daily I Holidays. PODPORNE JEDNOTE CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 20. JULLIA (JULY) lili. stev.—number 4s. Nemška potapifača "Deotseli-land" sc prtprnri|a za odhod. PeleUi skoraj vbft atoofan. JriSKI DUHOBORCI ZOPIT MORS. — STRAftVA VROČINA V KANSASU. - VELIKA TOVARNA V NEVARNOSTI. — OGROMEN IZVOZ IZ AMERIKE. — ROCKEFELLER LAHKO 6TEJE PROFIT. - ZAGONETEN UMOR? — OSNE PRED TRIDESETIMI LETI IN DANES. — KROMPIR DOBRO KAŽE V KANSASU. VkM na poUcifski postaji. IZ DELAYS IGA SVETA. Modrokrvni New Haven, Conn., 20. julija. — Hor.ski volkovi ho ae prikazali v ukajšnjem pristanu. Ujeli ao mor jfcfga volka, ki meri Štiri čevlje. Washington, D. 0., 20. julija. ■ 5,.i,at je včeraj odklonil predlog leuatorja Oliverja, ki je preilla-|al, da se briše zvezno jeklarno i proračuna. Proti ujegoverau iredlogu je bilo 51 glasov, za pa 117. - Baltimore, Md., 20. julija. — tViusk a potapljača "Deutach-iiid" pripluje v petek v Nor-blk. 1'ravijo, da ae kapitan Koe-lilf ne vrne preje v Nemčijo, dollar ne govori s kapitanom aub-narinke "Bremen", 'ki je na po-ii v Ameriko in najbrže dospe cm kaj v začetku prihodnjega telita. Springfield, IU., 1». Julija. — ukaj je prišel pravici v roke e-rn najpremetenejših alcparjev, i ni opeharil le delavce, ampak f ujel kaline tudi med promi-entnimi osebami. Aretirali so zamorca J. C. Jack-»na radi zlorabe pofite. Porabil » darove pod pretvezo, da vzdr-iije blizo Danville, UI, eirotniš-ico. Med opeharjenimi ao ttftff rezni senator L. T. Sherman, IvSi governer Charlea S. Deneen, r/avni blagajnik Andrew Rua* i\ in drugi. $180,000 na leto. Poitar Staple-ton je imenoval nove urednike. Iz /Trinidada je bil aem preatavljen John H. Casaell a $1,1000 letne plače. Drugi novi uradniki z $800 letne plače ao sledeči: Maric £. Hatfield, Denham P. Barnea Samuel R. Owens, Daniel O. Baltes, Glenn R. Milligan, Henry C. Burhson, Leo Leonard, Warren L. Rankin in Lucua K. Harper. Denver Oolo., 19. julija. — V pisarni Denver A Rio Grande železniške družbe imajo razatavljen velik koa karnotične rude, ki vae-7>ujc vanadij in uranij, iz katerih dobivajo radij. Okamenelo deblo ao dobili na posestvu Montezuma Rare Metals Company, ki efe nahaja petdeaet milj od Corteza, Colo. Okamenelo deblo poiljejo v vzhodna meata, da ga razstavijo na ogled. Joliet, m. 19. julija. — Mary iilaee je zahtevala, da policija retira velikega petelina, ki je tatnina soseda John Franciaa. |et«-lin je napadel njenega dve-knega sinčka Leona in ga kljuki, da se je otrok onesvestil. [Otrok je tekel za petelinom, ki \ j<* naenkrat obrnil in zagnal v i«*vra Leon je hotel ubežati, pa padel. Petelin ga je začel na » ki ju val i v glavo. Ko jc mati spela na liee mesta, je bilo de-nezavestno. Prince Albert, 8aak„ 19. Julija. Ruskih duhoborcev, ki ao na-Ijfiii v tej okolici se jo zopet tijela verska blaznost. Deset žen eden in trideset moških je v raju Kamčstka pometalo oble-ra/. sebe iu blodilo v Adamovi Kvini obleki po okolici, češ, da do od resen iku nasproti, ki pri nja. 1'olieija je kmalu polovila ver- p fanatike in jih odgnala v za-r- 1 Mino jeni ko bili vsak na šest »eeev zapora. Formozo, Kanz., 19. julija. — lak *tev. t; Kock Island železni J«' /drobil na križišču avtomo-I', v -katerem ko sedeli nira. 11. t'onifbton in njeni trije otroci, "t let n i I lad am je bil raztrgan » k«*«*, mati in dva druga otroka ■ težko t.•mjeni. Topeka, Kan«., 19. juiya. __ "^J je strašna vročina, tpplo-Kr sto stopinj. Nalivi treskom niso prinesli D. . innjst dni ni bilo • a J N"«'< hi je kazal toplomer ' v,"l>mj. koruza trpi vsled "K-ine. V (V\P dn Colorado Springs Oolo. 19. julija. — Velika tovarna Gold .Mining Co., ki je atala $1,500,000. in ac nabfljn eno miljo sapadno od Colorado Springaa, bi bila kmklu postala žrtev požara, ki je nastal v poslopju, v katerem polskuiejo rudo. Z največjim naporom so rešili tovarno, vendar še škode za $10,000. Now York, 19. julija. — Paul Smith, podpredsednik in glavni prodajalni ravnatelj Chalmers Motor Co. v Detroitu, je skočil v hotelu Riltmore iz desetega nad-stropa in obležal mrtev na cesti. New York, 19. Julija. — V mi- nolem tednu so izvozili ie New Yorka municije in sploinega blaga v vrednosti za $89,325,049. V letošnjem letu ao do 15. julija izvozili iz New Yorka raznega blaga za $1,436,240,741. Boulder, Oolo., 19. Julija. — Angelo Oirardo 60 let atari vrtnar, je obležal na meatu mrtev, ko je v njegov voz trčil oaobni vlak Colorado' & Southern železnice. Mož jc bil precej gluh in ni slišal prihajajočega vlaka. Laka Oity, Minn., 19. Julija. — James Ccott je priiel do prepričanja, da ac obredi pri mrtvih o-pravijo tudi lahko brez duhovnikov, govornikov in pevoev v osebi. Dal je napraviti fonografakc plošče z govori, molitvami in če-tveroapevi. Za en dolar bo lahlfo kupil vsakdo vea program za mrliške obrede. Jsmes Scot t ups napraviti do her "birma" s fonogrsfskimi ploščami, kor so ceneje kot govori in molitve duhovnikov. V1"- Okla, ni bilo dežje Oity, Kana., 19. julija. — V Kaw Valley bodo letoe pri delali ravnotoliko krompirja kot lani, daairavno je 50% zemljiščs manj nsaajenega s krompirjem. Na aker ae l>o letos prldelslo od 150 do 160 buči jev krompirja Fort Wayne, Ind., 19. julija. — V nekem gozdu šeat milj vshodno od mesta se na»M črno žensko o- hleko, belo bluzo, črno krilo in spodnje perilo. Bliso obleke ao TopJom.r kO. ,00 C i'. Mo., je kazal toplo rif in njegovi pomočniki eodijo, la ae je izvršilo hudodelatvo. Zlo ' Ksnd«! * 'spili Detv 1 rverer ns 95 stopinj, * eter. ' na je najbrž kdo pregnel. Meato, £ Celo, 19 julija - De-množi približno sa kjer ao našli obleko, je obkoljeno od močvirja. Zdaj prekopava j« zemljo, a rezultata ie nI nobe-nege m t. Hrwit. a slavkokaz. Štrajkarji fMsijo pomoči. —r— Profesijonalni ubijalci mora da- Proti takemu obolemu naatopu lavoe. Virginia, Minn., 19. julija. — (Izvirno poročilo) — John Aller-ja ao umorili najemniki Oliver Mi-ninig Co. bliso njegovegs doma dne 22. junija t. 1. ob ieatih zjutraj. Btavkarji, ki so bili tisto jutro na atavkovni straži, prsv i jo, da so najemniki šli v njegovo hiio in trikrat uatrelili v hrbet. John Aller je bil oienjen, zapušča vdovo in tri otroke; najata-rejii otrok je star pet let. Otroci ao postsll sirote, ker je o-če zahteval, da imajo vei pravico do življenja. Umorjenega atavkarja so pokopali dne 26. Sedem tiaoč itrajkar-jev je apreraUo umorjenega bra^a na pokopaliiče. Vai katoliški duhovniki v okoli ci niao hoteli izvršiti mrtvaških dbredov nad truplom umorjenega John Allerja, 'ki je dal avoje življenje za tlačene in izkoriičane kod avojočaano Krist na Kalva-riji Pred sprevodom so nosile itiri žcene velik prapor z napisom mor jen od OliverJavih vbijaloev". Finska socijalistička godba je igrala žalostinke. * Na njegovem grobu so govorili v vaeh jezikih, ki j»h govore štraj, karji. Klic ga pomoč. Delavci, atrokovno organizirani delavci in aocialieti I Atrajkajoči rudarji na Meaaba Rangu, Minnesota, apelirajo v tem kritičnem čaau na vse delav ee v Ameriki V uri potrebe vpraaamo za pomoč. Mi se bojujemo proti sili, proti jeklarskemu truetu. Naš boj je vas boj; če naa porazi jeklaraki truat, bo lahko porazil tudi vaa. Naše govornike mečejo v ječo na podlagi thulih obtožnic. Naši otroci in naše žene najbolj občutijo poeledice tega boja, vi pa lahko odstranite* lakoto od naših vrat. Če kapitalistični nsjemnik vstopi v stanovanje itrajkarja, pretepe njegovo ženo, in če ga potem kdo ustreli, aretirajo deaet voditeljev stavke radi umora, četudi so bili oh čssu dogodke oddsljeni nsjmsnj petdeset milj od bitke. Oe hlsdnokrvno umore itrajkarja,. ne aretirajo nikogar. Delavei, tovariii, bretje! Ne gledajte mirno, da bi otroci štrsj-karjev stradali, prispevajte vsak po avoji moči, da držimo glad proč od naših otrok. Priapevke pošiljajte ne John Leheunen, Box 372, Virginia, Minn. Delavci sklicajte shode, sprejmite protestne rezolucije in jih pošljite governerju nsie države. Delavci, zepomnite ai, da po trebujeino sklad za tiatc, ki eo v ječi in hrano za naše otroke in žene. Delavci I Pravijo, da živimo v proa|>eriteti. Mi vemo, de je to velika laž t Mi apeliramo na vas, ki delate, de darujete za itrajkar-jer vsak po svoji moči. Jotin Psuener, predsednik central, atev. odbora Izdelovalci smotk so gibljejo. Detroit, Mich., 19. julija. — Ned 2000 uulelovslcev smotk, med njimi tudi taki, ki ie niao stari IH let, ao na štrsjku. Dels vel priato pa jo sds j v atrokovno organizacijo, ker ee zavedejo, da ne zd rože-ni psdejo. Reading, Pa., 19. julija. - Tobačni delavci eo razpravljali o razmerah v tovarnah Otto Risen lobr Broa in delodajalcev, ki is delulejo am o tke Clneo ln ime jo to vsrne v 20. meatih. Neorganizire ni izdelovalci amotk ao tam pod jet nikov ne pomaga drugo kot jitrajk. Kdo povzroča nemire? liOgansport, Ind., 19. julija. — Tukajšnja ceatnoželeauiika druž jc poiskusila obratovati kare etavkokazi, ki ao a svojim pro okatbričnini nastopom iavsli rs ko, ker se občinstvo noče vozi s karaiui, ki jih vodijo stavko al. V rahuki je bilo nekaj izzivajo atavkokazcv tepeuih, kar jim najbrž ne Im škodilo, ker ima stsvkokszi precej trde buče. Tojna prosperiteta pojde kmalu... New York, 19. julije, -r L. Mot->r Obrst v Trentonu, N. J., je lalovil 500 delavcev, ko je bilo lunicijako naročilo za aaveznike 1,000.000 izvršeno. Ravuatelj-(vo je aeveda izjavilo, da je-to-irna zaprta le začasno in da pri ikujejo a prvim aprilom nova na ila Iz Connellavilla, Pa., poročajo, bodo ugaanili od 500 do 600 >kaovih peči. To pomeni, de naro ila sa jeklarski trust pojeinsjo. Vojvoda kot stavkokas. Ssn Sebastian, 20. julija. — ijvoda de Zaragoza opravljs iftiako delo v železničsrskl stavna ftpanakcftn. Bolj trdo delo ^u amrdi, zato opravlja delo stro-rodje, Ko bo stavka končana, lahko »tuje v Ameriko, da postane fesijonalni akeh ali po "gun-Izbral ai be lahko, kar ga HOl^et^nH m-*' »v> v -. Stavka v Italiji. Rim, 4. julija. (Izvirno pismeno poročilo). — Malo izvedo v inozemstvu, da so tukaj (udi ob čsau vojne itrajki na dnevnem redu. Kepitalisti bi radi kljub neznosni draginji plačevali plače, ki ao bile vnavadi pred hhruhom vojne. Delavei s takimi beraškimi plačami ne morejo izhajati, delodajalci jim nočejo saini ml sebe povišati plače, lir posledica je seve. da itrajk. V provinci Novsrs ao bils tri stavke težakov, ki so končale t zmago za delavce. V Piemontu je bilo pet atavk. Stavkali so peki in tekatilni delavci. V Benetkah ao zastavkali prožni delavci na železnicah. Iz Ligurije poročajo o štirih stavkah v Genovi. V Lomhardiji so imeli pred kratkem dve stavki V Rimu smo imeli eno samo stavko; zastavkali ao vozniki. O stavkah poročajo v Toecanl, ('ampa niji, v Apuliji, Ijombardiji in na Hiciliji. Tukaj ao zsatsvksli po-moričaki, ki prevsžijo žveplo. Delevaki položaj je zelo resen, in tO rsdl lakomnosti podjetnikov, ki se prsv nič ne ločijo od s meriš-kih in svatrijakih podjetnikov v izkoriščanju delavstva. — P. K., vojni ujetnik. Klanje ni vzhodu in na zapadu divja z vso bestnost jo. ii Mkanu jrme topovi. VROČI mn UA VABI DELVILLE IN LOVOAVALL. — RUSI RUSI POROČAJO O PRODIRANJU PROTI OORSKIM liA NJAVAM. — NEM0I SO NA ZAPADNI FRONTI POVSOD ODBILI SOVRASNIKA. — RUSKI NAPADI NA GLAVNE AVSTRIJSKE POZICIJE SE NISO OBNESLI. — ANGLEŠKI VRLEKRAMARJI ZAHTEVAJO 0A8EMENT0V0 OLAVO. Poplava okoli Qneretara. ZADNJE VESTI. Berlin, brezžično poročilo prek Sayvilla, 90. julija. - Nemška ad-mirallteta jo namanlla, da je zračna ladja bombardirala ruski pristan Revni v Finskem lalivu. Bom-ba m metali na kritorje in druga bojna kdje; v mmgk slučajih so bomba aadala in aadala Je bUa tu-di neka lubmarUdm. Berlin, SO. julija. - Položaj nnike armada aa obeh frontah Jo taka ugoden, da ja generalni i tab dovolil, da smejo časnikarski poročevalci obiskali oba bojišča v Wis., 19. julija. — (Izvirno poročilo). — Tvrdks Him-inona Co. je predvčersjinjirn V eat ila svojih štiri tisoč delavcev, da jih je osrečila z zavarovanjem za življenje. Zavarovalni načrt obsega vse deJsvee in .zavarovalnina, ki ae rsvna potem, koliko čaaa delavec gara za družim, gre do $1000. Družbo Im to stslo ns leto pri bližno $30.000, vendar je pa za družbo cenejši, kakor če W morala delaveom plačevati boljše pleče, de Id lahko aami plačevali zavarovalnino. —a—. Chicago in okoliea: lepo in hla .dnejše vreme v četrt*k; v petek ze U« lehki eeverozepadni vetrovi n štrajkaii pred nekaj tedni in uni- mak ne jo aevero vzhodnim, ja Jih podpira. Odtrgali so Jim Illinois t v četrtek in petek lep« plačo, anedli dano besedo delsv- vreme in rsdi nsjmsnjiegs prestop L Temperature v Ckieagu: nejvl ' Sploini poloiaj. Položaj na Fraheoakem je po poročilih v ssdnjih itiriindvajac-tih urah tak, da zavezniška ofenziva atoji, kjer je obatala v are-do, a rasentega ao Nsmcl med lju-tirni protinapadi reokupirall del gozda Delville in del vaai Longu eval od eeati, ki vodi v Bapaume. To je tandon uradno priznal včeraj. Poročilo ae tudi glaai, da jo protinapade diktiral aam kajser, ki ae mudi na aapadnem bojišču in da ao Nemci vssli velik del sr-made ispred Verduna na sommi-ko fronto. To potrjuje dejstvo da ra Namci P Jden ao Nemci napadli Angleže v Ijongucvalu, ao bombardirali njihove posiolje is severne in Iztočne štreni. Medtem ps Angleži, Francos! in Belgijo! boiubsrdirsjo nemške Črte in tupstsm napadajo zakope s infsnterijo. Na istočnem bojišču se nadaljujejo atralni boji. Iz poročil is Petrograda je rszvidno, ds Husi napredujejo proti Lvovu In ns o-gerakih plsnjsvah. V Gsliciji in v Volhiniji so nsjljutejil boji. Medtem ko si dsla general Kalld^i pot čes Zloto Lipo proti Lvovu. prodira druga rusks armada pro ti glavnemu meatu Galicije pri Brodi. V Karpatih se tepejo ko-zski s Avstrijci z namenom, ds iztrebijo prelaae Strol In Itodns in priprsvljo pot Ličnitzkemu, ki nsmersvs vdreti ns Ogrsko iz Južne Bukovine. Is Petrogrsda poročajo, da ao Nemei pobrali vse reserve, ker jih morejo dobiti na ruaki fronti, In Jih poslali v Galicijo aa obrambo Lvova. Italijani pravijo, da ao osvojili tiskaj avstrijskih pozicij v okoli iu Cortona, a iz Dunsjs poročajo, da ao odbili eden Italijanski' na-pad. Pariz poroča o veliki kauonadi na celi balkanski fronti. Dali to pomeni novo savezniiko ofenzivo ns Bslkanu, le ni dovolj jssno. Nadvojvoda NikolsJ pošilja iz Ksvksza ugodna poroči Is o bojih s Turki. Dslje poročs London o angleški zmsgi v iztočni nemški Afriki. Angleike in belgijska čete so pot lan He nasprotnika iz ozemlja pri Jezeru Victoria Nysnas To je zsdnjs nemiks kolonijs, ki še ni docels okupireue. Uradna poročila aleds: AaglaHis poročilo l/ondon, 19. jul. — Zadnjo ni»č so Nemci p<» artlUrtJaki piupam-j H^'/ , # in s ^nočjo plinskih grsnat J^ J nspadll naša nove posieije y *oko ' lid Ixmguevsla In gozila Del vil le in jih deloma osvojili. Bojevanje za poeeat teh krajev ae pa U-vrši. Drugod ni bilo nič poarbne ga. Francoske poročilo. Pariz, 19 Jul. — Južno ml Hom so jih ie imeli v pesti. Na levem bregu Meuso je nai topniški o-genj razbil nap|td proti načem sa-kopom na Hribu itsv. 304. Na la-voin bregu so se nadaljevali manjši apopadi a ročnimi granatami. Nemiko poročilo. Berlin, 19, Jul. — (Zapadno bo jiiče) — Na obeh atraneh Hoiurne ao ac vriile artilerijske prepare-eije. Močni sovražni napadi ao bili vprizorjcul na naio .črto prt Biachesu , Barleuxu, Maisonette iu Hyzecourtu, toda aovrainik je bil povaod odbit. Pred Verdunom, na obeh straneh reke Meuae, ao bili živahni topniiki boji ln manjši spopadi z granatami. (Iztočno bojišče) — Rusi nadaljujejo napade proti poalcljam maršala llindenburga Južno in ju' žnoiztočno od Kig*. Do adaj ao se razbili vai njihovi napadi pred našimi zakupi, a kjer ao vdrli v aakope, amo ji-h vrgli ven. Južno-zapadno od Lutaka amo tudi odbili aovražne napade: drugače nI na fronti gen. Llnalngena nič novega. Na fronti gen. Bothmerja so bili manjši spopadi med prednjimi atraAaml. Rusko noročilo. Patrftgrad, U^juUja, Na Ri- protinapade. V Volhiniji smo la-■trebili sovražnika is levsga brega spodnje /lote Lipe in ga po-gnsll čes reko proti Tsra^ovu. ZdsJ bombardiramo ■ težkimi to-povl, ki amo Jih vpleulll Nemcem ssduji pondeljek, sovražna posieije na jugu Zloto Lipe. Neiuiki v jetnik i imajo na aebi vaakovrat-ne uniforme. (Jtavkažko hojiiče) — Naša o-fenživa ns desnem krilu ae nadaljuje. 17. t. m. an ae nail pogor-ski koza k i zelo odlikovali pri ia« gonu sovražnika ia aelo utrjenih gorskih poaielj. Na nekaterih krajih niao aamo uapedli sneženo črto, temveč so jo tudi prekoračili. V okolišu Plsstuoni so kosa-ki vjoli im turških vojskov in .'14 častnikov ter vplsnill dvs strojni puški. V okolišu Tsurusa smo zajeli celo turiko stotnljo. Pri naskoku na Talburt amo vpla-uili turško zastavo, katero je o-svojil Nikolaj Brounek, ki apada k polku kavkažklh brzostreleev. Avstrijsko poročila. Dunaj, 19. Jul. — (Rusko bo-jliče) — Ns obeh straneh gosda, severno od moate v Pristopu, Je bilo nekaj spopadov med poisvs-dujočimi posadkami. Bliso Zabije in Tstarovs smo umsknlll nsie prednje atraže pred Rusi, toda napadi na naie glsvns pozicije sa niao obneall, Severno od Kadslvi-lova, južnozapaduo ml Lutaka in sevemoiztočno ml Brodija na ga-liiki meji smo mlbill ruske nspa-de. (Italijansko bojišče) — Italijanski napad na Thur Wlesarjoek smo odbili. Ns oatslih krsjih fronte ao bili m<»čnl srtilcrljski lioji. Kov ražuik je iNimbsrdiral Kivo in Malhorghetto, Italijansko poročilo. Klm, 1» Jul. — V pondeljek bilo hudo topniiko bo-dolini \Mro. V torek e v amo odbili močne eovrsžns nspa-j de ns sevenio pob«»ČJe Pssubija; j tam je imel aovrsžnik velika isgu-be. Avstro ograks artilerija je bi-,1a zelo aktivna v dolini Langrlna in mi smo krepko odgovarjali V gornji Pozlnl smo po topniiki preparaeijl ponovili napede na me ni bilo poeebnlll Imjev. Neme! Ctmton. Hovrežne ertllerlje je nieo več ponovili napadov na U sprva molčale, tode pozneje je MeiaanHte. f! Bisrheau amo pre | (Nadaljevanje na I. struni, eem ke so priili de level ne črno lieto šje 90 etopinj, najnižja 76. gasil Nemce is liekeUrtb hiš, ki 1. stopec.) PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE likaj« d*««*« IU« kmMJ to »r—lfc*T. lastnina slovenszz na octon Z cooihlbnb jbdnots cm« o«um* p« <»«''"■ Na.l«» M vn, kar toM aUh ■ lUUai "PROSVETA" 3019 S«. Crawferi Ave., CkUago, III 'THE ENLIGHTENMENT" Orgaa ml tka Slay—fa NatUaal BeeefM IwUiy U«u*4 4*llr ••«♦!»» Sw»4ere ta4 »WUUjfi OWNBD BY SLOVMNIC NATIONAL BKNcrrr SOCIBTY tot fear r l*t Wmi i UattoS IMate* (mm! Chi-««u) aaj Caaaia «t *#r y«*i; CSUaa* aaS f orala* aaaatrtoa, U.U im far._- "P 301S Sa. Crs A44»aaa PROSVETA wlor* A At«., Chicago, III. Dvojni Meri« Ako dvs storite snoinisto, ni isto. V minulem tednu in še sdsj mnogo Čl ta mo o protizakonitem dejanju W. J. Burnss, znanega načelnika detektivske sgenture, k i j«? igrsl veliko vlogo pri obrsv-navi in obsodbi brstov Me Nama-ra. K spitsl »stično časopisje se /graza nad Burnsom, >er je udri v pisarno neke razglašene pravne tvrdke v New Yorku, in odnesel s sabo, kar je potreboval zs svoje "doksze." V dolgih uvodnikih in s krepkimi besedami izražajo u-miniki buržoaznih listov svoje ogorčenje nad tem protizakonitem dejanju, kakor tudi nad po-liesji, ki nspeljejo brzojavno žico od glavne žioe v svoje stanovanje, da izvedo skrivnosti, ki bi jih drugače ne izvedeli. Besede, ki obsojsjo tsks dejanja, jim kar tečejo izpod peresa, da bi vssk do, ki ns pozna vzroka, ki je rodil to ogorčenje pri njin, kmalu verjel, da so uredniki sklenili, ds nastopijo z vso silo proti samo oblastvenemu nastopanju privat nih detektivskih posredovalnic in policajev. Vsa ta ogorčenost se sksdi nič, čs pogledamo od kod in zakaj prihaja ta kritlks. Bumsa so aretirali In ga obso js jo burfoazni uredniki, ker je vlomil v pisarno "znamenite pravne tvrdke." BurŽosznl ured nik i obsojsjo policaja, ki je na čel brzojavno žico, ker je posegel v skrivnosti "velikega bianssa." Detektivska posredovalnica kr Ai zakon, če vlomi v svetišče "vs-likega blznesa," če pa detektiv i dinainitom razžene blagajno ali varnostno shrambo del. strok, orgsnizaeije In Iz nje pokrade važne dokumente za orgaulzaeijo, pa ni tako dejanje protizakonito, če je bilo izvršeno na Željo pmljetniš tva, da spravi odbornike organizacije v ječo. V teku desetih let se je dogodilo dvakrat, da so vpleuili gl. odbornike "Zapadne rudarske zveze" in jih s silo odgnali iz dr žave, pa liiso rekli, da je lo protizakoniti! dejanje. V veliki stavki plavlarskih delavcev in rudarjev pred enajstimi leti v Colorado so naložili s silo ua stotine plavžar škili delavccv in rudarjev na vlak iu jih proti ujih volji odpe-Ijali na mejo in jih prisilili, da so brez življciiskh sredstev zapustili vlak sredi kanaašklh planjav. Nc ul dolgo ko so Kttora, organizatorja od I. W W. v nekem vzhodnem mestu naložili na avtomobil in s ailo eljali iz mesta, da ue Id organiziral tekMtiluih tie lat cev. V državi Ohio je neki po In*ajaki načelnik zsgrozil, ko so ».e hoteli oruauirirati cent norele/, miki uslužbenci, da irlene vae iz mesta, ki nc pridrtižijo ortranira nji. V v%«h teh dejanjih večina huržoazuih urednikov ni videla kanijivcKa dejanja, (•I lalborniki "Zapadne rudar tke rvrre" no celo uaailiti inlgon pritirali pred mmIiIiV. Iii kaj ar jc rt(odiloT Hodiat-c je iireklo, da niso lole kršene pravice, ki ao ra jsmčene v usla\i in dn shkou ne iinlasa aialiaču, dn preišče na knk Ken način ao bili ul odborniki \ pl cnje n i in % ailo irKuaui it dr i ave. Itrnta M«'Samara ao uplenili \ liidiann|MdiHii ill Jll "dticlj^li \ I *oa Aotfelcs Itorna in njegovi lin Vočeh justice je bilo mends vse zskonite. Bumsova detektivska poeredo-valnica je izposlovsls oblastveno dovoljenje, ds sme zbirstl obte žilni materija! proti posamezni-kom sil skupinam. Burns bs je poslužil tc previce fn vdri jr v pisarno znamenite pravne tvrdke, ps so gs sretirsli. Ksj ae učimo iz tegaf Če Burna sli druifi AetektM vlomijo 'i pisarno advokata na glasu, da dobe dokaze za sodišča,' so izvršili pro tizskonito dejanje.'Seveda nekaj drugega je, če finančna, trgovs-ds ali industrijsl skupins želi, ds ss vlomi v pissrno delavske stro kovne orgsnizscije. Čc detektivi izvrše njih željo, so rsvnali ktro-go po črksh zakonika. / Stari izrek, da smo pred zakonom vsi enski, je tudi v današnjih dneh precej luknjičaat. Pre-vie a prav dobro vidi, četudi jo sliksjo z zavezanimi očmi, kdo stoji pred njo ln zahteva svoje: delavec sli kspitalist. V resnici ts izrek nc pomeni drugega, da ac zskon izvede do plčlee, če je tre-ha kaznovati delavca; ako pa js treba stopiti na prste trustjanom, korporacijam, potem vpijejo bur žoazni uredniki, da ao ustsvno zs-jamčene prsvlce v nevarnosti. To pomeni, Če dva izvršite eno in iato dejanje, da nI lato dejanje v očeh dsme justice. Ako bogatin kaj zagreši, so ua njegovi strsni vse ustavne pravice, delavec se pa lahko pošlje v ječo, pa tudi na veŠsla, čeprav je nedol žen. To je menda jaano v kapitalistični družbi t Žena braniII. W. W. Pod tem naslovom je "Duluth Herald" princesi Člsnek Slovenke, rojene v Ameriki, kl zns le čitsti slovenski, ne pa pisati. Na njen članek je odgovoril najbrž neki uradnik jsklarakega trusta, ki se je podpiaal Hinn. tako sodi Slovenka. Slovenka nas prosi, da priobčimo oba Člsnka, njen članek In od govor na njen članek, da ae Slovenci, ki eo proti štrajku, pridru Žijo, stavkarjem. Članka se glasita: "Uredniku Ileralda:" Čitala sem v vašem listu članek "Človeške pravice In t. W. W., in prepričane sem, ds ate jih kritizirali po krivici. Jsz ns štrsi* ksm in tudi nimam zveze z !. W. W , ali živim že toliko časa v teui delu Minnesotc, da dobro poznam sedanje rszmere rudarjev in kakšne so bile v preteklosti; pa tudi razumem skozinskoz, ksj I. W. W. dela za delavski rszred. Vi pravite, da imajo možje pravico do štrajka, z argumenti pripraviti druge do štrajka, paradi-rati »razpostaviti stavkovne straže okoli idustrlj, govoriti javno, zborovati mirno. Če bi mož ne imel teh pravic, bi dežela nc bila Amerika. Mr. urednik, kako zdaj vi lahko dokažete, da imajo rudarji te pravice T Ali ni bila ta stavka mirna in tiha, dokler družbe niso najele posebnih policajev, da paradirajo po naših cestah iu ugrošajo stav karje T ^ Tej posebni policiji ne manjka le spoštovanja do samega sebe amjiak manjka jI boljša Isatnoat, ki ji pravimo "pamet." Zakaj rudniški uradniki, "visoki uradniki," ne gredo na plan in varuje jo svojo lastnino? Seveda, ujih življenja so pretlragoceua, da bi bila Žrtvovana na ta način. In za kaj naj bi ti specialni uradniki bili pripravljeni darovati livlje uje radi par dolarejv, če je taka Hinrt v očeh vseh previdnih smrt strnhn|>ctca f Odkar je bilo aretiranih nekaj voditeljev I. W. \V, tedaj vi u-redniki več liatov najdete dopa dajenje, tla dodaste več stopcev, ds blatite dober glasi I. W W , ki ao vgncmirili ves delavski rsz ml. Vi časnikarji, posebno tisti ki z veseljem kritlzrsjo I. W. W Id storili dobro, če se osebne pre pričate o I. W \V., kaj ta orga niz arija vrši aa zboljšanje razmer delavskega raareda, preden o nji delale talke opsake. Mejtem ko Žene in hčere teh dobrohotnih rudniških urednikov prellvljsjo počitnice v poletnih letoviščih in ae zsbsvsjo s raznim športom na prostem, preživljamo žene rudarjev počitnice v vroči način žaliti cele narode, p^ v obraz, kadar se aree, 'J ei. Ali s tem 14 ne bilo ** * jenegs. Človek, ki tsko no piše, sprejme tudi pljunek w obrsz za gentlemansko odliko/ nje. Kaj torej, da se Hinn«, „ J spoštovati inocemske delav«*? Če tisti, ki še ne stavkajo od lože orodje, bo gospod Hinn k Z h, drugače piskal. Prosil 1, £ ki jih je zmirjal z ž^uujarji j, prašiči, da naj pridejo .h-kti ■ preklical bo psovke, ki jih L* sel javno. v Slovenski delavci! Nagromadi ste trustjanoin miljone, v zahvalo vas v javnosti zmirjajo r pPlii. in šnopsarji. Če ste možje, dete odgovorili na te psovke do. stojno, kot se spodobi za mofc da se bogat lenuh navadi spoito' vati tiste, ki delajo zanj. Aaeri&^ai (Nedelj*vsaj* Ii prva .tra,!) Photo« by American Fr*a» AMOciaOop. % 1. Otroci so igrajo na umazanem kraju, kjer je velika nevarnost, da se okužijo s paralizo. 2. Muha, raznašalka bacilov. Uničujte muhe, kjerkoli imate priliko. 3. Deček je prijel z umazano "»ko dmgcga dečka za ustnico. Nevarnost je velika, da se otrok oku ži, ker bacili najdejo svojo pot sltozi usta ali nos do hrbtenice in prično tam avoje uničujoče delo. mi v enakih razmerah, ampak u-parno, da nam daste poštene pla-čeJ - Če pomislimo, da naši možje in aiuovi žrtvujejo radi par dolaVjev ua dan njih zdravje in tudi ujih življenje, in da moramo tudi žene žrtvovati avoje zdravje radi težkih dolžnoati, spoznamo, da bi ahko najele pomoč za najtežja dela, Če bi naši možje dobivali poštene plače. Nektere teh rudniških družb so se znale priljubiti nekaterim ljudem (ne delavskemu razredu), Ker so jim natvezill, da hočejo zboljšati položaj delavskega razreda. * Kna teh družb je zgradila veli-ko društveno hišo (elubhouac) zn avoje ualužbenee (ampak ue za ru dar je, temveč za tiste, ki nosijo bele sllksne ovrstnike in čevlje iz pstentiranega usnja). Oskrbeli so jih z vsem potrebnim zn šport na prostem: tenia, mreže na oknih, da ao varni pred komarji, in i mnogimi drugimi zahavili. Mogoče vprašate, kaj pa z ru darjif Oh, ti morajo stanovati t Inozemskih prenočevallščih, kjer včasi 15 "horda rje v" živi v hiši a petnimi inajhnhtii sobami, poleg njla še gospodar, njegova žena in šest inajhnjlh otrok. Ravnolsta družba jc razglašena, da se briga za dobrobit avojih u službeneev, kar tudi stori; ali oni se ne ozirajo na dobrobit vbogih rudarjev pod zemljo, ki žrtvuje Jo svoje zdravje, da zrede njih denarne mošnje, .psč pa gledajo za dobrobit njih uradniškega Šta ha, ljudi, ki nosijo bele zlikane ov ratnrke in čevlje iz patentirsne gs usnja. Neka druga rudniška kompani-js je zgrsdils fsrmo za počitek. Ta je zunaj na deželi, kamor iut,i Id žene uslužbencev odhajale na počitek, če so izmučene od tlela *a družino. Nisem nikda** obiska jenuiiki mi mlprli tudi varnostno j kuhinji, peretno in likamo perilo shrambo in pobrali zspiakc iz nje, iu opravljsmo druge teike doli-pa vendar ni nobeno audi&čr ka- nosi i, ki ao nsprtsne iensm delsv-rnovalo Hurnaa iu ujeitoxe atfen <*kega rarrcda lie ne pričakuje te. lino, da bodeiuo kedaj živele S nji nikdar uveljsven zakon, ki bi varoval delavce. Vi obtožujete I. W. W., da priporoča silo in umor. To Ui res, pa tudi delavei ne nameravajo riti kaj takega. Ampak varo-i se hočemo sami, čc nas ne varuje zakon. Mr. urednik, vi poznate sebe, in jaz vem, da priznate, da bi bil vaš letni dohodek slab, Se bi nc Šlo za delavce. Raditega bi bilo dobro, da vsi Študirate položaj in razmere v Rudarskem okraju, preden kritizirate I. \V. W., ki je najboljša prijateljica delavskega razreda. Žena iz delavskega razreda. Aurora, Minn., 7. julija." Na ta članek jc odgovoril neki B. C. llinn, ki se glasi takole: "Iairtajte L W. W. Z ozirom na članek, ki je izšel v "Odprtem sodišču" iz pod pe* resa "Zene is delavskega razreda," želim spregovoriti par besed e stvari 1. W. W. Reči hočem, da asm v tesni zvezi z rudarji vseh narodnosti prek vsega Mesaba Kanga in vem, o čem pišem. Oospa pravi, da . ipiajo možje pravico do štrajka, s tem se vsi strinjamo, to je svobodna dežela, mogoče preveč svobodna za inozemski element, ki jc bil skozi leta tlačen v sužnosti. To ni pravi štrajk, kakor če dobro organizira na unija predloži zahteve delodajalcem in jim da priliko pogajati se o vprašanjih In če nočejo delodajalci priznati njene prave poti, proglasi stavko. Ti možje so vrgli od sebe lopate in proglasili stavko. Z ozirom na pravico rudniških družb, da vdinjajo specialne u-rsdnike: To je njih pravica, to jO evobotlna dežela in firsvico i- majo varovati in stražiti svojo lastnino. Agitatorji I. W. W. bi se ne pomišljall en trenotek z vžiga lieo se dotakniti nezastraženega In kraja, ampak lahko cenim, da. Icompanijskegs poslopja; kajti to ao žene inozemskih rudarjev bi K1 j jt njih nsvsda: poiig in neksj Inko mlko tja poalane, d« se jihLnndffov sa izredno razburjenje pra« Istih* aršt« je, in mislim ds| Afitstnrji j w w j|nJ|j0 pQ,no nekatere šc niso niš slišal J <>j,orbo stmpa, govorov in obljub, tfm kl naprav Ija jo njih kurjo juho, Vedno poailjanto miajonarje v ,ila spremene neinformirane ino-tuje kraje, da nivilizirsjo poga |/emee v njih učence v izvrševane; ali mi bi morali pridržati te nju hudodelstev proti miru te dr-miajonarje tukaj, da cvilialrajo ;ave. precejšnje število poganov v višjem razredu. Paragrsf, ki sr pela z aretacijo voditeljev stavke, sili človeka na lica, ko čakajo na hladnem in dihajo vase zrak v gajbah, v katerih ao zaprti. Vzrok zakaj rudarjev in njih žen ni nikdar videti v poletnih letoviščih: Pri njih je ie v navadi, da nočejo več kot en dan počitka, navadno so prosti v nedeljo na pikniku, kjer pivo in iganje tečeta v množini Ce bi rudar za* služil $5 ali celo $10 na dan, bi se mu ne godilo nič boljše. Ker imajo napako, kadar dobe plačilni ček za celi mesec, takrat gredo za užitkom, pozno v noč, to je zakon, kličejo žganje, več žganja in največ žganja. Vem, da so zgornja fakta resnična. Živel sem v gora/.i in vozil stranke v hišo in iz hiše, in marsikatera ni imela toliko drobiža, da bi plačala voznino. V inozemstvu rojen rudar sedanje generacije bo vedno enak, ne glede kakšno plačo dobiva. Njegova hiša bo umazana, slabo gospo-darjena, v kkteri slabo diši, vroča je in nezdrava. Rudniške kompa-nije so potratile preveč časa s podukom teh rudarjev, da bi Imele biti hišo Čiste, art vai hočejo biti umazana bitja kot prašiči, ki mečejo njih ostanke na dvorišče in žive v nezdravih razmerah, kot omenjeno agofaj. Rudniške družbe so pronašle, da je to nehvaležno in neuspešno delo. H koncu rečem, da mdarji sedaj več dobe, kot so kedaj preje plačali na "rangu." In kedar bo štrajk končan, in agitatorji I. W. W. razpršeni na dniga polja, bodo rudarji Imeli roke v žepih in kopo računov (kjer so jim trgovci kreditirali), prišla bodo zarub-Ijenja, kjerkoli bodo delali. Rudarji bodo kleli dan, ko so poslu šali srebrne jezike govornikov I. W, W. Mr. urednik zahvalim se vam za vaš dragoceni čaa in prostor in tudf r«]«flj. L a^tkim r. nI i mu. j. hu*. l»i tiior.1 vrklik.i.i ,W, drf.r^ „. d.„" MIW.IW je pronaAel delavski razml. tal |vedejo v zapor. Mi vsi upamo da kar je izbruhnila stavka, ds ni jih kmalu uiine štrsjkovns mra takemu 'šnopsti. Kdini primeren odggvor bi bil človeku, ki se drsne ns Washington, 19. julija. - J. B. Kendrick, governer države Wyo ming, je s temi drastičnimi beae darpi označil današnjo dragiujo, da dokaže, kako se je v tridesetih letih vse podražilo: "Danca je kokoš več vredna kot puran pred par leti; puran je več vreden kot prašič; pražu: ve* fcot krava; krava več kot konj." Governer je potem povedal, ko je pred tridesetimi leti kupoval govedino v Texasu, da so mu šest let stare bike ponudili na prodaj po $15, danes jc pa enoletni jti nec vreden $85. Governer je govoril resnico in s to resnico je tudi potrdil, da a dclavci upravičeni do povišanj« plače. Kansas City, Mo., 19. julija. -Robert Stround, kaznenec v nežni kaznilnici v Leavenworth«, Kans., je imel biti obešen dne 21 julija t 1., ker je umoril neke*« stražarja. Stround je vložil pri«» proti smrtni kszni. Njegov vornik pravi, da bo smrtna k««0 odložena za nedoločen čas. V državi Kansas je odpravljena smrtna kazen. Preti 4«. let« M obesili postavno zadnjega človek« v državi Kanaaa. Washington, 19. julija. - Zvr zni geologični in zemljemerski u-rad poroča, da so v državi Colorado producirali v letu 1915 do 8,624.980 ton premoga, ki j« den $13,599,264. V letu 1915 je delalo v rstte kih 12,372 rudarjev. Povpre» delavakih dni jc bilo na vsake«« rudarja 194 v letu; na vjakj rudarja pride povprečno W t* v letu. a|| ' Naravnega olja so v IHu l*' producirali 28,475 sodčkov, J 14,298 sodčkov msnj kot r P** njem letu. ... Oljni krslj Rockefeller zadovoljen a produkcijo prdHF in oljs. K nsgromadeniin nom pride zopet nekaj novi« ODGOyORNOST! ska vojni, Inozemske Kljub temu skal a silni ogenj^jap vojiU nekaj pozicij na«ai-LlMK-ju gore. Na ^tal h bojišč- je bilo artilerijeko »lasti na čelu aeiaerake ^HHovražnik razkril višinah nad iijj<-kjer je baterije, in v Avstrijski aeroplan. Je »rdiral Marostieo, ali brez Turško poročilo. igrati, 19. juL - Na oared-n.nti, južno od Tchoruka, je (nik ponehal z napadi, kjer lnje dni pretrpel preoej ia- Belgijsko poročilo. rre, 19. jul. — Zadnjo noč rijKke Tete prodrle v nemški severno od Dixinude in po-\eince v njem, koliko jih ^jele neranjenih. « Boji v Afriki. tdon, 19. jul. — Naša arma-|/tm*ni Afriki je pregnala ob reki Pangani, okupira-lanzo iu vplenila pomorski ladje "Koenigsburg". tuaija dobi Dardanele? ikva via Petrograd, 1». jul. lusk«je Slovo" poroča, da pil profesor Paul Milukov, ustavnih demokratov, da ao liki obljubili Rusiji obe o-iardunel jm) končni vojni. Spopadi v Albaniji i»j, 19. jul. — Uradno ae da se vrše artilerijaki ji med Avstrijci in Italija* k(*uo od Avlone v Albaniji. K&nonada na Balkanu. z, 19. julija. — Uradna po-ii Soluna se glase, da ao v pondeljek grmeti topovi i xavežniški črti na Balka* tično obvestilo pravi: iraniški letnici so požgali livarskega polja z žitom v o-Monastira. Naši topovi rdirajo vso sovražno črto." rga obvestila pa Šc ni raz-dali nameravajo zavezniki živo ali ne. Ofenzivno giba-d Solunom že napoveduje* j ('asa. f'uje se, da je na »u kakih 600.000 angleških neoskih vojakov; med temi 130.000 Srbov, ki so doce-rganiziranl. Njim nasproti Bolgari in neznano število v, Avstrijcev in Nemcev. Nova vseirska stranka. Ion, 19. jul. — Iz Belfa->roi;aj<», da gotovi elementi Ijonalistlčni stranki deluje-novo, vseirsko stranko, ki itevala nerazdeljeno Irsko 'lament ra vse okraje. Zna* r, da /n to stranko propa-naeijonalisti iz Ulatera, » toliko protivili namenili parlamentu v Dublinu, določa "home rule". o kralj še reši Oaeementa. don, 19. jul. — Sir Roger **»t. ki je obsojen na smrt veleizdaje, moral umre-noče prositi kralja za mi* Kriminalno prizivno sodišče N'n zavrnilo njegov priziv j ostane le še kralj kot zad-štanes za preprečenje smrt-Mbe. ('nja ac, da ao na plivne moči, ki bi rade iz-ale ndgoditev eksekucije. umunika gTe v vojno? Klon, 19. jul. _ Tukaj trdno J", da bo Hutmmskn v krat popila na stran zaveznikov Jxivedsls vojno Avstriji in r»ki. Napredovanje Rusev '»na zavezniška ofenziva Ikanti bo baje vodila Ru v vojno, da doseže svoje r|j«'. I n formacije iz Ruke »knraj potrjujejo razvoj "'7 v ti j *nicri. Mehiške vesti. Kl1'' jul. Oddelek t/ Maasachu- J« bil danes v ostrem *|h> * ; *rr""/.ino e«*to v tu-kujš-rUn ........ji Oddanih je bi M" "lov iu nI,.I, M,.hi. ulut. Mn\ Amerikanci ^ občnih ilgub. Ka M Pershiugom polagoma)/ umikala prdti meji (Nadomesti' državni šajhik Polk je nekej ur pozneje earfkal to veat. On previ, da Rod-gers ni pooblaščen javiti mehiški vladi o odhodu PerahiugovC ekspedieije.) ~ Weshiugton, 18. jul. Polk in Wileon sta aiuoči konferirala glede položaja v severni Mehiki. Naraščajoča moč ViUe sito skrbi WUaona IfmUiijJfa'.'ke boji, 4» mu Villa fciurfTe načrte za tuiroU-ue 'pogojema Caranzo. Persbiug je bil poalan v Mehiko, Je vjkme ViUe "živega ali mrtv|£f' krat je imel deaee jih im4 poročilih. Ako torej niti. VUlo, (bo mora) Wi sloveti kar oelo vojno proti vodji peotkov. Sedaj je menda najbolje, da Wilson dobi tudi villiste ss mirovno konferenco, kajti prezreti jik ne bo več mogoče. — Chihuahua City, 19. jul. — Včeraj je prišlo aemkaj deaet vojakov iu petnajat častnikov Car ranzine armade, katera je Villa vjel v bitki pri Jiminezu. Častniki so imeli porezana oba ušesa, do-čim je vojakom manjkalo samo eno uho. Po "opcracijl" je vsak dobil ovoja ušesa nazaj, nakar ao bili oproščeni, da gredo y Chihuahua City in pokažejo, kako zna Villa kaznovati "nezveste" peo-ne. Reveži ao prineajf^šoea v Se« P»h. ' — El Paao, 19. jul.'$ndnje vesti izza meje govore, d^'Villa podi oddelek Caranzlnih čet Mwmo od 'meats Chihuahua. Druga veat ae glaal, da ae nahaja deaet milj od Parralii na potu v omenjeno mesto. — Nogalea, Ariz., 19. jul. Mili* čarji iz Connecticut« in Callfor-nije so danes dobili štiri vaglsdV*ti temu, ker je tukaj nekoliko Jjudi, k> nočejo ničr prlspevsti sa božji hram. Pto i nošenju tiatih, kateri imajo te božje tkr&te V: avo ji oblasti, je pa vaak, ki noto V si pirati istih, nič-vrednež, brezverce, anarhišt, in vrag ai ga vedi, ha j Še vae. Omeniti moraui, da Poroet City, VaWdling In Browndale štejejo akupaj, približno od aedem do oaem tiaoč prebivalcev in aa teh per tiaoč" ljudi, imamo kar eel ducat tiatih božjih hramov, tako da amo čisto brez vse skrbi, da nas ne bo vrag vsel. Da bi pa tukaj obstala kaka druga delavaka or ganiaacija, kakor U. M. W. of A., ali pa aoeialiatični klnb, pa še od daleč za mialitl ni, izvsemši, ako je osnujejo tisti, ki aedaj povprašujejo za L W. W. Ker vae je lahko, da bi radi naredili vaskol pri naši uniji. Uhited Mine Wor-IjCars of Amerika. : Zdaj pa k iniciativnemu predlogu. Kakor znano, ata društva Hlev. m In društvo štev. 204.«. N. P. J. stavila iniciativni 'predlog za uatanovitev te enega razreda, in sicer aamo sa poamrtnino. Do tega koraka naa je privedlo, ker je vedno ališati člane in nečlane, prvi pravijo, še ženo, bi dal zavarovati k S. N. P. J., ako bi jo mogel zavarovati samo za poamrtnino, drugi pravijo, pristopil bi k S. N. P. J., ako bi mo-gcl ženo zavarovati aamo za po* smrtnino, za vse skupaj nii je pa preveč za plačevati. Tako pregovarjanje so vedno ponavlja, in kdor jc aktiven agitator za S. N. P. J., ta mi bode tudi pripoznal, da jc res tako. Prepričani amo tudi, da ta razred, ako se vpelje, bodo jednoti v korist, nc pa v škodo. Ds ao ac in ae bodo še našli kritiki, da bodo kritizirali predlog, to je samo po aebl umevno. Eden taoih kritikov je, br. Frank Čemažar od štev. 220, on piše v štev. 29. našega glaailo, da je bolniška podpora ravno tako potrebna, kakor posmrtnina, ako ne še bolj, kar mu ml tudi radi pripo-znamo, ampak a tem šc ni rečeno, niško podporo, ker ljudje ao ras-ličnih misli in tudi potrebe so različne. Ako enega ni volja zavarovati so tudi za bolniško podporo, zakaj hi ne dali prilike, da ac lahko zavaruje asmo za posinrtuino. Nadalje pravi br. Čemažar, da oko bi sc vpeljal ta razred, da bi šla enakopravnost rakom žvižgat. Jaz nevem, kako ai on aploh enakopravnost tolmači, ker v našem predlogu ni nikjer rečeno, da bi bil ta razred aamo za eden spol, | ako bi se vpeljal. Potem takem sramota, posebno za jameko delo, I Q ygl #nAicopmvni kateri ae ho ker je Človek vsako minuto v ne varnoati, zs svoje življenje. Pa ac je že doatikrat zgodilo, da maral-kedO ni dobil niti en dolar na dan, za avojc delo. Omeniti moram, da to ae dogaja le v nekterlh jamah, ne pa povaod. Tukajšni premogarji amo organizirani v U. M. W. of A., ampak veliko jih je, ko jim ni nič za organizacijo, ker unije še nimamo in taki, ki niso v organizaciji najbolj vpijejo, da unija je za- čejo zavarovati v iati razred; potem takem tudi sedaj niamo jed tiakoprnvni, ko eden je zavarovan zn majhno amrtnlno ln večjo bolniško podporo, nekateri pa obratno in vssktcri je deležen iste podpore, za katero je zavarovan. Ako pogloduino aamo za pet let nazaj, ko še naša jednota ni ime-lfttfitročjega oddelka, kako težko jeliilo prepričati delegate, na peti redni konvenciji, dn jc ta od delek potreben ker ta ideja, za o- nič, da ni za drugo kakor da al lro<».jj oddolek, ni bila poprej v voditelji polnijo žepe. Takim, ki tako govorijo, bi priporočal, da naj ae pridružijo organizaciji in tako pomagajo, zboljšatl Isto, ako vidijo, da ni kaj pravilnega notri. Resnično je, da nova pogodba, katera jc stopilo v veljavo petega maja tega leta, nI taka kakeršno smo pričakovali v sedenjih razme- rnzpravi med člani S. N. P. J., ampuk jo je šele en par delegatov prineslo na konvencijo. Kdor je bil na isti konvenciji, ta mi bode tudi potrdil, da jc bilo res tsko, sli danea ga pa menda ni člana pri H. N. P. J., da bi rekel, da je otročji oddelek nepotreben za razvoj aa našo napredno organizacijo. Kakor ao bili potrebni raz- ršh ampak aaradi tega je neume- ni razredi in otročji oddelek, rav ... . .. ■ «■ I .ai__i./ •..muI aam/ stno govoriti, da je urtija zanič. Dne I. julija smo prittedili local union No. fil v Vandling, Po. tako imenovani "button - day." in sklenili da re greioo poprej ne delo, da se vsi pridružijo naši organizaciji U. M. W. of A. Rezultat je bil, da skorsj vai pn jt ' ki poveljuje'.topili, kar jih pa še nI. jih bomo,čl.nc ln čl.rOre naše d.čne o »ddelku Au.erikancev, p. ftp poskušali pridobiti, ker jih niracije tn kličem: naprej in pnčrli streljati i* nrav majhno število, ki m- šf dno naprej ra H. N. r. V.I no tako j*<.potreben reared aamo m posmrtni no. Ker ae jc moj doniš že preveč zavlekel, moram končati in priporočam društvom, (»odpirajte naš predlog, ker to bo dc v- korist, ne pa v škodo U. N. P 4. II koncu še pozdravljam vae orge ve r» ku Riq Pmvokaeije,' rx,f" ('">, 19. jul. - 4s-zaalopnik amc je prav majhm branijo atopiti v naše vrste Kad. te agitacije, je delo počivalo o revež začel, ako gospodje baro-ni zaprejo svoje jame, pa sedaj, sednj, ker je "good time," oh, kako to boli I Sramota 1 Tačaa pn niste vprašali, kako bo delavec Živel, ko so baroni zaprli avojc rud-ntko, tie radi atavke, ampak zato, k* jim ni bilo doeti profita, tačaa ae vapi delavstvo ni emilHo prav nič, toda delavci to vedo. Tudi aedaj Vts ni msri, za de-Isvce (vas ne *briga, kako bode de-laveo Živel, Vam je za delnvčev dcnnr, katerega ao Vam tako zve da ae mora zavarovati tudi za bol-, sto nosili ob vaaki plači, dn ste si opomogli do trgovine, da se vozite v avtomobilih, toda Vam tegn ni zadoiti, ampak Vi hočete, da delnvee ostane suženj, da smno dela, molči, pa Vam noai teško zaslužen denar. Vam ni mar, kako se delavec živi, ampak bojite ae, prokleto sc bojite, da hodet? morali vl aaml prijeti za trdo delo, ako ae delavci izobražujejo, ako se organizirajo, ker potem Vam bode odklenkalo. To vss skrbi, zato kličete na pomoč, oboroženo ailo, da bodete lažje vdu-šili zavednoet in moč delavstva, kar bodete ekorej gotovo tudi do-aegli, ker delavatvo nima tistega, s katerim bi ae Vam moglo proti postaviti, in to jc — denar. Ima pa delavstvo moč, toda ne-čc jo uporabiti. Na dan volitve, se da najležje udarec lakorišče-velcem, torej delevel, nc pozabi te, voliti ai svoje ljudi v deželne in državne zbornice in ne bo Vsm treba stavkati, ne Itodc Vam trebu prelivati nedolžne krvi, — ob času volitev, fantje in možje — todn nc pozabite t Delavce. Cleveland, O. Kot naročnik Prosvete, se moram nekoliko oglaaiti v našem dnevniku. Ril aem naročnik že takoj od začetka, ko se je začela naročnine pobirati In težko aem pričakoval, kdaj da liat Izide. Ko aem dobil prvi iztls v roke, aem ga skrbno prečltal in videl sem, da prinaša naš dnevnik zanimive članke, povesti In novice, ki morajo zanimati vsacega, kdor sploh kaj čite. ^HL" ' Ni še dolgo, kar sem ac prese-TrnT'l Od aekod I,,. l.kuecM, nemški vodja aoel " *' -I.M..S obvestil me lpi. se bod/eice'rpreveč zavlekel, slislo-. v državni zbornici na ministra, da ec,a.,,|*k ** motom drugače, da še Wimkrni, je rekel v evojeis go ♦•špedicij, pod gen. r ni«»r*-M» u• »»■■ -« —— ■—i- - - - . . » ds so tudi tuka* urkelvuru v xUruiei, toraj javno, da zs dnevnik, kolikor je bilo v tnojl moči. Mislim, ds gs tudi tsmkajš-ni rojaki, tako z veseljem čitejo, kot ga jez. Te v Cleveland u, naa je pribil' žno lftOO šla nov in članic H. N. P. 4., ali pa tudi vai fitamo naš dnevnik Prosvetni Rojaki ia po aebno še Členi, kteri šc niete ne ročeni nanj, ne odlešejte, naroči anmki liroiH IIomA aprila IT. junija 1807 A UUasša.^ GLAVNI STAN: CU1CAQO, ILLINOIS. UPRAVMI ODUK: Predsednik : John Vogr)«,,^ 114, US ali a, UI. I. Podpredsednik: I. Bratkovič, R. F. D. 4, b. 86, Qirard, Kans. 11. Poiipredaednili s Jožef Kuhelj, »461 Swing avo. S. Chicago, lil. Tejnik; John Verderbar, 27UI 8. Lawndale Ata:, Chieago, IU. •Telephoae Uwadaie 463t» Blagajnik: Anton J. Terbovee, P. O. Box 1, Cicero. ID. V ♦ Zapisnikar: John Molek, 4008 W. 81at St., Chieago. Ill NADZORNI ODCBK: > Jože Ambroftič, 861 box, Canoneburg, Pa. Paul Berger, 741—lat St, La Balk, IU. F. 8. Tauohar, 674 Ahaay Ava, Rook Sprtnga, Wyo. POROTNI ODOSt Anton nraat, 811 95th Ave., New Duluth. Minn. Anton Peteri in, 6307 St. Clair Ave., Cleveland. 0. Jože RadiAak, 679 box, Smlthon, Pa. Rudolf Pleteriek, 436 box, BridgevUle, Pa. Albia Hočevar, 18 Beard ave., Detroit, Mioh. UREDNIK "PRO!VITI" Jože Zevertnik, 8019 So. Crawford Ava., Gkioago, III VRHOVNI ED RAVNIK: F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair ave., ClivalamL Ohio. Vae denarne sadove in atvari, ki ea tičejo glamegs urada, ae mejo pošiljati na gL tajnika. Pritožbe glede nerednega poalovanja aa predsednika nadaornega idaeka Jo Šc Ambrožlču, Zadeve prepirljive vaeblne predeedniku porotnega odeeka, A. Hrastu. 1 4 Vse druge stvari, ki Imajo atlk s nProavetoM, Izvzemat Mire-menihe nnslnvov uradnikov krajevnih društev pa "Proaveti", 3019 So. Crawford Ave., Chicago, 111. našel v listu kaj, kar ga bo zanimalo. Najdotc tam novioo iz evropskih bojišč, iz razburkano Me* bike, splošno ameriško novice, novice iz slovenskih naselbin in poročila Iz krajev, kjer so naši bratje na štrajku, za izboljšanje svojega položajn. Uttzvon tega dobito v njem zanimive povesti, razprave, ter zabavno iu drugo Člauko, Boljšega liata si sploh ue uioreto želeti. — List jc lastnina nas vseh, ki smo člani H. N. P. J., no laat kakega posameznika. > Zato bratje, nc čekajte, da vam pride zastopnik ponujat liat v hišo, ampnk hodite snmi svoji ngen-ti iu nnročite se iiunj snmi. Ako se vsi zavzitinomo zn naš list Pro-sveto, štel bo v kratkem, toliko naročnikov, kolikor imn članov ponosna H. N. P. J., to jo mul 14 tiaoč I Na delo torej I J. Zupančič. Iz slovenskih naselbin. Lincoln, IU. — Dne KI. julija, razaajal je tu hud vlbnr. Privršal jo od acverozapada iu napravil mnogo škodo po farmah. Poseli-luo koruza je mnogo trpela, pa tu sli dosti drevja Jc polomilo. Vihar jc pridivjal ob pol sedmih zvečer ln apremljal ga je hud ue liv. Dno 17. t. m. začel je tu zopet o-bratovatl rov od Lathau Oool Co. Nad »00 delavcev, ki so bili pri Imoranl počivati nad dva uioaooa je zopet začelo a delom. • Poročevalec. Cleveland, 0. Vsem društvom H. N. P. J., v Olcvelandu in okolici, kakor tudi oatelemu občinstvu, ki mu jo pri srcu zdravo razvedrilo in poštena zabava, naznanjamo, da priredi našo društvo "Vodnikov Venec," štev. 147 S. N. P. J. avoj piknik na Jernluivili farmah, dne 23. julija to Jc v nedeljo. Stop 126%, (Kbpro Line Car). Toraj, kogar veseli, da aa za enkrat biči od prašnih olevelanda-kih ulic, tef w jm vil Je aveže-ga zraka, osveži siibo grlo, naj ne zsmudl našega Izleta, ker naš ve-selični vepo|-eotorn mojega prijate Ija Iz Ited Jaeketa, W. Va., kale-rrmu aem |irifjovedoval svoje tc žave In da som prehlajen veA kot eno leto ln on mi Je svetoval, da fcisj poskušam Bolgarski Krvni f'ej. Taj čaj m* ozdravi samo pre hlade, ampak spravi tudi vse dru g<« not a m je organe v red. Ker srni po tiporsbl ene Škat I jc spor je kupil živalic«, z štirimi nogami nai njegov doher u*li»ek, vas pro i„ dolgo dlako Kteremu plemenu < de mi pošljete še eno »kal ripeda, ne bom tukaj ■ i mr "nni lil rr. jn. m - lil tu eem iz Cmiematigh, Pa.r^s že vMell. Prodaje sc Jo M kjer sem deloval in sgitirsl ~ 1 Armthl "aivlšjcmu ponudef-1 omenjal, j I J« " Kno veliko Škatljo ga Krvnega f'aje, ki Ibdngrske traja zs A ko. I>a pa Imhm vUldi vae, pridite mesecev za 1 dolar v gotovini, posetite naš izlet, kot. da ate1 Money all ekspress order ell ps f tit prišli med lastne brste. Družine g j povzetjem kamorkoli |»o4ljeu.o' Marvel Products Co. I MARVEL BLOG. riTtlBOKGB, PA. Pripomba? Ako hočete pošilja lev osfrguratl, pošljite 10e ve/' otroci, bomo zve/er z svtornobl lom «Ml|*eljsli do ksre, Zs mnogo številen obisk se priporočs Odbor. šel - Neki angleški kemik je isns I«roe**«, ds sc lahko iz smole te ee ia šitajte skrbno. Vaak bo d«la umelui kavčuk. PROBVETA "Zelo prijszen človek, U Nathansohn", hiti dalj«- Jantro, "in sicer človek, ki zssluži vnpeh. Bila ava »kupaj pri firmi Credit Mobilier. On bo sev^is dosegel vspeb, ker je Žid. Če we ne motim, ima očeU, nekega Avetrijanea,- r Be»a| coiiu, ki je urar. Nekoč je pričel k tvrdki Mobilier, da vidi, kako tam poslujejo, in pred odho dom mi je rekel, da to ni nobena mnetnost, le najeti je treba proator in poeta viti kegelj. In on je poeta vil kegelj. Kako je pa • teboj, Msssi-as. si It zadovoljen f" "Zadovoljent Hej si bil v tem poalu. Prav i nt a i da je treba iida za vapeh; drugače »e ne iiplsčs, da bi ze ukvarjal s tem. Za špekulirs-nje ni treba šole. Vae ekupaj je alepa areča. Pro-kleto delo I Ampak če ai ie ^ eno nogo notri, pa utopi še i drugo. .)az pa imam dobre noge, zato še /.miraj upam in upam." Po teh besedsh je Msssiss zopet zdirjsl s rtu e joči m obrazom. Drugi no pravili, da je sin sodniks v Lyonsu, kateri je bil izgubil vse časti in premoženje ter izginil neznanokem. Massias, ki je študlrsl prsvo, je potem opustil šole in si poinksl sluilio As borzi v Psrizu. Hakard in Jantro sta se nspotila proti uliei Broognisnt in zopet sta videla baroničino gkvipežo. Toda okenca ao bile razgrnjena in kočija je bila videti prazna; to je potrjeval tudi kočijsi, ki se je bolj prosto gibsl na svojem sedežu »predaj, ko je čakal. To čakanje na ulici jr včasih trajalo cele tri ure. " Vrsžje zapeljiva iensk* I," je ušlo Haksr-du.. "Zdaj šele razumem, zakaj je znorel stari baron." Jantro se prleiljeno nasmeje. "Mh, kaj baron! On jo je že sit do grla. Kazentega je zelo skop, kakor pravijo. Ali veste, s koin a* zdsj vlsči, da dobi denar za špekulirati je, katerega ji vedno inaujkaf" "H kom!" "Z Delkambrejem." "Delkamhre, državni pravdnikt Tisti dol-giu, ki je suh kskor poper in rumen t Bodoči minister! Ha, ko bl ju jaz videl skupsj!" Nsto sts se poslovils, obe v trenotku dobre volje. Hakard je krepko stisnil roko thovsrišu rekoč, ds se nsj zglssi pri njemu v kratkem. Ko je bil Hakard zopet sam, ga jc vleklo tiazaj k borzi, od koder je bilo ponovno slišsti hrup in vrilč. Na vogalu je zavil v ulico Vivien-ne, ki je vodila oh trgu, in korakal mimo trgovske zbornice, poŠte in mimo velikih oglaševalnih ageutur. Medtem je hrup veduo bolj udarjal na uAisa in kmalu je imel Hakard zopet pred seboj pročelje borze. Zadovoljen aam pri sebi, da je naredil kolobar krogi o k rog, se je ustsvil in pred njim jc ponovno sevrveie in zssijslo Življenje: cela poplava ljudi je 4rla v kavame in iz kavam, gostilne niso bile nikjer prazne in pred velikimi zlatartiicami so stale gruče ljudi ki so ae zagledali menda v zlate in srebrne krožnike, bliičeče se v k i »Kiiih izložbah. Iu reke kočij in peč idočih ljudi ua četverih vogalih, kjer so se križsle ulice, so vskipeie do viška, medtem ko jc omnihua samo nsdlegovsl silne množice. Kočije borznih tajnikov, atoječe v vrsti, so ps zagradile tro-tosrje od enegs kones ograje do drugega. Ali Hakarda ao najbolj xanltnale visoke atopnice na pročelju borze, po ksterih so sksksli fraki, odsevajoči v popoldanskem aolncu. Fraki so izginjali med ogromnimi stebri in ae zlivali v kompaktno maso, kakor roj čebel pred panjem, in le sempatje je bilo razločiti bele pike bledih obrazov. Borzijatii so stali; nikjer ni bilo videti stola. 1'rav v ozadju pod uro, kjer je bilo opaziti nervozno dviganje rok in stresanje obrazov, kakor ils kipi in se peni voda v kotlu, je kulisa. Na levici se je gibala skupina bankirjev, ki so menjavali delnioe, inozemske vrednostne papirje in angleške čeke; ta skupina je ostala mirna i«i motili »o jo le drugi špekulantje, ki so nepre-stano tekali mimo v brzojavni urad, ki je bil v bližini. Celo pod galerijami, ki ao bile natlaččnc m špekulanti, in med stebri, so bili ljudje, ki so se mirno nanlniiili s hrbti ob žametaate sedeže in opazovali divjo gonjo okrog selie. Krik in vrišč, podoben hrupu lokomotive, kadar požene vlak, je pretrenal velikansko stavlio do zadnjega kotička. — In v tem kamni je razločno videl borz-nega tajnika Mansiana, ki je sdirjal po stopiti-en h, nkočil v kočijo in vosuik je udaril po konju s tako mlo, da je rspekctal v galopu po tlaku. Hakard »e naglo obrne rti nameri korak v u-lien Vivienne. ('stavil »e je ns vogalu ulice Key-de« n, kjer je imel Hunch svojo pisarno. Hpotn-nil m- je namreč pmiita v ruščini, katero mora biti prevedeno. Itsvun Vo je minili vstopiti, je na-letel nn mladega člnveka pred prndajalnieo v pritličju, ki »e mu je priklonil. Takoj je spoznal (lustava Hedila, sina tovarnarje s svilo v uliei •leuneurs, kntm-gn je stari izročil Masndii, da ne seznani s mehanizmom financ Z očetovskim nsnmehinn je Hakant vrnil poklon šibkemu in clcgntiliicuiu mladeniču dobro vedoč, kaj da dels i m m. Koninovg prodaja I me* v pritličju • pi-nsmko opremo je ralagala vno boreo z heležnl-eami in n pisulnitn papirjem sploh. Prodajalci-e s »e je »lasti ofMimogla, ndksr je bila ss proda js I ii i«k o mizo brhka trgovčeva žena. medtem kn je njen noprog. debeluhssti Kotlin, imel dovolj o pr«»kn /mlsj v svoji delsvniel s isdelovsnjem lN*težnie in drngih takih reči. Madnmn Kotlin j<- bila lepo rejens blottdina rdečih lie in svetlih. «•»ilenomehkih, kodrastih las; vrhtegn *e je sita In r« to Ijubecnjivn nasmehljati. Pravili so, da je Ijulols svojega soprog* kakor ne spodobi, ali to ji s,' m branilo, da ne ne bi bila pobsvila s ka kim špekulantom, ki je zahajal v prodsjalnieo, muhi e» ji )« ugajal. Delale jo lo ne sa denar — I tog ubtaril — temveč ia nanlade, da ni preiene dolg čas, kakor so govorili. Vsekakor je moral biti vsakdo zadovoljen, kogar je ona oarečila, kajti vse jo je spoštovslo iu počaičevalo in naj-manjšegs Iksndslčks ni bilo slišsti. In Konine-vs prodajahiiea je napredovala; bile je vogal prave sreče. Ko je torej Hakard naletel na mladega Hodila pred prodajalnico, je opazil madamo Konin, ki je slonela notri pri oknu in se smehljsla fantu. Zares, prekrssns ovčicsl V trenotku gs je ob-šls prijetna slaat, ali hitro se je umaknil in izginil na stopnicah, ki so vodile navzgor. Busch je imel svoje stsnovsnje, obstoječe iz dveh sob in kuhinje, v petem nsdatropju. Tsm je stsuovsl vseh zsxJnjib petnajst let. Rojen iz nemških star me v v Nsociju je prišel iz svojega rojstnega kraja naravnost v Pariz, kjer si je polagoma vtrdil eksistenco posebne vrste. Nikoli uiu ni prišlo na misel, da bi potreboval večjih proetorov. Kno sobo v ospredju, ki je gledala na ulico, je prepusti1! bratu Higismondu, sam se je ps zsdovoljil z ostslo sobo v ozadju, katera je bNa od vrha do tal obložena s papirji, listinsmi in s svežnji starih pisem vsake bsže, da je komaj preostajalo prostora za pisalno mizo in en stol. Busch je predvsem prodsjal propadle dclnics. V tem oziru je bil ndtak posredovalec med malo borzo ali takozvano "Mokro Nogo" in med bankroterji, ki so mašili luknje v preostankih. Včasih jc šel na trg in kupoval blago te vrste, toda večidel je kupoval delnice, ki so mu jih prinesli na doin. Kazentega je trgoval z dragulji in dragimi kamni, a njegov glavni posel je bil ta, da je kupoval dolžna pisma. Teh piaem jc bilo največ mad papirji, ki ao zajezili njegovo sobo, da so pokale stene pod njimi, in ta pisma je lovil na vse štirih strsneh Pariza, brskal in vohal, kjerkoli je imel le najmanjši sled. Čim Je slišal o kakem gospodarskem polomu, že je bil tam, in Čc je le bil kdo, ki je imel kakšno tirja-tcv, bodisi dedščino ali zastaran dolg, kupil je dotične listine po najnižji ceni. Hodil je okrog uotarakih pisarn in zasledoval pravde zaradi kočljivih dedščin. V časopisih jc razlagašal svojo sposobnost kot tirjalec dolgov in nestrpni upniki so mu radi izročali zadeve v rešitev, samo da.jimv ni bilo treba direktno tožiti dolžnikov. Tako je kupičil Busch ogromne gomile papirja, ki ao prihajali k njemu na kože — pravi finančni cunjar — kupičil dolžna pisma, prelomljene pogodbe, obvezna pisma itd. Z veliko potrpežljivostjo in trudom jc izbiral v tem kupu, kar ae mu je zdelo vredno, da obdrži. Njegovo načelo je bilo, da vsaka tirjatev, naj ho ie tako zapletena, je lahko enkrat dobra, in zato jc imel podroben seznam z imeni po abecednem redu, katerega jc prečital od časa do časa, da je znal vse svoje tii*-jntve na pamet. Mod propalimi dolžniki je zasledoval take, ki so začeli nova podjetja in ki so sploh obetali kaj napredka. Busch je izvohal do pičicc vse okolščine takih ljudi, prodrl do največjih rodbinskih skrivnoati in natančno ie znal, koliko bogatih sorodnikov imajo njegove žrtve in če je sploh mogoča keka zapuščine. Vik-sih je Čakal leta in leta, da ae jc dotičnik že postaral, a čim jc zvedel, da ai je malo opomogel, je planil nanj nenadoma, kakor kragulj na pifc-če. Največje sitnosti je naravno imel a takimi, ki ao izginili neznano kam, toda, on ni miroval, temveč po časopisih in pri vsaki priložnosti je vohal za imeni in naslovi izgubljenih dolžnikojr. Kadar je pa enkrat imel svojo žrtvo v pesteh, gs je neusmiljeno odri do kosti. Za dolg, ki njega ni stal več kot morda deset centov, je tirjal sto frankov in več z brutalnim pojasnilom, da je njega stalo obilo truda in denarja, preden je prižel dolžniku na sled. V tem lovu za dolžniki je bila madama Me-chain njegova desna roka. On sicer ni imel dosti vslužhencev, ker jim ni zaupla niti za las, ali z madamo Mechain jc bilo drugače. Ona je iinela svojo hišo iu razentega jc imela zadaj za Butte Montmartre celo mesto z imenom Naples, velikansko zemljišče posejano z leaenimi bajtami, ki jih je oddajala v meneč ni najem. Te bajte ao bile prava slika razgaljene bede. Ljudje, ki so tam prebivali, ho stradali, da je bilo groza, na kupih gnoja. Ali madama Mechain jc neusmiljeno pognala pod milo nebo vsakega, kdor ni mogel plg. čati stanarine. Ženska je tudi veliko špekulirala in to je požiralo njene dohodke, ki jih je molzle iz Naplesa. Imela je tudi ponehno dober vonj za finančne polome in požare, ki nudijo priložnost za brskanje po pepelu za dragulji. Njeno izredno veselje so pa tirjatve. Zato ji jc Busch poverty ta posel, kajti nji jc zaupal vse. Ona je imela tako veselje do tega posla, da je ns lovu za dolžniki zapravlja svoj lastni denar — iz sam* ga veseljs, samo da je potem lahko pripisala dvoje izdatke. — Madame Mechain se je imenovala vdovo, toda živ krst ni poznal njenega soproga. Nihče ni znal, odkod je prišla, amiraj je bila videti okrng petdeset let stara, in vedno je imela nespremenjen otroški glss, kakor majhna deklica. Ko sta torej Busch in madama Mechain stopila v no bo v petem nadstropju, ni več »stalo pro* štora niti za miško. Meehainova je posadila svoj ogromni kup ii)cna na edini stol in s tem, je I*. Is zemašena zadnja vrzel v sobi. Busch se je pa izgubil sa pisalno mizo med kupi papirja, kakor ujetnik, edino njegova plešasta glava je še molela izza kupa. Madamia je odprla usnjato torbo. "Tukaj sn listine, ki jih je poslal Fajn is Vcndome. Pokupil je vse, kar je mogel, it propadle Charpiereve zapuščine po Vašem naročilo. Htoindenet frankov." Kajo, o katerem je madama pravila, da je njen sorodnik, je bil tirjslee dividend. Zbirni jo kupone ml zadolšnie v svoji okoliei in s temi kuponi, ki no imeli majhno vrednost, jr potem š|ie-kulirel na najbolj nenrsmen način. "Kupčija zunaj na deželi ni dosti prida", je mrmral Bunch, ko je vrel papirje v roke _ ''Kjeb temu n«- včasih kaj najde." (Dalj* aledi). ni Branislav Oj. Rušiš: Včeraj je prišla k meni deputa-cija iz naroda. Sprejel sem jo prav ljubeznivo. Deputacija mi je rekla, da je prišla pozvat me, naj kandidiram za narodnega zaatop- nika. Pri tej priliki ae je med mano in deputacijo razvil sledeči "Razgovor. " * Deputacija: Narod ieli, d*Vks vidi kot svojegs zastopnika v poslanski zbornici. Jaz: Dovolite, da Vaa preki nem! Rad bi vai namreč nemudoma opozoril na io malo okohtošt, da tudi jaz želim videti sebe v poslanski zbornici. Blagovolite zani mati ae za ta Čudoviti slučaj, da sva jaz in narod že v tej sila va Žni narodni želji popolnoma edi nal Deputacija: Narod šeli videti na poslanski klopi takega moža ki bi hotel iskreno braniti ga, po-tezati se zanj in njegove koristi vso resnobo ter se posvečati res in za vse življenje obrambi narodnih interesov. Jaz: Ksr se tiče, sem popolnoma pripravljen biti poslanec vse življenje, Pp zakaj bi tudi ne bil *aj je poslanstvo prav tak poklic, kakoršen je vaaki drugi I N. pr duhovnik ae posveti temu, da slu ži Bdgu .vse življenje, ali oficir n. pr. obleče uniformo geto, da služi obrambi domovine vse živ jenjel Zakaj bi se torej jaz ne posvetil temu poklicu, da branim n zastopam narod vse svoje živ jen je f In ksr je glavno; jaz ne bil prvi v domovini, ki mu postalo poslanstvo poklic, da bra ni narod vse življenje. Deputacija: Narod vas poplača s svojim zaupanjem in . . . Jar.: Dovolite, da vam zopet prekinem beeedo f Kar se tiče pla eila, ki želel, da ga oiajšam tiaro du, koliktr je le mogoče. Zato se za nagrado pogodim z državo. Deputacija: Ne mislimo tu na dnevnice. Jaz: No, vidite, tudi v tem docela skladamo. Tudi jaz ne mi alim tu na dnevnice. Dnevnica je povsem privatna stvar, ki mi gre kot poslsncu, pa naj zastopam narod ali ne. Gospodje, vam ao znani slučaji, da eo sprejemali dnevnice tudi poslanci, ki so de-Isli protinarodno politiko. Torej ne govorimo o dnevnicah, nego o moji nagradi za trud in ki mi jo bo morala dajati država z ozirom na želje in potrebe narodove. Deputacija: Ne razumemo vas. Jaz: Meni bi bilo zelo žal, če bi se že pri prvem koraku ne razumel s svojimi volilci. Kasneje, ko bom imel mandat že v rokah, bi to ne bilo prav nič čudnega. Jaz bi ne bil prvi poalanec, ki ne razume svojih volilcev, niti vi bi ne bili prvi volilci, ki ne razumejo svojega poslanca. Toda zdaj, zdaj Je Sc zelo potrebno, da se razumemo. Zatorej vam dajem tu svečano avojo besedo ter vaa pooblaščam, da obvestite o tem tudi vae ostale volilee, da bom vedno vodil račune o potrebah kraja, ki ga zastopam, ter da bom iakal sebi nagrade le od drŽave. Ako ae mi it. pr. zbudi želja, da bi dobil pravico aekati gozde, ai poiščem to pravico v.vašem kraju. Čemu bi golil in pustošil hribe po drugih krajih domovine, ki me niao niti volili 1 Dcputacja: (je ginjena in veselo razburjena; ogromna solza ji leze iz oči. One dvigne roko, da bi si jo obrisala z rokavom.) Jaz: Prosim, ne brišite te solze I Prsv prijetno sem iznenaden s to solzo. Hotel bi samo zvedeti, sinem li smatrati to solzo za narodno solzo, t. j. plsčste 11 vi le v svojem imenu sli pe plačate v Imenu vseh mojih zavednih volilcev t Deputacija: V imenu vaeh na lih volilcev. Veste, mi amo ae v tej dolgi politlčnV bo M ie navadili na to, ds jokamo f imenu vneh volilcev. Jaz: To je že druga rfč. Potem nam mo-niste sem ven- šno željo, bi vss prosil, da mi jo poveste f Deputacija: Želeli bi, da naznanite svoj program. Jaz: Program t . . . Reči ram, da me s to zahtevo prav nič iznenadili. Čeprav proUynik programov, sem dsrfepHčskovsl, ds gs boste od mene zahtevali. Resnično povem a si nisem sestavljal doslej nika kega programa, pemu l^.ge tudi mučil s sestavljanjem programa, ko je tekih programov že mnogo zgptovljeqih in izdelanih f V naši tridesetletni politični borbi« ako tudi nismo dosegli ničesar drugega, a to je resnica: poslanski programi so popolnoma dovršeni. A (ar je najvažnejše: brez ozira na stranke, vsi ti programi ao izre dno dobro napravljeni. Sprejeti morem kateregakoli za svojega, sli iskreno vam moram povedati, ti programi, ki jih govore kan-didatje pred volilci vočigled vo-itvam, se zde meni jako slični pridigam, ki jih imajo popi na eno in ns drugo stran pred bero. Deputacija: Ali narod je že navajen tega. Jaz: Prosim vas, saj sem že rekel, da sem velik čeatitelj narodnih navad! Ker je to že postalo narodni običaj, ga bom apoštoval. Saj so naši narodni običajiv naša odlika in treba jih je obdržati. VI ne veste, kako me pretresa na primer oni narodni običaj, kadar na Sv. večer vzame hišni gospodar povesno slame v roke, hodi po hiii in kriči: "Ko, ko, ko, ko, ko!" — a otroci tečejo za njim, se drže za roko kakor slepci drug za drugim ter vikajo: "Pi, pi, pi, pi, pil" — Vidite, Uko bi želel, po primeri tega običaja naj bi šel narod Z0 menoj kakor tdepci, držeči se drug drugega, ter naj kriči aa- rudnike, trgovine, UkmU manič. Kdo je dal oueu,u h ' nemu številu ljudi vse loi i ai pridobili vse to z Ust*' nostjo, aJi ao tako pametni T IIm iTiirumani .... i ' I jim tzpremeni vse. kar zlato! Ne eno, ne drug! vali un ZPlnliu ir. ____i vali so zemlje in gozde, t|j _ lafc ko ogomna, pa ui podedovi^jj liko denarja, da so zgrabili^ ne in zcleznice^iak***^—* nakupili rufofc Ona druga skupina ljudi, ki mo: "Pi, pi, pi, pi!" No, da, seveda, vsako tako narodno pisče naj znese tudi vsaj po eno jajce — jsz pa hočem iti pred njim stopajoč s alamo v roki v poslan sko zbornico. Deputacija: B slamo v . . . Jaz: Razumem. Ne s alamo, ne go a programom v roki hočem o-diti v zbornico. V svojem velikem navdušenju in patosu aem pozabi zamenjati slamo r programom Pa saj je vseeno. Dobro, tore; prinesem narodu predvaem povesno programa ln mu ga razložim. Deputacija (ginjena in v zanosu): ZivioM! Jaz: A še nekaj, prosim. Oprostite, da vaa šele na koncu vprašam, kar bi bil moral vprašati že spočetka našega razgovora 1 Deputacija: Izvolite! Jaz: V čegavem imenu pn prihajate, da me kandidirate za poslanca ! Deputacija: V imenu naroda, seveda. Jaz: E, potlej mi je žal, da ne morem sprejeti. Deputacija: Pa zakaj nc! Jož: Zato, ker ne bom izvoljen. Deputacija: Ali ves narod je za vaa! Vai bodo glasovali zn vas kot en možl Jsz: A vendarle ne bom izvo-Ijen. Deputacija: Mi tega ne razumemo. Jaz j Zato ne, ker me ne kandidira noben glavni odbor. Haj vendar veste, da svobodna volitev ne obstoji v tem, da izbira narod aam sebi ksndidate, nego da svobodno glasuje za one, ki mu jih ukaže voliti od zgoraj doli gla; vnl odbor. Ker ao zdaj volitve avobodne, zato narod še nima te pravice, da bi si sam tudi poitdcal kandidate! Kakšna svoboda bi pač bila to! Zatorej pojdite in se sporazumite z glavnim odborom, medtem pa si jas priprsvim progrsin! gega oU svojih prednikov bi dvoje rok, delovno silo 1 Tisoč in tisoč let je starolo<. Nekoč ni bilo tako. Vaa rodotj zemlja, vsi širni gozdovi * m skupna last vaeh ljudi. Vni^jJ li dovolj, ni bilo ne hlapeJj gospodarjev. Ko pa je eden dil kos zemlje in dejal: ft jTj je, gorje onemu, ki me bo ^ pregnati od tod, tedaj se j* ^ ono zlo, ki nas tlači ie dindZl Kdor je bil močnejši, predrag ta je vzel tem večji kos zemlji izpodrinil drugega, ki je ba 4 botnejši, manj pogumen. Toj>l| začetek osebne lastnine io tek izkoriščanja. Ker vidijo socialisti ravno t», 8ebni lastnini izvir vseh krivic, to jo hočejo odpraviti. Marsikdo bo dejal: tu je pehJ mogoče. Oni, ki imajo sedaj vse,ti ne bodo kar meni nič, tebi nit, fc. li svojo posest iz rok. Prav got vo je ne 'bodo dali in noeialisti ta> di ne čskajo na to, da bodo priK podjetnik in zemljiški posestniki delavstvu, k proletarcem in j^ djali: Hpoznali smo, da smo vts delali tisoč in tiaoč let krivico, p*, pravili bi jo radi, tukaj imatte daj vae, vaše je. Hocialiati imajo drugo srtdg* Organizacije. Kadar bodo mc.» ganizacije tako silue, kadar bok v njih vsi proletarei, moije in k< ne, takrat bodo socialisti lahko» vršili to avo^e orjaško delo. St% da ne tako, kakor pripoveduj^ nasprotniki aocijalizma; ne ib vavim bojem, ne z bombami, ie pak popolnoma mirno, dostojsij Kadar bodo socialisti imeli vetia v vseh onih zastopih, kjer sklepe-jo zakone, postave, takrit boš tudi brez težav uredili lastninil pravice in odpravili osebno into no. Takrat bodo razglasili, di tovarne in rudniki, polja in goik vi, železnice in ladje niso ve* Id enega ali pa družbe več oseb, ta* več last onih, ki delajo. Če hočemo, da pridemo čimpn] do tega cilja, tedaj je sveta dot žnost nas vseh, da prislopimti organizacije socialistične stranki Tri organizacije so za delat« p trebne: strokovne, politične ii O družne. Strokovne ontanimijl združujejo delavce in delavk« p edinih atrok in njihov name«! da izboljšajo delovne in mei^ razmere. Vsaka delavka, ki ii* ži kruh a delom svojih rok, a^ biti članica strokovne orgsnina. je, ki jih imamo v Ameriki k S vae atroke. In to velja tudi n k lavce. Politične organizacij« p" majo nalogo, da svojim člamo pokazujejo velikanski pomen p litike za proletariat. ti Ko so pred dobrimi »to leti a ropotali prvi stroji po "hiiak * ze" — fabrikah. se je m m* premenilo vse proizvajanj«» a duatriji, se je sploh iz|>r«®** vae življenje. Rokodsistr«jfP padalo bolj in bolj in rok.«W ki ao bili doalej gospodarji ga dela, ao morali nastopiti *m sko pot v tovarne. Porodil «1 proletariat, zavladal jr kiji Htroji, ki nadomeščajo ^ Kaj oči sttijalizem. Važno za šene. L Socialize m si jc stavil velike in težke naloge, ker hoče prav od temelja predrugačlti razmere, v katerih živi dandanes človeška nnwji, ni n«'........ delo in ki delajo pod nadzori^ i*...i! uiu K; lot,trn noNtah dek» »ia« ljudi, bili bi lehko poatali no aredatvo za skrajšanje nega časa in bi bili lehko i olajšali težko usodo pr«lrUJrJ Bogatstvo, ki vre if ^ ko osrečilo vse človeštvo, vm ao bili že aanjali pogumni a^ pred dvatisoč leti. A prišlo ,»ostali naj"«P podjarw «4 Izvolite obrisati se v imenu vseh j družbe. Ustvariti hoče torej popol volilcev | Ali ker mi ni znan ta notna nove razmere, ki bodo zgra-narodni običaj, pronil bi vaa, daj jene na načelu: kdor dela. naj tu-mi pojasnite; kdaj se jokate v di je, lenuhi naj gredo v deveto ime vneh volilcev, kadar kdo kan-l deželo. Danes ne velja to načelo. g a <"e: stroji so nejše sredstvo za , - . g proletariate in delsv.tvo "B tisnuli v suženjsko odja ^ kapitalistov. Htroji prim svojo delovno moč, da « PjJ Ija. Kapitaliat ne izrabljaj vsega zsčetks IsatJ katerim mora -delavci* didirs sli ksdsr je poslanec Izvo-1 Delavstvo, ki dela leto za letom lavea za ročno delo, tem** Ijen ali kasneje! Deputacija: Navadno kasneje. o«l ranega jutra do pozne noči, ka-llo ob strojih, ki m« prir»«J terega življenja je križev pot od dobitek. Čeprav proiavaja Jsz: Polem ps le oatsnite pri|aibelke do groba, ima komaj za's strojem ninog* več. a * a u tem narodnem običaju! Jaz aem vaakdanje potrebščine. Drugi pa, zaradi tega višje mesik. Insmreč velik pristaš ohranitve ki ukazujejo delavstvu, pa imajo prinaše njegovo delo ob mm narodnih obič^ev. Prihranite ai! palače in gradove in so belega podjetniku večji dobiček, r torej t« narodno solzo se kasne kruhs pijsni. do«tikrst sredstvo, kj K ko bom že sedel r poslanski Kje tiči slo! Neznstno število kspitslist delsvčevo W"* zbornici I A sdaj, ie lmete As kak-1 ljudi ime aemljo, gozde, tovsrne, (Dalje sledi)