Prezzo - Cena Ur 0.50 8p«aMoiiB la ftMKmmnent« pastela \ Poštnina plačana v gotovini Stev. 164. V Ljubljani, v sredo, 22. julija 1942-XX. Leto VII. Izključna pooBlašfenRs ta oglaševanje Italijanskega in tujega = Uredništvo In oprava; ILopttarjeva 6, Ljubljana. = Concessionaria esclasiva per la pnbEllcifS 31 provemenza italiana izvora: Unione Pnbblicitš Italiana S. A., Milana = Redazione, Amministrazione; Kopitarjeva 6, Lnbiana. = ed estera: (Jnione Pubblicitd Italiana S. A. Milana Vojno poročilo št. 784 II bollettino n. 784 Hitovi ientativi inglesi sfroncati sul fronte d’Egitto II Quartier Generale delle Forze Armate co-fflunica: Tentativi di infiltrazione nel nostro schiera-fflento sono stati decisamente stroncati e nume-rosi mezzi blindati distrutti, diversi carri armati nemici, alcuni dei quali del tipo piu pesante, risul-tano pure incendiati dall’aviazione che ha ripe-hjtamente attaccato concentramenti di forze avan-zate. In combattimento la caccia germanica abbat-teva sei velivoli. Altri quattro apparccchi la RAF perdeva in duelli nel cielo di Malta, durante azioni di bom-bardamento svolte da iormazioni aeree dell'Asse. Un nostro sommergibile non e ritornato alla base. Le iamiglie dell'equipaggio sono state in-iormate. Na egiptovskem bojišču - napadalni Uradno vojno poročilo štev. 784 pravi: Poskusi za vrinjenje v naše bojne vrste so bili odločno strti, Številna oklepna vozila so bila uničena, različne sovražnikove tanke, med njimi nekatere najtežje vrste, kaže, da je zažgalo letalstvo, ki je ponovno napadlo zbirališča angleških prednjih sil. Nemško letalstvo je v boju sestrelilo šest letal. Angleško letalstvo je štiri druga letala izgubilo Miinchen, 22. julija, s. Dopis lista »Miinchener Neuste Nachristen« poudarja udeležbo italijanske armade pri vojaških nastopih v kotline ruske reke Donca. Italijani, piše list, so v treh skupinah zavrnjeni novi angleški poskasi v dvobojih nad Malto in to med bombniškimi nastopi, ki so jih delali osni letalski oddelki. Ena podmornica se ni vrnila v oporišče. Rodbine posadke so dobile obvestila. Stockholm, 22. julija, s. Angleški časopis razpravlja o položaju v Egiptu in piše: Angleški bralci in vse angleško ljudstvo se ne pusti slepiti s počitkom, ki je nastopil v vojskovanju v libijski puščavi. Varujte se lahkomiselnih optimističnih sklepov, kajti najhujše je še pred nami. napredovali vzdolž cele vrste gričev vzhodno od Vorošilovgrada. Po težkih bojih, ki so jih uspešno prestali, si je armadni zbor z bajoneti ter ročnimi bombami pridobil sovražnikove bojne črte, zasedel rudnike in tovarne, ki so bile preurejene v prave trdnjave. Timošenku se ni posrečilo, da bi umaknil pravočasno svoje zaloge in je zato pustil tam močne oddelke, katerim je bilo ukazano, da se morajo do skrajnosti upirati. Toda Italijani so navzlic temu zavzeli neko industrijsko mesto s 25.000 prebivalci, zaplenili zaloge materiala in potem v nekaj dneh zasedli celotno industrijsko področje okrog tistega mesta. Vrnitev japonskih diplomatov iz Amerike Lorenzo Marquez, 22. julija, s. Na poti iz Združenih držav je prispel semkaj parnik »Grips-holm«, ki vozi na krovu 1500 potnikov, med njimi tudi japonske diplomate iz Amerike. Med slednjimi so admiral Nomura ter veleposlanika Kuruso in Iši Itaro. Italijanski konzul je prišel pozdravit prijateljske diplomate, da bi jim bil na uslugo. Prav tako je prišel na ladjo tudi nemški generalni konzul. Pomanjkanje surovin v Avstraliji Bangkok, 22, julija, s. Nov dokaz, ki je značilen za to, da se mora tudi Avstralija boriti s pomanjkanjem surovin, se da razbrati iz poročila, ki je bilo objavljeno v Camberri, da sc tam pripravlja poseben teden za zbiranje gumija. Kdor bi izročil obrabljene avtomobilske gume ali pa dele gumija, bo dobil v zameno kinematografske vstopnice. Prav tako bodo dobili prošte vstopnice za kino tisti, ki bodo izročili na zbirališčih vsaj eno libro kovin, zlasti pa bakra. Zmage in premoč japonske vojne mornarice Tokio, 22. julija, s. Ko je govoril na zborovanju 3000 akademikom, je govornik mornariškega ministrstva kapitan Hiradde poveličeval pomorske zmage japonske mornarice nad Angleži in Amerikanci in pri tem poudarjal uspešnost in udarnost japonske mornarice, navdušenost mornariškega osebja in tudi duha, ki preveva japonske' bo jevnike. Ko je razlagal strahotni udarec, prizadejan ameriški mornarici v Pearl Harbourju, je Iliraiide dejal, da bo japonska mornarica še vedno ohranila premoč nad severnoameriško mornarico, četudi ne bi v treh letih mogla zdelati prav nobene nove oklepne bojne ladje. Amerikanci bi potrebovali pet do osem let, da bi spet mogli vposta-viti predvojno sorazmerje med japonsko in svojo mornarico, ki je poprej znašalo 3 : 5 v korist Amerikancev. Govornik je za zaključek poveličeval odločnost mladih pilotov, ki so priborili slavo japonskemu mornariškemu letalstvu. Južnj Ameriki. Danes Združenim državam ni toliko do nakupa kave, žita, kož, usnja, kakor do nakupa mangana, volframa in drugih kovin, ki nimajo tolikega pomena za južnoameriško gospodarstvo. V teh okoliščinah grozi, da bo dolar, v preteklosti tako zaželen, postal kos papirja brez veljave. Poročilo prinaša nekaj posebnih primerov, ki so dokaz za položaj, kakršen se ustvarja v Srednji in Južni Ameriki zaradi takega stanja dogodkov. Združene države so dale južnoameriškim država mposojila v točnem pričakovanju, da bodo lahko svobodno posegale v njihov gospodarsko in politično življenje. Potovanje brata angleškega kralja po Indiji Banakok, 22. julija, s. V siamskih političnih krogih poudarjajo, da se ie obisk vojvode Gloucestrskega, brata angleškega kralja, v Indiji končal s polomom. Vojvoda se je vrnil v« Anglijo po obsežnem potovanju v Indiji in na otoku Cevlonu. Vojvodova naloga je bila ustvariti boljše odnošaje med Angleži in Indijci ter ojačiti indijsko zvestobo do angleške krone. Toda v vseh indijskih krogih ie naletel na ozračje, ki je Angliji izrozito osovražnn. Namesto, da bi se odnosa ji med Angleži in Indijo izboljšali, so se razločno poslabšali. Ob koncu svojega potovanja je vojvoda Gloucestrski zvedel, da zahteva vseindijska kongresna stranka umik Angležev iz Indije in da grozi, da bo začela z novim gibanjem za civilno nepokorščino. Vesti 22 julija Francoski ministrski predsednik Laval se je spet mudil v Parizu in imel važna pogajanja s poslanikom v Parizu. Brinonom, notranjim ministrom admiralom Aughanom ter z glavnim pooblaščencem za pospeševanje francosko-nemških gospodarskih stikov Barnotom. Nemške oblasti so izjavile predsedniku odbora francoske »Tribarvne legije«, da bodo izpustili iz nemškega ujetništva po enega svojca vsakega legionarja, ki je bil ali bo na vzhodnem bojišču ranjen. »Sodelovanje Francije pri obrambi in obnovi Evrope« je bilo geslo zborovali ja, ki so ga imeli pred nekaj dnevi v Parizu. Bazni govorniki so se zavzemali za evropsko vzajemnost in za sodelovanje francoskega delavstva v Nemčiji. O gospodarskih koristih tega sodelovanja je govoril znani časnikar Marcel Deat, ki je dejal, da je to sodelovanje francoska vknjižba za povojni čas. Zaradi težav s prevozom je izvoz švedskega papirja skoraj ustavljen. Le iz Južne Amerike je precej povpraševanj, meti tem ko se trgovska pogajanja z Nemčijo za drugo polovico leta 194Q. še niso začela. Precej dolgo bo še trajalo, preden bo mogoče ameriški pomorski položaj, ki ga ogražajo osne podmornice označiti za zadovoljiv, je izjavil podadmiral Edvvards, namestnik načelnika vrhovnega poveljstva ameriškega brodovja. Predsednik francoske vlado Laval je zapovedal , francoski vojni mornarici, internirani v Aleksandriji, da se mora z vsemi razpoložljivimi sredstvi upreti vsakršnemu nasilnemu dejanju, ki bi ga Angleži poskusili proti francoskim vojnim ladjam v tej luki. Amerikami' so vpisali na svoj »črni seznam« še nadaljnjih 388 trgovskih podjetij. Med temi je 97 novih iz Evrope in Srednjega vzhoda. Ob torpediranju angleške ladje >Avila Star« je v bližini Azorskih otokov izginil tudi argentinski milijonar Ramon Fereira. Portugalska letala so včeraj letela na kraj nesreče iskat milijonarja. Nova omejitev za potovanja v Nemčiji je dolo- ločena za Češko, zesedno Poljsko, Gorenjsko, okrožje Bialystok, za Ukrajino in za za-seden^ ruske pokrajine. Za potovanje v ta področja je potrebna dovoli niča, ki jo izdaja samo v nujnih in vojno važnih primerih. Tak odlok je objavil voditlej nemške policije. Angleški tisk o nalogah, ki jih postavlja novi položaj v Rusiji Rim. 22. julija, s. O položaju v Rusiji piše londonski list »Times« naslednje: Neposredna in posredna škoda, ki io ie. sovjetski industriji zadalo nezadržno nemško napredovanje proti Donu in čez Don, je taka, da sili zaveznike, da bodo morali brez odlašanja izpolniti sprejete obveznosti. Sovjetske letalske izgube v prvih treh julijskih tednih Berlin, 22. julija, s. Nemška uradna poročevalska agencija je izvedela iz vojaških krogov, da so nemške oborožene sile prizadejale sovjetski vojski v času od 1. do 20. julija hude izgube. V skladu s poročili, ki z njimi razpolaga nemško vrhovno poveljstvo, je bilo. v tem obdobju zbitih 820 sovjetskih letal in sicer 640 v letalskih spopadih, 62 jih je zbilo protiletalsko topništvo, ostanek pa je bil uničen na tleh. V teh številkah pa niso všteta tista sovjetska letala, ki so jih uničili nemški oddelki pri svojih obrambnih aikcijah. V istem času pa se lc ^ 70 nemških letal ni vrniilo na svoja oporišča. 1471 oseb so aretirali v Združenih državah od 0 decembra zaradi sabotažnih dejanj. Načela brazilske zunanje politike Buenos Aires, 22. julija, s. Iz Ria de Ja-neira poročajo, da je brazilski zunanji minister Aranha pri neki slovesnosti v zunanjem ministrstvu povedal naslednje zanimive stvari: »Na ves glas in jasno hočem povedati, da to mini-stvrstvo ni delalo in da nikoli ne bo delalo za vojno. Tu se dela samo za mir. Samo kdor ne pozna brazilske'diplomacije lahko domneva, da bi mogel Brazilijo vreči v boj, ki bi ji ga ne nalagala obramba njene časti, obramba njenega ozemlja in njenih vzorov. Brazilska diplomacija nasprotuje vsemu tistemu, kar bi moglo državo oddaljiti od njenih katoliških, apostolskih in rimskih načel. 0 potrebi indijske neodvisnosti Bangkok, 22. julija, s. Radio Kalikutta je objavil, da je predsednik vseindi|skega kongresa Balena Azad okreval in da je odpotoval iz Delhija v Karači. Pred odhodom je zastopnikom tiska izjavil, da je prva poglavitna naloga vseindijske stranke, da izbojuje popolno neodvisnost Indije. 13odal je, da se bo v trenutku, ko bo ta neodvisnost dosežena, sodelovanje med vsemi strankami takoj poživilo, kajti mnogi spori in razlike med njimi so nastale zato, ker so jih britanske oblasti umetno razpihovale. Nemško vojno poročilo Začetek napada z vseh strani na Rostov — Nov uspeh nemških podmornic za 104.000 ton — Izmišljene angleške in ruske novice o položaju nemških divizij pri Voronežu Hitlerjev c/laoni stan, 22. julija s. Nemško Vrhovno poveljstvo daje naslednje uradno voj-110 Poročilo: Na južnem delu vzhodnega bojišča nemške 'n zavezniške čete začenjajo osredotočen napad ? zahoda, s severa in z vzhoda na Rostov, "lesto je v ognju. Mostovi čez Don so porušeni. °lj proti severu ena nemška armada^ naglo j?aPreduie na jugovzhod in se je približala na 0 km donskemu področju zahodno od Stalingrada. Zadnje straže ter razpršene skupine sovražnikovih sil so bile uničene. Letalstvo je tolklo "ov/ uoli za umik, ki so strahotno za- Catene; in ie nadaljevalo z napadi na rečne pre-Jiode in na železniške naprave v pokrajini okolj. Rostova. Severno od Voroneža so bili sovjetski napadi odbiti. Na osrednjem delu bojišča je neka pehotna divizija uničila obkoljeno skupino sovražnikovih oddelkov. V silovitih bojih moža z možem so osvojili 105 postojank. Južno od llinenskega jezera in na oblegovalnem bojišču pri Leningradu ie izpodletelo več sovražnikovih napadov, deloma tudi v silovitih bojih moža z možem. V Egiptu so bili sovražnikovi nastopi odbiti. Nočni letalski napadi so veljali vojaškim ciljem v Aleksandriji. Na Malti so bile vržene bombe v sredo naprav na letališču Lucca. V Rokavu so lahke nemške pomorske sile Potopile poveljniško edinico oddelka angleških niotornih torpedovk in so s topniškim ognjem Poškodovale več drugih torpedovk. Nemški uspehi v, Berlin, 22. julija, s. Iz pristojnega vojakega vira se je snoči zvedelo, da ie nemško rhovno poveljstvo še enkrat pretrgalo molk iasno povedalo, kakšen je položaj na južnem dseku in kakšen bo verjetno razvoj dogodkov * bližnjih dneh. Očitno je, da so zmagovite jp^ške čete na tem, da hitro dosežejo koleno Don tudi v smeri od izliva, kjer leži mesto S°SV. Postavili so potem na laž vse trditve „ y,etske in angleške propagande, ki bi rada Vo Prepričanje, da se je Sovjetom pri rJ^r°Hežu posrečilo vzeti Nemcem pobudo iz t. Zanimiva je neka vojaška razlaga, ki pravi: Uspehe, ki so jih dosegle nemške in zaveznice čete, je treba pripisovati, kakor se skoro edn° zgodi v takšnih primerih, tudi napakam, Kl iih je zagrešil sovražnik. Glavne napake pa so: Sovjeti so žrtvovali množice ljudi in ogromne količine vojaških potrebščin v dobi zimskega vojskovanja; sprožili so »preventivno« ofenzivo sovi t°vu, ofenzivo, ki se je sprevrgla v _ '.,-7, Poraz; slepo so zaupali svojemu po-™.“ lv®u obrambnemu sistemu in sledu:ič, ! . ° Prostor zadostno njihovo orožje in so zato izvedli strateški umik v velikem obsegu. - xi^ ra.z,ac' včerajšnjega izrednega poročila ki govori o potopitvi nadalinih 16 sovražnikovih ladn s skupno 104.000 tonami, pa na Dristoinih mestih poudarjajo zlasti, da je sedem Uničenih parnikov pripadalo konvoju, ki je Peljal vojne potrebščine na afriško bojišče. V nekaj dneh se ie torej nemškim podmornicam Posrečilo potopiti ducat ladij, ki naj bi bile pripeljale v Egipt tanke, topove, letala in strelivo, česar Auchinlek nujno potrebuje. Izguba ie na vsak način izredno huda. K sreči — Poudarjajo s posmehom — ie nek ameriški konstruktor stavil duhovit predlog, naj se vse ladjedelnice spremene v neštete tovarne, v katerih bi izdelovali orjaška prevozniška letala. 5000 takšnih letal da bi lahko pripeljalo v trinajstih urah iz Združenih ameriških držav na Britansko otočje 70.000 ton vojaških stvari, ali pa pol milijona vojakov. Nemčiji vse piene Podmornice ne bi nrav nič pomagale. Najlepše Na predelu Nemškega zaliva so včeraj angleška letala metala bombe križem kražem. Zadeta je bila neka kmečka šola in ranjenih nekaj otrok. Preteklo noč so posamezna sovražnikova letala naredila nadlegovalne polete na vzhodno Prusijo, ne da bi metala kaj bomb. Kakor je bilo sporočeno s posebnim uradnim vojnim poročilom so nemške podmornice v Atlantskem morju, severno od Azorskih otokov potopile 7 ladij za 38.000 ton, med njimi velik parnik, naložen s strelivom, ki je zletel v zrak. Te ladje so bile v sprevodu zavarovane z močnim spremstvom, ki je vozil vojne potrebščine namenjene v Afriko. Neka podmornica ie vdrla prav v reko Sv. Lovrenca ter potopila tam tri ladje s 15.000 tonami. Ladje so bile v zavarovanih konvojih. Neki drugi 4500 tonski parnik ie dobil torpedo in ga je lastna posadka zapeljala na pesek. Vrh tega je bilo v ameriških vodah polepljenih 6 ladij za skupno 51.000 ton, hudo pa je bila poškodovana s torpedom neka tovorna ladja. Skupno je torej sovražnikovo ladjevje določeno za preskrbo, izgubilo v zadnjih štirih dneh zaradi nemških podmornic 16 ladij s 104.000 tonami. i.- k* jih širi angleški in rusko-sovjet- ski tisk o položaju v Voronežu, so izmišljene. I enotne divizije, ki se bijejo tam niso obkoljene ln p?.. '? čez Don nazaj. Še vedno držijo mostisce pri Voronežu in mesto saino, kakor ?° Ji1; so s krvjo odbile vse napade. Načrt bo lisca o mostišču pri Voronežu bo objavilo nemško časopisie. v južni Rusiji pri tem pa je, da ie ta predlog stavil neki Henrv Kaiser, eden tistih, ki organiziraio izvedbo načrta za izdelavo ladij, ki ga je odobril Roosevelt. Očitno ta organizator ne verjame dosti v izvedbo takšnega načrta. Rooseveltovi načrti glede Južne Amerike Berlin, 2. jul. s. O zadnjih izjavah argentinskega zunajega ministra, po katerih bo Argentina ohranila sedanjo smer v zunanji politiki, piše diplomatski sotrudnik nemškega poročevalskega urada med drugim, da v nemških političnih krogih te izjave poudarjajo z enakim zanimanjem, s kakršnim spremljajo stališče argentinskega odposlanstva na vseameriškem kmetijskem kongresu v Ameriki. Iz teh dveh dejstev je razvidno, da se Argentina zaveda svojega narodnega dostojanstva in da hkratu stvarno upošteva sedanji j>oložaj. Samo trije meseci so pretekli od sestanka v Riu de Janeiru, pravi nemško poročilo, kjer se je Rooseveltov zastopnik skliceval na vseameri-ško vzajemnost, toda obračun o teh šestih mesecih je vsekakor bogat naukov za slehernega nepristranskega opazovalca. Ta obračun je mučen in žalosten za vse tiste, ki so mislili, da lahko polaga jo kake posebne upe v uspeh te vseameriške konference. Vsi ti upi pa so šli po vodi in edino stvarnost tvori nepretrgani tok dolarjev iz Zdru- * Ženih držav v Južno Ameriko. Naj te dolarje da- • jejo kot posojila in kredite ali pa po zakonu o I najemanju in posojanju vojnih potrebščin, je vendar bilo mogoče neizpodbitno ugotoviti, da ta zlati dež ni v Južni Ameriki dosegel svojih ciljev. V Srednjo in Južno Ameriko je bilo ustavljeno pošiljanje severnoajneriških industrijskih izdelkov, ki jih v teh državah nujno potrebujejo. Ustavljeno je bilo zaradi sedanjega vojnogospo-darskega reda v Združenih državah. Po drugi strani pa vedno občutljivejše pomanjkanje trgovskih ladij onemogoča Združenim državam tudi prav majhne nakupe pridelkov, nakopičenih v Udeležba italijanske vojske pri vojaških nastopih v kotlini Donca Poročilo Visokega Komisarja strokovnjakom sindikalnih organizacij in borze dela Ljubljan, 22. julija. ■ razložil je tudi razloge, ki so narekovali ukrepe r.o I jn postavitev ciljev, ki so v programu in katere bo treba doseči. Visoki Komisar je podal potem natančna navodila glede dela, ki ga je treba izvršiti z ozi-ron na organizacijsko izpopolnitev raznih združenj, poudaril pa je tudi kriterije, ki se jih bo treba držati na obširnem področju revizije in obnove delovnih pogodb. Ob navzočnosti zveznega tajnika je podal /isoki Komisar predvčerajšnjim ob 17.30 v vlad-ai palači poročilo vsem strokovnjakom sindikalnih organizacij in Borze dela v pokrajini. Navzočni so bili tudi nadzornik dela inž. Mašera, načelnik pravnega oddelka avv. Zennaro s svojim namestnikom avv. De Petrisom, načelnik gospodarskega urada dr. Scala, namestnik strokovnjaka za kmetijsko službo, kakor tudi funkcionarji kabineta Visokega komisariata. Visoki Komisar je prešel na pregled različnih uredb in nalogov, ki so bili izdani za raztegnitev korporacijskega sitema na to pokrajino, O raznih vprašanjih, ki so bila na razpravi, so poročali in razpravljali tudi navzoči tovariši. Sestanek se je začel in zaključil s pozdravom Duceju. Kazenske določbe za neustrezanje oblastvenim nalogam 57, »Službeni list« z dne 18. julija prinaša v kosu: Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, na podstavi razglasov Duceja, Prvega Maršala Cesarstva, Poveljnika vojnih sil na vseh bojiščih, z dne 3. in 24. oktobra 1941-XIX, objavljenih v uradnem listu »Gazzet-ta Ufficiale del Regno« št. 237 z dne 7. oktobra 1941-XIX in št. 255 z dne 28. oktobra 1941-XIX o kazenskih določbah za ozemlja, pripojena kraljevini Italiji s kr. ukazom z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in 18. maja 1941XIX št. 542 in smatrajoč za potrebno, izdati dopolnilne predpise o ustrezanju oblastvenim nalogom po vsakomer, odreja: Čl. 1. Če ni posebej drugače določeno, se vsakdo, kdor ne ustreže ukrepu ali nalogu, ki ga je zakonito izdalo civilno ali vojaško oblast- vo iz pravosodnih razlogov ali razlogov javne varnosti ali javnega reda, takoj zapre in kaznuje, če ni dejanje huje kaznivo, z ječo do dveh let ali v denarju do 10.000 lir. V hujših primerih se lahko izrečeta'obe kazni. Čl. 2. Z istimi kaznimi se kaznuje kdor ob nemirih ali občni nezgodi ali ob skupni nevarnosti ali ob zalotitvi kaznivega dejanja brez upravičenega vzroka odkloni svojo pomoč ali svoje sodelovanje ali obvestila ali podatke, katere bi zahteval od njega javni uradnik ali oseba v javni službi pri izvrševanju svojih dolžnosti ali službe. Če je dal krivec lažna obvestila ali podatke, se kazen podvoji. Čl. 3. Za sojenje kaznivih dejanj po tej naredbi je pristojno Vojaško vojno sodišče višjega poveljništva oboroženih sil »Slovenia— Dalmazia« — oddelek v Ljubljani. ■ Čl. 4. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. V treh vrstah... »Za družino z otročički ni stanovanja!« Mali oglasi in sodne stanovanjske odpovedi odkrivajo zanimivosti Ljubljana, 22. julija. Sodne stanovanjske odpovedi in razni stanovanjski oglasi v 'ljubljanskih dnevnikih podajajo primerno socialnopolitično sliiko, kako mora človek iskati streho za svojo družino in kakšne težave so pri stanovanjskih odpovedih. Dobiti ■primerno zdravo, ceneno stanovanje, je bilo, je sedaj in bo najbrž še v naprej velika tež-ava za malega flloveka. Kaj povedo nedeljski oglasi o oddaji stanovanj? Prav zgovorni so, ko so drugače zelo poslovno suhoparni. Ko človek ob nedeljah prime liste v kavairni ali gostilni v roke in vrže pogled v oglasno rubriko za oddajo stanovanj, mu dostikrat padejo v oči apombe, pristavki in opozorila čitateljev, ki so poprej imeli list v rolcah. Mnogi oglasi so podčrtani, podkrepljeni s klicaji in vprašanji. Videti je bilo, da je nekdo izpisali vse "9' 'naslove in potem pohitel na lov za stanova-‘VI'1 njem. Mnogi, ki se začasno stiskajo pri svojih znancih in prijateljih, vsak dan prehodijo po iv objavi listov vse mesto, prebredejo vse ulice, '"'"da bi naposled bili tako srečni in si našli krov za svojo družino, ki je sedaj raztepena. Največkrat se vračajo praznih rok, kajti prišli so prepozno. Povsod so dobivali lakoničen in enak odgovor: »Žal, gospod, stanovanje je že oddano!« Ponekod so dobili pač tolažilni odgovor, da se naj oglasijo popoldne ob tej in tej uri, ker odloča o odobritvi najema in pogodbe še gospodar. To je bil le izgovor, kajti ljudje skušajo iz nesrečnikov iztisniti še kak primeren postranski zaslužek. Velike težave doživlja navadno družinski glavar, ko išče stanovanje za svojo družinico, blagoslovljeno z mnogoštevilnimi otročički. Povsod, ko si ogleduje stanovanje, miu stavljajo skoraj cinično vprašanje: »Koliko imate otrok? Ali ste 6ami brez otrok?« Ko jim mož odkrito pove, koliko ima nedoraslih otročičkov, mu taikoj odvrnejo: ^a otroke ni to stanovanje!« Kar iz trte^ privlečejo nato izgovor, da je stanovanje vlažno, da ne odgovarja sipilošnim higienskim predpisom in da je za zdravje malih otrok kvarno. Neki oče, ki je rednik 5 dobrih otročičev, je iskal stanovanje od tora ja v kraj. Zastonj! Povsod gluha ušesa! Našel je naposled dobro gospodarsko dušo, ki mu je z veseljem prepustila dobro stanovanje za mali zarod. Ta gospodar je veselo pristavil: »Naj bodo otroci v hiši, saj so božji blagoslov vam in tudi nam!« Ko bi bili vsi taki hišni gospodarji! Saj beremo včasih v oglasih pripombo: »Družine z otiroki iaključene!« dobe primerne pripombe, ki kažejo pravo socialno sliiko in socialno mišljenje gospodarjevo. Primerilo se je, da je gospodar odkrito napisal: »Odpovedujem stanovanje, ker me je stranka nalagala, da ima samo enega otroka, pripetijala pa jih je kar pet, sprva samo enega, čez čas pa še štiri. Stanovanje ni za otroke!«^ Stvar je bila ta! Nesrečni družinski oče, ki drugače solidno in vestno plačuje najemnino, je moral svojo prejšnje stanovanje zapustiti, ker ga je rabil gospodar sam. Iskal je drugod. Zaman. Naposled je pbgrumtai načrt. S seboj je vzeil najmlajšega sinčka. Z njim je obhodil razna stanovanja. Ostale štiri otroke pa je dal na počitnice. Ko je gospodar videl simpatičnega dečka, je bil pač mnenja, da je v družini samo ta deček, štirje ostali otročiči so šele po počitnicah prišli k očetu. Značilna je bila tudi neka dTuga odpoved. Lastnica je odpovedala stanovanje in navedla, da ga rabi za sebe in za moža, ki sedaj stanuje v napo) razpadli bajtici in je zdlo bolan. V podkrepilo se je sklicevala še na mestni fizika t, češ: »Natančnejše na mestnem fiziikatu!« Sodišče je dovollio odpoved. Poškodovanje stanovanjskih naprav iz ndobnosti in malomarnosti je razlog za odpoved. Mnogo stanovanj je bilo zadnji čas odpovedanih, ker jih gospodarji rabijo za svojce, v prvi vrsti za poročene sinove in poročene hčere. Sodišče pa odklanja odpoved za primer, da gospodar odpoveduje stranki stanovanje za svojega neporočenega sina. Bilo je že npkaj takih primerov. Odpoved je bila gladko odklonjena, ker je gospodar kot oče dolžan sinu dajati stanovanje pri sebi. V Kranju je bil pred sodiščem obsojen na 18 mesecev ječe in tisoč nemških mark globe mesarski mojster Ivan Zorman iz Smlednika. Obtožen je bil. da je prodajal meso nekemu zasebniku brez karte. _ . V mariborski bolnišnici so umrli 55 letni Jtosestnik Franc Ferk iz Selnice ob Dravi, 38-etni tovarniški delavec Franc Turk iz Slovenske Bistrice in 28 letni mesarski pomočnik Karl Srednik iz Maribora. V Mariboru je umrla 70-letna železničarjeva žena Neža Beribekova, na Teznem pa 51 letna železničarjeva žena l'ran-čiška Simoničeva. . V št. Jurju ob Taboru sta se poročila Ferdinand Kocjan in Marija Hiti, na Dobrni pri Celju pa Bernard Jurko in Marija Felicijan. Na Štajerskem so zbrali za Rdeči križ po domovih 12. julija nad pol milijona nemških mark. Med okrožji je na prvem mestu Celje, nato slede Maribor, Ptuj, Brežice, Trbovlje in Ljutomer. Novice iz Celja. Kap je zadela gospo Gračner, mater žene bivšega celjskega časnikarja Rada Pečnika. — V Celju je bilo v zadnjem času spet precej porok, lako so se zadnje dni poročili: Ivan Stabej in Hilda Močivnik, Ernest Kump in Terezija Čanč. 350 nemških dijakov pride v Gozd pri Bledu na poučni tečaj, ki bo trajal do prvega avgusta. Učni načrt je posvečen predavanjem odličnih osebnosti o ljudskopolitičnih načrtih gorenjskega ozemlja. V Savinjski dolini in celjski okolici se kaže izredno dobra sadna letina. Posebno sliv in češpelj je zelo mnogo. Novo ustanovljena družba »Siidobost«, ki ma svojo poslovalnico tudi v Celju, bo iz teh krajev prevzela mnogo sadja. V mariborskem gledališču bodo drevi uprizorili veseloigro »Krojač izganja hudiča«. S komedijo bodo gostovali jutri tudi v Celju. + Karl Golob st. V Celju je umrl ugledni mizarski mojster v Gaberjih Karl Golob st. Vse svoje življenje je bil zelo delaven ter je s podjetnostjo in delavnostjo ustvaril najuglednejše mizarsko podjetje na Sp. Štajerskem. Bil je izredno globoko veren mož, podpornik revežev ter sodelavec v prosvetnih organizacijah. Hudo prizadeti družini izrekamo ob bridki izgubi naše sožalje ! Starešina slovenskih mesarjev 92 letni bivši mesar in trgovec Ivan Košenina je umrl v ponedeljek v Ljubljani. Po rodu je iz šiške, kjer se je izučil tudi mesarske obrti. Po vrnitvi iz inozemstva, kjer si je izpopolnil strokovno znanje, je Košenina odprl mesarijo na Starem trgu in Šentjakobskem nabrežju. Več let je vodil tudi znano gostilno na Gosposvetski cesti »Pri Pergušu’«. Pred leti je bil izvoljen za ljubljanskega meščana. Pokojnikove zemske ostanke bodo zagrebli danes ob pol 3 popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. V prodaji so že kolesa, izdelana po enotnih vzrocih Rim, 22. julija, s. V začetku tega meseca se je v nekaterih mestih kraljevine začela prodaja tipiziranih koles za prevoz oseb kakor tudi za prevoz blaga in_ sicer za trimesečje julij, avgust, september. V pfodajtf bo v celem danih okrog 1000 tisoč koles enotne vrste. Razen tega bo danih v prodajo tudi večje število koles za prevoz blaga. Računajo, da bo letna izdelava lahko dosegla število 400 do 500 tisoč tipiziranih koles, kcli-kršna je pač običajna potreba. Prihodnje dni bo’ danih v promet še mnogo več novih koles, kajti z Sl. julijem se ukinja prodajanje netipiziranih koles. Omeniti je treba, da so bile cene enotnih koles za nadrobno prodajo določene takole: enotna kolesa navadne vrste za moške in ženske po 750 lir. Športna kolesa z brzinskimi prestavami po 900 lir. Kolesa za doraščajočo mladino po 620 lir. Kolo za prevažanje blaga z enakimi kolesi velja 1200 lir. Kolo za prevažanje zavojev z manjšim prednjim kolesom stane 1500 lir. Tricikel z enakimi kolesi velja 1800 lir, tricikel z majhnima prednjima kolesoma pa stane 2400 lir. 0 vsakdanjih boleznih živali v malem gospodarstvu Mali gospodar goji zadnje čase vse mogoče koristne živali. V rejskem seznamu so zastopane koze, prašiči, kunci, kure. race. ptice in druge male živali. Nobena od teh živali ni varna pred boleznijo. Zategadelj si na kratko oglejmo bolezni, ki nastopajo najčešče vprav v tem času. Koze letos zelo trpe in poginjajo zaradi metiljavosti. Znaki metiliavosti niso spočetka nič kaj izraziti. Šele po daljšem bolehanju lahko opazimo, da žival ne je s tekom.• ne prežvekuje, je zaprta ter ne daje skoraj nič ali pa malo mleka. Metil jeva koza je tudi večkrat napeta. Očesne veznice so rumenkaste barve. Neješčnost traja nekaj dni, na kar začne žival zopet jesti, vendar ne s pravim tekom. Bolezen povzročajo metil ji, ki rijejo po jetrih ter jih s tem poškodujejo in povzročajo zastrupi jen je. Težavno si je torej poiskati stanovanje za Bolezen se prenaša s hrano predvsem z moč ■ ■ ■ w .it i,i nrli, c, tv/\ft ii XI ■ T\ O Tl F* O n C I 1 1 \7 O i \ /I 'n tfitla n t družino. Velike težave so pa tudi pri stanovanjskih odpovedih. Tu pač gospodarji, včasih po svoji lastni krivdi, največkrat pa po nagajivosti in trmi najemnikov, morajo dostikrat pretrpeti marsikatero trpko im se boriti, da dosežejo izpraznitev v najem danega stanovanja. V stanovanjskih odpovedih pa se med razlogi virnega sveta. Ni pa prenosljiva od živali na žival. Metiljavost se da ugotoviti z mikroskopsko preiskavo blata sumljive živali. Bolezen je v svojem začetku ozdravljiva. Prašičev rede sedaj v Ljubljani lepo število. Ker mnogo ljudi redi prašiče prvič, naj te rejce opozorim na nekatere nujnosti. Več- krat se dogaja, da prašič kar nenadoma preneha jesti. Mnogi smatrajo, da je vzrok neješčnosti zaprtje ter zdravijo prašička z grenko soljo, klistirom in podobnimi sredstvi dotlej, da prašič pogine. Tako zdravljenje je popolnoma zgrešeno. Najprej moramo ugotoviti stvarni vzrok neješčnosti, kar dosežemo najlažje z merjenjem telesne vročine. Če ima pra šič 41—42° C vročine, potem ie zelo verjetno vzrok neješčnosti in zaprtja kaka kužna bolezen — pri nas navadno rdečica. Prašiča je treba čimprej cepiti z zdravilnim serumom in v kratkem zaprtje mine ter prašič začne zopet jesti. Da bodo prašiči odpornejši zoper rdečico, je potrebno skrbeti, da so živali čim več zunaj. Če pa to ni mogoče, moramo za pujska preskrbeti vsaj preprost lesen hlevček nekje zunaj na prostem. Kletni prostori ali pa betonske pralnice so smrt za prašičke. Poleti naj se pujski hranijo v pretežni meri z zelenjem. Pri tem pa ie treba paziti, da se zelenje res dobro opere, sicer je nevarnost, da nastane zaradi zamazane hrane vnetje črev. zlasti tam, kjer gnojijo vrt s straniščno gnojnico. , i Jelos J.fkoliko manj bolehajo na kokcidiozi. Pomnožili pa so se primeri obolenja Postavitev zavodov in industrij v obvezno civilno službo »Službeni li6t« z dne 18. julija prinaša v 57. kosu odločbe Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, po katerih se na podstavi naredbe i dne 5. junija 1942-XX št. 106 o uvedbi obvezne civilne službe postavljajo v obvezno civilno službo naslednje ustanove in podjetja: Začasna državna uprava razlaščenih gozdov, Ljubljana; tvrdka Vojnovič in Comip-, tvornica železnih vijakov in kisika, Ljubljana-Vič; tovarne kranjskega lanenega olja in fir-neža Hrovat in Comp., Ljubljana; usnjarna !• Lavrič, Št. Vid pri Stični; tovarna usnja in usnjenih izdelkov »Indus« d. z o. z, Ljubljana; Mokronoška tovarna usnja d. z o. z., Mokronog in tovarna »Saturnus« d. d., industrija pločevinastih izdelkov, Ljubljana. Najlepše se boste razvedrili s knjigo »BAJ GANJO« Stane samo 6 lir Kupujte knjige »Sloven. knjižnice«! S Hrvaškega S posebno zakonsko odredbo je bila na zagrebškem vseučilišču ustanovljena posebna farmacevtska fakulteta. Naloga fakultete bo, znanstveno obdelati poedine farmacevtske discipline, vzgajanje farmacevtskih strokovnjakov in bodočih lekarnarjev. Študij na novi fakulteti bo trajal štiri leta. Za slušatelje je predpisano, da se morajo med semestralnimi počitnicami uvajati« v kakšni lekarni v državi in si tako izpopolniti svoje znanje. V premogokopu Ivanec blizu Varaždina so začeli odkopavati nove rove. Tako bo mogel rudnik dajati spet 50% več premoga kot ga je pa dozdaj. Na Ravno goro. ki je blizu Varaždina, bodo kmalu začeli graditi novo cesto za javni promet. V ta namen je že odobren kredit 750.000 kun. 2. avgusta bo preteklo 62 let, odkair je začela z delom veilika sarajevska tobačna tovarna. Prve delavke v tovarni so delale le v dveh skromnih barakah. Poslovanje pa je postajalo vedno večje in večje. Tovarna se je izpopolnjevala. Danes je sarajevska tovarna največje podjetje te vrste v hrvaški državi. V tovarni je zdaj zaposlenih 1000 delavcev in delavk. Tudi v hrvaških šolskih zavodih so končali s poukom. Zdaj polagajo le zaključne izpite. Šolska spričevala bodo dobili dijaki ob koncu tega meseca. Te dni Se bodo začela dela na veliki novi betonirani cesti Zagreb—Kar>lovac. Stroški za novo cesto bodo znašali 28 milijonov kun. Cesta bo široka 9 metrov in bo urejena po najmodernejših prometnih načelih. Cesta pa letos še ne bo dokončana in bodo z deli nadaljevali še tudi prihodnje leto. Nova cesta bo tudi krajša od sedanje in bo dolga le 47 km, dočim. je bila stara dol pa 59 km. Med Hrvaško in Romunijo je bil te dni podpisan nov trgovinski dogovor. . 'J' Pevski zbor Trebč^vič je že imel prvi nastop na svoji koncertni turneji po državi. Prvo gostovanje je bilo v Osijeku. Koncert je bil odlično obiskan in je prišlo na njem do izraza bratskega prijateljstva med Hrvati na jugu in severu države. V Vukovaru je bila r'a'torijih rabijo za ugotav-Jn dl t vse klice takoj uničijo, to snolob™^ +ve^etno- ^ bi ohranile Ul!h v človeškem telesu. Po nekaj poskusih je dr. Ryrie dognal, da imajo sm,e barve določeno zdravilno moc Poskusil je naj ej z metilenskim plavilom, zatem pa s t!ry-panom. Čudovito ga je bilo gledati pri delu. V minuti in pol po vzbrizgu v žilo so poškodbe gobavcev dobili! jasen obris, ko da bi jih jim kdo naslikal na kožo. Tudi okvare, ki so bile navadnemu očesu nevidne, so se sinje po-barvale in polagoma je temnomodra barva zalila vse telo. Po tednu dni so se gobavi vozlički jeli mehčati in izginevati. Sinja barva je gobavcem splahnela kakih šest tednov po poslednjem yzbrizgu. Včasih je že v treh mesecih izginil sleherni bolezenski znak in pregledi so_ bili potem negativni. Nekaj časa so sodili, da je bilo s tem odkrito edino resnično zdravilo, na žalost pa je v mnogih primererih bolezen kasneje znova nastopila. Danes rabijo pri vbrizgih v žilo flu-oresciin, ki prav tako dobro deluje kakor trypansko plavilo. Nedavno je kalifornijski raziskovalec zdravil C. D. Leake zvaril posebno mešanico, imenovano čolov fosfat, ki ga zdaj preskušajo v bolnišnicah za gobavce v Riu de Janeiru in v Panarnu. Doživeli smo preveč razočaranj, da bi se mogli navdušiti za kako dozdevno novo zdravilo, dokler ne bi bilo temeljito preizkušeno Do današnjega dne se ni nobeno izkazalo bolj uspešno od hlapljivih olj čolmugre, toda raziskave se še zmeraj nadaljujejo. Dr. Ernest Muir iz Kalkute, eden prvih strokovnjakov gobavosti na svetu, je mnogo prispeval k preučitvi te bolezni. Nisem še videl človeka, ki bi bil svojemu delu tako z vsem srcem predan kakor on. Vedno rad govori o gobavosti. Ves božji dan je zaposlen z njo in verjetno jo, da se bavi z njo celo ponoči v sanjah. V Culionu sem se moral venomer boriti proti obupnemu pomanjkanju gmotnih sredstev. A kljub vsem omejitvam je zdravljenje gobavosti vzelo eno tretjino vse denarne podpore, ki jo je prejemal zdravstveni urad, ter 1 dvajsetino celotnih dohodkov vsega otočja. Imel sem mnogo nasprotnikov med Filipinci, ki so mi leta in leta delali težave. Vzhodnjaku je kar v naravi, da se rad pritožuje, in če bi se bil dosti menil za to, bi ves svoj čas zapravil s tem, da bi odgovarjal na neštete obtožbe, ki so jih naperjali zoper mene. A ko se je parlament odločil skrčiti denarno podporo zdravstvenemu odseku za polovico in s tem ogrožal vse naše delovanje v prid gobavcem in drugim bolnikom, sem čutil, da je prišel trenutek, ko moram nastopiti. Prišel sem pred odbotr »častitljivih«, ki so mi bili vsi sovražni ter s predsodki spremljali vse moje delo. Govoril sem ves dan in prikazoval neprecenljive usluge, ki jih je zdravstveni urad nudil Manili in Filipinom, a nikogar nisem mogel ogreti. .Samo poslušali so, toda nobeden od njih se ni zganil. Ko sem še vse naslednje jutro dokazoval važnost naše zdravstvene službe, sem spoznal, da izgubljam, namesto da bi 6i osvojil novo ozemlje. Zato mi je ostala 1«* še ena edina jy>t. Preden so Amerikanci prišli na Filipine, so imeli domačini norce kakor j>se priklenjene na verigah po kleteh. A ker so bile kpče lesene in so često izbruhnili požari, so _ v splošni zmedi skoraj vedno pozabili na te nesrečneže, ki so bili tako izročeni strašni smrti Mi »mo povsod ustanavljali noriš- nice, v katerih smo lahko sprejeli večino najhujših primerov. Z narejenim prestrašenim obrazom sem potem vrgel svojo zadnjo karto pred odbor, ki se ni dal z ničimer ganiti. »Gospodje.« sem dejal, »znano vam je. da so norci, ki jih zdravimo po naših bolnišnicah, hudo nevarni. Med njimi so morilci, požigalci in podobni. Z dosedanjo podporo jih ne morem več rediti. Če jim v skladu za zakonskim osnutkom, ki ga prav zdajle izdelujete, vzamete gmotna sredstva, me boste prisili, da bom moral izpustiti polovico od njih. Toda, da bom vsemu svetu ipojasnil, da nisem odgovoren za to, bom vsakemu izmed njih obesil krog vratu napis: »Nevaren norec! Pazite, ker vas lahko ubijem. Na svobodi sem, ker filipinska vlada ne mara zame skrbeti!* To bo lepa paša za novinarje. Po vsem svetu bodo o stvari govorili, kar vam bo dalo sloves, ki ga zaslužite!« »Tega pa ne boste storili, kaj ne da ne?« je ves prestrašen vprašali eden odbornikov. »Prav gotovo bom stori! in isto ka-nim storiti tudi z Culionom. Polovico gobavih, ki jih tam zdravimo, bomo odpustili. Vsi so hudo prizadeti po bolezni in nič kaj prijetne vnanjosti. Ravno toliko denarja imam še, d« jih bom lahko prepeljal v Manilo. A ko se bodo gobavci potikali po cestah, bom želel, da bo vsakdo lahko vedel, d« »e to ai zgodilo po moji krivdi. Zato bo- do tudi ti okrog vratu nosili listek z besedami: «Odpuščen v svobodo, keir parlament ne mara prispevati k mojemu vzdrževanju in zdravljenju.* To bo listom nudilo še bolj hvaležno snov, ki jo bodo povsod objavili, zlasti pa še v Ameriki. Vi zahtevate neodvisnost in pravite, da se lahko sami vladate. Kaj menite, kaikšen vtis bo to neki napravilo v Združenih državah?« Nazadnje so 6e dali omečiti in nakazali so mi izdatnejšo denarno podporo. Zmagal sem, a moja zmaga ni trajala dolgo: ko sem namreč odpotoval ■k Rockefellerjevi ustanovi, je parlament lahko spet ravnal po svoje. * Že več kot tisoč let je vsak moški, vsaka ženska in sleherni otrok, ki ga je zadela šiba gobavosti, vedel, da je obsojen na smrt, dolgotrajno kakor življenje samo še pred 30 leti ni svetilo nobeno upanje tem bednikom, ki jim celo božji načrti niso dali, da bi kmalu umrli za to grozno boleznijo in so morali tako leta in leta med nepopisnimi mukami koprneti in umirat:. Kamor koli me je pot zanesla po svetu, sem obiskoval naselbine gobavcev in spremembe, do katerih je v njih prišlo, so naravnost čudežne. Nič v življenju mi ni dalo večjega veselja ko to, ko sera videli, da je počasi vzhajala svetloba lepega upanja na teh obrazih, ki jih je nekoč zasenčila in razjedala tema obupa. Danes gobavci čutijo, da so na pragu osvoboditve. časopisi in knjige sedanje Francije Danes so v Franciji na delu sile, ki se trudijo, da bi Francozom predočile nujnost po duhovnem preobratu Časopisi novih francoskih struj Francozi so bili vedno zelo vneti, naravnost strastni bralci. Če se danes zdi, da Francoz ne čuti več tiste velike potrebe po branju, ne gre to na račun tega, češ da se je zaradi zadnje vojne čisto spremenil, pač pa se je to zgodilo zato, ker nič več nima tolikšnega zaupanja v časopise in knjige kakor ga je imel nekoč. Izučile so ga raznovrstne zlorabe pred letom 1940, t. j. v času, preden je Francija doživela poraz. V neki meri pa je pripomoglo k temu, da danes Francoz nič več s takšno vnemo ne bere časopisov in knjig, ludi dejstvo, da je, kakor se to dogaja po vsaki večji vojni, postal nekam ravnodušen za dogodke v javnem življenju. Na drugi strani pa se tisto, kar danes Francozu nudijo po časopisih in knjigah, nič več ne da primerjati z onim, kar je nekoč našel v njih. Časopisi in knjige so danes bolj v znamenju varčevanja, predvsem pa so postale tudi po vsebini čisto drugačne kot so bile nekoč. Zdaj je v Franciji malo časopisov. Večina se jih je preselila v nezasedeno Francijo, kjer tako rekoč samo še životarijo oziroma obstojajo samo še po imenu. Tisti, kar jih je še ostalo, so dosti manj obsežni, o sedanjih časopisih, ki izhajajo v zasedenem delu Francije, je treba povedati, da so postali bolj »pozitivni«. Za človeka, ki je bil navajen, da mu bo časopis prinesel vsak dan kakšno mastno senzacijo, kakšno pikantno zgodbico izza kulis ali poročilo o krvavem zločinu, ki je doživel svoj epilog v sodni dvorani ob »zanimivi« sodni razpravi —- za tistega časopis, ki obravnava vprašanja povzdige kmetijstva ali druga, za sedanji čas najprimernejša vprašanja gotovo ni zanimiv. To je prvo nasprotje predvojnih časov, ko je v dnevnem časopisju skoraj izključno prevladoval veliki format. Če vzamemo v roko kak listič, ki ima štiri strani, n. pr. »Pariš Soir«, se kar ne moremo prav znajti. List je naravnost divje lomljen, posamezni članki so tako rekoč razsekani. Skoraj stalno se vleče nadaljevanje kakšnega poročila ali članka s prve strani še na drugo ali pa celo še na tretjo in četrto stran. Srednji dve strani pač ne pridobita dosti na pomembnosti, če so na njih poleg drugega še smešnice. anekdote iti radijski sporedi. Da jih radi bero, gre gotovo vsaj delno na račun tega, -da v teh listih ni tistih neskončnih nadaljevani, kakor smo jih videli prejšnje čase. Kratka poročila in kratki članki prevladujejo. V Franciji pa je še danes navada, da vsak bere le »svoj« časopis. Zastrupitev z mareličnimi pečkami. Trije mladi bratci Assunta, stari po 11, 7 in 4 leta, so doma nabrali veliko mareličnih pečka in jih začeli treti. Fantiči so jedrca pojedli, toda nekaj ur kasneje so se na njih že začeli kazati znaki zastrupi jen ja. Ko so jih starši dobili, so jih takoj poslali v bolnišnico. Eden izmed dečkov je zastrupljen ju že podlegel, ostala dva pa sta v težkem položaju. ki jih ni malo, pa se odlikujejo po svojem ostrem pisanju in po izražanju lastnega mnenja. Ti listi grme proti judovstvu, prostozidarstvu, proti de Gaulleu in proti struji, ki zastopa mnenje, da je treba samo mirno čakati na ugodni trenutek, ko bodo Francozi spet lahko dvignili glave itd. Spričo takšnega pisanja je pač treba upati, da se bo vsaj sčasoma bravca to kaj bolj prijelo. Posebno vlogo pa igrajo tedniki. Od vseh prejšnjih sta ostala v Parizu samo še dva in sicer »Je suis partout« in »Gerbe«. Zlasti slednji se odlikuje po svojih tehtnih in jedrnatih izvirnih člankih. Knjižni trg Na sedanjem francoskem knjižnem trgu pa je medlo. Pornografi (drugače pač ne bi mogli označiti kakšnega Carco-ja, Gide-ja in druge) so izgi- i nili, prav tako so se umaknili »raziskovalci človekove duševnosti« (n. pr. Mauriac in Herzog-Mau-rois) ter ognjeviti pisci reportaž. Poleg Benoita je ostal komaj še kak omembe vreden romanopisec. Nemalo pa je knjig, ki se bavijo z odnošaji med Francijo in Nemčijo in z zamislijo, kakšna naj bo nova Evropa. Prevladujejo knjige nekdanjih vojnih ujetnikov, med katerimi zavzema knjiga »Žetev 1940« ki jo je napisal Benoist-Mechin, gotovo prvo mesto. Dela Montignyja, Jouvenela in Grasseta se bavijo bolj z večno francoskimi vprašanji. Alphon-se de Chateaubriand, ki je že s svojim delom »Gerbe des forces« (Združene sile) dokazal, da je razumel narodno socialistično Nemčijo, pa je pripravil, kakor je razodel nekemu nemškemu časnikarju, veliko delo politične vsebine, o katerem je prepričan, da je napisano v duhu nove Evrope. V celoti se lahko reče, da so danes tudi v Franciji na delu sile, ki se trudijo, da bi svojemu narodu predočile nujnost po duhovnem preobratu. Ker te sile niso ravno najslabše, je treba upati, da bodo ta prizadevanja rodila uspeh. Besedilo: Jo£e Tomažič. Pohorska pravljica Risal Jože Beranek. I Največja cigara na svetu Človek bi jo kadil osem mesecev, če ga ne bi prej ugonobila - V Nemčiji danes že sami prideiajo ogromne količine tobaka Odkar so v Nemčiji uvedli nakaznice tudi za tobak in tobačne izdelke, nič več ni videti tistih dolgih vrst pred trafikami, kot nekaj časa prej. Vendar pa kljub zelo strogim omejitvam glede prodaje in porabe tobaka po vsej Nemčiji, po železnicah, tramvajih, gostinskih obratih in še na neštetih drugih krajih vidimo vse polno kadilcev, skoro prav tako kot v tistih časih, ko še ni bilo govora o kakšni omejitvi pri cigaretah, cigarah in tobaku, piše nemški časnikar v »Kiirntner Zei-tung«. . Uredila se je prodaja tobačnih izdelkov in vse prvotne nepravilnosti so bile počasi odstranjene, prav tako kakor so izginile domače zaloge cigaret in cigar. V širši javnosti uporabljajo zdaj v dosti večji meri doslej neznani »Prim«, t. j. žvečilni tobak, kakor bi si kdo morda mislil. Žvečenje je najstarejši in na svetu še vedno najbolj razširjen način uživanja tobaka. Tako na primer na Kitajskem, vprav kakor pred tisoč leti, še vedno to^ bak žvečijo, ne pa kadijo. V Nemčiji so začeli izdelovati žvečilni tobak 1. 1817. Prav za prav so tedaj le začeli predelovati te vrste tobak, ki so ga prvotno dobivali z Danskega in iz Irske, v boljšega. Že za časa tridesetletne vojne je bil znan stisnjeni nemški žvečilni tobak v obliki »klobas«. S posebnim postopkom so uvoženi tovrstni tobak v Nemčiji predelali in dosegli, da je dobil boljši duh in okus. Kmalu se je število tistih, ki so ga radi žvečili, znatno dvignilo. Tik pred izbruhom sedanje svetovne vojne so na leto predelali v pravi nemški »prim«, ki je pomenil važno izvozno blago, za približno 30 milijonov nemških mark od drugod uvoženega žve- Najvažnejša egiptovska pristanišča > Pomembne figure na šahovnici, na kateri igra Velika Britanija« Egipt je za Veliko Britanijo izrednega pomena zlasti v vojaškem oziru in s staliča prometnih zvez. Gospodarska pomembnost zavzema drugo mesto. Egipt v resnici predstavlja glavno prometno zvezo med Sredozemskim morjem in Daljnim vzhodom, med Anglijo in bogatimi deželami, ki leže med Indijskim in Tihim oceanom. Egipt je za Anglijo pomembna dežela še prav posebno zato, ker je ob njej izkopan Sueški prekop. Spričo tega so egiptovska pristanišča prvovrstna angleška oporišča, so pa tudi pomembne »figure na šahovnici, na kateri igra Združena angleška kraljevina«. Med večjimi pristanišči je najpomembnejši Port Said, ki leži tam, kjer se ob Sredozemskem morju začenja Sueški prekop. Njegov pristaniški »bazen« meri približno 230 hektarov. Leta 1936 je plulo skozi Port Said za 16.1 milijonov registrskih ton ladij. Port Said ima sodobno urejene pristaniške naprave in ladjedelnice. Mesto ima okrog 130.000 ljudi in je eno najvažnejših v vsem Egiptu. Tam, kjer Sueški prekop prehaja v Rdeče morje, leži drugo pomembno mesto, Suez s 50.000 prebivalci, kot pristanišče pa je dokaj manj pomembno kot pa Port Said. Glavno egiptovsko pristanišče pa je, kakor piše poročevalec »Centraleurope« iz Aten, Alek- sandrija, saj gre preko tega pristanišča skoro ves egiptovski izvoz in uvoz. Že v starodavnih časih je bila Aleksandrija zelo važno trgovsko središče. Ker ima okrog 600.000 prebivalcev, Aleksandrijo lahko prištevamo med največja egiptovska mesta. Leta 1937 je znašal ladijski promet v aleksandrijskem pristanišču nad 5.4 milijona reg. ton. V tej številki je odpadel najvišji odstotek na trgovski promet z egiptovskim zaledjem. Tranzitnega prometa pa je bilo razmeroma malo. .. Veliko pomembnost pa daje aleksandrijskemu pristanišču še dejstvo, da je to edino egiptovsko pristanišče, ki ni izpostavljeno stalni nevarnosti pred puščavskim peskom. V Aleksandriji so poleg drugega tudi veliki doki in ladijske popra vi jalnice. Vprav zato so si Angleži izbrali to mesto za glavno oporišče svojega sredozemskega brodovja. V Aleksandriji je znatno razvita tudi industrija, zlasti tekstilna in kovinska. V aleksandrijski industriji zavzemajo pomembno vlogo tudi oljarne in bombažne predilnice. Med drugimi egiptovskimi pristanišči so dalje omembe vredni še Kosseir ob Rdečem morju, Port Sudan, ob obali angleško-egiptovskega Sudana, važen zaradi izvoza gumija in bombaža (prebivalcev ima 22.000), ob Sredozemskem morju pa šeSollum in Marsa Matrnh, ki so ju zadnjič zavzele nemške in italijanske čete. čilnega tobaka. Na Nordhausen je odpadlo od tega kar 20 milijonov mark. Tam imajo poleg 125 let stare tovarne za žvečilni tobak še enajst obratovalnic, v katerih izdelujejo boljše vrste tobaka. Da bi se ljudje raje oprijeli »tobaka brez dima«, zlasti pa, da bi se odvadili kajenja tisti, ki so zaposleni pri takšnih obratih, kjer je kaditi prepovedano, n. pr. po kakšnih kemičnih tovarnah, predilnicah in podobno, so že pred sedanjo omejitvijo začeli izdelovati in prodajati lažje vrste žvečilnega tobaka v obliki palčic.6 Zadnimivo je gledati razne vrste tobačnih izdelkov, ki jih imajo spravljene v muzeju v vvest-falskem mestu Bunde. To mesto slovi pod imenom »mesto cigar«. V Nordhausenu pa imajo v načrtu ustanovitev posebnega muzeja za žvečilni tobak. »Debela cigara«, najdebelejša na svetu, je bila v mestu Bunde že tedaj, ko so jo delali, najprivlač-nejša stvar. Res ga ni niti v Biindeju niti kje drugod na svetu tako strastnega kadilca, ki bi si upal, oziroma mogel z uspehom lotiti te največje cigare na svetu, ki jo razkazujejo v biindejskem muzeju, saj ni nič krajša kot človek sam. Dolga je 1.70 m, debela pa 68 cm. Iz nje bi lahko naredili cel kup navadnih cigar, bogve koliko škatel. Lahko si predstavljamo, koliko dima bi dala in kakšno moč ima v sebi. Res, prav gotovo ga ni na vsem svetu kadilca, ki bi bil tej ogromni cigari kos. Če bi jo prižgali tako kot prižgemo na-vf»Ino cigaro, bi gorela — tako so izračunali — celih 245 dni! In toliko časa, torej kar osem mesecev, bi jo moral vleči kadilec, če bi jo hotel do konca pokaditi. Najbrž pa ne bi kadilec ugonobil te svojevrstne cigare, pač pa prej ona njega. In nazadnje naj še povemo, iz kakšnega tobaka so to ogromno cigaro naredili. Iz pristnega, to se razume. Ta odgovor pa spominja na pritožbo nemških pridelovalcev tobaka, ki pridelujejo vseskozi »prstni« tobak. Bolgari pa so še pred nekaj leti strogo kaznovali vsakogar, kdor je podcenjeval tobak, ta njihov najvažnejši pridelek, z vzdevkom »pristni«. Nemškim tobakarjem pa ni treba uživati te sladke travice s strahom ali z zavestjo, da državo preveč obremenjujejo s tem, če tobak žvečijo ali če pridno vlečejo cigare in cigarete. »Čikarji« ne bodo zapravili dosti deviz, ker požvečijo razmeroma malo tobaka, kar pa zadeva tiste, ki kadijo cigare, pa je treba vedeti, da 40% tobaka za cigare pridelajo doma v Nemčiji sami, oziroma na Na dvoru so pripravili vse za poročno gostijo. Z vseh strani so na konjih in peš prihajali gostje, zakaj kralj je povabil na poroko vse plemiče in meščane. Ženin je poslal prelepo kočijo po svoje starše, druge pa po grofico z mrtvim srcem in po njenega moža. Vsi so prišli. Tedaj je mladi kraljevič popeljal vse goste v kraljevsko dvorano. Po zidovih je bilo polno novih slik. »Na teh slikah je vse moje življenje,« je dejal povabljenim in jim pokazal slike. »Pod vsaifc zapisano, kdaj, kje in kako se je kaj zgodilo. Jaz pa le še živim in vladam.« sedanjih nemških tleh, in še celo močnega in dišečega. Koliko svojega tobaka imajo danes v Nemčiji, naj dokaže na primer dejstvo, da so ga samo 1. 1939 na področju vzhodno od reke Labe, v berlinski okolici, pridelali 60.000 nfetrskih stotov. EIAR - Radio Ljubljana Petek, 24. julija. 7.30, Poročila v slovenščini. 7.45 Pesmi in napevi. — 8.00 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 12.20 Koncert terceta Dober-šek. — 12.40 Koncert violinista Jole Baccara. — 13.00 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhov. Poveljstva Oborož. Sil v slovenščini. — 13.20 Pesmi in napevi. 13.50 Pisana glasba. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Radijski orkester, vodi dirigent D. M. Šijanec, sodeluje pianist Bojan Adamič, simfonična glasba. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert sopranistke Ksenije Vidali. — 17.35 Koncert violinista Karla Rupla, pri klavirju L. M. Škerjanc. 19.30 Poročila v .slovenščini. — 19.45 Lahka glasba. — 20.00 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Vojaške pesmi. — 20.45 Koncert tria Santoliquido-Pelliccia-Amfitheatrof. — 21.20 Vaška muzika. — 21.40 Simfonični koncert Hildebranda Pizzetti; v odmoru: zanimivosti v slovenščini. Praški nemški listi obširno pišejo o vlogi, ki jo ie pri skrivanju angleških padalcev Hev-drichovih morilcev imel poglavar češke pravoslavne cerkve škof Gorazd. Dol že ga, da je vzdrževal stike s srbsko pravoslavno cerkvijo in z angleško vohunsko službo, da ie sodeloval pri lanskem političnem prevratu v Belgradu in da je sam dal kaplanu boro-mejske cerkve v Pragi navodila za skrivanje atentatorjev, hkratu pa odpotoval na obisk v Berlin, kjer se je oglasil pri raznih zastopnikih nemških prosvetnih oblasti. SELMA LAGERL0EF: m 25 NA RAZPOTJIH SRCA ROMAN »Toda jaz sem Ano Svaerd že vprašal, če hoče postati moja žena,« je z negotovostjo izmrniral. ^ _ »Ah, Karel Artur, saj spet vse lahko urediš, če le hoces. baj si z njo zaročen šele komaj eno noč.« Karlina je sprožila ta predlog že boječe in proseče. Proti svoji volji je čutila, da se ji je vedno bolj približeval. Ljubezen, ki je žarela iz nje, je bila silna in neodbranljiva. In čisto podzavestno ga je z obema rokama objela. »Nič ne zahtevam, prav nič! Le ne napodi me!« je šepetala. Še vedno je premišljal. Še ni mogel razumeti, da je v celoti in tako temeljito popustila. .... . . , »Toda pustiti me moraš, da bom hodil svoja pota,« je izmrmral. »Da ti moraš postati resnični, živi vodnik, Karel Artur! li moraš učiti ljudi hoditi po Jezusovih stopinjah in pri tem ti bom pomagala.« Govorila je s toplejšo in učinkovitejšo prepričljivostjo, da ji je končno verjel. Da, zdaj je razumel, da je končan prepir, za katerega izid sta se že pet let tako vneto borila. In Karel Artur je izšel iz tega boja kot zmagovalec. Zdaj je lahko vse pomisleke t>PU Sklonil se je k njej, da bi s poljubom zapečatil novo zvezo med njima, ko so se nenadoma odprla vežna vrata. Karlina je stala obrnjena proti vratom in na njenem obrazu se je zrcalil silen strah. Karel Artur se je urno obrnil. In glej, hišna dekla je stala na pragu s cvetličnim šopkom v rokah. »Lastnik rudnikov z Velikega Sjoetorpa pošilja te cvetlice,« je dejala. »Vrtnar jih je bil ravnokar prinesel. Saj je še v ku- hinji, če bi znabiti hoteli sporočiti kakšno zahvalo, gospodična Karlina.« . »To je nesporazum,« je odvrnila Karlina. »Čemu naj bi jaz dobila cvetlice z Velikega Sjoetorpa? Ah, pojdite spet nazaj in dajte vrtnarju cvetlice nazaj.« . Karel Artur je sledil temu kratkemu razgovoru z najveejo pozornostjo. Bila je preizkušnja. Zdaj si bo popolnoma na jasnem. »Vrtnar se je docela jasno in odločno izrazil, da so cvetlice za gospodično Karlino,« je zagotavljala dekla, ki ni mogla razumeti, zakaj Karlina ne bi vzela cvetlic. , »No ja, potem jih pa položite tjakaj,« je rekla Karlina, ko je pokazala s prstom na mizo. . . Tedaj je Karel Artur globoko zadihal. Torej je sprejela cve- tlie! Zdaj je vedel zadosti. Ko ie dekla spet odšla in 6e je Karlina znova obrnila h Karlu Arturju, pa ni več mislil na to, da bi jo poljubil. Ne, na srečo je svarilo prišlo še o pravem času. »Zdi se mi, Karlina, da bi lahko šla ven k vrtnarju m mu sporočila svojo zahvalo,« je rekel. In s priklonom, v katerega je položil toliko prezirljive vljudnosti, kolikor je je sploh zmogel, jo izginil iz sobe. III. Karlina ni stopila za njim. Občutek bojazni jo je obšel. Mar se ni mogla tedaj zadosti opogumiti, da bi rešila moža, ki ga je ljubila? . Zakaj je moral cvetlični šopek prispeti ravno v najodločilnej-šem trenutku? Ali Bog ni hotel, da hi 6e Karel Artur rešil? Stopila je k mizi, na kateri je ležal še sveži in bujno barvani šopek in s solznimi očmi, ne da bi se zavedala, kaj dela, je začela cvetlice trgati. Ni še bila vseh raztrgala, ko je stopila h Karlini dekla z novim naročilom. Bila je drobna, s Karla Arturja pisavo popisana kuverta. Ko je hlastno odprla ovitek, je iz njenih tresočih se rok izpadel zlat prstan na tla. Pustila ga je, da bi prebrala nekaj vrstic, ki jih je bil Karel Artur načečkal na košček papirja. »Neka oseba, s katero sem se bil včeraj dobil in z njo zaupno govoril o mojih zadevščinah, mi je povedala, da boš ti verjetno kmalu obžalovala odklonitev, ki si jo pripravila Schagerstroemu in da si me zato čistn po načrtu tako razdražila, da bi potem jaz sam razdrl najino zaroko. Potem bi lahko ti Schagerstroemu pri prvi prihodnji priliki priredila lepši sprejem. Tega nisem hotel verjeti na noben način, toda sam sem videl, kako to drži in zaradi tega ti vračam prstan. Kakor se mi zdi, si razdrtje najine zaroke že sporočila Schagerstroemu. Ker pa te je pusti! čakati z odgovorom, si postala nemirna in si zato hotela spet navezati stike z menoj. Kakor mislim, je bil cvetlični šopek najzgovorneje dokaz, če ne bi bilo to res, bi ti bilo sicer v tistem položaju nemogoče sprejeti cvetlice,« Karlina Loewenskoeld jd večkrat zapovrsti prebrala pismo, ne da bi ga razumela. »Neka oseba, s katero sem se srečal včeraj zvečer — — —« »Ne razumem niti črke,« je rekla nemočno Ir, znova začela brati pismo. »Neka oseba, s katero sem se včeraj zvečer srečal... neka oseba, s kateio sem se včeraj srečal...« In prav tedaj se ji je zazdelo, kakor da se nekaj mrzlega in sluzastega, nekaj, kar je sličilo veliki kači, ovija okrog njenega života in jo hoče zadaviti. Zla kača obrekovanja je bila, ki jo je omrežila in jo za dolgo časa tiščala v kleščah. Škatlja s sladkorjem. Pred petimi leti, ko je prvikrat prišel v Korskyrko, je bil Kare! Artur strahovito strog pietist. Na Karlino je gledal kot na izgubljeno jx>svetno dete, s katerim je komajda spregovoril besedo. Tedaj se je Karlina seveda jezila in je bila v svojem srcu sklenila, da jo bo moral prav kmalu prositi odpuščanja za ta prezir. Kaj kmalu je tudi opazila, kako neizkušen je bil v vseh stvareh ki jih duhovnik na fari vsekakor mora poznati. Zaradi tega je prišla na misel, da bi mu pomagala. Sprva je bil^ v zadregi in no zaupljiv, čez čas pa se je že začel kazati hvaležnejšega in je pogosteje sprejel njeno pomoč, kadar se mu je pač ponudila. liokonisovne vračamo * »Slovenski dom* &b&ja ob delavnikih ob !! Me* - UP-.... *>nw. 11» .. u.bu». - r«w. «m» - »■« -