g
o o
alpina

I /
BRALCEM "DELA/ ŽIVLJENJE"
S to številko glasila sc prvič srečujemo z vami v letu 1971. Ob prvem srečanju v letu si običa-jno jsežemo-v jroke- in^vrv^ nekaj misli oziroma želja.
Dragi bralci! V letu, v katerega smo stopili, vam želimo vse dobro: Sreče! Zdravja 1 Uspehov"! Razumevanja in dobrih medse-^bojnih_odjaosov~-v podjet-ju in doma! Prišepnili pa bomo, da je - tc v veliki meri odvisno od človeka samega >, koliko zna biti dober, razumevajoč, prijazen, pa tudi dosleden do svojih dolžnosti in pravic.
j . i
■^udi ni imamo želje, želimo si predvsem, da bi nam uspelo izdajati glasilo, v katerem bi vsak član kolektiva našel kaj zanimivega in da bi letes izboljšali njegov izgled. Želimo si ve<5 sodelavcev tudi izven uredniškega odbora, kar bi ^ri^o ~ moglo k zanimivejši in pestrejši vsebini našega glasila. Želimo, da ob prilikah, ko so bomo na člane kolektiva in druge dsebe obračali s prošnjo za sodelovanje, nikoli ne bi naleteli! -Xia^.ru^zaJjit^rt^lra
pa je tudi prilika, da se zahvalimo vsem tistim,	v
preteklem letu sodelovali pri urejanju glasila "Delo^ivl^Guje' . { ^
/	Uredništvo
MNOGO NAJRAZLIČNEJŠIH ŽELJA JE BILO OB NOVEM LETU IZREČENIH
in nekatere izmed njih smo zapisali:
-	želim vam zdravja, to je glavno, ostale težave se že premostijo,
-	ob tolikih grozotah, o katerih vsak dan slišimo in jih vidimo po televiziji, je želja vsem: mir
-	čimanj težav in čimveč uspehov pri poslovanju podjetja,
-	veliko med nami je šoferjev in vsem. je bila, poleg ostalih, dodana še želja: srečno vožnjo,
-	mladim ( to bi bilo treba želeti vsem) so voščili s naj vas spremlja ljubezen in razumevanje,
-	sodelavci, sosedje in drugi prijatelji so si želeli: bodimo si
še naprej dobri in si ne delajmo po nepotrebnem neprijetnih ur,
\
\ \
-	nekdo je tudi želel: da bi naš kraj v letošnjem letu napredoval in da bi se rešilo ali vsaj pričelo z reševanjem mnogih važnih problemov,
-	z veselim obrazom so voščili zakoncem: pa še kaj naraščaja
\
-	med željami je bila tudi ta: da ne bi doživeli večjih naravnih katastrof in nesreč.
To, in še marsikaj smo zaželeli drug drugemu - DA EI SE ČIfTVEČ ŽELJA URESNIČILO !
IZVOLJENI SO KOLEKTIVNI IZVRŠILNI ORGANI
Delavski svet podjetja je na svojem drugem zasedanju 23/12 137o izvolil upravni odbor delavskega sveta in kolektivne izvršilne organe .
Izvoljeni so bili v
OPRAvA:I ODBOR DELAVS7TEGA SVETA
1.	IVAH GLUHODEDOV
2.	?ETER JEREB
3.	JOŽE BOGATAJ
A. I1ARTINA. GREGORAČ 5. AilTOI7 OBLAK
GOSPODARSKI ODEOR
1.	VINKO PODOBNIK
2.	ALOJZ KOLEITC
3.	ADOLF KRIŽHAR
4.	MARJAN BOGATAJ
5.	ŠTEFAN KOPAČ
5. ANTON ŽIBERT
i i
7. JANKO ŽAKELJ
0.	STANE TUŠAR
i
S. IIARTJIOaHlEL^tČ,
namestnika:
1.	I1ILOČ I1LINAR
2.	VEKENA DR.MOTA
if • ?DLC?' ZA DELOVNA RAZMERJA
vlaDiiiir pivk
). STANKO 1IRLAK JANKO OBLAK VINKO BOGATAJ - GV 1'IATIJA ZAJC ANTON KOLENC
. SLAVKA MLINAR
I
ODBOR ZA NAGRAJEVANJE
1.	KAREL PIV::
2.	FRANC JEU?B
3.	FRANC ČADFŽ '1. JANEZ SHEM 5. IVAN rr*ELi?7 t. ZDENKA KOLEITC 7 . I1ILKA JUSTIN
ODBOR ZA IZOBRAŽEVANJE
1.	ANGELCA FILIPIČ
2.	ANICA COKAN
3.	NAJDA JESFNKO ALOJZ ŽAFELJ
5. MIHA GOVEKAR
ODBOS-iLa. SREDSTVA- ^KJFNE^POf«^ . BOGOMIR COKAN
2.	ANTON NAGLIČ
3.	ANDREJ POLJAN?FK •C. IVI PCLJANŠEK
5. FRANC JESFNKO e. SILVA ZUPANČIČ
ODBOR ŽA OSEBNO ODGOVORNOST
1.	IDILAM KOČNIK
2.	ANTON KOPAČ
3.	POLDE STRLIČ STANKO U?'ENIČNIF.
5. RUDOLF POLJANŠEK
namestnik š
1. ALOJZ BOGATAJ - GV
OBEOR ZA DELOVNO VARSTVO
1.	IVA ERSNOŽNIK
2.	ANTON DEBEL JAK
3.	MILKA ERŽEN .
4.	FRANCI POLJANŠEK
5.	JOŽE POLJANŠEK 52-5
ODBOR ZA INFORI1ACIJE
1.	ANTON ŽAKELJ
2.	VIKI ŽAKELJ
3.	JOŽE PETERNELJ
4.	NEJKO P0D03NIK
5.	ALFONZ ZAJEC
ODBOR_ZA__iiAP.ODKO JDBEAI1BO
1.	STANKO ČAR	-
2.	VIKTOR J5ALIČIČ
3.	FRANC PEČELIN
4.	HERON ŠUBIC
5.	JANEZ OBLAK
namestniki 1. ALOJZ SELJAK
VSEH IZVOLJENIM ČLANOM ČESTITAMO IN JIM ŽELIMO PRI DfiLU MNOGO USPEHOV 1
Delavski svet bo na prvem naslednjem zasedanju (zato ker nekateri kandidati pri glasovanju niso dobili zahtevane polovice glasov)izvolil naknadno še;
r enega člana in dva namestnika v odbor za sredstva skupne porabe
-	po dva namestnika v odbore: za delovna razmerja, za nagrajevanje, za izobraževanje, za delovno varstvo, za informacije,
-	po enega namestnika v odbor za osebno odgovornost in odbor za narodno obrambo.
KAJ PRIČAKUJEJO V LETU 1971
Zadnje dni se največ ukvarjamo s poslovnimi načrti za tekoče leto. Poskušamo na;S nove oblike dela in seveda prilagoditi poslovanje podjetja novim spremembam in pogojem. Menda še ni bilo leta, ki bi ga tako ostro in črno napovedovali. Vsi smo zadnji mesec živeli v velikem pričakovanju, kaj bodo napravili v Beogradu in s kakšnimi presenečenji nas bo leto 71 dočakalo»Nekaj posegov (zamrsnjenje OD) je prišlo,vendar je treba čakati glavne zaostrit vr, ki bodo r-ame po sebi umevne, v cilju reformij-h določil, ki smo jih že skoraj pozabili.
Pot nazaj in pot odstopanja je bila zaskrbljujoča. Na splošno smo vedeli, da ne delamo prav, pa smo le de lali. Ni bile odločnosti, bilo je" dosti resolucij in sklepov in ne do sti več. £o hočemo stanje popraviti se moramo podrediti disciplini. Disciplin.. bo zahtevala selekcijo,selekcij- pa kritične trenutke, ki jih bomo s t< avo znali ali celo upali rešiti. To je najbrž kar jasna pot.
Vsi so napovedovali težko poslovno leto, v katerem se bomo učili gospodariti po r=».čelih ekonomskih zakonov. Čc bomo pri tem vztrajali in za to smo se odločili, potem bomo kljub vsemu morali biti uspešni, če ne individualno, pa vsaj kot celota. Končno pa bi zelo čudno izgleda lo, da ne zneno tako osnovnih družbenih nalog izvršiti. Tu se postavlja vprašanje prihodnosti, ki pa ne sme biti slučajna.
Ko se že enkrat zavemo naših obvez do družbe in težav, ki nas čakajo v tem letu, potem nam kaže pogledati tudi v naše razmere. Najprej ugotovitev, da r.e znamo več ceniti rezultatov in uspehov. Vse, česar sc lotimo in kar naredimo je ocenjeno z zelo kritičnimi pripomba mi. Že Tito je rekel v novoletni voščilnici, da kritizirajo tisti,ki
niso in nočejo biti za nič odgovor ni. Smo pred dejstvom, da postavimo odgovornost na najvidnejše me -sto. Splošno povedano, o preteklem letu bi lahko rekel s"Dosegli smo daleč največji promet, največji izvoz v zgodovini podjetja, odprli halo, izvršili veliko in potrebno selitev, dvignili osebne dohodke, zaposlili veliko novih delavcev, sprejeli novi statut in vrsto or£a nizacijskih sprememb, ki so prav gotovo tudi uspešne in še vrsto po zitivnih posegov, ki nas je utrdilo in prikazalo svetu v lepi luči.' Poglejmo samo naše izobraževanje in skrb za kadre. Pri ugotavljanju kako Slovenijatv državnem merilu nazaduje je ko ohrabrujoče to, da se naposled le lotevamo kadrovske strukture. Vse to; številni štipen disti, srednja šola v Žireh in šte vilne oblike izobraževanja, so posegi, za katere smo se zavestno odločili in za naše podjetje pomenijo pravo pot. Moč in sposobnost moramo iskati v tej smeri.
Vsi mi vemo, da je sedaj ALPIHA mednarodno podjetje s številnimi zvezami in poslovnimi odnosi s svetom. Kaj bi rekli tuji poslovni partnerji (pa tudi naši), če bi vedeli, da mi ne znamo ceniti vse-ga tega. Pa vendar nekaj ni v redu. Jasno naj bo vsem, da tako veliko podjetje kot je naše, ne more poslovati več na principu osebnih interesov. Mi smo vendar tukaj,da skupaj delamo, da se razumemo in se trudimo, da bodo plodovi dela in misli čimvečji. Tisti uspehi pa bddo potem tudi naš ponos in zadovoljstvo.
Zelo si želimo, da bi vsi gledali ppdjetje z očmi uspeha in ciljev, k: jih moramo doseči. Ti cilji pa sq vedno znani in sprejeti. Ne z;amo pa se jim podrediti. Prav bi b:lo končno, da se vsi podredimo fkupnemu interesu, predvsem pa da jnamo spoštovati cilje podjetja, ,ci so nakazani samo po poti večjega dohodka, dobička, afirmacije in nadaljnjih vidnih uspehov, "o je veliko, pa tudi malo, če smo tpamu sebi kos.
IZIDOR REJC,dipl. /	oec.
PLANIRAMO ZA LETO 1971
Za leto 1971 planiramo, da bodo izdelali v naših šivalnicah in montažnih oddelkih 95o.ooo parov obutve ..
Količina je na pogled zelo majhna in če jo vzporedimo z našimi kon -kurenti, kota sta PEKO in -PLANIKA, je skoraj zastrašujoče - saj vemo, da imata tako PEKO kot PLANIKA letni plan več kot 1,600.000 parov obutve. Kdor pozna strukturo naše proizvodnje pa so prav gotovo ne bo čudil nizki količini planiranih parov, saj vemo, da nam smučarska o-butev zavzema v primerjavi z lahko obutvijo 2,5 krat več časa in to še posebno v šivalnicah, kjer jc že tako ozko grlo vse čevljarske industrije.
Razdelitev količin po naših proizvodnih oddelkih pa je za leto 1971
sledeča s
šivalnica-težka in tak 5 v montaži imata dnevni plan 75o parov ali skupno 194.000 parov.
Čivalnica-lahka ima dnevni plan 1435 parov zgornjih delov -to je 37o.000 parov skupaj.
Šivalnica Gorenja vas ima dnevni plan 1265 parov ali skupno v letu 1971 326.000 parov zgornjih delov.
Lahka montaža, trak 52-6 ima dnevni plan 5oo Darov, kar je skupno v tem letu 129.000 parov obutve.
Lahka montaža, trak 52-7 ima dnevni plan 243o parov vseh vrst-obutve,, to je za leto 1971 skupno 527.000 parov.
Primerjava izdelanih zgornjih delov v šivalnicah z izdelanimi pari v montažnih oddelkih nam pove, da bo nujno 60.000 parov zgornjih delov kupiti od naših kooperantov, ki so specializirani za zgornje dele. V zadnjih dveh letih smo .imeli prav s tem načinom pridobivanja zgornjih delov veliko težav in to zaradi slabe kvalitete izdelave, kakor
tudi zaradi neizpolnjevanja dogovorjenih rokov.
Za lete 1971 smo se dogovorili z novim kooperantom in sicer s podjetjem 'Partizan'' iz Poznanovca. Izdelovalec je poznan kot solidna firma. Kako pa bo z izdelavo zg. delov zaenkrat še ne moremo dati ustreznega odgovora, ker so dela šele na začetku. Kljub temu moram opozoriti, da bomo morali v letu 1571 največ pozornosti posvetiti prav oddelkom šivalnic, saj vidimo, da delavke v teh oddelkih še ne koristijo vseh prostih sobot, da imajo vsak mesec nadurno delo in še kljub temu iz dneva v dan primanjkuje zgornjih delov v mon-taSnili—oddelkih.
■•» "T,-- M' , • 5 Po izračunu, katerega sem napra©
vil na podlagi podatkov naših nor-
mircev in tehnologov, bomo morali
v letu 1971 na novo zaposliti G5
delavcev in sicer 75 v šivalnici,
oscalih lo pa v sekalnici.
Seveda pa naj nam ne bo vodilo salto povečevanje števila delavcev, jrač pa čimbolj racionalno priprav—-'.-an 1—modeli, Čim boljša orodja •Ji stroji in končno organizacija /ala, ki naj se odraža v tem, da a* vsak delavec vsaj looš zapo -sien na delovnem mestu, ve bomo vsaj delno odpravili na -cake, ki se sedaj prepogosto po -čivljajo v naših oddelkih, sem rrepričan, da bomo v letu 1971 iz™ jelali milijon parov obutveip. kar •i še dve leti nazaj prizadevamo, -erdar nam ni uspelo zaradi preve-.iie angažiranosti v korist snu •• dtfske izdelave.
JO?,F: BOGATAJ
^J.anom kolektiva
V.BIC FRANCU / ijlNAR ANICI in ::?AČ LEOPOLDU
e.imo ob odhodu v zasluženi po~ loi trdnega zdravja in prijetnega po ritka.
/
OBISK V AMERIKI
2e dolgo vrsto let smo mi vključeni v mednarodno delitev dela, kot pravimo izvozu. Zadnja leta pa močno pospešujemo napore, da bi dosegli še več in postali pravo, enako pravno podjetje na mednarodnem trgu. Dosegli smo lepe uspehe. Najbolj zgovorni dokaz je izvoz v preteklem letu, ko smo dosegli zavidljiv rezultat po količini in vrednosti.Za* padni izvoz je bil za 37% večji od prejšnjega lota.
Izgledi za naprej so ugodni. Ob tako velikem poslu nastopajo vedno težave, ki jih moramo sproti reševati in moramo zanje žrtvovati precej časa. Fredno se izoblikuje naro čilo kupca za eno leto, pomeni za nas mnogo priprav, sprememb in prepričevanj . Na vse to pa vedno obstoji vprašanje, kako proizvodnjo razporediti in vsakemu kupcu, ki jih ni malo, čimbolj ustreči. Čim smo se odločili, da bo naš'smučar' glavni in skoraj edini zapadni artikel, smo sc morali zavedati, da njemu dano na razpolago ekipo ljudi, ki bo skrbela za njegov razvoj in vse tehnične novosti, ki so stalne.Ugotovili smo, da je bil ta korak zelo uspešen in to so tudi kupci ugodno occnili.
Skrb in interes 3:upca mora biti pred vsem tudi naša skrb. Pravilno sode-.-lovanje si lahko zamislimo le tako, da kupec in mi delamo za isti interes - uspeh.
Obisk kupcev v Kanadi in ZDA je imel namen, da so o sedanjem delu pogovorimo, spoznamo njihove težave, trenutno situacijo, poskušamo oceniti prihodnost in da tudi vidimo nove možnosti ter njih same v lastnem prizadevanju. Pogoji dela pri nas in v Ameriki niso primer -1 j i v i , so marsikje podobni-, _ aripa v bistvu sa nočno ločijo. Nikakor. si ne smemo delati utvar, da lahko od daleč ocenimo prav, kaj se tam dejansko dogaja. Poglejmo vprašanje reklamacij, ki jih načenjajo in ki
so vedno določene neprijetnosti.
Papirr pravimo, vse prenese. Na samem mestu se lahko prepričamo. Stik s kupcem je gotovo pristnej-in več pomeni, ko vidiš njego-vcKokolico, področje kjer se trudi \n dela, spoznaš njegove sode-lavccs in z eno besedo, predstava o njek je realna. Zelo je tudi vaunopNčako ga ceni tamkajšnji po slovni sv^et, kabo je zapisan,kot pravimo.
Pogovor je tekel tako pri TYROLU, kot RIFKERJU \ naročenih količi -nah, naših in ngihovih načrtih. Glavna rema je prav .jotovo bila naša proizvodnja, kvaliteta, dobavni ro.';i, plačila, dobave v tekočem lecu, o našem imenu na čevljih in i? prihodnjih izgledih.Sedaj , ko smo postali po količini in vrednosti močan in v svetu znan proizvajalec, smo dolžni, da to pozicijo tu£i pametno izkoristi--•no. Ko nam izvoz dobro gre, lahko iz tega potegnemo še dodatne pred nosti, ki so delno v ceni, predvsem pfi v možnosti, da naše ime ALPINA) predstavimo tujemu sve-:u.	\
Izgleda, da smo naleteli na razu-aevan;e ob pravem času. Potovanje, ':i je trajalo cxi 2. - 14. decembra, ;e bilo po svoji vsebini us~ :ešnc, čeprav doka-V naporno zara-či slabega vremena fia negotovih rroraetnih avionskih zv^z. laj kaže Kanada in Amerika v svoji :.aravn. podobi - pa kdaj dirugič.
KONGRES V EUDIMPEŠTI
\

s >'	J	N
Tzvoz 7 tekočem letu je za nas zo-
:et p.O"a in doslej največja mož-
:osi". Sodimo pri tem dosledni in
odgovorni, pa bomo lahko dosegli
70$ji uspeh in trdnejše mesto
Y ivetu.
■	v	•	t
) ' \
i	I. ft.
rpreteklem letu je bilo upokoje-ih 15 delavcev, od tega 4 inva-<i..dsko.
V Budimpešti je bil organiziran III. mednarodni kongres usnjarsko-čevljar sko-predelovalne industrije. Tovrstni kongres se ponavlja v Budimpešti vsake štiri leta. P.o svoji strukturi, referatu in strokovnih predavanjih doseže visoko raven najnovejših dosežkov v proizvodnji materialov za čevljarsko industrijo, kakor tudi tehnoloških dosežkov predelave in obdelave istih.
Kongresa so se udeležili najbolj zna ni strokovnjaki tega področja iz 27 držav, kateri so skupno izvedli preko sto feferatov in predavanj. Celoten kongres je bil razdeljen na štiri posamezne sektorje in sicerc sektor A proizvodnja usnja, sektor B nroizvodnja obutve, sektor C proizvodnja krzna in sektor D galanterijsko usnje ter konfekcija.
Za nas je predvsem, zanimivo področje sektorja B, to je proizvodnja obutve. Zato bi na kratko povzeli temo,- ki so bile obravnavane iz tega področja.
1.	Razvoj in uporaba umetnega zgorr njega usnja z ozirom na čevljarsko tehnologijo in obnašanje materiala med nošnjo obutve.
2.	Pomembno vprašanje čevljarske tehnologije pri- obdelavi umetnega zgornjega usnja in umetne pod-loge.
3.	Umetno usnje in ostali umetni materiali, kot izhajajoče sredstvo
k nadaljneavt razvo-ju in izpoprrl-
nitvi čevljarske tehnologije.
Vprašanje tehnologije izdelave ---.zgornjih delov obutve iz umfetne-ga materiala.
Zanimivo je, da so relativno novi oz> v zadnjem času razviti umetni materiali zelo hitro osvojili široko področje v čevljarski indu -stri ji. V tem. primeru ne smemo gledati samo..umetinega-zgorn}ega usnja,
ampak vse umetne materiale, ki pridejo v poštev pri izdelavi o-butve, kot so podplati in vsi o-stali pomožni materiali.
V vrsti umetnih materialov si je nezadržno v -prvi vrsti utrl pot polyuretan, v tehnologiji izdelave zgornjih delov payo--n.apra-vilo največjo revolucijo vareiivje zgornjih delov potom visoko frekvenčnega sekanja.
Takoj na začetku razprav o umetnem usnju so ugotovili, da bo u-poraba umetnega usnja iz dneva v dan bolj neobhodno potrebna , ker je proizvodnja plastičnega usnja omejena na proizvodnjo surovih kož, ki pa bo vedno manj pokrivala potrebe človeštva po obutvi, ki stalno narašča. Ugotov ljeno je bilo, da so spodnji de-~ li obutve poprečno že danes grajeni 7o-9o% iz umetnih mas. čeprav izdelava zgornjih delov o-butve iz umetnega usnja procen—-tualno še precej zaostaja za spodnjimi deli, tudi to s pomočjo stalnih izboljšav in napredka tehnologije uspešno osvaja po -membne dele obutve.
Sam tehnološki način proizvodnje umetnih zgornjih materialov še vedno ni dosegel najvišjega ni voja, ni omenjen glede na gradnjo materiala, kajti ta je lahko različne strukturo, iz različnih mas, različno polnjen, različne elastičnosti, kar vse vpliva na Čevljarsko tehnologijo in nošnjo obutve.
Najtežje je doseči pri umetnem zgornjem usnju 3tiri» najbitnejše osnovne lastnosti, oziroma po kvaliteti čim bolj približati naravnemu usnju, prav zato traja razvoj umetnega zgornjega usnja Se vrsto let v sklopu obširnih Študij in naporov stalnih izboljšav.
Doseči je treba naravnemu usnju enakovredne fizikalno-mehanične lastnosti vzrporedno in istočasno pa tudi popolno elasto-plas-tično vrednost teh materialov.
Doseči naravnemu usnju enakovredne higienične lastnosti, katere so velikega pomena za potrošnika in sicer; prepustnost vodnih hlapov - to je prepustnost izparevanja znoja, ki se ustvarja v obutem čevlju, absorbi ranje vlage - to je vpijanje znoja, desorbiranje vlage - to je oddajanje oz. sušenje v material vpitega znoja. Doseči je treba kljub zahtevani poroznosti materiala istočasno še nopremočljivost materiala z zunanje strani (to je z lica), pri čemer pa ne sme trpeti estetski izgled materiala (nezaželjen je plastičen izgled) , ki se mora stalno prilaga -jati novim modnim smernicam.
K. T.
KADROVSKE NOVICE
V	decembru običajno že delamo preglede in zaključke uspešnosti na -šega dela med letom, istočasno pa tudi že razmišljamo, kako bi so lotili delovnih nalog v prihodnjem lotu, da bi jih čimbolje izpolnjevali. Preteklo leto je bilo na področju zaposlovanja novih delavcev prav uspešno, pa tudi to lepo smo začeli z enakim upanjem.
Navajam nekaj oodatkov o poveča -nem številu zanoslenih delavcev.
V	začetku leta 197o smo imeli 1233 zaposlenih delavcev. To število smo povečali za 229 delavcev, kolikor se jih je v preteklem letu zaposlilo v celotnem podjetju. Delovno razmerje je prenehalo v podjetju lo8 delavcem. Ob koncu leta smo imeli torej vseh zaposlenih 1354 delav-cevž To število se pa deli po posameznih obratih takole:
ALPINA, obrat Žiri	loo2
ALPINA, " Gorenja vas 165 ALPINA, prodajna mreža	107
Podatki o zaposlenih po posameznih obratih pa so sledeči:
V	obratu v šireh ie bilo ob začet-
ku leta zaposlenih 9ol delavec. Med letom se je zaposlilo 1£1 novih delavcev, delovno razmerje pa je prenehalo 60 delavcem. Ob zaključku leta je bilo v ALPINI v Žireh zaposlenih loo2 delavca.Iz navedenih podatkov izhaja, da smo prav v tem obratu imeli največ kadrovskih sprememb.
Obrat ALPINA v Gorenji vasi je imel v začetku leta ISo delavcev. Med letom se je zaposlilo 15 delavcev- z delom, pa jc prenehalo io delavcev. Število zaposlenih <onec leta je bilo 165 delavcev.
7 prodajni mreži, oziroma 5o-pro-^dajalnah, smo imeli ob začetku ~ leta zaposlenih 172 delavccv.Med lotora smo sprejeli 53 novih delavce-cčv, delovno.razmerje pa je pre-k.nilo 3G delavcev, tako je šte-v-lo zaposlenih znašalo ob koncu cecembra 137 delavcev.
* samem decembru pa smo imeli sledeče kadrovske spremembe: s obratu v Žireh so nastopili de-o Adolf Pečelin ml, Matjaž Ža -*.cl j, Anka Jereb, Marija Likar, on Kune, Nada Žakelj , Ernest Demšar, Branko Istenič, Stanislava Jereb in Doroteja Seljak. / " delovnim razmerjem so prenehali latilda Kune, Stanislav Oblak,Ani-
Mlinar in Leopold Kopač. V obratu v Gorenji vasi je prenehalo C2I0 Francu Subic.
Prodajna mreža je sprejela na delo Nileno Subic v prodajalni II Jjubl^ana in Francija Mlinar v "^roda^alno Kranj.
jelovno razmerje je prenehalo zaG :adi osebne odpovedi dela Frančiški Čad, Ivanu Družijanič in Marici Kartman. Zaradi dogovora o laposlitvi za določen čas pa so > prenehali z delom Katica Golubič, ^Tgor Šego in Jula Ignjatovič.
A. F.
Odločili smo se, da z novim letom v "DELU, ŽIVLJENJU" uvedemo novo rubriko, v kateri bomo bravcem pred stavili nekatera podjetja naše stroke ali naše večje dobavitelje. Kot r>rvo vam
PREDSTAVLJAMO
TOVARNO OBUTVE "PEKO" TRŽIČ
V 78 letu starosti je umrl naš upoko-enec JANEZ KOPAČ IZ ŽIROV.
Tržič je imel zaradi svoje lege vse pogoje za razvoj obrti že v najstarejših časih. Pot preko Ljubelja je povezovala Tržič z razvitejilinj___predeli srednje Evrope in južnimi pokrajinami, predvsem Trstom, ki je bil že takrat važen obmorski in trgovski center. Čevljarsko obrt je spremljalo usnjarstvo že v začetku samem. 3ilo je pač le toliko čev -ljarjev, kolikor so njihovih izdelkov potrebovali za domačo rabo. Sča soma pa se je razvila cvetoča kupčija z čevljarskimi izdelki izven domačega kraja, vslec^ česar jc vedno bolj naraščalo število čevljarjev. Razen hišne obrti se je v Tržiču začela razvijati tudi čevljarska industrija, saj je že leta 1074 zaživela prva čevljarska tovarna, leta 1893 pa druga.
Tako obsežen in tako hiter razvoj čevljarstva v Tržiču in njegovi o-kolici je omogočil- Petru KozirLi^da-je 23. marcA i9o3 protokoriral pri trgovskem sodišču javno trgovsko družbo firme '"Eitzel & Kozina' ,kar jc pravzaprav tudi-rojstni datum sedanje tovarne obutve 'PEKO" v Tr-
V t v	.
zieu.
Peter Kozina se je rodil 19. junija 1076 v Dolenji vasi pri Ribnici. Bil jo sin siromašnih staršev z veliko otroki. Osnovno šolo jc do ~ končal v Ribnici, nato pa se je izučil za trgovca. Eil je dober va-jcncc in ko je bil izučen se je .zaposlil v Ljubljani in po prido -bitvi dovolj izkušenj za samostojno delo je postal trgovski potnik." pri firmi krispar'", kjer se je na-
učil trgovanja z usnjem in obutvi-jO.
Značilno za dober začetek poslovanja nove ustanovljene firme je bilo nabavljanje usnja in ostalih čevljarskih potrebščin in dajanje tega materiala čevljarskim mojstrom, v predelavo. Raztrasenost le-teh je silila Kozino v združitev dela in delavcev k skupnemu delu, da bi le-to bilo-uspešnejše in bolj ekonomično , Postopno združevanje delavcev po raznih delavnicah je privedlo leta 19lo do gradnje novih proizvodnih prostorov, čeprav sta nemško časopisje in nemški kapital kar besnela in v letu 1911 celo delno zavrla gradnjo, je Petru Kozini uspelo š^ isto leto tovarno dograditi. V njej je stekla proizvodnja 3oo - 4oo parov čevljev dnevno. Zaradi pomanjkanja kapitala je dobil Peter Kozina USMC najemne stroje in v Gospodarski zvezi iz Ljubljane svojega prvega družhbnika. Razmere med prvo sve-—tovno vojno so zahtevale preusmeritev proizvodnje od civilne na vo-;aško obutev, ki je dala dobre rezultate, dodatno temu pa še konjuk-;urni položaj po tej je omogočil :ačetek povečanja tovarne. Leta .924 fcačeta gradnja se je končala .eto kasneje. Nastopajoča gospodarska kriza in z njo rastoče finančne težave^so- pripeljale podjetje X3d firmo "Peko" družba z o. z."
nako je podjetje po delnem predvoj-aern izboljšanju, v letih 1935 - 41, pr.čakalo drugo svetovno vojno.Nemška okupacija je prinesla zaplembo premoženja in postavitev "Komisarja", ki je zahteval, da bi podje -{je proizvajalo obutev za nemško / rojsko. te s težavo so takratni de-' lavci dokazali, da strojni park ni primeren za tako proizvodnjo in je zato podjetje tudi med vojno proiz-, Vajalo le civilno obutev.
Tako kot je bilo pred to vojno močno delavsko gibanje za izboljšanje zaslužka, za krajši delavnik ipd., je uspelo naprednim delavcem, med njimi znanim tržiškim komunistom, organizirati tudi med okupacijo v
podjetju močno organizacijo OF. Iz takratnega majhnega kolektiva, štel je kakih 3oo delavcev, je odšlo v NOB 6 2 članov, 23 od teh jih je je padlo, nadaljnih 11 članov pa je postalo žrtev terorja, medtem ko je bilo 10 družin naših delavcev - izdeljenih.
Tudi konec vojne, umik sovražnika, je podjetje predvsem materialno zelo prizadel. Izropali so zaloge materiala iti izdelkov, pokvarili stroje in uničili arhiv. Skratka^podjetje je imelo takrat za 54 milijonov dinarjev vojne škode.
In prav zaradi tega podjetje po končani drugi, svetovni vojni ni moglo pričeti takoj obratovati. Več kot dva meseca .jo trajalo, da je kolektiv strojni park vsaj toliko obnovil in zagotovil najnujnejši material, da se je s proizvodnjo lahko pričelo. V času obnove, petoletke in socialistične izgradnje je bilo v podjetju proglašenih velike udarnikov dela, delovni kolektiv sam pa je bil večkrat zmagovalec v republiškem in zveznem tekmovanju ter nosilec prehodnih zastav.
V povojnih lotih se je proizvodnja večala iz leta v leto. Leta 1956 je. bila trikrat večja cd leta 1939 .Ra-zumljivo je, da je vedno bolj in bolj primanjkovalo delovnih prostorov in tudi opreme in strojev. Zato se je v podjetju pričelo z rekonstrukcijo v letu 1968. Z novogradnjo je bilo pridobljenih preko pet tisoč kvadratnih metrov delovnih, skladiščnih in drugih prostorov ter na novo dokupljenih preko 3oc strojev z elektromotorji in drugimi delovnimi pripravami. Tokrat je bil dokončno odpravljen star transmi-sijski pogon. Tak<x_jej3ila"prva~po-r vojna .rokonstcukcija zaključena v letu 196o. La-tej je v letu 1964 sledila še ena, manjša sicer, vendar so bila vsa nadaljnja leta priča sprotnih takih ali drugačnih modernizacij in dopolnitev tehnoloških postopkov proizvodnje, v zadnjem času pa celo začetka proizvddnje gumi in plastičnih polproizvodov. Danes podjetje proizvaja okrog 8000 parov
obutve dnevno s skoraj 17oo zaposlenimi in s 1.170 din povprečnim osebnim dohodkom.
OBRTNI CENTER ŽIRI SE VKLJUČUJE V KOOPERACIJO
Svojo proizvodnjo podjetje prodaja doma predvsem v specializiranih prodajalnah, ki jih je od u-stanovitve prvo, leta 192o v Ljub ljani, nastalo že 100 in katere še z dokupljenim blagom napravijo sedaj kar okrog 180 milijonov din prometa letno. Prodajna mreža je tako neposredna vez s skrajnim potrošnikom ter omogoča spoznavati -njegove želje in okuse in na ta način zbira zanesljive prognoze za naslednjo sezono.
Poleg drugih visokih indeksov je brez dvoma pomemben tudi indeks porasta izvoza, saj je podjetje v preteklem letu izvozilo skoraj 4p% svoje proizvodnje in bo po predvidevanjih v tem letu konverfc. tibilna vrednost izvoza prvič pre ^oračila klirinškega.
Če bi hoteli predstaviti podjetO }e v celoti, bi morali pisati še ječ o ljudeh, njihovem delu,strokovnem izpopolnjevanju, življenjem standardu, pa tudi o njihovem družbanem in športnem življenju. Toda za to bi se morali še iiiikra.t. oglasiti.
/
DIREKTOR SPL.SEKTORJA j Slavko Hvalica
STOP i fcFDI V LEKARNAH SE PRODAJAJO ČEVLJI 1 '
7 izložbah milanskih lekarn so se pojavili čevlji. Strokovnjaki so ugotovili, da čevlji niso ortoped ski, da je serijska izdelava, ki je lajiko dobi v vsaki trgovini s čevlji. Trgovci so zagrozili, da 'Sodo' tudi oni prodajali v njihoG 7ih trgovinah poleg čevljev še zdrayila. Na pritožbo so občinski nožje prepovedali prodajati čevlje v lekarnah. Ko pa so izpod pulta s strahom začeli prodajati Revije, se je prodaja šele začela uspešno razvijati.Čudna rekla
P)
Iz revije FOTO SHOE
Podjetje Obrtni center Žiri je bilo ustanovljeno od občinskega odbora, da bi združvealo občanom potrebne uslužnostne dejavnosti in nudilo zaposlitev v domačem kraju delavcem raznovrstnih strok. Imelojje niz obrtnih dejavnosti, med drugim tudi mehanično delavnico in bencinsko čroal-kc.
Uvideli smo, da je čas podjetje pre-rastel in se bomo morali prilagoditi razvoju dogodkov in toku časa proizvajalnih sil doma in v svetu. Razvoj dogodkov je pokazal, da s tako razdrobljeno dejavnostjo podjetja in nenačrtnim delom ne bomo kos času. Odločili smo se za nove ekonomske prijeme in tudi občinski forumi -so odločili, da se uvedejo v podjetju sanacijski ukrepi. V svrho sanacije podjetja so bile pred časom nekatere dejavnosti ukinjene (mehanična, avtoprevoz, pleskarstvo) , bencinsko črpalko pa je prevzel ljubljanski Petrol, jo moderniziral in vključil v svoj delokrog.
Srečna okoliščina, da je v bližini močno podjetje Alpina, ki rabi za svojo razvijajočo se proizvodnjo raznih vrst čevljev vse več kooperantov, ki ji izdelujejo zgornje dele, je potrovala misli, da bi se bilo—potrebno v večji meri vključiti
"v ta krog. Tako jo novo vodstvo-pod---
jetja stopilo v pogajanja z Alpino in sklenilo dolgoročno pogodbo za izdelavo do 5oo parov zgornjih delov dnevno. S tem je ustvarjena solidna osnova za nadaljnje življenje čevljarske stroke pri Obrtnem centru.	c • Hkrati nam je uspelo ob pomoči Alpine skleniti kreditno pogodbo s skladom za rezerve pri OBS in si tako zagotoviti sredstva za nabavo novih čevljarskih strojev. Nabavo teh strojev nam je spet posredovala nabavna služba. Alpine iz ČSSR in stroje smo z 31. d e cembronr~lme-ll-~ d o—- -
ma. Nekater stroje pa si je pod -jetje nabavilo iz lastnih sredstev.
Ker se čevljarske delavnice podO jetja stiskajo v prostorih, ki komaj zadoščajo za dosedanjo proizvodnjo, razširitev pa v danih pogojih ni mogo_ča, so samoupravni organi podjetja" "sprejeli sklep,da se čevljarska dejavnost preseli v prostore gasilskega doma.Sklenili smo pogodbo z Gasilskim društvom Žiri in ob tehnični pomoči strokovnjakov iz Alpine napravili načrt -za tehnološki postopek v novih pro -štorih. Danes stojimo pred dejstvom, da bo delo v novih prostorih in na novih strojih steklo še ta mesec.
Za povečanje proizvodnje, kot predvidevamo. pa morata biti izpolnjena dva pogoja:
1.	podernizacjja strojnega parka
2.	lova delovna sila
Prvi pogoj bi bil po zgornjih izvajanjih za prvo fazo razvoja izpolnjen, za dosego drugega pa smo si jagotovili 7 delavk iz Modnih oblačil, ki so se v podjetju prekvalificirale in ki so se izkazale lot prav spretne in marljive delavce. Vendar pa bo prehod v nove pros'-ore in aktiviranje 15 novih strojev, čeprav bomo večino izrabljenih strojev W.aj izločili, preds-avljal veliV preobrat v pro-^zvddnji. Računati ^apramo namreč, da 15 Jiovih šivalnih Strojev predstavlja možnost uvedbe cca 4o novih delovnih mest v dveh izmenah, za tar pa bodo delavke, ki smo jih nedtem priučili, povsem premalo. Iskati oomo torej morali možnosti in načine, kako najti potrebno delovno silo.Od tega, če bcmo uspeli celo tako dobro organizirati, da ne jo zasto;ev in tako povečati oseb-,ie dohodke, je tudi odvisen pritok ;elovne sile. Obrtni center ima isuiireč poleg čiste kooperacije z sipino ( izdelava zgornjih delov 70 dostavljeni dokumentaciji) , tudi še lastno proizvodnjo telovadnih ;opat, ki jih prodaja trgovski mre-ii po Sloveniji. Ob pravilni orga-lizaciji dela in vključevanju skritih rezerv ( delo na domu, aktivi-
zacija upokojenih strokovnjakov za tehnično pomoč) bi obstajala možnost proizvodnje in plasmana cca loo.oco telovadnih in drugih copat letno, kar bi zopet lahko predstavljalo kar primeren letni dohodek. Tudi v tem pogledu skuša podjetje najti neposreden stik s trgovsko mrežo Alpine. Mnenja smo namreč, da je vsekakor pametneje, da sklenemo direktno kooperacijo v pogledu prodaje teh izdelkov z Alpino, kakor pa,.da telovadne copate prodamo Šenčurju (za kar imamo ponudbo)in ~"da—jih on potem prodaja Alpini.
V svojem sestavku sem nanizal okvirni proizvodni program podjetja v čevljarski dejavnosti, ki pa ima bolečo točko - vprašanje strokovnega kadra, če primerjamo namreč napore in uspehe, ki jih Alpina dosega , zavedajoč se potrebe po neprestani izpopolnitvi strokovnega znanja in vk3jučevanju strokovnjakov, vidimo, da je v tem pogledu naše podjetje povsem na repu dogodkov .
Strokovni kader, kar ga podjetje ima Zc. naraščajočo proizvodnjo,ne bo kos zahtevam in bomo rabili nove strokovnjake. Ker jih sami ne bomo mogli tako hitro usposobiti/tudi tu računamo na tehnično pomoč Alpine, vsaj za najtežje prehodno obdobje.
Poleg čevljarske dejavnosti se stiskajo v podjetju, v povsem neprimernih delovnih prostorih, še klepar-ska-ključavničarska delavnica, ki kooperira z LTH in drugimi večjimi podjetji v pogledu izdelave in montaže klimatskih naprav, prezračevalnih kanalov in izvaja kleparska dela (prekrivanje streh, oprema novogradenj s strešnimi žlebovi, odtočnimi cevmi in drugo) za večja gradbena podjetja in individualne graditelje. Tu smo vključili na novo montažo plinskih bojlerjev in pričenjamo z izdelavo elementov za centralno kurjavo in del na montaži centralnih kurjav v kooperaciji z Industrijskim birojem Trbovlje. V to svrho smo poslali dva delavca na varilni tečaj in imamo enega na praksi v Trbovljah. Tudi tu obstoja
jo široke možnosti za kooperacijo dejavnosti in tudi tu bodo potrebni napori za izboljšavo kvalifi -kacijske strukture zaposlenih.
V	nadaljanjem programu kovinske dejavnosti imamo nabavo argonske-ga varilnega aparata, polirnega stroja in šolanje kadrov za izdelavo elementov in izdelkov iz nerjavečega materiala, ki se na trgu vse bolj uveljavljajo.
Mizarska dejavnost pri podjetju izvaja predvsem usluge občanom pri opremljanju novogradenj. ITaši mizarji so v tekočem letu priskočili na pomoč sorodnemu žirovske-mu podjetju pri izvajanju montaž— nih del, tako da predvidena koo-peracijska dejavnost ( imeli smo ponudbe od LTH in Tehtnice Železniki) v tekočem letu še ni mogla zaživeti. Me izključujemo pa te možnosti v bodoče, če nam bo uspelo preurediti delovne prostore in izpopolniti tehnologijo dela.
Podjetje Obrtni center ima v sklopu svojih dejavnosti registrirano tudi mehanično delavnico. Ker leta v preteklem obdobju ni bila najbolje vodena in je bila ukinjena, imamo na zalogi še precejšnjo količino rezervnih delov za mopede, ki močno bremene podjetje.Poskušali bomo to v tekočem letu odprodati in se rešiti bremena. Smatramo pa, da bi tak kraj kot so Žiri nujno rabil urejeno mehaO nično delavnico oziroma kompleten servis za motorna vozila z vsemi v to spadajočimi službami{mehanične delavnice, kleparska, ličarska delavnica, pranje in mazanje vo-sil). Računati je treba, da bi taka delavnica oziroma servis pritegnil v žiri marsikaterega tujca, ki. bi ob priliki servisnega pregleda ali popravila vozila obenem
V	Žireh tudi lahko nakupil čevlje, koristil gostinske usluge itd.s tem bi se poživila aktivnost vsega krajevnega gospodarstva.
Predno končam, naj se zahvalim vod stvu, samoupravnim organom in vse-rau kolektivu Alpine za sodelovanje in pomoč ter računam tudi v bodo-
če na vse bolj pristne koopetacij-ske odnose.
JANKO POLJANŠEK
BIL SEM NA OBČNEM ZBORU PLANINSKE_ GA DRUŠTVA
V nedeljo 13/12 197o je planinsko društvo žiri sklicalo svoj redni občni zbor. Lepo sončno vreme je v precejšnji meri pripomoglo k zelo dobri udeležbi, tako, da smo prostor v domu na Goropekah, kjer je občni zbor,zasedal, kar domala napolnili .
Po otvoritveni besedi je tov. predsednik prebral poročilo, v katerem je bil podan obračun celotnega dela planinskega društva za obdobje dveh let. Večina navzočih Članov je poročilo sprejela z velikim odobravanjem, saj se je po svoji vsebini_ dokaj razlikovalo od poročil na občnih zborih v zadnjih nekaj letih. Iz podanega poročila smo z zadovoljstvom ugotovili, da je društvo glede na vsebino svojega dela zopet našlo samo sebe. Po zaslugi nekaterih prizadevnih funkcionarjev se je prav v zadnjih dveh letih zopet poživila dejavnost, ki daje društvu značaj organizacije, katerene namen je, da se svojimi akcijami skuša približati svojim članom lepote narave in jih vzgajati v ljubezni do naših lepih planin. Ena od zelo učinkovitih oblik takega dela je ponovno organiziranje skupinskih izletov v goro pod vodstvom starejših in izkušenih planincev. Ta oblika udejstvovanja je v zadnjih letih malone zamrla. Nekateri so celo, trdili, da spričo velikega števila lastnikov motornih vozil skupinski izleti sploh ne bi mogli več uspeti.Izkazalo pa se je drugače. Vsi izleti, ki so bili organizirani v zadnjem času, so bili izredno dobro obiskani. O delu in prizadevnosti naših planincev se je pohval-
no izrazil tudi predstavnik planinske zvez, ki je prisostvoval občnemu zboru.
Rekli smo že, da je v zadnjih dveh letih naše društvo zopet našlo samo sebe. Ni pa s tem rečeno, da je v prejšnjih letih vladalo popolno mrtvilo. Prizadevnost planincev je bila bolj usmerjena na gospo -darsko področje. Rezultat teh prizadevanj pa je lepo urejen planinski dom na Goropekah, ki ni le v ponos planinskemu društvu, marveč se z njin: lahko ponašamo vsi žirov-ci. Še nekaj let bo poteklo,pa se bo kmalu pričelo pozabljati, koliko prostovoljnih ur trdega dela je bilo vloženih v gradnjo tega doma. Samo po zaslugi velike požrtvovalnosti vsega članstva, zlasti na še nekaterih posameznikov je,danes dom takšen, da ga daleč na okrog ni enakega. Prav v zvezi z domom pa je bilo na občnem zboru zastavljenih več vprašanj, kdaj lahko pričakujemo, da nam bo ta dom pričel vračati vsaj skromen delček sredstev, ki smo jih porabili za njegovo gradnjo. S temi sredstvi bi skusili v čimvečji meri pospeševati vS3 planinske dejavnosti -in nadoknaditi tisto, kar je bilo v letih gradnje zamujenega. Na to vprašanje sicer nismo dobili pravega odgovora. Več o tem je spregovoril zastopnik planinskega društva Škofja Loka, ki je dejal, da smo lahko zadovoljni, če bo dom vzdrževal samega sebe. To nam je skušal dokazati z izkušnjami, ki jih ima njihovo planinsko društvo na tem področju.
Nazadnje se mi zdi potrebno, da omenim še misel, ki jo je izrazila vodja mladinskega odseka pri našem društvu in sicer, kako po -trebno in koristno bi bilo, če bi čimveč mladine mogli pridobiti za udejstvovanje v planinskem društvu. Mladi ljudje, kot dobri poznavalci naših gorskih predelov, telesno utrjeni in zmožni premagovati najrazličnejše napore, bi bili mnogo bolj učinkoviti pri morebitni obrambi domovine-.Nasploh
pa je treba človeka v modernem času usmerjati k naravi, pri čemer naj nas vodi geslo ,fzdrav duh v zdravem telesu".
Občni zbor smo zaključili prežeti z velikimi upi in z najboljšo voljo, da bo naše planinsko društvo stopalo uspešno po začrtani poti novim uspehom nasproti.
Anton ŽAKELJ
Od tu in tam
TUDI NEMCEM SO VirEČ TRGOVINE V PARIZU
Ni dovolj samo proizvajati, da si zagotoviš dobrobit, vedno bolj se kaže kot umetnost prodaja. Prodaja mora vsak dan študirati trg,ki ima tri obraze s kvaliteto, novost ali modo in dobro oziroma vsaj solidno ceno. Sato je treba skrbno proučevati, kako prodajati danes in kako jutri.
S tem vzrokom so šli dijaki in profesorji pirmasenske tehnične šoie v Pariz, da si ogledajo prodajalne in način prodaje. Bili pa so vsi precej presenečeni nad uspehom nove prodajalne čevljev SHOPPING CEETERSL. Pariz 2. Odprta jc bila lani meseca julija. Spada med najmodernejše v Evrooi. Izgrajena je popolnoma na novi osnovi, z najnaprednejšimi arhitekti in s pomočjo prodajne psihologije. Prodajalna je enanadstrop na, površina za prodajo meri 25ooo m2, loooo m2 pa je skladišče. Pro dajalne so zelo lopo pobarvane. Ne manjka tudi fantazije, kakor tudi lepe glasbe;/ Vsi koti , kot ostali prostor so lepo osvetljeni, kar daje romantični ton barve. Že pri vhodu lahko mati pusti otroka, da se igra z lepimi igračami. Ravno tako je preskrbljeno tudi za moža. Ni mu treba koracati z ženo in dajati pripombe pri nakupu. Lahko si ogleda film, rri roki pa je tu-restavracija, kakor tudi točilnica. Lahko pa se zabava z različnimi avtomati.- In v takih prodajalnah se promet vedno bolj veča.
Iz revije FOTO SKOE
POLEMIKA O LOKACIJI SMUCAP.SKE VLEČNICE"
rled člani smučarskega kluba in čla ni kolektiva je prišlo <?o različ-" nega mnenja glede kraja obratovanja vlečnice.
Najprej moramo vedeti,, da je naša vlečnica od vseh ostalih najbolj zahtevna glede terena, ker zahteva raven ali delno ubečen teren . Takih terenov na v Žireh skoraj ni. Edini primerni, ali bolje delno primerni teren je n? Žigonovem griču - tam, kjor je stala vlečnica lanske leto. Lastnik zemljišča pa je bil lansko leto proti postavitvi in šele na podlagi od -škodnine, katera pa je za naše pojme previsoka, je pristal, vendar z zatrditvijo, da naslednjo sezono ne pride več v poštev. Zaradi tega smo letos postavili vlečnico v Goropekc.
Ni pa to edini razlog za montiranje vlcčnice v GorOpekah. Vedeti mqramo, kakšne so snežne razmere na enem ali drugem terenu. Sama montaža in prenos vlečnico nista enostavna, sloni ->a to delo na ramah nekaj članov kluba. Danes, ko je precej snega, je prav lahko govoriti, ko pa bo pobočje kopno pa bodo zopet kritike, zakaj se ne prestavi na primeren teren. Pc -stavijajo se vprašanja, ali je petrebne montirati vlečnico vsak mesec na drugem kraju. Glede finan čnega uspeha ni bistvene razlike, ker nam Planinski dom da primerno kavcijo. Kdor je bil stalno __ — smučarskih delih, ta razume probleme, tisti pa, ki se s tem ne strinjajo so stranski opazovalci, za vse ps tale-probleme pa ne verjo
Zavedati se moramo, da vlečnica sama sebi ni namen, to je le ena izmed komponent zimskega turizma. Nikjer na svetu ni vlečnica na $nem hribu, hotel, prenočišča,stra nišča pa oddaljena več kot kilometer. Ros je, da je kolektiv prispeval za vlečnico, vendar če bi
/ J
poslušali vsakegaJčlana, bi prav gotovo morali razdeliti vlečnico na tisoč kosov, da bi jo imel vsak na svojem hribčku en del.
Upravni odbor smučarskega kluba ALPINA je na seji 7.1.1971 razpravljal o nastalem problemu. Sklenjeno je bilo, da prevzame skrb za vlečnico alpska smučarska sekcija, nadalje se. ftc enkrat kontrolira teren na Pivkovem griču, če odgovarja se. prestavi na to mesto. Drugače pa ostane v Goropekah.
V zahvalo za večletne delo sc je izoblikovalo mnenje nekaterih članov kolektiva, da imajo posamezniki gotovo koristi od Gcropek, ozir -roma koče. Vprašanje o zaupnici upravnemu odbor SK lahko sklepa delavski svet, v skrajnem primeru isti organ lahko smučarski klub raxpustl in s tem razpade ena od zadnjih prostovoljnih organizacij v podjetju.
Pripis s
V januarju bomo organizirali dve veliki tekmi in sicer:
24.1. meddruštveni veleslalom iz Goropek
31.1. republiško prvenstvo v smučarskih skokih za člane.
UO SMUČARSKEGA HLUEA ALPINA
Obvladati trenutek, ki nas obdaja z grenkobo, je velika umetnost. Komur se to posreči, postane go -spodar samega sebe, a tudi svojega okolja.
(Carl Snitteler).
LOŠKI RAZGLEDI XVII - 1970
Za občinski praznik Škofjeloške ob0 čine je Muzejsko društvo Skcfja Loka že sedemnajstič zapovrstojo izdalo svoj letni zbornik Loški razgledi. Letošnja številka je med dosedanjimi najzajetnejša, kar tudi po svoje dokazuje pomembnost publikacije, saj priča, da ji sodelavcev ne manjka. Ob njenem izidu pa smo tudi v radijski oceni lahko slišali, da je to najboljši lokalni časopis v Jugpslaviji.
In kaj prinaša.letošnja številka:
Za Žirovce je gotovo najpomembnejši seznam žrtev fašističnega nasilja.
Ker se že slišijo pripombe, da seznam ni popoln, naprošamo vse, da ga skrbno preberejo in kdor ooazi pomanjkljivost (torej, da v seznamu koga pogreša!), naj to pismeno sporoči tov. Janku Erznožniku, da bo seznam drugo leto dopolnjen.
Kogar zanima zgodovina, bo z ve -seljem prebral izpod peresa staroste Loškega muzejskega društva dr. Pavla Blaznika, cenjenega zgodo© vinarja c življenju loškega plemstva v XVII. stoletju. 0 težkem življenju ljudi v Kropi , Karani Gorici in Železnikih od propadanju železarstva nam poroča Dušan Ker-mavner. 0 turških časih pripove -duje sestavek Cirila Zupanca 'Turški nad Podbrdomt:, 0 društve-no-prosvetnemu življenju v prejšnjih časih v Sevški dolini in Škofj i Loki nam poročata dr. France Koblnr in Tone Pire.
Kogar posebej zanima umetnost, se bo lahko poučil o umetnostnih razmerah, kakor jih je upisal zadnji lastnik gradu v Stari Loki.Edvard gtrahl v prejšnjem stoletju. Njegovo oceno komentira umetnostni zgodovinar Emiliijan Covc.
Prometne zveze so vedno pomembnejše za katerokoli pokrajino. Na
našem oodročju jih vzdržuje podjetje Transturist in o razvoju tega podjetja pripoveduje Ernest Lotrič. Prijatelji železnih konjičkov bodo z zanimanjem sledili kroniki loških dirk, da se bodo znova spomnili zmagovalcev vrtoglave hitrosti. O njih piše Maks Zadnik.
Gotovo bomo vsi pozorno sledili,kar je o žirovski pokrajini in o Žircv-cih napisal prof. Franc Planina,ki ' je Loške razglede tudi uredil. 0 pomembnem delu žena in deklet ob zimskih večerih, seveda za čipkarst-vo gre, pripoveduje Marija Stanonik v sestavku čipkarstvo v Žirovski kotlini r
Tisti, ki imajo radi naravo, bodo kaj novega zvedeli o kameninskih skladih pri Pševem v bližini Kranja, o rastlinstvu Ratitovca in c pajkih z Lubnika. Avtorji teh člankov so dr. Ramovš Anton, Magda Si-monič-Novak in dr. Anton Polenec
V leposlovnem delu bomo zvedeli marsikaj o poljanskemu rojaku pisatelju Pavlu Perku, ki je nekaj časa služboval tudi v žireh.
Še marsikaj je, o čemer lahko zvemo iz letošnje številke Loških razgledov o naši bližnji in nekcliko manj bližnji okolici. V našem podjetju jih lahko dobite pri tov. Minki Kopač in v trafiki, člani loškega muzejskega društva jih dobe po 16,oo din, članarina pa stane 4,oo din in za to so jim na voljo ogledi muzejskih zbirk in razstav v škofjeloškem in zbirk b Železnikih brezplačno. V prosti prodaji pa stanejo 3o,oo din.	,
Torej postanite član škofjeloškega muzejskega društva!
S. M.
Vzgoja vgrajuje v stavbo življenja najrazličnejše kreposti.
(F. Juhnn)

VPRAŠANJA -PRIPOMBE- ODGOVORI
Tov. urednik !
Pred novim letom sme vsak dan lah ^ko opazili pred prodajalno ALPINA v žireh na desetine avtomobilov, v trgovini pa polno kupcev.Gotovo je vsak izmed nas opazil, da je lokal za tak promet premajhen. Najbolj.,pa občuti to osebje prodajalne, ki dela v zelo težkih po -gojih in dostikrat tudi ne more itupca kulturno postreči. )anima me, kda se bo naš delavski $vet odločil, da sprejme sklep,da tudi v Žireh pridemo do sodobne-ca lokala, ki bo ne samo v ponos ilpini, ampak tudi kraju. Iz poroči^ o sklepih delavskega sveta laEko razberemo, da nas v drugih krajih stanejo lokali "težke mili-^oAe!:, zakaj bi še doma - v svojem kra^u - ne zgradili sodone ' \
stavbe i ustreznim lokalom za oro-
i \
cjlajo čevigev, morda v kooperaciji
drugim trgovskim podjetjem.
i 1
/	"Žirovec"
pd^ovor s
vNd sejah delavskega sveta smo že ' večkrat govorili kaj bo s prodajalno v žireh. Gotovo je to, da je odgovarja sodoni prodaji in je predvsem v zadnjih mesecih leta, ko to je promet največji, odločno pre lajhna.
po ozko grlo imamo namen rešiti z
ureditvijo trgovskega centra v žireh. Pričakujemo, da bodo osnovne urbanistične rešitve konec aprila in tedaj bi že nekako spoznaii kje je najbolj ugodno mesto, da zgradimo prodajalno. 3ila bi to soinvesti-cija v okviru trgovskega centra ži-rov. 0 tem, kako naj izgleda in kaj naj predstavlja bodeča sodobna prodajalna Alpine, se bomo pa po izdelavi .urbanističnega jiačrta dogo-
VOrili'	I. R.
Uredništvu !
Slišati je bilo, da je bil delavske-mti Svetu Alpine podan predlog o uvedbi nove avtobusne proge Šk. Loka-Žiri, katero bi lahko koristili delavci, ki prihajajo na delo zjutraj in seveda tudi za zagotovitev prevoza nazaj po končanem dolu. Je to res? Se bosta naše podjetje in podjetje Transturist dogovorila za progo in nam zagotovila soliden prevoz na delo? S tem bi rošila^-prc±Jjerrr-pre— vozov na delo oz. z dela.
"Član kolektivai:
Odgovor %
0 uvedbi posebne avtobusne proge 5k. Loka - Čiri za prevoz naših delavcev doslej ni bilo govora, ker bi bil takšen prevoz predrag glede na majhno število zainteresiranih delavcev (kakih 15 v Žireh in komaj nekaj več v Gorenji vasi). Posebna proga bi namreč stala podjetje cca 800 din na dan, torej 26 din za vsakega delavca na dan.
Pač pa se s Transturistom dogovarjamo o tem, da bi vozni red na rednih nrogah prilago&iJU-jiaJ^emu-dolov^
nemu času, kar pa tudi ni tako lahko rešiti. Vozne rede namreč vsa transportna podjetja obvezno vsklajujejo med seboj in jih ne smejo sama spreminjati. Ko bi voz« ni red na rednih progah, že vskla-dili z našim delovnim časom, da bi morali posebej rešiti še vprašanje prevoza za obrat v Gorenji vasi in sicer za II. izmeno, ker sedaj ni nobenega avtobusa pozno zvečer proti Poljanam.
P. S:
Iz uredništva:
Šifro t:Delavec:! obveščamo, da na anonimna .vprašanja ne odgovarjamo, kar je bilo že večkrat napisano.
ODGOVORI NA VPRAŠANJA v PREIZKUSU ZNANJA IN SREČE št. 11
1.	odgovor
Največji proizvajalec obutve v Jugoslaviji je "Kombinat Borovo".
2.	odgovor
Žirovci praznujemo krajevni praznik 23. oktobra, v spomin, ko so bile na ta dan osvobojene žiri (leta 1943) .
0 G L A S I
3. odgovor
Prvi slovenski roman je 'Deseti brat", ki ga je napisal leta 1866 pisatelj Josip Jurčič.
K štiričlanski družini (Dobrače-va)' bi radi dobili dekle, ki dela na izmene in bi bilo pripravljeno varovati dva otroka. Željeno je, da bi imela veselje do otrok in kuhanja. Nudimo ji ibo. O&fcalo po dogovoru.

HILDA DEMŠAR Dobračeva
Iščemo dekle za varstvo otrok. Potrebno je, da bi delala na iz-mere.
Na razpolago ji bo soba. Ostalo bi se ošabno pogovorili.
MILKA OBLAK Dobračeva 148
Izmed reševalcev guiza je bil izžreban in prejme nagrado
SLAVKO KRISTAN
Čestitamo !
"DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo -tovarne obutve ALP I NA ŽIRI.
Ureja ga uredniški odbor:
SILVA KLEMENČIČ JOŽE PETERNELJ MARIJA KASTELEC VLADIMIR PIVK ALFONZ ZAJEC ANTON ŽAKELJ ANTON HRIBAR
IVAN CAPUDER - odcrovorni urednik MAJDA JESENKO - glavni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 1300 izvodov.
žiri, 15. januarja 1971
LITER A K NA UGANKA - nagradna
V hiši na drugem koncu nasproti Antonovi delavnici je stanoval oče Luka. Bil je ljubezniv starček. Pol gluh, pol slep je sedel ob peči in plotcl koše in košare. Telo se mu je bilo upognilo zaradi starosti in zaradi nesreč, ki mu niso prizanašale v življenju. Ženo - mater Antonovo. jc ubila strela pod kozolcem. "Jakob, najstarejši sin se je ponesrečil v jami. I4eta se jc omožila v Ameriki, a je umrla na prvem po-kodu. Anton - sam ljubljenec njegov - je že nekoč visel med življenjem in smrtjo. Ni čuda, .a se jc starčku uoognila postava in so se mu pobelili, lasje. Toda duh je ostal čil in dovzeten, in dobrodušnost jecljala iz vsake besede, ki jo je izpregovoril. Toda je bil zadovoljen 2 vsem in tako vdan v dobro in hudo, da je ni bilo stvari, ki bi ga spravila v nemir ali celo v obup. Tudi ob najhujši nesreči je videl še sončno plat in se je oprijel s trdno dušo.
'Dobro jutro, oče!1' ga je pozdravil Anton. Polovica nejevolje mu je izginila pc poti od vrat do vrat. Druga polovica - eh, kdo bi si belil glavo - te prešla prav tako. Če Ivana pojde, no, potem je vse v redu.
"Oče kake je ?"
--Jc rekla Xna, da si bled in da kašljaš. Jaz na nič ne vidim, da bi bil bled. In tudi: zakaj bi kašljal? Hlad človek: oa da bi bil bled in-da" bi kašljal?"
"Nič bled in nič ne kašljam. Poglejte!"
Ih stegnil se je pred očetom ter dvignil roki do stropa, da je zapo-icalo v členkih. Ko so se mu napolnila pljuča s sapo in se je nategnilo močno eprsje, je bilo, kot da pokajo rebra pod mladeniško močjo.
■No pogle; Ana! Saj sem rekel! Nlad človek; pa da bi bil bled in da bi kašljal,''
/0 kak': j v vendar prijetno pri vas,- je začel Luka čez malo časa. "Ti,
Jktisi, k.kijaš->-tdb~r~AnL-orry-~pn mi žariš. Ko privijam vitro in ko slišim,^___
kako poke—koš v zgibih - poka in vendar drži-tem bolj trdno, čim bolj pok h - tedaj prisluškujem in pravim: naj poka! Saj Anton tudi razbiva, ca ga slišim semkaj v hišo. Naj razbija pravim, saj bo zaslužil. Res, tudi Ar.č zasluži. Tudi jaz zaslužim nekoliko, Pa, Anton ti zaslužiš sa naj- oba. Hvala bogu, da je tako.
'"Oče, rčeraj ste spletli kar dve košari, je dejala Ana.
"Dve košari - se je nasmehnil starček in dobro mu je delo, "Glej,treba je bilo. Krompir bodo ljudje kopali, in kaj bodo brez košar? Treba bilo!"
Smejal sa je predse in vesel je bil, da pomore ljudem celo on pri sedemdesetih letih. Po svoje seveda. Tiste dni Antonu ni šla novica iz glava o Ivani.
lli je res, da pojde? Če ni kdo le pol besede ujel in še tiste pol narobe razumel? Ampak, niti njej niti Tinetu se ni vredno zdelo, da bi bila črhnila besedo.
In še bolj trdovratno se je držal doma in skoroda ni zapustil hiše. /Kaj vendar delaš?je prihitel Tine:" Toliko potov in skrbi, pa vse /moram sam. Ti pa doma čepiš ih se niti ne zmeniš.1"
"V erjemi, d-^la imam čez glavo. Glej, Mihačeva semoži, in treba jc \
\
hiteti z balo. Gostiša mi je naročil štiri dolge mize za gostilno. Mrljak z Mrzlega vrha me terja že drugič - s;
Rešitev vpišite v spodnje kvadrate ! Uredništvu pa jo sporočite do 5.februarja 1971. Nagrada je 3o.- din.
Ime in priimek pisatelja ter naslov dela.
Pripravila: NADJA PETERNEL
LILI NOVY
BRINJE
Kadar bridki mraz pritiska, sever veje čez gore, kadar skrb med prsti stiska tvoje žalostno srce, pojdi ven med nizko brinje, na hrapavih rokah vej , kjer se že srebrika inje, črne j, gode poglej.
Gcm pod skorjo še varuje trpko in duhtečo moč, ko pesti ga zmeraj huje ostrogleda zimska noč. Ptič je senca v senci grma, kakor da ga ni, molči, jagode so tista krma, ki mu še ogreva kri.
Probne jagode,neznatne, ki jih temni ptič pozna, dobrodejne, blagodatne Še poč1 krpami snega. Takih jagod si naberi, med grmovjem jih užij, svojo pot domov uberi in se tiho vase skrij.
Nič ne pričakuj odjuge ! Saj je dolgo še ne bo. Nosi breme svojci* tuge tja nod skalnato goro. Tam dajal ti za krepilo črnih jagod bo grmič, dokler se ne bo stalilo, dokler ne zakliče ptič.