/\ v o-^a-v i -K U^aLot^c^/ — JPoitnlna plačana v gotovini Leto XXHL, St. 29 JpraTniitTO i Ltufoiiana. Pacaoijen ada S« Telefoo k. 51-22. J1-23. 31-24 inseratoi oddelek: Ljub!janju Puccinifer« ulj. ca 5 - Telefoo k. 51-25. 31-26 Podružnica Novo mesto > Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poitno-čekovnem zavodu k. 17.?49, a ostale kraje Italije Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ta oglase h Kr. Italiie ic inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A. mhano LJnbljana, sobota 6. februarja l»tt*XXi Cena cent« 80 llkija ruk dan razen ponedeljka Naročnina coaia mesečno Lit 18.—, a ioozemjtro vključno i »Ponedeljskim h* dom« Lii 36. SO. Utedoiiit«! IJaMpaL Pnccinijeva ulica bev. 3. telefon ke*. 31-22. 31-23. 31-24. _R o k o p I a I »e ne rračajo. concessionar1a ESCLUSIVa pei la pub- bliciti di provenienza italiana ad esteta: Unione Pubbliat* Italiana s a. milano S&SSBBffla očali lit Tunisia Fal!it3 attacco ad un nostra convogfio II Qusrt:er Generale delle Forze Armate comunica in data di 5 febbraio 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 986: Nostre retroguardie hanno contrastato con successo, nella Tripolitania Occidentale l'intensificata attivita esplorativa del nemi-co che ha perduto numerose cainionette. In Tunisia, scontri Iccali nel corso dei quaili aicuni in"zzi blindati leggeri venivano cattur&ti da repa rti dcIl'Asse. I prigionieri presi nelle operazioni citate dal Bollettino tlel 2 febbraio sono šaliti ad oltre milic. In combattimenti svoltisi nel oielo tuni-sino la caccia italo-gemianica abbatteva 15 apparecchi. Un importante formazione di blmotori attaccava senza alcun risultato, nel Medi-terraneo, un nostro convoglio: uno degli aeroplani avversari era distrutto dalla scor- ta aerea. Velivoli nemici, agendo In piti ondate, hanno compiuto nella tarda sera di ieri un incursione sulla cittš, e sui dintorni di Torino; molti edifici risultano colpiti, ancora imprecisato 11 namero delle vittime. Altri aerei si sono spinti fino alla zona di Spezia sganciando bombe che hanno cau-sato danni di non grave entit&. Nella notte anche Trapani 6 stata obiet-tivo di incursioni: un velivolo nemico pre-cipitava in fiamme presso Bonagia. Ponesrešsn napad na naš konvoj Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 5. februarja naslednje 986. vojno poročilo: Naše zaščitnice v zapadni, Tripolitaniji so se bojevale z uspehom in z ojačeno iz-vidniško delavnostjo s sovražnikom, ki je izgubil mnogo tovornih voz. V Tunisu so bili v teku krajevni spopadi, med katerimi so osnj oddelki zajeli nekoliko lahkih oklopnih voz. Število sovražnikov ujetih med operacijami, omenjenimi v vojnem poročilu 2. februarja, se je povečalo nad tisoč. V bojih v zraku nad Tunisom so itali-jansko-nemški lovci sestrelili 15 letal. Znatna formacija dvomotornikov je brez vsakega uspeha napadla naš konvoj na Sredozemskem morju. Eno izmed sovražnih letal je bilo uničeno od letalskega spremstva. Sovražna letala so priletela pozno snoči v več valovih nad mesto in okolico Turin; mnogo poslopij je bilo zadetih, število žrtev pa še ni ugotovljeno. Druga letala So prodrla do področja pri Speiaji in so metala bombe, ki so povzročile nepomembno škodo. Ponoči je bilo tudi mesto Trapani cilj sovražnih poletov. Eno sovražno letalo je v plamenih strmoglavilo pri BonagiL Svečan podpis o listine o rojstvu princese Beatrice Rim, 4. febr. s. Danes ob 17. je bila v Kraljevi palači Kvirinala ob vzvišeni navzočnosti Kralja in Cesarja svečano sestavljena listina o rojstvu Nj. Kr. Visokosti princese Beatrice Savojske. Eksc. cav. Galeazzo Ciano, grof di Cortelazzo in Buccari. Ducejev delegat je fungiral kot notar Krone. Eksc. grof Giacomo Suardo, predsednik senata Kraljevine pa kot matični uradnik. Priči na listini, ki jo je podpisal Nj. Vel. Kralj in Cesar, sta bila Eksc. senator veliki admiral vojvoda Pao-lo Thaon di Revel, vitez najvišjega reda Annunzrate, in Eksc. senator marki Guliel-mo Imperiali od princev Francavilla, vitez najvišjega reda Annunziate. Belgijska kraljica mati v avdijenci pri papežu Vatikan, 4. febr. s; Danes je Nj. svetost Pij XII. sprejel v zasebni avdijenci Nj. Vel. kralj ico-mater Belgijsko, s katero se je dolgo prisrčno razgovarjaL Obisk je bil popolnoma zasebnega značaja. IMžnost državljanov za delovno službo Rim, 4. febr. Z objavo v »Uradnem listu« zakonov o delu državljanov' v vojnem času in o redu izvrševanja tega dela so bili sedaj dotični zakoni izdelani tudi v formalnem pogledu ter v pogledu njihove splošne uporabe. Kakor znano, se je namesto izraza »civilna služba« v vseh primerih postavil izraz »mobilizacija za delovno službo«, ker ustreza to bolj določilom in namenom, ki jih je postavil zakon, ter smislu, zaradi katerega so bili sklenjeni ti ukrepi. Obenem so objavljene tudi kazenske odredbe iin disciplinarne določbe hkrati z izvršilno na-redbo. Prvi člen določa, kdo je podvržen delovni službi. To so vsi moški od 14. do 70. leta in vse ženske od 14. do 60- leta starosti po njihovih tehničnih zmožnostih ter telesnih sposobnostih, ki niso podvrženi vojaški, službi ali niso militariziram. Mobilizacija se lahko izvrsr s pozivnico aili s splošno objavo, nakar mora vsak državljan dati na razpolago svoje ročno ali duševno delo javnim napravam, podjetjem ali zavodom, ki se tičejo kakor koli javnega življenja ali narodne obrambe v vojni. Noben državljan se ne more odtegniti, temu delu v trenutku, ko so vojaki porazmeščeni po raznih frontah ter se z orožjem v roki bori';o proti sovražniku. Potrebno je, da to dolžnost občutijo moralno vsi, tembolj, ker bo vsak državljan pozvan v delovno službo po ;A'oj i h značilnih sposobnostih in torej n« bo premeščen iz enega odseka dela k drugemu, marveč bo ostal zaposlen pri svojem pravem delu. Vse naše fizične, duševne in materialne zmožnosti morajo biti po-srtavljene v slLužbo nove, pomnožene proizvodne učinkovitosti v trenutku, ko je do movina postavljena pred najvišjo preizkušnjo. Delovne dolžnosti so oproščeni duhovniki, pripadniki katoliških zavodov, misiijonov itd., ki pa morajo prositi za oprostitev ter dokazati, da zahtevajo njihovo oprostitev posebne družinske in zdravstvene okoliščine. Pri dodelitvi dela bodo imeli prednost tisti, ki se bodo javili prostovoljna Stranka bo izvršila oceno državijamov glede njihovih sposobnosti po zakonu o delovni službi, ministrstvo za korporacije pa se bo psri organizaciji službe poslužilo sivojiih podrejenih organov, prefaktov »itd. Ministrstvo za notranje zadeve bo pri tem sodelovalo s Stranko in z ministrstvom za korporacije po svojih osrednjih in podrejenih organih Zakon o delovni dolžnosti navaja potem kazenske sankcije. Za manjše prestopke pride v poštev globa 300 lir, za večje pa zapor do 5 let. Zakon o delovn.. službi obvezuje vse državljane, da po svojih zmožnostih ter posebnih sposobnostih store vse potrebno na notranjem polju, da se narod s tem izkaže vrednega svojih bojujočnh se sinov ter se z njimi zlije v enoten blok volje v najvišjem interesu domovino. p v Mar&fcu in Alžfrn Nezadovoljstva prebivalstva nad objestnostjo Anglosasov in nered v javni upravi naraščala z vsakim dnem Rim. 4. febr. s. »News Chronicle« objavlja dolg članek iiz Casabance, v katerem razpravlja Philips Jordan o položaju v Maroku pod Noguesovo vlado. Članek navaja običajne trditve o protidegolističnem razpoloženju francoskega prebivalstva, zveze uradnikov z Vichvjem in absolutno potrebo po »spremembi zmedenega in temnega političnega krajevnega položaja«. »Daily Express« objavlja dolgo brzojavko iz Alžira z uredniško pripombo, da je že pred več tedni uredništvo brzojavitlo svo j emu dopisnku Allanu Moorcheadu, naj pošlje točno poročilo o političnem položaju v severni Afriki. Cenzura in druge težave so domnevno zakasnile njegov odgovor. V pretekli noči je dopisnik odgovorili m njegov odgovor sedaj objavljajo. Dopis zatrjuje med drugim, da sta bila izpuščena izmed 20 aretirancev. ki so b:li ujeti ob izkrcanju zaveznikov, samo dva, ostali pa so zaprti v nekem na pol zapuščenem kraju več sto kilometrov od obale, kjer živijo popolnoma ločeni od angleških in ameriških sil. katerim so v novembru pomagali Tako ameriški minister Robert Murphy kakor angleški minister Mac M M lan sta protezi iral a pri Giraudu, toda doslej brez uspeha. General je v odgovoru vztrajal, da se mora »tvoriti francoska vojska brez politične opozicije za hrb;om. Mnogo novih imenovanj je biilo odrejenih na visokih mesth v alžirski in maroški vladi in skoraj brez izjeme so bJli izbrani ljudje, ki priznavajo Petaina za svojega poglavarja V dopisu je nadalje podčrtano, da general Nogues zasmehuje v pol uradnih izjavah javno zaveznike. Mcore-hea-d piše tudi, da tukajšnji Francozi nima- jo dobrega mnenja, o poJnitikaintiih in diplomatih, ki srno jih poslali v severno Afriko, itn se tudii ne obotavljajo tega povedati, z druge strani pa naši omejeni uspehi v Tunisu niso povečali spoštovanima Francozov do nas. Tanger, 4. febr. s. Finančna revija maroške trgovske banke, ki je po držarvmi banki največji bančni zavod, objavlja uvodnik, v katerem opisuje izredno težaven položaj Francoskega Maroka po ameriški zasedbi. Vsak dan nam prinaša nove zapletljaje in nove skrbi, piše revija. Postavljeni smo pred nova vprašanja, ki jih moramo reševati, preden pa so rešeni, se nam vsiljujejo novi problemi. V članku so naštete težave, ki naraščajo z dneva v dan v industriji in trgovini, pomanjkanje dobav najpotrebnejših surovin, pomanjkanje živil, upravni nered, naraščajoče zahteve ameriških vojaških oblasti, ki mislijo samo na izpopolnjevanje svojih skladišč z rekvizicijamiL Ta članek v znano resni finančni reviji je samo medel odsev velikih gospodarskih neprilik, v katere je Francosko severno Afriko vrglo anglosaško podjetje in Darlanovo izdajstvo. Tanger, 4. febr. s. V Dakarju nr več miru, odkar so se ameriške čete izkrcale s po močjo guvernerja Boissona. Nastalo je že več incidentov vznemirljivega obsega. Med dijaki in ameriškimi vojaki so nastali incidenti, med katerimi je bilo nekaj vseuči-liščnikov in vseučiliščnic ubitih. Univerzo so zaprli Poseganje Američanov v notranje francoske zadeve ne more pomagati k spo razumu, ki si ga Anglosasi tako želijo. Prebivalstvo ni naklonjeno tujcem, ki so deželo zasedli. Sovjetski poraz pri Novorosijski Preprečeno izkrcanje sovjetskih čet — 19 čolnov za izkrcanje potopljenih — Izjalovljeni sovjetski napadi ob Doncu in Doma Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Poskusi močnih sovjetskih sil za izkrcanje na prostoru pri Novorosijsku so bili razbiti s takojšnjimi protinapadi nemških in romunskih čet. Bataljoni, ki so se izkrcali, so obkoljeni in bodo v kratkem uničeni; 19 čolnov za izkrcavanje je bilo potopljenih. Močnejši sovražnikovi napadi ob izlivu reke Dona in reke Kubana so bili zavrnjeni s hudimi izgubami za sovjetske čete. V južnem delu fronte ob Doncu Je ▼ splošnem vladal mir. Ob srednjem Doncu in v vzhodnem odseku ob Donu se razvija obrambna bitka z naraščajočo silovitostjo. Južno od Ladoškega jezera so bili močnejši sovražnikovi napadi, ki so bili podprti s topniškim ognjem in sodelovanjem oklopnih oddelkov, razbiti pred nemškimi glavnimi bojnimi črtami z zelo hudimi izgubami. V severni Afriki in Tunisu samo boji krajevnega pomena. Poskusi oddelka ameriških bombnikov, da bi pod zaščito oblakov podnevi napadli zapadno Nemčijo, so se izjalovili. Oddelek so razkropili in vrgli nazaj nad morje lovci in protiletalsko topništvo. Pri tem je bilo sestreljenih 8 sovražnikovih štirimotornih bombnikov. Med breznačrt-nimi bombardiranji nad obalnim ozemljem je bila povzročena neznatna škoda. V pretekli noči so posamezni sovražni bombniki p od vzeli vznemirjevalne napade nad zapadno Nemčijo. V hudih obrambnih bojih med Donom in Doncem ste se posebno odlikovali 26. westfalska in 320. saška pehotna divizija. Brezprimerna junaštva stalingrajske posadke Dokazi neupogljive borbenosti in nevenljive slave nemških in zavezniških borcev Berlin, 4. febr. Po skoro petih mesecih dramatične borbe, ki se je začela v poletju, se je nadaljevala v jesenskih meglah in se nehala, ko se že z'ma nagiblje h koncu, je v Stalingradu nastal mir. Tudi Stre-ckerjeva skupina je po hudih borbah, ki zaslužijo največjega spoštovanja tudi od strani sovražnika, ki n ma niti trohice človeškega čustvovanja ter niti najmanjšega smisla za vojaško čast, odložila orožje pred nadmočnim sovražnikom. O veliki tragediji ki se je zaključila, še niso znane mnoge podrobnosti, vendar lahko objavimo nekoliko odlomkov o zadnji fazi bitke za Stalingrad po podatkih, ki so jih pretekle dni sestavil častniki, ki se jim je še zadnji trenutek posrečilo uiti bridki usodi, kakršne je deležno po večini moštvo generalov Paulusa in Streckerja. Iz beležnice nekega nemškega pilota transportnega letala pesnemamo naslednjo sliko: »Iz puste pokrajine Stalmgrada, posejane z razvalinami, se dviga tanka antena nemške radiooddajne postaje, ki daje po etru ukaze nemškim letalom.' Postaja pcšilja neprestane pozive in neprenehoma oddaja znak za znakom. To je točka, od katere čujemo dan na dan klice ter coč in dan premagujemo veter in snežni metež z našimi letali, do vrha naloženimi z milnici jo, živežem in zdravili. Umazanobeli oblački eksplozij sovražnih izstrelkov nas spremljajo neprenehoma. En aparat je zadet in se v plamenih zruši, doč-rn se drugi zopet tesno strnejo v letalsko formacijo. Tovariši nas pričakujejo s težkim srcem in zaskrbljeni tam spodaj, kjer se bojujejo in umirajo. Pritisk sovražnika je ogromen. Neprenehen grom napolnjuje vse ozračje. Ni mogoče ugotoviti, ali prihaja grom s severa, z juga ali z vzhoda ali pa z vseh strani neba istočasno. Ponoči je obzorje en sam plamen. Rusi streljajo, ne aa 'fel prestali samo trenutek. Ko priletimo do cilja, označenega na zemlji za pristanek, opazimo brez števila jam, ki so jih izkopale sovražne bombe in granate, ter vidimo, da nas pričakujejo ljudje s trdimi, kosmatimi obrazi, molčeči vojaki, ki stoje okoli voz, v katere so vpre-ženi mali mongolski konjički. Mrzlično na-lože živila, municija in zdravstveni material, ki ga prinašamo, na vozičke, ki se takoj oddaljijo k raznim luknjam in izginejo po potih, ki so najbolj ogrožena. Cesto vozimo nazaj ranjene tovariše in ko pristajamo, šele vidimo, da smo potovali v družbi z mrliči. To je naš letalski most, ki obstoji med fronto pri Stalingradu in med nemškim zaledjem. Koliko časa bo mogoče vzdrževati ta most?« Neki poročnik grenad'rjev pripoveduje: »Pred tremi tedni sem prišel prvič med grenadirje, obkoljene v velik lopi štev. 7 stalingrajske tovarne za traktorje. Dvajset metrov v stran so naše postojanke nasproti lopi štev. 4, ki jo drže Rusi. Geta grenadirjev je bila v težkih poletnih bojih in v pohedu od Dona do Volge zdesetko-vana, toda še vedno ogorčeno brani onih 300 m tal, odkoder se vidi leni in žalostni tok reke Volge. Po treh tednih vidim zopet isto četo na istem mestu. Ni mi treba vpraševati grenadirjev o dogodkih, ki so jih preživeli med mojo odsotnostjo. Oči globoko v jamicah, obrazi izsušeni in kosmati, uniforme raztrgane, možje vsi v obvezah in v obližih. Vse to g vori prav razločne besede. Tu, kjer so bile tri strojne puške, ni več niti ene. Tu je bil prej možnar sedaj pa je namesto njega samo velika kotlina, ki jo je izkopala sovražna granata. Nastal je večer. Poveljništvo čete je vedno v isti kleti Vidim dvajsetletnega podporočnika, ki sem ga spoznal v začetku velike poletne ofenzive. Njegov obraz, zardel od ognja v peči, se zdi, da je štiridesetletnega moža. Samo oči so prejšnje in kažejo de vedno svit neukrotljive odloč- nosti. »Cuj, čuj,« ml pravi, ko zunaj eksplodira salva sovjetskih bomb med peklenskim truščem. »Tako je že tri tedne brez minute odmora. Rusko topništvo ne mere streljati preko visokih tovarniških zidov, toda navpični ogenj metalcev bomb popravlja ta nedostatek. Moje čete je c stalo zelo malo. Sedaj je skoraj nemogoče izmenjati vojake na postojankah. Na fronti pred lopo štev. 4 so že osem dni neprestano isti vojaki. Vso noč. mečejo boljševiki ročne granate. N!hče ne more spati. Pro-kleta lopa! šele, ko napoči zora, imamo nekoliko miru. Od naše postojanke do lope štev. 4 se razprostira prestor pičlih 20 m. Za razrušenim zidom se skriva neizprosni sovražnik. Nemški grenadirji tiče v svojih rupah ter ne izpuste niti za trenutek izpred oči razvalin, kjer ždi sovražnik. •» V naslednjem podajamo zadnji dopis vojnega poročevalca, ki se je s transportnim letalom vrnil v zaledje: »Nepozaben nam bc> ostal dan, ko so letalci našega oddelka, ena stotnjja delavcev, 100 nizozemskih prostovoljcev in četica ženijcev sami branili zadnje letališče v obkolitVl pred Stalingradom proti napadom sovjetskih letaL Pri tem so naši skoraj vsi padli. Nato so nekega večera prispeli alpski lovci, ki jih je zahteval kapitan G., star tankovski bojevnik. Odprli so si vrzel s tem, da so se z obupnim pogumom vrgli v množico sovražnikov, ponoči pa so Rusi znova napadli. Več kakor 100 tankov je prišlo od vseh strani in napadlo naše čete, pri čemer jih je podpiral bobneči cgenj topništva, metalcev min, napadalnega topništva in možnarjev. Letalska obramba je ono noč delala prave čudeže. Kapitan G. je hodil od topa do topa in dajal povelja s hripavim, toda mirnim glasom. »Naš položaj,« je dejal, »se mora držati za vsako ceno. Zato je treba čim bolj štediti municijo. Za vsak tank dovolim samo po en strel, kvečjemu dva.« Topničarji so streljali s čudovito točnostjo. Njihovi težki izstrelki so uničili 12 tankov, trinajstega pa je razbil narednik protiletalske obrambe s tem, da ga je polil z bencinom ter vrgel nanj bombo želatine. Orjak je zletel v zrak ln se razbil na kose. Topovi lažjega in srednjega kalibra so puščali, da so se ruski pešci približali na 100 ali celo na 50 m. Sele potem so otvorili ogenj jn si lahko mislimo, s kakim sil c vitim uspehom. Med bojem so se Culi vzpodbujajoči klici sovjetskih komisarjev. Boljševiki so trikrat divjaško napadli v strnjenih vrstah. Trikrat so bili odbiti s strahotnimi izgubami. Sedaj se napadi ponavljajo vsako noč. Junaštvo gorskih strelcev je tako, da se ne da popisati. Okoli bojišča leže tisoči in tisoči sovražni pešcev, zdi se nam, da živimo v sredi neskončnega pokopališča.« Za zaključek podajamo epizodo, ki Jo je popisal major Kr. Cn ki doslej še ni bila objavljena: »Ze mesec dni je neka skupina ped poveljstvom podpolkovnika bojevala strahovit boj s sovražnikom, ki je bil v silni premoči. Skupina je bila obkoljena okoli in okoli, v sredi pa je bilo malo letališče. Ta skupina 65 vojakov iz raznih nemških enot in nekoliko ukrajinskih prostovoljcev je bila opremljena le z nekoliko kosi težkega orožja, pa je vendar odbila na stotine boljševiških napadov. Ko se je jasno pokazalo, da ni več nade v osvoboditev, kajti nemške oklopne sile so bile zaposlene drugje. se je podpolkovnik odločil, da izprazni postojanko in se posluži transportnih letal, ki so štiri tedne neprestano oskrbovala skup'no z vsem potrebnim. V treh nočeh po vrsti so se branitelji vkrcavali na letala, dočim je sovražnik vedno tesneje stiskal svoj obroč. Slučajni zadetek je razrušil radijsko anteno, vendar so letala še vedno našla možnost za pristanek. Postopno so odnesla aa varno vse vojake, da jih je naposled v vsem okolišu ostalo le še kakih 200. Ko je pristal predzadnji »JU 52« ne glede na strahoviti ogenj sovjetske protiletalske obrambe, je bil naš položaj že utesnjen na prostor v premeru kakih 100 m. V sredini je bilo letalo. Treba je bilo še enega letala, ki bi odneslo vse vojake, toda prileteti bi ne moglo tako hitro, ker je ravno letelo proti zaledju s tovorom vojakov na krovu. Na drugi strani pa je bilo nemogoče upirati se še nadalje osredotočenemu napadu sovjetskih čet, ki so s;lno pritiskale na četico, razmeščeno po bojišču, a tudi, ako bi se letalo vrnilo, bi ne bilo moglo več pristati. Takrat se js žrtvoval mlad podporočnik ln z njim 29 mož, ki so se ponudil;, da ostanejo in nadaljujejo borbo, dokler ne bi zadnje letalo odneslo ostalih tovarišev. Častnik in njegovi vojaki so vedeli, da so se izpostavili gotovi smrti, vendar pa se je letalo lahko dvignilo in odletelo. Dve url nato se je vrnilo in letelo nad boj'ščem, toda medtem je bil boj končan. Sovjetski vojak' so bili osvojili postojanko, kjer se je peš č'ca junakov žrtvovala za tovariše in tako v najvišji meri dokazala svojo zvestobo zastavi in prjsegi. Kaj sličnega, kakor je ta dokaz najvišje tovarške zvestobe, se ne more zgoditi nikjer drugje razen v vojni, v prisotnosti smrti.« (Piccolo.) Zagreb, 5. febr. s. Ves hrvatski t!sk objavlja dolge spominske članke o koncu junaškega odpora branilcev Stalingrada, med katerim so bili tudi hrvatski prostovoljci. »Nova Hrvatska« piše med drugam: Z glo_ boko ginjenostjo se vsa Evropa klanja junakom Stalingrada, katerih hrabra dejanja bodo predana potomcem kot svetel zgled izpolnjevanja svete dolžnosti kljub nadčloveškim,naporom in žrtvam. »Hrvatski narod« pravi, da je vsa Hrvatska polna ponosa, ker se je tudi en polk Hrvatov udeleževal' velike bitke za Stalingrad in se boril ramo ob rami z zavezniki za boljšo bodočnost Evrope. Hrvatski listi pena-tiskujejo obširne komentarje italijanskega in nemškega tiska o dogodkih v Si alin-gradu. Uspel nemški protfnapad Berlin, 5. febr. s. V srednjem odsek« vzhodne fronte so oddelki neke nemške udarne divizije prodrli, kakor poročajo iz pooblaščenega vira, v boljševiške črte ter v hudih bojih štrli odpor sovražnika. Na-padajočemu oddelku se je posrečilo razbiti sovjetsko fronto v širini 3 km in je pri tem podjetju uničil 72 utrdb ter zajel mnogo sovražnikov. Nemška letala nad Angilja Berlin, 4. febr. s. V noči na 4. februarja so nemška bojna letala, kakor se doznava iz vojaškega vira, napadla neko pristanišče ob vzhodni angleški obali med izlivam reke Tyne in reke Tees. Napad je trajal okrog četrt ure in je bil izveden v neugodnih vremenskih okoliščinah, zaradi katerih je bila vidljivost slaba. Večji del bomb je bil odvržen v severni del mesta. Na povratku so nemški lovci opazovali velike požare še iz oddaljenosti 25 km. Istočasno je bilo bombardirano z uspehom še neko drugo angleško mesto. Med tem napadom je bilo zrušeno eno angleško nočno lovsko letala Eno nemško letalo se ni vrnilo na svoje oporišča Med napadom nemških brzih vojnih letal, ki so popoldne bombardirala neko mesto ob južno-vzhodni obali Anglije, so se porušila mnoga poslopja. Nemški lovci so opazovali, da je bila angleška protiletalska obramba samo tu pa tam živahna. Smrtna nevarnost za anglosaške načrte Ženeva, 4. febr. a Proučujoč položaj Anglosasov v zveri a podmamiško vojno piše »Tribune de Lausanne«, da je angleška tisk odločno pesimističen ki podčrtava ugotovitev »Tiimesa*, da »ta smrtna nevarnost* ograža vse zavezniške načrte, če bi se oct-rezaile prakooceanske prometne zveze. Obisk bolgarskega pravosodnega ministra v Bratislavi Sofija, 4. febr. a Pravosodni minister Partov bo uradno obiskal Bratislavo proti koncu meseca in vrnil obisk slovaškega pravosodnega ministra Fritza, ki je pred nekaj meseci obiskal Sofijo. Nastop novega nemškega veleposlanika v Tokiu Tokio, 4. febr. a Novi nemški veleposlanik v Tokiu Stahmer je davi izročili svoja poverdlna pisma cesarju, ki je veleposlanika sprejel v svečani avdienca. Veleposlanik Stahmer o ciljih trojnega pakta Tokio, 4. febr. s. Novi nemški velepos!a>-reik v Tokiu Stahmer je Rjavil tisku, da tvorijo Nemčija, Italija in Japonska močno koalicijo sil, ki je doslej dosegla uspehe« kakršni nimajo primere v zgodovini. Trojni pakt je sredstvo za mir. Govoreč o svojem poslanstvu na Japonskem, je veleposlanik rekel, da pričanja svojo novo nalogo v najbolj odločilnih trenutkih zgodovine Japonske in da hoče vse storiti, kar je mogoče, za vedno bolj tesno sodelovanje m dosego skupne zmage nad Anglosasi, ki so sovražniki sveta. Kadar prodajaš ali kupuješ — preglej »Jutrove« male oglasel Katoličani in komunizem Požig cerkve na Gosi fe simbol in opctmn Ljubljana, 5. februarja Da bi preslepili Slovence, so komunisti večkrat izjavljali, da so člani OF tudi številni katoličani Ta trditev je bila" tako bedasta, da slednji niso smatrali niti za potrebno, da bi jo demantirali, temveč so pokazali, in to-zelo jasno, z dejanji, da stoje stvari drugače, kakor zagotavljajo komunisti. Komuniste ie k takemu prika-zovaniu stvari silila nujna potreba pokazati Slovencem, da OF ne sestavljajo samo eksponenti komunistične stranke — dejstvo, ki je znano vsem in ki je bilo obširno dokazano — temveč da so udeleženi pri partizanstvu tudi katoliške skupine. Nihče ne verjame, da bi obstojala tako nenaravna zveza. Ce bi pa vendar bilo tako, kako bi ti katoličani tako imenovane ^Osvobodilne fronte« opravičili umore duhovnikov. ki so jih komunisti mnogokrat mučili, umore številn-ib katoličanov in mnoga bogoskrunska dejanja, ki so jih izvršili v cerkvah, ki so jih mnogo požgali? Kako b: katoličani OF opravičili, če bi obstojali, požige in uničenja v Gori, v občini Sodražici, kjer ie okoli 100 partizanov iz gole krutosti in hoteč osramotiti vero zažgalo cerkev in župnišče kakor tudi šolo. Priče divjaškega dejanja upornikov pripovedujejo, da so se komunisti s sadističnim besom znesli nad svetimi podobami in nad vsem tistim, kar je v cerkvi in v župnišču predstavljalo verske simbole. Izvršili so sramotna dejanja nad svetimi podobami, oskrunili oltarje in ponesnažili vse. preden so zanetili ogenj, ki ie naglo uničil skoro celo poslopje. Ne vemo, kaj bi rekli, če bi obstojali, katoličani OF, nasprotno pa vemo. kaj mislijo in pravijo slovenski katoličani, in ne samo katoličani, temveč vsi tisti, ki ljubijo svojo zemljo in svoje šege in običaje — tiste šege in običaje, ki so dosegli najvišje priznanje v odredbah, ki jih je dal Duce za novo pokrajino — in vidijo. kako težko je ugrožena ta dediščing po rušilnem besu -komunistov. Ne zadovoljujejo se samo z ubijanjem ljudi, temveč hočejo odstraniti in uničiti tudi vse stvari. spomenike in vsak spomin na preteklost. Vsak nov zločin OF je nov in še globlji prepad, ki se odpira med komunisti in slovenskim narodom. Nikoli in nikdar ne bodo mogli Slovenci, ki ljubijo svoja mesta in svoje tradicije, oprostiti komunistom in njihovim pomočnikom strahotnih zločinov. To pa ne samo za nedolžno prelito kri. temveč tudi za neozdravljive rane. prizadete domovini in zemlji, na kateri so Slovenci že stoletja delali, se znojili in ustvarjali, da bi zapuščali svojim sinovom znake svoje plemenitosti. Komunistična uničevalna histerija je sedaj izbrisala to, kar je bilo najbolj plemenitega ustvarjeno v slovenski civilizaciji in kar je to civilizacijo dokazovalo: cerkve, šole. gradove polne umetniških in zgodovinskih del in industrijo. Kar je moglo označevati blaginjo, plemenitost tradicij, umetniško bogastvo, kulturo in predvsem najvišje simbole krščanske vere. to je cerkve, je bilo živinsko uničeno, požgano. poteptano od barbarov, ki jim vzhod ni dal ničesar drugega kakor pobudo za sovraštvo in jih naučil rušenja oltarjev in ognjišč. Grmada cerkve na Gori gori kakor bak-lja. ki kaže slovenskim katoličanom, katoličanom vsega sveta, komunistično nevarnost. V tem požaru se ponavljajo tisočeri požigi ruskih cerkva, v tem požaru je videti vse požare, ki bi uničili cerkve Evrope. če bi barbari mogli zasesti kakor so nameravali ip kakor je orjaška pripravljenost pokazala. Balkan in ostalo Evropo. Požig cerkve na Gori je simbol in istočasno opomin. Se enkrat hoče žar teh plamenov razsvetliti duha Slovencev, še enkrat jih hoče posvariti, da je pot k uničevanju strmina, na kateri se ni mogoče ustaviti, če se enkrat doseže. NemSko-finsko prijateljstvo 118 2 Evrope |g£VI2££IfO Nevtsralsse države spoznavajo, da od Angležev la Američanov ni mogoče pričakovati praktične pomoči Lizbona, 4. febr. s. Lord Beaverbrook je v zgornji zbornici trdili, da je Anglija nad vse srečna, ker lahko daje Rusiji največjo pomoč. Nato je zaključi!: Nič bi ne bilo bolj tolažljivega kakor čim prejšnji popoln triumf Rusov v Evropi. Vsa Anglija bo prijateljica Rusije po vojni in bodočnost Evrope bo odvisna od odnosov mod obema državama mnogo bolj kakor od kakršne kodi druge strani, Berlin, 5. febr. s. Tukajšnja politična in diplomatska korespondenca razpravlja na na kratko o zadnjih izjavah lorda Beaver-brcoka o možnosti boIjševiSke nadvlade v E\-ropi po vojni ter pripominja, kako Anglo-s:.sr naravnost tekmujejo v zadnjem času v usrtrezovanju sovjetskemu zavezniku, ki mu izkazujejo posebno pozornost in zaupanje tudi takrat , kadar gre za na i bol j kočljiva vprašanja Hva!banja, ki i;h tko v Londonu in Washingtonu o Stainu in njegovi vojski, *majo očitno samo ta namen, da bi poplačali vsaj moralno Sovjetsko zvezo za njene strahovite žrtve. Ker pa ta hvalisanja ne zadostujejo kremeljskrm mogotcem, je pač za Anglosase najudobneje, ako podarijo Rusom naravnost vso evropsko celino. Izvestne nevtralne države, pravi omenjena korespondenca, pa se zdi, da se prebujajo iz svojega letargičnega sitania +er odpirajo oči pred nevarnostjo, k- se jim obeta v vsej svoji resnosti. Tisk teh držav že nekaj časa boječe vprašuje svoje države in jih nadleguje z raznimi ugotovitvami, ki oeitujejo precejšen nemir. Povsod prodira spoznanje, da od E^ntancev in Američanov ni pričakovati nilcake praktične pomoči in da Anglosasi ne bodo zavzeli prav n'kakega energičnega stališča proti napadalnosti boljševizma v Evropi Nevtralne države, ki so iz ?ubile zadnjo utvaro o svojem bodočem boljšem položaju, se trudijo, da bi stvar na kak način popravile, toda kako? Gotovo je. zaključuje razpravo omenjena korespondenca. da si niti Anglija niti -Amerika ne bo prizadevala rešrti evropske om'ke. Ta b; se dala rešiti samo z naporom vseh narodov, ki se zavedajo, kako veliko nalogo jim je dala usoda, ter so pripravljeni doprinesti vsakršne žrtve za blaginjo in dobro ev. jipsike skupnosti. Monakovo. 4. febr. s. »Abendzeitung« komentira predlog ameriškega novinarja Browna v reviji »Washington Star« da je treba prepustiti Sovjetski Rusiji popolno nadzorstvo nad vsem evropskim kontinentom. List omenja, da je še nedavno imel večji de! Američanov., nara- nost strah pred Evropo, ki b; jo obvladovali bo' i še viki. danes pa Brovvn celo namiguje, da bi Rusi lahko prinesli mir Evropr. Čemu je treba pripisati to nenadno spremembo v nazira-nju. vprašuje list. Nehote podaja pisec tega čanka v nekem drugam odstavku dragoceno priznanje, ko trdi. da so njegovi rojaki že docela siti in trg. ki so na9t.ale zaradi izkrcanja v Francoski severni Afriki in nočejo nič več slišati o nadaljnjih intr- h v bodočnosti. S tem ie tajnost odkrita. Ameriški novinar je naravnost pokazal na anglešike bratrance. Američani so pripravljeni prepustit1 Evropo v rejo boliševkom samo zato. da ne bi naleteli na svoji poti na Angleže Ameriškemu imperializmu se mudi in misli, da se bo laže sporazumel glede raznih gospodarskih vprašanj z Rusi Gre za monstruozno trgovsko zadevo. Sovjetska zvez.a bi rada likvidirala Evropo, Amerika pa si zagotovila izkoriščanje ostalega sveta, medtem ko bi bil tretji družabnik od poslov izključen. Srjnlfiv moSk angleške vlade Lausann®, 4. febr. s. Ko so Attleeja vprašali na seji spodnje zbornice, zakaj se vojaški in civilni zastopniki Rusije prav za prav niso udležili konference v Casablanci, je odgovoril, da o takih vprašanjih sklepa pač sovjetska vlada in ne angleška. Laburist Shinwell je vprašal: Recimo, da je bilo nemogoče Stalinu udele- žiti se konference v Casablanci ali kje drugje, ali se je naprosila sovjetska vlada, naj pošlje svoje vojaške ali diplomatske zastopnike na konferenco? Zakaj niso bili odposlani ruski zastopniki na konferenco s turško vlado, ki je tako važna z ruskega stališča? Na ta vprašanja Attlee ni odgovoril. Avstralci nesadisvviljni z Rooseveltroo vsfTss? politiko i Lizbona, 5. febr. s. Poroč:la Lz Sydneya j javljajo o avstralskem nezadovoljstvu, ker ! se Roosevelt trmoglavo ne zmeni za polo-j žaj na Pacifiku, ki vedno bolj ogroža Av-j stralija V Avstraliji ostro kritizirajo j Knoxovo besedičenje in poudarjajo, da ameriški mornariški minister, ki ni obiskal avstralskega odseka na svojem dolgem inšpekcijskem potovanju na Pacifiku, ni mogel bolje pokazati nerazumljivega zadržanja washingtonske vlade glede avstralskih vprašanj. Velik prra^t as2?fe?klh dsfžavs?lh ?asdatfcov Bern, 4. febr. s. Po »Daiiv Expressu« so se dnevni izdatki Anglije povečali v preteklem tednu za tri milijone, tako da znašajo 20 milijonov šiterlingov na dan. Urad za nadzorstvo cen pri Visokem ko-mi&arfetu objavlja: Kr. policija v Ljubljani je v mesecu januarju izrekla naslednje kazni za prestopke in prekrške določili o prehrani: zaradi zviševanja cen: Višnjevec Roman, trgovec, Vožarski pot 1, 2000 l;r globe; ; Zupančič Frančiška, prodajalka Dolenjska i cesta 14, 500 lir globe, 10 dni zapoje obrata; inž. Fer.inc Bogdan, ravnatelj Kmetijske družbe. Škrabčeva ulica 6, 2000 Im globe; Štupnik Karoima, mesarica. Poljanska cesta 54, 1000 lir globe; Pomj^ Rudolf uradnik. Via Vittorio Emanuele III št. 42. 1000 lir globe; Ovniček Alojzij, trgovec Zaoia vas, 1500 lir globe: Černič Frančiška, gostilničarka, Stre iška ulica 30. 1000 lir globe. 10 dni zapore obrata; Martmc Marija, gostilničarka. Šišenska cesta 8, 2P00 lir globe, 15 dni? zapore obrata; Pogačnik Franc, trgovec. Bleivvcisova cesta 67, 1000 lir globe; Suha-dolc Marija, gostilničarka. Ob zeleni jami i 21 1000 'ir globe. 10 dni zapore obrata; i Vrhove Albin, krčmar, Borštnikov trg 3, j 1500 lir globe, 15 dni zapore obrata; Mah-; nič Emiiilrja gostilničarka. Tržaška cesta 71, | 1500 lir globe. 15 dni za,pore obrata; Čeme i Oton, rezar. Groharjeva ulica 3. 500 lir glo-; be; Mole Marija, gospodinja, Staničeva ul. j 17, 1500 lir globe, 15 dni zapore obrata; ; Pogačnik Franc, trgovec, BeKvedsova cesta | 67, 3000 lir globe. 15 dni zapore obrata; | Ro'hrm?'nn Vladimir, vodja tvrdke Rohr-mann. Sv. Petra cesta 28, 3000 lir globe. 30 dpi zapore obrata; Anžur Ivana, gostilničarka, Tržaška cesta 4, 1000 lir globe, 10 dni zapore obrata; Rebolj Ivan. mehanik, Vegova ulica 8, 1000 lir globe: Debevc Josipina. proda ia ka. Tolminska uFca 15, 500 lir globe. 8 dni zapore obrata; Ileršič Ludvik, lastnik trgovske agencije. Rimska cesta 13, .1500 !ir globe; Plut Ivana, posestnica, Kot, naznanjena sreskemu komisarju v Črnomlju; Potnikair Neža, prodajalka. Pokopališka cesta 1, 1000 lir globe, 10 dni zapore obrata, Čaleta Zora, gostilničarka. Tržaška cesta 9. 1000 'ir globe. 10 dni zapore obrata Zaradi nakupa racioniranih živil brez odrezkov in račnna: Kovačič Marija, trgovka, Miklošičeva 34, 1000 lir globe, 20 dni zapora obrate; zaradi prodaje racioniranega blaga bre« odvzema odrezkov ter zaradi nerednega vodstva spiska o prihodu in odhodu blaga:: Korošec Ciril, vodja tvrdke Nabav-ljalna zadruga drž. uslužbencev, Sv. Petra cesta 1, 3000 lir globe; Strunjak Marija, voditeljica javne kuhinje lastnice Zadnik Roze, Streliška 10, 500 lir globe; NemSko-finsko prijateljstvo nI nobeno naključje, je izjavil podpredsednik tipskega parlamenta prof. Linkomles v Budimpešti v pogovoru z novinarji, temveč je zgrajeno po stoletnih tradicijah ter utrjeno z izmenjavo kulturnih ln političnih dobrin. NemSko-finsko prijateljstvo se bo ohranilo tudi po vojni ter bodo ostale obema narodoma skupni Interesi. To prijateljstvo je dano po kulturni enakosti In zemljepisni legi obeh držav. Ves finski narod je mnenja, da bo Nemčija kot glavna evropska sila zmagala in da bodo skupno z njo zmagali tudi njeni zavezniki. Prof. Linkomles je izjavil dalje, da na Finskem ni mogoče govoriti o židovskem vprašanju ker ima Finska samo 800 Židov, zaposlenih večinoma v konfekciji. Poleg tega je pa vsako zbliževanje ln asimilacija s finskim narodom izključena. On sam Se nikoli ni srečal v finski družbi Žida. 2idje so na Finskem izključeni Iz vsah družabnih slojev ln govore večinoma Švedski. Prehrana Finske je zadovoljiva. Nemčija ji dobavlja žito. Na recepciji pri madžarskem ministru Szinyei-Merse so bile izrečene zdravi ce na čast madžarskemu in finskemu narodu. Madžarski prosvetni minister je dejal: Neomajno je naSe zaupanje v junaštvo naših hrabrih sinov, ki nam piineso ploden, ustvarajoč mir. To smo zaslužili pred bogom in ljudmi. Zaplemba Imovine upornika Jevnikarja Antona Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odločil glede na svoji naredbi z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 ln z dne 7. januarja 1943-XXI št. 2 o zaplembi Imovine upornikov, glede na predlog poveljni-štva XIV. mobiliziranega bataljona kr. ka-rabinjerjev gl. odd. v Ljubljani), upoštevajoč, da je po preiskavi, opravljeni po členu 6. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201, Šteti Jevnikarja Antona živ. Alojza za upornika po čl. 2., št. 2, te naredbe in da je torej njegova Imovina za-plenjiva: Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Jevnikarja Antona, živ. Alojzija in Frančiške roj. Toni, roj. v Ljubljani dne 15. januarja 1913 in tam bivajočega, Ravni-karjeva ulica št. 4, v prid Zsvoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Pozlvajoč se po členu 7. in v izogib kazenskih odredb j>o členu 8. naredbe z dnp 6. novembra 1912-XXI št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in dolžnki Jevnikarja Antona, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrrjinl, Napoleonov trg 7-n. stvari, ki jih imajo in dolgove, katere imajo, s prepoved*) vrniti njemu ali drugemu stvari ali dolgovanl znesek tudi le deloma plačati. Ta odločba je takoj izvršna ln se ob javi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 30. januarja 1913-XXI. Visoki komisar: Emilio GrazloU Nakazf&t za fižffl Prehranjevalni zavod Visokega komisar jata za Ljubljansko pokrajino pozva vse trgovce z rac. živil', da dvignejo nakazala za fižol za mescc februar v Gosposki ulici 12/1. Smrt 2scjsii!:£ga pTsatelfa Berlin, 4. febr. s. V starosti 73 let je umrl znani pisatelj Rudolf Herzog. im s tonih predpisov zaradi prodaje čajne mešanice po nedovoljeni ceni: Vdmajer Marija, trgovka. Sv. Petra nasip 53, 1000 lir globe; zarad: prodaje goveje živine brez dovoljenja Prevoda: Beghelto France^co, trgovec, Tombolo Via Sommavilla 47, 5000 lir globe: zaradi prodaje krompirja lyez dovoljenja Prevcda: Gabrovšek Mihael, posestnik, Studenec, 1000 lir globe; zaradi prodaje vina letnika 1938 brez dovoljenja: Grad Franc, trgovec. Zg Kašelj 19. naznanjen sreskemu poglavarstvu v Ljubljani; zaradi prodaje čistilnejra praška po nedovoljeni ceni: Strelec Konrad, izdelovalec. Podmilščakova 42, 500 lir globe; zaradi opustitve izobešenja cenika: Kai-ser Ivana, prodajalka, Tomsčevo 7, 500 lir globe; ker niso Izročili predpisane količine mleka: Babnik Martin, posestnik, Toma-| čevo 17; Cunder Franc, posestn;k. Jarše 5; j Dimnik Ivan. posestn;k, Jarše 2; Kregar I Josip, posestnik. Kleče 24; Slrahar Ivan, j posestnik. Tomačevo 36; Zajec Anton, po-; sestnik, Jarše 4; Avšič Jakob, posestnik, Sneberje 5; Ilovar Franc, posestnik, Sne-berje 5; Peterca Valentin, posestnik. Hrast je 4: Kamnar Ivan, posestnik, Hrastie 1; Peršin Franc, posestnik. Ježica 21; Čerin Mihael, posestnik, Ježica 52; Ramovš Ivana, posestnica, Ježica 43; vsi so bili naznanjeni sreskemu poglavarstvu v Ljubljani. Sresko poglavarstvo v Novem mesto je meseca januarja zaradi prekrškov pre-hranbenih določb izreklo naslednje kazni: zaradi prodaje govejega mesa na prepovedan dan: Osojnik Ivan. Novo mesto, Ljubljanska ulica, 300 lir globe; zaradi prodaje vina po zvišani ceni: inž. Rataj Ivan, Novo mesto, Ločenska ulica, 500 lir globe. Sresko poglavarstvo v Logatcu je decembra Izreklo naslednje kazni zaradi prekrškov prehranbenih določil: zaradi nakupa tekstilnega blaga brez odvzema točk: Poholc Franc, Ljubljana, Dolenjska 35, 100 lir globe; zaradi mletja Sita brez dovoljenja: Gut-nik Frančiška, Dol. Logatec 29, obsojena na zaplembo 50 kg moke; zaradi zviševanja cen: Tomazin Antonija, Gor. Logatec 45, 300 lir globe in zaplemba blaga; S^motorčan Josip, Gor. Logatec 14, 1000 lir globe in zaplemba blagaj zaradi opustitve prijave goveje Živine: Molk Alojzij, Gor. Logatec 15, 200 lir globe. Gospodarstvo Nove določbe za kršitve finančnih zakonov Smatrajo« aa potrebno in nujno, da se omilijo kazni po veljavnih finančnih zakonih bivše Jugosglavije in da se izdajo določbe, ki bolje ustrezajo nravnopravnim načelom italijanskega davčnega sistema, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo s predpisi za pobijanje kršitev finančnih zakonov, ki je objavljeno v »Službenem listu« 3. t. m. in stopi v veljavo 1. marca t. 1., ko se razveljavijo vse določbe, ki nasprotujejo tej naredbi. V Ljulljanski pokrajini se vse določbe posebnega ali splošnega značaja po predpisih bivše Jugoslavije za pobijanje kršitev finančnih zakonov razveljavljajo ln se predpisujejo zalevne kazenske določbe s to naredbo. Za ugotavljanje kršitev določb finančnih zakonov so pristojni: 1. funkcionarji finančne uprave, 2. uradniki in organi davčne policije in častniki, podčastniki in agenti zbora Kr. finančne straže, 3. uradniki in organi redne sodne policije. Kršitve predpisov finančnih zakonov, izvzema kršitve, kaznive s povišano davščino, se ugotavljajo zapisniško. Kršitve finančnih predpisov so: a) kršitve, ki se kaznujejo s povišano davščino ali globo, b) kršitve, ki se kaznujejo s prestopnino ali pregrešnino. Kršitve, ki se kaznujejo s p- E. Josita: Stara Ljubljana ii. Ljubljanski župan Laschan Star vladni uradnik je bil Anton Lase'»an. pl. Mocrland, rojen v Metliki leta 1-11. kot sin zdravnika; šel je v pokoj le-t 18G3. Kot vladni svetn k se je :udi poli: čno udejstvoval. Bil je v ljubljanskem obj-nskem svetu od leta 1871.—1832., žu-p-n Ijubljanak 'd 187-1 -18S2. deželni poslanec pa od 1S78—1883. Vsem Ljubljančanom je bil dobro znan p k-vin i Štefan Lapajne. rojen v Idriji le-tr 1855., umrl v L/ubrani leta 1912. Vstopi je k deželni vladi v Ljubljan' leta 1881. ket konceptni praktikant siuž 1 je pv: raznih okrojn h g-varstvih na Kranjskem, naposled pa ie bil okrajni glavar v Postu-miii. Pokoj ie užival v Ljubljani, kjer je trdi-umrl. Kot upokojenec je bil pri razn h k . -urn h in dobr delnih zavodih član n p d pomik, šef policijskega oddelka ie b;l dolgo let Oskar VVratschko, ki živi sedaj krt upokojenec v Ljubljani V pisarni po-IVij.-kega cddslka je služil I. Malner. Ws-lič ter Rudolf Zari'. k: je šele pred kratkim umrl v Ljubljani. š lskemu oddelku sc b i? prideljeni deželni šo'ski nadzorniki n Anton Jarc stolni prošt. k' je bil upokojen leta 1873. ter jr živel o-.tem še do'go časa kot upokojence v Ljubljani. — Duhovnik A. š:lar je 1 deželi šolski nadzornik za srednje šole v Ljubljani oel 1871—1875. potem ie bil p-emeščen kot nadzornik v Zarq, kier je p3 kmalu umrl. Šolar je imel dober spori v n ter je bil od oblasti zelo spoštovan. Silar je bil velike postave. Dr Jakob Smolej je bil dolga leta šolski nadzornik za srednje šole; leta 1882. je predsedoval kot nadzornik pri maturi na ljubljanski realki ter se zlasti pri geografiji vmešaval pri spraševanju učencev. — Dr. Rajmund Pirker je bil deželni šolski nadzornik za ljudske šole in učiteljišče. Umrl je leta 1884. v Ljubljani. — Deželni šolski nadzornik za srednje šole je bil tudi dr. Matej Wretschko. Pri gozdarskem oddelku sta bila pred dobrimi 60 leti gozdarski svetnik Gul in gozdarski adjunkt Pjetschka. Pjetschka je postal kmalu šef gozdarskega oddelka v Cernovicah. Pri knjigovodstvu deželne vlade sem poznal veliko gospodov. Franc pl. Paller, računski nadsvetnik in vladni svetnik je veliko let stanoval na Gosposvetski cesti in imel veliko družino. Po upokojitvi se je preselil v Gradec. — A. Staudacher je bil njegov naslednik. Kot upokojenec je hodil po cestah, inšpiciral trge ter kritiziral razne naprave. — Računski nadsvetnik Luk-man je bil v strokah verskega zaklada na dobrem glasu; stanoval je dolgo časa v stari Škajančevi hiši v Kopitarjevi ulici. Njegovo družino sem prav dobro poznal, saj smo dolga leta stanovali skupaj v isti hiši, naša družina v pritličju, njegova v I. nadstropju. Lukman je imel dve lepi hčerki; starejša je umrla kmalu po poroki ter bila prepeljana v Ljubljano, druga, mlajša, se je poročila z nekim industrij-cem v Trstu. Lukmanova družina je bila slovenska. Morski volk Kastelic Računski svetnik Kastelic je bil mož močne in velike postave ter vedno pri dobrem .apetitu; hudomušniki so mu dali ime »Haifiš«. Računski uradnik je bil tudi Franc Pfeifer, toda nad 25 let računski ofi-cial; zadnja leta pa je postal v dveh letih revident, računski svetnik in nadsvetnik. Njegov zet g. Tavzes je umrl kot upokojeni računski ravnatelj v Ljubljani novembra lani; na cesti ga je zadela kao. Se pod šefom pl. Pollerjem je bil računski uradnik Franc Bregant, ki je umrl za kapjo pred več leti kot računski nadsvetnik. I. Mulej, računski revident, je bil debel. močan mož, ne velike postave. Sel 1e pred dobrimi 60 leti v pokoj. Imel je belega kodrastega psa z imenom »Kuža« Uradnikom tudi nekdaj niso cvetele rože Omeniti moram računskega uradnika Josipa Andolška, brata poznejšega v Ljubljani dobro znanega sodnega in dvornega svetnika Andolška. Rodil se je v Metliki leta 1860.; po absolviranju ljubljanske gimnazije je vstopil kot neplačani računski praktikant k deželni vladi. Služil je kot brezplačni praktikant približno 10 let. Pozneje je postal asistent z letno plačo 750 gld., toda po preteku dveh let je umrl, star 30 let. Naša mladina naj si zapomni: tudi pred 70 in 60 leti niso uradnikom cvetele rožice. Sodna oprava Pred 70 in 60 leti in tudi pozneje prav do poloma bivše Avstrije je bilo v Ljub- ljani deželno ln okrajno sodišče. Predsedniki deželnega sodišča so bili: Andrej pL Luschin, ki je služil od leta 1863. do leta 1875., potem Anton Gertscher, Ivan pL Kapretz, za njim pa Franc Kočevar pl. Kondenheim. Anton Gertscher se je rodil leta 1817. v Krašnii pod Limbarsko ■ goro. Ljudsko šolo je obiskoval v Kamniku, gimnazijo v Ljubljani. Po dovršenih pravosodnih študijah ie bil okrajni sodnik v raznih krajih na Kranjskem; leta 1875. pa je postal predsednik deželnega sodišča v Ljubljani. kjer je ostal do upokojitve 1. 1884. Imel je zlasti v polit;čnih pravdah proti Sokolu, Franju Šukljetu in drugim kot preiskovalni sodnik v Ljubljani veliko vlogo. Umrl je v Ljubljani leta 1889. PL Kapretz je bil imenovan za predsednika dež. sodišča po upokojitvi A. Gertscher ja, a ni bil dolgo predsednik, ker je že naslednje leto umrl. Franc Kočevar se je rodil leta 1833. na Planini pri Rakeku, umrl je leta 1897. v Ljubljani kot predsednik dež. sodišča. Kočevar je bil najprvo konceptni uradnik pri deželni vladi, pozneje pa sodni uradnik v Ljubljani in raznih krajih na Kranjskem, nekaj časa je služil v Gradcu, od leta 1885. pa je bil predsednik dež. sodišča v Ljubljani Bil je temeljito pravniško izobražen ter zelo verziran v zakonih. Obrambne naprave ob Sredozemskem morju »Attenzione! — Fuoco!« — »Pozor! — Salva!« Salva za salvo se oglaša nad bližniim morjem. Od pobočij odmeva, da se plašijo jate ptic, ki se z mogočnim prhutanjem dvigajo v zrak. Od nekod, menda iz daljne, samotne naselbine, priteče nenadoma trop otrok, postane in posluša v spoštljivi razdalji. Vsi si tiščijo ušesa ter se pri vsakem strelu na novo stresejo. »Treni armati«, železniške baterije so se iz svojih zaklonišč, ki stojijo neznano kje, podale v divjina samotnega sicilijanskega nabrežja k strelnim vajam. Urno in okretno opravljajo svoj posel mornarji italijanske mornariške artiljerije pri svojih topovih. Na strehi poveljniškega vagona stojita častnik in narednik ter opazujeta učinke udarcev na rdečem znamenju v morju. Izdajajo se povelja za pravilnejše merjenje, potem se zopet zapuhnejo zaporne naprave topov težkega kalibra — in zopet udari iz topovskih žrel nova salva ter se tuleče oddalji. Levo od nas se zdajci oglasi druga železniška baterija. Kmalu lahko vidimo, kako je tudi ta baterija popolna v svojem brezhibnem delovanju. Vsak strel natančno pogodi določeni cilj. Pridruži se še protiletalsko streljanje. Najprej merijo v tarčo najtežji kalibri, potem še strojnice. Markirajo mimolet, nalet in sploh vse mogoče vrste pozicije letala v zraku. Tako se preizkušajo vsi napadalni načini. Te strelne vaje železniških baterij se vršijo redno, da so vselej pripravljene na borbo in uvežbane za primer potrebe. Kdor pozna Sieilijo in dolge, samotne ter deloma neobljudene pasove nabrežja, si lahko predstavlja, kako velik pomen imajo prav te železniške baterije. V primeri s svojo razprostranjeno velikostjo mora Italija čuvati zelo dolgo nabrežje. Daleč segajoča ozemlja italijanske celine, posebno Sicilije, so popolnoma neobljudena. In nevarnost, da bi sovražnik kaj poskušal ob teh nabrežjih, je seveda izredno velika. Seveda gre tudi za to, da se v kali zatro morebitni poskusi sabotaže, a tudi z izkrcanjem mora nabrežna obramba računati v morebitnem primeru. Strategične točke in utrjene baterije ob nabrežju lahko samo v omejeni meri ščitijo deželo pred vdorom. Da bi se ta nevarnost uspešneje izključila, so na sicilski obali zgradili niz utrdbic, katerim se pridružujejo še gibljive baterije na železniških vlakih. Bistvenega pomena za obrambo sicilske varnosti je, da vozi vzdolž obale Sicilije železnica. Ta železnica je v stalni pripravljenosti predvsem na strateško važnih točkah, v splošnem pa na celi progi. Baterije so vedno v stanju alarma. Moštva in častniki teh baterij spijo navadno v vagonih, lokomotiva je noč in dan pod paro, da lahko prepelje svojo baterijo na določeni prostor. Točke baterij so dovolj blizu, da se lahko izpopolnijo v primeru potrebe. Urejeno je tako, da se dve sosednji bateriji v primeru alarma lahko združita in skupno branita proti sovražniku. Seveda se razume samo ob sebi, da bi bil v primeru alarma vsak promet z vlaki ustavljen. Nabrežne baterije in veliko število gibljivih in stalno pripravljenih železniških baterij dajejo tudi italijanskemu otoku Siciliji in sploh vsej italijanski celini občutek popolne varnosti in sigurnosti proti presenetljivemu sovražnemu napadu. „Bde lilije" V vsaki vojni, odkar imamo veJezasluž-no ustanovo Rdečega križa, ki neguje, tolaži in ozdiravlja s pomočjo vojaških zdravnikov in kirurgov ranjene in bolne vojake, je treba naglasiiti požrtvovalno in ljubezni polno delo prostovoljnih bolničark. Taiko so tudi danes žene — »n teh ne štejemo na stotine —, ki so prostovoljno zamenjale udobnost domačih ognjišč s skromnim in težavnim delom po majhnih ■in velikih bolnišnicah, bolniških ladjah in vLakih, mnogokrat v nevarnosti za lastno zdravje in življenje. Vsaka vojskujoča se država ima strnjeno legijo bolničark pripravi jenih, da nudijo svojo materinsko skrb trpečim vojakom. Na Japonskem imenujejo te žene »bele lilije«. To lepo isne sč, je izmislil neki ranjen japonski vojak, Jci je hotel s tem cvetličnim nazivom izraziti svoje im drugih tovarišev priznanje in hvaležnost Ko jih je vedel pri priljubljenem opravku okoli sebe in ostalih, je prevzet od ganjenosti teraziil to svoje občutje z besedama: »Poletje je minilo, toda ldlnje na naši bolniški ladji še vedno cveto. Niso morda ravno take lilije ljubke iin belo oblečene sestre Rdečega križa?« In to ime jim je ostalo. Oblečene so v dolge bele halje. Črni lasje so skrita pod visoko preprosto avbo, na katere ob-šivu se blešči rdeč križec. Večina bolničark Dežele vzhajajočega sonca prevzame službo na bolniških ladjah. Z bojišč, ki so tako oddaljena od Japonske iin ki jih loči veliko morje, je prevoz bol-niih in ram jenih vojakov mogoč saano s posebnimi parruiikii. Japonske bolnčške ladje se v ničemer ne razlikujejo od najsodobnejših takih ladij, ki jih imajo najnaprednejše evropske dežele; so prav fcako sodobne kakor bolnišnice na kopnem ter se od njih razlikujejo le po tem, da plovejo. Bolnrfci in ranjenci dobijo na njih vse, kar potrebujejo. Iz Hrvatske Odlikovanje Italijanskega poslanika v Budimpešti. Pretekli teden je hrvatski po-a.anik v Budimpešti g. Ivo Gaj priredil kosilo na čast Italijanskemu poslaniku ve-lered Zvonimlrove krone, prvemu tajniku poslaništva baronu Carlu Ferrari Salzanu pa red Zvonimlrove krone prve stopnje v znak priznanja za zasluge, ki sa jih pridobila v borbi hrvatskega naroda za svobodo. Rumunsbl gostje v hrvatski operi. Konec januarja so v Zagrebu gostovali prvaki rumunske opere iz Bukarešte v Verdijevi »Aidi«. Aleksandra Grozaea je pela naslovno vlogo, Marija Moreanu Amneris, Emil Maranescu Radamesa ln Mihail Ar-nautu Amonasra. Občinstvo je goste nagradilo s prisrčnim odobravanjem in jim poklonilo mnogo cvetja. Rumuni so nato gostovali še v operi »Carmen«. Nov hrvatski posebni pooblaščenec. Za posebnega pooblaščenca hrvatske vlade za vzhodno Bosno in Hercegovino je bil imenovan državni tajnik v gospodarskem ministrstvu dr. Pavao Canki. Nov veliki župan v Novem Sadu. Veliki župan komitata Bacs-Bodrog in mesta Som bora dr. Leo Deak je prevzel tudi posle odstopivšega novosadskega velikega župana dr. Petra Fernbacha. Prof. Sladovič na predavateljski turneji po Nemčiji. Pred dnevi se je vrnil v Zagreb prof. dr. Sladovič, ki je imel na Dunaju, Vratislavi in Berlinu več ♦ predavanj o ustavnem in upravnem pravu v NDH ter o gospodarskem življenju na Hrvatskem. Upokojeni vseučiliški profesorji. Na zagrebškem vseučilišču so bili upokojeni naslednji profesorji: dr. Albert Bazala, dr. Artur Schneider in dr. Ladislav Stjepanek, redni profesorji filozofske fakultete; nadalje dr. Albert Botteri in dr. Ivan Botteri, redna profesorja medicinske fakultete; dr. Mladen Piverič, dr. Damel Riessner, Inž. Ivan Horvat, inž. Valerijam Riessner, Ju-raj Božičevič, inž. Milan Calogovič 'ji inž. -i irF< ' Un gruppo di prlglonleri della Leglone Stranlera francese catturati dalle trnppe Italiane sul fronte tunisino — Skupina ujetnikov francoske Tujske legije, ki so jih zajele italijanske čete na tuniškem bojišču Edo šen redni profesorja tehnične fakultete. Pošta, radio In železnica na Hrvatskem. Po najnovejših statističnih podatkih je na Hrvatskem 872 poštnih uradov; 604 uradi imajo telefon, 486 uradov pa brzojav. Na vsem državnem področju je 52.113 radijskih naročnikov. Na eno pasto v NDH odpade približno 7600 prebivalcev, na en radio pa 128. Iz statističnih podatkov je nadalje razvidno, da je na državnem področju 26 odsekov za vzdrževanje železn:ških prog, 4 uradi za razdeljevanje vagonov, 17 kurilnic, 28 kurlniških izpostav, 3 skladišča materiala in 6 železniških delavnic. Iz prometa vzete znamke. Fo poročilu »Hrvatskega naroda« bodo s 15. februarjem vzete iz premeta vse franco, porto in do-brolelne znamke bivše Jugoslavije, pre tiskane z žigom Nezavisne države Hrvatske. Zagrebški pevci na gostovanju v Rumu-niji. Na povabilo opere v Bukarešti so odpotovali na gostovanje v Rumuni jo gospe Vilma Nožiničeva in Mila Kogejeva ter gospoda Josip Gostič in Rudolf Zupan. Peli bodo v operah »Aidi« in »Plesu v maskah«. Osiješka radijska postaja je začela s poskusnimi oddajami 25. januarja.. Z rednimi oddajami bo začela takoj, ko bo izpopolnjen stalež upravnega osebja. Osiješka postaja oddaja na valu 242.2. Gradnja drugega tira na progi Zagreb— Dugo Selo. Te dni so se pričela dela za gradnjo drugega tira na železniški progi Zagreb—Dugo Selo. Na odseku med Zagrebom in Borongajem je nasip že gotov in že polagajo tračnice. Mel Sesvetami in Kraljevcem pa nasip šele grade. Ambulanta Rdečega križa na zagrebškem kolodvora. Te dni je začela s svojim delom nova ambulanta Rdečega križa, ki je dobila prostore v sodobnem poslopju poleg glavnega kolodvora. Stroški zanjo so znašali 3 milijone kun. Brzojavni promet na Hrvatskem je bil preteklo leto zelo velik. Po statističnih podatkih je znašalo Število brzojavk v notranjem prometu 1,336.000, v inozemstvo je bilo odposlanih 141.000 brzojavk, sprejetih pa 104.400. Enoletni brzojavni promet v Nezavjsni državi Hrvatski znaša torej 1,281.400. — Iz podatkov je nadalje razvidno, da je znašalo število krajevnih telefonskih pogovorov 2,420.800, število medkrajevnih razgovorov pa 1,078.300. Vseh telefonskih pogovorov, vštevši pogovore z inozemstvom, je bilo v enem letu 3,523.400. kun. Nov vodnjak zagrebškega vodovoda bo po predvidenih načrtih dograjen maja letos. Mestni vodovod bo imel potem 6 izkopanih in 32 izvrtanih vodnjakov. Se pred 24 leti je bil v Zagrebu samo en izkopan in 20 izvrtanih vodnjakov. Novi vodnjak v Heinzlovi ulici bo imel kapaciteto 7000 m8. Nov most v Sarajevu. Gradbeni oddelek mestnega načelstva v Sarajevu je izdelal načrt za gradnjo betonskega mostu čez reko Miljacko. Most, ki bo imel en lok in 42 m razpona, bo vezal mestna dela Marijin dvor ln Kovačiče. Z deli bodo začeli spomladi. Razstava hrvatske likovne umetnosti v Berlina. V poslopju Pruske akademije bo v bližnjih dneh otvorjena razstava hrvatske likovne umetnosti. Prof. Vladimir Ki-rin je že odpotoval v nemško prestolnico, da pripravi vse potrebno za razstavo. Vojaki so kidali sneg po zagrebških ulicah. Zaradi velike množine snega, ki je ob nedavnem naletu zatrpal zagrebške uli- ce, so pritegnili k čiščenju vojake, obveznike delovne službe ter gojence narodne zaščite. Po naročilu »Hrvatskega naroda« so vojaki očistili 24 km cest, obvezniki delovne službe pa okoli 12 km. Veliko delo je bilo končano v 6 dneh. Zagrebški župan je dal vojakom za nagrado 43.000 cigaret, obveznikom delovne službe pa 10.000 cigau ret. _ Brstu Rudolfu ob prvi obletnici smrti Dar.es pred letom je umrl v Ljubljani znani profesor Rudolf Grošelj, čigar duhovitosti, svojskostl in srčne dobrote številni učenci in znanci nikdar ne bodo pozabili V spomin uglednega pokojnika prinašamo občutene verze njegove sestre pesnice Marije Grošljeve. Kje je še kdo, še kdo. ki mu bom štela kot Tebi poslednje, medle utripe z drhtečo roko? Ki bi mu voljno srage trpljenja v svojo že polno posodo prelila, da bi grenkoba prek roba škropila in mu. v zameno svoj plamen življenja na svečo privila, da mu metPečo spet razživi. — Uteši Sv glas mi src& drgetanje — le molk se mi roga v odziv na vprašanje. Nikogar, nikjer! Vklepa Te črna prst v večno molčanje in mir. Marija Grošljeva. Radio Lfublfana SOBOTA, 6. FEBRUARJA 1943/XXL 7.30 Slovenska glasba. — 8.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Operna glasba. — 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Lahka glasba od včeraj in danes. — Orkester vodi dirigent Petralia — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec. — Operna glasba. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 15.15 Pokrajinski vestnik. — 17.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17.10 Pet minut gospoda X. — 17.15 Nove plošče Cetra. — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Plesna glasba. — 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 G. Puccini: Sestra Angelika — opera v enem dejanju. —21.25 Predavanje v slovenščini. — 21.35 Pisana glasba. — 21.50 Filmska glesba. — 22.45 Poročila v italijanščini Spominjajte se slepih! KULTURNI PREGLED Jože Krivec Pisec novelistične zbirke »Dom med goricami« (Sloveneeva knjižnica št. 34) Jože Krivec pripada dominsvetovskemu krogu, prav kakor Stanko Kociper^ pisatelj mnogo obetajočega romana »Goričauec«. S Kociprom veže Krivca ne samo generacijska skupnost, marveč tudi sorodnost okolja, k; mu oba mlada nadarjena pripoved-n ka posvečata pero. Medtem ko je Kociper segel z »Goričancem« v idilično lepoto Jeruzalemskih goric in spisal bolj poem o zemlji in njenem človeku, kakor pa literarno doživljeno podobo njihove socialne stvarnosti, je Jože Krivec razširil literarno geografijo slovenskega pripovedništva v Haloze. Tu kakor tam označujejo prirodne in socialne pogoje človeškega življenja vinske gorice s svojimi gosposkimi zidanicami, posameznim; kmetijami in številnimi, po hribih in njih pobočjih raz-metan;mi viničarijami. Vzlic tej vnanji sorodnosti ambienta pa so med Kociprovo in Krivčevo krajino nekako taki razločki, kakor med sam m značajem proze obeh pisateljev, če upoštevamo pri vsakem prevladujočo potezo'- Kociprove Jeruzalemske gorice so že kot hribi izoblikovane bolj harmonično, zemlja je rodovitnejša in socialna razč'enjenost prebivalstva nekoliko večja, kakor v Krivčevih Halozah, ki so s svojimi zelo številnimi viničarji in bajtarja siromašnejše in tudi po svoji krajinski podobi mnrj idilične, obdarjene z ostrejšimi vrhov? in «'pbšo zemljo; tu prehajajo tla že v sct-Mt ambient sosednega Hrvatskega Zagorja. Ne bi hotel poudarjata Tainove naturalistične teorije miljeja, če vidim v Kocipru in Krivcu dva diferencirana poeta dveh sorodnih, vendar opazno se razlikujočih krajinskih okolij: lirično idiličnega in epično realističnega. Omenjam samo, kako je v dveh mladih pisateljih spregovorila poleg drugega tudi krajina in dobila sebi ustrezaj očo besedo, ton in barvo. Zakaj v primeri s pisateljem »Goričanca« je pisatelj zbirke »Dom med goricami« bližji socialnemu realizmu, četudi s poetičnim in tu pa tam versko-moraliiim nadihom, kakor pa idiličnemu lirizmu, ki mu je Kociper našel v »Goričancu« in še v nekaterih novelah svojski, že v odtenke Izoblikovani pripovedni izraz. Z druge strani je težišče Kociprovega »Goričanca« v življenjskem okolju dokaj premožnega kmeta, v njegovi zvestob-; zemlji, v skrbi za zboljšanje njene rodovitnosti in za povzdigo rodbinske ^reče pod trdno in blagoslovljeno domačo streho. Haložan Jože Krivec pa je epik viničarja in maloposestnika, sin siromašnih Haloz, kjer je bil že v normalnih letih glad zlasti v prvih pomladanskih mesecih skoraj endemičen, prav kakor v sosednem Zagorju. To so resda le vnanji momenti, zakaj vedno je pisateljeva osebnost z vsemi svojimi skritimi silami tista, ki odločuje, vendar je dovolj značilno, da nam tudi ta dva primera dopuščata tžko naliko med umetnikom in okoljem, iz katerega prihaja. Jože Krivec je zbral v knjigi »Dom med goricami« trinajst svojih krajših ki dalj- ših proz, delno že objavljenih v literarnih obzornikih- Dobršen del teh proz se približuje tipu novele, nekatere (»Po očetovem pogrebu«, »Večerno zvonjenje«) pa so izrazite črtice s skoraj cankarjanskimi toni, kar se tiče njih čustvene barve in notranjega ritma. Tudi Krivec je s svojo knjigo, prav kakor Stanko Kociper z »Goričancem«, izpovedal predvsem intimno spojenost z rodno krajino ter z bitjem in žit jem njenega človeka. Zato je več kakor samo vnanja značilnost, da je posvetil prvo knjigo svoji »mamiki« v trenutku, ko mu je bil njen »travnati grobek« tam ob vznožju sončnih haloških goric tako neizmerno daleč. Iz hrepenenja po domu ln lz obilnih doživetij v mladosti ni nastala samo knjiga kot celota, marveč tudi sleherni njen sestavni deL Krivec je še mlad pisatelj in se, kakor je razumljivo, še išče; to vidimo iz znatne kvalitetne razlike, če primerjamo, postavimo, takoj prvo prozo »Zapei je klopotec«, obdelano dokaj površno ln konvencionalno, v mordi najboljšo in vse-kako za Krivca najbolj značilno novelo »Viničarjeva selitev«. Ta novela je dobro zgrajena in obdelana v podrobnostih; ne samo da iima trdno socialno tematiko, ki kaže. kako se v kruti življenjski borbi ločujeta dva svetova (to osenčenje je morda cel6 premračno, če ga vzamemo socialno, ne individualno), obenem pa je vanjo položena vsa tragika viničarstva, v prizoru z vinom v razbiti posodi ali v prizoru s psom pa vsa žalost tega podeželskega proletarsrtva ln hkrati bodreča nravna sila njegovte rodbine. Jože Krivec je pokazal z »Domom med goricami«, da npmerjj njegovo delo mnogo obetajočo pridobitev. Za sedaj pred. vsem s tematične strani, vendar kažejo nekateri izrazito kvalitetni vzponi v» njegovih prozah, da se pisatelj poglablja tudi umetniško. Kakor Kociper, barva tudi Jože Krivec svojo prozo z narečnim besed; em, ki potrebuje slovarčka ob koncu knjige. Slikar France M i h e 1 i č, ki je mogel pred leti bliže spoznati okolje Krivčevih viničarjev in bajtarjev v Halozah, je opremil knjigo z nekaterimi risbami, ob katerih spričo njih izrazitosti in prilega-jočega se stila samo obžalujemo, da jih je tako malo. Posebne omembe je vreden ovojni list, ki pa se pri takih knjigah žal izgublja; v tem primeru je zanj škoda. MIlan Begovič doživlja Italijo Italija, zemlja slavne preteklosti in velike kulture, polna umetnostnih zakladov in edinstvenih naravnih lepot, je vsekdar mikala umetnike in ljubitelje umetnosti. Se dandanes ga ni na svetu resničnega umetnika, ki bi ne hrepenel, da jo kdaj bliže spozna in obišče. Oni, ki so jo prepotovali, so se poslovili od nje z najlepšimi in nepozabnimi spomini; hkrati so čutili potrebo, da pripovedujejo o nji tudi v javnosti. Byron, George Sandova, De Musset, Goethe, Wagner, Romajn Rolland, Paul Bourget, Merežkovskij, na vse njih so globoko vplivale italijanska kultura, umetnost in lepota. Maksim Gorkij je prež'v3l velik del svojega Življenja na otoku Capriju, a Švedski pisatelj in zdravnik Axel Munthe si je izvolil Italijo za svojo drugo domovino ter jo v svojih spisih opisoval m opeval, poveličujoč obenem z zemljo ln preteklostjo tud] italiiensk! narod, Umljivo j^, da so hrvatski književniki takisto vzljubili to deželo. Kakor drugi, so tudi oni romali v Italijo ter pripovedovali svoje spomine in vtiske; od Antuna Nem-čiča je dolga vrsta takih literarnih in umetniških romarjev, med sodobnimi predvsem: Milan Begovič, Miroslav Krleža, Ljubo Babič, Slavko Batušič. Nedavno sta izšli dve novi' knjigi takih potopisov po Italiji. V prvi pripoveduje Milam Begovič o svojih spominih na popotovanje po Italiji menda še 1. 1924., v drugi pa podaja Slavko Batušič svoje vtiske izza bivanja 1. 1937. Naj za danes prikažem Begovičevo knjigo in se v naslednjem članku vrnem k Batuš"-čevemu potopisu, saj sta oba vredna naše pozornosti. Milan B eg o v i č je krenil v Italijo po morju preko Ancone, kjer ga je sprejel italijanski pisatelj Mario Puccini, s katerim je vezalo pjsca ožje prijateljstvo. Ze na prvih straneh tega potopisa izpoveduje Begovič svoj Čredo: »Nedvomno je v ljudeh nekaj močnejšega kakor so etnografske in politične meje: obstoji duhovna domovina, ki je široka in ogromna ter zajema irnogo več nego navdušenje in ljubezen do tesnega domačega ognj šča. In tedaj prenehaš biti državljan neke dežele, pa najsi ti je sicer še tako ljuba ter postaneš občan'sveta. Človek. Tovariš vseh, ki se bore, prijatelj vseh, ki delajo in brat vseh, ki trpe«. S takim širšm in globljim miselnim in življenjskim pogledom se Begovič dobro počuti v tujini, vendar ne pozablja svoje domovine in se je nikdar in nikjer ne sramuje. V Puccinijevi družbi občuduje veličastni gotski portal ankenske cerkve Santa Maria del Popolo, — portal, ki je delo hrvatskega kiparja. Iz Ancone obišče sosedno Falconaro. kjer je tedaj bival Mario Puccini, ki je imel stike z Duhamelom, GčLom, Julesom Romainsom, Unamuncm, Ibanezom, Vlad. Nazorom, Knutom Ham-spunom, žeromakim in z madžarskim pl« ika * Štirje odlikovanci s savojskim redom. Kralj in Cesar je podpisal dekret, s katerim se podeljuje savojski red naslednjim Štirim polkovnikom: Attiliu Brunu, Giuse-ppu Angelini ju. Aldu Rossiju in Giannfi-lippu Canginiju. * Zlata kolajna za junaškega pitota. Z zlato kolajno je bil po smrti odlikovan kapitan pilot Alberto Brondi iz Ferrare, ki je padel v zračni bitki nad Sredozemskim morjem 14. junija 1942. * Smrt vitezov železnega Križa. Dne lfe. anuarja je pade! na severnem odseku vzhodne fronte nadporočnik Helmuth Kopp kot poveljnik čete v grenadirskem polku. V nizkem n?padu je dohitela smrt vodjo letala poročnika Stifterja. ki je bil na 482. letalskem poletu Oba častnika sta bila odlikovana z viteškim križcem železnega križa. * Zlata kolajna za Črne srajce odele I Ka Tagllamr- ?'>. črne srajce oddelka Taglia-meuto. c borijo na vzhodnem bojišču, so bile Hrabro zadržanje pred sovražnikom odlikovane z zlato kolajno. OdliKo-vanci so pokazali veliko vztrajnost tn odpornost v borbah o'o Donu. * Fašistična Befana v Berlinu. Tudi v Berlinu so obhajali, kakor poročajo italijanski listi, fašistični Befano zene italijanskih državljanov v Berlinu so ob tej priliki obdarovale otroke italijanske kolo-niie s primernimi darili. * Zapuščina, s Katero naj razpolaga Dure. Ing. Mario Malavolti, ki je pred časom umrl. je napravil oporoko, da zapušča vse svoje imetje v namen, ki ga bo določil Duce. V primeru potrebe je testiral pokojnik svoje premoženje za obrambo domovine. Te dni je bila dražba inženjer-jeve zapuščine, katere se je udeležil v imenu vlade armadni general Chiappi Ar-mellini. Na dražbi so dosegli za pokojnikovo zapuščino izredno visoko ponudbo: nad 5 milijonov lir. V 10 dneh bo odločeno, komu bodo prodane inženirjeve nepremičnine, nato pa bo vnovčila zapuščino državna blagajna. * Velik sprejem pri sv. očetu. V sredo 3. februarja je bil v Vatikanu zopet velik sprejem, ki je trajal nad 4 ure. Papež je sprejel nad 4.000 vernikov, katerim je podelil svoj očetovski blagoslov. Večini vernikov se je nudila prilika, da so papežu lahko poljubili roko. Med obiskovalci je biio mnogo italijanskih vojakov in častnikov, nadalje precej invalidov, 500 parov ncvoporočencev in tudi nekaj otrok, s katerimi se je sveti oče ljubeznivo razgovar-jal. * Sl°vo vseučiliščnikov v Triestu. Univerzitetni dijaki iz Triesta, ki morajo na poziv vojnega ministrstva odriniti pod orožje, so se pred odhodom k vojakom zbrali v sedežu triestinskega GUFa, kjer jih ie sprejel in pozdravil namestnik Zveznega tajnika Melli. Dijaki so prisegli zvestobo Domovini, s pristavkom, da se bodo borili do končne zmage. Na koncu so vzkliknili Duceju in fašistični Italiji. * Delo društva Italia-Redenta. V Rimu je bila te dni skupščina društva ItaJia-Redenta, ki mu je v prošlem letu načelova. la vojvodinja Elena d' Aosta. O delu društva v preteklem letu je poročal senator Castelli. Društvo vzdržuje 310 šol s 15.000 otroki, šoloobvezni mladini je bilo razdeljenih nad 2,100.000 obedov. Poleg tega je društvo v lanskem letu imelo 419 večernih tečajev z 9.300 učenci ter še 523 tečajev z 10.000 učenci. Na koncu skupščine se je vojvo linja d' Aosta zahvalila za predsedstvo ustanove, ker ji zdravje ne dovoljuje, da bi ga izvrševala tudi v bodoče. Za predsednico organizacije je bila nato izvoljena vojvodinja Irena d' Aosta. » Smrt zadnjega ligurskega garibaldin-ca. V Sanpierdareni pri Genovi je umrl gailbaldinec Ernesto Tadisi, ki se ie boril pod Garibaldijem za neodvisnost Italije. Tadisi se je rodil v Cremoni leta 1849 ter je opustil svojo čevljarsko obrt, da se je uvrstil v vrste rdečih srajc. Bil je zadnji veteran garibaldinske čete v ligursk pokrajini. * Za agrarno povzdigo G°»-iz;j«ke pokrajine. Prefekt v Gorizii Ca vari je prošle dni skFcal na sestanek vse agrarne čni-telje svojega področja ter je z njimi v navzočnosti predstavnikov Stranke razpravljal o povzdjgi kmetijstva. O strokovnih vprašanjih je porcčal prof. Marsano načelnik agrarne inšpekcije. Govoril je o povečanju agrarne produkcije, za katero so dani potrebni pogoji. Po dolcčitvi programa za letošnje leto je bil sestanek zaključen z vzklikom Duceju. * Novinarjevi doživljaji. V Zavodu za fašistično kulturo v Triestu bo predaval novinar Giuseppe Sch:avelli, prostovoljec z balkanskega bojišča, o svojih doživljajih v sedanji vojni. Predavatelj bo čital tudi pisma mladega fašista, ki je sodeloval v vojni pri Bir El Gobiju. * Izkopavanje Circa Massima. Na prostoru Circa Massima v Rimu pridno nadaljujejo z delom, da bi razgrnili največji hipodrom iz starega veka. Dela so že tako daleč napredovala, da se bo zastavljena naloga najbrž posrečila. Ko bodo hipodrom odkopali, se bo v celoti pokazal način, kako je bil cirkus sezidan, kar bo starino-slovcem v posebno uteho. * Zaključek tedna dalmazijske Kulture. Kakor poroča Agit je bil nedavno zaključen teden dalmazijske kulture, ki ga je bil organiziral zavod za fašistično kulturo v Zari. Pri predavanjih so sodelovali mnogi predavatelji iz Kraljevine, ki so se zdaj zopet vrnili na svoja mesta. * O obisku guvernerja Bastianinija. Iz Spalata poročajo, da je izzval obisk guvernerja Bastianinija v spalatski provinci veliko zadoščenje med prebivalstvom. Guverner je ob priliki svojega obiska proučil vsa politična in gospodarska vprašanja dalmazijske province * Verdijeva mrtvaška soba na ogled. V Milanu so uredili sobo, v kateri je umrl skladatelj Giuseppe Verdi. Soba se nahaja v ulici Melzi d'Eril. Postavili so jo v stanje, v kakršnem je bila ob Verdijevi smrti. * Komet Whipple-Fedtke na nebu. V sredo zvečer so prijatelji nočnega neba imeli priliko opazovati komet Whipple-Fedtke, ki je bil viden celo s prostim očesom. Komet se je nahajal v bližini zvezde Beta Velikega Medveda ter se je nahajal na dan 3. februarja v oddaljenosti 200 milijonov kilometrov od Sonca ter 65 milijonov kilometrov od Zemlje. Komet ostane viden predvidoma tri dni, torej do sobote zvečer, potem bo pa zopet izginil Zemljanom izpred oči. * Lep uspeh mladih alpinistov. Trije mladeniči, in sicer Dario Zani, Adriano Vi-sconti in Sandro Sgarella, člani GUF-a in GIL-a, so se pred kratkim povzpeli na vršac Punta d'Arbola, ki je veljal do nedavno za nepremagljivega. Za plezanje na vršac so rabili mladi alpinisti štiri ure. ki so bile zanje ure nezaslišanih naporov. Na povratku so jim predstavniki oblasti izrazih priznanje za doseženo zmago. * Smrt medanskega veleposestnika. V Medani pri Goriziji je umrl nenadne smrti ondotni veleposestnik g. Leopold Toroš, dobro znan tudi med vinskimi trgovci v Ljubljani. Pokojnik je bil svak sodnika ljubljanskega vrhovnega sodišča dr. Gradnika. Prizadetim svojcem in sorodnikom naše iskreno sožalje! * Zopetna otvoritev srednjih šol. V kratkem se bodo zopet odprla vrata italijanskim srednješolcem, ki se nahajajo od polovice decembra na zimskih počitnicah. Listi poročajo, da se bo začel pouk na srednjih šolah v torek, 16. februarja. Do tega dneva bo zaključen tudi pouk za srel-nješolce po radiu, ki kaže v letošnjem letu prav zadovoljive uspehe. * Smrt generalnega direktorja Sicilske banke. V Palermu je umri nagle smrti dr. Giuseppe Dell' Oro, generalni ravnatelj in predsednik administrativnega sveta Sicilske banke. Pokojniku je bilo komaj 53 let ter je na čelu Sicilske banke od leta 1932., za katero si je stekel velike zasluge. * Poroka hčerke akademika Federzonija. V cerkvi sv. Neže v Agoni pri Rimu je stopila pred oltar gdčna. Anslena Federzo-ni, hči predsednika Kr. italijanske akademije. šenin je bil dr. Ferdinando Sciacca. Pri poročnem obredu je msgr. Amadeo Cantagalli novoporočencema sporočil blagoslov sv. očeta. Poročnega obreda se je udeležilo mnogo odličnikov in fašističnih prvakov. * Diamantna poroka. Zakonca Moglia iz S. Pola d' Enza pri Reggiu Emilii sta praznovala te dni 601etnico zakonskega življenja. Poročila sta se 2. februarja 1881, dva tedna potem, ko sta se seznanila. Ob 601etniei poroke se je zbralo v krogu diamantnih poročencev 48 družinskih članov in potomcev. Najmlajši sin vzornega zakonskega para je ob tej priliki razdelil med najmlajše rodbinske potomce zavarovalne police s primernimi premijami. * Sto let je učakala. V Medasinu pri Vogheri je umrla stoletna Marija Zerbi. Do zadnjega je ohranila duševno in telesno svežino. * Usoda Neptuna v Bologni. Poročali smo že, da se pristojne oblasti ukvarjajo z vprašanjem, kaj naj store z Giambolo-gnovim kipom Neptuna v Bologni. Kip je v umetniškem oziru tako dragocen, da ga bodo spravili na varen prostor, na njegovo mesto pa bodo po najnovejših zaključkih postavili posnetek. Ljudje na ta način ne bodo prikrajšani za užitek pri gledanju Giambolognove umetnine, ki bo natančno po originalu. * Dva padla nemška generala pri gradu. Iz Berlina poročajo, da sta padla v oblegovalnih bojih za Stalingrad na čelu svojih čet general v. Hardtmann tn generalni major Stempel. Oba sta bila odlikovana z redom železnega križa. * Dvojčka, rojena v različnih dneva. V Peieve di Teco se je primeril nenavaden družinski dogodek. Poveljniku odseka gozdne milice Kaltenhauserju je žena porodila 29. januarja sina, toda porod s tem še ni bil pri kraju. Naslednji dan je prišel na svet še en otrok moškega spola. Primer, da rodi mati dvojčka v časovni razdalji enega dneva, ni posebno običajen. * S strehe je padel. 52 letni Francesco Jug iz Salcana je te dni popravljal neko streho, pa se je nagnil preveč nad praznino in je padel tri metre globc-ko. Poškodoval se je na obrazu in desnici, da so ga morali oddati v bolnišnico. » Usodno trčenje avtomobilov. V Gala-rati sta te dni trčila na avtostradl proti Varese Lagu majhen osebni avtomobil ln tovorni avto. Pri trčenju je bila ena oseba ubita, ena pa hudo ranjena. »'Huda cestna nesreča. V Tarantu se je primerila huda cestna nesreča, ki je zahtevala življenje dveh oseb. Neki voz s konjsko vprego, s katerim se je peljalo 10 oseb, je zadel v avtomobil, ki mu je pri-dirjal nasproti iz nasprotne smeri. Sunek je bil tako močan, da sta se dve ženski med potniki na vozu ubili, ostalih 8 pa je bilo ranjenih. Avtomobil je tako poškodovan, da ni mogel nadaljevati vožnje. * Nesreča na postaji Termini, železniški uslužbenec Francesco Piccuto je bil zaposlen s premikanjem vagonov na postaji Termini pri Rimu. Nenadoma je pridrvela po tiru lokomotiva, katere Piccuto ni videl in se ji zavoljo tega tudi ni Izognil. Lokomotiva je moža podrla in tako poškodovala, da je podlegel ranam v bolnišnici. * Smrt v vreli vodi. žalostna nesreča se je primerila v družini Giuseppa Radaelllja v Arosiju pri Comu. Dveletni sinček Vin-cenzo se je polil z vrelo vodo po obrazu in vratu, čeprav so fantička takoj odnesli v bolnišnico, je podlegel strašnim opeklinam. * četvorčke je povila. 31 letna Magdalena Monachini iz Delie pri Palermu je povila te dni četvorčke. Mati in novorojenci so popolnoma zdravi. * Tri smrtne nesreče v kamnolomu. Na Monte Neru pri Livornu so se primerili v ondotnem kamnolomu trije smrtni primeri. Medtem ko so delavci pripravljali velik kamen, da bi ga dvignili na prosto, je kamen zdrsnil po skalah ter smrtno ranil de- 6LPMJŠČE DRAMA, Sobota, 6. februarja, ob 17.30: Začarana žena. Red A. Nedelja V. febr.: Ob 14.: PetrčkOve poslednje sanje. Mladinska predstava. Zadnjikrat v sezoni. Cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: Deseti brat. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 8. februarja ob 15: Peterčkove poslednje sanje. Zaključena predstava za Gill. Ponedeljek, 8. februarja: zaprto. • Prihodnji teden bo premiera Goldor.ijeve komedije »Mlrandolina,« v režiji J. Kovica, v glavnih partijah: Mira Danilova v naslovni vlogi, Jan-vitez Rippafr&tta, Gre. gorin - markiz Forlipopoli, Verdcnik - grof Albafiorila, Gabrijelčičeva - Hortenzija, De janira - V. Juvanova, Fabririio - Gorin-šek. OPERA Sobota, 6. februarja ob 17; Thais. Izven. Cene cd 28 lir navzdol. Nedelja, 7. februarja ob 16: »Traviata. Izven. Cene od 24 lir navzdol. J. Massenet: »Thais«. Opera v sedmih slikah. Osebe: Athanael-Primožič, Nicias-Lipušček, Palemon-Dolničar, suženj-Gre-gorin. Thais-Heybalova, Krobila-Mlejniko-va, Mirtala-Polajnarjeva, Albina-španova. Dirigent: N. štritof; režiser: C. Dsbevec; zborovodja; R. Simoneti; koreograf: inž. P. Golovin; scenograf: A. Gerlovičeva; načrte za kostume: J. Vilfanova. V nedeljski »Traviati« bo pela vlogo Vio-lette Ivanka Ribičeva, Alfreda-Drago čuden, očeta Germonta-Vekoslav Janko. Ostala, zasedba vlog je običajna. Po daljšem času bo pela Violetto Ribičeva, ki je že ponovno z uspehom nastopila v tej partiji, v kateri prihaja njeno zrelo tehnično znanje lo polne veljave, prav kakor njena velika odrska rutina v igri. Otroci, ki so bili določeni za sodelovanje v mladinski opereti »Princeska in zmaj«, naj se javijo v nedeljo ob 10 v Operi In nn campo scuola Italiano: allegria di giovani allievi in attesa del loro turno di volo V nekem italijanskem šolskem taborišču: Veseli mladi gojenci čakajo, da pridejo na vrsto za vežbalni polet lavce Amadorija, Macellija tn Filippija. čeprav so jih takoj potegnili izpod ruševin, so vsi trije umrli. • Umrl je, ko je ugotavljal stričevo smrt. V nekem skladišču pri Genovi sta stanovala pod skupno streho 381etni Cesare Do-menichlni in njegov stric, 67 letni Giovan-ni Caprile. Nekega jutra je Caprile obležal negiben v postelji. Nečak je stopil k njemu, da bi videl, kaj se je zgodilo. Ko se je sklanjal nad mrtvecem, pa je tudi njemu nenadoma prenehalo biti srce. Strica in nečaka so položili k skupnemu počitku. * Zamenjali so kinin z bonboni. V Van-danu pri Borgomaneru je več otrok postalo žrtev usodne pomote. Iztaknili so v neki skrinjici pastile, vsebujoče kinin, ki so jih v domnevi, da imajo v rokah bonbone, pojedli do zadnjega, šele pozneje, ko je otroke obhajala slabost, so odkrili pomoto sladkosnedežev. Dva izmed otrek sta zaradi zaužitja kininovih pastil resno zbolela. Ovca je vrgla štirj janjčke. Ovčjerejcu Francescu Ga ban ju iz Canobija je vrgla te dni ovca št ri zdrave in močne mladiče. Primeri te vrste so pač redki. H: u— Nov grob. Po dolgi mučni bolezni je prenrnila s:proga zasebnega uradnika ga. Mimš Kajfeževa. Za njo žalujejo soprog, sinček in drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo blago pokojnico spremili v soboto ob 15. iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v m ru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! u— Megla in vedrina. Ze dvakrat zjutraj je živo srebro spet zdrknilo pod ničlo. V četrtek zjutraj smo zabeležili —2.4° Celzija, v petek zjutraj pa —3.6° C. Po nevihti na svcčnico se je ozračje spet očistilo in imamo vedro, prijetno zimsko vreme. V četrtek je bil pravi pomladanski dan, toplo je sijalo sonce in se je živo srebro dvignilo na 9° C. Snega ni več, ceste so se osušile, vode so upadle. V petek zjulraj pa je ljubljansko kotlino zalila gosta megla, ki se je držala še pozno dopoldne. Slana je zjutraj pobelila vrtove in travnike. u— Dodatne živilske nakaznice za težake za mesec februar bo mestni preskrbo-valni urad začel del'ti po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v ponedeljek 8. t. m." potrdila s številkami 1 do 100, v torek 9. t. m. številke 101 do 200. v sredo 10. t. m. štev llie 201 do 300, v četrtek 11. t. m. številke 301 do 400, v petek 12. t. m. številke 401 do 500, v soboto 13. t. m. številke 501 do 600 v ponedeljek 15. t. m. številke 601 do 700, v torek 16. t. m. številke 701 do 800, v sredo 17. t. m. številke 801 do 900 in v četrtek 18. t. m. številke 901 do 1000. Od petka 19. t. m. dalje bo mestni preskrbovalni urad sprejemal reklamacije. Opozarjamo, da bodo upravičenci dcb'li dodatne živilske nakazn ee samo s potrdilom in to samo do 25. vsakega meseca, ko morajo biti nakaznice prevzete. Podjetja morajo še isti mesec vrn'ti potrjene sezname štev. HI. Urad posluje v ta namen vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. dc 18. ure v palači Bata, I. nadstropje, soba št. 3. u— VirtuOz na čelu Anton Jan igro, ki bc koncentiral v Ljubi jan v ponedeljek, dne 8. t. m., je eden najslavnejših umetnikov na tem inštrumentu mlajše genenar-cije. Njegov rod poteka iz Španije, iz de- žele, ki nam je dala največje in najslavnejše čeliste vseh časov. Svoje študije je dovršil v Italiji z izredno velikim uspehom, udeležil se je pet velikih tekmovanj, med njimi enega, mednarodnih, in ve i no odnesel prvo nagrado. Dasi še zelo mlad (rodil se je leta 1918.) je konceriiral prav v vseh državah Evrope, bil dalje v severni Afriki in v Holondski Indiji. Iz vseh krajev je prinesel sijajne kritike, v katerih je zabeleženo, da ga koncertno občinstvo naravnost obožava in povsod so ga pozdravili kot enega največjih umetnikov na čelu. Jetnigro deluje selaj kot profesor čela in voditelj komorne glasbe na državnem kon-servateriju v Zagrebu. Spored njegovega koncerta smo že priobčili, nekaj podrobnih besedi o skladbah, ki jih bo izvajal, bomo priobčili jutri. Koncert bo v veliki fil-harmonični dvorani. Začetek točno ob 18. Na prvovrsten umetniški užitek, ki nam ga bo nudil ta večer, opozarjamo. Umetnika bo spremljal pri klavirju pianist Marijan Lipevšek. Predprodc/ja v knjigami Glasbene Matice. u— Instrukcije in priprava za privatne Izpite. Novi trg 5/111. Staršem dijakov srednjih šol sporočamo, da nudijo brezposelni diplomirani filozofi uf-pešno in temeljito pripravo za šolo vsak dan od 8—11 in od 15—18. Enako pripravljajo privati-ste za privatne izpite čez dva razreda temeljito in vestno samo strokovnjaki za zmeren honorar. 5nf°rmac:j antiske. Imenovani učenjak je eden iz-mod tistih umetnostni zgodovinarjev, ki m i pomen1 s:1 s >i*tne predstave več nogo vs\ literatura. Na podlagi tega spoznanja jc poofc«r»r izraz;I m sel, da je doK» 'n pori -h; vujikogi renesančnega umetnika potrebno temeljite rerzije. M'cb tkanje! o, pravi dr Kriegbaum, je kncl najgloblji vpogled v bistvo antike ter jt to spoznanje izrazil v svoji piastiki ka-kor nihče pred njim in nihče za n im. Ta veliki sin Quattrccenta, ena največjih po-slav renesančne dobe, se je cxi ^ane mla-d '5t7 bivil z antičnimi temami katere je, da se Jako izrazimo, »prepesnjeval«, kakor to vidimo že v njegovi mladostni strukturi »Fiicka Kantavrov«. 2e ta relief kaže. kako sc je Michelangelo uči'l umetnosti ob prizorih rimskih sarkofagov, pred stavi jajoččh bitke z ba.rbari. Kdor motri posamezne Michehngelove kipe, na primer Bacha, Davida Bruta, ter jih primerja s starim,i vzori, kdor študira antične motive v kipih Matevža in Mojzesa, Madone na stopnišču,' angela na Svetilniku v B nt! ogni iin drugih umetninah, kdor ni površno premviljeval spomenike Julija v Rimu in nagrobnike Medicejcev v Fiirenzi ta ve o Michelangelu prav malo ali nič. Od Spomenica papežev, predstavi ja j očega Trage>-dijo življenja, je dovršil Michelangelo samo nekatere dele. Poznana sta nam od njih samo sužnja v Louvreu, katera tolmači Kriegbaum kot alegorijo umetnosti Ukle-ni^nca, kakor imenujejo neko Michelange-lovo skupturo, pa označuje ;menovani umetnostni zgodovinar navzlic srilovitosti forme kot personifikacijo arhitekture. Umirajočega, kr je mladostno lep ter drži g'a-vo sanjavo nazaj, smatra Kriegbaum za po-osebljenost slikarstva. Dr. Kriegbaum pr^i tudii. da spada Skupina zmage v Fircnzi k Jubjevemu spomeniku. Ta k:o predstavlja pot>seb'jenost zmage čednosti nad grehom. Še drznejše so nzlage in hipoteze umetnostnega zgodovi-narja v presoji grobnice Medirtjcev v Firenzi. Prvotno je umetnik za nova! štiri grobnice, dovrši; pa je od nj"h samo dve. in sicer eno za Lorenza. drugo t>a za Giu-iiana di Medici. Kriegbaum pravi, da k tema dvema spomenikoma ne spadata skul-pturi, predstavljajoč' somrak in večer, temveč sita b:la ta dva kipa določena za okrasje spomenika Lorenza Magnifica kjer stoji dsnes Michelangelova Madona M chelange-lo je hotel pri tem sipomeniku ustvariti personifikacijo ozemelj, ki si {"h "e podvrgel veliki Medicejec. V prvotni zasn^i je bi'o, da bi ob vznožju teh ozemelj ležali bogovi rek. Neki osnutek kaže, da so res trle zamišljene plosko ležeče postave na ravnini, ki pa ni bila nikoli izvršena. S tega vidika tolmačene Michelangelove za«noa-e dobivajo v raz'agi dr. Kregbaum a popolnoma nov pomen. Tudi za osnutek stropa v Sikstinsiki kapeli najde Kriegbaum svoje opiavičilo v antičnih motivih. Trditev podpira z nekaterimi konkretnima primeri, k akni sploh vse svoje trditve o Michelangelu. Kdor se po-bliže zanima za novo Kriegbaumovc tolmačenje Michelangelovih del. najde podrobno razlago v knjigi »Michelangelo in antika«, lai jo je izda! zavod »Studiae Humanitatis« (Založba Hairnack) v Berlinu a divjem Kavkaz Rudolf Bach objavlja v nemških listih zanimivo pismo iz kavkaških krajev. ... Sinoči sem hotel pisati kljub temu, da sem bil do smrti truden in ves premrl — pravi pisec, ki je pod orožjem. — Želel sem podati sliko razburljive vožnje, ki jo imam za seboj. Toda na naši žagi se je pami stroj pokvaril. Električna luč je ugasnila, sveče, ki so zdaj menda povsod po svetu velika redkost, pa nisem mogel nikjer dobiti. Ni mi preqstalo nič drugega nego to, da sem šel ob osmih spat ter prihranil to pisanje za danes. Pot, ki jo imam za seboj, je bila pravcate divja vožnja. Reči moram: zame, novinca. Iz našega stana v predgorju smo dirjali kakšnih 30 km južno proti dolini. V začetku smo imeli dobre cgste, ki so se pa slabšale od kilometra do kilometra. Vozili smo čez mostove, ki so se majali pod našo težo. preko mostov brez ograj, po vratolomnih potih mimo prepadov in slednjič smo dospeli do postajališča v dolini, kjer ima izhodišče žična železnica za tovore. To je bilo v pokrajini, ki nam je odkrila na vsakem koraku svojo veličastnost, divjost in fantastičnost. Kako naj jo opišem? Predstavljajte si gorski prelaz s tesnim prehodom, v vsej svoji podobi bizaren, spominjajoč na kitajsko gorsko tvorbo. Nekaj takšnega je bila naša pokrajina. In po nji smo se vozili tako, da smo zmrzovali, kajti imeli smo odprt voz, ki se je majal sem in tja, nas premetaval iz kota v kot ter nas spravljal neprestano v zadrego. Zdelo se je, kakor da sanjamo strašne sanje izza otroških let. Moji vtisi s te vožnje so v kratkem povedani sledeči: Vodopadi preko navpičnih sten, ki se zlivajo po skalovju kakor srebrna belina. Med nje se meša težka, zamolkla vijolična barva poševnih prepadov, ki se pogrezajo v sence. Tu pa tam razveseli oko sočno zelenje macesna ali nežna bisernosiva barva brezlistih brez, ki se zde kakor fini okostnjak. Na drugem bregu leži naselbina. Hiše so naslonjene na naplavljeni prod in stoje tik hudournika. Zraven njih je postavljenih nekaj bornih ilovnatih koč, lahek plen za vsako povodenj. Nekoliko solidnejše je zgrajeno samo poslopje za izpiranje zlata, ki leži ob koncu doline. Nad pogož-dovanimi vršaci, ki štrle nad mrzle oblake, sije kakor skozi tančico sončna luč, ki ozarja slepeče zasneženo gorsko teme v daljavi, toda čudovito čisto v obrisu. Na desni pa leži v prakameninah ves mogoč material: peščenec, skladi v podobi stolpov, skale, zidovi — vse to skupaj pa prerašča raznoliko grmičje. V tej silni pokrajini, ki se zdi, da ne pozna zoba časa, opazi človek jedva sledove vojne: razpadajoče mule, ki gnijejo v reki ali pa so se iztegnile na koncu svoje trudnosti kar ob cestnem robu. Sledijo kolone tovornih voz, vojaški vozički, prihajajoči čez prelaze, kjer vlada že dolgo časa zima. Vsa ta vozila so močno obla-tena, kolesa so opečena od sonca, zdelana od kamenja, viharjev in trdot vojne — vse pa je tako čudovito živo, kadar se oglasi na njih beseda ali šala bojevnika. V nekem prepadu ob strani leže nakopičeni avtomobili, zbiti, sežgani, vsi rjavi. Sovjeti so jih zmetali v prepad in jih zažgali, da ne bi prišli nam v roke. Vmes so posejane lesenjače za delavce žične železnice, za silo zbite, vendar dovolj prostorne, zračne ter opremljene s primernimi napisi. Pod nekim pristreškom se kadi poljska kuhinja. Vse to preveva dih zime, ki prihaja z vršacev gora ter se meša s sapo temnih prepadov. Tu smo na cilju. Naša vozača iztovorita vreče z voz, jaz pa stopim k Dieselovemu motorju za pogon žične železnice. Nekoliko prijemov vojakov, ki so določeni za to delo, par klicev in košara se premakne in dvigne nad sinjino zevajočega prepada. Vmes odmevajo klici kavkaških in bavarskih priganjačev mul in voznikov. Vse je tako živo, obenem pa tako sanjsko! Bile so čudovite minute, v kater sem živel dvojno življenje. Bil sem globoko presunjen, čutil pa sem obenem neskončno težavno borbo naših proti ravnodušni neusmiljenosti gorske narave, ld v vojni celo podesetorja svoje zahteve. Na povratni vožnji je vozač hitreje pognal vozilo, ker je hotel še pred večerom dospeti v precej oddaljeni kraj. Naslednji dan je imel namreč nastopiti dopust. Na nekem visečem mostu smo v gostem mraku doživeli še nekaj posebnega. Preobloženi tovorni voz se je na strmem ovinku prekucnil čez most proti robu reke in treba ga je bilo izvleči, popraviti, tovor pa preložiti. Seveda je nastala velika zagata in tudi ne majhna zmeda. Kakor kača smo se zvijali skozi prostor in si utirali pot skozi procesijo pokorno čakajočih vozil. Morali smo brzdati svojo nestrpnost, toda nagrado smo prejeli na koncu, ko smo se zrinili naprej. Ves premrl sem se izkrcal na cilju, toda kmalu sem si opomogel. V peči je prijetno, prasketal ogenj, skuhali smo si čaj in ocvrli jajca. Iz domovine pa sem prejel zavojčke s sladkarijami in fotografijami. Berlinski kolodvori Imena ali pojma glavni kolodvor v nemški prestolnici ne poznamo. Razen anhailt-skega, potsdamskega, lehrtskega^ stetfcinske-ga in gorliskega kolodvora, kjer se končujejo večje proge, je na področju Velikega Berlina ae pet mestnih kolodvorov, kjer se ustavljajo lokalni vlaki. Kolodvor na Aleksandrovem trgu je zdaj v vojni dobi izločen iz prometa. Ko!odvor Charlotteniburg ni več odhodna postaja za vlake proti Šle-ziji. Šlezijski kolodvor na vzhodnem koncu Berlina pa potnikom proti zapaidu, zlasti kadar je velika str sika s prostorom, še vedno služi kot vstopna postaja, kajti tam je vlaik še prazen. Bistvu vedikomestnih prometnih postajališč se približujeta le mestna kolodvora na Friedrichstrasee v središču Berlina in ko!odvotr pri žrvalskem vrtu, ki se ga poslužujejo stanovalca zapadnega Berlina. Oba kolodvora sta billa v zadnjih letih razširjena, pa tudi po svoji zunanjosti močno spremenjena; prezidave pa še niso končane. Nespremenjen, kakor je bil za časa izročitve prometu je kolodvor v Charlotten-burgj, ki se ga poslužujejo z zapada prispeli potniki in tvori zanje nekrka vhodna vrata v glavno mesto, čeprav železniške naprave in okolica nič kaj ne dajeta veliko mestnega videza. Ma omeotno učinkujejo že samo kolodvorski peronr in okoli 60 let staro postajno poslopje, čigar neposredna okolica vzbuja idilično naetrojenje in ne daje nič slutiti o bFžimi glavnega nemškega mesta. Nespremenjen je tudi gor!rile kolodvor na jugovzbo.lu Berlina, ki je še starejšega da Kima, toda s svojim pročeljem, oboka in stebri učinkuje mnogo bolj mestno. V teh dneh praznuje svoj 751ertnri jubilej; je trenutno najstarejši berhnsJd kolodvor, ki še služr, svojemu prvotnemu namenu. Najstarejši in po svoji zunanjosti še dobro ohranjeni berlinski kolodvor je skoraj sto let stari kolodvor na Cesti invalidov. Toda postajno poslopje je tako rekoč že v pokoju in služd saimo za prometna :n gradbeni miuzej, ki s svojo zbirko originalov in modelov daje nazoren vpogled v razvotj nemških železnic, vodnih oest in stavbarstva sploh. Kaiknh 75 let je staro postajališče vzhodne, kolodvor na Kusttrinovem trgu, od koder so nekoč vozila vlaka proti Kiistrinu in Poznanju. Pslopje so odtegni prometu in ga dala v službo umetnosti. Prostorna dvorana služi danes za variete lutkovno gledališče. Po vojem nastanku je okoili 100 let star tudii šlezijstki kolodvor, toda je bil medtem že znatno razširjen in njegova zunanjost temeljito spremenjena. Nekoč je služil potnikom iz Dolnje Slezije kot izstopna postaja. Še manj spominjajo na prvotno uredi: tev naprave stettanskega, anhalfcsikega in potsdamsikega kolodvora. Potsdamski kolodvor je pred meseci praznoval 701etni jubilej. Postajno posilopje je že tretja stavba na istem mestu/ medtem ko sta imela stettinski in amhailtsdd kolodvor, ki sta stara po 60 let, samo po enega nrednika. Temeljit preokret za ves berlrnski železniški promet je nastopil z novo regufla- J cijo nemškega glavnega mesta, ka predvide- p va samo dva velika kolodvora, in sicer ene- * ga na severu, drugega na iiugu. S tem posta izginila iz mestnega središča predvsem potsdamski in anhaltski kolodvor in naredila prostor za severo-južno že.ezniško os. Kje je največ ljudi? ■Na i\iia<1aa.eiii preoivu cetionu preo.vaiitva našega planeta. Preoivaislvo Kitajske znaša okrog 4u0 mili jO no v, torej neprimerno več nego v katerakoli deželi na svetu. Pod Kitajsko je treba razumeti uekaaiije kitajsko cesarstvo, ki je poleg prave Kitajce oblegalo še druge t krajine, kakor Mongolsko, Mandžurijo, Vzhodni i'urxesian itd. Ud milijonov živi ok:og 380 mil^onov v pravi Kitajski. Ubrobne dežele »o le redko, naseljene. V pokiajiui Honau i r je na štirijaški kilometer 22 krat več ljudi kakor na "rimer v Mandžuriji. Prebivalstvo Kitajske presega po številu prebivalstvo Severna in Južne Amerike, Airike, Avstralije in Nemčije skupaj. 'o številu prebivalstva pride takoj za Kitajsko Rusija s 180 miljoni. Na tretjem mestu so Zediiijene države s 125 milijoni, potem a Japonska s 100 milijoni prebivalcev. Br.tanska država je sicer večja od Kitajske, obsega namreč 13 milijonov kvadratnih niilj jn ima 441 milijonov prebivalcev, ki pa so raztreseni po vsem svetu in pripadajo najrazličnejšim narodom in plemenom. V pravi Kitajsk- pride približno 20 ljudi na kvadratni kilometer, to je devetkrat 'oliko kakor v Zedinjenih državah. Ako bi spravili celotno prebivalstvo Zedinjenh držav in a ven še prebivalstvo Italije v državo Teksas, bi še v».d-no ne bila tako gosto naseljena kakor iolina Jangtse na Kirtaj-kem. Kitajska obsega lj 7 'n pwl odstotka zemeljske eeline, njeno prebivaJ-stvo pa znaša 25 odstotkov vseh ljudi na zemlji. Na Kitajskem je v mirni dobi skoraj vsak košček zemlje izrabljen in v«ak kvadratni kilometer, ako more na njem le količkaj rasti, obdelan. Vojni dogodki pa so seveda v teku let marsikaj opustošili. Drobne zanimivosti Kip Afrodite so našli. V podzemlju med ulicama Panisperta in Mazzarino v Rimu, ki je last Bance d'Italia, so našli v globini kakšnih 8 m pod cestiščem kipec Afrodite. Odnesli so ga v narodni muzej. Kip je prav lepo izdelan. Premestitev Michelangelovega kipa »Pie-ta«. V vatikanskih krogih so že ponovno razpravljali o premestitvi Michelangelove skulpture »Pieta«, ld se nahaja v baziliki sv. Petra. Gre za to, da bi se ldp namestil tako, da bi imel več osvetljave, za kar bi ga bilo treba nekoliko dvigniti. V zadnjem času je zopet neka umetniška komisija proučevala to vprašanje ln prišla do zaključka, ki bo pomagal umetniškemu veledelu do večje veljavnosti. Kolilco spanja potrebujemo? V zgodnji mladosti potrebuje človek največ spanja, pozneje pa vedno manj. Enoletni otrok mora spati povprečno 18 ur dnevno. S štirimi leti se skrči potreba po spanju na 14 ur, 151etni deček potrebuje samo še 10 ur spanja dnevno, da se njegov organizem normalno razvija. Odrasel človek mora spati dnevno povprečno 7 do 8 ur. Pozneje pa potrebuje še manj spanja. Starim ljudem zadostuje že 5 do 6 tir spanja. • Praznoverje o senci Senca igra v ljudskem praznoverju mnogih narodov važno vlogo. Divja plemena verujejo, da je senca neločljiv del duše ali telesa. Zato ljudje prav posebno pazijo na to, da ne zadene njihove sence posekano drevo aili da je kakorkoli ne stisne. Močno razširjeno je to praznovarje med Indijci. Vse, kar zadene senca pripadnika zaničevane kaste parijev, skrbno in temeljito osnažijo. Indijci pravijo celo, da senca parijev smrdi. 9 Zibelka pod stropom V Indiji je ponekod še razširjena navada polagati dojenčke v prvih mesecih v veliko slamnato mrežo pod stropom, kjer v miru leže. če pa postane dojenček nemiren, ga mati ali oče malo poziblje in otrok se navadno hitro pomiri. Samo kadar mati otroka povije ali podoji ga vzame iz mreže. V mrežah pod stropom so dojenčki tudi varni pred kačami in divjimi zvermd, ki jih je v Indiji mnogo. Najdaljša pesem Izmed vseh pesmi, kar so jih kdaj spesnili pesniki, je najdaljši indijski epos Ma-habharata. Na njem je delala dolga vrsta pesnikov, ld so pesnitev vedno znova nadaljevali. Epos obsega nad 100.000 stihov. Začeli so ga 500 let pred Kristusom, končali pa okrog 1.200 let pozneje. Vaše razvedrilo naj bo „Dobra knjiga*4 NIC NE DE — Ti si bil včeraj na predavanju o sodobnem pojmovanju problema nesmrtnosti človeške duše. Aid si kaj razumel? — Nič, toda to nič ne de. Vstopnico sem namre£ dobil brezplačno. Kdaj so odkrili čevlje? Le malo ljudi je danes brez čevljev, nekoč jih je bilo pa le malo, ki so jih imeli. Bogataši in mogočniki pri nekdanjih preprostih narodih so si zavijali noge v kože, Rimci, Grki in drugi naprednejši stari narodi pa so nosili usnjene sandale, ki so bile z jermeni pritrjene na nogo. Zlasti boljši ljudje so imeli kar umetniško dragoceno izdelane sandale. Vendar je smel vsak nositi ramo sandale tiste oblike, ki je bila zanj določena. Nekateri so smeli imeti črne jermene, drugi pa na primer polmesečaste zaponke. Šele za časa rimskega cesarstva so prišle v veljavo sandale, ki so imele tudi pokrite prste in peto. Te sandale so prva oblika današnjih čevljev. Rimski vojaki so imeli trdne okovane sandale, ki se niso hitro izrabile. Še zdaj dobimo nekaj vzorcev po raznih evropskih muzejih. Izkopali so jih v krajih, kjer so nekoč gospodovali Rimci. Toda čeprav so Rimci prišli že skoraj do današnje oblike čevljev, nečesa vendar niso odkrili: pete, kakršno imamo zdaj. To je odkril izumitelj šele štiri sto let pozneje. V srednjem veku so dostikrat dajali čevljem za današnje pojme strašno čudne oblike. Tako so se razširili v 12. stoletju »kljunasti čevlji«, kakršne vidite H. B. Moj raj Svet, ki ga ljubim, kot carski J« vrt. kot zlato jezero žitna je njiva, ob njej pa reke srebro se preliva, plašč je sinjine nad vsem razprostrt. Šuma kraj hiše se knežje košati, v njej vitki brezi bor sladko se smeje sklanja se k nji in poljublja ji veje in njena krošnja z njegovo se brati Steze kot niti vijč se prek trat« ob njih pa logi so. gnezda in grmi. križi. ko. Del i ce in klanci strmi, ki sončne žarke vsrkavajo zlata Klasek rumeni se ženi s plavico, ki je pijana življenjske svetlobe sladke miline in sončne mehkobe — vsemu na veji kos poie zdravico na sliki. Kljun, ki je njihov podaljšek, je bil pogosto dosti daljši od noge same. Potem so nekaj časa izdelovali čevlje z več decimetrov visokimi podplati, da so hodili v njih kakor še zdaj otroci na hoduljah. Zlasti vitezi so imeli na svojih ko-vinastih opremah zelo čudne oblike čevljev. Vsakdo pozna Škornje. Ti so nastali v času tridesetletne vojne in so bili takrat prav takšni, kakor so še danes. Na vrhu so bili navadno okrašeni z lepimi čipkami. Pozneje pa so začeli oblike čevljev bolj in bolj poenostavljati, dokler niso prišli do oblike, ki je zdaj v navadi. Kakor vidite, se je oblika čevljev zelo izpremenila. Kdo bi si mislil, da je bilo treba toliko iznajdljivosti in premišljevanja, preden smo dobili obuvalo, ki ustreza našim potrebam. Darujte za slepe! Mara J. Tavčarjeva: Luška in dva ključka Lučka je imela dva ključka od skrinjice, vse z rožami orisane. Tisti dan je sonce sijalo in žarke tople na zemljo pošiljalo, Lučka je bila vesela, lepe pesmice je pela in opazila, da ključka je oba izgubila. Vse je preiskala, vse igračke pre-dejala, vse kote je pregledala, če nista kje njena ključka dva. Lučka gleda, išče in še pod posteljo poišče. Ključkov ni in Lučko srčece boli. Na skrinjico se je ozrla in rekla ji: »Kako te bom odprla?« Pogledala je še v predalce, kjer se svetilo je ogledalce: »Povej, zrcalce, Lučki, kje so njeni klju-čki!« Ogledalce-zrcalce se ie obrnilo in odgovorilo: »Pojdi k čarovnici Lepotici, ta bo vedela, kje sta tvoja ključka dva.« Deklica je šla k čarovnici Lepotici in rekla: »Tako sem tekla, skrinjico odpreti se mudi, pa ključka sem izgubila, in kje sta zdaj, povej mi ti!« Čarovnica Lepotica je vzela palico-ča-ralico, v roki jo je zavrtila in se Lučkine-ga žepa dotaknila: »Bim, bom, tramtaram, ključka dva sta v žepu tam!« Lučka v žep je potipala in se veselo zasmejala: »Vsepovsod sem že iskala in pozabila, da sem v žepek jih vtaknila.« »No, vidiš Lučka, zdaj sem našla tvoja ključka!« »Čarovnica Lepotica, to zdaj rečem vam, takole čarati jaz tudi znam. Stip, stop, stčp, pa roko v žep!« »Tako storila bi domi, čemu pa k meni si prišla? Ko vse lepo je narejeno in gladko urejeno, bi marsikdo dejal, jaz tudi sam tako storiti znam.« Lučka se je oprostila in zahvalila čarovnici Lepotici in šla domov po sončni Je stezici. Skrinjico je odklenila in se neznansko začudila: »Kje so moje tortice od tetice Polonice? Kje naj jih iščem zdaj? K čarovnici grem brž nazaj!« Lučka, pozabi j i va bučka, med potjo se je spraševala, kam tortice je sladke dala. Zamajal se ješ jeziček in zapel je, kakor ptiček: »V usta — žepek si jih dala, punčka mala, tam za tortice je kraj, ne dobiš jih več nazaj!« Lučka je glavo nagnila in domov se Je vrnila. Srečala je teto Ančko, dala ji je pomarančko, Lučka jo je v usta dala in se sladko nasmejala: »Nate, zobki-biseri in jeziček, biserom kraljiček, vi ste moji, jaz sem vaša! Zdaj pa mirni do večerje se že kuha mlečna kaša!« Usteca so se smejala, se bradica je majala, zobkom rekel je jeziček: »To za nas bo paša!« In konec? Prazen lonec! IKAJ VEM?'KAJ ZNAM? 71. Kaj je »teksaška mrzlica?« 72. Kdo je učil, da je število bistvo vseh stvari? 73. Kaj so planeti in katere poznamo? 74. Križanka. Vodoravno: 1. eden Izmed glavnih praznikov, 8. oljka (tujka), 9. kazalni zaimek. 11. vzklik, priprava pri vozu, 12. mednarodna kratica za delo, skladbo, 13. skraj- »kist«, 10. ženski glas, 12. slavospev, lfl. mlečni izdelek, 17. ljudski izraz za pogana. 20. stolpec, vojaški oddelek na pohodu, 21. kazalni zaimek, 23. priljubljena vrtna cvetlica. 24. časovna enota, 25. žensko ime, Kettejev ideal, 29. postaja (franc.), 30. odločilna karta, 33. latinska kratica za rektascensijo, 35. grška predpona, ki dale besedam nasprotni pomen. • • • Rešitve nalog 4. t. m.: 66. Pravokotnik je pravokotni paralelo-gram, to je geometrični lik s sporednimi stranicami. 67. Likovne ali upodabljajoče umetnosti so slikarstvo, kiparstvo, stavbarstvo in kot najmodernejša upodabljajoča umetnost umetniška fotografija. 68. Črno in Mramorno morje (Marmar-sko morje) veže Bospor. 69. Kakšna čudna slika je to? Ce posamezne izseke pravilno sestavimo, dobimo naslednjo sliko: šano žensko ime, 14. oblika glagola iti, 15. zemeljski pomol v morje, 16. vsa (hrv.), 18. nikalna oblika glagola biti, 19. oblika glagola biti, 20. časovni prislov, 22. poko-lenje, pleme, 24. veznik in pritrdilnica. 26 osebni zaimek, 27. tekstilna rastlina 28. naslonica. 29. portugalska kolonija, 31. trgovski izraz za poravnane račune. 32 predlog, 34. fonetična oblika okrajšave za brazilsko prestolnico. 35. znak za prvino. 36. južnoameriška država Navpično: 1. močnejši ali šibkejši zračni tok, 2. italijanski spolnik, S. ilovica, 4. ukrajinsko mesto. 5. rimski pozdrav. 6. predlog, 7. pravilna slovenska beseda za 70. šest zvonov bije. Ce začne šest zvonov istočasno biti, toda z različnimi presledki med poedmimi udarci (prvi zvon vsako sekundo, drugi •■•saks sekundo, tretil vsnkn tretje ! t. d ). bodo vsi Istočasno zopet bili po *50 serur.dah. Število 60 je namreč nsj.naajSi siiupnl mnogokratnik števil 1, 2, 3, 4, 5 in 6. ŠPORT Med vrstami Res je, da smo ta teden že precej papirja in prostora posvetili malemu tenisu na zelenih mizah, toda res je tudi, da smo prav iz te panoge na dolgu za nekaj mednarodnih izidov z velikega turnirja v slovaški prestolnici, kjer je najboljše moštvo Čakalo bogato darilo nemškega športnega vodje von Tschammer und Ostena. Kakor bo še v spominu, so na bratislavskem turnirju za srednjeevropski pokal — tak naziv je dobilo prej omenjeno darilo nemškega pokrovitelja — nastopili zastopniki obojega spola (razen hrvatskih deklet) iz štirih držav, in sicer iz Nem čije, Hrvatske. Madžarske in prireditelja. Glavno darilo so po tej borbi v četvero spravili Madžari, ki so nazadnje premagali Hrvate s 5:1, prav tako na prvo mesto pa so se plasirale tudi Madžarke. ki so v zaključnem srečanju odpravile Nemke tesno s 3:2. Podrobna ocena po moštvih je bila naslednja: pri moških: 1. Madžarska s 3 zmagami in 15:1 igri, 2. Hrvatska z 2 zmagama in 11:8 igram. 3. Nemčija z 1 zmago in 7:11 igram ter 4. Slovaška brez zmage z 2:15 igram ter pri ženskah: 1. Madžarska z 2 zmagama in 6:2 igrama, 2. Nemčija z 1 zmago in 5:3 igram ter 3. Slovaška brez zmage z 0:6 igram. Tudi v vseh ostalih konkurencah — v igrah posameznikov odnosno posameznic ter v dvoje — so se v štirih zaključnih nastopih uveljavili predstavniki Madžarske (eden od njih je bil tudi v Ljubljani, znani Harangozo iz Subotice). tako da je edino končno zmago za vse ostale udeležence slavila Dunajčanka Truda Pritzl za Nemčijo, ki je v finalu v ženskem sin-glu porazila madžarsko prvakinjo Mariko Koloszvary. • Zanimivo primerjavo, ki je vsekakor predvsem sezonskega značaja in tudi sicer po svoji vrednosti ne spada med velika odkritja športno-teh-ničnega proučevanja, objavljajo nemški listi v zvezi z italijanskim prvenstvom v hitrostnem drsanju, pri katerem spet. niso bili prekošeni stari rekordi v tej športni disciplini na ledu in v kateri je še zmerom državni rekorder na progi 500 m ^.runo Celotti s časom 47 sekund. Sestavljalcu te primerjave je ob či-tanju teh podatkov prišlo na misel, da je znana norveška zimska športnica Laila Schou-Nilsen predrsala pol kilometra dolgo progo na ledu v času 46.4 in je torej po vseh obstoječih teorijah boljša od najhitrejšega Italijana na ledu. Seveda bi bilo treba za natančno primerjavo drugačnih preskušenj kakor samo primerjanja suhih številk; če bi oba postavili na start v enakih okoliščinah in ju spustili v boj. bi bil verjetno končni izid čisto drugačen. Toda ne glede na to je vredno razmisliti o nekaterih drugih vprašanjih, ki jih je ta računar rezultatov s severa in juga sprožil ob tej nekoliko ponižujoči ugotovitvi za tega predstavnika močnega spola. Mož pravi namreč v nadaljnjem čisto pravilno, da se ni treba čuditi, če so italijanski izidi v športih na ledu pod onimi, ki jih lahko postavljajo severnjaki. Res je sicer, da imajo na severu svoje domovine mnogo krasnih terenov za smučanje in tudi v Milanu najmodernejše umetne drsališče, toda vse to je le še mnogo premalo, da bi se moglo majhno število dobrih zimskih športnikov meriti z onimi množicami iz skandinavskih držav. Ce bi recimo nekega dne — pa to še ne bo tako kmalu, ker se take velike meteorološke spremembe, hvala Bogu, uveljavljajo samo po stoletjih ali tisočletjih — zamrznila vsa severnoitalijanska jezera, potem ne bi bilo več dolgo, ko bi Italijani — navdušeni za šport, kakor so — kmalu imeli tudi svoje najboljše drsalce na svetu. Slednjič omenja isti vir še eno okoliščino, ki je tudi važna za presojo, zakaj športi v kritih prostorih v Italiji ne uspevajo tako kakor enake prireditve na prostem. Italijanski športniki in tudi občinstvo, ki jih hodi gledat in oboževat — ljubijo pri tem prostost in čisti zrak; prav odtod izvira na primer, da ima celo kolesarski šport kljub ogromni razširjenosti vse svoje prireditve samo na prostem, dočim pozimi sploh ne dela. Baš obratno je stanje v Nemčiji in še po nekaterih severnih državah. Ne glede na vse te naravne ovire pa Italijani seveda niso prav nič maloduš-ni glede svojih uspehov v hitrostnem drsanju. Kakor so svoje igralce v hokeju na ledu dvignili iz skromnih početkov do izredno močnih predstavnikov vse Evrope, tako računajo z vso gotovostjo tudi o svojih hitrostnih drsalcih. • Za eno točko so dobili 14 koles, tako se glasi kratko in jedrnato skoraj neverjetna vest, da je nogometno moštvo Livorna v eni zadnjih tekem za točke od neke tovarne prejelo v dar 14 novih krasnih koles, ker je — kakor je želel širokogrudni darovalec — dalje ostalo na vrhu tabele, čeprav v onem usodnem srečanju ni doseglo več kakor skromen izid 1:1 v tekmi s komaj nevarnim Barijem. Strašno slabo se je godilo oni dan Livornčanom in eno minuto pred koncem tekme so gostje vodili z golom v dobro, tako da so vsi že obupali, da bi obdržali vodstvo in dobili krasna kolesa, ki so jih, nova kakor iz škatlice, čakala v hotelu. Potem je prišla najbolj dramatična zadnja minuta! Eden napadalcev se je vrgel v drzno akcijo s krila in res je srečno pogodil vrata. Izid je bil izravnan, Livorno je ostal prvi v razpredelnici. 14 ljudi (to je 11 igralcev, trener, rezervni Igralec in vodja sekcije) pa je pet minut nato odpeljalo domov nova kolesa Podobno anekdoto pripovedujejo iz Milana, kjer je velika krojaška hiša izdelala krasno novo obleko in jo obljubila najboljšemu igralcu v tekmi med Ambrosia-no in Vicenzo. Darovalci so seveda mislili tako, da bo v novi obleki hodil kdor koli izmed domačih igralcev iz Ambrosiane, toda razsodišče, ki so si ga krojači izbrali sami po svoji volji, je prisodilo najboljšo oceno enemu iz Vicenze. Tako je srednji krilec Vicenze Santagiuliana. ki spada v ostalem tudi med stebre italijanske juniorske reprezentance, prišel do nove obleke — v znamenju velikega navdušenja, ki vlada za okroglo usnje po vsej Italiji • V hokeju na ledu zadnji čas — zaradi muhaste zime — ni šlo preveč veselo Zelo veselo — ali žalostno, če hočete — je bilo na nekem ribniku v mrzli in za hokej posebej navdušeni Švici, kjer sta se čisto zares merili dve hokejski moštvi. Proti koncu druge tretjine igre je nenadoma nekajkrat počilo in ledena ploskev se je prelomila v dvoje. Vsi igralci s sodnikom vred so zlezli v vodo Na srečo je bilo vode malo in so se tako lahko kmalu izkobacali iz neprostovoljne kopeli. Ker smo že pri hokeju na ledu. zapiši-mo še dva izida celovških mojstrov v tej panogi, ki so v soboto in nedeljo igrali z Nemci iz Prage: prvi dan so zmagali gostje s 4:3. dan pozneje pa so domačini dobili igro z 2:1. * V Pragi je umrl najstarejši član mednarodnega olimpijskega odbora Jifi Guth-Jirkovsky, ki je bil zadnji izmed živih delegatov, ki so se dne 23. VI. 1894 udeležili zgodovinskega kongresa na Sorbon-ni, s katerega je šla v svet ideja modernega olimpizma. Mož je bil do zadnjega živahen in je še pred kratkim pisal svojemu prijatelju Edstromu na Švedsko, da se že zelo veseli na proslavo petdesetletnice CIO v letu 1944. Zdaj je prekmalu odšel za predsednikom Coubertinom! Iz Spodnje štafersks Gostovanje italijanskega umetniškega para. Slavni italijanski pianistovski par Rio in Grigoria Nardi, o katerem smo poročali, da je z velikim uspehom nastopil v Celovcu, je prišel gostovat tudi na Spodnje Štajersko. Koncert je bil preteklo sredo zvečer v Gotzovi dvorani v Mariboru. - ' Ljudsko gibanje v Mariboru. V drugi polovici letošnjega januarja so bile pri stanovskem uradu v Mariboru zabeležene nekatere zanimive številke. Rodilo se je 40 dečkov in 35 deklic. Skupno je torej bilo 75 porodov, smrtnih primerov pa so v istem času zabeležili 62. Vmes je 5 mrtvih novorojenčkov. Porok je bilo 25, njih število v letošnjem predpustu še stalno rsstc Novi grobovi V Dogošah pri Mariboru je preminila 611etna posestnica Marija Petkova rojena Viher. V Spodnjem Rad-vanju je umrla komaj 17 let stara zaseb-nica Marija Plamtnškova. V Mariboru pa so umrli 831etni občinski upokojenec Urban Rozman, 731etna zasebnica Terezija Pap-stova, po rodu Marantova in 761etna vdova upokojenca državnih železnic Antonija Wusserjeva, po rodu Skoblova. V Studencih je umrla 481etna hišna posestnica Terezija Rozinova, po rodu Romihova, na Pobrežju pa 601etni železničar v pok. Anton Kokol. V Mariboru so umrli: 581etna posestnica Apolonija Rojkova iz Vurberka, sin strojevodje Ervin Domian, zasebnik Franc Pisk in 691etni upokojeni višji nal-zornik Martin Ofnar. V Trbovljal je umrla v visoki starosti 84 let upokojena pjšta-rica Toni Vartolova. Pokopali so jo na svečnico. Voditeljsko zborovanje v Brežicah. Pred dnevi je bilo v Brežicah mesečno zborovanje strankinih voditeljev. Na sestanku je govorila gdč. Fischerjeva o poklicnih možnostih mladine. Poudarjala je zlasti pomen kmetijskega in gospodinjskega poklica. Slavnost na mariborskih pokopališčih. Ob priliki 10 letnice prevzema oblasti so bile na vseh mariborskih pokopališčih spominske proslave. Svečanosti na pobre-škem pokopališču je prisostvovala vojaška godba in odposlanstvo vojske. Venec je položil okrožni vodja Mihael Strobl. Tudi na studenskem in radvanjskem pokopališču so bili položeni venci v spomin padlim Omejitev teže za vojaške pakete. Da bi bil železniški vozni park v čim večjem obsegu na razpolago za vojsko, je bila teža vojaških paketov omejena na 100 gramov. Do 31. marca letos pošte ne bodo sprejemale težjih paketov. V Ponikvi je bil nedavno pester večer, na katerem so zbirali prispevke za zimsko pomoč. Prireditev je obiskalo okoli 100 ljudi. Za spored in dobro voljo je skrbel godbeni trio. Nabrana je bila čedna vsota 2259 RM. Nesreče. 44 letni zidar Miha Kovačič z Meljske ceste v Mariboru je padel pri delu in se nevarno polomil. Nadalje se je pri padcu polomila 57 letna posestnica Antonija Bračičeva iz Št. Jerneja pri Konjicah. Levo nogo si je zlomila 60 letna viničarka Terezija Recekova od Sv. Jakoba. Z Gorenjskega V Litiji je bil nedavno prvi obratni apel uslužbenstva državnih železnic. Sestali so se uslužbenci kolodvorov v Litiji in Savi. Načelnik iz Litije g. Križan je javil Krajevnemu skupinskemu vodji navzočnost vseh uslužbencev, kolikor niso potrebni pri službi. V Medvodah je zadnja cestna zbirka za zimsko pomoč vrgla doslej najvišji znesek 1518 RM. Zbirali so vsi funkcionarji Stranke kakor tudi ženska skupina. V Naklem je bil nedavno sestanek krajevne skupine. Krajevni skupinski vodja M. šeršak se je zaslužnim sotrudnikom zahvalil za sodelovanje in dal navolila za bodoče delo. Dosedanja ženska voditeljica Lupoškova je zaradi službenih zaprek odložila svoje mesto, njena naslednica pa bo ga. Pavla Drobezeva. Na Jesenicah je bil pri KID mladinski sestanek, ki se ga je udeležil tudi generalni ravnatelj Noot. Mladinski volja Kre-bitz je orisal naloge gorenjske mladine kot člana mladine nemškega raj ha sedaj in v bodočnosti. Mestni pevski zbor v Kranju. Na nedavnem posvetovanju v Kranju, ki so se ga udeležili okrožni vodja Kuss, kranjski župan in zastopniki kulturnih ustanov, nadalje zastopnice ženstva in člani kranjske godbe, je šolski svetnik Rainer obrazložil potrebo po mestnem pevskem zboru in nazadnje proglasil njegovo ustanovitev. Nesreča kolesarke. Dne 30. januarja se je v Domžalah s kolesom ponesrečila delavčeva žena Marija Mrkunova iz Trzina. Na poledeneli cesti ji je spodletelo kolo, da je padla in si zlomila desno nogo. Prepeljali so jo v bolnišnico na Golnik. ULTIMAT — Gospod Klepetec, vidim, da se že leto dni sučete po naši hiši; zdaj ml je vaše napote več nego zadosti. Izvolite se odločiti za roko moje hčere ali pa za nogo mojega moža. STRUP IN PROTISTRUP — Kaj je bil vzrok, da ste se ločili od prve žene? — Ah, naveličal sem se je, ker ml je zastrupljala življenje. — Tako in zdaj se vnovič ženite! — ženim se zato, ker vsak strup zahteva protistrupa. MANJŠE ZLO »Gospod, že osem let ljubim vašo hčer, zdaj pa bi vas rad prosil za njeno roko.« »Hvala bogu. da prosite samo za njeno roko Bal sem se že, da hočete prositi za njeno doto.« POMENEK MED ZAKONCEMA »Reci mi, nesnaga, kako se imenuje človek, ki prebije vse dni in noči po gostilnah in kavarnah.« »Draga moja. ta človek se imenuje natakar.« se na Dobre knjige! ženska premagala morske roparje Burna življenje žene kapitana Axela Swenšssna Blizu 15 let se je vozila Martha Swend-son s svojim možem kapitanom Axel S^endsonom na dvojamborniku »Tousan Jawla« križem kražem r>o oceanih in večkrat ji je mož dejal, da bo morala stopiti na njegovo mesto, če bi umrl. V oktobru 1913 je kapitan res umrl. in za krmilo Je morala prijeti njegova žena. ki je bila stara takrat 50 let Mala posadka jo Je cenila in spoštovala S krepko roko je bila prijela za krmilo, vestno in točno je izpolnjevala vsa naročila parobrodne družbe, lastnice ladje, in svojo naporno nevarno službo je opravljala tako dobro, da ^ bili vsi zadovoljn? ž njo. Ko se je poWii vihra prve svetovne vojne je izbruhnila v angleških kolonialnih posestih v območju Južnega morja gospodarska kriza, ki so n^ene posledice hudo prizadele domača nrebivalstvo. Zavlada!^ le lakota, angleške oblasti so prepustne prebivalstvo njegovi usodi. Beda in oomarikanie sta prisilila marsikaterega domačina, da se je lotil piratstva, o katerem so že mislili, da je iztrebljeno. Morski roparji - ---ndali najraje majhne nezaščitene ladje. Več let ni bila varna nobena manjša ladja na poti med angleškim Borneo ' i Novimi Hembridi. Tudi Martha Svvendson se je bala nevarnosti, nreteče nVni ladj: ko je prvič nlula skozi Makasar Za v^nk primer ie bila pa oborožila svojo posadko s puškami in strojnico. polep tejra ie r>- --»la § seboj tudi zalogo solzen je povzročujočih bomb. S tako oboroženo nosadko je upala odvrniti vsako nevarnost. Nesreča je pa hotela, da je nastal na vožnji skozi Makasar silen vihar, kj je nrisilil krmaria " - vti v bližnji zaliv, in zasidrati tam i?djo. Vihar je divjal in lilo je kakor iz škafa, ko je knnar pregledoval ladjo. V trenutku, ko je hotel stopiti še k posadki v kabine, je počil strel in krmar se je zgrudi. Ladji se je bila neopaženo približala tolpa morskih roparjev v motornih čolnih. In n-eden se je mogla posadka postaviti v bran so splezali na krov, oboroženi z meči in bodali. Bilo jih je 60. Kmalu so pritisnili osem mož posadke do mostišča in se polastili strojnice. Sest morskih roparjev je sicer padlo, toda ostalo jih je še 54. in bili so torej v veliki premoči. Položaj je postal obupen. Tedaj je Svvendsonova ukazala kuharju pognati motor pomožnega stroja, da bi se ladja umaknila od piratskih čolnov. Kuhar je hitel izpolnit povelje. Ta čas je pa pograbila Svvendsonova pištolo in nekaj bomb ter se pognala proti napadaj očim morskim roparjem. S tem je omgočila svoji posadki kratek oddih. Morski roparji so se morali umakniti in za nov napad se niso več odločili. Ta čas je kuhar pognal motor pomožnega stroja in ladja je odplula. Morski roparji so poskakali nazaj v svoje čolne, kamor je Svvendsonova vrgla več solzenje povzročujočih bomb. Končno je stopila h krmilu, da je zamenjala smrtno ranjenega krmarja. Celo ji je oblivala kri, levo roko je imela obstreljeno. toda to je ni motilo. Mornarji so jo za silo obvezali in ostala je pri krmilu, da je spravila ladjo na varno. Njena hladnokrvnost in pogum sta bila rešila ladjo in njeno posadko. Pozneje je Martha Svvendson še 12 let krmarila po morju in doživela še več pustolovščin. Opetovano je bila tudi v smrtni nevarnosti. Poleti 1931 je pa prepustila ladjo svojemu najstarejšemu sinu, s katerim je križarila po morju do svojega 73. leta. Zdaj je stara že 80 let in pravi, da ji je zelo žal. da ne more več odriniti z ladjo na šimo morje. Enkratna oddaja premoženja v Turčiji Poročali smo že, da je turška vlada odredila tako zvano enkratno oddajo premoženja. Samo v Istanbulu je bilo vplačanih doslej 73 milijonov turških funtov ali 21 odstotkov celotnega vplačila, ki mora doseči 344 milijonov. V prihodnjih dneh in tednih bodo objavljeni novi seznami davkoplačevalcev, ki bodo morfili del svojega premoženja izročiti državni blagajni. V Istanbulu so prejeli davčni uradi že nad 15.000 prošenj za revizijo odnosno od-goditev vplačila. Davčne oblasti so pregledale doslej komaj petino prošenj. Davkoplačevalec pa mora plačati predpisani davek tudi če je prosil za odgoditev plačila. Vsi tisti, ki ne bodo pravočasno ln v celoti plačali enkratne izredne davščine, pojdejo na prisilno delo. Prva skupina davkoplačevalcev in sicer 5000 bo te dni poslana v okolico Erzeruma, kjer bo gradila ceste. Tisti trgovci, ki imajo tako blago, ki prihaja v poštev za vojaško upravo ali preskrbo prebivalstva, ga lahko odstopijo javni upravi v nadomestilo za gotovino. Na sirski meji so aretirale obmejne oblasti nekega Armenca in nekega istambulskega Žida. Oba sta jo hotela popihati čez mejo, da bi se izognila enkratni oddaji premo-%nja. Napoleonov kožuh Višji narednik Karel Ullrich iz Trau-steina je izročil domačemu muzeju z levjo kožo podložen Napoleonov kožuh, ki ga je že dolga leta hranila rodbina sedlarja Ullricha Stare listine in stara ustna izročila pravijo, da je nosil Napoleon ta kožuh med pohodom v Rusijo v letih 1812-13. V Napoleonovi vojski je bilo 30.000 Bavarcev Med njimi je bil tudi prastric sedlarja Ullricha Josef Huber, znan splošno pod imenom »Traunsteinski Sepperl«. V bavarskem kirasirskem polku, ki je bilo njegovo garnizjjsko mesto Insbruck, je bilo namreč 23 njegovih soimenjakov in zato so njega bolj poznali pod domačim imenom. Huber je služil 20 let pri vojakih. Udeležil se je mnogih bitk. končno je pa prišel v Napoleonovo telesno gardo. Na umiku iz Rusije so kozaki hoteli zajeti blagajno. Konji in vojaki so popadali pod njihovimi sulicami, samo Huber je ostal nepoškodovan in branil je blagajno. S tem je obrnil nase Napoleonovo pozornost in ko se je napotil veliki vojskovodja preoblečen v kmeta v Nemčijo, je podaril Huberju svoj kožuh. Huber ga je pa ne- sel domov. Pozneje so ga hranili v rodbini Tudi med velikim požarom v Trau-steinu leta 1851. je ostal Napoleonov kožuh nepoškodovan. Ullrichov oče ga je rad oblekel posebno če je pritiskal hud mraz. V trausteinskem muzeju bo Napoleonov kožuh ena največjih privlačnosti. 62 letni ženltsvanjski slepar V Prosnici blizu Moravske Ostrave živi 62 letni mož, ki je zagrešil več ženitovanj-skih sleparij, čeprav je že v letih, tako da bi mu človek kaj takega ne prisodil. Opeharil je več možitve željnih priletnih samic za težke tisočake. Zato se je moral zagovarjati pred sodiščem in obsojen je bil na pet mesecev težke ječe. Volksvi raztrgan nad loo ovac V bliž:ni Meride bl'zu portugalske meje je napadlo krdelo volkov čredo ovac in jih raztrgalo nad 100. Ker so volkovi tudi drugod napadali ovce in delali veliko škodo je odredila krajevna oblast velik pogen na nje, ki se ga je udeležilo več sto pastirjev in kmetov. Diplomatska akademija v Madridu V prostorih pravne akademije v Madridu je otvoril te dni španski zunanji minister Jordana diplomatsko šolo, ustanovljeno s posebnim Caudillovim odlokom. Zunanji minister Jordana je poudaril namen šole ter prikazal v glavnih obrisih zgodovino španske diplomacije, ki predstavlja skupno s špansko vojsko veličino sodobne Španije. Zahvala ar a _ Ob svežem grobu svojega dobrega * soproga in očeta, gospoda Franceta Pibra uradnika Visokega komisarijata izrekam vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo pa njegovemu zvestemu prijatelju Jožetu Verovšku, ki nam je stal v najtežjih trenutkih ob strani. Vsem, ki so prišli rajnka kropit, darovali vence ter se udeležili pogreba v tako častnem številu, naj Bog obilo povrne. V Ljubljani, dne 5. februarja 1943. GLOBOKO ŽALUJOČA ŽENA Z OTROCI P. O. WodelM>nse: 90 HumoTistiFen roman »Nu da. Kakopak ... Razumem ... Ali...« je neodločno začel. Kay mu ie položila roko na ramo. »Ubogega starčka ne smeva užaliti,« mu je šepnila. »Prehudo bi mu bilo.« »To je res, a hotel sem reči...« »Ne,« mu je Kav odločno zaprla usta. »Pa stori, kar te je volja.« Sam se je polagoma vežbal za dobrega zakonskega moža. Gospoda Corneliusa sta našla v sprejemnici. Z dobrohotnim očesom moža, ki ljubi zvok svojega glasu in vidi pred seboj voljne poslušalce, je pogledal mlado dvojico. Nato je pobral s tal rjavo usnjeno aktovko, jo vestno in natančno odprl ter vzel iz nje zavoj v rjavem papirju. Ko je odstranil to viro, se je pokazala mehka plast časopisov, izpod te še ena, in nazadnje je prišel na "'etlo s strojem izpisan zvezek, povezan z vijoličastim trakom. »Zgodba starega Finglassa se omenja v sedmem poglavju moje knjige,« je dejal. »Samo eno poglavje nam boste prečitali?« je vprašal Sam, in žarek upanja mu je posvetil v dušo. »V tem poglavju,« je nadaljeval gospod Corne-lius, »sem popisal moža od prvega trenutka, ko je stopil v mojo pisarno- moje vtise o njem, njegove besede in druge podrobnosti. V devetem poglavju pa...« »V devetem poglavju!« je z grozo vzkliknil Sam. »Mislim, da pač ni treba čitati tako daleč, glede na to, da ni stari Finglass nikoli...« »V devetem poglavju,« je gospod Cornelius neusmiljeno nadaljeval in si nasadil velike rožene naočnike, »v devetem poglavju sem opisal, kako so ga prebivalci predmestja brez nezaupanja sprejeli medse in kako je znal vse rodbine, s katerimi je prišel v dotik, po mojstrsko speljati na led. Med drugim omenjam plesno zabavo, ki jo je priredila gospa Bellamy-North v vili .Beau Rivage' na Burberry Roadu in na kateri je igral vlogo prijazno sprejetega gosta, ter volitve v okraini odbor. pri katerih je bil na spisku kandidatov.« »Prekrasno bo slišati vse to,« je vljudno rekla Kav, s pogledom iščoč zaročenčeve oči. Sam, ki je že odpiral usta, se je posilil in jih zaprl »Tistega prvega dne se prav dobro spominjam,« je nadaljeval gospod Cornelius. »Lep junijski popoldan je bil, in vrt vile ,Beau Rivage' čudovita paša očem. Takrat je bil mnogo večji, nego je zdaj. Vila, ki se v moji zgodovini imenuje ,Beau Rivage', je zdaj predeljena v dve samostojni polovici. Ena je ostala ,Beau Rivage', drugo so krstili ,Sans Souci'. Podobna izprememba je nastopila pri mnogih teh preprostih vil v našem koncu. Pred petimi leti je bila Burberry Road dosti bolj gosposki kraj, in večina hiš je stala vsaka zase. Tudi tale, v kateri smo. je bila za Finglassovih dni znatno večja. Imenovala se je vila ,Mon Repos', in šele poldrugo leto kasneje so jo predelili na dve polovici, izmed katerih je druga dobila ime ,Sv. Rafael' ...« Tedajci je obmolknil Prehod je bil tako nena-dejan. in dobri gospod Cornelius se je tako silovito zdrznil, da se je ugriznil v jezik. Eden izmed poslušalcev, ki je bil tistega trenutka docela miren, je, sodeč po njegovem vedenju, nenadoma zblaznel. Ta poslušalec je bil Sam Shotter. Z vzkriki, ki jim je bilo težko prisoditi pameten smisel, je ves razburjen poskočil kal^or vzmet. »Kaj pravite?« je vpil spet in spet. »Kaj pravite?« Gospod Cornelius ga je pogledal skozi solze, ki so mu zastirale oči. Obgriznjeni jezik ga je bolel da nikoli tega. »Ste morda rekli, da je bil v Finglassovih časih ,Sv Rafael' del vile .Mon Repos'?« »D—da!« je odgovoril gospod Cornelius, z muko pritisnivši jezik ob nebo. »Dajte mi dleto!« je Sam zarjovel »Kje je kako dleto? Dleto potrebujem!« * * * »Na mojo dušol« je zagodrnjal gospod Cornelius. ki ga je jezik neznansko bolel. Toda njegova pre-padenost se je kmalu še povečala. Pet minut po tem, ko je Sam na vrat na nos planil iz sprejem niče, so bili vsi zbrani v gornji sobi vile »Sv. Rafael« (to je, v Kayini spalnici) in so napeto opazovali mladega človeka, kako je vzdignil eno izmed deska v podu ter privlekel izpod nje zavoj orume-nelih, zaprašenih papirjev. »Na mojo dušo!« je znova zagodrnjal gospod Cornelius. »Sveta nebesa!« je vzkliknil gospod Wrenn. »Sam!« je zastokala Kay. Toda Sam ni slišal teh glasov. Z očmi matere, ki se sklanja nad zibelko spečega dojenčka, je strmel v najdene papirje. »Dva milijona!« je spoštljivo zamrmral. »Dva milijona dolarjev!« Blisk umazanega pohlepa mu je izpreletel simpatični obraz. Ta mah mu nihče ne bi bil prisodil razumevanja za strašno gorje, ki je trlo Dv/ighta Blenkirona iz Chicaga in njegovo nevesto Geno-vefo, rojeno Poskittovo. »Koliko je deset odstotkov od dveh milijonov?« To vprašanje je bilo vse, kar je spravil iz sebe. • • * Valley Fields je spal. Ure so bile navite, mačke spodene iz hiš, hišna vrata zapahnjena. V tisočih stanovanj so si tisoči poštenih najemnikov krepili ude za jutrišnje delo. Ura v šolskem stolpu je s srebrnim glasom udarila dve. Vse je počivalo, samo nekdo je z odmevi svojih" razburjenih korakov motil tišino na Burberry Roadu. Ta edini nespečnik je bil Sam, ki se je na posutem prostoru pred vilo »Sv. Rafael« izprehajal sem in tja. Urejuje: Davorin Ravljea — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za Inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani