastopilo 18. Pri prostih V'»iailif bi bi- lo želcti več točnosti (nekateri so nanircc zamujali) iu več elegance. Pri korakanju manj drsania. Clanic jc nastopilo 14. Po kratken rajalnem pribodu so izvajale štiri proste vajc na godbo. Da niso svoje naloge §e bolje resile, je bila skom gotovo kriva tudii godba. Opozarjai- nio na pravilncj.šo izvedbo tameljnih gibov. (Sistematičnc telovadbc manj- ka.) Članska oiodna telovadba iiii dro- gu in na konju (druga in tret.ia vrstia) je olxSinstvu ugajč>!a, le telova'dci, ki so bili med gled;'lci, so opa'zili inur- sikak pogrešek. Omcnini nao samo lickatere: Vaj, ki jih telovadee ni si- guren, naj ne poskuša izvaiati pri nastopu. Odiiod in priboü k orodju morata biti boljšai. V^jc nai bi bile lužic iu zato lepše izva.jane. Kolo čiani^ je tvoirilo prijeten iu lep preslcdick med orodlio tdlovadbo clanov. Prva vrsta je nastopila n» bradlji. Ta točka je bila izmed orod- iie telovadbie najboljš:'.. vendar je bilo preveč prcpriivimanja in kolcbanja ter premalo vczave. Vaditeljsikc proste vaje bi bile napravile še vee.ii efekt, če bi jih izvaijalo \rcč cla.now Za va- ditcljskimi prostimi vajami so> še en- krat prikorakale članice. Na lop in priprost način so nastopile tako, da so tvorile tri tristope v obliki zvezde. Te vajc so pokazalc, kaii dosežejo redhe telovadkinje. Dasi je jako te- žko peti in likiatu telovadSti. so bile te vaje nadvse l?pe, Žal, dfei so izva- jale s:uno dve vaji. Veselimo se že, da bomo v kratkem videli še ostale štiri, Spored je zakljueila skupina na bradlji; bila je okusuo seßlavljena in tudi zelo lepo izvedena. Na. splosno nioraimo reči, da je naistop krasno uspcl. Č: boiste tako napredovali v bodocc, bo odsek kinalu zopet na isti \isini kakor jti žc bil nekdlai. O sklc- ])u častitamo vsem, posebno pa vadi- teljicam in vadüteljem k velikenui na- l)rcdku in jim kliccmo: »Ln tako na- prej. vzt'ajno in pogunino no geslu: Zdrnv dub v zdravem tdesu! \$<>!ska pri'edttew Due 4. t. in. je napravüa tukajšuja" l.iudska sola javno prireditev v gle- d'iscu. Na sporedu je bilo več točk petja, sviranje gosli s spremljeva- iijem glasovirja, ]>otcin italijanski igrokaz, ki je izi^adel pnccci dobro in končno igra »Neubogljftvei« v slo- v.-nščini. Že ])red igro so bili izvestni jrospodje jako nervozni in so padale ncpotrebne žaljivke. Ljudstvo pa je posebno opazilo, da so se pred slo vensko igrico vzdignili neknteri go- spodie ter glediščc zapustili. — Ali ni to izzivanje? Svetujamo tern go- spodom. naj rajše pomc-taf.io pred s-.ojini pragom in naj skrbe, da se po-sojeiT^ rcči v rcdni vracajo!! Nusi gusilci. Čuje se, da nas bo v kratkem po- setil g. prefekt iz Vidma. Ob tej pri- liki se bo vršilo tudi polaganje te- mcljnega kamna za »Gasilni dom« ter dekoraeiia nekaterih gasilccv. ki slu- žijo že 35 let vzvišenemu namenii gasilstva. Predlpriprave v ta na'men se žc vršijo. Vabinio vsa druStva. v Julijski krajini, da se vdeli^že tega slavia. Poscbna vabila se bodo pra- vočasuo razposlala, ker danes se ne morcnio navesti dne^va slavnosti. Ga- silno društvo pra^znuje ob encm tudi 35letnicoi obstoja. Z začudenjem glcdamo v pretoklost! Kaj • vs-e je moralo dfuštvo prestati vsled vedne- ga preseljeivanja in vendar se je ofo- držalo še do danes, d'asiravno se je skrčilo število delavnih članov od 7H moz na 34. V čiidnih časih živimo. Toliko imamo mladine, a je •brezibri- žna za vse dobro in lepo. lioče samo zaibave, ne misli pa, dia bi lalbko tudi drugod pomagala, kjer je notreba m to ravno pri tako prepotrebnem dru- štvu kakor je gasilno. 2e «:eslo samo bi moralo biti privlačno, saj se glasi: : Bližnjcmu v pomioč, Bogu v cast.« Mladina, zbudi sc in pristopi, dai nas bo mnogo, ninogo! Tudi nam ne bo manikalo telesne in duševne vzgoje. Proč z razni'tni predsodki, ki niso utemeijeni in ako so, jib ie treba od- straiiiti z lepim, dostojnim in m-irlji- vint vdeleževaujcm pri va'iab, nasto- pih in posvetih. Listnica Kmetsko - delavske zveze in polttičnega društva „Edinosti" v Gorici. 1. J. V.. Gor. Novuki 17: Odlok in poshme dokumente je tajništvo prejclo. 2. F It, Črni Vrh: 1. H. naj vlo/.i prošnjo za povišanje vzdrževalninc potom županstva na slcdeči naslov: Commissions Generale per le pensioni Roma, Paiaz/o Braschi. .^. J. I., Col: TajniStvo je posredovalo v Vaši zadovi. Ali ste prejeli? Stran 6. »OORIŠKA STRA2A« ¦>. /. (/'.. Šmarji'. Vašo prošnjo bo tajništvo i/Točiio poslancn Bescdnjakii, a jc ie tnalo iip&njn, da bo prošnja ugodno resena. 5. ?Aip.. Crni Vrh: Kdaj je prejela Kavčič f'r. neffativni invalidni odlok? Ali jc bil njen uiož vpoklican kor vo.iak v vninškn vhi/bo in kdaj? 6. Žup., Ponikve: 1'oslanea liesednjaka je tajništvo naprosilo, da ponovno posrcdnjc v Vaši zadevi. 7. Sfiliaoj Mariii, ŠtaJfu Karolini in Holi- stic Avfwstini: Za vse tri je bil predlo/.en tiKodni poko.ininski odlok v mesecn ma.iti. V kratkeni \';mi bo najbrže tndi dcnar naka- y.an. S. Ccn. A. in U. A., Robič - Kred: Po- sljite tajništvu odjfovore vojiioodškodnin- skcjra urada in pa »Ufficio stradalc LJdinc«. ki zadevajo Vašo odškodiiinsko prošnjo. 9. B. /•'., C. A.. C. /'.. V. M., Rnbič - Krrtl: Pošljite ta.iništvn odjjovor sodnijc, ki stc ,ua prejeli ua Vašo vojno - odSkodninskn pri>- šnjo. 10. Rščck M.. Drcžnica: Vložite Vi in Va.š ¦soscd prosnjo za priznaii.ic pokoinine potom /upanstva na ru naslov: Caminissione Ge- nerale per le pensioni, Roina, Pala/./o Braschi. Pravico do poko.iniiic imata oba, čc nista sama na en. ali dnitfi način z;:kri- vila ncsreče. 11. /'. (}. Zakojca: Prodajalcc Vani ni dolžan povnrti nobcno odškodnine. 12. Af. Af., (jorenjepolje: Tajni.štvo ni pre- jelc; nobenejja pisma. Ztflasite se ob priliki v tajništvn radi Vašili vojnoodskodninskili ;:a- dev. 13. Č. K., lUtdajužna />; Pravico do po- kojnine iniatc le v tcm slučaju. če jc bil pa- clli sin Vaša cdina podpora. Kcr imatc se tri drutie dorasle sinove. bo Va.sa prosnja ic/ko uji'odno rc.šena. 14. /Vf. /., Cerknn: Vložile polom ;'npnn- si\'a prošnjo, da se Varni izplačajo pokojnin- ski zastanki od 19. 8. 1920. 15. /;. /.. Godovič: Če stc vložlli W:O- odškodninsko prosnjo 15. nov. 19;?! pri davčneni oddelku v Tdriji ne bo treiVi vla- jjäti nove prošnje, pač pa ••'> tnha zil:tc- vati, da Vnm prošnjo davCr.i id^elck rcši. Pismo sledi. U). .!. V., Svino pri Kabaridu: Pvosnjo za predujni na račun prljavljetiih terj itev na- sproli Avstriji laliko napravite ustiiiciio a!i pa pismc-no pri uradu, pri kalcroiti s!e vlo- /ili piijavo terjatev. 17. A. G., Kamno: Kdo Vani je ustrelil nioža in zakaj. Ali je tudi VaS mož mod ti- st'tni. ki so bili tistreljetii v Kobaridn lcta 1015? 18. H. L Otlica: Ob priliki zylasite se v ta.iiiištvu zaradi Va5e pokojnine. 19. /. K., Št. Vid: M. Franc Podbre^ naj vloži na Ufficio tecnico di Finanza v Vidinn ]>rošnjo, da mu odpisc vinski davek. . 20. N. B., Podbrdo: V VaSi'zadevi borno pnsredovali. Pismo sledi. 21. Cej Andrcj, Jch-rčiv Ivan in Rožič An- ton. Ob priliki zjrlasite se v tajni.štvu. 22. F. K. Kncža: Kdaj stc prejeli ncffativ- ni inv. odlok? Pošljite natančnc podatkc o svoji boleziii, ranl, voj. službi itd. tajniStvu. da Vam sestavi rekurz. Ce pa pridetc po (ipravku v Oorico. z^lasitc se v tajiiiStvu. Tajništvo. Pozdraui fantov - uojahov Slovenski fantje pri 4. nadoniestni četi v Bolonji pošiljamo mnogo pozdravov stär- šem, bratotn, sestram, fantom, dekletom ter vsem znancem, posebno pa letniku 1906. Simčič AiiRclj, Oonjače pri Kojskem; Bi- /alj Ludovik, Sv. Lucija - Modrejee; Leban Mirko, Bazovica; USaj Franc, Ccniiče: Špik Ciril, Bnkovo; Šorli Franc, Kln/.e: Hanen Karel, Opčina; Hehevc Ivo, üorice pri Po- stojni; Mozetič Jožef, Trampuš Alojzij, Kostanjevica; Černijioj Jožef, Lokavec pri Ajdavščini; Car Ivo, Idrija; Kralj Rudolf, Trcbič: Hrvatie Matija, Bitnje; Srebotnjak Ivan, Oreliek; Pirih Franc, Stopnik; Vouk Valentin, Veliko Folje; Mctlikovec Franc, Vdiki Onl; Knez Ludovik, Samatorca; Uljan Valentin, Robič pri Bistrici; Sutar .lo/.ef, llirska Bistrica; Pahor Jožef, Nova Vas; Kovaöic Jožef h Sv. Tillia; Zadelj Ri- iiard, Knežak. Pozdrave poSiljajo tudi fantje topničar.ii l.i. polka v Cecini. Bele Franc, Šeinpas; Obid Ciril, Bukovo; Rogelja Ernest, Novelo; Tiampus Evgen, Tcmnica; Arčon Mihalel, l^cnče; Oabcr.šeek Filip, Sv. Lnci.ia; Ivančič .\iitoii, Nekovo; Rejec Franc, Lotnc; Blažič Franc, Kostanjevica; Franetič Anton, Po- toee; Rolili Franc, Zarečje; Bratulič Albert, Sv. Ptter v ?umi. Pisino na^ih izseljencev. Pismo izseljencev iz daljne Holandije. Holland, (ine 30. VI. 25. Mnos-vokrat snio zc čitali iz vseh tujiii pozdrave in poroeila, ki jili po- siljajo slovenski fant.ij in mo-zjc. Naj sc tudi mi spoiniiii'ino enkrat »Gori- ške Stražc« im na'sega 'domačega kli'a- ja. Naj poiročamo enkrat tudi mi, k;a>- ko sc nain godi tiikaj v Hollandu. V eck rat snio ž,e čitali. kako se ru- dar.ii po Franciji in Bel^iji pritožujo- jo radi ni.a/jline place; hvala Bo^u, radS tega sc mi do d'aties ne moi^mo pritožcvati. Scveda, tudi tukaj j,e plača le niajhna, ali to je še dbbro, da je nizozc'iuskai valuta visoka in doibiuio zanjo preeej lir. Ali žal, da mi nisino »šparmojstrovi sinovi«. Ali kaj zato? Sanio da nam dajo d LColdiuarjcv dnevue place, pia stno za- dovoljni, kcr to je uašcga denarja 60 lir, katcrili včasih doma po cek me- secc še videli nismo. Zato pa mora- ino hiti zadovoljni. A še bo'li bi bili. i-ko bi nas bilo še več naših doinaufi fantov in mož tukaj, ki s>o doma br;ez- poselni. Radi bi jwn ixwniijrali kolikor bi bilo v naši nioči. Toda tcžko je dobiti dovoljenie za stalno nasclitcv v tcj državi. Ali to jim svetuienio pa, ;;iko jib je več skupaj, da se obrnejo na sliedeči naslov: Verwaltung, Ora- ))},c, Nassau III, Heerlcn, Holland. Končno pošiljamo iskrene pozdra- ve vsein prijciteljein in znanconi, star- s'.» m, bratom in sestri-cani. ixxsebno pa našim dekletom, Mi, soški iamtje, prav i>osebno še pozdravliatno našc- L;.i žui>nika ^ospoda Cirila in mu že- limo ob goüii obüo.srecc. — Iz Soče: h'au Kraviwuai, Anton Kravanja, Jo- /ef Domevščik. Andrej Komac, .Io- /ief Komae, Ivan Kravanja, Jožef Kravaiija, Ivan Komiaic. Iz Trente: Anton Hoffer, Andrej Kravania, Alojz Meliben, Egidiij Rers:iiic. hei tauge *Grunde, Francija. Naročniki in bravei »GoriSfce Stra- že« poSiljajo pozdrave iz žcleznili riKfoiikov st«ršein, bratom. sestram. in vsem v domovini: Franc Ursie, \nton Fratnik, Ivan Volarič, Jožef Fratnik, Idersiko pri Kobariditi, Mi- helj .fožef, Place pri Sv. Kri/.u. Anton (iorjup, Anton Cvetrežnik. Žbogar Andrej iz Banjšic, Brczavšček An- diiej, K. Vrh, Okrctič Jožef. Kosta- rij'3v-ica, Anton Ogrič, Vojs'ko, Šnligoj Ivam, Lango Leopold, Kai Koprivišec, fyorjii'P Edvard, Bukoviea. Marusič Karol, Lokvica. Darovi. Durovall so zu sv. Visarie: Dekanija St. Peter na Beneškein: Župnija St. Peter L 110; Župnija Št. Lenart L 166; vikarijat Lesa L 400; duhovnija Dolenji Barnas L 545; duhovnija Ronec L 522; dn- lmviiija Brišča L 325, duhovnija Mersin L 587; duhovnija Ažla L 125; duliovnija Oblica L 114; Č. g. Pij Collino L 50; župnija Šc- breljc (II.) L 32.10; žnpnija Bukovo L 40; župnija; Vipava L 637.50; po č. k. p. Keru- Svarilo.*) Podpisani svairim tem potoni, dti ne sinu nihee ničesar kupiti, bodisi prernicuine ali nepreiničniiie od bra- tov Alojzija in Antona Bclingarja iz Ravnice št. 3 brez dovoljenia sode- dioev. Ivan ih'Hnxar. Ravnicai št. 3. (ioriea, due 1. 7. 1925. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo samo v toliko, kolikor zahteva zakou. Valuta. Dne 14. julija si dobil : za 100 franc, frankov 127.50 do 12825 Lir za 100 belg. frankov 125.50 do 127.50 Lir za 100 švic. frankov 515.- - do 530.— Lir za 100 češ.-slov. krön 81. do 82"— Lir za 1 zlato marko (5.25 do 6.45 Lir za 100 dinarjev 47.75 do 48/25 L'r za 1 Sterling 132.25 do 132.75 Lir za 1 dolar 27.20 do 27.35 Lir Novci po 20 frankov 100.- do 108.- Lir za 100 avst. krön 0.0380 do 0.03W5 Lir ßeneske obligacije. Dne 14. julija: Srednji Iturs L. 68. -, v Trstu 6«.-; v Milanu H7.80, v Rimu 68.10 L biiui L .150; župnija Ko/.bana L 135; /upniia Kamnje L 165; župnija Lozice L 130; ku- raeija Mcd.ina: Plcsivo L 295.50. Vas L 169, CckIo L 82; vikarijat Vipolže L 350; Cerovo: 4 oselie L 20; Opatjeselo: N. N. L 50; vlč. K. L. Stubelj, vikar v Velikeiudoln 1. 15. -¦¦ Hvaležno cerk\'. oskrbniStvo Sv. Višarij. Vabilo. Nadzorništvo „Stavbene zadruge Miren - Sovodnje v likvidaeiji" valbi vsj člaue Stavbcne zadruge k izriediiein.u občneiuu zbortu ki se bo vršil v nedeljo d'ne 19. t. m. ob 9. uri zjutraj v prostorih g. Petra Uršiea v Minui. Nudzorslvo. Zobotehniški atnbulatorij Brezigar Rudolf Via Mameli 5 I. Gorica ordinira: od 9-12. in od 2-5. Delo zajamčeno. IŽČEM l^RUŽHO 20 OELAVCKV- OOZn.AR.IFV za sekan.ie drv za kur- iuvo iz gozda zraven Kobarida. Na- stop tukoj. Plača dobra. Foliealdi (naeoino, Cividale. Stolprie ure najmodernejšega sistenia ki Se navijajo vsa- kih 8 dni imam v zalogi Franjo Štolfa, urar Komcn na Krasti IZURJEN ŽAGAR isče sliižbe. Opis dela in naslov nai upravo tega lista. 2JOBOZDKAYNIK Dr. L MERMOLJA špeeijalist za ustne in zobn« bolezni, ordinira v GORICI na Travniku 5 II. od 9. do 12. in od 3, dO 5. UČENKO ZA MANUFAKTUKN0 in špecerijsko trgovmo sipreime trg- Anton Beitram, Vrbpolje p. Vipava- 1ZURJENA STROJEPISKA dobi postranski zasluzck ----- par ur dela i>'1 uan. Na upravo lista! SIJKARSKEüA in PLESKARSKC- (jA POMOCN1KA, kakor tudi 15--16 lttnega učenca spr.jme fakoj M- Šoiii. Sv. Lucija ob Soči. NA PRODA.I JE HlSA s štirimi i»1' vaini zemlje in maJim vino^raJö»11 na lepem kraju pri strani vasi. Ce-nst se izve pri lastniku Silvestrii Povšici1 v Sempasu, št. 206. Delak in Gomišček zaloga pohištva z lastno delavnico Solkan pri G o ri ei se priporočata za dobavo pohištva po najnižjih ce- nah. Izdelek zajameen- Protl kurjim oo^som samo burgrit. Burgit - izdelki so se v zadnjih 19 letih v ne- štetih slučajih obnesli in so bili od zdravnikov pri- poročeni. Proti trdi koži in kurjim očesom na stopalu zahtevajte----- burgit - obliže, ki so izdelani v veeji obliki. Potenje nog, žganje in odrgnenje od- pravite z burgit - ko- palno vodo! -------- Burgit dobite v vseh lekarnah, mirodilnicah in sličnih trgovinah. Pri nakupu pazite na originaini omot „burgit" in za- vrnite ponaredbe! Če ne dobite pravih burgit-izdelkov pri vašem dobavitelju, obrnite se na bližnjo trgovino. =r— Mali trud se izplača. —^— „Burgit", z. z. o z. Freüassino, BnvarsHo.