LETNIK XXII ŠTEVILKA 1 (5 T E Z I C E) APRIL 1995 Izdaja: Gimnazija Novo mesto Uredniški odbor: Jernej, Borko, Uroš Risbe: Indira Bečirevič, Naslovnica: Mimi Tisk: Tiskarstvo Opara Po mnenju Urada vlade za informiranje so Stezice proizvod, od katerega plačuje davek od prometa po stopnji 5%. V prihodnjem letu bo minilo že 250 let, odkar naša gimnazija opravlja svoje poslanstvo. Dijaki naše šole so od njenih začetkov pa do današnjih dni zaznamovali svoj in naš čas. Med njimi je mnogo vidnih znanstvenikov, umetnikov in gospodarstvenikov, ki so se s svojim delom uveljavili doma in v tujini. Zavedamo se svojega dolga, ki ga imamo kot šola do naših nekdanjih profesorjev in dijakov. Zato se trudimo, da bi delali dobro, in si želimo, da bi se tudi sedanji in prihodnji rodovi gimnazijcev s ponosom spominjali svoje in naše gimnazije. Želimo ohraniti tradicijo in dobro ime, ki so ga ustvarile številne generacije pred nami. Upam, da sadov njihovega trdega dela ne bomo izničili in da bomo lahko še vedno s ponosom povedali: “ SEM IZ NOVOMEŠKE GIMNAZIJE! “ Ho» o mesi o C- kr. gimnazija z okolico AeDes pletatl LitterisqVe prIVILeglo AVgVstissiMau Reginae Theresiae eXstrVCtae (To stavbo so postavili po naklonjenosti presvitle kraljice Terezije za vzgojo srca in uma) Že skoraj 250 let prihaja nadebudna in uka željna dolenjska mladina posedat, postopat, zabijat svoj čas in odkrivat vedno nove skrivnosti: iskat tisto, kar so izgubili njihovi starši ali pa eksperimentirat s potrpljenjem profesorjev v ustanovo, hišo, stavbo ali pa zgradbo, če hočete, ki >e ji uradno in pravilno reče gimnazija. Šola je idealen prostor za vse to. Tudi pred četrt stoletja so sc mulci m frčafele zatekli za te učene zidove m si pisali vsak svojo življenjsko zgodbo. Vse skupaj sc je začelo 3. novembra 1746... Pogosti požari, razne bolezni, najpogosteje kuga so Novomeščane gospodarsko močno prizadeli. Obrt je začela pešati, trgovina m veti cvetela kot nekoč, promet je bil preusmerjen mimo mesta. Meščane k torej pestila revščina in vsesplošna stiska, m to ne po lastni krivdi. Na Dunaj so cesarici poslali spomenico v obliki najpomzncišc m najvdanejše prošnje. Vendar previdna Micka Novomeščanom m takoj ustregla; za mnenje je zaprosila kranjske deželne stanove, vicedoma Kranjske - grofa Henrika Orzona in provincial kranjske frančiškanske redovne province - patra Sigismunda Skcrpina. (Nič m narobe z vami. če ne veste, kdo so ti ljudje pravzaprav bili. Upravičeno zaskrbljeni so lahko le profesorji zgodovine.) 16. aprila oziroma 6. maja 1746 - toliko časa je namreč potovalo pismo z Dunaja v Novo mesto - je šele zares in uradno privolila v ustanovitev gimnazije v Novem mestu. Novomeška gimnazija se je v glavnem ravnala po ljubljanski jezuitski gimnaziji, kakor je zahteval prvi učni načrt. Po njem so usmerjali pouk v poznih letih delovanja tudi novomeški frančiškani. Vendar niso poučevali grščine, ker je bil to bojda nepotreben predmet. Kmalu so uvedli tudi pouk zgodovine, aritmetike, zemljepisa in nemščine kot učni jezik - ugled latinščine kot edinega jezika znanosti je vse bolj bledel oziroma izgubljal barvo. Polagoma so začeli prehajati iz učenja na pamet na učenje na logični osnovi; spodbujali so učenčevo izvirnost in iznajdljivost, še posebej \ zadnjih dveh letnikih. Ni bila pomembna le nadarjenost in pridnost, ampak tudi socialne razmere učenca; revni so bili izpostavljeni ali pa zapostavljeni... vedno znova so morali dokazovati svojo bistrost... Od začetka je imela gimnazija šest razredov: štiri nižje m dva višja. V vseh razredih so se učili nemščino, verouk, latinščino, grščino, zemljepis, zgodovino in aritmetiko. Pouk je potekal cel dan. Vsak dan so imeli domačo nalogo, enkrat na teden pa so dopoldne pisali šolsko nalogo. V petem in šestem razredu je bil režim še strožji; vsak teden so pisali dve šolski nalogi. Štirikrat na leto so bili v vsakem razredu javni m svečani izpiti. Najboljši so bili nagrajeni, ponavadi so dobili knjigo. Zaradi vseh sprememb v srednjem šolstvu v vsej Avstriji se je “rodila" potreba po novi ureditvi in novem učnem načrtu. ... leto 1777/78 Vsa struktura se je spremenila; nastale so spet 5-razrcdnc gimnazije. Ho končam normalki so smeli vsi dečki, stari 10 let, delati sprejemni izpit. To možnost so imeli predvsem revnejši; sinovi plemičev in višjih uradnikov so imeli vrata odprta na stežaj. V duhu časa in tedanje miselnosti so sledili še številni posegi v šolstvo, vendar so te prve reforme najpomembnejše. Disciplina je bila zelo stroga. Poznali so sramotno in častno klop. pa tudi častno in sramotno knjigo. Tako so hoteli utrditi disciplino brez telesnih kazni, pa so bile še vedno v navadi. Do leta 1784 je bil pouk brezplačen. Potem pa je bila v škodo vseh revnih študentov uvedena šolnina. Poznali so tudi štipendije, vendar so bile te precej osamljeni primeri; redki so bili srečneži, ki so jo dobili. Začetek 19. stoletja - nove reforme; končno spet nekaj, kar je pritegnilo učence - na teden so imeli le 18 ur pouka in uveden je bil predmetni pouk. Dobili so tudi nove učbenike. Pod Francozi Število učencev drastično pade; ostala sta le še dva razreda. Namesto šolnin so uvedli takse. Slovenščina se v šolah ni veliko uporabljala, ker je profesorji niso znali; tudi ni bilo ustreznih učbenikov. Tudi na šolstvo leže mora nezaupljivosti in Metternichov policijski režim. Gimnazija postane spet 6-razredna, število učencev sc povečuje; zgradba postane pretesna za vse, zato leta 1821 začnejo pnzidavati. ...2. september 1838 (ta datum si pa lahko zapomnite) - prvič so predlagali, naj se slovenščina poučuje v šolah. Obdobje revolucije in POMLAD NARODOV To obdobje pomeni začetek postopne, a nezadržne laicizaeijc šol; pojavijo se še posvetni profesorji. Gimnazija postane osem razredna (višja in nižja; vsaka traja 4 leta), slovenščina pa učni jezik. Vendarle, dokler m gospod Bach uvedel svoj absolutizem. Uvedena je bila še matura in glavne počitnice so bile premaknjene; nič več niso trajale od 15. 9. do 1. 11. ampak od 1. 8. do 15. 9. Med NOB je gimnazija delovala ilegalno, dokler je marca 1942. ko so bili aretiram vsi glavni profesorji in dijaki, niso zaprli. Zgodovina naše stare mame je bila torej precej lušna in vsekakor vredna vsaj majhne pozornosti, zato smo jo dokumentirali tudi v našem, svetovno znanem, “cajtngu”. Simona Koščak GIMNAZIJA NOVO MESTO - DANES V letošnjem šolskem letu je na naši šoli 780 dijakov. Pouk poteka v 25 oddelkih. Redno je zaposlenih 40 profesorjev, imamo pa tudi precej pogodbenih sodelavcev. Trudimo se, da bi za vse predmete zagotovili ustrezne učitelje, vendar nam to ne uspeva najbolje. Kljub razpisom ostajajo delovna mesta nezasedena... Delovni pogoji niso povsem ustrezni. Stavba je stara, zgrajena leta 1912 v neoklasicističnem slogu. Ko so jo zgradili, niso predvidevali tako velikega števila dijakov. V garderobi, jedilnici in na hodnikih se srečujemo z nepopisno gnečo. Tudi vse učilnice in kabineti niso več funkcionalni in s svojo opremo v celoti ne ustrezajo zahtevam sodobnega pouka. Vsako leto šolo obnavljamo, celovito prenovo pa pričakujemo v tem in prihodnjem šolskem letu. Želimo, da bi postala naša gimnazija sodobna in primerno opremljena. Le tako bomo lahko ostali med dobrimi šolami. Ne želimo biti nepomembna šola tam nekje v provinci, na jugu... PREDMETNIK Obvezni del gimnazijskega predmetnika izvajamo od prvega do četrtega letnika kot na vseh ostalih gimnazijah. Verjetno pa se razlikujemo od ostalih v razporeditvi nerazporejenih ur, kjer smo šole dobile nekaj avtonomije in svobode. RAZPOREDITEV NERAZPOREJENIH UR Trudimo se, da bi upoštevali tako želje dijakov, kot tudi realne možnosti šole. Vsi dijaki se vpišejo v enoten gimnazijski program. Odločili smo sc, da v prvem letniku dodamo nerazporejeno uro matematike. - Kaj je botrovalo taki odločitvi? Na osnovi večletnih izkušenj smo ugotovili, da so razlike v znanju matematike zelo velike. Dodatno uro smo želeli zagotoviti počasnejšo obravnavo snovi, več vaj in ponavljanja. Ali je bila ta odločitev smotrna, nam bo pokazala analiza uspeha ob koncu šolskega leta. V drugem in tretjem letniku si dijaki svoj predmetnik obarvajo z različnimi predmeti, ki jih želijo iz fonda nerazporejenih ur. Izbirajo lahko med: - naravoslovnimi predmeti: BIE, KEM, FIZ - splošno-izobraževalnimi oz. družboslovnimi predmeti: ZGU, PSI, SOC - latinskim jezikom Te predmete imajo z dodatnimi urami okrepljene v drugem in tretjem letniku, v četrtem letniku pa se odločijo za tiste predmete, ki jih bodo opravljali v izbirnem delu mature. Seznam izbirnih maturitetnih predmetov, za katere izvajamo priprave, objavimo hkrati z razpisom za vpis. To so dejansko vsi splošnoizobraževalni predmeti, ki jih na šoli poučujemo. Poleg obveznih predmetov po predmetniku si dijaki svobodno izberejo svojo kombinacijo nerazporejenih ur. Kljub organizacijskim težavam, ki jih oblikovanje takih skupin povzroča, v glavnem lahko upoštevamo večino želja. Tako poteka pouk “nerazporejenih ur”, namesto v šestih oddelkih, v več kot tridesetih skupinah. OBVEZNE IZBIRNE SKUPINE Ob pouku si prizadevamo za čimbolj pestro ponudbo programov izbirnih vsebin. Poleg obveznega dela izbirnih vsebin, ki vključujejo zdravstveno vzgojo, vzgojo za družino, mir in nenasilje, spoznavanje političnega sistema, in kulturne dejavnosti, pripravimo na šoli več kot 50 programov, med katerimi lahko dijaki svobodno izbirajo. V realizacijo the programov vključujemo tudi zunanje sodelavce. Naj navedem nekaj programov, za katere je interes dijakov zelo velik: letni planinski tabor, smučarski tečaj, plavalni tečaj, ekskurzije, kemijsko laboratorijsko delo, astronomija. Iz leta v leto se povečuje število dijakov, ki se odločijo za različne oblike prostovoljnega dela. Program teh humanitarnih dejavnosti pripravimo skupaj s centrom za socialno delo iz Novega mesta. Tudi sodelovanje v različnih dijaških organizacijah na šoli kot so športno društvo, klub mladih raziskovalcev in kulturno društvo z vsemi sekcijami, lahko dijaki uveljavljajo kot OIV. Poleg tega pa še različne aktivnosti izven šole. V letošnjem šolskem letu smo program delovne prakse nadomestili s programom POKLICNA IZBIRA. Ta program, dejavnosti športnega društva, kluba mladih raziskovalcev in kulturnega društva vam bomo predstavili v nadaljevanju. Posebno mesto pa si zasluži tudi sodelovanje šole s Tovarno zdravil KRKA. Želimo vam predstaviti projekt MLADI PODJETNIK in NARAVOSLOVNI TEDEN, ki so ga v okviru programa poklicna izbira izvajali v KRKI. prof. Helena Zalokar POKLICNA IZBIRA Izbira študija in kasnejše poklicno udejstvovanje, ki izhaja iz te izbire, je za vsakega gimnazijca ena najtežjih ter najusodnejših odločitev v življenju. Spekter možnih študijev in poklicev se zelo hitro povečuje, kar še dodatno povečuje zahtevnost odločitve. Zato smo se na naši šoli odločili, da poskušamo dijakom pri tem vsaj malce pomagati. To je samo en vidik problema. Poleg tega se pojavlja še problem čimbolj smotrne razporeditve poklicev, glede na potrebe in možnosti zaposlovanja. Povsod po svetu se pojavlja podoben problem: višek kadrov na enem področju sočasno povzroča primankljaj na drugih področjih. Zato mora veliko diplomantov opravljati dela, za katere niso usposobljeni. Da bi število dijakov naše šole, ki se precej “na pamet” odločajo za študij čim bolj zmanjšali, smo na naši šoli obdržali delovno prakso, ki pa smo ji precej spremenili smoter in obliko izvedbe. S preobrazbo delovne prakse v poklicno izbiro se na naši šoli ukvarjamo kar nekaj zadnjih let. Čas za izvajanje takega programa v teh časih ni ravno idealen (zato je tudi večina drugih šol, ki imajo splošnoizobraževalne programe, prakso ukinila). Mi smo v svoji regiji pri podjetjih in ustanovah naleteli na sorazmerno veliko stopnjo razumevanja. Če je na začetku procesa spreminjanja programa še šlo predvsem za razumevanje, se v zadnjem letu to že spreminja v njihov interes -kadrovska politika. Vedno več podjetij in ustanov gradi svojo prihodnost na strateški kadrovski politiki in eden najpomembnejših segmentov te politike je ravno pridobivanje kadrov, ki so končali našo šolo (velik del sedanje in bodoče vodilne strukture v regiji so naši dijaki). Način izvedbe se stalno spreminja in gradi. Praktično je to nikdar končan proces prilagajanja oblike izvedbe. Sama izvedba je bila letos že kar malce preveč fleksibilna. Oceno bomo skupaj z dijaki in izvajalci potegnili po koncu letošnje izvedbe. KATERE SO BISTVENE ZNAČILNOSTI LETOŠNJE IZVEDBE? Kje dijaki opravljajo program? Osnovni cilj je, da imajo dijaki na nek način možnost spoznati svoj “bodoči” željeni poklic. Pri tem ni nikakršnih bistvenih omejitev pri izbiri. V letošnjem letu so si izbirali zelo različne možnosti (medicina - bolnica, zdravstveni dom; farmacija in njej podobne znanosti - Krkin naravoslovni teden; pravo - program v sodelovanju s sodiščem, občino, odvetniško zbornico in Krko, tov. zdravil; podjetništvo -v različnih podjetjih; pedagoški poklic - po osnovnih šolah; kriminalistika policija; arhitektura in gradbeništvo - Pionir; jezikoslovje in konstruktorstvo - Revoz; muzealstvo in sorodne poklice - Dolenjski muzej in Zavod za spomeniško varstvo; turizem - agencije, Krka zdravilišča, veterina - Dolenjski veterinarski zavod; itd.). Kdo opravlja program? Tisti učenec tretjega letnika, ki se za to odloči (prostovoljnost izbire med ostalimi možnimi v okviru obveznih izbirnih vsebin). Koliko se jih je odločilo? Presenetljivo veliko. Namesto pričakovanih tridesetih, se jih je odločilo preko stotrideset. Kdaj se program izvede? To se nam letos ni najbolj posrečilo. Ker smo računali na manjše število prijavljenih, smo predvidevali, da to dijaki opravijo v prostem času (počitnicah...) do konca šol. leta (31. avgusta 1995). Za drugo leto planiramo en teden v šolskem koledarju posvetiti izvedbi programa (za večino dijakov, ker togost ni nikoli priporočljiva). Kako program poteka? Sestavljen je iz več segmentov: - predstavitev programa dijakom, - individualni razgovori vodje programa z dijaki (uskladitev želja in možnosti), - dogovori z izvajalci programov (ustanove, podjetja) - vodja programa, - individualni dogovori med dijaki in izvajalci glede termina in programa izvedbe (za posebne programe se dogovarja izvajalec na šoli), - izvedba programa na mestu izvajanja (nekaj primerov bom posebej opisal), - pisna poročila o opravljenem programu, - anketa med dijaki in zaključna analiza z izvajalci o uspešnosti (neuspešnosti) izvedbe programa. KRATKA PREDSTAVITEV NAČINA IZVEDBE (NEKAJ ILUSTRACIJ ZA BOUŠO PREDSTAVO...) 1. primer: Naravoslovni teden v Krki, tov. zdravil, je posebej predstavljen na drugem mestu. 2. primer: Program pravo. Za čim širšo predstavitev poklica smo se dogovorili z nekaj izvajalci, ki so prikazali vsak svoj segment možnosti opravljanja poklica pravnika. - na Temeljnem sodišču v Novem mestu so dijaki v dveh dneh spoznali, kaj vse lahko opravlja pravnik v tej ustanovi in tožilstvu (predstavitev sodišča z vsemi oddelki, predstavitev tožilstva in prisostvovanje na eni od razprav), - na Upravni enoti in občini Novo mesto so dijaki spoznali kje in kako se izvaja upravni postopek (en dan), - predstavnik odvetniške zbornice Novo mesto jim je predstavil delo odvetnika, - pravnik iz gospodarstva (Krka, tovarna zdravil) jih je seznanil z delom pravne službe v gospodarstvu. 3. primer: Medicina Dijaki, ki jih zanima študij medicine, so v tednu dni spoznali na različnih oddelkih nekatere segmente del, ki se opravljajo v bolnišnici: kirurgija, pediatrija, patologija, laboratoriji za preiskave... 4. primer: Pedagoško delo V še nedavni preteklosti je bil del programa naše šole namenjen bodočim pedagogom. Kljub temu, da sedaj tega pri nas ni več, se zelo zavedamo problematike kadrovske politike v šolstvu. Zato sc trudimo, da bi se vsaj nekaj naših sedanjih učencev odločilo za poklic pedagoga. Dijakom, ki jih to zanima, smo skupaj s šolami v regiji omogočili, da sc seznanijo z delom v šoli še z druge plati (z “druge” strani katedra...). Vsakdo si je izbral tisti del, ki ga namerava kasneje študirati (predšolska vzgoja, predmetni pouk, naravoslovje, družboslovje, jezikoslovje, športna vzgoja, delo psihologa in pedagoga na šoli...). Vse ostale izvedbe so v okviru zgoraj navedenih načinov izvedbe (specifično za vsak poklic posebej). Osnovno vodilo pri izvedbi je, da poklic (in pot do poklica) najbolje predstavi tisti, ki ga opravlja. Zato je tudi oblika izvedbe prepuščena izvajalcem (organizator na šoli samo sodeluje s svojimi izkušnjami...). Kako naprej? Način izvedbe gre svojo evolucijsko pot naprej. Dobre in slabe strani letošnje izvedbe bomo analizirali in poskušali način izvedbe izboljšati (nobena stvar ni tako dobra, da bi ne bila možna izboljšava in nobena stvar ni tako slaba, da bi ne bilo možno poslabšanje...). M. Pucelj DIPLOMIRANI FARMACEVT JE V KRKI ISKAN IN CENJEN POKLIC Najdragocenejše naložbe v Krki so usmerjene v znanje in ljudi Krka je eno od dveh velikih farmacevtskih podjetij v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1954. S svojim hitrim razvojem in rastjo se je leta 1994 uvrstila med vodilna farmacevtska podjetja v srednji in vzhodni Evropi. Osnovna dejavnost KRKE je proizvodnja zdravil, zelenih zdravil, zdravil za 7ivq|j jn učinkovin, od tega gotova in zelena zdravila zajemajo 90 % (jnjizvodnje in prodaje. Struktura Krkine proizvodnje in prodaje Krka je pretežno izvozno usmerjeno podjetje, ki prodaja svoje izdelke v 71 držav sveta. V tujini imamo 14 podjetij in 12 predstavništev, v katerih dela 150 zaposlenih, večinoma z visoko izobrazbo. Ukvarjamo se z razvojem, proizvodnjo, kontrolo in trženjem zdravil in učinkovin, pri tem se zavedamo, da zdravilo ni navadni izdelek, temveč izdelek, ki je namenjen bolniku za lajšanje bolezenskih težav, preprečevanje ali zdravljenje bolezni. Vsako naše zdravilo mora biti učinkovito, zdravju neškodljivo in predpisane kakovosti. Zato v Krki vse naše moči, znanje in energijo usmerjamo v doseganje teh ciljev. Že od začetka intenzivno vlagamo v nove moderne obrate. Vse naše umske in finančne potenciale uporabimo za razvoj sodobnih, pretežno generičnih zdravil, ki zahtevajo sodelavanje strokovnjakov iz različnih področij. Seveda pa sta razvoj in kakovostna proizvodnja le del mozaika uspešnosti. Proizvod moramo ponuditi trgu - v korist bolnika in zadovoljstvo zdravnika. Za to je potrebno dobro poznavanje stroke, tako s področja medicine, farmacije kot marketinga, ki je na področju farmacevtske industrije še posebej zahteven. Zato naše podjete veliko vlaganja v znanje in ljudi. V Krki bomo do leta 2000 potrebovali več kot 200 novih sodelavcev z visoko izobrazbo - največ diplomiranih inženirjev farmacije Naše največje bogastvo so ljudje in sicer, predvsem visoko usposobljeni strokovnjaki, ki so poznani tudi v svetu. Imamo jasno začrtane cilje, koliko in kakšne visokostrokovne sodelavce bomo zaposlovali do leta 2000. V naslednjih letih bomo potrebovali večje število strokovnjakov s področja naravoslovnih znanosti, predvsem farmacije, kemije in medicine, od tega daleč največ diplomiranih farmacevtov. V Sloveniji že danes primankuje farmacevtov. Razlogi so med drugimi tudi naslednji: • za farmacevtska podjetja v Sloveniji je število diplomantov farmacevtske fakultete premajhno, • odpirajo se nove zasebne lekarne in predstavništva tujih farmacevtskih podjetij, ki tudi povečujejo potrebo po farmacevtih pri nas, • v tem obdobju odhajajo v pokoj prve generacije diplomiranih farmacevtov. Prizadevamo si, da bi se čimveč srednješolcev iz vse Slovenije, še posebej iz dolenjske regije, odločalo za študij naravoslovnih poklicev, predvsem farmacije. Analiza potreb Krke po kadrih do leta 2000 kaže, da bomo potrebovali več kot 200 novih delavcev z visoko izobrazbo. Potrebe do leta 2000 Po poklicni strukturi bomo potrebovali: 83 diplomiranih farmacevtov 36 diplomiranih kemikov ali kemijskih tehnologov, 26 diplomiranih ekonomistov, 23 doktorjev medicine in 42 različnih diplomantov ostalih fakultet. V srednjeročnem obdobju bo dinamika zaposlovanja diplomiranih farmacevtov večja in sicer bi želeli zaposliti povprečno 15 farmacvetov letno, po letu 97 pa nekoliko manj - 10 na leto. po ključnih poklicnih področjih: Štipendiranje - v letu 95/96 smo razpisali 15 štipendij za študij farmacije V skladu s potrebami po kadrih in ponudbo teh kadrov na trgu delovne sile oblikujemo tudi politiko štipendiranja. Tako največ štipendij razpišemo in podelimo za poklic diplomiranega farmacevta. Štipendisti od V. do VII. stopnje strokovne izobrazbe v letu 94/95 po vrstah študija: ostalo 14 farmacija 41 veterina 3 Kemija in Kemijska tehnologija 25 kemije. V letu 94/95 smo podelili 55 novih štipendij, od tega 25 za študij farmacije, 12 za študij kem. in kemijske tehnologije, 6 ekonomije, 3 mikrobiologije, 3 veterinarske medicine, 2 medicine in 4 za ostala področja. Pri podelitvi krkinih štipendij upoštevamo uspeh, znaje tujih jezikov, primerne osebnostne lastosti za bodoči poklic in seveda potrebe Krke po posameznih profilih. V letu 95/96 smo razpisali 15 štipendij za študij farmacije in 10 za študij Študij farmacije Za razvoj novih zdravil in učinkovin, kot tudi za proizvodnjo, kontrolo in trženje zdravil so potrebna široka in temeljita teoretična znanja in izkušnje iz teh področij. Za ta dela so najbolj usposobljeni dipl. inženirji farmacije, ki imajo največ teoretičnih in izkustvenih znanj o zdravilih in so strokovno jedro v farmacevtski industriji. Visokošolski študij farmacije traja 9 semestrov in diplomski semester. Fakulteta vpiše vsako leto približno 100 novih študentov. S spremenjeno zakonodajo bo po 1.6.1996 možen vpis le z zaključeno maturo na srednji stopnji. Dipl. inženirji farmacije so svoj visokošolski univerzitetni študij posvetili pridobivanju teoretičnih znanj in izkušenj o zdravilih skozi študij splošnih naravoslovnih predmetov: matematike, fizike, anorganske, analizne, organske in fizikalne kemije ter biokemije. Svoja splošna teoretična znanja so dopolnili s spoznavanjem medicinskih predmetov: biologije celice, anatomije, fiziologije, patofiziologije, mikrobiologije in klinične kemije in jih nadgradili s strokovnimi farmacevtskimi znanji predmetov: farmacevtska kemija, fizikalna farmacija, instrumentalna farmacevtska analiza, farmakognozija (znanost o zdravilnih zeliščih), farmacevtska tehnologija, biofarmacija, farmacevtska informatika, farmakodinamika, industrijska farmacija, analiza in nadzor zdravil in stabilnost zdravil. Načrtovan razvoj in dobre možnosti za nadalnje izobraževanje Po končanem študiju usposabljamo nove visokostrokovne sodelavce v okviru programa pripravništva, kjer lahko dobro spoznajo naše podjetje, dejavnost in ljudi ter se tako usposobijo za opravljanje svojega dela. Že od začetka spremljamo novega sodelavca v našem podjetju. Skupaj z njim, njegovimi nadrejenimi in strokovno službo načrtujemo njegovo pot razvoja, napredovanja in nadaljnjega izobraževanja. Glede na sposobnosti, želje in osebnostne lastnosti posameznikov usmerjamo njihov razvoj v področje stroke ali vodenja. Tisti, ki se usmerijo v stroko, izpopolnjujejo svoja znanja na podiplomskem študiju ali usposabljanjih in izobraževanjih doma in v tujini. Tisti, ki pokažejo več interesa in sposobnosti za vodenje pa svoje strokovno znanje nadgradijo z znanji, kot so organizacija dela, osnove ekonomskih znanj in marketinga, delo z ljudmi, nastopanja v javnosti in podobna znanja, ki jih vodja potrebuje za uspešno delo. Najboljši med njimi se odločijo za podiplomski študij managementa na različnih MBA programih. V letu 94/95 je kar 54 zaposlenih na podiplomskem študiju. Obširen program dodatnega izobraževanja pa pripravimo tudi v Krki, kjer si naši zaposleni pridobivajo znanja s področja vodenja, komuniciranja, obvladovanja kakovosti, uporabe računalnika pri svojem delu in izpopolnjujejo znanja tujih jezikov. Delo diplomiranega inženirja farmacije v Krki je lahko zelo raznoliko in zanimivo Ker imamo v Krki veliko potreb po diplomiranih farmacevtih, bi vam želeli predstaviti nekaj zanimivih področij dela pri nas. V nasprotju z ozko predstavo, da farmacevt lahko dela le v lekarni ali v laboratoriju, bi vam radi prikazali, da je delo farmacevta zelo raznoliko in zanimivo, ter primerno za različne tipe osebnosti. Raziskave in razvoj Če vas že od otroštva privlači odkrivanje in raziskovanje neznanega in novega, če ste “študiozen tip”, boste svoje delovno mesto v naši tovarni našli med sodelavci, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem učinkovin, novih gotovih zdravil in zdravilnih zelišč. Raziskovalno-razvojno delo je zelo obsežno in zanimivo. Lahko se posvetite določenim raziskavam na področju načrtovanja in pridobivanja novih učinkovin, farmacevtsko-kemijskim raziskavam na področju analitike in kontrole zdravil. V času univerzitetnega študija se lahko zgodi, da vas bodo strokovno farmacevtski predmeti močno zasvojili in v vas vzbudili željo, da delate na raziskavah, načrtovanju in oblikovanju novih gotovih zdravil v naših laboratorijih za razvoj novih zdravil. Za vsakega farmacevta so zelo zanimive raziskave učinkov zdravil, ki jih izvajamo v naših sodobno opremljenih laboratorijih za predklinične raziskave. V sodelovanju s klinikami pa izvajamo klinične raziskave. Proizvodnja in kontrola zdravil Če v sebi čutite, da ste bolj “praktičen tip” in imate organizacijske sposobnosti, se lahko vključite v planiranje, organiziranje, vodenje proizvodnje gotovih zdravil in v kontrolo gotovih zdravil. Ta dela so operativna, to pomeni, da se opravljajo po določenih delovnih zadolžitvah, po že znanih tehnoloških ali analiznih postopkih, vendar moramo uporabljati vsa naša strokovna znanja in izkušnje. Vas pritegujeta tehnika in računalništvo? Naša proizvodnja in kontrola zdravil je sodobna. Številni proizvodni stroji in analizni instrumenti ter procesi so računalniško vodeni in kontrolirani. Zato potrebujemo dipl.inženirje farmacije, ki bi se radi posvetili delu na razvoju in uvajanju računalniških programov v proizvodne procese in analizne tehnike. Kozmetika Farmacevti najdejo lahko veliko zadovoljstvo tudi pri razvoju, proizvodnji in kontroli kozmetičnih izdekov. Farmacevtski marketing Svoje mesto in izziv bodo pri nas našli tudi tisti, ki jih veseli delo z ljudmi, nastopanje v javnosti, promocija, prodaja in potovanja ali celo delo v tujih drževah. Čeprav so pogosta mnenja, da je to delo bolj primerno za ekonomiste, prav v farmacevtski industriji to ne drži. Na področju farmacevtskega marketinga je zelo pomembno dobro poznavanje farmacije in medicine. Strokovnjaki, ki delajo na tem področju se morajo stalno izpopolnjevati in slediti novostim v stroki. Naučiti pa se morajo tudi javnega nastopanja, učinkovitega komuniciranja in pridobiti potrebna marketinška znanja. Farmacevt na področju promocije opravljajo delo farmakoinformatorjev, kar pomeni, da zdravnike v zdravstvenih domovih, bolnicah, privatnih klinikah in abulantah seznanjajo o zdravilih in novih dosežkih v farmaciji in medicini. Ti sodelavci vzdržujejo stalne stike z zdravniki na določenem območju Slovenije. Veliko potujejo in sodelujejo pri organizaciji raznih srečanj, kongresov in simpozijev za zdravstvene delavce. Farmacevti v prodaji skrbijo, da so sodobna zdravila na razpolago v lekarnah zdravnikom in bolnikom. Veliko sodelujejo z veledrogerijami, ki oskrbujejo lekarne. Za tako delo so potrebni dinamični, komunikativni ljudje, ki radi potujejo in kontaktirajo z ljudmi. Vodenje Procesi in vse delo, ki teče v tovarni, brez dobrega vodenja ne bi bilo možno. Nobeno delo in proces ne teče sam od sebe, potrebno ga je organizirati, voditi in nadzorovati. Tako se farmacevti lahko uveljavijo tudi kot vodje oddelkov, služb, večjih in manjših teamov ali kot vodje projektov, pa tudi kot managerji najvišjega ranga, saj je generalni direktor Krke, ki uživa velik ugled v Sloveniji in v tujini, diplomirani farmacevt. Delo dipl. inženirjev farmacije je zahtevno, vendar zelo lepo, ker z našim delom in strokovnimi znanji pomagamo bolnemu človeku. Želimo, da bi vas te informacije vzpodbudile k razmišljanju o univerzitetnem študiju farmacije. Naj bo to izziv! Uspeli boste in dosegli svoj cilj. V farmaciji najde vsak strokovnjak delo, ki ga zanima in v njem najde tudi sebe. KLUB MLADIH RAZISKOVALCEV V lanskem letu smo petnajstletnico delovanja proslavili z največjim številom raziskovalnih nalog (52) in največjim številom nagrad in pohval na Gibanju Znanost mladini (3 prve nagrade, ena tretja, več pohval in priznanj). Motivacijo za tako veliko število nalog je bil tudi zaključni izpit z raziskovalno nalogo kot četrto izpitno enoto. V tem šolskem letu pa se pripravljamo na maturo in je raziskovalna naloga le pri psihologiji in sociologiji. Raziskovalna dejavnost mladih vseeno ni zamrla. V jeseni je deset dijakov prejelo Krkine nagrade za štiri raziskovalne naloge. Za Gibanje Znanost mladini pa 'pripravljamo 12 raziskovalnih nalog. prof Stanka Florjančič NARAVOSLOVNI TEDEN SREDNJEŠOLCEV V KRKI V Krki si prizadevamo, da bi se čimveč srednješolcev iz vse Slovenije, še posebej pa iz dolenjske regije, odločalo za študij naravoslovnih poklicev. Da bi vzpodbudili zanimanje srednješolcev za študij teh poklicev, ki jih bo potrebovala za svoj nadaljni razvoj, smo že v letu 1994 pripravili vrsto dejavnosti. Med drugim smo predstavili potrebe po tipičnih poklicih v Krki, organizirali podjetniško delavnico,naravoslovni teden, podelili več štipendij in tako kot že vrsto let spodbujali mlade k raziskovalnem delu s tradicionalnimi Krkinimi nagradami. Tako kot lani je tudi letos od 9. do 13. januarja v Krki potekal naravoslovni teden. Udeležilo se ga je 40 učencev Gimnazije Novo mesto in Srednje zdravstvene šole. Cilj, ki smo si ga zastavili izpolniti z njim, je bil predvsem temeljito predstaviti poklic diplomiranega inženirja farmacije na vseh področjih dela v farmacevtiki in kemijski industriji. Dijakom smo predstavili Krko, seznanili smo jih z osnovnimi pojmi v farmaciji, z zdravilnimi oblikami, mikrobiologijo v farmaciji, raziskovalnim delom v biotehnologiji in predkliniki ter z medicinskim informiranjem. Predstavili smo jim tudi program Zelenih zdravil in Kozmetike ter organizirali ogled proizvodnjih obratov, skladišč in laboratorijev za kontrolo kakovosti surovin. S. V. MLADI PODJETNIK ŽE TRETJIČ Projekt Mladi podjetnik je letos potekal že tretjič. Bil pa je nekoliko obširnejši kot prejšnja leta. 23 izbranih dolenjskih srednješolcev - 14 iz novomeške gimnazije, 6 iz SES in 3 iz STZŠ Novo mesto - je že v lanskem poletju obiskovalo dva računalniška tečaja, in sicer urejevalnik besedil Word in urejevalnik preglednic Excel. Kasneje so jim pripravili še tečaj angleščine in izobraževanje s področja komuniciranja in osebnega razvoja. Osrednji del projekta pa je bila podjetniška delavnica, poimenovana Od zamisli do izdelka. Teoretični del, ki je obsegal 41 ur, so ipeljali predavatelji s Centra za izobraževanje in svetovanje na Ekonomski fakulteti, največji del dr. Iča Rojšek. Najzahtevnejši je bil praktični del, pri katerem so dijakom pomagale Krkine mentorice, in sicer ga. Jožica Stamcar, ga. Milena Kastelic, ga. Slobodanka Vuk, ga Marija Drnovšek, ga. Darja Potrč-Trpkovska in ga. Duška Verbič. Srednješolci so izdelali 5 zanimivih nalog: Skodelica sadja in Čajčkomanija za Zelena zdravila, Nova vodica po britju in Ronhill malo drugače za Krko Kozmetiko in Mlečni napitki za športnike za sektor za investicijske projekte in investicijski razvoj. Pri pripravi nalog so pokazali izjemno kreativnost, sposobnost vodenja, organiziranja in timskega dela. Hkrati pa so pridobili novo znanje in spoznali Krko. Slednje pa lahko koristi vsem, tako Krki kot dijakom. S.V. MATEMATIČNI KROŽEK Tudi letos deluje na naši šoli matematični krožek, in sicer v dveh skupinah: prvi letniki ob ponedeljkih ob 7.05 - 7.50, drugi in tretji letniki pa ob sredah od 13.10 - 14.30. Na krožku obe skupini rešujeta naloge prejšnjih izbirnih in državnih matematičnih tekmovanj; rešujemo pa tudi naloge, ki so ubjavljene v ustreznih revijah (Presek, Matematičko-fizički list) in so namenjene pripravam dijakov na različna tekmovanja. Mnogo nalog črpamo tudi iz zbirke Izbrane naloge, avtorja prof. Franca Savnika. 18. aprila 1995 smo imeli izbirno tekmovanje. Dijake, ki so v posameznem letniku dosegli največ točk, smo predlagali republiški komisiji za udeležbo na državnem prvenstvu, ki bo letos 22. in 23. aprila v Kranju. Leta 1994 se je osem dijakov naše šole uvrstilo na državno tekmovanje v Kočevju. Dijaki so bili zelo uspešni, saj je Samo Plut (med prvimi letniki) osvojil pohvalo; pohvalo pa si je prislužil tudi Matjaž Košak (med tekmovalci 2. letnika). Najuspešnejši pa je bil Primož Moravec, ki je za četrti letnik osvojil drugo nagrado in se tako uvrstil v slovensko olimpijsko ekipo za matematično olimpijado, ki je bila julija 1994 v Hong Kongu. Primož je bil izmed petih članov slovenske ekipe najuspešnejši in je osvojil pohvalo. Le točka ga je delila od bronaste kolajne! Prmož Moravec pa ni edini tako uspešen tekmovalec v mednarodnem merilu naše šole iz zadnjih let. 1993 se je v slovensko olimpijsko ekipo za matematično olimpijado v Turčiji uvrstil tudi Bojan Gornik. Ker pa se je sočasno uvrstil tudi na fizikalno olimpijado, ki je potekala istočasno v Virginiji - ZDA, se matematične olimpijade ni udeležil. Dijaki, ki zberejo na državnih tekmovanjih določeno število točk, so v naslednjem letu vabljeni na mednarodno tekmovanje mest, ki ga organizira ruski matematični list KVANT. Zadnjih pet let se je z naše šole tekmovanja udeleževal vsaj po en član. Naloge, ki jih rešujejo na tem tekmovanju, so zahtevnejše od tistih na državnih tekmovanjih. Končno oceno nalog izreče komisija v Moskvi. Bojan Gornik je trikrat zaporedoma prejel moskovsko priznanje, ki ga podeljuje revija KVANT (1991, 1992 in 1993). S tem si je prislužil status zmagovalca. Upam in želim, da bo tudi nova generacija krožkarjev uspešno zastopala našo gimnazijo. prof. A. Hržica Rezultati ankete: SE DOGAJA PREMIK TUDI V NOVEM MESTU? Novo mesto ostaja eno redkih mest brez svojega stalnega prostora za kulturno udejstvovanje mladih. Obstajajo že različne organizacije in krožki, za katere so potrebna finančna sredstva ali pa so premalo predstavljeni širšemu krogu mladih in tako omejeni le na izbrane posameznike. Širša mladina pa ostaja brez možnosti udejstvovanja ali pa predstavitve svojih del v letih, ki so najbolj pomembna za človekov osebni razvoj. Večina srednješolcev je mnenja, da se na področju aktivnosti za mlade premalo dogaja. To je pokazala anketa, ki je bila izvedena med srednješolci vseh novomeških srednjih šol. Tako je 92% od 351 anketiranih dijakov menilo, da je prireditev za mlade premalo in 86% izmed njih, da potrebujemo novo mladinsko organizacijo. Žalostno pa je, da kar 51% anketiranih dijakov ne pozna nobene mladinske organizacije. Med ostalimi pa sta bila najbolj pogosta odgovora DNŠ in MKC. Prvi pa je v zadnjem času resnično popestril dogajanje na sceni. Zelo malo dijakov pa je vključenih v različne organizacije, le 7%. Res pa je, da so organizacije, ki že obstajajo, predvsem študentske. Do tu je analiza ankete pokazala, da se v tem mestu mora zgoditi premik naprej na področju razvoja mladinske kulture. To so končno dojeli tudi ljudje, ki vodijo politiko tega mesta. Tako je bila v začetku letošnjega šolskega leta formirana prostovoljna skupina srednješolcev pod mentorstvom ge. Violete Suhadolnik, katere mesto je sedaj prevzel g. Robert Judež. Ta skupina je tudi izvedla to anketo. Skupina naj bi v sodelovanju z DNŠ in MKC pomagala oblikovati prostorsko ureditev in program delovanja mladinske organizacije. Zato je bilo postavljeno tudi vprašanje, kako bi izkoristili prostore. Odgovori so jasno pokazali, da je še veliko dejavnosti, ki bi jih želeli mladi, pa nimajo možnosti, da bi se jih udeležili. Na to je pokazalo 36 različnih odgovorov. Največji interes je za koncerte, vendar si mladi želimo tudi art kinematografe, več razstav, dramski krožek, mladinska srečanja, itd. Večina mladih, kar 61%, pa bi bila v organizaciji pripravljena tudi aktivno sodelovati. Torej je anketa pokazala, da so prostori resnično nujnost in da je že skrajni čas, da so se stvari na tem področju začele pa čeprav milimetrsko premikati. Prostori naj bi bili v Kulturnem centru Janeza Trdine (bivši Dom JLA), vendar je za ta prostor še nekaj ostalih interesentov. Upajmo pa, da bo vsaj tokrat imela mladina prednost, kajti na nas mladih stoji svet. Jana Vedno sem si želela spoznati najbolj norega človeka tega sveta. Žal pravijo, da sam sebe človek nikoli zares ne spozna. K. p. Potujem na oblaku in se razgledujem prav udobno se pogrezam v njegovo mehkobo in ptice v letu mi delajo senco pred žgočim soncem Zabavno je gledati ljudi ki hitijo po vsakodnevnih opravkih in pozabljajo na oblake Prijetno je smejati se ob neumnih besedah in v resnih trenutkih Pošiljam pozdrave in maham v slovo z mojega potujočega vlaka kjer ne plača karte Brezplačno potovanje si vendarle lahko privoščim Toda na koncu se plača prav vse HEY YOU, DON’T WATCH THAT, WATCH THIS ! MADNESS so ena najbolj priljubljenih britanskih zasedb v zadnjih 20-ih letih. Njihov nastanek sega v sedemdeseta leta, in sicer v davno leto 1976, ko se je marsikdo med nami šele rodil. Na začetku so bili pripadniki mladih skin-head-ska upornikov in so svoja stališča izražali preko ska glasbe. Dve leti so igrali le kot predskupina takrat bolj poznani skupini THE SPECIALS, leta 1979 pa so izdali prvi studijski album z zvenečim naslovom ONE STEP BEYOND, s katerim so zasloveli v Britaniji in kasneje po vsej Evropi. Kasneje so prerasli v zrelo pop skupino in igrali mešanico pop in ska glasbe ter tako pridobili še več oboževalcev. V ZDA pa niso nikoli zares uspeli zaradi ameriške nesposobnosti za dojemanje angleškega črnega humorja. Sredi 80-ih let so se tudi politično opredelili in javno izrekli podporo laburistični stranki, vendar to ni vplivalo na njihovo duhovitost in humor v njihovem izgledu. Zadnji studijski album so izdali leta 1985, ki pa sta mu kasneje sledili še dve zbirki uspešnic. V tem času je skupina prenehala delovati. Po sedmih letih so se ponovno zbrali in pripravili koncert z naslovom THE MADSTOCK, ki je skovanka med besedama MADNESS (norost) in Woodstock. Kljub parodičnemu naslovu se je na koncertu, ki je bil 8. avgusta 1992 v severnem delu Londona, zbralo več kot 50.000 veseljakov in ljubiteljev skupine. Ta koncert so izdali tudi na dvojni kompaktni plošči in ga uspešno ponovili leta 1993 ter 1994. Skupina je sestavljena iz sedmih članov, in sicer so to: SUGGS, LEE-JAY, CHAS, CHRISSY-BOY, BARSO, WOODY & BEDDERS. Za vse bralce Stezic sestavila M.P. in T.V. NOČ Iskala sem te. Iskala sem te povsod, po ulicah, po gozdovih, po pokošenih travnikih. Iskala sem te med razbitinami, med ruševinami, med tistimi zdrobljenimi ostanki svojega življenja. A našla sem le solze na licih in tisti slano grenki okus na ustih. Gledam skozi okno. Tam v daljavi gori majhna lučka. Včasih se mi zdi, kot da bi mi pomežiknila in takrat se mi na ustih prikaže rahel smehljaj. A solze so močnejše. Strah me je, tako me je strah. Imam občutek, kot da se bo vsak čas nekaj zrušilo name. Vsi šumi okrog mene so se zlili v nekaj grozečega. Želim si, da bi lahko pobegnila. Kar naenkrat se pojaviš v sobi. Stopaš proti meni. Vem, danes bom spet zakopala roke v tvoje lase in se potopila v modrino tvojih oči. Tvoje roke me bodo objele, mehki prsti bodo obrisali moje solze, nežni glas bo pomiril moje strahove. Saj veš, kje se skrivajo. Vse polno jih je. Zdaj si me ne upajo dotakniti, ko si ti tu. A ko boš odšel... Bližali se mi bodo, stegovali roke proti meni, njihove velike, grabežljive roke. “Oprosti punčka,” praviš. “toda moram oditi. Mojc življenje v tistem skritem kotičku tvojih možganov se je končalo.” In vem, da boš tokrat res odšel. Strahovi se počasi plazijo iz svojih kotov. Čedalje bliže prihajajo. Njihove dolge roke se stegujejo proti meni. Nekega dne me bodo dosegle. Razen, če me kdo reši... Mala rdeča lučka gori naprej. Zdaj je začela utripati. V daljavi slišim zvok sirene... Tina KAJ BOSTE PA POTEM ?! Verjetno se je že marsikdo izmed vas vprašal, zakaj se nič ne dogaja, zakaj ni koncertov in drugih kulturnih prireditev, zakaj tisti iz MKC-ja ali DNŠ-ja ali .kakšne druge organizacije, nenazadnje tudi n.ste gimnazijske, ki se je nekoč imenovala NDO, nič ne organizirajo. Veste časi tistih ljudi, ki so v okviru MKC in DNŠ take stvari prirejali, so mimo. Zdaj imajo svoje življenje v Ljubljani, na fakultetah. Zdi sc jim neumno delati za lenuhe, ki ne znajo ceniti dela, ki sc potikajo samo po gostilnah in jim ni mar kakšno je njihovo kulturno življenje. Prepričan sem, da bi nam pomagali pri soustvarjanju zgodovine Gimnazije Novo mesto, če bi jim le pokazali, da znate tudi vi ustvarjalno živeti. Sedaj pa, ko nas je na šoli le peščica takih, ki bi radi kaj naredili, ki smo zagnani, da bi se kaj dogajalo, da ne bi bil tak dolgčas. Vendar sc nič ne naredi s podporo dijakov, ki je na gimnaziji vsekakor manjka. To pa ne pomeni le, da pridete na koncerte in druge prireditve, ampak tudi to, da nam pomagate pri pripravi le-teh. Rekli boste, kaj sem pa jaz naredil, da vam lahko pridigam. Veni, da nisem storil dovolj, prav gotovo pa sem naredil več kot večina drugih dijakov na tej šoli. Lahko pa vam povem, da sem po vseh koncertih pospravljal sam oziroma s pomočjo enega ali največ dveh dijakov. Če pa bi se pospravljalo med poukom, bi se v telovadnici kar trlo zagrizenih pomagačev. Mislim, da to ni način, ki vodi v pozitivno smer pri organizaciji takih prireditev. Zakaj ne bi tudi vi včasih pomagali pripravljati, pospravljati ali kako drugače pomagati pri organiziranju družabnih dogodkov. Tudi mi, ki sedaj delamo vse to, nismo pripravljeni garati do onemoglosti. Tudi mi bi včasih rajši šli v mesto na pivo, kot pa da se znojimo, ko organiziramo koncerte, likovne razstave, literarne večere, pripravljamo Stezice in ostalo. Kot vidite sem uporabljal množino, kar pomeni, da nas je nekaj, ki bi vseeno radi, da se začne kaj delati. Mi smo že začeli, pa vi? In nenazadnje: večina nas je iz četrtih letnikov. Mi bomo čez dva meseca odšli. Kaj boste pa potem?! Uroš Žižek, 4.b GIMNAZIJ ADA SE PIŠE Z J IN VELIKO ZAČETNICO (9. člen statuta Gimnazijade) Čeprav vam morebiti ne pomeni ničesar ali celo ne veste, du sploh obstaja, nič ne spremeni dejstva, da je tik pred vrati že četrta (4.) vseslovenska manifestacija vesoljnih gimnazijcev. Na Ptuju se bo namreč 21. in 22. aprila odvijalo, zdaj že kar Štajerska, Gimnazijada, kamor se bo to pot smelo zateči le omejeno število gimnazijcev (lani se nas je namreč v Mariboru zbralo več kot tisoč, kar je povzročilo predpotresni kaos, mnogi pa so razvili polemiko, ali dijaki ne izrabljajo Gimnazijade za špricanje). Ti izbranci bodo imeli možnost oplemenititi svoje ime in ugled šole. Za novomeške gimnazijce bo to predvsem priložnost, da popravijo precej medel vtis z lanske Gimnazijade, ko se je naš KONCERT KLASIČNE GLASBE v unionski dvorani z več kot sto sedeži ogledalo borih trideset prisotnežev, česar je med drugim kriva tudi slaba organizacija in koordinacija s strani novomeške gimnazije. Letos se nam po zagotovilih ravnateljice prof. Helene Zalokar in prof Dronjakove, ki skrbita za samo zapolnitev programa, obeta precej drugačen program, ki bo, vsaj kar se tiče kvalitete, dokaj podoben neponovljivemu nastopu novomeških dijakov izpred dveh let v Velenju, saj se bo na Ptuj podalo več kot štirideset gimnazijcev, s čimer bomo odločno kršili omejitveni cenzus. Kakorkoli že, poleg nastopa pevskega zbora, plesalcev in drugih izvajalcev se bo Gimnazija Novo mesto zgledno predstavila v luči njene bližajoče se 250-letnice ustanovitve m bo v ta namen (tudi za Ptujsko Gimnazijade) izdala dopolnjene in požlahtene Stezice. Pričakujemo lahko, da bo novomeška gimnazijadna prezentacija odmevna in seveda množično obiskana, samo sprašujemo pa se lahko, ali bo tudi Novo mesto sposobno pripraviti Gimnazijado v prihodnjem tisočletju ali dveh. Branko Jordan. 3.D “BOGASTVO, KI GA PRIJATELJ NOSI V SEBI, SLUTIŠ LAHKO LE PO TISTEM, KI GA NOSIŠ SAM !” Tone Škarja, Jalung Kang Prijateljstvo !? Kako skrivnostno in mogočno zveni ta preprosta beseda, katere smisel sem iskal v najglobljih kotičkih svoje duše in vse, kar sem našel, je bil le nejasen oris neke osebe, zaradi katere sem začel verjeti, da sreča ni le sen in prijateljstvo le ime. Nejasen oris je z vsako besedo, z vsakim pogledom in nasmehom dobival ostrejše poteze in po mnogih dejanjih se je izoblikoval veličasten portret dveh prijateljev, katerim največja sreča je bila iskrena bližina drugega. Svet se je ustavil, da bi videl tega srečnega človeka. Toda nihče ni opazil nenavadnega pogleda in nihče se ni zmenil za nepomembna vprašanja, zaredi katerih sem začel dvomiti , da je Zemlja okrogla in da sem jaz le zanemarljivo majhen delček ogromnega kolesja, ki mu pravimo človeštvo. Vsa ta vprašanja so potrebovala odgovore, toda nisem jih mogel najti, in vse, kar sem lahko naredil, je bil le zamišljen pogled v daljavo, kjer sem pozabil nekaj lepega, da bi našel nekaj vrednega in večnega. Spraševal sem se, ali sem storil prav in prepozno sem začel verjeti prijateljevim besedam o pomembnosti sreče v trenutku, ko jo doživljaš in dojemaš. In prav kmalu sem se nehal spraševati, kajti imel sem prijatelja, ki sem mu zaupal in ki mi je res veliko pomenil. Ob njem sem našel veliko odgovorov in zato se nisem zmenil za vprašanja. Toda nepremišljena beseda je uničila vso težo dejanj iz preteklosti in nastala je praznina, ki je nihče več ne more zapolniti. V tistem trenutku, ko sem izgubil prijatelja, sem spet našel vprašanja, toda stari odgovori so se pokazali kot prijazna bolečina, ki pa jo srce ne more prenašati, ne da bi jokalo. Sprašujem nebo, zakaj je vse narobe? Zakaj ni več sreče in zakaj se ne znam več smejati? Zakaj razumem le govorico joka in zakaj poslušam le glas žalosti? Ker sva bila mnogo premlada za resnično prijateljstvo in prav to sva doživljala. Zdaj se požvižgam na vse to, čeprav nekje globoko v sebi vem, da bom vedno pripravljen vstopiti v igro, ki ji pravimo prijateljstvo. Če ne zaradi drugega, pa zaradi prijatelja, ki sem ga izgubil. Rnrko V sivinah mrtvega mesta Je beg v notranjost smeha Rešitev vseh nabranih razočaranj (Trenutno Trenutki) Podajanje dotikov Srečevanje bežečih oči Skrivanja in odkimavanja Resničnih bivanj Kafič Elephant Zadimljeni obrazi In morda Nekje Na novo rojena občutja Prižgan cigaret In glasen odmev besed Iz grl(a) Iz pet(e) Tujčev vonj in neka prijetna udomačcnost Čez prostor se razlega Veter različnih generacij ...Slikanje s pestrimi barvami Ničevost Alkoholizacija Zadrgnjena monotonost Odbita drugačnost ...Vkoreninjenost Kapučino Mrzlo pivo Čaj z mlekom želja po spremembi Vendar sme na predanost Pogovori Smeh Bluze nje Luzerstvo Vračanja in spomini Bežanja in spomini Nasmeh ob vsem In vse je vedno Rože uvelega trenutka »DBOJKARSKO PRVENSTVO NOVOMEŠKIH SREDNJIH ŠOL' 2.2. 1995 je v Športni dvorani Marof potekalo občinsko prvenstvo v odbojki za moške. Po pričakovanju je prvo mesto zasedla prva ekipa gimnazije, ki je v finalu po razburljivem boju z 2:1 ugnala ekipo Centra oz. STZŠ. Tretje mesto je zasedla druga ekipa gimnazije, ki je z 2:0 premagala ekipo Srednje šole za gostinstvo in turizem. Naj še omenimo, da so prvo ekipo zastopali: Jernej Atelšek in Kristjan Turk iz 4.d, Klemen Gutman iz 2.f, Marko Graberski iz 2.a, Matic Fortuna iz 2.a, Dejan Šmalc iz l.a ter Bojan