Poštnina plačana v zo+ovini.
Leto IX. itev. 1SZ.
v Ljubljani, v soboto 13. avgusta 19Z).
Cena Din 1'
Izhaja vsak can popoldne.
Uvzemil nedelje in praznike, — Inserad do 30 petit d 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din: notice, poslano, Izjave Popust pn dnjovoru faseratnl davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240— Din. za Inozemstvo 420— Din
reklame,  preklici   beseda  2.— Din.
Upravništvo: Knailova ulica št. 5. pritličje. — Telefon 3304.
Vlada v novi krizi
Oster konflikt radi kandidature dr. Spaha v Novem Pazarju. — Radikali se boje za muslimanske glasove. — Ultimat Demokratski zajednici. — Radikalni ministri groze z demisijo.
Uredništvo: Knailova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2031.
Beograd, 12. avgusta. Prerivanje za nadvlado in premoč pri volitvah je rodilo v demokratske zajednici na eni strani in v vladni koaliciji na drugi strani zanimiv spor, ki, kakor vse kaže, ne bo ostal brez težjih posledic. Danes se v Beogradu že skoraj z gotovostjo govori, da je kriza vlade neizbežna.
Spor je nastal radi kandidature dr. Spaha v Novem Pazaru. Tam je nameraval prvotno kandidirati zunanji minister dr. MarinkoviC sam. Vse okrožne organizacije pa so Se izjavile za kandidaturo dr. Spaha, ki je nato sestavil kandidatno listo v sporazumu z Ljubo Davidovićcm. Med tem pa je neki Dušan DavidoviO po navodilih dr. Marin-koviOa na lastno pest sestavil in vložil drugo kandidatno listo. Vsled tega je nastal spor v Demokratski zajednici, ki postaja tem resnejši, ker sta bili obe
listi med tem že vloženi in odobreni od sodišča, tako da izvršni odbor Demokratske zajednice na tem ne more ničesar spremeniti.
Dr. Spahova kandidatura pa je ob enem izzvala velik spor v vladni koaliciji sa.mi. Kandidat vladnih radikalov v tem okrožju je minister ver Dragoljub Obradović. Vsled kandidature dr. Spaha je ogrožena njegova lastna kandidatura, ker se radikali boje. da bi s kan-dtdacfjo bosanskega muslimana zopet oživel bivši džemiet in bi tako radikali
izgubili večino glasov, na katere uaj-bolj računajo. Zato je minister ver že pred tremi dnevi stavil ministrskemu predsedniku g. Vukičeviću zahtevo, naj za vsako ceno orepreči kandidaturo ministra dr. Spaha, ker bi moral v nasprotnem slučaju podati demisijo in izstopiti iz vlade, kar bi imelo za posledico vladno krizo.
Na zahtevo radikalov so demokratski ministri skušali vplivati na dr. Spaha. ki se je po eni verziji res udal in sklenil, da svojo kandidaturo umakne. Njegova resignacija pa je prišla prepozno, ker je bila med tem lista že vložena fn potrjena. Razen tega pa se tudi bosanski muslimani odločno protivijo diktaturi dr. Marinkoviča in naglašajo, da postanejo \; slučaju, da bi se moral dr. Spalio res umakniti, brezpredmetne vse ostale skupne kandidatne liste Demokratske zajednice.
Neki radikalski minister je v zvezi s tem izjavil vašemu poročevalcu, da bodo radikalni ministri z ministrskim predsednikom Vukičevičem na čelu stavili danes popoldne svojim demo; kratskim kolegom ultimativno zahtevo, naj njihov tovariš dr. Spaho takoj umakne svojo kandidaturo, sicer je kriza vlade neizbežna, ker bodo skup= no z ministrom ver tudi vsi ostali ra* dikalni ministri podali svoje demisije.
Oficirska zarota v Rumuniii
Senzacijonalne aretacije visokih oficirjev. — Zarota za povratek princa Karola. — Nameravana odstavitev regentskega sveta in kralja Mihajla. — Protiodredbe vlade.
Bukarešta. \2. avgusta. V politični javnosti so vzbudile veliko pozornost številne aretacije visokih vojaških funkcionarjev v Bukarešti in ostalih gar-niziiah. Oblastva čuvajo o teh aretacijah strogo tajnost in nočejo dati nikakih informacij, vendar pa se doznava, da gre za široko zasnovano oficirsko zaroto, ki je v zvezi z akcijo princa Karla za povratek na rumunski prestol. Domneva se, da je v afero zapleten tudi bivši ministrski predsednik general Ava-rescu. Oficirji so baje iioteli organizirati vojaško revolucijo, ki naj bi vrgla sedanji režim, razpustila regentski svet, odstavila nedoletnega kralja Mihajla in
proglasila princa Karla, ki uživa v vojski in med narodom še vedno velike simpatije, za rumunskega kralja.
Nedavne izjave princa Karla, da se ne namerava odpovedati svojim pravicam na rumunski prestol, potrjujejo to domnevo. Vlada ki se z vsemi sredstvi bori proti tej nameri princa Karla, je prišla na sled oficirski zaroti in odredila včeraj številne aretacije, ki so vzbudile veliko pozornost. O celi aferi je bil izdan le kratek komunike, ki naglasa, da so oblasti odkrile tajno oficirsko organizacijo, ki je zasledovala državi nevarne cilje, ter da je vlada odredila strogo preiskavo. ,
Borba za usodo "ocen In Vanzettha
Dolga vladna posvetovanja v Bostonu. — Odločitev v rokah vrhovnega sodišča. — Vanzettijeva sestra na potu v Ameriko. — Bomba v ameriškem poslaništvu v Sofiji.
— Newyerfc, 12. avgusta. Guverner je včeraj polnih 12 ur konferiral s člani J?u-vernere-kega sveta glede nadaljuega postopanja v zadevi justifikacije Saecoa in Van-zettija. Vendar pa baje ni prišlo do nikakih zaključkov. Vrhovno sodišče mora še tekom današnjega dne rešiti zaJilevo branitelja, ali naj o procesu Saecoa in Venzettija razpravlja plenum državnega sodišča. Če bo vrhovno sodišče zahtevo branitelja zavrnilo, je dana še možnost priziva na najvišje sodišče Zedinjenih držav.
— Newyork, 12. avgusta. Člani vrhovnega sodišča v Bostonu so bili danes brzojavno pozvani, naj se nemudoma vrnejo v Boston, kjer se bo vršila v torek plenarna seja vrhovnega sodišča, da razpravlja o procesu Sacco-VanzetU.
— Charleston, 12. avgusta. Ko je bilo Saccu in Vanzettiju 15 minut pred določenim, časom justifikacije sporočeno, da je ju-stiiikacija odgođena, sta bila oba zelo vesela. Ko so jih kmalu nato prepeljali iz celice za justificirance v prejšnje zapore, je Sacco vzkliknil: Kako lep dan! Vanzetti pa je molče korakal ob niegovi strani.
Buenos Aires, 12. avgusta. Tukajšnji list; so objavili odgoditev justifikacije Sac-coja in Vanzettija z dogovorjenimi svetlobnimi žarki/ Ogromna množica, ki je pred redakcijami listov pričakovala poročila, je o .prihodu vesti o odgoditvi justifikacije prireiala viharne ovacije.
Newyork, 12. avgusta. Snoči je v mestnem gledališču v Sacramentu eksplodirala bomba. Več oseb je bilo ubitih in težko ranjenih. Vsled eksplozije je nastal požar, ki je vpepelil gledališko poslopje.
— Newyork, 12. avgusta. Z ozirom na poiavfjajočc se nemire v zvezi z justtfika-cijo Saecoa in Vanzettija so oblasti ugotovile, da je prišlo tekom zadnjih dni v Ameriko mno^o inozesncev - provokator-
jev in komunističnih agitatorjev, ki ščuvajo delavske množice na upor proti oblastem. Zato je ameriška vlada izdala obmejnim oblastem strog nalog, naj pooštre kontrolo tujcev in vsakega sumljivca takoj deportiralo. Vse tvrdke in privatni uradi morajo odslej vsakega svojega nameščenca tekom 24 ur po sprejemu v službo prijaviti policijski oblasti. Tudi v letoviščih in kopališčih se bo kontrola poostrila.
— Pariz, 12. avgusta. Luigia Vanzetti, seetra na smrt obsojenega anarhista Vanzettija, je danes odpotovala v Cherbourg, od koder potuje popoldne z brzoparnikom v Newyork, da obišče svojega na smrt obsojenega brata.
— Newyork, 12. avgusta. Vanzetti je vložil na sodišče prošnjo, naj mu dovolijo, da se še pred juetifikacijo sestane s svojo sestro. Obsojencva sta bila včeraj popoldne prepeljana iz celice grešnikov« zopet v redni zapor. Sacco že 25. dan odklanja vsako jed in je vsled tega zelo oslabel. Tudi Vanzetti zadnje dni ni zaužil ni kake hrane. Sacco je odklonil podpis na prošnjo za pomilostitev, Vanzetti pa jo je po daljšem prigovarjanju podpisal. Bostonska vlada je še vedno alarmirana in jetnišnica močno zastražena. £ef policije je izdal včeraj razglas, v katerem sporoča prebivalstvu, da ima policija nalog, da v slučaju kakršnihkoli nemirov rabi orožje.
— Sofija. 12. avgusta. Sinoči okrog 10. zvečer je eksplodirala na dvorišču poslopja ameriškega konzulata, ki je v bližini zunanjega ministrstva, bomba. Eksplozija k sreči ni povzročila nikake škode. Policija je takoj obkolila vse sosedne hiše in izvršila več aretacij sumljivih oseb. Domneva se da gre za maščevalni akt komunistov radi nameravane justifikacije Sacca ki Vanzettija.
»Slovenec« priznava krivdo gg. Serneca in Korošca na nesrečni reformi kaldrminskega zakona. — Ponesrečeno zavijanje in izmotavanje« — Dejstvo, je da bo ljubljanska občina oškodovana
za najmanj osem milijonov
S prav jezuitskim zavijanjem poskusa «Slovenec» zavrniti našo trditev, da sta dr. Korošec kot ljubljanski poslanec in vodja SLS ter inž. Sernec kot minister za javna dela s spremembo kaldrminskega zakona za težke milijone oškodovala Ljubljano in nekatere druge slovenske občine. Iz kaldrminskega fonda so občine dozdaj gradile in vzdrževale dovozne ceste in ulice k carinarnicam, carinarnice same in skladišča pa >e gradila in vzdrževala država, ki je v ta amen pobirala tozadevno «ležarino». Odslej bo ostala ležarina lepo v blagajnah finančnega ministra, carinarnice pa bodo morale graditi občine z denarjem, ki bi ga drugače lahko porabile za ceste in ulice. To velja zlasti za Ljubljano, ki bo morala sedaj iz svojega kaldrminskega fonda zgraditi na 8 milijonov proračunano carinarnico s skladišči, zato pa ustaviti nadaljevanje tlakovanja in regulacije cest in ulic.
«Slovenec* je v odgovor na te ugotovitve pod naslovom «Debela laž» napisal sledeče:
«.M-estna občina bo zgradila za carinar* nico palačo, v kateri bodo carinski uradi in pa stanovanja za carinske uradnike. Država bo mestni občini poslopje odplačala v obli3 ki letnih prispevkov na naslov najemnine. To pogodbo med mestno občino in carinsko upravo so z veseljem odobrili vsi ljubljan* ski gospodarski krogi, ker se bo s tem zgra* dilo nad dvajset stanovanj, ne da bi občina pri tem kaj žrtvovala, in ker se bo poslop* jc zgradilo ob sedaj zanemarjeni Vilharjevi cesti in bo na ta način prišel ves tisti del ulic do pravice, da se popravijo z denarjem iz kaldrmine.
Pogodba mestne občine s carinsko upra* vo pa ni v nikaki zvezi s proračunom in finančnim zakonom. Ljubljana ne bo pri tem oškodovana, ampak ima veliko korist.
Minister Sernec, ki mu <^Narod» očita, da je v škodo slovenskih občin razširil upo* rabo kaldrmine. je to storil v eminentnem interesu slovenskih občin, ki imajo carinar* niče. Kajti, ker se je ta denar smel uporabljati zgolj za ceste, ki neposredno tvo* rijo dohod k carinarnicam, jc doslej veliko tega denarja ostalo neizrabljenega in je po petih letih zapadel v korist občine beograj* ske. Po določilu, ki ga je izposloval minU ster Sernec. se pa sme sedaj kaldrminski fond uporabljati tudi za druge namene in je temu denaTJu odprta pot, da gotovo pri* de v Slovenijo. To je koristen uspeh, ne pa škoda za slovenske občine in tudi za Ljub* Ijano.»
Predvsem moramo ugotoviti, da je g. minister Sernec sodeloval pri usodnih spremembah kaldrminskega zakona. Ne moremo si misliti, da bi to storil brez sporazuma z g. Korošcem kot poslancem Ljubljane, ki je po teh spremembah najboli prizadeta. Polna odgovornost pade zato tudi na dr. Korošca.
Kar se stvari same tiče, pa je položaj ta-ie:
Po kaldrminskem zakonu iz I. 1911, ki je bil L 1922 razširjen na vso državo, mora iti vsa kaldrmina v korist onih občin, v katerih se nahajajo carinarnice. Kaldrminski fondi so last občin in država čin samo upravlja, nima pa do njih nikake pravice.
Po kaldrminskem zakonu so se smeli ti fondi uporabljati v naših kraiih le za gradnjo in vzdrževanje dovoznih cest k carinarnicam in skladiščem ter za ograje okrog skladišč. Poslopja in skladišča je morala finančna uprava graditi in vzdrževati sama in zato pobira ležarino. Minister Sernec pa je po priznanju »Slovenca« ta zakon spremenil tako. da bodo odslej morale občine iz kaldrminskih fondov graditi in vzdrževati tudi carinarnice in skladišča. Kakor v zasmeh oškodovanim občinam, je ing. Sernec dotičnemu členu finančnega zakona še pristavil: »brez odškodnine za to'. To se pravi, da carinska uprava za porabo carinarnice in skladišč, ki Jih bo zgradila ljubljanska občina, ne bo dolžna plačevati nikake najemnine ali odškodnine. O tej »zaslugi gg. Korošca in Serneca pa »Slovenec «seveda previdno molči.
Iz tega sledi, da milijoni, ki so se nabrali v korist nekaterih slovenskih občin .predvsem Ljubljane in Maribora, za tlakovanje in regulacijo dovoznih cest k carinarnicam, ne bodo več neograničeno občinam na razpolago, nego bo finančno ministrstvo te fonde prvenstveno uporablalo za zgradbo carinarnic in skladišč. »Slovenec« se smeš-nopredrzno izgovarja, kakor da bi slovenske občine, ki prihajajo v poštev. ta kaldrminski denar bile odklanjale ali da bi ga ne rabile več za tlakovanje in regulacijo dovoznih cest. Obratno je res:
Naloga inž. Serneca kot gradbenega ministra in slovenskega rojaka je bila, da pospeši izročitev nabranega denarja slovenskim občinam, a ne, da uzakoni člen finančnega zakona, s katerim se slovenskim občinam jemlje pravica do popolne uporabe kaldrminskega fonda. Po Sernečevi določbi je sedaj položaj tak-le: Kar je prej gradila država iz splošnih dohodkov, to bodo indirektno sedaj storile občine na ta način, da jim bo prikrajšan polni znesek kaldrminsk. fonda!
S členom 103. klerikalnega finančnega zakona je ta koristna finančna operacija padla v vodo. Klerikalci so odredili, naj se zgradba postavi na račun ljubljanski občini pripadajoče kaldrmine! Ljubljanska carinarnica se bo zgradila po zaslugi inž. Serneca in dr. Korošca iz kaldrminskega fonda, tako da ljubljanska občina sploh ne bo imela pravice do kake nadaljne protiodškod-nine. Kakor ljubljanska občina tako pa bodo oškodovane seve tudi ostale slovenske občine, ki imajo pravico do kaldrminskega fonda!
S klerikalnim členom 103. je torej zadan našim občinskim samoupravam hud udarec. Škoda je tem občutnejša, ker gre za denar! Slovenske občine bodo s tem členom prikrajšane za težke milijone.
Jasno je, da je bila naloga ministra Serneca, da tekom februarja in marca poskrbi za to, da dobe slovenske občine vse še razpoložljive in pristoječe jim vsote kaldrminskega fonda. Tu je bila dana naravnost eksemplarična prilika izvajanja zaščite slovenskih interesov. A klerikalni minister je obratno postopal in okrnil pravice slovenskih občin in jim mesto zaščite in pomoči pomolil pod nos «retormo» kaldrminskega zakona v smislu člena 103. finančnega zakona.
V tak položaj je zašla tudi ljubljanska občina po 1. aprilu po zaslugi klerikalne reforme kaldrminskega zakona. Bivši gerentski svet si je prizadeval, da postavitev ljubljanske carinarnice uredi tako, da mestna občina postavi to zgradbo proti temu, da carinska oblast amortizira izdatke za zgradbo iz leža-rinskih dohodkov, ki se sicer stekajo v državno blagajno. Naivno . smešna in predrzna ob enem je »Slovenčeva« trditev, da bi občina ne mogla porabiti vsega kaldrminskega fonda za ceste. Kar Ljubljano poglejmo! Tri glavne dovozne ceste, Masarvkova. Resljeva in Kolodvorska so še netlakovane in neurejene. In netlakovane so še vse ceste, ki bodo vodile k novi carinarnici! Ker bo morala občina iz kaldrminskega fonda šteti težke milijone za novo carinarnico, ne bo ostalo ničesar za ceste in občina Jih bo morala urediti iz lastnih sredstev!
Političen pomen bivanja kralja Aleksandra v Nemčiji
— London. 12. avgusta Jugoslovanski kralj jc včeraj dospel v toplice \Varmbtd* Villach. V diplomatskih krogih se pripisuje temu bivanju jugosloven-keg.i kralja velik političen pomen. V poučenih krogih se zatrjuje, da ne gre toliko za leeenjo, kakor pa MM važne razgovore, ki naj dovedejo do sporazuma in zavezništva med Juuf*da\ijo in Nemčijo.
Sestanek med našim in bolgarskim kraljem?
— Beograd, 13. avgusta. Današnji listi poročajo, da se '-e jugoslov. kralj sestal o priliki svojega bivanja v Mo-nakovem z bolgarskim kraljem Borisom ter da sta oba monarha razpravljala o poglobitvi zvez med obema narodoma. Zunanje ministrstvo objavlja opoldne komunike, v katerem vse te ve. sti odločno demantira.
LISTA SDS ZA OBČINSKE VOLITVE V ZAGREBU
— Zagreb, 12. avgusta. Danes jc bila
vložena za zagrebške občinske volitve prva kandidatna lista, in sicer lista SDS z nosil* cem dr. Jurišo.
NAŠI LETALCI NA POLETU V CURIH
— Zagreb, 12. avgusta. Danes ob pol 10. je startalo 6 jugoslovenskih letal k medna« rodnim letalskim tekmam v Curihu, kamor dospejo tekom popoldneva.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize (v oklepajih zaključki): Curih 10.935 — 10.965 (10.95), Berlin 13.53 M., Dunaj 7.9925 — 8. 0225 (8.0075), London 275.S — 276.6 ((276.2), Newyork 56.79 bi., Praga 168.2 — 169 (168.6), Milan 308.25 — 310.25 (309.25).
Efekti: Celjska posojilnica 197. 199, Ljubljanska kreditna 142 d., Merkantil-na 9'i bi.. Praštediona 850 d, Kreditni zavod 160 d. Vevče 135 d, Stavbna 55 d, Šcsir 104 denar.
Lesni trs: Tendenca neizprcme:i c.i.t. Zaključeni so bili 3 vagoni in sicer 1 Nagon suhih bukovih drv, ico vagon nakl. p., po 19.50 in 2 vagona tramov glava-g'u\a, tesani po kupčevi noti fco nakl. p. po 280.
Žitni trg: Tendenca neizpremenjji\i. Zaključkov ni bilo.
ZAGREBŠKA BORZA. Devize. London 275.85 — 276.65, NV\v-york 56.70 — 5690, Pariz 222 — 224, Milan 308.28 — 310.28, Curih 1093.5 — 109.;.., Berlin 1351.25 — 1354.25. Dunaj 799.04 — 802.05, Praga 168.2 — 169.
Efekti: 1% invest. pes. 1921 85, 2!^> drž. Vojna škoda 351 — 353. Hipotekama banka 55. Ljubljanska kreditna 142 — 145, Praštediona 850, Trboveljska 460 — 470, VevČC 135 — 142.50.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih. London 25.21, Ne v. york 518.75, Pariz 20.3S, Milan 28.23, Berlin 123.30, Beograd 913.5, Praga 15.38.
Nove kandidatne liste
Ljubljana, 12. avgusta. Ker poteka rok za vlaganje kandidatnih list pri Jezdnem sodišču v Ljubljani, so se še druge politične stranke potrudile, da vlože .":iTnpr?;e svoje liste. Včeraj sta bili pri sodišju vloženi dve listi za mesto Ljubljano in sicer:
a) Usta socijalistov in zedinjašev. Nosilec liste je železniški revident Josip K i t e k, a njega namestnik Ivan Mlinar, uradnik OUZD v Ljubljani;
b) komunistična lista, katere nosilce je odvetnik dr. Milan L e m e ž, a njega namestnik socijalni demokrat Zvonimir 3er-not, urednik »Napreja.
Obe listi bosta danes od sodišča *f ir-jeni. Tako imamo sedaj za skupščinske volitve v Ljubljani že 4 skrinjice p.) naslednjem vrstnem redu: I.) SLS, 2.) SO?, 3.) socijalistična in 4.) komunistična. Ker so radikali sklenili, da ne vlože samostojne kandidatne liste in ker odpade tudi uradniška samostojna kandidatura, bodo najbrž samo še radićevci vložili svojo listo za mesto Ljubljano. Niso pa se šc odločili. Nekateri so za samostojnega kandidata v osebi g. dr. Marušiča. drugi zagovarla o načelo, da radičevci kot izrazito kmetska stranka nimajo ničesar iskati med »pokvarjeno ljubljansko gospodo.« So pa tudi med njimj trezni možje, ki so za podpiranje napredne liste v Ljubljani.
Danes dopoldne sta bili pri deželnem sodišču v Ljubljani vloženi dve kandidatni listi   za   ljubljansko - novomeško votrlno
okrožje. Prvo je vložil odvetnik dr. Cj!cs*:;i Jelene v imenu socijalistov in zedinjašev. Nosilec te liste je Stane Likar, lajn k OUZD v Ljubljani. Kandidati /a posaTine sreze so: Fran J e r n e j č i č, železničar * Ljubljani za črnomaljski. Valentin Šteb . posestnik na \'rru pri Domžalah, za kamniški, Nace M i h e v c, nameščenec mestne plinarne ljubljanske, za kočevski. Josip Pastorek, knjigovez v Kranju, za kranjski. Josip Kopač, uradnik Delavske zbor-niče v Ljubljani* za krški in litijski, Liude-vit Miklošič, vlakovodia v Ljubljani, za logaški, Jurij Petrovčič. župan na Vi-ču, za ljubljansko okolico. Fran Jernej-čič za novomeški m Fran Koren, poslovodja v Ljubljani, za radovljiški srez.
Drugo listo so danes vložili pri sodišču komunisti. Med obema komunističnima strujama je trajal hud boj za nosilca liste, a končno so se sporazumeli  na  osebo in/. Dragutina  G u s 11 n č i č a.     Kandidati so med drugimi Marcel Zorga za ljubljansko okolico in kočevski okraj, Mirko \V e i n -berger, steklar v Toplicah pri Zagorju za litijski okraj, Anton 2 n i d a r, tovarrr ški delavec na Savi, za kamniški in krnr: ski srez, in dr. Milan L e m e ž za rado\ ljiški srez.
Na deželi bo pet skrinjic. Njih vrstni rt bo sledeči: 1.) radičevci (Pucelj), 2.) SI v (dr. Korošec), 3.) napredni blok (dr. Zet jev), 4.) socijalisti (Likar) in 5. komuni^ (Gustincič).
15^707
3741
3923
Klerikalno gospodarstvo no magistratu
«Slovenčeve>> trditve in resnica--Zagonetna ostavk« na mestno službo. — Demagogija s cenejšimi stanovanji. — Povišanje najemnine v mestnih hišah. — Klerikalci zakrivili zakasnitev
\gradbe novih hiš.
Na naša razkritja o klerikalnem pa* Sevanju na ljubljanskem magistratu je «Slovenec» odgovoril s tem, da je krat* komalo vse naše navedbe tajil, obenem pa nanizal celo vrsto pavšalnih napa* dov na bivši gerentski svet in SDS.
Navedli smo primer, kako jc bil v mestno   službo   brez  faktične potrebe
sprejet uslužbenec, ki ne le ni imel nu kake posebne kvalifikacije, ampak so bili proti njegovemu sprejemu celo tehtni pomisleki, ki bi jih g. vladni ko*
raisar moral upoštevati. A dotičnik je bil bližnji sorodnik klerikalnega so* svetnika in je zato kljub pomislekom dobil mestno službo. «Slovenec» pa se je drzno zlagal, da ni bil na magistratu nastavljen noben sorodnik kakega sos svetnika. Da je bil nastavljen na magi* stratu, tudi mi nismo trdili, bil pa je sprejet v mestno službo, in sicer k užitninskemu uradu. Naj se «Slovenec» informira pri svojih somišljenikih, čla* nih sosveta, ki mu bodo to potrdili in mu morda tudi povedali, zakaj je bil dotičnik nenadoma premeščen od užifs ninske ekspoziture na kolodvoru k rav* nateljstvu užitninskega urada. Povedali mu bodo tudi, da bi bil vsak drug na» meščenec pod sličnimi pogoji najbrž takoj odpuščen iz službe. Ker pa je od* ličen član sosveta njegov bližnji sorod* nik, je bila stvar seveda drugačna.
Obrnejo naj se gospodje od «Slo* venca tudi na g. vladnega komisarja samega. Ta jim bo morda zaupal, da je na podlagi « \ arodovih» odkritij včeraj svetoval ali dat svetovati dotičnemu uslužbencu, naj poda ostavko na mesU no službo, kar se je tudi zgodilo...
Glede stanovanj v novi mestni hiši na Ahacljevi cesti trdi «SIovenec», da je moral g. vladni komisar nastaviti visoko najemnino, ker je bivši gerent« ski svet gradil s posojilom po 7 ^\ do* čim bo komisar imel na razpolago ka* pital po 6 To je res, a pomisliti je treba, da hiša na Ahacljevi cesti že uto ji in se bodo stranke 1. novembra v njo že vselile, dočim so se za komisar* jeve hiše komaj začeli kopati temelji. Zelo verjetno je, da bo zidanje hiš čez deset let še mnogo ceneje kakor je da* nes, a vendar bi bilo docela napačnG, čakati do takrat. Stanovanjska beda za* hteva hitro pomoč! Gosp. mestni komi* sar je podražil tudi stanovanja v hišah, ki jih je zgradil pokojni župan dr. Pe* rič. S kakšnim posojilom in obrestova* njem je gradil on te hiše?
«Slovenec» vrh tega previdno za* molči, da bodo k novim hišam gosp. komisarja morali prispevati vsi ljub Ijanski davkoplačevalci, ki bodo torej phačevali del najemnine za stranke v
Hugo Bettauer: 30
Hailp lena sveta
Lilian je kmalu uvidela, da je prvo bitko izgubila. Udala se ie v svojo usodo in se delala, kakor da bi bila najboljša in najpožrtvovalnejša prijateljica mlade gospodinje. Njen sosed pri mizi je bil mladi milijonar Upton Waring, ki je bil na glasu kot eden najduhovi-tejših moških v Newyorku. Ob enem pa je bil najbolj smel in brezvesten ženski lovec. Ko je Lilian opazila, kako Waring vedno znova občuduje mlado ženo, ji je prišla nova misel in kmalu je naravnala razgovor tako, da je lahko izvršila svoj najnovejši načrt.
— Ali ni angeljsko lepa? Skoraj prelepa, kaj ne? Sem res radovedna, kako se bo razvijal ta zakon. Veste, mister Waring, bojim se. Napram vam, dobremu poznavalcu žensk, lahko govorim odkrito. Mala gospa ni to, kar mi razumemo pod perfekt-lady. Ona piihaja iz čisto malih razmer in ima kljub svoji mladosti že svojo preteklost. Prosim vas^ tam v Evropi, kjer vlada beda m pomanjkanje, lahko za par do-
teh hišah. Nimamo ničesar proti temu, mislimo pa, da bi se prispevki davkoplačevalcev morali enakomerno razde-liti na vse mestne stanovanjske hiše, ne pa sc porabiti samo za hiše, ki jih bo zgradi g. komisar, in se potem hva*
liti, da bodo stanovanja v teh hišah ce=
nejša.
Klerikalno glasilo nadalje trdi, da je povišal g. vladni komisar najemnino zato, ker so nekateri pristaši SDS v mestnih hišah imeli stanovanja preveč
poceni. Ali so v mestnih hišah samo pristaši SDS, ali je pod bivšim občin*
skim svetom., v katerem so imeli kleri* kalci glavno besedo, sploh dobil kak pristaš SDS stanovanje v mestnih hU šah? Pod gerentskim svetom so jih do* bili tudi pristaši drugih strank, ker se je upoštevala dejanjska potreba. Po* dražila pa se je sedaj najemnina tako socijalistom, kakor komunistom in k les rikalcem, tako da nc drži «Slovenčeva» trditev, da je bilo treba odpraviti pri* vilegije, ki so jih baje imeli »nekateri pristaši SDS».
Kar se tiče oddaje stanovanj v novi mestni hiši na Ahacljevi cesti, smo že ugotovili, da je tu igrala sedaj pod ko-misarijatom strankarska pripadnost veliko vlogo. Ugotovili smo že, da je dobila neka gospodična brez familije stanovanje z dvema sobama, ker je odlična somišljenica SLS, univerzitetni profesor pa le stanovanje z eno samo sobo. Upoštevali se niso niti mest. uslužbenci, Če niso klerikalci, dobili pa so stanovanja nakazana ljudje, ki jih že imajo, samo zato. ker so Člani klerikalnih organizacij itd., itd.
Naravnost božanska je tudi »Slo-venčeva« ugotovitev krivde, zakaj je vladni komisar zamudil najugodnejši čas za graditev novih hiš. Pravi namreč, da je krivda v državni upravi, ki je vloge mestne občine zavlačevala!
Seveda je tu krivda. In v tej državni upravi so sedeli klerikalci* tci se niso pravočasno pobrigali za odobritev obligacijskega posojila! Oni so odgovorni za to zavlačevanje, kakor so tudi odgovorni za izprememho zakona o kaldrmi nske m fondu v škodo ljubljanski občini ter za marsikaj drugega še, kar se je zgodilo v škodo ljubiia<nski mestni občini in njenemu prebivalstvu. Tisti, ki ima državno in mestno upravo v rokah, je odgovoren in nihče drugi.
Odgovoren je predvsem dr. Korošec, ki za take stvari kot ljubljanski poslanec ni imel Časa in čegar tovariši so sedeli kot ministri v vladi, v kateri bi lahko izposlovali mnoge potrebne ukrepe v korist Ljubljani!
larjev kupite najlepše dekle. Ona je že sedaj preveč koketna, nedovoljeno ko-ketna, ta mala lepa gospa. Ali niste opazili, kako se vedno ozira za vami? No, no, le ne tajite in se ne delajte tako nedolžnega, vi DonnJuan!
Upton Waring je postal raztresen in ni obrnil več svojih oči od Franci, ji napil in pozneje, ko se je družba razšla v salonih, se ni ganil z njene strani, se obnašal pri tem tako taktno in než-nočutno, da je Franci bilo njegovo oboževanje naravnost prijetno in kmalu ii je postal lepi, in duhoviti mož zelo simpatičen. Dunaj je dobro poznal in vedno je govoril o njeni domovini.
Lilian se je zadovoljno smejala in opazovala, kako gTe njeno cvetje v klasje. Prvi del se ji je popolnoma posrečil, morda nastane iz tega čuden ro-rr.anček.
Reporterji so se drenjali v razsvetljeni vrt, kjer je sviral italijanski orkester, broječ osemdeset mož. Lilian se jim je čez nekaj časa pridružila ter pripovedovala pazljivo poslušaiočim novinarjem čudežno storijo Franci, male dunajske šivilje lutk.
Naslednjega dne so se bavili vsi listi skoraj izključno z nenavadno usodo Franci. Franci Garick, šivilja lutk iz
klice uduši z neprestanim hupanjem. Prebivalci so sprva mistih. da je začeto kje goreti. Iz vseh hiš so prihiteli na ulico in gledali, kaj se godL Avto je neprestano drvel dalje. Le toliko je bilo mogoče ugotoviti, da je bil avto znamke »Steyer« in da so sedeli v avtomobilu tri ženske in štirje moški. Dva moška sta stala na stopnici ob strani, eden pa je sedel poleg šoferja in neprestano pritiskal na hupo. Ko je avto dospel v bližino Sv. Ivana, je nekoliko zmanjšal brzino in se začel ustavljati. Takoj so se zopet razločnejše čuli klici na pomoč. Ljudje so začeli hiteti proti avtomobilu. Ko so dospeli že dokaj blizu,
sta moža, ki sta stala na stopnicah, potegnila samokrese in začela streljati proti množici, ki se je preplašeno umaknila. Avto pa je nato z največjo brzino zopet nadaljeval vožnjo proti Svilajevu. Žandarmerija v Apatinu je takoj obvestila vse okoliške orožniške postaje,
vendar pa se ni posrečilo zaustaviti neznani in misterrjozni avto. Videli so ca pozneje še v Somborju in Bogojevu, od tam pa manjka za njim vsaka sled. Somborska policija je uvedla preiskavo in ugotovila, da so vsi domači avtomobili doma in sklepa iz tega. da gre za kak inozemski avto, bržkone iz Madžarske. Iz obupnih klicev na pomoč sklepajo, da gre za misterijozen zločin. Domneva se, da so kaki trgovci z dekleti spravljali svoj plen na varno. Ker na železnici ni več varno, so začeli sedaj prevažati svoje »blago« z avtomobilom.
Med prebivalstvom so razširjene najgorostasnejše vesti. Praznoverne ženice pripovedujejo o »smrtnem* in »mrtvaškem« avtomobilu, ki prinaša nesrečo...
★
Včeraj je bil zopet dan železniških nesreč v Jugoslaviji. Komaj so odstranili posledice težke železniške nesreče pri Nišu, že prihajajo poročila o novih nesrečah. Med Brodom in Vinkovci sta trčila snoči dva tovorna vlaka, pri čemer je bilo pet vozov popolnoma razbitih. Nesreča slučajno ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je materijalna škoda zelo velika.
Velika katastrofa, kakršne kronika naših železniških nesreč še ne beleži, pa bi bila nastala, da naši železničarji kljub svoji borni plači ne bi vestno vršili svoje službe. Vsled nesporazuma je snoči odpeljal orient-ekspres iz Zemuna v trenutku, ko je z nasprotne strani po isti progi prihajal osebni vlak. Čuvaj na odprti progi je slišal oba signala in takoj slutil, da nekaj ni v redu. Brez pomisleka je odšel na progo in ustavil najprej orientekspres, ki je vozil z največjo naglico, nato pa še osebni vlak. Le pozornosti čuvaja se je zahvaliti, da oba vlaka, ki sta vozila z največjo brzino, nista trčila drug v drugega. Posledice bi bile katastrofalne. Oba vlaka sta bila precej zasedena, tako da bi bila nesreča zahtevala nedvomno zelo mnogo človeških žrtev. Ko so potniki zvedeli, kake nevarnosti jih je rešil priprost in izstradan železniški čuvaj, so se mu gi-njeni zahvaljevali. Mož je pač zaslužil za svojo požrtvovalnost in vestnost še posebno nagrado.
Sokol
Pismo zlatomašnika gosp. Ivana Vrhovnika Sokolu. Jujoslo venski Sokolski Savez je poslal zlatomasciiku gospodu Ivanu Vrhovniku, velezaslužnemu slovenskemu narodnemu delavcu svoje čestitke. Gospod jubilant se je zahvalil JSS za čestitke s pismom, iz katerega žari vsa ijegova odkritosrčna ljubezen do sokolske ideje In sokolskega dela. Gospod jubilant naj bo prepričan, da mu je Sokolstvo od srca hvaležno za lepe besede. — Pismo se glasi: «Veleslavoi Jugoslovenski Sokolski Savez! Srčna hvala za prijazno čestitko! V zlati mladosti pred več nego 60 let. sem se navduševal za Sokola in ga visoko cenil kot buditeija in nositelja slovenske narodnosti. Z zanimanjem sem spremljal njegov knsri razvoj. Z isto gorečo ljubeznijo kakor nekdaj mladenič, ga ljubim starec. — Ponosen sen na tvojo čestitko Sokolić!. — Uubezen vračaš z ljubeznijo. — Zdravo!
5. S. 1927. Ivan Vrhovnik.*
Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju!
Dunaja, je bila naslednjega dne v ustih vse Amerike. Garrick je moral najeti posebne tajnike, da so reševali številna pisma, ki so vsakodnevno prihajala na Francin naslov s prošnjami za podporo.
15. poglavje.
Zanemarjana žena.
Franci se je počela amerikanizirati. Gledališče, kino, veselice, obiski, shop-ping so izpolnjevali njen čas. Vodila je hišo v velikem stilu. Vsa družba se je drenjala k njenim Čajankam, in pojedinam v Garrickovi palači. Prihajali so mladi in stari milijarderi iz Newyorka in zapada in iz zvezne prestolice Wa-shingtona so ob četrtkih, ko je bil v pri Garricku oficijelni sprejem, prihajali poslaniki in atašeji v udobnih letalih, ki so prevalila dolgo pot v jedva eni uri.
Prav za prav pa ni bila gospodinja v Garrickovi palači Franci, marveč Lilian Mervil. Ona je aranžirala, sprejemala, pisala vabila, dominirala — Franci je bila le objekt občudovanja in oboževanja. Lilian je razumela doseči, da je postala Franci na vsakem koraku potrebna in njena nerazdružljiva prijateljica. Vsaj dozdevalo se je tako, ker jo je bilo videti vselej na strani mlade, lepe žene. V gledališču, na plesih, v avtomobilu, na morju, Lilian je določala, kateri krojač '
Sport
Dirka in ocenjevalna vožnja avtomobilov in motociklov na Ljubelj
Avtomobilska dirka na Ljubelj dobiva vedno bolj značaj mednarodne tekme. Pri* jave, ki se vedno bolj in bolj množe, fcn žejo, da se bo vnel hud boj med našimi in inozemskimi vozači. Nfad vse zanimiva bo vsled tega hitrostna dirka avtomobilov, za katero so se dosedaj prijavili: dr. ing. Kari Imhof na Aus-tro»D»imlerju, Filip grof
Berckheim   (grm d   Wc»heim,   Nemčija.) na
Mercedes*Benz (dane? najsijajnejsa znam« k a v Nemčiji); komercijalni svetnik Lin*
ninger (Graz) na Steyr*Supersport; Hcr* man Prinz zu Leiningen, Amorbach (NJem-
čija) na Bugatti*Supersport. Med našimi vozači bomo videli večkratnega zmagoval* ca: K. Ccrrija iz Braslovč na A. D. 3 1 *
Sport, najboljšega beograjskega vozača Ra» dovana  Savatiea  na Alia*Romeo, znanega
športnika iz Zagreba Eda Funka na A. D.
M. * Sport in zmagovalca na zadnji zagreb*
Ski internacijonalni dirki a \VilIyja Srreh» Ierja (Ljubljana) na Ansaldo*Sport itd.
Za izletnike, ki želijo videti nedeljsko dirko, ki jjo začne ob 10. uri dopoldne, je I. in II. gorenjski vlak zelo praktična zve« za. Polovična vožnja ie zagoto% Ijena. Av* tomobilistom, ki si hočejo ogledati to za* nrmrvo tekmo priporočamo, da si pravoČas* no preskrbijo nakaznice za parlcprostore pri tajništvu Avtomobilskega kluba Sekci* je Ljubljana. Tekma se bo vršila približ* no do 2. popoldne; zvečer ob 20. priredi Avtomobilski klub Kraljevine SHS, Sek* cija Ljubljana v svojih prostorih na Kon* gr^s-nem trgu 1, razdelitev daril zvezano z družabnim večerom, pri katerem svira znana Jazzband=godha Nagode. Vsi člani Avtomobilskega kluba in Motoklubov, ka* kor tudi prijatelji tega sporta, so vablje* ni, da prisostvujejo tej prireditvi.
Motocikli na Ljubelju.
Prejeli smo od Avtomobilskega .kluba obvestilo, da se je za Ljubelj prijavilo rekordno število rrotociklistov ter da so zastopani med njimi tudi najboljši avstrijski in češki vozači. Avtomobilski klub — sekcija Ljubljana javlja, da morajo biti vozači kakor tudi sovozači na tekmi in pri treningu opremljeni s čeladami ter da morajo pri tekmi pokazati svoja vozna dopustila ter verifikacijske dokumente. Proga na Ljubelj je za motociklista posebno zanimiva, ker menda na celem svetu ni enakih klancev v kurvah in se izkaže vozač prav posebno pri voženju ovinkov. Ne le dirka, marveč tudi ocenjevalna vožnja bo nudila gledalcem zanimivo sliko. Vozači tudi najboljši morajo izrabiti vso rutino, da svoje stroje na ovinkih držijo, in vso vozno umetnost, da motorja ne preobtežijo. Motociklistična dirka na Ljubelj bo tudi pokazala tehnični napredek motociklizma ter gradnjo strojev ter podala jasno sliko o tem, kako napreduje tehnika v teku enega leta.
Pokalne tekme za poškodbeni fond LN? 14. in 15. t. m.
V korist podsaveznega fonda za pomoč igralcem, ki se pri tekmah ali treningih po« škodujejo, je razpisal LNP pokalne tekme za posebno prehodno darilo. LNP otvori s temi tekmami v nedeljo in na praznik je* sensko nogometno sezono. Tekme se vrše po propozicijah za tekme za prehodni po* kal LNP. Udeležujejo se jih letos v Ljub* Ijani klubi Ilirija. Primorje, Slovan, Her* mes in Krakovo. V prvem kolu se srečajo v nedeljo ob lo. Jadran in Krakovo, ob 17.30 Primorje in Hermes ter v ponedeljek ob 1730. Ilirija in Slovan. Vse tri tekme se vrše na igrišču ASK Primorja. Semifinale in finale se odigrata začetkom septembra. — Sporedno igrajo za poškodbeni fond tudi mariborski in celjski klubi.
Klubi bodo za to splošno koristno, hu* mano akcijo podvzeli vse, da bo financijel* nI in moralni uspeh razpisanega tekmova* nja čim boljši. LNP apelira tudi na športno publiko, da izpolni povodom teh prireditev svojo športno in človekoljubno dolžnost ter pokaže, da je pripravljena podpreti vsako akcijo, ki služi slošnim koristim.
— Juniorske tekme za pokal SK t tiri je. Tekmovanje za prehodni pokal SK Ilirije se nadaljuje 13., 14. in 15. t. m. na igrišču Ilirije. V soboto igrata ob 17.45 Ilirija in Jadran, v nedeljo ob 8.30 Krakovo in Mars ter v ponedeljek ob 8.30 Krakovo in Ilirija.
Novi svetovni damski rekordi. Povodom damskega lalikoatletskega prvenstva Nemčije so bili postavljeni novi svetovni rekordi. Tako je gdč. Langes vrgla kroglo 11.32 m daleč; štafeto 4 X 100 je tekla Victoria (Mag-denburg) 49.9; a v teku na 800 m je Bataeha-nerjeva postavila rekord v 2 : 23.7.
bo Franci delal obleke, katere klobuke naj nosi, pri katerem sMkarju naj se da slikati.
Franci se je udala. Sprva uporno, pozneje pa brez ugovora. Čutila je, da sama ni dorasla vsem tem družabnim zahtevam. Kako nesigurno se je počutila, kadar je stala sama pred stotinami gostov. Res je bila Dora vedno ob njeni strani, toda Dora je bila sama preskromna v tem blesku in razkošju bogastva, ni poznala vseh fines in je bila premalo poučena o strukturi gornjih štiristo.
Pa tudi iz drugega vzroka je bilo Franci popolnoma všeč, da ji je Lillian odvzela del družabnega bremena. Sama se je sicer opajala na blesku in razkošju, toda v svoji notranjosti je bila še vedno tuja in naravnost sovražna temu razkošju. V redkih urah, ko je bila sama in se je udajala premišljevanju, je bila nesrečna žena, ki je pretakala bridke solze!
Henry se je že davno zopet vrgel^ v naročje svojemu ubijajočemu, vrveče-mu, dražeče m u delu in za svojo lepo, mlado ženo v resnici ni imel časa. Ljubil jo je, bil vesel, da je njegova, veselilo ga je, da je bila občudovana in oboževana, — toda časa ni imel za njo. Ljubil jo je kot dragoceno redkost, ki jo kupiš 1 in postaviš v omaro, kakor krasno sli-
Izpred sodišča
Kokoši so se zatekle. V leseni bajti za Ljubljano sta se gosti.i pred par tedni kočarlca Uspeta in njena hči s kurami.
: Nekdo jc zavohal, kako lepo disj iz skromne bajtice, in povedal je orožniku, ki je takoj prišel vprašat, kaj obedujejo, da tako dobro diši.
USoeta se je brž pohvalila: »Danes bu pa juirJca, pristna kur a junica, to bo dobra!*
— I. ali vam nese? je vprašal orožni*.
— Veste gospod, jc dejala Uspeta, pre^i par leti SCm imela lepo kurjo družinico, pa je prišel neki nebodIsa.treba in -dr užinica. ie kar izginila;  še danes ne vem  kam. no,
ukradena je bila. Te dni mi je pa sama sreča prinesla tri kokoške, pomislite, kar tri, zatekle so se sirote in usmilila sem >c jih. dve sta Ze Izginili v skledi, a tretja ie danes na vrsti. O kurja junica ta pokrep-ča. posebno mene. saj sem že pred tremi leti prekoračila 80 leto!«
— Ali ne veste mati, da bi morali naznaniti pri žtrpanu, aH pa pri orožnikih, da so se kokoši k vam zatekle, je ugovarjal orožnik.
— Kaj še, kdo je pa moje kokoši naznanil, ukral jih ie pa amen.
In tako jc prikoracala stara Uspeta pred sodnika, ki se je kar Čudil žilavi, čvrst: starki.
— Kaznovati vas moram, je dejal sodnik.
— Menda ja ne, se je začudila ženici.
— Ali ste že bili kdaj kaznovani.
— Ne. ne, 83 let imam, a kaznovana še nisem bila.
— Ker ste tako stari in ker Se niste bili kaznovani, boste pa plačalj samo 1^0 Din siobe, sicer vas moram obsoditi v par tednov zapora.
— Nikar naj ne bodo tako liudi zospod. stara sem in gluha, ali niso rekli, da bom dobila 100 kron?
— Ne. temveč sto dinarjev bo^te moral: plačati, ali ste zadovoljni?«
— Oh. oh. kako ste draži pri sodn.;, seveda bom plačala, če m! ne odpuste!
— Odpustiti pa nc moremo, le plača..., pa drugič bolj previdni bodite!
— O, naj se le še zateče kaka kura, to ji bom pokazala pot, pa če je še tako dobra kurja juha!
Gospodarstvo
—Z Čebelarskim podružnicam in članom čebelarskega društva sporočamo, da )C ministrstvo za promet dovolilo za udeleženec občnega zbora »Čebelarskega društva za Slovenijo,« ki bo dne 15. t. m. v Ljubljani, polovično vožnjo pod običajnimi pogoji. Čebelarji udeležite sc občnemu zbora v obilnem številu.
—g Davek na deklaracijo vina ukinjen. Finančni minister je z odredbo od 1. uvg. ukinil davek na deklaracijo vina, ki se iz* vaza v Avstrijo. S tem je odstranjena ena največjih zaprek za nakup našega vina od strani avstrijskih trgovcev.
—g Uvozna carina na amer>ko blago. Finančno ministrstvo je odredilo vsem carinarnicam, da se ru blago, ki prihaja iz Zedinjenih držav severne Amerike, uporabljajo minimalne postavke uvozne carinske tarife.
— Vpisi v trgovinski register. V register trgovinskega sodišča v Ljubljano ste na novo vpisani tvrdki »Berko«, modna trgovina za dame in gospode, in »Sveča«, družba z o. z.
— Konkurzne zadeve. Razglašen je kon-kurz o imovini posestnika in kleparja v Trbovljah Franceta Rozine - Tomšeta. Prijave tirjatev do 30. septembra t. 1. Odpravljen je konkurz nad imovino bivšega trgovca na Brodu prj Dol. Logatcu Josipa Rakuna, ker je bila vsa konkurzna masa razdeljena.
železnica
K0LED4R.
Danes: Petek, 12. avg. 1927; katoličani: Klara; pravoslavni: 30. julija. Angel.
Jutri: Sobota, 13. avg. 1927; katoličani: Kasijan; pravoslavni: 31. julija, Jeoro-nim.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica:   Konigsn:ark .. Kino Dvor: >Galantni oficir*.
DEŽURNE LEKARNE. Dane.*: Piccoli, Dunajska cesta; Le\3tik, Resljeva cesta.
Jutri: Bahovec, Kongresni trg; L »t ar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Sp. Šiška.
ko, ki jo mimogrede vselej rad pogledaš in ki bi je ne pogrešal rad. Toda svojega časa ji ni mogel posvečati, čas je bil njegov in njegove častihlepnosti. Ne da bi se bil sam zavedal, je svojo ženo skoraj popolnoma pozabil in zanemarjal. Vse njegove občutke je koncentriral lov za novimi milijoni. Strastni igralci, športniki in sploh ljudje, ki so obsedeni od kake manije, napram ženski niso nikoli erotiki, ker svoje erotične nagone ubijajo v drugih strasteh.
Franci je bila mlada, — ni imela še niti dvajset let — po njenih žiiah se je pretakala vroča dunajska kri. k. >o oživljajo slovanski, romanski in tatarski vrelci, ki ne zahteva po diamantih in hermelrnu, marveč po možu, ki je vzbudil v njej žensko.
V jeseni je Garrick na njeno izrecno željo prirejal jahalne izlete v Centralni in Bronx-park. Kupil je dragocene konje in se je ves teden veselil, če je Franci osvežena in ljubka, kakor mladi princ galopiraia ob njegovi strani. Nekega dne pa je zopet izjavil, da bo odslej zahajal že ob 7. zjutraj v urad. kjer ga čaka obilo dela. Drugega dne Je bil preveč utrujen, ker je delal pozno v noč, končno pa je izjavil, naj prireja Franci jahalne izlete raje v družbi Lilian, on je s svojim delom prezaposlen.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Ljubavna drama v Beogradu« — «Avtomobil smrti» v Bački in Sremu. — Železniški čuvaj preprečil katastrofalno nesrečo. —
Včeraj zjutraj se je odigrala na Ko* šutnjaku v Beogradu ljubavna drama, katere žrtev je postala mlada in simpa* tična 181etna devojka Milica Ljubisav* ljevičeva. Nedavno se je seznanila z mladim študentom medicine, Jovanom Milojevičem, sinom pomočnika uprav= nika državnih monopolov Dušana Mi* lojeviča. Med obema se je kmalu raz* vila vroča ljubezen, kakršna vzklije v mladih srcih le enkrat. Jovan je bil za* to zelo nesrečen, ko je zvedel, da se i njegovi i njeni stariši protivijo njuni zakonski zvezi. Jovan je bil radi tega v zadnjem času zelo potrt. Nekaj časa je še vedno upal, da se bodo starši udali, toda na svojo največjo žalost je moral spoznati, da se je motil. To ga je tako razburilo, da je sklenil končati življenje sebi in svoji izvoljenki. Moja ali nobenega! je bilo njegovo geslo. Včeraj zjutraj jo je povabil na skupen sprehod v Košutnjak. Ko sta dospela na bolj samotno mesto, je svojo izvo* 1 jenko vroče poljubil, medtem pa po* tegnil iz žepa samokres, ga nastavil nič hudega slutečemu dekletu na sence in
sprožil. Strel je ostro odjeknil v bliž* njem gozdu, Milica pa se je mrtva zgrudila na tla. Nato je naperil samo* kres proti sebi in sprožil. V razburje* nosti pa se mu je roka tako tresla, da se ni zadel v glavo, marveč v desno roko. Ko je opazil, da prihajajo ljudje, ki sta jih privabila njegova strela, vrgel samokres proč in pobegnil. V bližnjem gozdu so ga našli nekaj mi* nut pozneje onesveščenega. Prepeljali so ga v bolnico in tako bo ostal proti svoji volji pri življenju, Jočim je Mi* lico izqubil za vedno. Tragična usoda mladega dekleta je vzbudila v Beogra* du splošno sočutje.
*
Oblasti v Bački in Sremu poizvedujejo za misterfjoznim avtomobilom, ki je pretekli torek drvel po baških in sremskih cestah in povsod, kjer se je pokazal, povzročil paniko in razburjenje.
V torek zjutraj je pridrvel skozi Apa-tin velik, črno pobarvan avto, ki je vozil z brzino nad 100 lqji na uro. Iz avtomobila je bilo slišati obupne klice na pomoč, šofer pa si je prizadeval, da te
80
0993
Dnevne vesti,
12 Ljubljani, dne 12. avgusta 1927.
— Odličen angleški gost v Sloveniji.
Včeraj je prispel v LJubljano z brzovlakom iz Pariza g. W£tfrid Hindle, unrverzitet-ni profesor Iz Anglije. V Sloveniji namerava ostati par tednov. G. Hindle je odličen poznavalec naše literature ter prevaja Ivana Cankarja v angleščino. Kakor smo informirani bo imel g. profesor v Ljubljani par predavanj.
— Iz konzularne službe. Ministrstvo zunanjih zadev je izdalo odlok, da se vrnejo na svoja službena mesta vsi naši konzuli v Albaniji, tako konzul Trajan 2rvkovič iz Podgorice v Skader, Kolombatovič v Va-iono in novimenovani konzul Dragan Božo vič v Korči. Osobje konzulata v Korči se je nahajalo po konfliktu z Albanijo v Bi-tolju.
_ Iz Zdravniške zbornice za Slovenijo.
V imenik Zdravniške zbornice za Slovenijo sta vpisana županijski fizik v pok. dr. Franjo Labaš in sanitetni poročnik dr. Edvard Jemec
— Podelitev državljanstva. V državljansko zvezo kraljevine SHS sta sprejeta ruski državljan Aleksander A. Čebotkovič, dnevnicar pri finančni kontroli v Ložu na Notranjskem, m češkoslovaški državljan Franjo Pelikan, nadgozdar v Kreševu, s svojo družino. Sprejet je dalje v naše državljanstvo trgovec v Ljutomeru Rus Ev-genij A. Lisanj z ženo Angelo.
— Razpisano profesorsko mesto. Na državni trgovski akademiji v Ljubljani je razpisano mesto profesorja za slovenski in srbobrvatski jezik. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 25. t. m. pri ravnateljstvu trgovske akademije.
_ Učne osebe za meščanske šole. Ker
v šolskem letu 1927/28 še ne bo mogoče namestiti dovolj izprašanih učnih oseb na meščanskih šolah v ljubljanski oblasti, je dovolilo ministrstvo prosvete s svojim odlokom O. N. br. 45.567 z dne 20. VI. 1927, da se prideli na te zavode tudi učne osebe z osnovnih šol. Učitebi in učiteljice, ki žele biti začasno nameščene na meščanskih šolah v ljubljanski oblasti, naj vlože pri prosvetnem oddelku velikega župana v Ljubljani tozadevne prošnje vsaj do 20. avgusta t. L z navedbo, katere predmete bi poučevale.
— Železničarji in skupščinske volitve.
Prometni minister je izdal strogo naredbo, ki prepoveduje vsemu železniškemu osob-ju volilno agitacijo v službi. Železničarji se ne smejo pod najstrožjimi kaznimi udeleževati v času službe volilne agitacije za kako politično stranko ali kandidata.
— izplačevanje rent ponesrečenim železničarjem. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je s 1. majem L 1927. ustavil izplačevanje rent železničarjem za nezgodne slučaje, ki so se pripetili pred 1 junijem 1922. To izplačevanje je doslej vtšH na račun prometnega ministrstva, ki je bilo v smislu člena 91. naredbe o zavarovanju državnega prometnega osobja od 30. "map 1922. »Službene novine« 170 A dolžno prevzeti izplačilo teh rent, kar pa ni storilo kljub ponovnim zahtevam, niti ni nakazalo osrednjemu uradu potrebnega predujma, dasi so izčrpane vse tirjatve, ki pn je imelo prometno ministrstvo napram Osrednjemu uradu iz likvidacije medsebojnih oduošajev. Obenem je Osrednji urad nujno zaprosil prometno ministrstvo, naj omenjene rente prevzame v izplačilo oz. v svrho nadaljevanja izplačil da Osrednjemu uradu potreben predujem, da ne bi ostali brez svoje rente naibednejši v službi ponesrečeni železniški delavci in družine v službi smrtno ponesrečenih železničarjev. Na podlagi tega sklepa Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu se je centralno tajništvo delavskih zbornic v Beogradu obrnilo na prometno ministrstvo s prošnjo, naj čim prej izda odločbo o načinu izplačevanja rent upravičencem in naj do tedaj ne ustavlja dosedanjega izplačevanja. Ker je z ustanovitvijo Izplačil gmotni položaj ponesrečenih železničarjev ogrožen, kajti med njimi je mnogo takih, ki so imeli v teh rentah edini dohodek, je bilo nc.prošeno tudi ministrstvo za socijalno po-tiko, raj pospeši rešitev tega važnega vprašanja za rentnike železničarje, ki so preživljali sebe in svojo rodbino večinoma samo s temi rentami.
— Padla je v apnenico. V Gameljnah so snoči gasili živo apno v apnenici pri posestniku Smoletu. Domača hčerka, 191etna šivilja Genovefa Smole, je šla mimo apneni-ce^ kjer ji je spodrsnilo ter je padla v jamo. Ožgala si je popolnoma obe roki in so jo morali danes zjutraj pripeljati v ljub-dansko javno bolnico.
— Objave »Uradnega lista.« Poleg drugih uredb in pravilnikov objavlja »Uradni list« z dne 10. t. m. pravilnik finančnega ministra o zvišanju in izenačenju pokojnin (provizij, podpor in miloščin) bivšega mo-ncpolskega delavstva, njega vdov in sirot, dalje uredbo ljubljanske oblastne skupščine glede pobiranja oblastne takse od kino-predstav, ki je bila sprejeta na zadnji seji skupščine.
— Romanje v Prago. Kakor javlja < Če-skoslovenska republika >, je za 16. t. m. prijavljen prihod jugoslovanskih katolikov v Prago. Romarji si bodo predvsem ogledali staromestno posvetovalnico, pred katero so biti po belogorski bitki obglavljeni mnogi ugledni češki plemiči. V Prago pride 300 katoličanov pod vodstvom 4 škofov. Romarji bodo sprejeti v staromesini posvetovalnici.
— Velika rudniška nesreča v Nemčiji. Radi poiruijenja sorodnikov in znancev naših delavcev, ki so zaposleni v rudokopu v Hulsu v Nemčiji, sporoča naš konzulat v Dusseldorfu nastopno: «?V nemškem rudokopu v Hulsu pri Recklinghausenu ne daleč od Essena v Vestfarrji se je zgodila v nedeljo 24. julija nepričakovano velika rud* niška nesreča, ki je zahtevala velike ma-
terijalne, pa tudi človeške žrtve. Pet Nem cev, ki so baš tedaj delali v rudniku, se ji smrtno ponesrečilo. Vsled jakega deževja je voda bližnje reke pritisnila na zemeljske plasti, jih prebila ter z ogromno sito udarila v rudniške podzemeljske rove, potopila in raznesla vse stroje in tehnične naprave. Na srečo se je to zgodilo v nedeljo, ko je delo v rudniku počivalo, sicer bi nezgoda zahtevala mnogo večje žrtve. V tem rudniku* je bilo uslužbenih preko 3000 rudarjev, med njimi tudi okrog 40 Slovencev. Delo v rudniku je radi nastale nesreče ustavljeno in več kot 3000 rudarjev je brez zaslužka, dokler se ne izvršijo popravila in potrebne instalacije.*
— Otvoritev telefonskega prometa z Madžarsko. Med Slovenijo in Madžarsko je bil otvorjen telefonski promet, in sicer med Ljubljano in Budimpešto, in Nagvkanizso, med Mariborom in Budimpešto, Nagykanw zso in Vasvarom, končno med Ptujem in Nagvkanizso. Pristojbina za enoto navadnega govora treh minut znaša v relacijah Ljub Ijana-Budimpešta in MariboT-J3udimpeŠta Din 39.60, v relacijah Ljubljana-Nagvkanizsa Maribor-Nagvkamizsa in Maribor-Vasvlr Din 28.05, v relaciji Ptuj-Nagvkanizsa pa Din 23.10. Pristojbina za pozivnice je ena tretjina pristojbine za navaden pogovor.
— Otvoritev koče na Zavlžanu. Slov. planinsko društvo vabi svoje člane in prijatelje planin na slavnostno otvoritev planinske koče na Zavižanu v severnem Velebitu. Kočo je postavilo Hrvatsko planinsko društvo v Zagrebu. Odhod iz Zagreba jutri ob 23.50, prihod na postajo Vrhovine^Plit-vička jezera v nedeljo ob 5.37, od tam z avtomobilom ali vozom do Krasna (37 km) od Krasna peš do koče 3 ure. Prihod v kočo okoli 17. V pondeljek ob 9. svečana otvoritev koče po predsedniku HPD Jos. Pasartču in cerkveni obred. Po končani slavnosti povratek ali razni izleti po Velebitu.
— Srečkanje srečk »Zemaljske hemljske straže«. Za 7. avgust t. 1. določeno srečkanje velike loterije »Zemaljske hemijske straže« se ni moglo vršiti, ker je velik del srečk ostal nerazprodan. Nova uprava društva, ki je pred kratkim prevzela svoje posle, je sklenila, da se srečkanje preloži za kratek čas, ter je na njeno prošnjo minister za kmetijstvo dovolil preložitev srečkanja na S. november t. 1.
— Pravljica o umorjenem komunistu Vujoviču. »Liga za zaščito žrtev belega terorja« se je obrnila na ministrskega predsednika Vukičeviča za pojasnilo, kaj se je zgodilo z aretiranim študentom Radom Vu-jovičem. Po vesteh, ki so se širile v inozemstvu in pri nas, je Vujović po aretaciji nenadoma izginil. Zastopnik aretiranega Vujoviča, advokat Laza Krečković, objavlja sedaj v beograjskih listih, da se je na prošnjo Vujovičevih sorodnikov prepričal, ali je Vujović živ ali ne. Ravnatelj beograjske policije je advokatu izjavil, da je Vujović zaprt zaradi rovarjenja proti državi in je živ in zdrav. Advokat je o tem obvestil očeta. Oče je sina v celici obiskal. Rade Vujović je živ in zdrav.
— Nemška osnovna šola v Beogradu.
Zanimivo je, da so pristojne prosvetne oblasti v Beogradu dovolila tamošnji evangelijski občini otvoritev štirirazredne nemške osnovne šole z vsemi pravicami državnih osnovnih šol. V Beogradu je obstojala nemška osnovna Šola evangelijske občine že od I. 1854, a je bilo ukinjena v času okupacije Srbije po avstrijskih in nemških četah.
— Število pravoslavnih svečenikov. Po
statistiki ministrstva ver je v starih mejah Srbije 915 pravoslavnih svečenikov, 36 vpokojenih, * 33 kapelanov  in 7 dijakonov.
— Nezaslišano oderuštvo. V Sloveniji obstoje denarni zavodi in gospodarske zadruge, ki skušajo nuditi posojila po nizkih obrestih, da tako podpro gmotni položaj našega gospodarja. Po nekaterih krajih Bosne in Hercegovine pa obstojajo zadruge, ki naravnost odirajo že itak skrajno siromašnega bosanskega kmeta. Tako je »Privredna zadrugac v Tuzli dajala kmetom posojila s 70% obrestmi. Minister trgovine in industrije je bil končno primoran, da je ustavil delovanje te zadruge. Pravijo, da je bila ta zadruga radikalska.
— Prostovoljno gasilno in reševalno društvo na Laverci priredi 14. avgusta v
nedeljo, ob 2. pop. veliko vrtno veselico na vrtu g. Ivan Ogrina na Laverci. Gasilska godba iz Dobrove. Vstopnina za osebo Din 5. Gasilci v kroju imajo vstop prost. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi — Odbor.
617-n
— Kam v pondeljek 15. avgusta t. I.?
Vsi v Novi Vodmat v bližino šole na javno telovadbo in veselico, ki jo priredi »Sokol v Mostah«. Poskrbljeno bo za dobra jedila in izvrstno kapljico. Igra železmčarska godba »Sloga*. Prireditev bo ob vsakem vremeuu. K obilni udeležbi vabi —- Odbor.
—Ij Vino, pristno iz lastnih goric, prodaja. Sušnik. Zaloška oesta. " 616/n
Samo še danes:
Huguette Duflos Jaque Catelaine
v monumentalnem filmskem delu
Konigsmark
Oba dela naenkrat. Predstave ob 4. y48. in VJ0 uri.
ELITNI KINO MATICA
Iz LjuMjane
—<j Običajni sobotni družabni večer na Tabora v soboto 13. t m. odpade, ker jo godna drugam oddana.
—11 Smrtna kosa. Umri je včeraj g. Anton Leitgeb, upravnik dolenjskih železnic in revident dr. železnic v p. Pogreb se vrši jutri ob pol 3. popoldne iz Medvedove ceste št. 32. N. v m. p.!
—Ij Orijentekspres ne bo več vozil skozi Ljubljano. V smislu versajske mirovne pogodbe mora orijentekspres voziti do konca leta 1928. v pravcu: Calais - Pariš - Milan-Trst - Ljubljana - Zagreb - Beograd - Ca-ribrod. 2e sedaj je od interesiranib krogov v inozemstvu uvedena akcija, da se smer orijentekspresa po tem letu ali pa še prej izpremeni in naj bi orijentekspres vozil po progi, kakor pred svetovno vojno, to je: Calais - Pariz - Strassbourg - Dunaj - Budimpešta - Novi Sad in dalje. Izpremembo smeri zahtevajo, ker dela fašistična Italija potnikom ekspresa razne nepotrebne sitnosti ter jih nadleguje z raznimi štkanami.
—Ij Nova lekarna v Ljubljanu Dr. enem. in mag. pharm. Stanko Kmet - Bergant v Ljubljani namerava otvoriti novo javno lekarno v Ljubljani za okoliš severno od železniške proge do Save s stojiščem na vogalu Dunajske in BIeiweisove ceste v hiši štev 29 odnosno 31. Pri velikem županu je že zaprosil za koncesijo.
—Ij Intermezzo pri Sv. Petru. Danes zjutraj so pobožne ženice in drugi prebivalci šentpeterske fare bili priča nenavadno razburljivemu prizoru. Hčerki nekega bogatega mlinarja na Gorenjskem, 24-letni Josiplni se je omračil um. Postala je versko blazna in je vedno govorila le o lepem nebeškem mladeniču, ki prihaja k nje] v kamrico. Domači so zato sklenili, da jo oddajo na opazovalni oddelek ljubljanske bolnice. Z izgovorom, da gredo na romanje v Ljubljano, ste mati in še neka soseda spremili Josipino v Ljubljano. S kolodvora je mirno šla po mestu. Ko pa so prišli do šentpeterske cerkve, se je ustavila in začela strašno kričati, da ne gre naprej, ker jo bodo hudiči snedli. Poklicati so morali bolniškega strežaja in strežnico, ki sta ne-srečnico spravila z veliko težavo v bolnico.
—Ij Tatvina gotovine. Pošteni hlapec Jernej Hribar vozi po ljubljanski okolici za tvTdko H ar rman puntlgamsko pivo. Včeraj je peljal pivo v Tomačevo In druge sosedne vasi. V Tomačevem je inkasiral precejšnjo svoto denarja, ki jo je spravil v veliko torbico ter lo položil na voz. V Tomačevem sta se mu pridružila dva mladeniča, proseč ga, da naj ju vzame na voz. Hlapec je njuni želji ustregel ter sta se ž njim peljal :a do trgovine Šventner pri mo-ščanskl šoli na Savski cesti. Tam je Hribar oddajal pivo v zabojih. Med tem časom pa sta izginila mladeniča in z njima 370 dinarjev gotovine. Tatvine je sumljiv neki 171etni klatež iz Most, ki noče bivati doma, marveč se klati okrog. Koplje se že vso sezono na Savi. a ponoči spi po kozolcih. Najbrž je ta klatež izvršil tudi razne tatvine na Savi.
—Ij Brezobziren kolesar. Na vogalu Karlovske ceste in ceste Za gradom je včeraj zjutraj povozil 67-letho zasebnico Ivano Modic iz Loškega potoka neznan kolesar, po poklicu najbrže mesarski pomočnik. Podrl jo je na tla in nato v divjem begu zdir-jal dalje. Starka je dobila lahke poškodbe po glavi, po rokah in prsih. Zadnji čas so kolesarji postali silno brezobzirni. Tako sta snoči okoli 21. dva kolesarja - športnika na dvosedežnem kolesu trenirala po Še-leniburgovi ulici. Vozila sta v diru sem In tja več kakor petkrat. Protesti občinstva so slednjič tej trenaži napravili konec.
—Ij Aretacija dveh lahkoživk. Snoči okoli 19. je stražnik prijel na Kongresnem trgu elegantno 20Ietno Ivanko S. Bila je v družbi dveh kavalirjev in neke svoje znanke Antonije. Dalje časa je vesilo živela v Rogaški Slatini in v Mariboru, a je prišla pogleda ljubljanske kavaiirje kljub temu, da ima prepovedan povratek. Elegantno gospodično Ivanko so izročili sodišču. Danes ob 6.30 zjutraj pa je stražnik v Kolodvorski ulici prije Iahkožrvko Ljubljančanko Maričko G. Vlačila se je okrog z raznimi moškimi. Marička je po zaslišanju na policij* odšla v javno bolnico.
—Ij Drobiž ]z policijsko krooike. Zaprli so tri osebe in sicer dve mladenki zaradi postopanja in tajne prostitucije ter nekega Stankota zaradi pijanosti in izgreda na ulici. Prijavljene so tri tatvine in lahka telesna poškodba. Neki mladenič je prijavljen radi kopanja na prepovedanem prostoru, drugemu mladeniču pa je policija zaplenila samokres, ker ni imel orožnega lista. Štirje ponočnjaki so kalili nočni mir, a 10 avto-mobilistov in voznikov bo kaznovanih radi prestopka cestnopohcijskega reda.
—Ij Vreme. Snoči ob 21. je kazal barometer 759.8, termometer +23^°, danes ob 6. zjutraj barometer 760.5, termometer 4-14°C, ob 7. zjutraj termometer +15* C, opoldne barometer 760, termometer +2S°C. Jasno.
Iz Celja
i
—c Nov list v Celju. Te dni je pričel Celju izhajati kot tednik »Kmetski Glasnik.« glasilo samostojnih kmetov. Lastnik in izdajatelj lista je gosp. Ivan Urek v Globokem pri Brežicah, urednik lista pa je g. Alojz Žagar v Celju. List se tiska v Zvezni iskarni.
—c Več pozornosti! Pri renoviranju hiš ' mestu se včasih za varnost pasantov ne krbi dovolj. Ko so renovirali šolo šolskih sester, bi bila dva pasanta kmalu poškodo-ana vsled neprevidnosti delavcev. Te dni pa se je zopet zgodila pri prenovi Rau-scherjeve hiše na Glavnem trgu nesreča, k] bila lahko postala usodna. Prevrnfla se lestva po neki ženi in jo pobila na tla. Ženska je omedlela. Ko je prišla zopet k zavesti, je rekla, da io boli glava, vendar pa je odšla  proti domu.  Priporočali bi več pazljivosti, da ne bodo ogroženi pasanti!
Strahovita železniška nesreča
V bližini Niša sta trčila skupaj dva tovorna vlaka in se popolnoma razbila« — Šest mrtvih in več ranjenih. — Krivec nesreče
službujoči uradnik v Braljini.
Kakor smo že včeraj na kratko po* ročali, se je v noči od 9. na 10. t. m. dogodila na železniški progi Beograd« Nil železniška nesreča. Ob 1.30 je pri km 191 med Bral j ino in Čunisem trčil tovorni vlak št. 121 iz Beograda na odprti progi s tovornim vlakom št. 187. Udarec je bil strahovit. Hrušc, ki je nastal pri tem vsled lomljenja lokomo* tiv in vagonov, se je čul na več kilome* trov daleč. Vpitje ranjenega voznega osobja se je razlegalo daleč naokrog v noč.
Osobje postaje v Cunisu je s seljaka, ki so se takrat tamkaj zbrali, takoj-odšlo na mesto katastrofe, kjer se jim je nudil grozen prizor. Lokomotive in vagoni so bili popolnoma razbiti, iz kupov desk in železja pa se je čulo obup* no klicanje ponesrečencev. 2rtve so ta* kaj izvlekli izpod razvalin ter jim nu* dili prvo pomoč. Iz Žitkovca in Ale* ksinca sta doŠla dva zdravnika, ki sta ranjence obvezala. Katastrofa se srna* tra za eno najstrašnejših, kar se jih je do sedaj zgodilo v Srbiji. Če bi se ne* sreča pripetila potniškim vlakom, bi bilo gotovo nad sto ljudi mrtvih. Od vlaka št. 186 se je izmed 27 vagonov razbilo 24, od vlaka št. 121 pa se Je i a zbilo vseh 15 vagonov, natovor jenih s kamenjem. Vlak št. 186 je vozil raz* lično blago, premog, železje, kar jc ve* činoma vse uničeno. Materijalna škoda še ni precenjena, sodijo pa, da znaša več milijonov dinarjev.
Vlakovodja vlaka št. 121 Boza Ilič iz Aleksinca jc ostal na mestu mrtev. Njegovo truplo so našli zmečkano med lokomotivo in tenderjem ter grozno razmesarjeno. Smrtno se je ponesrečil tudi zavirač tega vlaka Laza RistiČ iz Tišece, čigar truplo so šele po dolgem času našli med razvalinami. Na vlaku št. 186 je bilo ranjeno vse osobje, 13 po številu. Večinoma imajo zlomljene
ude in pobite glave, samo eden ima lažje poškodbe.
Vse ranjence so prepeljali rano zju* traj v Niš s pomožnim vlakom, med potjo pa so štirje umrli, tako da je skupno šest smrtnih žrtev. ,
Preiskava jc dognala, da jc dežurni uradnik na postaji Bral j ini Panajotovič pustil odpeljati vlak št. 121, dasi bi imel počakati na vlak št. 186. Oba vla» ka sta se običajno križala v Braljini. Medtem je iz Čunisa že odšel vlak štc» vilka 186 in nesreča jc bila neizogibna. Vlakovodji sta opazila, da bo prišlo do katastrofe šele, ko sta bili lokomotivi oddaljeni druga od druge komaj 3 m.
Lokomotiva št. 121 je udarila z vso silo v tender lokomotive št. 186, ki jc vozila obrnjena naprej. Silen sunek jc vrgel več vagonov s tira. polomil in razbil brzojavne drogove in brzojavno napravo, tako da je bil ves telefonski in telegrafski promet za dalje časa pre« kinjen.
Pri zaslišanju se jc dežurni uradnik v Braljini Panajotovič zagovarjal, da je bil od postajenačelnika v Čunisu obveščen, da se vlak št. 186 nahaja še v Kormanu. Radi tega je pustil odpeljati vlak št. 121 v mnenju, da bo srečal na> sproti prihajojoči vlak v Cunisu. Ta nje gova izpoved pa se ni mogla uveroviti in jc vsa krivda padla nanj. Panajoto« viča so takoj aretirali ter odvedli ▼ Kruševac.
Na mesto nesreče so bili takoj od* poslani pomožni vlaki iz Niša, Ćuprije in Jagodine. Ves dan so čistili progo, vendar pa je bil šele včeraj vzpostavi ljen reden promet. Tovorne vlake iz Beograda in Niša so v tem času usta-vili v Cunisu; prestopanje se jc vršilo samo med potniškimi vlaki iz Beograda in Niša. Ekspres iz Carigrada so zadržali v Aleksincu. Na mesto nesreče je došlo več komisij iz Niša in Beogra* da, da ocenijo povzročeno škodo.
Zločin orožniškega narednika
V Beogradu je živčno bolan orožniški narednik ustrelil sebe in
dva tovariša.
V Francoski ulici v Beogradu sc jc predvčerajšnjem okoli 1. ponoči od= igrala pretresljiva drama, ki je zahte* vala tri žrtve.
Orožniški narednik Novak Mitrovič je v hipni duševni zmedenosti s sluz* benim revolverjem ustrelil četnega pi* sarja Mustafo Karadziča, sebe in težko ranil redova Jovana Obradoviča.
Predvčerajšnjim se je narednik vr* nil kasneje kakor navadno v vojašnico. Njegova tovariša Mustafa in Jovan sta že legla spat. Narednik se je že slekel, ko je nenadoma skočil na noge, se ob* lekel in odšel iz sobe. Sprehajal se je po dvorišču.
Tovariša sta vedela, da je Novak živčno bolan.
«Kaj mu je zopet ?» je vprašal Mu* stafa Jovana. Jovan je bil utrujen in je samo mignil z rameni in se obrnil.
«Že večkrat je prišel pozno domov, toda še nikdar ni odšel iz sobe tako ka* kor danes!* je nadaljeval Mustafa, ki je istotako kmalu nato zaspal.
Narednik je vstopil v sobo ves bled. Snel je nad posteljo obešen sluz* beni revolver, vsedel se je in zamišljen zrl v smrtonosno orožje. Šum jc pre* budil Mustafo.
«Gospod narednik, kaj delate?» jc vprašal preplašeni Mustafa.
«Tiho, ne govori,» je zamrmral na* rednik.
«Kaj govorite. Vi ste bolni. Čakaj* tc, da zbudim Jovana.»
«Ne, ne,» je zakričal narednik, «če se premakneš, te ubijem.*
Med tem se je prebudil tudi Jovan. Obema je bilo jasno, da se hoče nared* nik usmrtiti. Začela sta ga miriti. Na* enkrat je planil narednik pokonci in nameril samokres na Mustafo.
Mustafa še besedice ni izgovoril, ko jc narednik že sprožil in Mustafa sc je smrtno zadet zgrudil na tla. Novak se je še topo ozrl na svojo žrtev in si pognal nato dve krogli v glavo.
Jovan je skočil k njemu, a krepki narednik se mu je iztrgal iz rok in bli* skovito izstrelil na Jovana štiri krogte. Na tleh sta ležali dve krvavi žrtvi.
Nato si je narednik naperil na sen* ce še enkrat okrvavljen revolver in izstrelil zadnjo kroglo sebi v glavo.
Nesreča se je odigrala tako hitro, da do zadnjega strela nihče ni mogel v sobo, čeprav so vsi orožniki v hiši čuli streljanje. Ko se je narednik po zadnjem strelu zgrudil mrtev, so drugi orožniki prihiteli v sobo.
Narednik in Mustafa sta bila žc mrtva, Jovan pa se je zvijal v boleči* nah. Vojaška in civilna komisija je do* gnala, da je narednik Novak Mitrovič izvršil zločin v hipni duševni zmedeno* sti, ker je bil težko živčno bolan.
Pred meseci jc narednik dobil do* pust radi bolezni. Zdravil se jc v Vr= njački banji. Očividno mu zdravljenje ni dosti pomagalo. Pred dvanajstimi dnevi je zopet prevzel službo. Tovariši so slutili, da bo sledila katastrofa, zla* sti ker jc bil narednik zadnje dni radi neznanih vzrokov silno vznemirjen.
Iz Maribora
—m Razpust upravnega odbora Mestne hranilnice razveljavljen: Prvi korak mariborskih kler ©radikalov po sklenitvi pakta je bil, da se polaste največjega zavoda v mariborski oblasti, mariborske Mestne hranilnice. Veliki župan mariborski je razpustil pravilno izvoljeni in od občinskega sveta potrjeni upravni odbor ter imenoval radikala dr. Ravnika za vladnega komisarja in mu prkielil klerikalni sosvet. Minister za trgovino dr. Spaho pa je sedaj ta odlok velikega župana razveljavil in odredil, da se mora nemudoma vzpostaviti v Mestni hranilnici prejšnje stanje. Kleroradik. se skušajo sedaj temu na vse načine upirati in g. veliki župan je — odpovedal. Vse os'-ala instance, prejšnji upravni odbor itd. so o tem odloku že obveščene, samo na velikem županstvu še nočejo ničesar vedet« in k.'e-roradikalski sosvet s komisarjem še vedno sedi v Mestni hranilnici. Pa ne bo nič pomagalo! Nezakonitosti v Sloveniji ne bomo trpeli!
—m Protest mariborskih socija listov. V
imenu socijalistične stranke Jugosiavi e so mariborski socijalisti odposlali ameriškemu poslaniku na Dunaju in guv*rn.:r.u Fuller-ju protest proti nameravani frilflffticHi obeh rtahjanskrh anarhistov Saccoa m V2n-zettija. »Slovenec* se iz tega norčuje. Kadar pa pošiljajo klerikalci in papež syo'e proteste v stvareh, ki nimajo z vero ničesar opraviti, pa je to samocbseb? umevno.
—m Kolesarske nesreče hi tatvine. Kolesarske nesreče in tatvine so v zadnjem č*su zopet ni. druvton iedu. V Mariboru so se včeraj ponesrečiti večinoma po lastni krivdi kar trije k o.esani, y bolnica ta
so pripeljali lesnega trgovca J. JanHcha iz Gortine, ki je padel z motoon^ga fcalesi tako nesrečno, da si le zlomil čeljust, ped-Iaket, nosnico in ogriznil jezik. — Tatovi tudi ne mirujejo. Včeraj je zopet izginilo kolo nekemu mesarju, iz veže neke gostil-ne pa je neznan uzmovič odpeljal kolo nekemu slikarskemu mojstru, ki je spotoma stopil v gostilno na okrepčilo. Kolesarskih tavin je največ kriva neprevidnost kolesarjev, ker puščajo kolesa brez nadzorstva in jih ne zapirajo.
a_ Klub tiskarskih strojnikov v Ljubljani priredi 14. In 15. t. m. ekskurzijo v Maribor in na Falo. Tej družini se pridruži celokupni ztoor *Grafike»t ki bo nastopil na prijateljskem večeru, ki ga prirede mariborski tiskarji v čast eostom v nedeljo ob 8. zvečer v Ljudskem domu — Prijatelji tiskarjev in lepega petja vabljeni.
Napisi na ploščah
prevlečeni z radio*tinkturo, morejo se citati tudi ponoči — En primer.
s
To in ono
Električni oglasi v Ameriki
Električno razsvetljeni oglaševalni izy'eski tvorijo v Ameriki važno industrij0 Panogo. Pred približno sto leti je ne^i George Samuel ilarris pustil patentrTati na Angleškem prvi razsvetljeni ogrevalni znak. Bil je montiran na vozu K* obstojal je iz pooljenih lepakov s svečami za njimi. To pripravo lahko smatraVJio za prednika vseh velikih bleščečih oglasov, ki razsvetljujejo vsa središča ameriških mest. Ob neveliki beli poti», featoor imenujejo newyor-ški Broadway ponoči, je približno 1,250.000 žarnic na tamošnjih oglaševalnih svetilih. T&t žareče krone nad velikimi poslopji odsevajo proti nebu žar 25 milijonov s\neč. Eden izmed velikanskih električnih oglasov, kakršne je videti v ameriškfli velemestih, bi mogel razsvetljevati vse hiše v mestu z 10.000 prebivalci. Ti oglasi nad streho prinašajo lastniku hiše dostikrat več najemnine kakor vse prodajalnice v pritličju. Samo montiranje takega izveska, ki vsebuje dve milji električnih žic in avtomatična izpreminjala za različno zažarevanje, velja kakih 20.000 dolarjev.
Mimo velikih električnih oglasov v newyorškem gledališkem okraju gre vsak večer okoli 700.000 ljudi. Ni čuda, da imajo ti znaki veliko oglaševalno vrednost. Električni oglasi spreminjajo Broadway zvečer v čarobno deželo in take zbirke umetne razsvetljave ni nikjer drugje na svetu. V vsem Manhat-tanu,. okraju New Yorka, je približno 22,000 električnih oglasov, od katerih je 10.000 ob Broadwayu. Približno 2000 jih je na restavracijah in 500 na gledališčih.
Stroški velikih električnih oglasov so tako veliki, da se načrti izdelujejo z največjo skrbnostjo. Predno izvrše delo. napravijo načrt v barvah. Potem
izdelajo majhen model, točen v vseh podrobnostih. Model sc kinematogra-fira čez film, kj predstavlja Broadway ponoči. Na tak način vidijo podjetniki oglas v polnem obratu izpreminjajočih
se žarov vrh kakega poslopja na Broad-\ wajn, še predno so ga monterji začeli postavljati.
.Na strehah v bližini oglasov imajo velike zaloge žarnic ker izrabijo večji ogjasi s približno 17.000 lučmi na stotine žarnic vsak teden. Vsak večer, predno oglasi zažarijo, jih nadzornik pregleda in nadomesti izgorele žarnice in pokvarjene stike.
Za nekatere svetlobne oglase sc plačujejo najemnine od petdeset do sto tisoč dolarjev na leto. Luči oglasov morajo žareti od mraka do 1. ponoči. Ako luči ugasnejo, mora oglaševalna družba plačati gotov popust svojemu klijentu, kar je pravzaprav globa za brezbrižnost družbini čuvajev.
Tudi Evropa že začenja rabiti električne izveske. Celo na Ruskem so jih uvedli v zadnjem času, toda ne za oglaševanje blaga, marveč za politično propagando.
100.000 frankov za Evin • kostum
Toliko odškodnine je namreč zahtevala znana pariška umetnica Spinel-li, ker je dunajska «Die Biihne» priobčila dva njena akta. Spinellijeva je tožila pariški atelje «Dorry», ki je brez njene vednosti izdal fotografije, pa tudi «Die Buhne» si je radi reprodukcije teh aktov nakopala tožbo na glavo. Pred sodiščem je povdarjail zagovornik lepe plesalke, da so bili posnetki namenjeni izključno za lastno upor: plesalke, kajti vsaka umetnica pač rabi točno Predočenje svojega plastičnega talenta. Sodišče se je uverilo, da je ugled umetnice oškodovan in je obsodilo atelje «Dorry», da mora plačati umetnici 100.000 frankov odškodnine. Kako se je pravda končala za «Buhne», kronika ne pove. Vsekakor si bodo v bodoče ilustrovani listi dobro premislili, predno bodo brez osebnega dovoljenja priobčili sliko kake umetnice v Evinem kostumu.
Germaine Beaumonf:
Blaževo veliko potovanje
Blaž jc bil zelo priden, majhen dečko. Ko i*a je zapusr;la mati, da bi se zdru« žila z nekim strugarjem za nadaljno življenje, je rad slovesno obljubil, kar je zahtevala od njega. Ponavljal je be« sedo za besedo in držal oba prsta kvi* šku: «Da, prisegam, da bom položil ve« nec na grob svojega očeta.» Dasi je bil takrat šele dvanajst let star, je smatral svojo obljubo za resno. Zaobljuba je zaobljuba. Nihče ni prisiljen podati za« obljube, če pa to stori, mora biti mož* beseda, naj velja, kar hoče. Mati je bis la ginjena. «Saj bi sama šla,» je dejala, «pa jaz nimam časa. Računam na te,» je pristavila. Bilo je res nekoliko daleč, kajti Blažev oče je ležal pokopan v Saint Laurentu du Maroni, kamor ga je izgnalo sodišče kot morilca.
Zapuščeni Blažek je moral predvsem skrbeti za to, da sc preživi. Odpiral je vrata, bil za sla in prodajal je časopise. Stanoval jc za majhno odškodnino pri nekem petnajstletnem tovarišu, ki je kupčeval s trakovi za čevlje. S svojim prvim prihrankom si jc Blaž kupil mal hranilnik. Njegov tovariš ga jc zaradi tega gledal zaničljivo ter ga smatral za
buržuja. Toda Blaž mu je izjavil: «Da* Jem svoje vinarje na stran, da bi mogel kupiti venec za očetov grob.»
Tovariš, ki ni nikoli poznal svojega očeta, je bil presenečen. «Kje pa je nje* gov grob?»
V Saint Laurentu.»
«Za vraga! To bo bržkone za Ro= mainville*om,» je menil tovariš. « Poleti bova šla tja.»
Ko je prišlo poletje, so se venci zelo podražili, kar je zavleklo Blaževe na= črte. «Čim dalje bom čakal, tem lepši bo,» je dejal, da bi se potolažil. Kmalu nato ga je doletela nepričakovana sre* ča, da je dobil službo raznašalca v neki trgovini v živili. Tako se mu je posre* Čilo, ko je bil osemnajst let star, da je kljub trajni hausse v cenah nagrobnih okraskov, mogel kupiti krasen venec iz steklenih biserov z napisom: «Mojemu dragemu očetu.» Ko je dospel tako da= leč, je vprašal svojega gospodarja: «Ali je Saint Laurent daleč?»
«Kateri Saint Laurent?«
«Saint Laurent du Maroni.»
«To je v Guyani,» je odgovoril go* spodar. «Mislim, da je precej daleč, dečko.» Nenadoma pa se mu je zbudil sum. «Kaj pa imaš pravzaprav iskati v Saint Laurentu?»
Odkritje novega plemena
iV Aziji je neka ekspedicija naletela na popolnoma novo pleme, ki je bilo do sedaj svetu neznano. To pleme živi v okrožju Sakatalv v Aserbejdžanu. Značilno j a to pleme je, da igra tam žena odločujočo vlogo. So to potomci Avarov, ki so nekoč živeli v Aserbej* džanu. Govore tudi Avarom popolno* m a slično narečje. Žena skrbi za vso rodbino, opravlja hišna in druga dela. Novo odkrito pleme se imenuje Jassa in prebiva običajno v skalnatih dupli* nah, kjer je nameščenih okoli 150 koč. Ekspedicija, ki je naletela na pleme, namerava točno proučiti življenje, et* nografijo i zgodovino zanimivega ple* mena.
Nesreča v gorah
V tirolskih gorah se je na Hoch-finstermiinzu te dni smrtno ponesrečil znani dunajski dermatolog univ. prof. dr. Oto Sachs. Pri nabiranju planink je zašel na strmo steno in treščil približno 100 m globoko, kjer je obležal z razbito glavo in polomljenimi udi. Bii je takoj mrtev.
Prof. dr. Sachs je bil eden najuglednejših in najznamenitejših zdravnikov na Dunaju. Znameniti so zlasti njegovi uspehi na polju znanstvenega raziskovanja kožnih in spolnih bolezni. Njegova dela o rezultatih histoloških raziskovanj so mu prinesla svetovno slavo. Pokojni je bil star šele 56 lep, krepke in trdne narave. Dr. Sachs ni bil turist, ki se rad eksponira in nikdar ni delal nevarnih izletov. Da ga je pri izletu doletela smrt. je pač pripisovati samo nesrečnemu naključju.
Umor treh Pražanov v Franciji
Ne daleč od Pariza so našli nedav* no umorjena mlada Pražana po imenu Klika in Macharovski, o čemer je naš list že svoječasno poročal. Sedaj je po= licija odkrilo truplo tretjega Pražana, ki je bil i sto t ako umorjen in to od* kritje je dalo preiskavi popolnoma dru* go smer. Tretja žrtev je Čeh Mtiller in sodi se, da ga je umoril četrti tovariš, ki je bil v družbi trojice. Oblasti so mnenja, da sta bila Klika in Macharov*
«Moj oče je tamkaj pokopan,** je odgovoril Blaž.
V naslednjem trenutku ga je gospo* dar posadil na prosto... Ubogemu Blažu je bilo zelo težko dobiti enako dobro službo, kajti spričeval ni imel nobenih. Končno se mu je posrečilo dobiti mesto v neki modni trgovini. Pris nesel je svoj venec v spalnico, kupil si je nov hranilnik, in sicer za potne stro« ške. Ko je prihranil 137 frankov in 50 centimov, je odšel na kolodvor in vpra* šal, koliko velja pot v Saint Laurent du Maroni in nazaj.
«KoIiko časa ste potrebovali, da ste zbrali svoj denar?» ga je vprašal želez* niški uradnik.
«Dve leti,» je odgovoril Blaž.
^No, potem pridite I. 199ti. zopet. Mogoče bo do takrat postalo cenejše.«
Ves potrt se je Blaž vrnil z vencem pod pazduho domov. Med potjo je bral na neki oglasni deski naznanilo paro« brodne družbe in tako obenem zvedel tudi za dan odhoda prvega parnika in vozno ceno. Za trenutek se je obotav* ljal, potem pa se je zopet opogumil: «Kar sem prisegel, sem prisegel. Rekel sem, da bom šel in bom tudi šel. Toda, pošteno povedano, ljubše bi mi že bilo, čko bi bil oče bližje pokopan.« Dan
ski umorjena od Mullerja in zagonet* ega nezanca, ter oropana. Pri delitvi plena se je Miiller najbrž spri z zagonet nim neznancem in ta ga je ustrelil. <rLi-dove Noviny» ostro napadajo franco-ske varnostne oblasti, katerim očitajo zanikrnost in malomarnost, kajti Miil* lerjevo truplo je bilo najdeno šele sc> daj, dasi je bil umor prvih dveh Pra* žanov izvršen že pred dvema mesece^ ma. List zahteva, da sc preiskave zloči* na udeleže tudi češkoslovaški krimina* listi.
Obilen blagoslov
V kraju Preste\vitz pri Liebenwerdi v Nemčiji je žena rudarja Otona fler-manna, ki je že oče osmih otrok, te dni rodila četvorčke. dva dečka in dve deklici. Eden dečkov ie kmalu po porodu umrl, dočim so ostali trije popolnoma zdravi. Tudi mati se počuti dobro. — O obilnem blagoslovu v razmeroma kratki dobi poročajo tudi iz Salwayana Irskem. V tamošnji bolnici je žena delavca O. Birga pred dobrim letom rodila dvojčke, a sedaj je rodila kar trojčke, ki so pa takoj po rojstvu umrlfi. V zdraviliških krogih je povzročil ta porod precejšnjo senzacijo in v Salway je prispelo več zdravnikov, da pregledajo mater, ki je tako bogata na otroškem blagoslovu.
Žrtev babjeverstva
Pred dnevi smo poročali o slučaju babjeverstva, ki se je primeril v malem italijanskem mestecu Cosenzi. Sličen dogodek ljudske naivnosti in babjeverstva pa se je odigral te dni tudi pri Uzhorodu na Češkem. V tamošnjem gozdu že več let živi neka 70-letna be-račica Bončura. Sosedni prebivalci in okoličani so verovali, da je starka čarovnica. O njej so se širile vsakovrstne stvari, da je v zvezi s hudičem, da jaše na metli, da se v mesečini sprehaja po gozdu itd. Prebivalstvo je imelo neizmeren strah pred staro ženico, ki v ostalem nikomur ni storila ničesar zalega. Ker so vaške ženice proti starki hujskale može in fante, so te dni fantje sklenili, da bedno starko spravijo s sveta. Ponoči so vdrli v kolibo stare žene, jo zvezali in vlekli v gozd.
pozneje je pričel iskatj bolj plodonos= no službo. Imel je smolo. Takrat je bilo ravno precej brezposelnih in je morai biti še vesel, da je lahko ostal v starem podjetju. Čeprav je še tako natančno računal, vendar ni mogel prihraniti več kakor štiri franke na teden. Bog se mu je zdel zelo visoko in Guvana zelo daleč. Minulo je dvanajst let in Blaž vsled raznih dogodkov, brezposelnosti, bolez* ni in slabih služb ni prihranil več kakor 693 frankov. Razen tega je venec mno= go zgubil na svoji svežosti in ga jc mo= ral dati nekemu pleskarju, da ga jc prebarval.
Čas je mineval in Blaž je postal 40 let star. Imel je 40 let in bankovec za tisoč frankov. Smešna vsota. Blaž je pričel sovražiti družbo, ki človeku niti ne dovoli, da bi zadostil najenostavnejšim dolžnostim napram staršem in spodobnosti. «Oh,» je mrmral, «40 let sem prenašal vsako pomanjkanje. In zakaj? Če bi bil vsaj gotov, da bom živel še 40 let. Kaj bo iz moje zaobljube, ako umrem?» Taka premišljevanja so po polnoma izpremenila Blaža, ki je bil do tedaj veselega značaja. Postal je 7adirljiv. Navadil se je, da se je v pod* zemski železnici zaničljivo režal, govo* ] riti je začel anarhistične opazke in tako je prišlo do groznega dne. Gospodar
Privezali so jo na drevo, pod katero so nagrmadili dračja in grmado zažgali Nato so suroveži pobegnili. Marka je obupno kričala na pomoč in njene krike so čuli lovci, ki so se >lućajno vračali skozi gozd v Uzhorod.
Rešili so nesrečno starko in jo odvezali z drevesa ter jo prepeljali v bolnico. Starka je dobila težke opekline in se v bolnici bori s smrtjo.
Posledice surove šale
Kakšne usodne posledice lahko povzro* či neokusna šala, je razvidno iz slučaja, ki se je primeril te dni v Hallu v Nem* čiji. V ekspresnem vlaku Lipsko*Hallc sta se vozila dva trgovska potnika v družbi nekega študenta medicine. V sosednem kupeju trojice se je vozila hčerka nekega trgovca iz Halla. Mladi medicinec je imel s seboj preparirano mrtvaško glavo in uganjal z njo vsakovrstne šale. pri čemer sta mu oba to= variša pridno sekundirala. Trojica je vso vožnjo pridno popivala in ko so bili vsi trije precej okajeni, se je eden izmed njih izmislil, da bi kazalo z mrt« vaško glavo prirediti originalno šalo.
In res! Mrtvaško glavo so opremili s turbanom, jo nataknili na palico ter jo med vožnjo skozi tunel pomolili pjed okno sosednega kupeja. V kupeju jc sedela mladenka, ki se je pri pogk du na mrtvaško glavo strahovito ustra* šila, nato je glasno zakričala in se onesvestila. Ko se je dekle zopet zavedlo, je pobesnelo. Nesrečnici se ie omraeil um. Na kolodvoru v Hallu so jo morali 7 rešilnim vozom prepeljati v blaznico. Ko jc neprevidna trojica opazila zle posledice svoje nepremišljene šale, sije hotela izmuzniti. Vsi trije pa so bili aretirani. Oče dekleta je vložil pri dr* žavnem pravdništvu tožbo za odškod= nino, vsi trije mladeniči pa sc bodo morali tudi zagovarjati radi težke te^ lesne poškodbe.
X S.mrt hčerke prof. Haberde. V leto« višeu Millstadt na Koroškem je te dni uto* nila hčerka znanega dunajskeca MMfaMgi zdravnika prof. Haberde, Truda Haherrk Mladenka je plavala preko jezera, a na po« vratku ji ie zmanjkalo moči in jc izginila pod valovi.
mu je upravičeno očital neko malen« kost, Blaž pa je potegnil nož iz žepa in mu ga do ročaja zasadil v grlo. Za* govorniku se je posrečilo obvarovati Blaža pred najhujšim, saj je bilo do tedaj njegovo življenje neomadeževiu no in je bil na dobrem glasu. In tako mu je bila smrtna kazen izpremenjena v dosmrtno prisilno delo.
«Dragi prijatelj,» mu je dejal Efttfo vornik, «storil sem. kar sem mogel. 2a1, boste morali iti kljub temu proe.»« "Proč? Kam pa?»
«V Guvano seveda, v Saint Lmi* rent.»
«V Guvano! V Saint Laurent! Tja« kaj me pošiljaš? Ne da bi mi bilo tre« ba plačati vinar za to?»
«Da, za vraga, da,*> je odvrnil zago» vornik začuden.
«Če pomislim, kako sem sc -vse živ« ljenje trudil, moram reci, da bi 1ab*<> že prej na to pomislil ^»
«Na kaj?» jc vprašal zagovornik. ••Seveda na to, da bi ubil svojeg* gospodarja.» je odgovoril Blaž.
Mesec kasneje je Blaž nastopil svoje  potovanje  na  otok deportiraneev. ! Na hrbtu jc nosil vrečo, v kateri jc I imel vse svoje imetje, pod pazduho pa ' venec . ..
Josipa Durčiča zbrani spisi
Druga izdaia. Urejuje dr. Ivan Prijatelj.
I. zvezek. Platno Din 50.—, polirane. Din 56.—.
Urednikov uvod. PesmL Narodne pravljice in pripovedke. Spomini na deda.
Prazna vera. Uboštvo in bogastvo. Je genske noč med slovenskimi polharji. Juri Kozjak. Domen. Urednikove opombe. II. zvezek. Broš. Din 36—, platno Din
50__, polfranc. Din 56.—.
Uvod. Spomini starega Slovenca. Tihotapec. Juri Kobila. Dva prijatelja. Vr-ban Smukova ženitev. Grad Rojinje. Urednikove opombe.
IIL zvezek. Boš. Din 36.—, platno Din 50.—, polfranc. Din 56.—.
Uvod. KloStrski žolnir. Deseti brat. Urednikove opombe.
IV. zvezek. Bros. Din 72.—, platno Din 86.—, polfranc. Din 92.—.
Uvod. Golida. Hči mestnega sodni ka. Nemški valpet. Dva brata. Božidar Tir-
telj. Kozlovska sodba v Višnji gorL Crta iz življenja političnega agitatorja. Sin
kmetiškega cesarja. Sosedov sin. Ure dnikove opombe.
Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. QQ99QQQQQQQQQQQ99g)909999999Ml
Francoska linija (French Line)
Cie. Gle. Transatlantiaut
HflURE-MEU/YORK",
O 372 dni čez morie --
Dobra hrana in pijača brezplačno
Cie. ChargeursReunis, Sud-Atlantique, Trans-ports Maritimes za severno in južno Ameriko z ekspres parniki, kateri vozijo vsak teden iz Havre, Bordeaux in Marsilije v Argentinijo, Uruguay, Chile, Avstralijo in Kanado.
Tozadevna pojasnila daje brezplačno zastopnik
Ivan Kraker, Ljubljana
Kolodvorska ulica 35
Lokal za špecerijsko trgovino
in trafiko iščem v najem. — Ponudbe pod «Lokal/1841» na upravo «51ov. Naroda*.
Knjigovodkinja
perfektna in izurjena tudi v vseh pisarniških delih, vešča slovenskega in nemškega jezi« ka — išče službo pri večjem podjetju. Ponudbe pod «Knji* govodkinj«/1846» na upravo «Slov. Naroda*.
Stavbnega polirja
in več dobrih ZIDARJEV (tu* di acordanti) — sprejme takoj gradbena tvrdka v Ljubljani. — Naslov pove upTava oSiov. Naroda*. 1854
Din 10.— liter vina
belega iz Krških goric — pro* daj a radi prezidave kleti go* stilna Anton Maver, Ljublja* na, Ahaci jeva cesta 5 — dokler traja zaloga ter vabi na obilen odjem, ker je vino izredno po* ceni! 1845
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni, dobri soprog, oče in svak, gospod
Hnton Leitgeb
upravnik dolenjskih železnic in revident drž. železnic v pokoju
v četrtek, dne 11. t. m. po dolgi, mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 13. avgusta ob polu treh popoldne iz hiše žalosti. Medvedova cesta 32, na pokopal;š"e k Sv. Križu.
V Ljubljani, 12. avgusta 1927.
Miroslava Leitgeb roj. Baraga, soproga Martina Leitgeb, hčerka, in vsi ostali sorodniki.
Dijaka iz boljše hiše
sprejmem na hrano in stano--vanje. — Ponudbe pod • Dijak 1847» na upravo
SI«
Nar.*!.
30.000 Din posojila
dara za stanovanje dveh sob s kuhinjo. Vknjižba na prvo me* sto. — Ponudbe pod »Posojilo* stanovanje/1813« na upravo aSlov. Naroda*.
Dijaka
sprejmem na dobro domačo hrano in stanovanje. — Strogo nadzorstvo. — Ponudbe pod <*Dijak/1832» na upravo «Slow Naroda«
Zajamčen zaslužek vsakemu!
Reducirani, brezposelni. upok«>. jenci itd. javite se osebno ali pismeno (tudi z dežele") za ra/» pečavanje državnih vredno>tnih papirjev in ur na mala odpla* čila. — Zumbulovič, Ljubljana, .Aleksandrova cesta 12. 1844
Trgovski pomočnik
izučen v špecerijski trgovini — želi mesta v večji trgovini kot skladiščnik; vešč slovenskega in nemškega je/ika. Nastopi lahko s septembrom t. 1. — Dopisi pod »Dobra moč, 182^« n* upravo «Slov. Naroda«.
Sindikat lokalnih železnic v Sloveniji
naznanja, da je njegov dolgoletni tajnik gospod
Hnton Leitgeb
revident drž. železnic v p.
po dolgi, mučni bolezni 11. L m. preminil.
Pog eb se bo vršil dne 13. avgusta 1927 ob polu treh iz hiše žalosti. Medvedova ulica 32, na pokopališče k Sv. Križu.
Blag mu spomin!
V Ljubljani, 12. avgusta 1927.
Predsedstvo sindikata lokalnih železnic v Sloveniji
TJc^ole: Josip Zupančič. —, Zs, cNsrodno tiskarno*: Fran Jezeršek,     Zs, upmvo in insorstni deA lista: Otoo Christof, — Vai v Ljuljani,