NAGRAJUJEMO NOVE IN ZVESTE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Štajerski Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. Podravje Za zamenjavo hidrantov potrebnih 750.000 evrov O Stran 3 Kronika Uprava Perutnine Ptuj nadzornikom ponudila odstop O Stran 24 Ptuj, torek, 15. decembra 2015 letnik LXVIII • št. 97 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski TED Podravje • Drugi festival Veni vidi - vino mlado www.tednik.si IStajerskitednik I — Stajerskitednik Tednikov intervju Primož Brenholc • Ob prvi odločitvi za življenje v Sloveniji sva se pošteno uštela O Stran 9 Reportaža Podravje • Kaj so odkrili arheologi na trasi avtoceste O Stran 7 Šport Nogomet • Zavrča-ni končali z zmago O Stran 11 Veliki intervju z Dejanom Zavcem • »Dotaknil sem se neba, nebes ...« O Strani 15 -17 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Za večjo prepoznavnost naših vin »Ptuj s Halozami in Slovenskimi goricami je bil že nekoč uveljavljeno vinogradniško in vinarsko območje. Njegov razvoj in gospodarstvo sta bila tesno povezana s to panogo. To mu želimo s festivalom mladih vin, tudi v povezavi s Salonom sovinjon, povrniti,«je bilo slišati na drugem festivalu mladih vin. Več na straneh 4 in 5. Foto: Črtomir Goznik RADIOPTUJ 89,8° 98,2° IO473 www.radio-ptuj.si Ormoški vodovod • So bili evropski milijoni postavljeni na kocko? O Strani 2 in 3 NAGRAJUJEMO NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! 20 % gotovinski popust, božično-novoletni, na PVC-okna, vrata. t Država bi kmetom j brezplačno pripeljala vodo na zemljo, a mnogi še Kupon velja za eno storitev, izkoristite ga lahko do konca decembra 2015. A ABA Štajerski TEDNIK Kuponček skupaj z naročniško številko in svojimi podatki Izrežite ter ga z osebnim dokumentom. v podjetju Roietarstvo Aba, Boštjan Amuš, s. p., Štuki 26 a, Ptuj, da boste lahko koristili ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika. Informacije na telefon 02 787 86 70 ali roletarstvo.aba6siol.net ! PARADA 2015 V ŽIVO • športna dvorana OŠ Ljudski vrt na Ptuju! * V SOBOTO, 26. decembra, ob 16. uri . S VEČ KOT 200 NASTOPAJOČIH! f ]AGER Pred prodaja vstopnic: Radio - Tednik Ptuj, center Jager Ptuj In Center Jager Gorlšnlca * P5< Car,, RiAna II U16, m 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 15. decembra 2015 Ormož • Zakaj se je zatikalo pri izdaji uporabnega dovoljenja za vodovod So bili evropski milijoni postavljeni Občina Ormož je za pridobitev uporabnega dovoljenja za 10-milijonski projekt izgradnje vodovodnega sistema morala na novo pridobiti tno pridobljenim dovoljenjem in izvedbo projekta so bila tako velika, da Upravna enota (UE) Ormož uporabnega dovoljenja na obstoječo odločila za umik vloge, postopek popravka dokumentacije in vnovično pridobivanje gradbenega dovoljenja. Občina je vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja na tamkajšnjo upravno enoto vložila 26. avgusta letos. Samo dva tedna za tem, 10. septembra, je UE zaprosila za vračilo dokumentacije oz. umik vloge in ustavitev postopka. Župan Alojz Sok je sicer v imenu občine Ormož kot investitorke ob vložitvi zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja podpisal dokument, v katerem izjavlja, da je bila gradnja izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem. Ob podpisu te izjave je župan očitno malo zamižal, saj se je le 14 dni za tem odločil, da zahtevek za izdajo uporabnega dovoljenja umakne. Zaradi raz- hajanj med dokumentacijo in izvedbo na terenu je šla občina v ponovljen oz. nov postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Je občina za sistem neupravičeno pobirala najemnino Vili Trofenik in Boštjan Štefančič iz društva Forum Ormož sta oktobra o problematiki med drugim poudarila: »Samo sklepamo lahko, da so odstopanja tako velika, da jih ni možno nadoknaditi z dopolnitvijo pomanjkljivega dokumenta.« Opozorila sta, da bo zanimivo izvedeti, kdo so Uvodnik Pol milijona evrov za šest proslav Čeprav je prav zdaj mesec, ko si vsako leto neutrudno ponavljamo tisti znan refren Domicljeve »...sajpo novem letu boljše bo...«, tokrat ne morem mimo vestič-ke, ki se je v poplavi vsakodnevnih informacij kar nekam izgubila. Namreč, vlada je na zadnji seji med drugim potrdila koledar državnih proslav za leto 2016. Za skupno točno šest slovesnih prireditev na državni ravni (gre za počastitev Prešernovega dneva, dneva upora proti okupatorju, dneva državnosti, dneva suverenosti, dneva samostojnosti in enotnosti ter 25. obletnico sprejema ustave) je namenjenih, reci in piši, 450.000 evrov! Če so me moji učitelji v osnovni šoli naučili prave matematike, potem bo ena takšna proslava stala neverjetnih 75.000 evrov! Kot pravijo, naj bi bilo v ta, skoraj polmilijonski znesek, všteto še nekaj malega sofinanciranja za praznike združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, vrnitve Primorske k matični domovini, dneva reformacije ter dneva Rudolfa Maistra, ki pa v prihodnjem letu ne bodo več obeleženi z državnimi proslavami. In tudi če potem strošek ene t.i. državne proslave znižamo na 70.000 evrov, se sprašujem, kdo, zakaj in koliko bo pokasiral za uro do uro in pol nastopa na kakšnem od odrov oziroma dvoran . Stroške omenjenih proslav bo financiralo kulturno ministrstvo. To isto kulturno ministrstvo, ki za vse časopisne medije v vsej državi za njihovo celoletno ustvarjanje razpisuje le 400.000 evrov pod ostrimi pogoji, čeprav je teh časopisov gotovo več kot šest in čeprav vsi izhajajo več kot le šestkrat na leto, velika večina celo več kot šestkrat na mesec . Res je, da je skoraj pol milijona evrov v primerjavi z drugimi nepotrebnimi (da ne rečem neumnimi) izdatki, ki sijih naša država privošči - kot je recimo prihajajoči referendum, ki nas bo stal skoraj štiri milijone evrov -res malo. A bode v oči, in to upravičeno. Predvsem naše, lokalne pripravljavce proslav, torej občinska društva, ki veliko večino tovrstnih proslav pripravijo praktično zastonj ali za neomembe vreden drobiž. Pravzaprav me zanima nekaj drugega: koliko od velikih šestih državnih proslav bi bilo izvedenih, če bi zanje namenili npr. le desetino vsote, kakih 45.000 evrov? Nobena?! Simona Meznarič krivci za nastalo stanje: ali izvajalec, investitor, nadzor ali pa vsi skupaj. Kot nedopustno sta označila tudi potezo občine, da je februarja letos novozgrajeni vodovodni sistem vključila v najemno pogodbo s kon-cesionarjem, aktivirala pa naj bi ga že novembra lani. S tem naj bi občina neupravičeno z najemnino preko omrežnin obremenila uporabnike. Občina naj bi tako sistem predala v uporabo, ne da bi imela zanj pridobljeno uporabno dovoljenje. Cevovode gradili po zemljiščih, ki niso bila v gradbenem dovoljenju V zvezi z zapleti smo za pojasnilo zaprosili župana Alojza Soka. »Ob izvedbi projekta je prišlo do gradnje po parcelah, ki niso v gradbenem dovoljenju. Zaradi odstopanj smo morali iti v postopek pridobivanja spremembe gradbenega dovoljenja, kar je pomenilo, da si moramo pridobiti manjkajoče razpolagalne pravice. Treba je poudariti, da niso bile sporne parcele, na katerih stojijo objekti (vodohrani in pre-črpalnice), ampak kjer je bil položen cevovod, ki se je v delih polagal ob že obstoječih cevovodih. Zaradi zagotavljanja varne oskrbe občanov s pitno vodo del ni bilo mogoče prekiniti. Občina Ormož je nemudoma začela postopke pridobivanja razpolagalnih pravic oz. služnosti. Nekaj smo jih lahko pridobili hitro. Za nekatere bo potrebno nekoliko več časa, saj so bile opravljene tudi odmere nekaterih zemljišč (čakali smo na odločbe Geodetske uprave RS) ali pa so lastniki zahtevali odkup zemljišč, po katerih poteka cestišče z vodovodom (kar zahteva dodatne upravne postopke, odločbe Upravne enote, odločbe Finančne uprave RS, sklepe Občinskega sveta Ormož ...). Ker je bilo to vinogradniško območje v preteklosti v številnih denaciona- lizacijskih postopkih, prihajajo številni lastniki iz tujih držav (Avstrije, Hrvaške, Srbije, Nemčije), kar je seveda predstavljalo težavo.« Župan Sok še dodaja, da je črpanje evropskih sredstev, kljub težavam z dokumentacijo, ki smo jih navedli, potekalo nemoteno. »Od posredniškega telesa - Ministrstva za okolje in prostor - smo do sedaj prejeli Zaradi odstopanja med dokumentacijo in izvedbo na terenu je morala občina Ormož gradbeno dovoljenje in obnove vodovoda pridobiti na novo. Le kaj so počeli nadzorniki, da so v času gradnje dopustili takšna c reševali sproti? Ptuj • Odstranjevanje in zamenjava dreves Ni jim uspelo porezati grmovja Mestna svetnica Nuška Gajšek je že aprila letos podala pobudo za odstranitev drevja in grmičevja v Kraigherjevi ke na ptujski občini potrebujejo očitno zelo veliko časa. Po osmih mesecih so šele na točki, ko od upravnika tega, da se drevesa odstranijo. V imenu svetniške skupine SD je Nuška Gajšek na aprilski seji sveta Mestne občine Ptuj podala pobudo, da se v Kraigherjevi ulici drevje in grmičevje, posajeno za blokom, ustrezno obreže in razredči ter se na tej površini postavi nekaj klopi. „Pobudo dajejo stanovalci Kraigherjeve ulice (hišne številke: 22-30). Stanovalci že dalj časa neuspešno opozarjajo, da se je drevje in grmičevje, ki je bilo posajeno z namenom Težave s povsem na novo zasajenimi drevesi pa so že imeli na novem parkirišču na Zadružnem trgu. Pred nekaj tedni so jih namreč nekaj zamenjali. Na občini so pojasnili, da zasaditev pred odprtjem ni bila v celoti v skladu s pogoji, ki so bili naloženi v razpisni dokumentaciji, pri kateri se upoštevajo okoljski vidiki. Zato je izvajalec del Lesnina MG oprema drevesa zamenjal, pri čemer naj ne bi nastali dodatni stroški za naročnika, torej občino. ustvariti zvočno pregrado med spalnim naseljem in športnimi površinami v parku Ljudski vrt, po mnenju mnogih preveč razraslo. Še posebej omenjena razraščenost predstavlja nevšečnosti stanovalcem v nižjih etažah, ki imajo (vsa) okna in balkon obrnjene na stran proti parku, saj jim drevje zastira pogled in zmanjšuje naravno svetlobo, nekaterim veje segajo tudi do oken in balkonov," je v svoji pobudi zapisala Gajškova in dodala, da stanovalci na to težavo neuspešno opozarjajo že nekaj let. Zraven ureditve drevja in grmičevja so predlagali tudi, da se postavi na tem območju nekaj klopi, ki bi bile najbolj dobrodošle v poletnih mesecih. r 9 V W V i " i ■ Foto: CG Grmovje je preveč zaraslo, tako da je moteče za stanovalce. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: _ Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. 749-3 Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 15. decembra 2015 Aktualno ŠtajerskiTEDNlK 3 Sp. Podravje • Kakšen problem predstavljajo hidranti, ki so v okvari na kocko? gradbeno dovoljenje. Razhajanja med prvo-dokumentacijo ne bi izdala. Zato se je občina Župan Alojz Sok: »Spremenjeno gradbeno do- — voljenje smo pridobili 27. ^^B ^^ novembra. 30. novembra ^^^^ ^^^^ je postalo pravnomočno. Sprememba dokumentacije "/ ^^ za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) je stala 6.100 evrov z DDV. Dokumentacijo je pripravilo podjetje Institut za ekološki inženiring iz Maribora, ki je tudi pripra- vljalo osnovni projekt.« Foto: Črtomir Goznik za desetmilijonski projekt gradnje dstopanja in jih niso odpravljali ter vsa sredstva, ki smo jih zahtevali. V decembru bomo izstavili zahtevke za pridobitev sredstev do končne situacije in sredstva, ki so bila zadržana do izvajalca namesto bančne garancije. Izplačila posredniškega telesa so predvidena do konca 2015.« Projekt izgradnje ter obnove vodovoda na Ormoškem (Oskrba s pitno vodo v porečju Drave, II. sklop) je sofinanciran s sredstvi kohezijskega sklada in je del velikega projekta obnove in gradnje vodovodnega sistema na območju severovzhodne Slovenije. Vrednost projekta je 8,1 milijona evrov (brez DDV) oziroma slabih deset milijonov evrov z DDV. Mojca Zemljarič Za zamenjavo bi potrebovali 750.000 evrov Da vodooskrbni sistem na območju Spodnjega Podravja ni v najboljši kondiciji, smo opozorili že nekajkrat. Tudi stanje hidrantov, ki so priključeni na omrežje, je skrb vzbujajoče - še posebej ob dejstvu, da hidranti služijo za potrebe zagotavljanja požarne varnosti. Prvi mož ptujske komunale dodaja, da resen problem predstavljajo tudi neupravičeni odvzemi vode iz hidrantov (npr. poleti za zalivanje, polnjenje bazenov ...). Ko se iz hidranta toči voda, se v cevovodih dvignejo usedline. Upravljavec mora nato cevovod izpirati in velike količine vode spustiti nazaj v podtalje. Mojca Zemljarič \ Foto: Črtomir Goznik Janko Širec: »Digitalni kataster hidrantnega omrežja bo izdelan predvidoma do konca leta.« Kot pojasnjuje direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec, je na sistemu 2.717 hidrantov. Večina jih je v slabem stanju, okrog 500 je nede-lujočih. KP Ptuj je letos poleti pristopilo k izdelavi katastra hi-drantov. Vzpostavili bodo digitalni prikaz omrežja, vsi hidran-ti bodo v katastru natančno locirani in oštevilčeni. Ko bodo imeli dokument izdelan v celoti, bodo lahko natančno predstavili število nedelujočih. »Z gasilskimi društvi in občinami bomo nato dorekli, ali bomo šli v obnovo, odločili se bomo tudi in dreves ulici na Ptuju. A za ureditev te „zahtevne" problemati-pridobivajo soglasja stanovalcev, ki so sami pobudniki Takrat so na občini odgovorili, da bodo skupaj z izbranim koncesionarjem za opravljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb urejanja in čiščenja javnih površin (Javne službe Ptuj) opravili terenski ogled in ukrepali. Pojasnili so še, da za odstranitev dreves v bližini večstanovanjskih stavb potrebujejo soglasje upravljavca. „Glede na to, da je ob stavbi etažna lastnina, je postavitev klopi na tem zemljišču v pristojnosti etažnih lastnikov. Če klopi postavimo na zemljišču, ki je last Mestne občine Ptuj, je treba za postavitev le-teh, pridobiti soglasje Mestne občine Ptuj," so takrat odgovorili na pobudo Gajškove. A stanovalci bi seveda nesporno soglasje za postavitev klopi in odstranitev dreves dali, saj so sami prosili za ukrepanje. Ko smo na ptujski občini vprašali, zakaj še do decembra stvari niso uredili, zakaj drevesa še vedno niso posekana, so odgovorili: „Za ureditev dreves na Kraigherjevi ulici se v tem trenutku prek upravljavca pridobivajo soglasja etažnih lastnikov. Pobuda je bila podana v aprilu, vendar se tovrstni posegi ne opravljajo v času zelenenja dreves, ampak po odpadu lista, torej v poznojesen-skem oziroma zimskem času." Kar pa ne pomeni, da se tudi soglasja lahko pridobivajo v je-sensko-zimskem času. Bodo pa ureditev dreves in odstranitev vej začeli ta teden na Levstikovi poti. Dženana Kmetec o lokacijah (ali vse dosedanje lokacije obdržati ali katere npr. združiti ali pa poiskati nove). V nadaljevanju bi pripravili načrt vlaganja. Ker obnova in nakup hidrantov spadata med investicijska vlaganja, so občine tiste, ki morajo za ta namen zagotoviti sredstva, saj so lastnice vodovodnega sistema. Naš predlog je, da se dogovorimo, ali bomo hidrante obnavljali s sredstvi iz amortizacije (omrežnine) ali pa bodo občine za ta namen zagotovile druga proračunska sredstva. Strošek zamenjave nadzemnega hidranta znaša okrog 1.500 evrov. Če bi na celotnem sistemu zamenjali vse hidrante, bi to pomenilo 750.000 evrov. Za natančno določitev stroškov popravila bomo za vsako občino in vsak hidrant posebej izdelali ponudbeni predračun,« pravi direktor Širec in pojasni, da za starejše hidrante, ki jih je na terenu največ, sploh ni možno nabaviti rezervnih delov. Podjetje, ki je te hidrante izdelovalo, več ne obstaja. Zato teh hidrantov ni mogoče popraviti, temveč jih je treba zamenjati. Foto: Črtomir Goznik Na ptujskem vodooskrbnem sistemu je v okvari okrog 500 hidrantov. Največ jih je uničenih zaradi neustrezne priprave na zimo. Ko zagori, bližnji hidrant pa v okvari Župan občine Podlehnik Marko Maučič opozarja: »V naši občini smo imeli požar. Ker v bližini ni bilo hidranta, iz katerega bi gasilci lahko črpali vodo, je hiša pogorela do tal. Na vse občine, ki smo v sistemu, apeliram, da začnemo obnovo hidrantnega omrežja in za to namenimo del zbrane amortizacije iz naslova vodooskrbnega sistema.« Tudi ptujski župan Miran Senčar pritrjuje, da je hidrantna mreža na sistemu v slabem stanju. »Hidranti so poškodovani, ne delujejo, nekateri so zasuti ... Res pa je, da je za takšno stanje krivo tudi pomanjkljivo vzdrževanje. Če se pred zimo iz hidranta ni izpustila voda, je ta zmrznila in hidrant poškodovala.« Janez Merc iz MO Ptuj dodaja, da stanje hidrantov na terenu ni dobro, kar jasno kažejo poročila posameznih gasilcev in gasilskih društev. »Težave so zlasti takrat, ko pride do požara in hidran-ti v neposredni bližini niso na razpolago. Predlagamo, da se urgentno v vsakem okolju zagotovi vsaj en delujoči hidrant. Pripravi naj se sistemska rešitev za popravilo ali obnovo in izdela digitalna karta omrežja.« Slovenija, Podravje • Odvetniški pro bono dan V petek z brezplačnimi nasveti Odvetniki bodo v petek že tradicionalno svoje nasvete brezplačno delili vsem, ki so zaradi socialne stiske take pomoči najbolj potrebni, a si prav zaradi stiske ne upajo prestopiti praga odvetniških pisarn. Lani je v pro bono dnevu sodelovala približno tretjina slovenskih odvetnikov, pro bono dan pa bo letos potekal že petič. Odvetniška zbornica Slovenije sicer vse, ki bi si na pro bono dan želeli obiskati odvetnika, vsako leto poziva, naj se izbranemu odvetniku že predhodno najavijo. Le to jim zagotavlja, da bodo tudi prišli na vrsto za nasvet. Odvetniki ob pro bono dnevu običajno posredujejo prve splošne informacije o problemu oziroma sporu in pojasnjujejo pravne možnosti, ki jih omogočata zakonodaja in sodna praksa. Pomoč se bo večinoma izvajala ustno, tako po telefonu kot v pisarni. Po statistiki, ki jo vodijo na zbornici, je leta 2013 na pro bono dan za brezplačen pravni nasvet zaprosilo 2700 ljudi, pri čemer se je največ vprašanj nanašalo na delovno in socialno pravo, sledilo pa je civilno pravo, kar je po oceni zbornice izraz težkega ekonomskega položaja v državi. Seznam odvetnikov, ki sodelujejo v pro bono dnevu, je vsako leto objavljen na spletnih straneh odvetniške zbornice. (sta) 4 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 15. decembra 2015 Na kratko Foto: Črtomir Goznik Ptuj * V Domu kulture MuziKafe Ptuj je bila 4. decembra dobrodelna dražba eko kreacij, ki so jih v okviru projekta Poreteks iz rabljenega tekstila izdelale udeleženke modnih delavnic pod vodstvom ptujskih modnih kreatork. Ptujske soroptimistke so jo izvedle v sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj. Večina oblačil, ki so bila ponujena na dražbi, je bila prodana. Predsednica Soroptimist kluba Ptuj Sonja Purgaj je zadovoljna z izkupičkom dražbe, saj bodo v humanitarne namene lahko podarile 805 evrov. Zahvalila seje vsem, ki so zaslužni, daje ta uspela, še posebej vsem ustvarjalkam kreacij in krea-torkam. Za njeno uspešnost pa so zaslužne tudi manekenke, članice DPD Svoboda, Teater 3 in gledališkega studia Ptuj. Želijo pa si, da bi za dober namen prodale še preostale kreacije. Vse, ki se zanimajo zanje, vabijo k nakupu, kot tudi vabijo še na svojo tretjo decembrsko stojnico, ki bo 19. decembra v Mercator centru, na kateri pa zbirajo dobrodelne prispevke za pomoč otrokom in mladostnikom. MG Primusova vinska zgodba s peninami Foto: Črtomir Goznik Ptuj * Že tradicionalno je Primusova decembrska vinska zgodba posvečena peninam. Tudi 4. decembra letos je bilo tako. Pod naslovom Mehurčki v kozarcu so udeleženci vinskih omizij pokusili penine Hiše vina Doppler, Ptujske kleti in Radgonskih goric, od koder je doma najstarejša in najbolj razširjena slovenska penina. Včasih pijača kraljev, danes nepogrešljiv ape-ritiv (za madam Pompadure je bil šampanjec edino vino, po katerem postane ženska lepša), se je tudi na tem večeru, ki ga je s šansoni olepšal Matija Puž, zlivala z izbrani okusi hrane, mojstrov Primusove kuhinje. Povezovalka za glavnim vinskim omizjem je bila vitezinja vina Nataša Petrovič, pridružili so se ji predstavniki omenjenih kleti. Obiskovalci so za vino večera izbrali penino traminec Radgonskih goric. Ob tem so lahko tudi izvedeli, koliko mehurčkov je v eni penini: okrog 44 milijonov. MG M V Ribiču akvareli Rozine Foto: Črtomir Goznik Ptuj * Od osmega decembra je v restavraciji Ribič na Ptuju na ogled najnovejša razstava uveljavljene ptujske slikarke Rozine Šebetič in likovne pedagoginje, članice likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj. Jože Foltin, prof. likovne umetnosti in strokovni mentor, je povedal, da slikarka ustvarja v različnih tehnikah (gvaš, olje, akvarel ...) in zajema različno motiviko. Tokrat razvaja z akvareli, motivi pa so pokrajine. Tehnika akvarela zahteva veliko znanja, obvladovanja slikarskega jezika in zaupanja vase. Krajine Rozine Šebetič so občutene, kar jim daje potrebno individualnost. Posebno draž pa njenim akvarelom daje občuten barvni nanos. Odprtje razstave sta obogatila aforist Milan Fri-dauer Fredi in klarinetist Urban Erker. MG Podravje • Voda iz kanala bo vendarle izkoriščena tudi za namakanje Čeprav bi država kmetom zemljo, mnogi še dvomijo »Če bomo želeli ohraniti kmetijstvo na Dravskem in Ptujskem polju, bomo morali vzpostaviti namakalne Kmetij sko-gozdarski zavod Ptuj je za kmetovalce, ki so pokazali interes po namakanju, s širšega območja Podravja decembra organiziral strokovno ekskurzijo v italijansko občino Udine, kjer tradicija namakanja sega v leto 1920. »Območna enota je organizirala stro- kovno ekskurzijo, da bi kmetje videli, da je namakalni sistem za naše območje nujen. V Italiji imajo urejene melioracijske jarke, imajo globoko zemljo in namakajo, pri nas pa je zemlja prodnata in plitva, kar pomeni, da je namakanje še toliko bolj potrebno. Vemo, da nama- kanje pomeni dodatno delo, vendar če pride suša, brez namakanja vode na njivah ni, in tudi pridelka posledično ni,« je prepričan Unuk. Dodal je, da je treba izkoristiti možnost, ki jo ponuja država s tem, ko 100 % sofinancira izgradnjo namakalnega sistema. *** ' .• ' , ' . -* k. ♦ ' > t "'*'''u '■> ■ ■** * • ■. * •• ■ - ^ ** > V ■ * ■ v >!.>■ -. -> -Vi r - ' . , ■ v Foto: Mojca Vtič Namakalni sistemi v Italiji imajo že skoraj 100-letno tradicijo. V italijanski deželi Furlanija-Julijska krajina na severovzhodu Italije za namakalni sistem skrbi zadruga, katere lastniki in člani so občine in vsi prebivalci, ki imajo koristi od delovanja zadruge, bodisi zaradi namakanja ali protipoplavne zaščite. Specialistka za zelenjadar-stvo Miša Pušenjak je dodala: »Če bo voda, torej namakalni sistem enkrat na zemlji, bo ostal na zemlji, četudi ne bomo nekaj let namakali, če pa ne bomo izkoristili tega vlaka, je vprašanje, kdaj nam bo nekdo hotel vodo na njive pripeljati zastonj.« Ob tem pa je opozorila, da je seveda ob razvoju namakanja potrebno tudi izobraževanje na to temo, torej kolikokrat in kako močno nekaj namakati. Pomena znanja se zavedajo na ptujskem zavodu, saj kot je povedal direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek: »Dogovarjamo se z Biotehniško šolo Ptuj in Semenarno Ljubljana, da bi vzpostavili nekakšen center o namakanju, kjer bi bili vzpostavljeni vzorčni sistemi, da bi se kmetje lažje odločili, katere naprave uporabiti in seveda, kdaj je optimalni čas za namakanje. S tem bi zaokrožili celotno zgodbo.« Rebernišek je še dodal, da imajo podra-vski kmetje idealne pogoje za pridelavo hrane. »V Italiji nas Ptuj • Drugi festival mladih vin Za večjo prepoznavnost Haloz V Qcentru na Ptuju je 11. decembra potekal že drugi festival mladih vin Veni vidi - vino mlado, ki je povezal več v okolju, kjer je bilo vinogradništvo in vinarstvo že od nekdaj doma. V imenu pobudnikov tega festivala je direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek povedal, da so zadovoljni, da je tudi udeležba na drugem dogodku festivala potrdila pravilnost lanskoletne odločitve: da bo postal tradicionalna oblika predstavitve mladih vin celotnega območja Štajerske, še posebej pa vin z območja Slovenskih goric in Zagotovo najmlajša vinska blagovna znamka letošnjega festivala mladih vin je bila blagovna znamka Kobal. Za njo se „skriva" nekdanji glavni vinolog Ptujske kleti Bojan Kobal, ki se je skupaj z Andrejem Sajkom podal na lastno „vinsko pot", postal je zasebni vinar. Pod okriljem podjetja Peto-viona je nastala nova vinska klet. Tudi v novi zgodbi ostajata zvesta Halozam, kajti velika večina grozdja prihaja iz najboljših vinskih leg na svetu, to pa so Haloze. Nova vina Kobal bo mogoče kupiti in poku-siti v najstarejši hiši na Prešernovi ulici na Ptuju. Haloz, kjer so že v davni preteklosti pridelovali kakovostna vina. „Ptuj z okolico je bil že nekoč uveljavljeno vinogradniško in vinarsko območje. To mu želimo s festivalom mladih vin, tudi v povezavi s Salonom sovinjon, povrniti. Njegov razvoj in gospodarstvo sta bila tesno povezana s to panogo. Letošnja mlada vina so takšna, kot smo napovedali že v času trgatve: značilna v svoji cvetici, v svoji sortni prepoznavnosti, harmoničnosti okusa, njegovi nežnosti in polnosti. Ker je bilo grozdje zelo zdravo, brez bolezni, so vse linije zelo čiste. Vinogradniki in vinarji si takšnih pogojev za pridelavo, kot so bili letošnji, samo želimo. Med vinogradniki in vinarji je opazno pozitivno vzdušje, povečuje se zanimanje za obnove vinogradov. To vliva optimizem za razvoj panoge. Tudi festival, kot je Veni vidi - mlado vino, s katerim krepimo vinsko kulturo in prepoznavnost naših vin, krepi status vinske panoge. Trdim, da se slovenskemu vinogradništvu in vinarstvu pišejo boljši časi," je povedal Andrej Rebernišek, ki je prepričan, da bo že v letu 2016 na tretjem festivalu še množičnejša udeležba vinarjev in ljubiteljev kakovostne vinske kapljice, kot je bila letos, ko tudi ni manjkalo ponudnikov in obiskovalcev. Zadovoljen je bil tudi predsednik Društva VTC-13 Simon Toplak. Zelo pomembno je, da se na enem mestu zberejo vsi, ki lahko prispevajo k večji pridelavi, prodaji in promociji vin tega območja. Tudi letos so se v pripravo in izvedbo festivala mladih vin aktivno vključili člani Društva podeželske mladine Spodnje Podravje. Gre za dogodek, ki pomembno vpliva na krepitev vinske kulture in razvoj panoge, ki ima vedno Z drugega festivala mladih vin na Ptuju, torek • 15. decembra 2015 Podravje Štajerski TEDNIK 5 brezplačno pripeljala vodo na njihovo sisteme,« je poudaril Milan Unuk, predsednik Območne enote KGZ Ptuj ob ogledu namakalnega sistema v sosednji Italiji v občini Udine. Namakalni sistem do Ormoža Foto: Črtomir Gozni k Obran: »Recimo bobu bob!« Poleg praviloma manjših lastnikov zemljišč za namakanje ne kaže interesa niti Perutnina Ptuj, ki ima v Podravju v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč In gozdov približno 3500 hektarjev zemlje. »Menim, daje na potezi država, saj mora biti državna zemlja v tem delu opremljena z namakalnimi sistemi, je dejal Peter Pri božič. Nekoliko bolj oster in neposreden je bil Franc Obran, ki je dejal: »Perutnini Ptuj ni cilj proizvodnja hrane, ampak zaščititi bioplinarno in pobrati subvencije. Sedanja kmetijska politika je vzela ravninskim in hribovskim kmetom in dala delniškim družbam. Za tem stoji sedanji minister. Verjetno bom dobil sankcije kakšnega inšpektorja, ampak recimo bobu bob. Ali bomo še dolgo nekomu ploskali, ko pride na kmetijske zavode, ali bomo rekli, da naj se neha lažniva kmetijska politika. Bodimo realni. Če tega ne bomo naredili, nas ne bo.« samo začudeno gledajo, zakaj ne namakamo, saj nam voda teče dejansko nad zemljišči. Na nas je odgovornost, da izkoristimo priložnosti, ki nam jih narava ponuja.« Trenutno se v tem delu Po-dravja (na območju občin Gori-šnica in Ormož) namaka že približno 1500 hektarjev zemljišč, je povedal Peter Pribožič s KGZ Ptuj. Cilj pa je, da bi se v tem finančnem obdobju zgradil namakalni sistem na 3000 hektarjih površin, kar pomeni približno 15 milijonov evrov vredno investicijo. DDV pa je v primeru, ko je investitor izgradnje namakalnega sistema občina (črpališče, primarni vod in hidranti za priklop na parceli), upravičen strošek, je dodal. Ker so prvi državni razpisi za izgradnjo primarnega namakalnega voda in črpališč predvideni v spomladanskih mesecih leta 2016, je sedaj v teku pridobivanje soglasij lastnikov zemljišč. Namreč predpogoj za namakalni sistem na nekem območju je zbranih 80 % soglasij lastnikov zemljišč. »Realno je pričakovati, da bodo namakalni sistemi zgrajeni na območju občin Ormož, Gorišnica Markovci, Ptuj, Hajdina, Starše, Rače, Lenart, Apače. Upam, da se bodo in Slovenskih goric organizatorjev v skupnem prizadevanju, da bi postal tradicionalen vinski dogodek več mladih pridelovalcev, je poudarila predsednica društva Barbara Belšak. Festival je navdušil ptujskega župana Mirana Senčarja, ki je prepričan, da vinska destinacija ni Maribor, vinska destinacija so Haloze in Slovenske gorice. „Pomembno Foto: Črtomir Goznik na katerem se je z mladimi vini predstavilo okrog 30 vinarjev. je, da na festivalu oz. podobnih dogodkih sodeluje vedno več mladih vinarjev, ki razmišljajo drugače kot njihovi starši, ki so grozdje večinoma prodajali Ptujski vinski kleti. Mladi se vse pogosteje odločajo za kletar-jenje in prodajo pridelka pod lastnimi blagovnimi znamkami. Pomembno je tudi, da na vinogradniških kmetijah nastajajo turistične točke, saj je vino en pomembnejših produktov naše regije, ki ga moramo razvijati. Če želimo imeti vinsko cesto, moramo razviti tudi ponudbo, ki bo pritegnila obiskovalce." Po mesecu dni od ustoli-čenja je novo priložnost, da se predstavi vinarjem, bolje spozna njihova vina, da jih bo lahko v svojem dveletnem mandatu uspešno promovirala, dobila tudi šesta ptujska vinska kraljica Urška Repič. Ponosna je, da je lahko del te uspešne zgodbe. MG Foto: Mojca Vtic »Ni dobro, da peščica nenaprednih zavira glavnino naprednih« Eden izmed večjih kmetovalcev Rado Firbas iz Gorišnice je dejal, da so prvi namakalni sistem v tamkajšnji občini vzpostavili že okoli leta 2000. »Skoraj na 2/3 zemljišč občine je že urejen namakalni sistem, želeli bi si pokriti še zadnjo tretjino. Z namakanjem namreč vzpostaviš zagotovljeno proizvodnjo, ob tem te tudi kupec sprejme kot resnega partnerja. Brez namakanja nikoli ne veš, kakšna bo letina in se posledično tudi težje dogovoriš za količine. Naša kmetija prideluje osnovne kmetijske kulture, kot so pšenica, koruza, krompir in čebula, skupaj pa imamo približno 130 hektarjev zemljišč. O stroških na hektar bi težko govoril, ker variirajo, o pridelku pa lahko povem, da se je povečal. Tako bi si pridelavo čebule težko predstavljal brez namakanja, ob tem je strošek namakanja pri pridelavi čebule zanemarljiv. Verjetno so skeptični tisti kmetje, ki nimajo tako intenzivne pridelave. Potrebna je zgolj dobra volja, in sicer da kmet podpiše soglasje in s tem omogoči drugim, ki bi radi namakali zemljišča, da to lahko tudi storijo. Kot pravi rek, ni dobro, da peščica nenaprednih zavira glavnino naprednih.« Firbas je dodal, da si resne pridelave ni mogoče zamisliti brez rednega vira vode na njivi. »Hvala lepa občini in državi, da nam je to omogočila. Vsekakor pa namakanje pomeni tudi dodatno delo na kmetiji, ni dovolj, da imaš rolomat in cevni sistem, treba ga je pripeljati do njive in kakšno noč zraven prebedeti. Leta 2003, ko se je to začelo, sem imel 63 neprespanih noči. Sicer pa je rezultat namakanj, da nas trgovci jemljejo resno.« v teku leta pridružile še občine Branko Zorko iz Markovcev razpis, s katerim naj bi se ta Kidričevo, mestna občina Maribor in Miklavž na Dravskem polju, tudi na območju Selnice ob Dravi je več manjših programov. Po zdajšnjih podatkih bi z namakalnimi sistemi pokrili vsaj 1500 hektarjev zemljišč, če pa bo zajeto še območje Kidričevega, lahko govorimo tudi o več kot 2000 hektarjih površin.« »Po kolenih hodimo in prosimo za soglasja« Kljub temu da je strokovna javnost prepričana, da namakanje pomeni razvojno priložnost za kmete in da namakanje podpirajo tudi večji kmetje, pa je pridobivanje soglasij težaško delo. Silvo Drevenšek s Hajdi-ne je dejal: »To je ponižujoče, da hodimo po kolenih od hiše do hiše in prosimo za soglasja. Morali bi formirati predlog zakona, kjer ne bomo več spraševali, ali bomo namakali ali ne, temveč da se, kjer je voda, ti sistemi naredijo.« pa je dodal: »Morda se zdi na prvi pogled pridobivanje soglasij enostavno, vendar je daleč od tega. V Markovcih nam še ni uspelo pridobiti niti 60 % soglasij, kar bi lahko pomenilo, da bomo primorani narediti namakalni sistem na omejenem območju, čeprav bolj idealnih pogojev, kot jih imamo v občini Markovci, ni. Imamo agromelioracijo, komasacijo, urejene so javne poti, služnosti ne bo treba urejati, saj bi cevovodi potekali po zemljiščih občine. Osnovni problem je prepričati lastnike zemljišč, ki jim kmetijstvo ni osnovna dejavnost, in ne velikih pridelovalcev.« Tudi Pribožič se sprašuje, ali so kmetje nezainteresirani za namakanje zaradi pomanjkanja informacij ali pomanjkanja podjetniškega pristopa. »Namakanje z novo tehnologijo in seveda z nekaj več dela zagotavlja višje pridelke in stabilno proizvodnjo. Sicer pa bodo morale kmetije financirati zgolj namakalno tehniko, pa še za nakup te bo država objavila sofinancirala v višini najmanj 40 % vrednosti.« Stroški namakanja približno 180 evrov na hektar Po izgradnji primarnega voda je tega treba seveda vzdrževati. »Fiksni stroški so od 15 do 20 evrov na hektar. Naslednji strošek je še plačilo vode, če govorimo o 1000 kubičnih metrih, to potemtakem stane približno 150 evrov. Torej letni strošek, ki ga mora kmet nameniti za namakanje, znaša okoli 180 evrov na hektar. Na drugi strani pa lahko rečemo, da če vložiš eno tono koruze, dobiš tri ali štiri tone po hektarju več. Pri kulturah, ki pa so veliko bolj finančno zanimive, kot so zelje, buče, čebula, pa je ta učinek še večji. Tako lahko rečemo, da so prihodki tudi od 200 do 4000 evrov večji zaradi namakalnega sistema. Predvsem pa je prednost, da so pridelki stabilni in kakovostnejši.« Mojca Vtič 6 š c / r A TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 15. decembra 2015 Promocijsko sporočilo Strpno na pot Ali veste da so slovenske avtoceste že starejše od 40 let? Prvi odsek med Vrhniko in Postojno smo predali prometu 1972. da so avtoceste kar 4,5-krat varnejše od glavnih cest in 7,3-krat varnejše od regionalnih cest? da je bil ob izgradnji prvega odseka povprečni dnevni letni promet (PLDP) približno 8.000 vozil na dan, danes, 40 let kasneje, pa povprečni dnevni letni promet na tem odseku povprečno vsak 50.000 vozil? da je slovenski avtocestni sistem prometno obremenjen s tovornimi vozili, povprečno dnevno beležimo tudi do 8.000 tovornih vozil. da je v Sloveniji stopnja motorizacije 1,9 prebivalca/osebno vozilo? Pri tem največ prometa prevzemajo avtoceste, hitre ceste in glavne ceste, kjer se realizira skoraj 64,7 % prometa na 21,8 % dolžin celotnega državnega cestnega omrežja, prometne obremenitve se še naprej občutno zvišujejo. da se zaradi majhnosti države ob večjih dogodkih motnje prenašajo v sosednjo državo in obratno? Zato ohranjamo nenehen kontakt z nadzornimi centri v sosednjih državah. da se število klicev v Prometno informacijski center konstantno povečuje? Medtem ko je bilo leta 2011 v centru sprejetih 87.122 klicev, je bilo leta 2014 že 145.065 klicev, kar pomeni 18,5 % letno povečanje števila klicev. Ob taki rasti lahko v letu 2015 pričakujemo že 150.000 klicev. Gibanje PLDP (Vir: Analiza gibanja prometa in ukrepi za povečanje pretočnosti AC/HC) DARS Z vedno večjimi prometnimi obremenitvami, s staranjem zgrajenih avtocest in dograjevanjem avtocestnega omrežja raste tudi obseg potrebnih obnovitvenih del. Iz tega razloga si DARS prizadeva na letni ravni poskrbeti za obnovo vsaj 40 km vozišč. V avtocestni sistem, ki je živ organizem, je treba vlagati, in sicer v nove investicije, v obnove in redno vzdrževanje. DARS, d. d., kot odgovoren upravljavec avtocestnega sistema in kot odgovorni upravljavec zaupanega premoženja stremi k varnim in pretočnim avtocestam. Za varna cestišča so torej obnovitvena dela nujna. Izvajajo jih z upoštevanjem prometnih obremenitev in zgolj takrat, ko so dela nujno potrebna. Gibanje povprečnega PLDP na celotnem AC omrežju (2011-2015) 35.000 34.581 34.500 34.042 34.000 ____ - 33.500 \ 33.44^/^ 32.941 33.000 32.500 32.000 31.500 PLDP 2011 PLDP 2012 PLDP 2013 PLDP 2014 PLDP 2015 Ali veste da se kljub povečanju povprečnega dnevnega prometa v času obnovitvenih del beleži manj zastojev, kar je posledica sprejetja vrste ukrepov za povečanje prometne varnosti in pretočnosti, med drugim: v času obnovitvenih del se v vedno večji meri uporabljajo zapore z dvema pasovoma v obeh smereh; izvajanje del je natančno načrtovano, in sicer v času, ko je prometnih tokov manj; vzdrževalna dela se izvajajo tudi ponoči, ko je to s tehničnega vidika možno; uporabniki se v vedno večji meri v primeru zastoja pravilno razvrščajo (preventivna akcija »REŠI ŽIVLJENJE«) veliko napora posvečamo informacijskim sistemom (spremenljivi portali, prometni portal www.promet.si, Twitter, Facebook, mobilna aplikacija DarsPromet, operaterji Prometno-informacijskega centra (PIC) preko telefonskih številk: 1970, 01 / 518 83 518; avtomatski odzivnik: 080 22 44; javljanja v radijske programe in podobno). Primerjava delovnih zapor in zastojev (vir: Analiza gibanja prometa in ukrepi za povečanje pretočnosti AC/HC) Primerjava števila zastojev s številom delovnih zapor (index) je pokazala upad oz. v zadnjih dveh letih konstantno razmerje. To je zelo dober podatek, ki nam pove, da je število zastojev na eno zaporo upadalo oz. bilo v zadnjih dveh letih konstantno kljub povečanju prometa. Hočemo dobre in varne avtoceste? Odločitev, ali hočemo dobre in varne avtoceste ali pa jih prepustimo propadanju, je naša. Če želimo, da bodo naše avtoceste in hitre ceste varne, jih je treba redno vzdrževati in obnavljati. Obnovitvena dela in obsežnejša vzdrževalna dela, katerih temeljni cilj je dolgoročnejša ureditev posameznih delov avtoceste, se izvajajo periodično glede na stopnjo dotrajanosti ali poškodovanosti vozišč in objektov ter glede na potrebo po izboljšanju njihovih prometno-tehničnih lastnosti, njihove zaščite, varovanja okolja in varnosti prometa. Pomemben element so tudi investicije v vedno boljše prometnovarnostne sisteme, ki prispevajo k varnejšim avtocestam. K večji varnosti in pretočnosti prometa ob postavljeni zapori lahko bistveno pripo-moremo uporabniki sami, in sicer z upoštevanjem prometnih predpisov, prometne signalizacije, pravilno razvrstitvijo pred zaporo in strpnostjo v primeru zastoja. Ravno tako lahko neupoštevanje prometnih predpisov, prekratka varnostna razdalja, ne- potrebno prehitevanje in menjava prometnih pasov pred zaporo in v njej, oviranje prehitevalnega pasu s strani tovornjakov, neupoštevanjem pravila zadrge, hitro privede do nesreče in velikih zastojev. Srečno in varno na poti vam želi DARS M REŠI ŽIVLJENJE Upoštevaj pravilno razvrščanje ob zastoju na avtocesti! DARS torek • 15. decembra 2015 Podravje Štajerski TEDNIK 7 Draženci-Gruškovje • Traso avtoceste raziskujejo arheologi Odkrili ostanke rimske ceste, naselbin in vodnjakov Arheologi, ki raziskujejo traso odseka avtocestne povezave Draženci-Gruškovje, so odkrili že več zanimivih najdb; poleg delov rimskih keramičnih posod tudi ostanke rimske ceste, grobov, vodnjakov in kamnite žrmlje; neobičajne pa so posode z luknjastim dnom iz bronaste dobe. »Arheologi smo na raziskavo tega terena že dolgo čakali, saj je bilo vse odvisno od gradbeniških razpisov. Junija so nas obvestili, da se bo delo vendarle začelo, arheološke izkope pa smo skupaj s tehničnimi sodelavci štirih različnih podjetij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, začeli sredi julija,« je pojasnila ar-heologinja Iva Ciglar iz podjetja PJP in nadaljevala: »Do sedaj je bil običaj, da na gradbišče pridemo najprej arheologi in šele ko končamo svoje delo, začnejo delo gradbinci. Tukaj pa se očitno zelo mudi, saj delamo tako rekoč eni zraven drugih, tako da je včasih cela zmešnjava. Kljub temu nam je uspelo, da smo na odseku trase bodoče avtoceste Draženci-Gruškov-je odkrili ostanke naselbin iz prazgodovinskega časa do danes. Največ arhitekture in najdb izhaja iz rimskih časov, kar je povsem logično, saj je blizu rimska Poetoviona. Poleg ostankov stavb smo našli tudi nekaj rimskih vodnjakov ter celo ostanke srednjeveških naselbin, saj je bilo Dravsko polje tukaj že od nekdaj zelo rodno, zato so ljudje tukaj radi živeli. Sicer pa smo v treh rimskih vodnjakih našli kamnite žrmlje, keramične posode in rimski novec.« Delo arheologa je zamudno in zahtevno Sicer pa je celoten potek aktivnosti arheologov zelo kompleksen, delo je zamudno in zahtevno in po besedah Ive Ciglar zahteva celega človeka: »Ko izberemo ustrezno parcelo, jo najprej označimo, nato s strojem odpremo in odstranimo vrhnjo orno zemljo, pod katero so običajno kulturne plasti. Od tam naprej pa poteka delo arheologov le ročno, z lopatami, motikami, žličkami in čopiči, zato je to izredno zamudno in zahtevno. Včasih nekateri naši pomočniki zdržijo na delovišču le dan ali dva, saj je delo zanje očitno pretežko. In ko pridemo do kakšnih najdb, se vse dokumentira in fotografira, vsaka posamezna lokacija se s posebno merilno aparaturo tudi natančno določi, označi in oštevilči, ves najden arheološki material nato poberemo, ga shranimo v vrečke in prepeljemo v kabinet, kjer ga očistimo in operemo. Tam pa ga bomo čez zimo podrobneje obdelali in preučili ter izdelali tudi njihovo posamezno razlago oziroma interpretacijo. Na koncu pa moramo o vsem tem, tam nekje do marca, izdelati še natančno poročilo. Skratka naše delo je precej kompleksno in res zahteva celega človeka. Glede na to, da je od Dražencev do Podlehnika vsaj 6 kilometrov, sem prepričana, da smo svoje dolžnosti opravili dokaj hitro in tudi kakovostno.« Foto: M. Ozmec Pavla Peterle Udovič s kamnitimi žrmljami, ki so jih našli na dnu rimskega vodnjaka 3. V - j ■ --v;./.. ■'■'■■ \ ZrVi^iSVš-isfe itiii milim minili Foto: M. Ozmec Arheologinja Iva Ciglar ob odkritem rimskem vodnjaku, ki so ga našli pri Lancovi vasi. Foto: M. Ozmec Arheologa Rok Žižek in Iva Ciglar, na delovišču pri Tržcu. Foto: M. Ozmec Ana Plestenjak s svojo ekipo v ozadju med raziskavo trase avtoceste pri Lancovi vasi. Našli tudi posode iz bronaste dobe z luknjo na dnu Na delovišču pri Tržcu smo med delom zmotili arheologi-njo Ano Plestenjak iz podjetja Arhej: »Naša skupina je tu že od avgusta, do sedaj nam je uspelo odkriti in raziskati del trase, velik okoli 2 hektarja. Na tem prostoru smo našli in dokumentirali kar precej zanimivosti, med drugim ostanke rimskodobnih grobišč in rimskih stavb, točneje treh gospodarskih poslopij in ene luksuzne vile. Če gremo v času nazaj, pa smo našli tudi nekaj gomil iz železne dobe in nekaj grobišč iz bronaste dobe. Poleg klasičnih dodatkov in delov posodja smo iz zgodnje bronaste dobe našli nekaj posod, ki so imele na dnu narejeno luknjo. To je do sedaj zelo nenavadno in vsekakor velja za arheološko posebnost.« Na drugem arheološkem delovišču v Lancovi vasi smo med delom zmotili arheologa Roka Žižka iz zasebnega podjetja Arhos: »Na našem območju smo med drugim odkrili del antične ceste, ki je po vsej verjetnosti potekala od Ptuja do Tržca. V odkriti plasti zemljine so bili vidni odtisi koles težkih rimskih vozov. Odkrili smo tudi več obgrobnih parcel na jugu, na severnem delu pa ostanke nekaj rimskih gospodarskih objektov. Vsako od najdb smo fotografirali in ustrezno dokumentirali, deloma so najdišča še ostala, v glavnem pa so jih po Foto: M. Ozmec Z delovišča pri Novi cerkvi; po tem, ko strojno odstranijo vrhnjo plast, poteka delo le ročno, z lopatami, motikami, žličkami in čopiči. tem odstranili gradbeni stroji. Arheološka dela bomo po vsej verjetnosti končali v prvem delu decembra.« Na dnu rimskega vodnjaka našli kamnite žrmlje Zanimive najdbe so odkrili tudi na arheološkem območju 8a pri Lancovi vasi, kjer je izkopavanja vodila arheologinja Pavla Peterle Udovič iz podjetja Arhos: »Na območju, ki ga izkopava naše podjetje, smo odkrili sledove rimskodobne ceste z obcestnimi jarki. Ob tej cesti so bile nanizane grobne parcele z grobovi. Severno od pokopališkega dela so bili odkriti zbiralniki za vodo in vodnjaka. Oba vodnjaka sta imela ohranjen kamnit venec, grajen iz lomljenih kamnov, zunanjega premera 1 m oziroma 1,5 metra. Zgornja, lesena konstrukcija vodnjakov ni bila ohranjena, je pa na njen obstoj opozarjala množica odkritih železnih že-bljev in žebljičkov. Prav tako ni bil ohranjen zgornji del kamnitega venca. V stoletjih po opustitvi vodnjaka so kamenje izkopali in ga verjetno porabili kot gradbeni material, deloma pa je bilo kamenje kot ruševina v notranjosti vodnjaka. V 3,10 m, oziroma 4 metre globokih vodnjakih so bili odkriti odlomki keramike, kosi opek, železni predmeti ipd. Najbolj zanimiva pa je bila najdba v celoti ohranjenih kamnitih žrmelj na dnu vodnjaka 3.« M. Ozmec 8 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 15. decembra 2015 Podravje • Podjetje, ki zna tudi pomagati Teleing rise nasmehe na obraze otrok Podjetje Teleing že šesto leto zapored sredstva namesto za novoletna darila poslovnim partnerjem namenja v dobrodelne namene. Donacijo v višini 2.000 evrov so minuli teden že izročili Lions klubu Ptuj, ki bo z zbranimi donacijami v zadnjih dneh poskrbel za to, da bo obdarjenih 50 družin in približno 100 otrok. Z namenom, da pomagajo pomoči potrebnim družinam z območja Pomurja in Podravja, so se v podjetju Teleing tudi tokrat odločili za lepo gesto. Namesto da bi denar zapravljali za novoletna darila poslovnim partnerjem, ga bodo namenili za tiste, ki so se znašli v težki finančni situaciji. Ob tej priložnosti so tako ta projekt kot svoje celoletno delovanje in načrte za prihodnost predstavili na novinarski konferenci minuli teden. Spregovoril je direktor podjetja Teleing Janez Smolkovič, ki je donacijo v vrednosti 2.000 evrov predal predsedniku humanitarnega društva Lions kluba Ptuj Marku Klemenčiču. Ta Donacijo je direktor podjetja Teleing Janez Smolkovič (desno) predal predsedniku Lions kluba Ptuj Marku Klemenčiču. je zagotovil, da bodo sredstva šla v prave roke, tako 8.000 evrov v denarju, kolikor so za ta namen uspeli zbrati, kot darila v vrednosti 2.000 evrov. Ključno pri tem, da podjetja lahko sodelujejo v dobrodelnih akcijah, pa je seveda dobro poslovanje. In Teleing očitno posluje zadovoljivo, saj ustvarja dobiček, katerega del je pripravljen nameniti tudi v dobrodelne namene. Po besedah Smolkoviča so v zadnjem letu glavnino ustvarjenega prihodka namenili za investicije, kar 1,2 milijonov evrov je šlo za nakup opreme, potrebne za zagotavljanje optične povezave. Podjetje ima 35 redno zaposlenih, zaradi pove- čanega obsega dela pa so letos zaposlili 2 nova delavca. „Smo lokalno podjetje, ki svojo majhnost izkorišča kot prednost," pojasnjuje Smolkovič, direktor podjetja, ki je v začetku tega meseca od Gospodarske obrtne zbornice prejelo tudi certifikat odličnosti. Da so s sodelovanjem z omenjenim podjetjem, ki deluje na območju 15 občin, izjemno zadovoljni, pa poudarja tudi direktor KKS Branko Brumen. Prepričan je, da se je odločitev za javno-zasebno partnerstvo, ki traja štiri leta, izkazala kot odlična in da je to tisto, kar je „izgubača z nerešeno infrastrukturo" potegnilo iz brezna. Dženana Kmetec Slovenska Bistrica • Impol se je zahvalil jubilantom in inovatorjem Samoiniciativnost zaposlenih, raziskovalni in inovativni pristopi so prednosti Impola Koristni predlogi in inovacije so ključni dejavniki delovanja Impola, je povedal glavni izvršni direktor Impola Edvard Slaček na slavnostni podelitvi priznanj in zahval desetim inovatorjem in 87 jubilantom skupine Impol. V uvodnem nagovoru je še poudaril, da se svetovne potrebe hitro spreminjajo in da se morajo tudi v Impolu tem trendom prilagoditi, tudi tako, da bo vsak zaposlen razmišljal o tem, kako lahko izboljša proizvodni proces. In kot je povedal Slaček pred meseci ob 190-letnici Impola: »S samoiniciativnostjo zaposlenih, raziskovanjem in inovativnimi pristopi se naše znanje nadgrajuje in zato danes v nekaterih tržnih segmentih zasedamo prvo mesto v Evropi.« Tako je Slaček, kot veleva tradicija, tudi letos podelil zahvale tistim, ki so s svojimi inovacijami pomembno prispevali k izboljšanju proizvodnih procesov. Zahvale so prejeli: Viljem Rup, Andrej Rebernak, Andrej Leskovar iz Impol FT, Sergej Jagodič iz Impol LLT, Martin Leva in Andrej Lesko-var, Tadej Ačko, Milan Urlep iz Impol PCP, Marko Degiampietro iz Impol R in R ter Silvester Pola-nec Rondala. Sicer pa je bilo v skupini Im-pol, ki zaposluje, več kot 1000 ljudi, letos 87 jubilantov. Izvršni direktor je tako podelil 12 bronastih značk za deset let dela v slo-venjebistriškem podjetju, osem srebrnih značk za 20 let dela, 62 zlatih značk za 30 let dela ter šest posebnih nagrad za 40 let dela v Impolu. Štiri desetletja so Impo-lu posvetili Zdenko Frešer, Franc Kobale, Julijan Kogej, Milan Mesaric in Vladimir Leskovar, podpredsednik upravnega odbora skupine Impol in letošnji dobitnik naziva direktor leta. MV Foto: Nino Verdnik Glavni izvršni direktor Impola Impol Infrastruktura Dominik Edvard Slaček in jubilant iz družbe Gajser Foto: CG Ljutomer • 14 let Doma starejših občanov Prihodnost je sila negotova S številnimi prireditvami so obeležili 14 let delovanja Doma starejših občanov (DSO) Ljutomer, ki ima skupaj z bivalno enoto v Stročji vasi 175 stanovalcev. V lanskem letu so tako prihodki kot tudi odhodki v DSO znašali nekaj več kot 2,8 milijona evrov, pozitivno poslovanje pa pričakujejo tudi v tem letu. Razveseljivo je, da nimajo nobenih obveznosti do bank in dobaviteljev. Ohranjajo nadpovprečen delež prihodkov iz tržne dejavnosti (malice, kosila, kavarna, torte, catering ...), poskusno pa so v drugi polovici letošnjega leta začeli uvajati razvoz oziroma dostavo kosil po domovih. Od vsega začetka delovanja DSO Ljutomer ni imel nikoli pod 150 stanovalcev, pred leti pa so z odprtjem bivalne enote v bližnji Stročji vasi, kjer je nameščenih 22 stanovalcev, prišli do novih kapacitet. »Število prošenj se je letos povečalo. Tako ni mogoče sprejeti vseh uporabnikov takoj, ko bi to želeli. Trenutno čaka v drugih domovih na premestitev okrog pet starostnikov,« pravi direktor DSO Ljutomer Boris Šunko. V povezavi s povečanjem števila stanovalcev so tudi dodatno zaposlovali. Normativ se je povečal za skoraj šest delavcev. Tako je skupno število vseh zaposlenih, tudi preko javnih del in s pripravniki, v tem letu prvič preseglo 100. »Glede na prvotni plan smo dodali dva zaposlena v bivalno enoto, saj se je izkazalo, da pet gospodinj na skupino ne zadošča za dosle- Dom starejših občanov Ljutomer, ki ga vseh štirinajst let vodi Boris Sunko (desno), ima pripravljeno idejno zasnovo za morebitno, z evropskimi sredstvi podprto izboljšanje bivalnih pogojev za stanovalce. dno izpeljavo koncepta gospodinjskih skupin.« Ne glede na to poslujejo pozitivno. Sunko se zaveda, da bodo s sedanjimi cenami oskrbe in nege v prihodnje težko ohranili pozitivno finančno sliko. Mesečne cene za stanovalce se gibljejo od 511 evrov navzgor, prihodnost pa je zelo negotova. »Prihaja že desetletje napovedani zakon o dolgotrajni oskrbi in negi, ki bo korenito posegel v sedanji sistem funkcioniranja domov za starejše. Nova ureditev izrazito favorizira skupnostne oblike skrbi, institucionalne pa prepušča njihovi iznajdljivosti. Vsekakor drži, da je treba povečati obseg in število uporabnikov storitev v bivalnem okolju (predvsem pomoči na domu), vendar pa bi bilo treba ob tem domovom povsem odpreti vstop na trg storitev v bivalnem okolju in jim zagoto- viti pogoje za 'notranjo deinsti-tucionalizacijo'. Ta proces prostorske in vsebinske prenove v precejšnjem številu slovenskih domov že poteka. Gre pa v smeri približevanja domskega okolja (institucije) običajnemu življenju v domačem (družinskem) okolju. V največji meri je to prihajanje nasproti doseženo prav v bivalni enoti v konceptu gospodinjskih skupin,« meni Sunko. Ker se v prihodnje za prenovo domov obetajo sredstva iz evropskih skladov, so že pripravili idejno zasnovo in investicijski program za prenovo ljutomerskega doma. Vse v smeri izboljšanja bivalnih pogojev z več enoposteljnih sob, ureditev bivalnih delov v zaokrožene bivalne enote, odpravo nekaterih prostorskih pomanjkljivosti in energetsko sanacijo. Miha Šoštarič Foto: MS torek • 15. decembra 2015 Tednikov praznični intervju Štajerski TEDNIK 9 Ob prvi odločitvi za življenje v Sloveniji sva se pošteno uštela Primož Brenholc • Slovenec v Južni Afriki Ptujčan Primož Brenholc živi z družino v Južni Afriki že več kot leto dni in za zdaj nič ne kaže, da bi se vrnil je popeljalo tako daleč, pa boste izvedeli ob branju naslednjega pogovora z njim. Foto: zasebni arhiv Primož Brenholc z ženo Machtild in malo Maggie, ki pozdravlja svoje slovenske sošolce v Dornavi. Z Južno Afriko te je povezalo srce. Kdaj se je začelo in kako? »Zgodilo se je po čistem naključju. Po neštetih vabilih za ustvaritev profila na Faceboo-ku v letu 2007 sem se odločil pogledati, kaj ta stvar je. Postal sem dnevni uporabnik in bilo je dokaj zabavno spoznavati ljudi z različnih koncev sveta. A nikoli nisem pomislil, da bi to lahko vodilo do nečesa resnega. Pogovarjal sem se z ljudmi iz Švedske, Norveške, Anglije, s Cipra, iz Turčije, Izraela, Singapurja ... Z Machtild (mojo zdajšnjo soprogo) pa se je leta 2008 zgodilo nekaj nepričakovanega: iz všečkanja njene profilne slike na eni izmed Facebookovih aplikacij so sledila sporočila in tipkani pogovori, ki so v dveh mesecih prerasli v vsakodnevne pogovore preko spletne kamere in so trajali dnevno vsaj dve uri. Po tednih teh pogovorov me vpraša, ali bi me zanimalo, da bi se srečala „v živo". Ideja mi je bila vsekakor zanimiva, vendar časovno in finančno neizvedljiva, saj sem takrat ob službi začenjal izredni študij. Ob tej razlagi je pokazala razumevanje in predlagala, da ona obišče mene. Na to sem hitro pristal. Oba sva se zavedala, da bo to le obisk in si nisva ustvarjala filmskih ljubezenskih scenarijev. Ironično -zgodilo se je prav to. Ob čakanju na dunajskem letališču s šopkom rož so se mi pošteno tresla kolena in trenutek, ko sva se prvič zagledala, je bil . nepozaben. Nepozabna sta bila tudi tista dva tedna, ki sva ju skupaj preživela v Sloveniji.« In potem si šel k njej ... »Po njenem odhodu so bile vse moje misli usmerjene na prvi obisk Južne Afrike. Tja sem prvič potoval v začetku marca 2009 in ostal dva meseca in pol. Glede zaposlitve sem se dogovarjal pri podjetju, kjer je bila Machtild takrat zaposlena, vendar nič konkretnega. Za normalno in legalno zaposlitev je potrebno delovno dovoljenje, njegova pridobitev pa traja vsaj nekaj mesecev. Življenje v Južni Afriki je, na splošno gledano, podobno našemu: med tednom služba, ob koncu tedna sprostitev. Promet je v primerjavi s Slovenijo katastrofalen. Če vzamemo za primer relacijo Ptuj-Maribor, ki v Sloveniji traja približno 20 minut, je tukaj potovanje dolgo približno eno uro (zjutraj in popoldan). Veliko se govori in piše o nevarnosti in kriminalu v tej državi. Absolutno obstaja, vendar je zelo odvisno, na katerih območjih se človek giblje. Centra Pretorie in Johannesburga sta nevarna, in če je potrebno potovanje ali vožnja tja (npr. za ureditev dokumentov), se to izvede, ko ni tema in z malo večjo pazljivostjo. No, po dveh mesecih in pol sem se vrnil domov in začel varčevati za naslednje potovanje.« Vendar sta se takrat z Machtild odločila poskusiti v Sloveniji. Najbrž sta imela konkretne načrte, kako živeti pri nas? »Ob mojem tretjem obisku (2010) sva sedla za mizo in se malo pogovorila o najini situaciji. Glede na dejstvo, da je ona imela hčerko iz prejšnjega zakona, sem ji dal priložnost, da ona izrazi željo, kako naprej. Izbrala je Slovenijo. Glavni razlogi so bili varnost, moje nadaljevanje študija in večje priložnosti za razvoj njene kariere. Predvsem pri zadnjem razlogu sva se pošteno uštela. Ob selitvi v Slovenijo v juliju 2011 je imela podpisano pogodbo o zaposlitvi pri nas. Žal se je po nekaj mesecih stvar končala precej klavrno - na sodišču. Žal precej pogosta zgodba, kar se tiče zaposlitve v Sloveniji: ogromno obljub pred zaposlitvijo, a so te po začetku dela hitro pozabljene ... « Kako sta Machtild in njena hčerkica sprejeli Slovenijo, kako sta se vživeli? »Zgodilo se je tisto, na kar človek ne pomisli: obstaja ogromna razlika med obiskom neke destinacije v obliki dopusta in živeti tam normalno vsakdanje življenje. Glavni problem je bil jezik. Vlagala je veliko časa in truda v učenje, ampak ji žal ni steklo. Po koncu prve zaposlitve je konstantno pošiljala prošnje v več kot sto podjetij in dobila vedno isti odgovor: 'Na podlagi Vaših izkušenj in znanj Vas zaposlimo takoj, če govorite slovensko.' Hčerka Machtild ali Mahi (Maggie), kot jo kličemo, se je znašla v novem okolju presneto dobro. V OŠ Dornava, ki jo je obiskovala, so ji delavci šole pomagali v veliki meri. Učenje slovenščine je pri njej napredovalo zelo hitro. Prva 2, 3 mesece sva vsak dan po pouku sedla v njeni sobi in brala snov, ki so jo tisti dan predelali. Šolo je vedno jemala zelo resno (da- nes je med več kot 2000 otroki med najboljšimi desetimi po ocenah), kar je zelo dobro vplivalo na njeno privajanje.« Pa ni šlo, kar se ekonomsko zanesljive prihodnosti tiče? Slovenija najbrž ne nudi nekih podjetniških priložnosti za tujce? »Eno pohvalo lahko namenim slovenski zakonodaji in to je, da je soprog tujca ob pridobitvi začasnega prebivališča popolnoma izenačen slovenski delovni sili. Je pa žal to vse ... Ob mnogih neuspelih poskusih pridobitve zaposlitve zanjo sva začela resno razmišljati o odprtju lastnega podjetja. Tukaj pa sva naletela na dejstvo, da brez nič ni nič. Težko je začeti resen posel brez vložka neke vsote.« Leta 2103 ste se torej vrnili v Južno Afriko. Je bilo kaj težav z iskanjem stanovanja, službe za ženo in zate? »Žena in hči sta se v Južno Afriko vrnili konec septembra 2013, sam sem jima sledil junija 2014. Seveda je bila ta selitev veliko pazljivejša kot selitev v Slovenijo skoraj dve leti in pol pred tem. Žena je dobila zelo dobro ponudbo za zaposlitev, sam pa sem postavil pogoj, da zapustim državo le v primeru, da ne ostanem nikomur nič dolžan. Ustvarjen je bil načrt varčevanja: na moji strani za poplačilo dolgov, na njeni za nakup vseh potrebnih stvari v Južni Afriki. Moja zaposlitev je visela v zraku. V podjetju, ki sem ga zapuščal, so se resno zanimali za odprtje podružnice v Južni Afriki zaradi moje selitve tja, obstajale so nekatere alternative v južnoafriških podjetjih. Spet se je stvar zavlekla vse do julija tega leta. Žena je vmes zamenjala dva delodajalca. Trenutno je zaposlena za mednarodno podjetje, ki ustvarja in prodaja programske sisteme v bančni sferi in zadolžena za obvladovanje in reševanje težav za vso podsaharsko Afriko (Južna Afrika, Mozambik, Botsvana, Angola, Uganda ...). Sam sem trenutno zaposlen v gradbenem podjetju, ki gradi hiše v modernejšem stilu (oz. po željah strank), kot vodja gradbišča. Trenutno obvladujem eno, čakam pa na odprtje drugega gradbišča. V prihodnosti načrtujem večje stvari, ki pa jih za zdaj ne bi obešal na veliki zvon. Vedno razmišljam o kulinaričnih dobrotah, ki jih poznamo samo Slovenci (ali bližnja okolica) in ena izmed zaposlitvenih smeri je proizvodnja in prodaja le-teh tukaj.« Kje živite zdaj? »Trenutno živimo v hitro rastočem predmestju Preto- v Slovenijo. Kaj ga rie, imenovanem Centurion. Najeto imamo trisobno hiško v četrti Clubview.« S čim se lahko ukvarja človek, ko pride iz službe? Vrt? Športni klubi? Si kaj kulturno navdahnjen? »Kot sem omenil v prvem odgovoru, veliko časa med tednom za hobije in podobno ne ostane. Kar se športa tiče, tukaj prednjačita ragbi in kriket (ki je meni kot sicer velikemu ljubitelju športa hudo nezanimiv). Košarka je tukaj na takšnem nivoju priljubljenosti in razvitosti kot pri Slovencih ragbi, zato sem si tablo s košem naredil kar sam za hišo, da lahko tu in tam vržem kakšno žogo na koš.« Mala Maggie še ve kaj slovensko? »Z Maggie se pogovarjam izključno v slovenščini. Včasih je malo lena in odgovarja v angleščini, vendar skušam ohranjati njeno usvojeno znanje jezika.« V tem času si postal tudi nekak turistični promotor Južne Afrike, saj te je tam že obiskalo nekaj prijateljev s ptujskega konca. »Iskreno povedano so to zame zares posebni trenutki. Pogosto sem v pogovorih z družino in prijatelji od doma, naj bo to tipkanje preko različnih aplikacij ali pogovori po telefonu. Je pa komunikacija 'v živo' seveda nekaj čisto drugega in mi pomeni ogromno.« Človek zmeraj nekaj načrtuje. So vaši družinski načrti še kaj povezani s stalnim življenjem v Sloveniji ali si nad njo, kar se tega tiče, naredil križ in boš prihajal samo na obiske? »Neizmerno se veselim obiska doma, ki se bo verjetno zgodil konec tega leta. Stalno življenje v Sloveniji pa ... Ne, domovine ne bom nikoli izključil iz opcij stalnega življenja. Trenutna situacija nam ne omogoča življenja, kot ga imamo tukaj. Politične situacije za zdaj ne bi na dolgo komentiral. Povedati želim le, da se težko odločim, kateri politiki izvajajo večje neumnosti, slovenski ali južnoafriški. Že ob našem prejšnjem bivanju v Sloveniji nas je reševala le moja zaposlitev v Avstriji ... « jš 10 &o/m¿zTEDNIK Kultura torek • 15. decembra 2015 Ptuj • Razstava Arhivi - zakladnice spomina Izbor najlepših in najpomembnejših arhivskih dokumentov V galerijskem hodniku Zgodovinskega arhiva na Ptuju je do 1. februarja leta 2016 na ogled potujoča razstava z naslovom Arhivi - zakladnice spomina. Gre za projekt, v katerem so sodelovali vsi slovenski arhivi. Direktorica ZA Ptuj Katja Zupanič je na otvoritveni slovesnosti, ki je bila 3. decembra, izpostavila, da je namen skupne razstave krepitev strokovnega sodelovanja med institucijami z različnim statusom kot tudi predstavitev najdragocenejšega, vizualno privlačnega in vsebinsko pomembnega gradiva, ki se v arhivih hrani, na ta način prodreti v javnost in s tem širiti prepoznavnost arhivov. O razstavi in monografiji pa sta govorila vodja projekta dr. Andrej Nared iz Arhiva Republike Slovenije in dr. Dejan Zadravec iz Zgodovinskega arhiva Ptuj. „Slovenski arhivi hranimo izjemno bogastvo pisne kulturne dediščine, ki sega od srednjeveških pergamentnih listin in rokopisnih kodeksov do spisov-nega gradiva upravne in sodne narave, katastrskega in zemljiškoknjižnega gradiva, načrtov, kart, fotografij, filmov, vse do digitalnih zapisov na najmodernejših medijih. Časovni lok ohranjenega gradiva, ki priča o življenju in delu posameznikov, različnih skupnosti in držav v slovenskem prostoru, se razteza od 9. stoletja do danes. Z razstavnim projektom Arhivi - zakladnice spomina smo s približno 75 kilometrov arhivskih polic in škatel širši javnosti predstavili izbor najlepših in najpomembnejših dokumentov ter ponudili nekakšen prerez ohranjenega arhivskega gradiva. Ta poleg vizualne privlačnosti pisne dediščine razodeva vse pomembnejše zvrsti arhivskega gradiva, prelomne dogodke, pomembne procese in znane osebnosti širšega slovenskega prostora," je povedal dr. Andrej Nared, vodja projekta. Ob razstavi je izšla tudi reprezentativna publikacija - monografija z bogatim slikovnim gradivom, ki predstavlja po besedah dr. Nareda najpopolnej- Foto: arhiv ZA Razstavo Arhivi - zakladnice spomina je odprl dr. Dragan Matič, o razstavi in monografiji pa sta govorila dr. Andrej Nared, vodja projekta, in dr. Andrej Zadravec. šo antologijo slovenske arhivske kulturne dediščine doslej, knjiga, ki utegne postati primeren priročnik za vse, ki se uvajajo v delo v arhivih, tako za arhiviste začetnike kot tudi za raziskovalce in ljubiteljske zgodovinarje. Njeno vsebino je podrobneje analiziral ptujski arhivist dr. Dejan Zadravec. Svoje mesto je v tej razstavni monografiji zasluženo našlo tudi 12 dokumentov Zgodovinskega arhiva na Ptuju. Njeno vsebino so med drugim obogatili: drugi ptujski statut iz leta 1513, ki velja za najstarejši ohranjeni statut celinskih mest v slovenskih arhivih; sodba hra-stovškima podložnikoma zaradi homoseksualnosti iz leta 1749, ki velja za najstarejši slovensko zapisani sodni dokument; gledališki plakat ptujskega gledališča iz 1798, ki velja za enega najstarejših ohranjenih gledaliških plakatov slovenskih gledališč; zemljevid vojaških vaj na Ptujskem polju iz leta 1833, ki je redek primer ohranjenega starejšega vojaškega zemljevida v slovenskih arhivih itd. V primerjavi z otvoritveno razstavo, ki je stala dobra dva meseca letos v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani in kjer je bilo mogoče občudovati originalne arhivske dokumente, sloni temeljni del potujoče razstave na odlično narejenih reprodukcijah na 25 skrbno oblikovanih razstavnih plakatih. Razstavo je odprl dr. Dragan Matic, predsednik Odbora za kulturo Državnega zbora RS, sicer nekdanji direktor Arhiva RS ter idejni vodja projekta Arhivi -zakladnice spomina. KZ Ptuj • Ekonomska šola po poteh Rimljanov Aranzer je umetnik na različnih področjih Da je delo aranžerjev vsestransko in vpeto v naše vsakdanje življenje, le opazimo ga ne zmeraj, trdi ravnateljica Ekonomske šole ŠC Ptuj Darja Harb. Prav zato izpostavlja nekaj najpomembnejših nalog aran-žerjev, za katere izobražujejo na šoli, ki jo vodi. Ti so na svoj način poskrbeli tudi za to, da so dijakom pričarali vrnitev v čas Rimljanov. „Letos smo se tako odločili, da gremo na začetek svoje zgodovine in izbrali slogan: Ekonomska šola po poteh Rimljanov skupaj z Društvom za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, pojasnjuje Harbova V ta namen so postavili tudi Rimski kotiček, ki sta ga izdelali dijakinji 2. letnika programa aranžerski tehnik, Nuša Bokša in Sabina Trop. Srednješolski sta s svojo inovativnostjo in pomočjo Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, ki jim je posodilo opremo, izdelali zanimiv kotiček. „Po eni strani nam izbrana tematika omogoča več sodelovanja z institucijami iz lokalnega okolja, po drugi strani pa lahko dijaki iz različnih izobraževalnih programov, ki jih izvajamo na naši šoli, pridobivajo in razvijajo različne kompetence," je prepričana ravnateljica Ekonomske šole ŠC Ptuj. Kotiček dijakinj je le ena izmed načrtovanih aktivnosti, ki jih bodo pripravili. Harbova poudarja, da je program aran-žerski tehnik izjemno pester in zabaven tudi zato, ker je njihovo delo vsakdo videl, le vedel ni, kdo stoji za izdelkom. „Opazimo lahko zanimive okraske in izdelke, ki nas opazujejo iz izložb, ko se sprehodimo mimo. Vse to je skladno urejeno, primerno letnemu času. In kdo je tisti, ki zakrivi vse to? Mojstri, ki ustvar- jajo vse te izložbene umetnosti, so aranžerji. Vsi aranžerji pa ne opravljajo dela oblikovalcev in Dijakinji Nuša Bokša in Sabina Trop sta na šoli uredili Rimski kotiček. urejevalcev izložb, eni delajo v cvetličarnah, kjer zavijajo darila, sveče, oblikujejo šopke in podobno. Lahko tudi povežemo vez med aranžerjem in organizatorji porok. Aranžer lahko igra veliko in pomembno vlogo pri sami organizaciji poroke. On pripravi cvetje, okrasi okolico, skrbi za zunanjo podobo območja, kjer se bo izvedla poroka. Marsikateri aranžer se zaposli tudi v turizmu, spet drugi pa na različnih razstaviščih, kjer prispevajo svoje ideje," o tem, kaj vse sploh lahko aranžerji počnejo, pravi Harbova in vabi vse, ki bi jih zanimalo, kako je videti Rimski kotiček, da jih obiščejo. Dženana Kmetec Strnišče pri Kidričevem • Zadnja letošnja razstava v galeriji FO.VI Fotografije Stojana Kerblerja iz cikla Koline V zasebni galeriji FO.VI so odprli zadnjo letošnjo razstavo; znameniti ciklus fotografij Stojana Keblerja pod naslovom Koline iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja bo na ogled vse do 12. januarja. Da je mojster fotografije Stojan Kerbler v tem okolju izredno priljubljena osebnost, priča nabito polno razstavišče, med številnimi ljubitelji umetniške fotografije od blizu in daleč pa so uglednega umetnika s svojim obiskom počastili kar trije župani: iz Majšperka dr. Darinka Fakin, iz MO Ptuj Miran Senčar ter iz Kidričevega Anton Leskovar, ki mu je pripadla čast, da je razstavo Stojana Kerblerja Koline tudi uradno odprl. Kot je ob odprtju pou- daril lastnik in kustos galerije Vladimir Forbici, je mojster fotografije Stojan Kerbler eden najprepoznavnejših slovenskih umetniških fotografov in ena najvidnejših fotografskih osebnosti bivše Jugoslavije. Zaradi številnih nagrad, ki jih je prejel na številnih razstavah po vsem svetu, si je prislužil laskava naziva »najboljši razstavljavec v Sloveniji« (prvič leta 1969) in »najboljši razstavljavec v Jugoslaviji« (prvič leta 1970). Razstava Koline je Kerblerjeva druga Foto: M. Ozmec Mojster Stojan Kerbler v družbi z Vladimirjem Forbicijem (desno) in županom Antonom Leskovarjem. razstava v Galeriji FO.VI, sicer pa gre za enega najbolj znanih ciklov Kerblerjevih umetniških fotografij iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Kot je v razstavnem katalogu zapisala Marika Vicari, pa je razstava Koline »obdana s tišino in na trenutke prihaja v nasprotje z močjo črno-belih podob, ki nas na nenavaden in hkrati pogumen način prisilijo k približevanju zgodovini in tradiciji.« -OM Foto: CG Tenis Priznanja za Zidanškovo, Rolo, Laha in Krajnca Stran 13 Rokomet Zamujena priložnost za še eno presenečenje ... Strani 12 Veliki intervju z Dejanom Zavcem »Dotaknil sem se neba, nebes...« Strani 15,16,17 Boks 35. Zlata rokavica Stran 14 Gimnastika Ptujski gimnastičarji uspešni na DP Stran 19 Publikacija NK Aluminij Prispevek k zgodovini športa v občini Stran 20 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 22. krog Gostje zapravljali priložnosti, domačinom uspel preobrat Zavrč - Krka 2:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Mojstrovic (5.), 1:1 Vučkic (76./avtogol), 2:1 Ta-hiraj (86.). ZAVRČ: Kovač ic, G lavi na, Cvek, Antic, Datkovic, Riera, Glavica (od 75. Zorko), Pihler, Tahiraj, Batrovic (od 70. Tudan), Kokorovic (od 46. Golubar). Trener: Ivica Solomun. KRKA: Mitrovic, Bogdan, Vuč-kic, Fuček, Gliha (od 88. Anie-kan), Mojstrovic, Ejup, Kostanj-šek (od 81. Dežmar), Welbeck, Kastrevec, Dangubic (od 71. Peric). Trener: Andrej Kastrevec. »Mislil sem že, da me toliko nesreče pač ne more spremljati. Na srečo se je na koncu obrnilo tako, kot sem si želel,« je po tekmi govoril Ivica Solomun. Ta je celotno tekmo spremljal tik ob igrišču, njegovi varovanci pa so jesenski del končali z zmago in se s tem veliko mirneje odpravili na odmor. Tekmo so bolje začeli gostje iz Novega mesta, ki so povedli že v 5. minuti. Po strelu Josipa Fučka iz kota je v polno iz bližine z glavo zadel neovirani Denis Mojstrovič - 0:1. »Celoten teden smo veliko vadili prekinitve, potem pa se nam zgodi tole. Kar nisem mogel verjeti,« je o uvodu razglabljal Solomun. Ta je tekmo začel z Antičem na položaju osre- ■ ---' .»- - . Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča so z borbeno in nepopustljivo igro prišli do zmage na zadnji tekmi jesenskega dela sezone. Na fotografiji je strelec drugega zadetka Francesco Tahiraj. dnjega in Cvekom na položaju bočnega branilca. Po anemičnem začetku so Zavrčani pred kakšnimi 500 gledalci zaigrali bolje, a brez pravega učinka. Dobre strele na gol so usmerili Cvek, Pihler in Glavica, v 43. minuti pa je za aplavz gledalcev poskrbel Riera, ki je poskusil z volejem, vratar Mitrovic pa je njegov strel s težavami ukrotil. Ob polčasu je v igro vstopil Josip Golubar in takoj poskrbel za dinamičen uvod. V prvi pravi akciji v 2. polčasu je Gla- vina podal proti Golubarju, ki ga je Bogdan po mnenju sodnika Damirja Skomine nepravilno oviral. Enajstmetrovko je izvedel Riera, Mitrovic je njegov strel ubranil, v nadaljevanju akcije pa še odbitek Ta-hiraju s približno 5 metrov ... pr\/aliga le le ko m Slovenije | Nogomet • 1. SNL REZULTATI 22. KROGA: Zavrč - Krka 2:1 (0:1); Domžale - Rudar 4:0 (2:0); strelci: Črnic 35., Skubic 45./11 m, Mance 57., Zec 59.; Celje - Gorica 2:2 (1:0); strelci: Firer 13., 67.; Širok 48., Jogan 75.; Krško - Olimpija 2:1 (0:1); strelci: Volarič 70., Žinko 74., z 11 m; Kronaveter 8.; rdeči karton: Poljanec (32., Krško); To je bil za domačine močan šok in gostje so si v naslednjih minutah pripravili kar tri 100 % priložnosti: v 51. minuti je bil sam pred golom Dangubič (mimo gola), v 55. Welbeck (Kovačic sijajno brani), v 60. pa še Fuček (mimo gola). V Maribor prav ob koncu najbližje Olimpiji - le tri točke razlike Luka Koper - Maribor 0:5 (0:4); strelci: Bajde 16., Ibraimi 31., 43., Sallalich 34., Mendy 90. 1. OLIMPIJA 22 14 4 4 53:18 46 2. MARIBOR 22 12 7 3 55:23 43 4. DOMŽALE 22 10 8 4 32:14 38 3. GORICA 22 11 2 9 34:33 35 5. ZAVRČ 22 8 6 8 25:26 30 6. CELJE 22 5 8 9 18:36 23 7. LUKA KOPER 22 6 4 12 25:37 22 8. KRKA 22 5 7 10 17:31 22 9. RUDAR 22 5 7 10 18:33 22 10. KRŠKO 22 4 7 11 11:37 19 Najboljši strelci: 17 zadetkov: Andraž Šporar (Olimpija); 12 zadetkov: Blessing Eleke (Gorica); 10 zadetkov: Marcos Tavares, JeanPhilippe Mendye, Agim Ibraimi (vsi Maribor), Rok Kronaveter (Olimpija); 9 zadetkov: Gregor Bajde (Maribor); 8 zadetkov: Ezekiel Henty (Olimpija); 6 zadetkov: Jaka Štromajer (Koper). Še štiri kroge pred koncem jesenskega dela je imela Olimpija velikih osem točk prednosti pred Mariborom, do konca je ta razlika splahnela na tri točke. V zaključnem delu so bili Mariborčani izjemni, razen dveh remijev, proti Zavrču in Domžalam, so nanizali pet zmag in se tako počasi, a zanesljivo približujejo vodilnim Ljubljančanom. Ni malo takih, ki bi že sedaj upali staviti, da bo Maribor na koncu slavil z veliko prednostjo ... Maribor je moral na koncu na zanj neugodno gostovanje v Koper, a je nalogo opravil z odliko ter povsem razglašenim Koprčanom nasul kar pet zadetkov. Ob koncu so v vijoličastih dresih izjemno učinkoviti Bajde, Mendy in Ibraimi, vsi so zadeli tudi v Kopru. Olimpija je - nasprotno - prav na koncu doživela najbolj grenak poraz, saj je imela proti za-dnjeuvrščeni ekipi Krškega vodstvo 0:1, ob tem so domačini v Krškem že v 1. polčasu ostali brez 62. minuti so odgovorili Za-vrčani, strel Riere iz prostega udarca s 25 metrov pa je ustavila prečka. Solomun je v igro poslal mlada Patrika Tudana in Roka Zorka, tvegana poteza pa se mu je hitro obrestovala. V 76. minuti je Zorko poslal v kazenski prostor žogo proti Tudanu, Alen Vučkic pa jo je nesrečno potisnil v lastni gol - 1:1. Goste bi lahko ponovno v vodstvo popeljal Welbeck v 83. minuti, a je bil najboljši posameznik tekme Kovačič tudi tokrat na mestu. Nagrada za vztrajnost je za domačine prišla v 85. minuti, ko je Gla-vina podal žogo v kazenski prostor do Tudana, ta pa je v sredini natančno našel Tahi-raja, ki je iz bližine postavil končni izd srečanja - 2:1. To je bila prva letošnja zmaga Zavrča proti Krki (prej poraz in remi) in obenem prva zmaga po sušnih petih krogih. S tem so Zavrčani ohranili, oz povečali prednost pred zasledovalci in gredo na zimski odmor veliko bolj mirni. V zimskem prestopnem roku se bodo v ekipi zagotovo zgodile spremembe, samo upamo pa lahko, da te znova ne bodo tektonske . Eno glavnih vprašanj je zagotovo povezano z odličnim Špancem Riero in se glasi: je bila to zanj že zadnja tekma v završkem dresu? Jože Mohorič izključenega Poljanca. A vse skupaj zmajčkom ni bilo dovolj niti za točko, saj so izjemno borbeni in srčni Krčani zmogli doseči dva zadetka! Ko zadnji prvemu vzame mero z igralcem manj, potem je to znak, da je pri Olimpiji nekaj narobe. Nekoliko v senci je v zaključku ostala ekipa Domžal, ki je le zaradi neučinkovitosti na tekmah proti Mariboru in Olimpiji (dvakrat 0:0) zaostala za omenjenima ekipama. Jezo so stresli nad Velenj-čani in jim za konec nasuli štirico. Celjani in Gori-čani so se na Areni Petrol razšli z remijem, čeprav so domačini dvakrat vodili (dvakrat je zadel Ivan Firer). Spomladi se nam obeta napet boj za prvaka in na spodnji strani lestvice za obstanek. Pravzaprav je težko napovedati, kje bo bolj srdito. Zavrčani so zaenkrat v sredini, precej oddaljeni od vrha in tudi od dna lestvice. JM Rok Zorko, Zavrč: »Srečanje smo začeli zelo slabo, nato smo počasi sestavljali pravo igro. Težko smo si pripravljali priložnosti, na srečo pa smo ob koncu, v zadnjih 20 minutah, močno pritisnili in dvakrat zadeli v polno. Celotna tekma je bila zelo dinamična, konec je bil še posebej razburljiv in gledalci so res lahko uživali. Sedaj veliko bolj mirni odhajamo na počitek.« Andrej Kastrevec, trener Krke: »Takšno srečanje smo enostavno morali izgubiti, saj nismo zadeli niti iz najlepših priložnosti. Ne verjamem, da si je v Zavr-ču katera koli ekipa letos ustvarila toliko 100 % priložnosti, kot so si jih tokrat moji varovanci. To je zares neverjetno in domačini so našo neučinkovitost znali izkoristiti za preobrat in zasluženo zmago.« 12 Štajerski Šport torek • 15. decembra 2015 Ptujčani vedno bolje, 13-minutni mrk Gorišnici odnesel zmago Rokomet • 1. NLB leasing liga, 14. krog: Zamujena priložnost za še eno presenečenje Maribor Branik -Jeruzalem Ormož 24:23(9:9) MARIBOR BRANIK: G. Ču- dič, Mijuškovič 12 obramb, Kastelic; Cingesar, Žmavc, Kaleb 5 (2), Špelič, Jamnik 1, Poklar 2, Hrastnik 2, Fidel 3, Verdinek 8, Brajovič, Čagalj 2, Štumpfl, Miškovič 1. Trener: Slavko Ivezič. JERUZALEM ORMOŽ: Šu-talo 1 obramba, Balent 13 obramb; Kavčič, Bogadi 6, Radujkovič, B. Čudič 8 (8), Veselko, Ozmec, Žuran 3, Gri-zolt, Kocbek 2, Kosi, Mesaric 1, Rajšp 1, Cirar 2, Kolmančič. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Maribor Branik 2/2; Jeruzalem Ormož 8/8. IZKLJUČITVE: Maribor Branik 16; Jeruzalem Ormož 12 minut. IGRALEC TEKME: Matic Verdinek (Maribor Branik). Sosedski derbi Maribora in Ormoža so na Taboru dobili domačini, ki so v 2. polčasu izkoristili slabšo predstavo Ormožanov. Obe ekipi sta daleč od prave forme in že na oko je bilo opaziti nizek tempo igre. V 12. minuti je bil izid le 2:2, kar lahko pripišemo počasni igri obeh moštev in slabi realizaciji metov z desnih kril, kjer sta tekmo pričela Grega Jamnik pri Mariboru in Dejan Veselko pri Ormožu. Pri Foto: Črtomir Goznik Rokometašem iz Ormoža (na fotografiji Jure Kocbek) ni uspelo še drugič v sezoni presenetiti Mariborčanov. gostih je bil prvo ime 1. polčasa vratar Tomislav Balent, ki je z odliko opravil prvi del, vendar tako visokega nivoja ni zadržal še v drugem delu tekme, kar se je bistveno po- znalo na rezultatu. Najvišja prednost v prid Ormožanov je v dveh primerih znašala dva zadetka. V 1. polčasu sta bili dve sodniški odločitvi zelo sporni v škodo Jeruzale- ma: najprej je bil v 19. minuti po posredovanju delegata Gregorja Pirca izključen trener Saša Prapotnik, čeprav so bili v posesti žoge gostje. Tako je bil zaustavljen prvi nalet Ormožanov. V 27. minuti je najslabši akter tekme - sodnik Uroš Nahtigal - izključil še Danijela Mesarica. Vzrok izključitve je bil, da krožni napadalec po mnenju sodnika po prekršku ni spustil žoge na tla?! Ponujeno so Mariborčani izkoristili in ujeli Ormožane ter na odmor odšli z neodločenim izidom 9:9. V nadaljevanju je na parketu športne dvorane Tabor vladal kaos. V obdobju petnajstih sekund so sledile tri izključitve na strani Jeruzalema Qure Kocbek, David Bogadi, Rok Žuran). Kocbekova izključitev je bila upravičena zaradi prekrška, za Bogadije-vo ve le sodnik Nahtigal, Zu-ranova je bila zelo sporna po prekršku, ki ga je videl le že omenjeni sodnik. Maribor je kot odlična ekipa ponujeno priložnost izkoristil z delnim izidom 3:0 (12:9). Jezni na sporne sodniške odločitve so ormoški navijači začeli nešportno navijati in užaljeni sodniški par je prekinil tekmo ter odšel v slačilnico. Prekinitev je trajala dobrih petnajst minut, da sta se sodnika vrnila na parket. Po dobri minuti igre je iz dvo- rane med okrog 400 gledalci priletela opazka na sodnika Nahtigala, ki je znova prekinil tekmo in dodobra nasmejal prisotno publiko. Borbeni Ormožani so se kljub vsem težavam in vidnemu padcu forme vrnili v igro ter izid v 44. minuti preko zadetkov Bogadija izenačili na 15:15. Lovljenje nasprotnika je Or-možanom odvzelo preveč moči in v zaključku tekme so sledile tehnične napake in izgubljene žoge. Ob tem so prejeli še dva zadetka »na uro« in sanj o presenečenju proti Mariboru je bilo konec (24:21). V dresu Maribora je na levem krilu z osmimi doseženimi goli zablestel Matic Verdinek, ki je tako odlično zamenjal poškodovanega Darka Cingesarja. V soboto, 19. decembra, ob 19. uri ob slovesu od leta 2015 1. NLB Leasing liga REZULTATI 14. KROGA: Maribor Branik - Jeruzalem Ormož 24:23 (9:9), Celje Pivovarna Laško - Slovan 40:22 (21:12), Trimo Trebnje - Koper 2013 24:23 (11:12), Istrabenz Plini Izola - Krka 21:28 (11:11), Dobova - Riko Ribnica 27:27 (14:15), Gorenje Velenje - Sevnica 36:20 (16:11), Urbanscape Loka - Slovenj Gradec 2011 31:25 (18:12). 1. GORENJE VELENJE 14 13 0 1 26 2. CELJE PIVO. LAŠKO 14 13 0 1 26 3. URBANSCAPE LOKA14 9 1 4 19 4. KOPER 2013 14 9 0 5 18 5. JERUZ. ORMOŽ 14 9 0 5 18 6. KRKA 14 8 1 5 17 7. MARIBOR BRANIK 14 8 1 5 17 8. RIKO RIBNICA 14 7 1 6 15 9. TRIMO TREBNJE 14 5 2 7 12 10. DOBOVA 14 3 2 9 8 11. ISTRABENZ IZOLA 14 3 2 9 8 12. SLOVENJ GRADEC 14 2 2 10 6 13. SLOVAN (-1) 14 2 0 12 3 14. SEVNICA 14 1 0 13 2 na Hardeku gostujejo državni prvaki iz Celja. Po tekmi sledi zaključek ormoške ekipe in odhod na zasluženi počitek. Uroš Krstič Slavko Ivezič, trener Maribora Branika: »Videli smo še en pravi sosedski derbi in v športu je to dobrodošlo. Srečali sta se moštvi, ki sodita v vrh prvenstva. Menim, da nam je nasproti stalo moštvo, ki je največje presenečenje prve polovice prvenstva in je trenutno pred nami na lestvici. Pričakovali smo težko tekmo in tako je tudi bilo. Imeli smo težave s poškodbami igralcev skozi celotno srečanje, tako da smo ga končali s tistimi, ki so še bili sposobni za igro. Na koncu smo odigrali potrpežljivo, a mi je žal da smo popustili, saj bi lahko na koncu zmagali še z večjo razliko.« Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: »Škoda za zamujeno priložnost. Ob tem čestitam Mariboru za zasluženo zmago. V 2. polčasu so storili manj napak, kar je odločilo zmagovalca. Sojenja ne bom komentiral, saj ni smiselno.« Rokomet • 1. B SRL (m) mn m* ^ARRIV» t -k™ ofttffl A5 â Foto: Črtomir Goznik Rokometaši ptujske Drave so v domači dvorani ugnali ekipo iz Brežic. Drava Ptuj - Brežice 33:24 (16:11) DRAVA PTUJ: Šulek, Cvetko 3, Janžekovič 5, Verdenik, Jensterle 5, Drobež 5, Bračič 1, Fridrih 1, Bedenik, Sabo, Hrupič 5, Bedeti 2, Jerenec 4, Lesjak 2; Trener: Uroš Šerbec. Pospešen ritem tekem ni vplival na rokometaše Drave, saj so na tekmi z bližnjim konkurentom na lestvici -Brežicami - odigrali dobro 1. B SRL (m) REZULTATI 12. KROGA: Drava Ptuj - Brežice 33.24, Mokerc Ig - Moškanjci Gori-šnica 26:21, Alples Železniki - Krško 21:31, Sviš Ivančna Gorica - Črnomelj 30:27, Škofljica Pekarna Pečjak - Krim Olimpija 20:29, Dol TKI Hrastnik - Grosuplje 34:28, Radeče MIK Celje - Herz Šmartno 22:32, 1. DOL TKI HRASTNIK 12 10 1 1 21 2. KRIM OLIMPIJA 12 10 1 1 21 3. HERZ ŠMARTNO 12 10 0 2 20 4. DRAVA PTUJ 12 8 1 3 17 5. BREŽICE 12 7 1 4 15 6. KRŠKO 12 6 1 5 13 7. ČRNOMELJ 12 6 0 6 12 8. SVIŠ IVANČNA GOR.12 5 2 5 12 9. MOKERC IG 12 5 1 6 11 10. RADEČE M. CELJE 12 5 1 6 11 11. MOŠKAJNCI - GOR. 12 2 2 8 6 12. ŠKOFLJICA PEČJAK12 2 0 10 4 13. ALPES ŽELEZNIKI 12 1 1 10 3 14. GROSUPLJE 12 0 2 10 2 tekmo tako v fazi napada kot tudi v fazi obrambe. Trener Uroš Šerbec je goste presenetil in ujel »na levi nogi« z obrambno postavitvijo 5-1, saj je hitri in gibljivi Bedeti v vlogi izstopajočega obrambnega igralca odlično opravljal svoje delo. Tudi na vratih je bil nekajkrat uspešen Šulek, kar je bilo ob odsotnosti prvega vratarja Belca zelo pomembno za igro celotne ekipe. Na začetku tekme je s serijo zadetkov pri Dravi izstopal Janžekovič, ki je z uspešno realizacijo protinapadov hitro povišal rezultat na 6:3. Domačini so nato večino časa prvega dela vodili za tri do pet zadetkov. Obramba je delovala dobro, v napadu pa so se med strelce vpisali skorajda vsi igralci. Najučinkovitejši na tekmi so bili s po petimi zadetki Janžekovič, Jensterle, Drobež in Hrupič. Na drugi strani so Brežičani igrali v valovih, nekaj minut dobro, nato spet slabše. Pri gostih sta se v napadu najbolj izkazala Hecher in Lipej, ki sta ob koncu prvih trideset minut nekajkrat zadela za 16:11. V drugem polčasu je prednost še naraščala, tako da so si razpoloženi ptujski igralci v 45. minuti igre priigrali že osem zadetkov prednosti. Sledile so minute malo manj odgovorne igre in večjega števila napak v napadu, kar so gostje izkoristili za znižanje zaostanka. Šerbec je nato spremenil sistem igranja v obrambi v zelo gibljivo postavitev 6-0 in spet postavil stvari na pravo mesto. Znova je stekla tudi igra v napadu in po seriji zadetkov je končni rezultat 33:24 postavil Bedeti. Ptujčani igrajo bolje iz tekme v tekmo, proti Brežicam so odigrali na pričakovanem nivoju skoraj vseh šestdeset minut. David Breznik Mokerc-Ig - Mo-škanjci-Gorišnica 26:21 (14:15) ŠD MOŠKANJCI-GORIŠNI- CA: Bratuša, Kovač 3, Bedrač 3, Valenko 3, Balas, Lozinšek 4, Geč, Ranfl, Tement, Žuran, Preac 1, Šincek, Stopar 4, Koštomaj 3. Trener: Boštjan Strašek. Tokratni konec tedna so morali rokometaši Moškanj-cev-Gorišnice na težko gostovanje k ekipi Mokerc-Ig, ki je pred tem srečanjem imela na svojem kontu tri točke več kot Štajerci. Glede na formo na zadnjih tekmah so lahko gostujoči navijači upravičeno pričakovali dobro tekmo svojih ljubljencev in morda tudi točke. Dolgo je res kazalo na to, saj so imeli gostje vse pod nadzorom, nato pa se je sredi drugega polčasa zgodil popoln mrk, ko varovanci Boštjana Straška kar 13 minut niso zmogli doseči zadetka. To je bil vzrok za poraz, čeprav bi se tekma v Mokercu lahko glede na prikazano v večini tekem lahko končala drugače. Gorišničani so nastopili oslabljeni, saj ni bilo Arnuša, zaradi poškodb pa sta zelo malo igrala glavna nosilca igre v napadu Bedrač in Valenko. V 11. minuti je bilo 5:5, nato pa so domačini zadeli trikrat zapored za nekoliko otipljivejšo prednost (8:5). Gostov to ni zmedlo, še naprej so igrali dobro ter domačine kmalu najprej ujeli in nato povedli. Pri 11:9 so sledili štirje zaporedni gostujoči zadetki za popoln preobrat in vodstvo z 11:13. Ob polčasu je bilo 14:15. Tudi v drugem delu so Štajerci držali vse niti igre v svojih rokah, saj jim je s čvrsto obrambo uspelo domačinom vsiliti svoj ritem. Tako je bilo vse do 45. minute, ko je bilo še 18:19, nato pa je sledil »razpad sistema«. Ta je bil kriv za poraz, saj ekipa Moškanjcev-Gorišnice kar 13 minut ni zadela, domačini pa kar osemkrat, od tega štirikrat Kolar, ki je skupaj dosegal osem golov. V končnici je Kovač z dvema zadetkoma le nekoliko ublažil poraz. V zadnjem krogu prvega dela prvenstva bodo rokome-taši Moškanjcev-Gorišnice doma gostili lanskega prvoli-gaša, ekipo Sviša iz Ivančne Gorice. Tekma se bo v soboto, 19. decembra, začela ob 19.30. tp torek • 15. decembra 2015 Šport Štajerski 13 Tenis • Orange Bowl 2015 . Sven in Tamara na Orange Bowlu zabeležila 14 zmag Orange Bowl je najbolj znani turnir v mladinskih kategorijah, pravi pojem za nastop na največji sceni. Ima oznako A (najvišjo, rang grand slamov), zato se na Floridi vsako leto zberejo praktično vsi najboljši. Tudi v takšni konkurenci pa sta se Tamara Zidanšek in Sven Lah odlično znašla. Skupno sta na turnirju med posamezniki in med dvojicami zabeležila 14 zmag ter samo trikrat igrišče zapuščala poražena. Prvo zmago, oz. kar tri zapored, je Sven dosegel v kvalifikacijah, preko katerih se je uvrstil na glavni turnir. Po vrsti je ugnal Kanadčana Lo-koseljaca, Mehičana Suareza Rivasa ter Švicarja Martineza, vse v dveh nizih. V tem stilu je nadaljeval tudi v glavnem turnirju, kjer mu je žreb v 1. krogu namenil 6. nosilca, Alberta Lima, 24. mladinca sveta. Sven je brezhibno opravil svoje delo in se veselil ene največjih zmag doslej. Ustavil se ni niti v 2. krogu, boljši Orange Bowl 2015, rezultati, posameznice: 1. krog: Zidanšek (8.) - Scot-ty (ZDA) 6:1, 6:1; 2. krog: Zidanšek (8.) - Desi-atnikov (ZDA) 6:3, 6:2; 3. krog: Zidanšek (8.) - An-dreescu (Kanada, 9.) 4:6, 5:7. dvojice, dekleta: 1. krog: Zidanšek/Yadlapalli (5.) - Aikawa/Pedretti (Japonska/Brazilija) 3:6, 7:5, 10:2; 2. krog: Zidanšek/Yadlapalli (5.) - Bjorklund/Salden (Švedska/Belgija) 7:6(3), 6:2: četrtfinale: Zidanšek/Yadla-palli (5.) - Branstine/Lewis (ZDA/N. Zelandija) 6:1, 6:1; polfinale: Zidanšek/Yadla-palli (5.) - Kenin/Neel (ZDA, 2.) 6:4, 2:6, 10:7; prav v velikem finalu. To je bil dvoboj z veliko tempa, odličnih volejev, natančnih servisov . .. Po petih skupno odigranih dvobojih je bilo sodelovanje med njima že zelo dobro, posledično je prišla tudi zmaga,« je iz Floride spo- Tenis • Priznanja TZS ročil Zoran Krajnc. Zaključek mladinske kariere Tamare Zidanšek je tako minil v znamenju zmagoslavja, vsekakor pa ji podobno lahko zaželimo tudi v nadaljevanju profesionalne kariere! JM Foto: Disa N. Indijka Pranjala Yadlapalli in Tamara Zidanšek (levo) sta v finalu turnirja dvojic na Orange Bowlu ugnali Grkinjo Eleno Christofi in Moldavijko Anastasijo Detiuc (desno). je bil od 18-letnega Bjorna Thomsona. Šele v 3. krogu je klonil, premočan je bil 17-le-tni Estonec Kenneth Raisma (46.). Mu je pa nudil odličen odpor, celo zaključno žogo finale: Zidanšek/Yadlapalli (5.) - Christofi/Detiuc (Grčija/ Moldavija) 6:2, 6:2. posamezniki: 1. krog: Lah - Lim (Filipini, 6.) 7:6(4), 6:4; 2. krog: Lah - Thomson (Irska) 5:7, 6:2, 6:2; 3. krog: Lah - Raisma (Estonija) 1:6, 6:7(9); dvojice: 1. krog: Lah/Stevens - Ho-rie/Wu (Japonska(Kitajska, 6.) 6:3, 7:6(2); 2. krog: Lah/Stevens -Clark/Loeb (ZDA) 7:5, 1:6, 12:10; četrtfinale: Lah/Stevens -Kirkin/Popyrin (Turčija/Avstralija) 7:6(2), 5:7, 9:11. za zmago v 2. nizu si je priigral . Pet zaporednih zmag na Orange Bowlu je za 17-le-tnega Svena Laha vseeno izjemen izkupiček. Čestitke! Čestitke veljajo tudi za njegove nastope med dvojicami, kjer sta se skupaj z Nizozemcem Bartom Stevensoom (17 let) prebila do četrtfinala. V 1. krogu sta npr. izločila polfi-nalista turnirja v Bradentonu. Tamara je po finalu turnirja v Bradentonu tudi v Plantentonu odlično začela in preskočila dva kroga. V 3-krogu jo je čakala šele 15-le-tna Vanesa Bianca Andree-sco, 12. mladinka sveta. Ka-nadčanka že ima - podobno kot Tamara - izkušnje tudi iz profesionalnega članskega tenisa (647. na WTA). Izkazala se je za trdo tekmico in je v izenačeni borbi vpisala zmago, pozneje pa je odšla kar do konca ter pri 15 letih vpisala prestižno turnirsko zmago. A brez odmevnega uspeha ni ostala niti Zidanškova, ki je skupaj s 16-letno Indijko Pranjala Yadlapalli (25. mladinka sveta) združila moči med dvojicami. Bili sta izjemni, saj sta nanizali pet zmag in se veselili končnega zmagoslavja. Na poti do lovorike sta med drugim v polfinalu izločili 2. nosilki, Američanki Sofio Kenin in Ingrid Neel. V finalu sta »padli« še Grkinja Eleni Christofi in Moldavijka Anastasija Detiuc. Ti sta držali priključek do rezultata 2:2 v 1. nizu, nato sta Tamara in Pranjala osvojili sedem iger zapored (6:2, 3:0) in praktično odločili srečanje. »Dekleti sta najboljšo igro prikazali Rola igralec leta med člani, Krajnc trener leta, Zidanškova in Lah najboljša med mladinci V ljubljanskem športnem centru Millenium se je z lepo organizirano zaključno prireditvijo v soboto uradno končala letošnja teniška sezona. Na njej je predsednik TZS Marko Um-berger podelil priznanja najboljšim. Med prejemniki priznanj so - jasno - tudi Ptujčani! Priznanje za posebne dosežke med mladinci je romalo v roke Tamare Zidanšek, Svena Laha (oba TK Terme Ptuj), Kaje Juvan in Nike Radišič, najprestižnejša priznanja za posebne dosežke med člani pa so prejeli Polona Hercog (najvišje uvrščena Slovenka na WTA-lestvici), Blaž Rola (najvišje uvrščeni Slovenec na ATP-lestvici) in Grega Zemlja (v sezoni je dosegel največji napredek na ATP-lestvici). Tako kot lani je tudi letos najboljši trener leta postal Zoran Krajnc (TK Terme Ptuj), ki je trenutno na Floridi. Krajnc je s svojimi varovanci iz TK Terme Ptuj tudi letos storil korak naprej, saj je TK Terme Ptuj zasedel neverjetno 3. mesto med vsemi klubi v Sloveniji. Posebno pozornost je letos namenil Tamari Zidanšek, Pii Čuk in Svenu Lahu, ki so vsi izjemno napredovali na vseh nivojih teniške igre in dosegajo karierno uvrstitve. Priznanja so prejeli tudi najvišje uvrščeni igralci in igralke na lestvicah TZS v posameznih starostnih kategorijah. Prejeli so jih Jon Lan Šuntar, Maja Zucchiati (oba U-12), Jan Kupčič, Pia Lovrič (oba U-14), Anže Arh, Kaja Juvan (oba U-16), Sven Lah, Tamara Zidanšek (U-18), Blaž Rola in Polona Hercog (člani). Predsednik TZS je podelil tudi priznanja za najboljše v liga-ških tekmovanjih. To so postali TK Trbovlje v veteranski ligi, ekipa TK Triglav Kranj-TK Nova Gorica v ligi do 12 let, ŽTK Maribor pri dečkih in TK Domžale pri deklicah v ligi do 14 let, TK Terme Ptuj v ekipnem tekmovanju do 18 let, TK Slovenske Konjice v 2. članski moški, ŽTK Maribor v 1. članski moški in 1. članski ženski ligi. É IMG AÖADEMY 7% wrnJmhrn- • m : m Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Korošice potrdile prevlado v 2. ligi ZOK Mislinja - ZOK GM mobil Ptuj 3:0 (21, 12, 11) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Reibenschuh, Cvirn, Drevenšek, Topolovec, Radivoj, Gričnik, Horvat, Merc A., Čabrijan, Merc M., Grubišič Čabo; Trener: Darko Zimič. Vodilna ekipa lige Mislinja je vzela mero ptujskim odboj-karicam, ki so se dobro upirale v prvem nizu, medtem ko sta bila naslednja dva odigrana za pozabo. Domačinke imajo mlado ekipo, ki že nekaj let kontinuirano dela skupaj in njihova uigranost ter postavljanje sta bila vidna skorajda v vsaki točki. V uvodnem nizu je šlo za klasične odbojkarske izmenjave točk na eni in drugi strani, kar je pomenilo, da sta se ekipi po mini serijah menjavali v vodstvu. Ptujčanke so do vodstva 19:21 igrale po dogovorih in učinkovito v napadu. Sledila je odločilna točka niza in najverjetneje tudi na celotni tekmi, ko je glavni sodnik neupravičeno dosodil 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 8. KROGA: ŽOK Mislinja - ŽOK GM mobil Ptuj 3:0, Prevalje - Nova KBM II 0:3, Swatycomet Zreče - Be- nedikt 3:0, Mozirje - - ZOK Lju- tomer 0:3, Kostman Slovenj Gradec - Kajuh Šoštanj 1. ŽOK MISLINJA 8 8 0 21:4 24 2. NOVA KBM BRANIK II 8 7 1 21:7 20 3. K. SLOVENJ GRADEC 7 6 1 18:7 17 4. SWATYCOMET ZREČE 8 5 3 17:11 15 5. ŽOK GM MOBIL PTUJ 8 5 3 17:11 14 6. ŽOK LJUTOMER 8 4 4 15:13 13 7. KAJUH ŠOŠTANJ 7 1 6 6:18 4 8. MOZIRJE 8 1 7 6:22 4 9. PREVALJE 8 1 7 6:21 3 10. BENEDIKT 8 1 7 4:21 3 »dvojno žogo« Topolovčevi in točko Mislinji. To je dalo zagona domačinkam, ki so do konca prvega dela uspešno izvedle še štiri bloke in so se veselile osvojenega niza 25:21. Dobro odigrana končnica je dala poleta visokim in kakovostnim domačinkam, ki so v naslednjih dveh nizih popolnoma prevladovale in »razbile« tekmice na drugi strani mreže. Mislinjčankam je šlo praktično vse od rok tako, kot so si želele. To jih je privedlo do gladke ter zaslužene zmage 3:0. V ekipi Ženskega odbojkarskega kluba GM mobil ni bilo razpoložene posameznice in proti boljšim tekmicam se je pokazalo, da določene odboj-karice v ptujski ekipi igralsko še niso na dovolj visokem nivoju. David Breznik Zoran Krajnc, Tamara Zidanšek in Sven Lah se trenutno na Floridi pripravljajo na novo sezono, tam je tudi Blaž Rola. Prav vsi so bili na prireditvi TZS med dobitniki priznanj. Padalstvo • Svetovne padalske igre v Dubaju Balta z reprezentanco na 5. mestu Slovenija je na svetovnih padalskih igrah, ki so v Dubaju potekale od začetka tega meseca, za konec osvojila dve peti mesti v skokih na cilj. Peti je bil Roman Karun med posamezniki in slovenska ekipa v postavi Peter Balta, Roman Karun, Uroš Ban, Senad Salkič in Borut Erjavec. Omenjena peterica je igre začela izvrstno, po prvih dveh serijah je bila namreč poravnana z Rusi, Čehi in Kitajci povsem na vrhu. Toda sledile so napake in slovenska ekipa je po peti seriji zasedala peto mesto. Po šesti seriji so se ponovno prebili v območje zmagovalnega odra, toda v zadnji seriji so vnovič preveč grešili, tako da so jih tekmeci prehiteli in na koncu so se morali zadovoljiti z ekipnim petim mestom. »Vselej ne gre vse tako, kot bi si želeli, nam se je to zgodilo tokrat in z rezultatom, predvsem pa z izvedbo samih skokov, ne moremo biti zadovolj- ni. Preveč je bilo napak, eden drugega nismo 'pokrivali', kar je tekmecem uspevalo, zato je rezultat takšen, kakršen je. Lagal bi, če bi rekel, da nismo računali na medaljo, toda sem so prišle vse najboljše ekipe, vse so prišle z enakimi željami in cilji. Tekmeci, ki so bili pred nami, so enostavno naredili manj napak kot mi, zato nas ni na zmagovalnem odru,« je igre in peto mesto ocenil Uroš Ban. sta 14 Štajerski Šport, šport mladih torek • 15. decembra 2015 Boks • 35. Zlata rokavica Vrhunsko prireditev najbolj zaznamoval Neje Nedeljko Nenavadno temno je bilo ob vstopu v športno dvorano Gimnazije Ptuj, kjer je organizator 35. Zlate rokavice Boks klub Ring presenetil večino obiskovalcev saj je ring tradicionalno postavil na sredino parterja in ga dodatno osvetlil z izjemno svetlobno kuliso. Svetlobni in zvočni efekti so dali vsem prisotnim dodatno energijo. Gledalci so videli 12 dvobojev. Organizator je dal priložnost ptujskim boksarjem in boksarki ter je skrbno izbral njihove tekmece. V večini borb je bila kakovost na zavidljivem nivoju, v nekaterih pa celo na zares zelo visokem nivoju. Prvi del Zlate rokavice je bil namenjen mladim tekmovalcem, v uvodnem dvoboju sta si stala nasproti standardna tekmeca Tilen Stajnko (BK Ljutomer) in Urh Zebec (BK Ring Ptuj). Stajnko je odločneje začel obračun, vendar se je Zebec hitro zbral in s totalnim napadom ter serijami udarcev prišel do zmage. Še bolj se je moral za zmago potruditi Leon Lovrec, ki mu je nasproti stal Riccardo Tomasini (BK Trst). Italijan ni zdržal naletov talentiranega ptujskega boksarja, ki je slavil 3:0. Bolj izenačen je bil obračun med Gregorjem Škrjancem (BK Chagi Lljubljana) in Mihom Vindišem (BK Ring Ptuj). Sodniki so zmago soglasno prisodili višjemu in izkušenejšemu Škrjancu, ki je bil za odtenek boljši od zelo aktivnega, nepopustljivega in borbenega domačega boksarja. Ob ringovcih sta bila domačina na Zlati rokavici tudi predstavnika Dejan Za-vec Boxinga Peter Pravdič in Blaž Petek. Slednji se je pomeril z Marinom Sabličem (BK Rijeka) in gledalci so spremljali odprt boj brez prave obrambe, uspešnejši pa je Smučarski klub Ptuj v času zimskih počitnic tradicionalno organizira cenovno ugodne tridnevne smučarske tečaje za predšolske in osnovnošolske otroke. Tudi letos jih bo, in sicer v dveh termi- Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj, rokavici osvojil prestižno priz bil Petek. Bivši dobitnik rokavice Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj) šele lovi pravo formo, tokrat je na dvoboju s talentiranim Tadejem Črnogo (BK Portorož) pokazal napredek, vendar mu je na čase tekmec vsilil svoj stil boksa in ga tudi premagal s hitrimi kombinacijami udarcev. Izkušeni Igor Pertot (BK Portorož) se je proti Andreju Lendelu (BK Ring Ptuj) lovil v prvi rundi, nato pa je v naslednjih dveh pokazal svojo kakovost in Lendela zasipal z udarci. Drugi predstavnik Dejan Zavec Boxinga Peter Pravdič se je spustil v taktičen obračun nih: med 25. in 27. ter 28. in 30. decembrom. Prevozni tečaji bodo za posameznika stali 110 evrov, v to ceno pa je vključen vsakodnevni prevoz na relaciji Ptuj-Areh-Ptuj in Ormož- je z odlično borbo na 35. Zlati s Franom Firerjem (BK Legi-onar Šmarje). V prvih dveh rundah sta bila izenačena, medtem ko se je v tretji rundi zadeva razživela in je Pravdič skozi silovite udarce pokazal svojo moč ter je glede na prikazano neupravičeno izgubil. Srednji del dogodka je bil končan z dvobojem Robert Šimončik (BK Ring Ptuj) in Haris Šerifoski (BK Portorož), v katerem je domači boksar višjemu nasprotniku vsilil svoj stil borbe in ga je s svojo tehniko popolnoma deklasiral. Zadnji del 35. Zlate rokavice je prinesel še štiri izsto- Areh-Ormož, smučarske karte, kosilo in čaj ter 18 ur šole smučanja oz. deskanja. Odhod iz Ormoža bo vsak dan ob 7.30, s parkirišča pod gradom na Ptuju ob 8.10, predviden povratek na Ptuj pajoče dvoboje in v prvem je po dolgem času tekmovalno stopila v ring Monika Bo-žičko (BK Ring Ptuj), ki je prikazala vrhunsko predstavo. Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) je imel neugodnega tekmeca v Francescu Zilliju (BK Pordenone), po izenačenem dvoboju pa je zmagal z minimalno sodniško prednostjo. Najboljši dvoboj sta tokrat ponudila stara znanca Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) in Mitja Dišič (BK Ljutomer), ki sta v preteklosti že oba osvojila laskavo Zlato rokavico. V dvoboj je bolje stopil Di-šič, medtem ko je bil Nedeljko iz napada v napad boljši in je nasprotniku v serijah vedno znova podelil številne težke udarce, ki so ga popeljali do zaslužene zmage. Zadnji par Denis Lazar (BK Ring Ptuj) in Alen Babič (BK Leonardo Zagreb) je veljal za dvoboj večera. Prva runda je bila izenačena, medtem ko je v drugi težji, močnejši in v prvi vrsti zelo kakovosten hrvaški boksar Lazarja nekajkrat močno zadel, kar je pomenilo dva knockdowna in posledično je ob 16.45, v Ormož pa ob 7.20. Število mest je omejeno! Dodatne informacije: na facebook strani SK Ptuj in na spletni strani www. smucarski-klub-ptuj.si. Prijave: v ski-info točki na novi lokaciji na Dravski ulici 18 (za Ribičem) ali na tel. številki 041 805 101 (Blaž). V tokratni številki Štajerskega tednika vas vabimo k sodelovanju v nagradni igri, v kateri bomo izžrebali pet srečnežev ki bodo tridnevni tečaj lahko obiskovali brezplačno! Kupon izrežite in ga v celoti izpolnjenega pošljite na naslov SK Ptuj, Orešje 169, 2250 Ptuj, najkasneje do 17. decembra 2015. Žrebanje petih srečnih nagrajencev bo 18. decembra 2015 ob 7. uri potekalo na sedežu družbe Radio-Tednik. prekinitev dvoboja. Po dvanajstih zelo dobrih borbah je strokovna komisija izbrala najboljše na 35. Zlati rokavici, ki jo je drugič po letu 2012 popolnoma zasluženo iz rok predsednika BZS Saša Pučka prejel Nejc Nedeljko. Ostale pokale so prejeli: Športna dvorana Golovec v Celju je bila prizorišče tradicionalnega tekmovanja Pokal Ivo Reye 2015 v judu. Tekmovanje je štelo za slovenski pokal, na njem pa sta iz Judo kluba Drava v kadetski kategoriji nastopila Nika Šlam-berger in Jan Hodžar. Jan je po tesnem porazu z Izraelcem tekmovanje končal v predtekmovanju, medtem - za najboljšega mladega boksarja Urh Zebec, - za najboljšo boksarko Monika Božičko, - za najboljšega tehničnega boksarja Aleš Kujavec, - za najboljšega tujega boksarja Alen Babič, - za najbolj borben par Nejc Nedeljko - Mitja Dišič. David Breznik ko se je Nika vnovič zelo izkazala, saj je zdržala do konca tekmovanja v kategoriji nad 70 kg. Za prvo mesto je premagala Metko Robnik (JŠ Maribor), Živo Mehle Kostrevc (J K Golovec) in v finalu še Mašo Štuhec (J K Križevci pri Ljutomeru). S tremi zmagami je znova opozorila na svoj velik potencial. David Breznik NAGRADNA IGRA S SMUČARSKIM KLUBOM PTUJ Naj gre vaš otrok za 3 dni med božično-novoletnimi počitnicami v šolo smučanja brezplačno! VPRAŠANJE: Katera slovenska smučarka je osvojila zlato medaljo na Olimpijskih igrah v Sočiju 2014? A)TinaMaze B)AnaDrev (pravilno obkroži) (ime in priimek otroka, starost) (kraj prebivališča)___ SmučarSKiklub (e-mail starša)_______ Kupon izrežite; in ga v celotiizpolnjenega pošljite n a naslov Si K Ptuj, Orešje 169, 2250 Ptuj, do v ključ no 17. decembra2015. Pet srečnih n agrajencevbomo izžrebali na Radiu-Tedniku 18. decembra 2015 ob 7. uri. Več info na naši spletni strani www.smucarski-klub-ptui.si ali na FB strani Smučarski klub Ptuj Nika Slamberger in Jan Hodžar (oba JK Drava Ptuj) Smučanje • Smučarski klub Ptuj Bozicno-novoletni tridnevni prevozni tečaj Judo • Pokal Ivo Reya Nika prva v Celju Foto: Črtomir Goznik Prejemniki priznanj na 35. Zlati rokavici Rezultati vseh dvobojev: Urh Zebec (BK Ring Ptuj) - Tilen Stajnko (BK Ljutomer) 2:1 Leon Lovrec (BK Ring Ptuj) - Riccardo Tomasini (BK Trst - ITA) 3:0 Miha Vindiš (BK Ring Ptuj) - Gregor Škrjanec (BK Chagi Ljubljana) 0:3 Blaž Petek (Dejan Zavec Boxing) - Marin Sablič (BK Rijeka - HRV) 3:0 Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj) - Tadej Črnoga (BK Portorož) 1:2 Andrej Lendel (BK Ring Ptuj) - Igor Pertot (BK Portorož) 0:3 Peter Pravdič (Dena Zavec Boxing) - Fran Firer (BK Legionar) 1:2 Robert Šimončik (BK Ring Ptuj) - Haris Šerifoski (BK Portorož) 3:0 Monika Božičko (BK Ring Ptuj) - Sandra Matič (BK Ruma - SRB) 3:0 Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) - Francesco Zilli (BK Fordenone - ITA) 2:1 Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) - Mitja Dišič (BK Ljutomer) 3:0 Denis Lazar (BK Ring Ptuj) - Alen Babič (BK Leonardo Zagreb - HRV) 0:3 Nejc Nedeljko (dobitnik 35. zlate rokavice): »V borbo sem šel s ciljem držati tekmeca na distanci, boksati na tri udarce in se izogibati borbi. V prvi rundi sem se moral prilagoditi, saj moj nasprotnik ni dopuščal takšnega načina borbe, zato sem se spustil dejansko v boj na nož. Skušal sem zadati več udarcev, skušal sem biti natančnejši in to mi je v nadaljevanju dobro uspevalo. Osvojena zlata rokavica mi pomeni ogromno in je nagrada za vse moje dosedanje delo v boksu ter bo zame dobra popotnica na moji športni poti.« Sašo Pučko, trener v BK Ring Ptuj in predsednik Boksarske zveze Slovenije: »Letos smo želeli jubilejno 35. zlato rokavico narediti na malo višjem organizacijskem nivoju in mislim, da nam je to tudi uspelo. Mislim, da je bil to korak v pravo smer, saj so bili gledalci navdušeni s samo organizacijo, predvsem pa s samimi dvoboji v ringu. Zmagovalec tradicionalne prireditve Nejc Nedeljko je prikazal vrhunsko predstavo in je zasluženo drugič dobil prestižno lovoriko.« torek • 15. decembra 2015 Šport Štajerski 15 Boks • Dejan Zavec » Dotaknil sem se neba, nebes ... « Če kdo, potem si Dejan Zavec zasluži velik poklon ob koncu svoje športne poti. Zaključil jo je s porazom v dvoboju z Erislandyjem Laro, a njegova celotna športna zgodba je brez kančka dvoma zmagovalna. V vseh ozi-rih. Šampion med šampioni. Tako ga je bilo lepo gledati na prireditvi Športnik leta 2015, ki je pred dnevi potekala v Ljubljani, kjer so mu številni čestitali za vse, kaj je dosegel. Tudi Peter Prevc in Tina Maze. »Družil sem se z vsemi, največ z Mitjem Petkovškom. Skupno nam je to, da nam je bilo čudovito, tudi sedaj je čudovito, ne moremo pa se slepiti, da nismo mogli več tekmovati na takšnem nivoju, kot smo pred leti. Srce in glava hočeta, telo pa noče... Prej si to priznaš, boljše je zate. Za Tino je bil ta preskok zelo boleč, saj je končala pravzaprav na vrhu in je ta preskok izjemno boleč. V tem primeru potrebuješ za sabo kup ljudi, družino, prijatelje in še koga, ki te na to pripravijo in to tudi sprejmejo. Treba se je zavedati, da je jutri nov dan. Pomembno je, da si v svoji karieri odgovoriš na vsa vprašanja, ki se ti porajajo. Jaz sem si. Bil sem deležen največje sreče, ki si je nikoli nisem niti predstavljal. Res sem za to trdo delal, a kljub temu. Moja pogosta prispodoba je bumerang: vrgel sem ga, pa tudi prijel, ko je priletel nazaj, ni me udaril v glavo. Sedaj je čas, da vržem drugega.« Leta 2010 si bil ti v tej družbi prejemnikov najvišjih priznanj, bil si izbran za športnika leta v Sloveniji. D. Zavec: »Jaz, boksar!?! Še danes tega ne dojemam povsem. Morda se bom zavedal takrat, ko bodo moji otroci veliki in bodo kje to prečita-li.« Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec: »Če ne bi imel dvoboja z boksarjem kova Lara, absolutne št. 1, potem se tega ne bi šeljbi odnehal že prej. Takšne priložnosti pa enostavno nisem mogel zavrniti, to je bila edinstvena priložnost in neka žrtev je bila pač potrebna - kot že velikokrat doslej. Če tega ne bi počel v svoji karieri že velikokrat, potem ne bi nikoli prišel na najvišji nivo.« Si že uredil svoje misli glede zadnjega dvoboja? D. Zavec: »Ja, že zelo hitro po borbi, kar je tudi privedlo do odločitve o koncu kariere. Zelo spoštujem boks v vseh ozirih, in če ne morem več vzporedno voziti z najboljšimi, potem pač ne vozim več. Rezerv za izboljšanje pri mojih letih več nimam, pov- Dejan Zavec na prireditvi Športnik leta v družbi Mitja Petkovška in Petra Prevca. prečen nivo pa me ni nikoli zanimal.« Odločitev je dozorela bliskovito ... Sledilo je hitro sporočilo o koncu kariere. D. Zavec: »»O koncu pred dvobojem še nisem razmišljal, saj je bila moja misel pred dvobojem zelo preprosta: grem v Ameriko, zmagam, pri prvi obrambi naslova pa oznanim konec kariere. To se ni zgodilo ... Sledile so povsem spontane poteze: najprej sem ženi Nataši povedal, da se mi to zdi blef, da bi sicer lahko nadaljeval kariero - morda zaradi sponzorjev ali kakšnih drugih razlogov a ne bi mogel premagovati tistih iz najboljše dvajseterice. Potreboval sem nekaj ur, da sem zbral pogum in objavil sporočilo. Skozi celotno kariero sem imel z vsemi spremljevalci in celotno javnostjo odkrit in iskren odnos, tako da se mi je to zdelo pošteno do vseh. Odločitev je dozorela bliskovito, sprožila pa je ognjemet čustev. Tudi Nataša je bila v knockdownu, seveda pozitivnem (smeh). Seveda so nekateri že pred dvobojem razmišljali o mojem koncu (smeh), po tem bi bilo nesmiselno zavlačevati z objavo te vesti. Glede sponzorskih pogodb je bilo to morda za koga nespametna poteza, a sem bil vedno pošten do sebe in tudi drugih. Nisem želel, da bi se v vsaki vaški gostilni govorilo o mojem koncu, jaz pa bi to še vedno tajil.« Malo ljudi je vedelo, kaj se ti je dogajalo pred dvobojem z Laro, mislim na težave z ramenom. D. Zavec: »Že v zadnjih nekaj dvobojih ni šlo povsem brez prilagajanj zaradi raznih mini poškodb in bolečin. Tudi tokrat je bilo tako in sedaj se je pokazalo, da v nedogled pač ne gre. Nesreča je, da se je to ponovilo na najvišjem nivoju v sami borbi, saj so že sami treningi brutalni, pa sem zdržal. V samem dvoboju sem ugotovil nekaj stvari: zgodilo se je, da sem bil vedno prepočasen, premalo eksploziven, vedno korak za tekmecem - tega si vsak borec najmanj želi. Mislil sem, da se lahko 'prebudim', da bo bolje v 2. in 3. rundi - pa ni bilo. Vse to je bila posledica manjšega štaba, manjkalo mi je vsaj dva tedna sparinga ... Če ne bi imel dvoboja z boksarjem kova Lara, absolutne št. 1, potem se tega ne bi šel, bi odnehal že prej. Takšne priložnosti pa enostavno nisem mogel zavrniti, to je bila edinstvena priložnost in neka žrtev je bila pač potrebna -kot že velikokrat doslej. Če tega ne bi počel v svoji karieri že velikokrat, potem ne bi nikoli prišel na najvišji nivo. V celoti glede samega dvoboja nimam nobenega izgovora: v Miami sem šel zmagat, pa mi zaradi vsega naštetega ni uspelo. Naredil sem vse, kar je bilo v moji moči, zaradi česar se lahko v vsakem trenutku pogledam v ogledalo brez občutkov krivde.« S tem si končal 23 let dolgo kariero - za boksarja zelo, zelo dolgo ... D. Zavec: »Ja, sploh zaradi tega, ker sem začel zelo pozno. Zaradi tega je bila na koncu kakšnih pet, šest let prekratka. A si ne zatiskam oči: svetovni prvak sem postal pri 33 letih, pri teh letih pa nekateri borci že končujejo kariero. Moje psihofizično počutje je bilo doslej dobro, a sedaj pač ne več za najvišje igre.« Iz marginalnega statusa do uveljavitve Kaj sedaj? Najbolj logično se zdi, da z vsemi svojimi izkušnjami in znanjem pomagaš potegniti slovenski boksarski voz naprej. Veliko si storil že doslej, sedaj je čas še za druge vloge. D. Zavec: »Iskreno povedano, tudi sam čutim to dolžnost, da družbi vrnem del tega, kar je ta dala meni. To pa ne pomeni, da imam čarobno paličico in bomo naslednji mesec prirejali gala boksarske večere. Moja ocena je, da je treba nastaviti zdrave temelje, ki temeljijo na realni oceni. Imamo zelo veliko talentov, treba pa bi bilo spremeniti nekatere platforme za delovanje klubov. Pri nas je pomembno, kdo ima lep ring, lepe trenirke, dobre drese, dobrega predsednika kluba, pozablja pa se na osnovne promotorje - boksarje same. Mi jih na srečo imamo, a še vedno nimamo natančno določeno, kdo si zasluži mesto v reprezentanci, kdo bi lahko bil trener in kdo selektor reprezentance . Nikakor se ne sme zgoditi, da npr. na EP ne gre najboljši v svoji kategoriji, državni prvak, ampak nekdo drug. Samo rezultati prinašajo napredek, zato je treba začeti pihati v skupni rog. Najprej je potreben načrt dela za daljše obdobje, npr. za štiriletni olimpijski cikel. Zveza mora postati učinkovit servis klubov, izboljšati se mora tudi komunikacija med njimi. Druga težava je nastopanje boksarjev v tujini. Pri tem gre za položaj, ko se na mednarodne revije ne pošilja tistih, ki so najboljši in izstopajoči v Sloveniji, ampak po kakšnem drugem ključu ali zaradi kakšnih drugih interesov. Domačim tekmovanjem je treba dati veljavo s tem, da na njih nastopajo najboljši domači boksarji, s čimer bi rasla tudi kakovost samih dvobojev, zmagovalci teh pa se lahko gredo potem dokazovat v tujino. Kot tretje bi omenil 16 Štajerski Šport torek • 15. decembra 2015 še druženje in komunikacijo med klubi, tudi to je treba izboljšati. Vzpostaviti je treba zdravo konkurenco, ki bi nas vse skupaj prisilila v boljše delo in s tem bi v končni fazi pridobili vsi. Najlepši primer je liga, ki se je letos odlično začela, imamo tudi 20 dvobojev in več. To je odličen začetek, vendar je treba to vzdrževati na daljši rok - sam prisegam izključno na dolgoročno delo. V slovenskem boksu se ne dela slabo, a ne dovolj dobro za odmevnejši mednarodni preboj.« Sedanjega stanja pa vseeno ni mogoče primerjati s stanjem, ko si bil ti na začetku poti. D. Zavec: »Največjo razliko sam vidim v tem, da je bil boks takrat povsem mar-ginalni šport, povsem na obrobju. Sam se npr. velikokrat nisem upal predstavljati kot boksar, ker je bil to izraz za brutalneža, za pretepača in še kaj hujšega. Z veliko zadrego sem povedal, da rabim denar za kakšno tekmovanje in v veliki večini primerov je bila moja prošnja takoj zavrnjena. Danes je boks na nivoju, ki si ga po mojem mnenju zasluži - je povsem primerljiv z drugimi športi. Da sem boksar, danes povem s ponosom.« »Kolebnica - moja nočna mora« Kaj ti je najbolj ostalo v spominu iz začetkov kariere? D. Zavec: »Ravno to, da sem se zavedal, da ne delam nič slabega, da sem pošteno treniral, pa to ni bilo sprejeto tako, kot bi moralo biti. Vedno sem bil v strahu, kdo me bo vrgel iz telovadnice. Jaz pa bi imel rad samo mir, da bi treniral. Že takrat nisem šel s trenirko boksarskega kluba po mestu in nisem pričakoval, da se mi bodo vsi umaknili na vsaj štiri metre.« Kateri ljudje so bili tedaj pomembni zate? D. Zavec: »Mimo Ivana Puč-ka ne morem, on je bil ključna oseba, pri kateri sem v nadaljevanju zgodbe tudi živel. Izpostaviti moram še Boštjana Kerina in njegovo družino. On je bil tisti, ki mi je dajal upanje, da bom zmogel. Zame je bila najbolj nevarna stvar na treningu - kolebnica! Ni bilo dela telesa, v katerega me to vrtečo čudo ne bi zadelo (smeh). Res, kolebnica je bila moja nočna mora. In vedno ko sem naredil dva povezana obrata, ne da bi se pri tem udaril ali poškodoval, mi je on rekel: 'Super, lepo napreduješ ...'. Vedno sem imel občutek, da me vsi gledajo, jaz pa sem bil največji štor, kar si jih lahko zamisliš (smeh). V Boštjanu sem našel prvega prijatelja na treningu. Pučko pa me je s svojo karizmo in človečnostjo pritegnil nase in mi dal globlji pogled v sam boks. Tudi preselitev iz Haloz k njemu na Ptuj je bil zame elementarni premik - pozitiven.« Si že takrat slutil, da bo boks tako zaznamoval tvoje življenje? D. Zavec: »Niti slučajno! Potem pa sem začel počasi spoznavati, da si lahko življenjski status izboljšam zgolj skozi šport. Zavedal sem se, da če bom dovolj dober, da grem na tekmovanje, me lahko tam opazijo in morda mi uspe dobiti službo - iskal sem eksistenco. Če bom dobil boljše delo, bom lahko potem boljše treniral - to sem imel ves čas v glavi. To se je napletlo tako, da sem delal pri Ivanu v trafiki in treniral. Potem pa sem prišel na idejo, da bi lahko bil še boljši. Seveda nisem imel pojma, kako do tega. To sem spoznal, ko sva šla z Ivanom na mednarodna tekmovanja - tam mi je postalo jasno. Imel sem privilegij, da sem spremljal tuje tekmovalce in se od njih učil. 'Če si bom vse zapomnil, bom lahko tudi sam tako delal in potem bom lahko ne samo dober, morda celo najboljši.' Tako sem razmišljal in to me je vedno gnalo naprej. Vedno bolj sem razmišljal o boljši službi in se spraševal, kako daleč lahko pridem. Zame nikoli ni bilo predaje, vedno sem se gnal naprej. Zato še danes ne slišim rad - tudi v privatnem življenju -, da nekaj ni mogoče. Jaz nisem imel niti minimalnih možnosti za uspeh, pa mi je uspelo. Edini moj izpolnjen predpogoj za uspeh je bil, da sem bil navajen delati: 'Če hočeš jesti, je treba delati.' To je bil ključ, vse drugo je nekako prišlo samo od sebe. Srečo sem imel, da sem srečeval izjemne učitelje, od bratranca Marjana naprej. Pri Pučku sem naredil 'osnovno in srednjo šolo' boksa in življenja. Pravi presežek zame je bil, ko mi je Pučko rekel, da je to vse, kar mi lahko da, moram naprej. 'Kam, jaz sem s tabo, kam me pošiljaš,' sem se spraševal (smeh). Šele kasneje sem videl, da me je poslal na 'študij' k Stanetu Milutino-vicu. Tam sem stopil še nivo više in v vsem tem športnem potovanju po svetu sem srečeval nove ljudi. Tu je vstopil Tomaž Barada, s katerim sva skupaj trenirala, se družila in bila presrečna, da sva se sploh našla. Potem sem prišel do trenutka, ko sem bil na točki, ko je bilo treba izbrati med športom in službo. In takrat je Tomaž pogruntal, da pozna nekoga pri firmi Top-ten v Münchnu, h katerim bi lahko šel na preizkušnjo.« Za stanovanje in hrano TU se je začela zgodba SES boxinga. D. Zavec: »Ja. Ko sem 20 ur sedel na vlaku za Nemčijo, sem se želel velikokrat obrniti in se na prvi najbližji postaji vrniti v Slovenijo. A nisem tega storil, češ 'moram videti, ali so tam res toliko boljši od mene'. Skeptičen sem bil tudi po prvem treningu, ko so bili tam Rusi, Čehi, Nemci . .. To so velesile, jaz pa iz Slovenije . Tri leta niso vzeli nikogar v klub, zakaj bi sedaj mene?!? Sem že znova gledal razpored vlakov za Slovenijo . Pa sem vseeno vzdržal tri tedne in videl, da so vsi samo ljudje, le boljše trenirke imajo! Ko so me nato sprejeli v klub, je bilo jasno, da mi dajo samo stanovanje in hrano, drugi stroški so moji. Meni se je to zdelo dovolj, prodal sem avto, ki sem ga imel itak na lizing (smeh), in s tem denarjem sem odšel nazaj v Nemčijo.« Prvi dvoboj si imel v Nemčiji, zmagal si v prvi rundi. Dejan Zavec: »Zame nikoli ni bilo predaje, vedno sem se gnal naprej. Zato še danes ne slišim rad - tudi v privatnem življenju -, da nekaj ni m žnosti za uspeh, pa mi je uspelo. Edini moj izpolnjen predpogoj za uspeh je bil, da sem bil navajen delati. To je bil ključ.« D. Zavec: »Mislil sem, da bo prvi dvoboj vse moje težave z denarjem razblinil, da bom takrat pa res car in da bom zaslužil toliko, da lahko končam kariero (smeh). Res sem prejel za moja merila ogromno vsoto, to je bilo takrat zame nepredstavljivo, spraševal sem se, kaj bom z vsem tem denarjem (smeh). Potem pa sem poplačal vse položnice in nekaj kupil, pa mi ni ostalo več skoraj nič (smeh). No dobro, pa ostanem še do naslednje borbe in potem končam. Pa se je zgodba ponovila! In sem pri takšnih pogojih vztrajal nekaj let.« Zaradi Dona Kinga se je veliko spremenilo Prvi trener je bil Werner Kiesch. D. Zavec: »On je bil edini, ki mi je bil res naklonjen. Rekel mi je: 'Dober si, vztrajaj in delaj, bodi priden in miren.' A kako naj ostanem miren, ko pa nisem doma, ko sem daleč od Nataše in prijateljev, pa še telefonov ni bilo. A sem tudi takrat vztrajal v tem, nekaj je potem spremenila zgodba z Donom Kingom.« To je posebna zgodba. D. Zavec: »Ja, saj je obrnila novo plat mojega življenja. Šele takrat, leta 2007, sem začel živeti od boksa in mi je poleg poplačanih položnic še nekaj ostalo. Zgodba je bila takšna, da me je eden od agentov Dona Kinga opazil in mi ponudi podpis pogodbe - seveda šele takrat, ko mi poteče z ekipo SES. Don King je ena od najbolj prepoznavnih osebnosti v svetu boksa - ikona, ne glede na vse, kar se sedaj dogaja z njim. Z njim sem jaz pridobil stabilizacijo tudi v Evropi. Bilo je tako, da sem podpisal pogodbo v času, ko sem pričakoval rojstvo Ivone. Takrat sem vedel, da ne bom imel nobene borbe, ni šans. Potem pa sem moral v Nemčiji povedati, da nisem več pri njih, ampak sem podpisal pogodbo z Donom Kingom. S tem sem nekako opozoril nase in prvič v življenju so se zame začela pogajanja o novi pogodbi v Nemčiji. Prvič bi lahko imel mesečno plačo, o kateri prej nisem niti sanjal, dvoboji bi lahko bili boljše plačani . .. Takrat sem komaj opazil, zakaj in kako se lahko zasluži v boksu. Na srečo sem imel s Kingom podpisano pogodbo, ki stopi v veljavo s prvim dvobojem. Ker tega ni bilo, sem bil še vedno prost in to 'varovalko' sem takrat izkoristil. To je bil zame preobrat navzgor in plošča z Ulfom Steinforthom je bila popolnoma obrnjena.« Kako pa se spominjaš prvega dvoboja? D. Zavec: »Bilo je tako, kot da bi imel prvega v življenju (smeh). Bil sem šokiran, saj je Tomaž Barada organiziral prevoz 50 navijačev na dvoboj v Nemčijo. Nisem mogel verjeti, da so prišli zame, posebej zame v Nemčijo?!? Prešinilo me je: 'Kaj pa če izgubim pred temi ljudmi.' A vse skupaj mi je dalo toliko moči, da bi premagal še King Konga, če bi mi prišel nasproti v ringu (smeh). Te zgodbe res ne bom pozabil, seveda sem zmagal v 1. rundi.« Po desetih dvobojih v Nemčiji in na Češkem si imel svoj 11 profesionalni dvoboj v Sloveniji - z Rusom Viktorom Barano-vom. D. Zavec: »To je bil prvi stik Slovenije s profesionalnim boksom. Bilo je veliko pričakovanj, zame je bilo izjemno to, da je bila dvorana Tabor tričetrt polna. In to zaradi boksa! S tem dvobojem se je začel premik v razmišljanju o boksu v Sloveniji. Veliko je bilo dvomov, bom uspel premagati boksarja iz velike Rusije. A sem se postavil takole: 'Ne more priti nihče v mojo državo, moje mesto in mene ogrožati, ni šans, ne stopim niti koraka nazaj!' In sem ga premagal... Čustva so bila močna, včasih se je bilo treba dobesedno uščipniti, da se prepričam, da ne sanjam. Tomaž pa je vedel, da je treba vse postoriti V nulo', prostora za veliko napako ni bilo. Ta dvoboj je bil osnova, trdi temelj, za vse ostalo, kar se je okrog boksa in mene osebno dogajalo v Sloveniji.« »Celoten Ptuj je dihal s tem« En dvoboj je bil tudi na Ptuju, Nani Matjašič je bil organizator. D. Zavec: »Še danes mislim, da se tega, da smo bili vpleteni v samo organizacijo, še manj pa tisti, ki niso bili, niti ne zavedamo dovolj, kakšen dogodek je to bil. Kdaj je že prej in tudi pozneje na Ptuj prišla TV-ekipa Eurosporta in posnela kakšen dogodek? Želel bi si, da bi se to zgodilo večkrat, a se bojim, da se še ne bo tako kmalu. Takrat je bilo v ringu toliko nekdanjih olimpijskih in svetovnih prvakov, da nam ni bilo nič jasno. To je bilo na Ptuju, nikjer drugje v Sloveniji, tega nam ne more vzeti nihče! Tudi zaradi tega je bil Dvoboj Dejan Zavec - Andrej Yeskin let torek • 15. decembra 2015 Šport Štajerski 17 Foto: Črtomir Goznik Nepozaben dvoboj leta 2010 v razprodani dvorani Stožice: Dejan Zavec - Rafal Jackiewicz. Foto: Črtomir Goznik ogoče. Nisem imel niti minimalnih mo- to eden od prelomnih dvobojev v moji karieri. Odtlej sem bil deležen boljšega statusa. Bilo je nepozabno, ker je celotno mesto dihalo s tem dogodkom. Ko sem se peljal na borbo, ni bilo žive duše nikjer! Sem se že spraševal, ali je kaj narobe, potem pa pridem pred Center in doživim eksplozijo - mrgolelo je ljudi! Ko sem pozneje stopal proti ringu, sem se zavedal, da poznam osebno praktično vse, ki so tam zbrani. Prevevala me je nepopisna sreča. To je bila zaradi vseh emocij morda celo edina borba izmed vseh, kjer same borbe nisem imel 'pod kontrolo' Seveda sem jo na nek način imel, a se zaradi majhnega prostora in vseh emocij, ki so se tam sproščale, tega nisem zavedal. Vsako rundo posebej sem moral sebe samega prekositi v nekaterih sposobnostih. Prvo sem začel tako, kot da je zadnja, sploh nisem bil racionalen. Ko sem začel pozneje na sredini borbe težje dihati, sem si samo rekel: 'Kaj čakaš Dejan, ni čas za omahovanje, ljudje so prišli gledat boks, želijo tvojo zmago.' In sem zmogel ... Pozneje še tisti sprejem pred Mestno hišo, po katerem bi lahko spet mirno končal kariero in si rekel: 'To je to, ničesar več ne rabim, nič lepšega ne morem več doživeti.' Takšne misli so mi šle po glavi. To so res stvari, ki bogatijo. To je bil res dogodek, še zelo dolgo se je veliko in izjemno pozitivno govorilo o tem.« Ne gre mimo dvoboja v Južni Afriki D. Zavec: »Tudi to se je zgodilo po naključju vseh naključij. Najprej sem izgubil dvoboj z Jackiewiczem in morda prav s tem tako Foto: Črtomir Goznik ta 2006 je bil izjemen dogodek v vseh ozirih. opozoril nase, da sem premagljiv, da nisem 'hudi'. Pa še Slovenec povrhu. In so me izbrali za 'tarčo' ter se opekli. Ta dvoboj je najbolj zaznamoval mojo kariero in življenje. Ko sem se vrnil domov, se je nekaj spremilo, še danes ne vem točno, kaj. Pozneje sem imel občutek, da sta se naslednji dve leti odvili v enem tednu ... Tako intenzivno in hitro se je vse dogajalo ... Kot bi se pozneje zbudil iz sanj in si rekel: 'Res sem imel lepe sanje.' Ti pa takšne stvari odprejo oči, da se zaveš, kakšne sreče si dejansko deležen in da je prav, da garaš, ker si za to nagrajen. Če bi se vse zgodilo z lahkoto in brez truda, potem verjetno tega ne bi cenil tako, kot cenim sedaj.« »Dotaknil sem se neba, nebes...« Pa nepozabna stožiška zgodba z Rafalom Jackiewiczem. Ko sem stal takrat v dvorani, se mi je zdelo, da se nekaj boljšega in večjega okrog boksa v Sloveniji enostavno ne more zgoditi. D. Zavec: »Že takrat sem to rekel in bom sedaj ponovil: ko enkrat v športu doživiš to, lahko mirno zatisneš oči in umreš. Ne tisto, da dvoboj odboksaš, ampak samo to, da vstopiš v dvorano in začutiš to, kaj se tam dogaja. Seveda so v življenju pomembne tudi druge stvari, a v športnem smislu je to uresničitev vsega, za kar si kdajkoli garal. S temi občutki se dotakneš neba, nebes... vsega! Pa govorimo o boksu, o katerem na začetku svoje poti nisem upal govoriti! To je razpon od globokega podzemlja do višav, kamor nihče ne more. To je zame dokaz zdrave zgodbe, pravili prijemov in dolgoročnega dela. Ubesedit tiste občutke je skoraj nemogoče. Prve misli so mi šle do filma o Rockyju, ko sta si Sly in Ivan Drago izmenjala stotine udarcev, na koncu pa Rocky reče: 'Res je možno, da se ljudje spreminjajo.' Težko si je še enkrat zamisliti tistih skoraj 15 tisoč ljudi na boksu. To je bila prava psihofizična zmaga, saj se sprva sploh nisem realno zavedal, kaj se dogaja. Ko sem videl solze v očeh ljudi, pa prijatelje ... - toliko je bilo emocionalnih 'bomb', da sem mislil, da ne bom mogel sploh boksati (smeh). Komaj sem se zbral, in še to s posebno metodo, da sem se osredotočil zgolj na eno samo točko in sploh nisem dvignil oči. Himna je igrala, jaz pa sem gledal v točko . Prvih 20 sekund sem imel povsem trde noge, nato pa je nastopila druga psihična 'bomba', ko sem si začel ponavljati: 'Teh ljudi ne smeš razočarati, gremo, boksaj.' Če bi mi takrat nekdo rekel, da je treba porušiti to steno, bi jo tudi porušil, brez pomisleka. Izjemno doživetje, pravi tektonski premiki . Več plošč naenkrat ...« Bi s sedanjim vedenjem in zavedanjem kaj spremenil v svoji karieri, bi kaj storil drugače? D. Zavec: »Ničesar! Verjamem v to, da midva danes ne bi sedala tukaj, če tok ne bi tekel tako, kakor je tekel. Ne bi spreminjal niti tega, na kar nisem najbolj ponosen - pa je teh stvari bore malo. Vse se je zgodilo z namenom in me oblikovalo v takšno osebo, kot sem danes. Pri tem bi pohvalil tudi vas, novinarje in vse ljudi iz medijev: nihče me nikoli ni poskušal spremeniti. Sem se tudi opravičil za kakšno neumnost, ki sem jo storil ali izrekel, tudi to mi ni bilo težko, če sem se zavedal napake. Vedno sem se predstavljal takšen, kot sem v resnici in tako, kot v resnici tudi delam - ni bilo igranja. Športna in z njo življenjska pot sta šli spontano druga ob drugi.« Kako bi po kakovosti razvrstil borce, s katerimi si se pomeril? D. Zavec: »Lara je prvi po kakovosti, po moči pa Thur-man. Po teh dveh bi jih dal v razpredelnice: Berto in Jac-kiewicz, pa Catikas in Miranda, Yengoyan ... Morda sem komu naredil krivico, a Thur-man ostaja moj najizrazitejši borec. Boksarji po sami 'duši borbe' med sabo to parceliramo drugače kot gledalci, saj se čutimo v ringu. Tam takoj vemo, kdo je kdo. Thurman gre v rizik, upodablja boks kot veščino, kot moško igro brez milosti, je prava boksarska 'mašina'. Lara je zgodba inteligentnega boksa, kjer velja pravilo manj je več.« »Skupaj se smejemo in skupaj jočemo« Tvoji navijači nočejo razpustiti Fan cluba Dejan Zavec. D. Zavec: »Ti so eni izmed tistih, ki jih z besedami ne moreš označiti ali opisati. Brez vseh vas, navijačev, novinarjev . ne bi bilo te zgodbe. Res upam, da ste tudi vi v vsem tem uživali vsaj približno toliko kot jaz. Navijači so zame največja dragocenost tudi zaradi tega, ker ne gledajo samo na športno plat zgodbe, ampak na zgodbo življenja in osebnosti. To je precej globlja povezava, ki meni osebno pomeni res veliko. Moji navijači ne gledajo na to, kakšen avto vozim ali koliko denarja imam v žepu, ampak so z mano srečni, ko sem jaz srečen, in jokajo takrat, ko jaz jočem. To je ta fenomenalna zgodba Fan cluba in zame pomeni ne samo čast, ampak izjemen, izjemen privilegij.« Jože Mohorič 18 Štajerski Fotoreportaža iz Floride torek • 15. decembra 2015 Fotoreportaža »Vrnitev« na toplo Florido Dejan Zavec je zadnji dvoboj svoje profesionalne kariere oddelal v Hialeahu v bližini Miamija na Floridi. Tam so številni navijači iz Slovenije lahko uživali v prijetni klimi, potovanje pa je bilo tudi pravi izziv za ljubiteljske fotografe. Motivov ni manjkalo prak tično na vsakem koraku ... Tokrat vam ponujamo nekaj utrinkov iz skrajnega južnega dela ZDA, iz Key Westa, in iz ene najbolj znanih plaž na svetu - Miami Beacha ... Fotografije: Matjaž Šmigoc in Jože Mohorič Proti Key Westu, južnemu delu Floride ... torek • 15. decembra 2015 Šport Štajerski 19 Mali nogomet Gimnastika • Državno prvenstvo v akrobatiki Ze četrtič slavil SM team W Zmagovalna ekipa spominskega turnirja v Ljutomeru - SM team Na tradicionalnem, že 16. spominskem turnirju Janka Makoterja je v ljutomerski športni dvorani ŠIC sodelovalo 16 slovenskih in ena hrvaška ekipa. Iz šestih predtekmoval-nih skupin sta napredovali po dve najuspešnejši ekipi, že četrtič zapored pa so slavili igralci SM team iz Ljutomera. Ob zmagovitem pokalu in denarni nagradi so v trajno last prejeli tudi veliki prehodni pokal. REZULTATI - četrtfinale: Su-homontažna dela Žalik (Dokle-žovje) - ŠD Nočni ftiči (Radenci) 3:2, GS Mobil (Ljubljana) - ŠIC bar (Ljutomer) 4:2, Pizze-rijaŠpajza (Ptuj) - MIP Weyland (Hrvaška) 1:1 (5:4 po kazenskih strelih), SM team (Ljutomer) - RŠ Trcko (Ptuj) 6:1; Kasaška akademija Ljutomerčanom številna laskava priznanja Kasaška centrala Slovenije je v ljubljanski festivalni dvorani pripravila 3. Kasaško akademijo in za obdobje kasaških dirk od 1. novembra 2014 do 31. oktobra 2015 podelila priznanja najboljšim. Znova so bili največ pohval za izjemne dosežke deležni člani KK Ljutomer. Že petič zapovrstjo je naziv najboljši voznik Slovenije pripadel Jožetu Sagaju mlajšemu iz Ključarovcev, ki je v 156 startih zabeležil 43 zmag, 27 drugih in 15 tretjih mest. Najuspešnejši konj kasač v minuli sezoni je šestletna kobila Jasa GL, lastnika in trenerja Dušana Zorka (KK Ljutomer), naziv najboljšega trenerja (po zaslužku) je prejel Marko Sla-vič mlajši (KK Ljutomer), najuspešnejši rejec (po zaslužku) je Vlado Žnidarič (KK Ljutomer), najboljši lastnik (po zaslužku) pa je Kobilarna OZT (Osterc Zvonko-Tomaž iz Križevcev pri Ljutomeru). Ptujski gimnasticarji uspesni v Ljubljani polfinale: SD Zalik - GS Mobil 4:2, SM team - Pizzerija-Špajza 2:1; tekma za 3. mesto: Pizzeri-jaŠpajza - GS Mobil 0:0 (2:1 po k.s.); tekma za 1. mesto: SM team - SD Žalik 5:1. VRSTNI RED: 1. SM team, 2. Suhomontažna dela Žalik, 3. PizzerijaŠpajza, 4. GS Mobil. SM TEAM: Zaletel, Jandrič, Hasanbegovič, Simeunovič, To-toškovič, Petrovič in Petrič. Največ golov (8) je dosegel Denis Totoškovič, za najboljšega igralca je bil izbran Dragan Petrovič (oba SM team), za najuspešnejšega vratarja pa Kristian Vrbnjak (SD Žalik). NŠ Športno društvo Narodni dom je v Športnem centru Gib Šiška v Ljubljani izvedlo državno prvenstvo v akrobatiki. To je panoga, ki se izvaja na akrobatski stezi, na njej pa vsak otrok izvede en obvezen in tri poljubne elemente. Na nastop v prestolnici so se pod vodstvom trenerjev Nataše Flanjak Kante, Tjaše Flanjak in Rikarda Flanjaka zavzeto pripravljali tudi predstavniki Gimnastič-nega društva Ptuj. V različnih starostnih skupinah jih je tekmovalo kar 23- Večina izmed njih je zelo dobro opravila s svojimi nastopi, saj so med drugim dobili tri ekipne bronaste medalje ter pripadajoče pokale. Te so pripadle cicibanom v postavi Blaž Kopša, Jaša Panič, Tian Kolarič in Tevž Vargič, starejšim deklicam v postavi Lea Skok, Pia Panič, Anja Šešerko, Mia Molnar, Anja Molnar in Zala Veselič ter mladinkam v postavi Vita Toličič, Nuša Majcenovič, Eva Veselič in Nina Ekart. Tri tretja mesta med ekipami predstavljajo lep uspeh za ptujsko gimna-stično društvo, ki je imelo tudi nekaj uspešnih posame- Ptujska gimnastična vrsta je na DP v Ljubljani štela 23 tekmovalcev. znikov. Med mladinkami je Nuša Majcenovič zasedla 5. mesto, potem ko je izvajala dvojno zaporedno skrčeno salto, nato povezano iztegnjeno in skrčeno salto, za konec pa iztegnjeno z obratom za 180 stopinj. Šesto mesto je v kategoriji mlajših dečkov osvo- jil Gašper Turk, ki je izvajal iztegnjeno salto, sklonjeno salto in dvojno zaporedno skrčeno salto naprej. Med deseterico v svoji starostni skupini starejših deklic je bila Lea Skok, ki je osvojila 9. mesto. V svojem nastopu je izvajala dvojno zaporedno salto nazaj, iztegnjeno salto nazaj in za konec sklonjeno salto nazaj. Večina nastopajočih iz GD Ptuj se je s svojimi nastopi izkazala in je delala vaje primerne, za starost: najmlajši so izvajali moste, premete in stoje, starejši pa salto skrčeno, sklonjeno in iztegnjeno. David Breznik Nogomet • 3. SNL sever V Vidmu zadovoljni, v Podvincih manj Najvišja priznanja članom ljutomerskega kluba so bila podeljena še za zmago na državnem prvenstvu (DP) dvo-letnikov (Pepa, lastnik Vlado Plohl/voznik Marko Slavič), DP triletnikov (Luther King, lastnik Slavko Makovec/voznik Jože Sagaj ml.), Slovenskem kasaškem derbiju (Lotte, lastnik David Žnidarič/voznik Milan Žan), Šampionatu Slovenije (Leonidas OZ, lastnik Maja Klemenčič/voznik Jože Sagaj ml.) in Jesenskem kriteriju (Jasa GL, lastnik, trener in voznik Dušan Zorko). Nagrado za življenjsko delo je prejel Alojz Slavič iz Križevcev, ki je s kobilo Fegrino v obdobju od 1980 do 1984 osvojil rekordnih 47 zmag. Na slovesnosti je bil razvit prapor slovenske krovne kasaške organizacije, ki bo odslej nosila ime Kasaška zveza Slovenije (zdaj Zveza društev kasaške centrale Slovenije). NŠ Tudi v letošnji sezoni v 3. SNL sever nastopata dva kluba z območja MNZ Ptuj. Podvincem se je letos pridružil Videm, ki je lani prepričljivo osvojil naslov prvaka v Superligi. Rumeno-zeleni so lahko s prvim delom prvenstva bistveno zadovoljnejši kot belo-modri... Videm in Brežice po- ■ ■■ ■ v ■■ zitivni presenečenji Videmčani so kot novinci lige vsekakor navdušili. Pred začetkom lige so bili cilji povezani zgolj z obstankom, toda že uvodnih nekaj krogov je pokazalo, da bodo varovanci Primoža Goršeta konkurenčni. Videm je dobro formo dokazoval iz kroga v krog, z nekaj spodrsljaji je končni vtis vsekakor odličen, saj so rumeno-zeleni poleg drugega novinca Brežic 1919 največje presenečenje lige. Moštvo glede na lansko sezono večjih sprememb ni doživelo, kar se je izkazalo za pozitivno, svoj strelski šov pa je tudi med tre-tjeligaši nadaljeval Dominik Božak, s 17 doseženimi goli — 3. SNL sever Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma in Podvincev imajo za sabo različno uspešen jesenski del prvenstva. 1. MARIBOR B 14 12 2 0 59:12 38 2. BREŽICE 1919 14 10 2 2 36:10 32 3. ŠMARJE PRI J. 14 10 0 4 43:22 30 4. ŠAMPION 14 9 2 3 36:17 9 2 5. VIDEM 14 8 3 3 34:30 27 6. MONS CLAUD. 14 6 1 7 24:25 19 7. S. R. DOBROVCE 14 6 0 8 30:36 18 8. FUŽINAR RAVNE 13 5 1 7 20:29 16 9. AJDAS LENART 14 5 1 8 23:35 16 10. K. DRAVOGRAD14 4 3 7 19:26 15 11. ŠMARTNO 14 4 2 8 20:35 14 12. DRAVINJA 14 3 4 7 15:27 13 13. RADLJE 13 2 1 10 10:31 7 14. PODVINCI KUH. 14 2 0 12 8:42 6 prvi strelec lige. Videmčani so trenutno na zasluženem dopustu, uprava pa bo v nadaljevanju z igralcem ali dvema še skušala nadgraditi doseženo po prvem delu in poskrbeti, da bo prva tretjeligaška sezona resnično nepozabna. Šest točk je manj od pričakovanj Bistveno manj so s prvim del prvenstva lahko zadovoljni Podvinčani, ki so zbrali vsega 6 točk. Spomladi jih čaka sila težko delo, če bodo želeli prehiteti tekmece na mestih, ki prinašajo obstanek. Trenutno se to zdi misija nemogoče, kljub temu pa Podvinci niso imeli tako slabe ekipe, kot kaže lestvica. Pred sezono so resda ostali brez nekaterih nosilcev, tudi poškodbe so redčile njihove vrste, na marsikateri tekmi pa je zatajila realizacija in jim je sreča obrnila hrbet. Po domačem porazu z Lenartom v 6. krogu se je poslovil trener Miran Ljubec, ki ga je nadomestil Lovrenc Šeruga. Kako bo v nadaljevanju, je še zavito v tančico skrivnosti, vse bolj pa se zdi, da bodo Podvinci v sezono 2016/17 krenili z zgolj enim moštvom v ligah MNZ Ptuj (v 1. ligi MNZ Ptuj namreč že sedaj nastopa 2. ekipa, op. a.). Sicer je vrh tabele povsem pričakovan, saj na njem kraljuje B ekipa Maribora, ki je le dvakrat remizirala (Dravinja, Brežice). Kaj lahko se zgodi, da bodo sezono sklenili brez izgubljene tekme. Posavci iz Brežic so glavno presenečenje lige, saj se zdijo glavni kandidati za napredovanje med drugoligaše (Mariborčani zaradi propozicij NZS namreč ne morejo napredovati v 2. ligo, op. a.). Moštvu Brežic dodano vrednost daje nekaj izjemnih hrvaških igralcev, še posebej Jurica Jelac, drugi strelec lige, ki je pred časom igral tudi za Aluminij. Blizu vrha so tudi igralci Šmarja pri Jelšah z odličnim triom Drofenik-Firšt-Šoštaric. Letos je bistveno napredovala tudi ekipa Šampiona, ki skupaj z Vidmom zaključuje krog ekip, ki v ligi izstopajo. Razočarali so nekdanji dru-goligaši - Dravograd, Šmartno 1928 in Dravinja. tp Foto;: NS 20 Štajerski Šport, zanimivosti torek • 15. decembra 2015 Kidričevo • Predstavili publikacijo NK Aluminij Pomemben prispevek k zgodovini športa v občini i p w alm Foto: M. Ozmec Predstavitve so se udeležili mnogi nekdanji in redki sedanji igralci NK Aluminij. Foto: M. Ozmec Ob predstavitvi monografije NK Aluminij (z leve) Alojz Vinkler, avtor Gregor Dončec, Branko Dončec, predsednik ZD Radovan Pulko in Nejc Janžekovič. Monografijo nogometnega kluba Aluminij, ki je izšla v založbi zgodovinskega društva Kidričevo, je kot poglobljeno in razširjeno obliko svojega diplomskega dela napisal profesor športne vzgoje, sicer nekdanji nogometaš tega kluba in domačin Gregor Dončec. Kot je ob predstavitvi publikacije v dvorani restavracije Pan poudaril avtor Gregor Dončec, so se s tem uresničile sanje vseh generacij ljubiteljev športa v Kidričevem, saj je pred pozabo ohranjena pestra nogometna zgodovina tega naselja, katere začetki segajo pred prvo svetovno vojno. Po drugi svetovni vojni sta v razvoju nogometa v Kidričevem poseben pečat zapustila idejni oče nogometa Marjan Berlič in Anton Kurilič. Svoja zlata leta je NK Aluminij, sicer najstarejši športni kolektiv v občini Kidričevo, doživel v obdobju od 1960 do 1970, pomembne sledi pa je pustil tudi v širšem slovenskem nogometnem prostoru. Posebno zahvalo je avtor namenil nekdanjemu nogometašu Aluminija Aloj- zu Vinklerju in stricu Branku Dončecu, ki sta mu veliko pomagala pri zbiranju gradiva. Ker so ob pisanju publikacije zbrali precej nekdanjih športnih, sedaj že zgodovinskih rekvizitov igralcev in NK Aluminij, imajo veliko željo, da bi v Kidričevem uredili tudi primeren športni muzej. To željo in potrebo je podprl tudi predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo Radovan Pulko, ki je mnogim nekdanjim in redkim sedanjim igralcem NK Aluminij ob predstavitvi publikacije povedal, da je imel kraj na območju sedanjega naselja Kidričevo, ki se je tedaj imenovalo Sternthal, svoje kopališče že leta 1915. Namenjeno je bilo okrevanju vojakov avstro-ogrske vojske, ki so se zdravili v tamkajšnjih vojaških bolnišnicah. Med prvo svetovno vojno je imelo taborišče rezervnih vojaških bolnišnic tudi pokrito kegljišče, lokal z biljardom in še kakšen objekt za šport in rekreacijo. Po razpadu avstro-ogrske je bil kraj preimenovan v Str-nišče, v barake avstro-ogrske pa so se naselili begunci s Primorske in ruske državljanske vojne. V spomin na te čase je ostala trenutno najstarejša znana fotografija nogometne tekme v tedanjem ruskem begunskem taborišču. Čas med 2. svetovno vojno in takoj po Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Ptujski kolesarji so dopingu rekli ne Kljub temu da je sezona 2015 že nekaj časa končana in da so fantje šele pred kratkim začeli vadbo, pa se v zadnjem času veliko govori o kolesarjih Perutnine Ptuj. Klub je namreč pretekli teden slavnostno obeležil 30-letnico delovanja, preteklo soboto pa kot prvi športni kolektiv na sončni strani Alp nasploh in ne le iz kolesarske sfere, organiziral predavanje na temo antidopinga v športu, s čim se odločno postavlja na stran fair playa. Samo srečanje oz. predavanje je bilo organizirano v klubskih prostorih ptujskih kolesarjev, obenem pa gre poudariti tudi zelo dober obisk, kar samo potrjuje pomembnost in resnost teme. Predavanje je vodil doc. dr. Lovro Žiberna, mag. farmacije, z Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je mednarodno priznani strokovnjak CADF (Cycling Anti-Doping Foundation) - organizacije, ki jo je ustanovil UCI za neodvisno izvedbo antidoping programov. Predavatelj je tudi eden ključnih članov Slovenske antidoping organizacije - SLAODO, je predsednik strokovnega sveta. Predavanje je bilo namenjeno mladim športnikom in njihovim staršem z namenom ozaveščanja o čistem Doc. dr. Lovro Ziberna, mag. farmacije, z Medicinske fakultete v Ljubljani, predsednik strokovnega sveta Slovenske antidoping organizacije športu in fair playu. Med drugim je dr. Žiberna povedal, da je izobraževanje mladih športnikov ključnega pomena za pošten in čist šport. Dobra informiranost mladih slovenskih športnikov o nevarnostih dopinga in pomenu čistega športa je osnova za vzgojo generacij športnikov, njej ni bil naklonjen razvoju športa, še manj ljudem, saj so mnogi trpeli v delavnih in kazenskih taboriščih tedanjega Strnišča. Po letu 1947 pa je šport postal ena od najprepo-znavnejših dejavnosti kraja, ki so ga leta 1953 preimenovali v Kidričevo. Monografija NK Aluminij, ki je izšla na 170 straneh in jo je grafično oblikoval Nejc Janžekovič, je opremljena z mnogimi redkimi črno-beli-mi in zadnja leta tudi barvnimi fotografijami, ki pričajo o bogati zgodovini tega kluba v več kot 60-letnem športnem delovanju. Po uvodnem delu se avtor posveča začetkom nogometa in športa v nekdanjem Sternthalu, pozneje Strnišču, danes Kidričevem. Predstavlja oseb- no izkaznico kluba, njegove grbe, oznake in himne, organizacijo kluba, igralce, trenerje in funkcionarje posameznih obdobij ter celotni razvoj NK Aluminij, ki je nastal iz nogometne sekcije Športnega društva Aluminij. Predstavlja tudi delovanje kluba po posameznih obdobjih in izstopajoče osebnosti, ki so vplivale na njegov razvoj, nekatere najpomembnejše derbi tekme, pa tudi športne objekte, gospodarjenje kluba, nogometno šolo in navijaški klub. Zaradi vsega tega pomeni monografija Nogometni klub Aluminij pomemben prispevek k poznavanju zgodovine in predvsem športne dejavnosti v občini Kidričevo. M. Ozmec ki odločno zavračajo doping in varujejo čistost športa. Poudaril je, da se je treba zavedati, da doping ni tema, o kateri mladi veliko govorijo, in kaj hitro lahko podležejo obljubam o boljših rezultatih, ki naj bi jih doping prinesel. Mladi športniki se morajo še posebej zavedati, da doping z nepoznanimi stranskimi učinki zelo resno ogroža njihovo zdravje. Le protidopin-ško znanje jim bo pomagalo, da bodo odločno rekli ne, če bi se kasneje v svoji športni karieri srečali z dopingom. Poleg tega je treba mlade športnike opozoriti tudi na različne vrste nenamernega dopinga, ki ga predstavljajo neoznačene snovi v prehran-skili dopolnilih in zdravila, ki jih lahko kupijo v lekarni brez recepta ali preko spleta. Sicer so mladi ptujski kolesarji po počitku že začeli prvi del priprav na novo sezono. Trenutno je v ospredju nabiranje kondicije in moči, kolesarji namreč veliko tečejo, vadijo v fitnesu in telovadnici, že ta konec tedna pa se bo ponovno začel že 9. zimski pokal Peš na Pohorje. Tega se bodo tudi letos udeležili mladi člani KK Perutnina Ptuj, ki so v preteklih letih že dosegali lepe rezultate. tp Planinski kotiček Tradicionalni božično-novoletni pohod na Donačko goro 26. december Ptujski planinci se bomo med božično-novoletnimi prazniki podali na Donačko goro in na planinski način končali letne dejavnosti z družabnim srečanjem v okrepčevalnici Dolina Winettu. Zbrali se bomo na Štefanovo zjutraj, 26. 12., ob 7.30 pred železniško postajo Ptuj in se s posebnim avtobusom odpeljali do Žetal oziroma do prevala Vrhe (426 m). Pot bo potekala po kolovozu in markirani planinski poti do vznožja južnega pobočja Donačke gore. Nadaljevali bomo po poti levo proti cerkvici sv. Donata, kmetiji Polajžer ter planinskemu domu pod Donačko goro, kjer je planiran počitek za čaj in malico iz nahrbtnika. Tukaj se bomo ločili. Prva skupina nadaljuje pot po HPP proti Kupčinjemu Vrhu, kmetiji Bedenik, kjer je KT 9 HPP. Druga skupina pa bo krenila po poti navkreber na vrh ter se nato po zavarovani planinski poti spustila do kmetije Bedenik, kjer nas bo počakala prva skupina. Po krajšem premoru bomo skupaj nadaljevali pot proti vrhu Jelovic ter se nato spustili do Doline Winettu, kjer nas pričakujejo okrog 15. ure. Sledila bo krepka malica ter vrnitev domov najkasneje okrog 20. ure. Pohod bo v vsakem vremenu, zato se bo treba opremiti času in vremenu primerno. Prijave sprejemamo na društvu ob uradnih urah do torka, 22. 12., oz. do zasedbe 30 prostih mest. Ob prijavi je treba poravnati strošek izleta, ki znaša 18 evrov. Pohod organizira in vodi Jože Dajnko s sovodniki. 16. pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka Društvo Zreli vedež v sodelovanju s Knjižnico Ivana Potrča in Planinskim društvom Ptuj vabi na 16. pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka na relaciji Ptuj-Štuki-Drstelja. Pohod bo v soboto, 2. januarja 2016, zbor udeležencev pa bo ob 9. uri pred Knjižnico Ivana Potrča, Prešernova ulica 33-35, Ptuj. Hoje je za približno 2 do 3 ure, startnine ni. Priporočena je primerna pohodniška oprema, pohod bo izveden ob vsakem vremenu. Zaključek bo pri turistični kmetiji Lacko na Drstelji. Vljudno vabljeni! Foto: M K torek • 15. decembra 2015 Šport mladih, poslovna sporočila Štajerski 21 Strelski novički Med finalisti tudi Aljaž Čučko iz SD TSO 7. Strelski upi Ormož 2015 Strelsko društvo Kovinar iz Ormoža je pred dvema tednoma organiziral zdaj že tradicionalno mladinsko mednarodno tekmovanje z zračno puško - 7. Strelski upi Ormož 2015. Na modernem in z elektronskimi Meyton tarčami opremljenem strelišču Občinske strelske zveze Ormož se je zbralo 63 mladih talentiranih strelcev iz Slovenije in Hrvaške, med njimi tudi osem domačih strelcev Kovinarja in Tovarne sladkorja Ormož ter 3 iz bližnjega Kidričevega. Po šestih izvedbah tekmovanja, kjer so na vrhu kraljevali pretežno ormoški strelci, ti tokrat niso bili v ospredju, zadnja zelo uspešna mladinska generacija iz Ormoža, z vodilno Urško Kuharic, pa je med tem že prestopila v člansko vrsto. Tokratni naslov najboljšega - Strelski up 2015 si je priboril Žan Ke-lenc iz Črenšovcev, trenutno najboljši slovenski mladinec s puško, ki je v kvalifikacijah dosegel izjemnih 417,2 kroga. Med osmerico finalistov se je uvrstil tudi Aljaž Čučko, SD Tovarne sladkorja Ormož, ki je s 400,6 kroga dosegel vzpodbuden rezultat in se kot edini izmed domačih strelcev prebil v finale. V finalu Kelencu, najboljšemu v kvalifikacijah, ni uspevalo več streljati tako prepričljivo, po šestnajstih strelih pa je s petimi deveticami in 11 deseticami ostal brez odličja na 4. mestu, zmagal je Cerkničan Erik Kandare z 205,6 kroga. V finalu je nastopilo šest slovenskih in dva hrvaška strelca. S krogom zaostanka za finalisti je 9. mesto v kvalifikacijah osvojil Kovinarjev Žan Tomažič s 400,4 kroga, preostali strelci Kovinarja, Matic Slavinec, Matjaž Pleh in Rok Tomažič, pa so s 380.4, 377.4 in 362.3 kroga osvojili 24., 30. in 36. mesto. Matija Ambrož in Metod Rakuša iz SD TSO sta s 377,9 in 375,3 kroga osvojila 27. in 32. mesto. Med ki-dričevskimi strelci je bil najboljši Žan Gojkošek s 388,9 kroga, Domen Širovnik in Ivo Cicmanovič Zimet sta s 381.2 in 378,0 kroga osvojila 23. in 26. mesto. Med dekleti je bila v kvalifikacijah najboljša Klavdija Jerovšek s 413,0 kroga, ljutomerske strelke Nuša Špindler, Sandra Kau-čič in Tina Ozmec so s 399.7, 390.3 in 375.8 kroga osvojile 11., 16. in 21. mesto. Domača strelka Kovinarja in novinka na turnirju Anja Fras je bila med najmlajšimi, s 326,0 kroga pa je osvojila 26. mesto. Tudi pri dekletih pa je v finalu zmagala Teja Plavčak, ki je z 207.0 kroga prehitela Klavdijo Jerovšek, ki je zaostala za dobra dva kroga. V mešani ekipni konkurenci je zmagala favorizirana ekipa z Grosuplja s 1222,8 kroga pred Cerknico s 1220,1 kroga in hrvaško Končani-co s 1214,3 krogi. Kovinar je s 1158,2 kroga osvojil 11. mesto, 13. Tovarna sladkorja Ormož s 1153,8 kroga, 14. Kidričevo 1148,1 kroga. Simeon Gonc First liga: SK Ptuj tri kroge pred SD Jožeta Kerenčiča V začetku decembra je bil v Zalaegerszegu na Madžarskem organiziran 3. krog mednarodne FIRST lige v športnem streljanju z zračno pištolo. Nastopilo je 6 ekip in 30 posameznikov. Zmagali so strelci PLE Zala-egerszeg s 1692 krogi, drugi so bili strelci SK Alzas iz Ča-kovca s 1682 krogi in tretji SK Ptuj s 1678 krogi. Strelci SD Jožeta Kerenčiča so bili četrti (1675), Juršinčani pa peti (1656). Posamezno je bil najboljši Mikloš Tatrai s 581, drugi je bil Kevin Venta (Kovinar Ormož) s 572 krogi (zadnja serija 97) in tretji Saša Kralj (Alzas) s 572 krogi, vendar zadnjo serijo 95 krogov. Na skupni lestvici ni prišlo do sprememb, še vedno vodijo strelci SK Alzas s 5060 krogi pred SD Jožeta Kerenčiča s 5051 krogi in strelci SK Ptuj s 5030 krogi. Posamezno vodi Mikloš Tatrai s 1732 krogi, na drugem mestu je Kevin Venta s 1730 krogi in tretji Sašo Stojak (SK Ptuj) s 1705 krogi. UR Šolski šport • Odbojka, dečki OŠ Markovci zanesljivo, OŠ Videm-Leskovec skozi šivankino uho Odbojkarska ekipa OŠ Markovci je zmagala na medobčinskem tekmovanju v odbojki. V preteklih tednih je potekalo medobčinsko tekmovanje v odbojki za učence osnovnih šol letnikov 2001 in mlajše. Osem ekip je bilo razdeljenih v dve predtekmovalni skupini, po najboljši dve iz vsake sta se uvrstili na finalni turnir. Ta je potekal v Športni dvorani na Destrniku, največ pa so pokazali člani ekipe OŠ Markovci, ki so ugnali vse tekmece. Za drugo mesto, ki je še vodilo na območno tekmovanje, so se enakovredno borile ostale tri ekipe, na koncu pa je z enim osvojenim nizom več od tekmecev napredovala ekipa OŠ Videm-Leskovec. Rezultati, predtekmovanje: skupina A (ŠD Destrnik): Destrnik-Trnovska vas - Haj-dina 2:0, Hajdina - Kidričevo 0:2, Markovci - Hajdina 2:0, Markovci - Kidričevo 2:0, De-strnik-Trnovska vas - Markovci 1:2, Kidričevo - Destrnik-Trno-vska vas 0:2; skupina B (ŠD Cirkovce): Cirkovce - Ljudski vrt 1:2, Ljudski vrt - Breg 2:0, Videm-Leskovec - Ljudski vrt 2:0, Vi-dem-Leskovec - Breg 2:0, Cirkovce - Videm-Leskovec 0:2, Breg - Cirkovce 2:0; finalni turnir (ŠD Destrnik): Markovci - Destrnik-Trnovska vas 2:0, Destrnik-Trnovska vas - Videm-Leskovec 0:2, Ljudski vrt - Destrnik-Trnovska vas 0:2, Ljudski vrt - Videm-Lesko-vec 2:0, Markovci - Ljudski vrt 2:0, Videm-Leskovec - Markov-ci 1:2. Vrstni red: 1. OŠ Markovci 2. OŠ Videm-Leskovec 3. OŠ Destrnik-Trnovska vas 4. OŠ Ljudski vrt 5. - 6. OŠ Kidričevo 5. - 6. OŠ Breg 7. OŠ Cirkovce 8. OŠ Hajdina UR NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . , . | naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ¿IuJBVSkI boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. CCC RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času trajanja akcije, boste prejeli toplo zimsko kapo in rokavice"touch screen"-za lažje brskanje po pametnem telefonu ali tablici. I NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taiersRi TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bii/-a naročnik. Naročnino bom piačevai/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! 22 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 15. decembra 2015 Podravje • Tradicionalna akcija naše medijske hiše Osebnost leta Radia Ptuj in Štajerskega Na Radiu Ptuj tudi letos s pomočjo svojih poslušalcev in bralcev Štajerskega tednika izbirajo tiste, ki so zaznamovali dogajanje Radia Ptuj lahko oddate v oddaje, ki potekajo v živo 10., 17. in 24. decembra med 16. in 17. uro ali s sporočili SMS. Zmagovalca decembra. Predlogi za Osebnost leta: Melani Centrih (SMS-sporočilo zanjo pošljete na 4246 s ključno besedo PTUJ1. Cena povratnega SMS-sporočila je 99 centov z vključenim DDV.) je dolgoletna ravnateljica Gimnazije Ptuj in mati homoseksualnega sina, ki jo je v zadnjih mesecih širša slovenska javnost spoznala kot borko za izenačitev pravic partnerskih skupnosti. Čeprav je v Ustavi Republike Slovenije zapisano, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, med drugim ne glede na katerokoli osebno okoliščino, so vseeno z referendumom prepustili večini odločanje o pravicah manjšine. Ptujčanka Melani Centrih, ki si kot vsaka mama za svojega otroka seveda želi najboljše, se je tako podala v boj za izenačitev teh pravic. Zanje se bori naglas in odločno, s svojim srčnim prizadevanjem za te pravice se je izpostavila na način, za katerega marsikdo ne bi imel poguma. Mladen Delin (SMS-sporočilo zanj pošljete na 4246 s ključno besedo PTUJ2. Cena povratnega SMS-sporočila je 99 centov z vključenim DDV.) je idejni in strokovni vodja ptujskega glasbenega festivala Arsana in vokalne zasedbe Vox Arsana. S festivalom je uspel v nekaj letih uvrstiti Ptuj na zemljevid evropskih mest glasbe. Festival gosti raznovrstne vrhunske glasbenike in pomembno prispeva k poletnemu kulturnemu dogajanju na Ptuju. Vokalna zasedba Vox Arsana, v kateri Delin tudi poje, pa se je uspela uveljaviti v slovenskem prostoru, z novo zgoščenko prodira tudi v evropski prostor. 1['¥■'-■' 1 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Vesna Forštnerič Lesjak (SMS-sporočilo zanjo pošljete na 4246 s ključno besedo PTUJ3. Cena povratnega SMS-sporočila je 99 centov z vključenim DDV.) je magistra farmacije, ki deluje z vidika antropozofske medicine, in predsednica naravoslovno-izobraževalnega društva Sapiencia. S predavanji in drugimi oblikami širjenja poznavanja zdravilnih lastnosti rastlin in sobivanja z naravo in kozmosom je aktivna v domačem okolju, na področju celotne Slovenije, pa tudi v tujini. S svojimi pripravki na osnovi zdravilnih zelišč je pomagala mnogim. Predvsem pa mnoge razveseljuje s svojo neumorno energijo in optimizmom. Kot gostja večkrat sodeluje v priljubljeni Oddaji o zeliščih in zeliščarstvu na Radiu Ptuj. Davorin Gabrovec (SMS-sporočilo zanj pošljete na 4246 s ključno besedo PTUJ4. Cena povratnega SMS-sporočila je 99 centov z vključenim DDV.) je zelo uspešen ptujski podjetnik in soustanovitelj slovensko-ameriškega startupa Databox, s sedežem v Bostonu in Ptuju. Širši javnosti je Databox znan od jeseni, ko sta vanj dva ameriška investicijska sklada vložila 3,3 milijona dolarjev. Databox je mobilna aplikacija, ki podjetnikom na pametnem telefonu omogoča spremljanje najpomembnejših kazalnikov poslovanja. Zgodba Gabrovca sicer sega v leto 2002, ko je začel s prvimi podjetniškimi projekti v okviru podjetja Intera. Od takrat do danes je s soustanovitelji in sodelavci uspešno zagnal več podjetniških idej. Tudi zgodbo Flower, ki je kot Facebook za podjetja. Največji uspeh doslej pa si obeta prav od produkta Databox. Foto: Črtomir Goznik Foto: MZ torek • 15. decembra 2015 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEUmK 23 tednika Samo M. Strelec (SMS-sporočilo zanj pošljete na 4246 s ključno besedo PTUJ9. Cena povratnega SMS-sporočila je 99 centov z vključenim DDV.) je s Ptujem vedno tesno povezan režiser. Bil je pobudnik profesionalizacije ptujskega gledališča. V zadnjih letih pa se zavzema za oživitev grajskega kompleksa Turnišče. V Turniškem gradu naj bi po njegovem zrasel Muzej uspehov Slovenije. Z idejo je navdušil tako občinsko oblast kot predstavnike Ministrstva za kulturo. Za zdaj pa v gradu Turnišče pripravlja predstave ter organizira kulturne in druge dogodke. Turistično društvo Ptuj (SMS-sporočilo zanj pošljete na 4246 s ključno besedo PTUJ10. Cena povratnega SMS-sporočila je 99 centov z vključenim DDV.) bo 23. januarja prihodnje leto staro 130 let. Ves čas od ustanovitve si društvo prizadeva za urejeno okolje, za izdajo turističnih edicij, spodbuja turistično propagando in skuša prispevati k večji prepoznavnosti mesta ter izboljšanju vedenja Ptujčanov o zgodovini svojega mesta. Ptujski turistični navdušenci so bili tisti, ki so na noge postavili največjo slovensko pustno prireditev, bili so začetniki razstave Dobrote slovenskih kmetij, mesto so popeljali tudi na svetovna tekmovanja v upravljanju z okoljem in kulturno dediščino. Tudi po zaslugi Društva se je v teh letih Ptuj trinajstkrat vpisal med zmagovalce v urejenosti krajev v Sloveniji, lani tudi prvič kot srednje veliko mesto. Foto: Črtomir Goznik v naši regiji. Svoj glas za Osebnost leta bodo razglasili na Orfejčkovi paradi 26. Ignac Habjanič (SMS-sporočilo zanj pošljete na 4246 s ključno besedo PTUJ5. Cena povratnega SMS-sporočila je 99 centov z vključenim DDV.) je zbiralec zamaškov, ki svoj čas in energijo posveča njihovemu zbiranju, sredstva od prodaje pa gredo za kakorkoli prizadete ali prikrajšane otroke. Trenutno zbirajo zamaške za štiriletno Nejo z Destrnika, ki ima cerebralno paralizo. Habjanič je k svojemu plemenitemu dejanju pritegnil že veliko ljudi, dober vzgled pa je tudi najmlajšim, ki prav tako zbirajo zamaške. Pri odvozu zamaškov mu vedno pomaga Slovenska vojska. Njegovim projektom dajejo podporo tudi znani Slovenci in športniki. Andrej Levanič (SMS-sporočilo zanj pošljete na 4246 s ključno besedo PTUJ6. Cena povratnega SMS-sporočila je 99 centov z vključenim DDV.) doktor medicine, specialist pediatrije in direktor ptujske bolnišnice. Vodenje Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj je sprejel pred dobrim letom in pol, ko je bila ta ustanova v zelo slabi finančni kondiciji. Bolnica letno omogoča prebivalcem naše regije, da 90 odstotkov potreb po zdravljenju opravijo blizu svojega doma. V času njegovega vodenja so tudi precej povečali investicijske aktivnosti. Uspelo jim je preurediti prostore za program DORA, ki bo začel delovati v prihodnjem tednu. Z oktobrom je že stekel program TELEKAP, kupili so novo histeroskopsko kamero in CTG-aparata za potrebe ginekološko-porodnega oddelka. V zadnjem času pa so dodatno zaposlili tudi nekaj zdravnikov. Mina Markovič (SMS-sporočilo zanjo pošljete na 4246 s ključno besedo PTUJ7. Cena povratnega SMS-sporočila je 99 centov z vključenim DDV.) je uspešna plezalka, ki v zadnjih sezonah kroji vrh svetovnega pokala v športnem plezanju in podira mejnike. Letos je kot prva Slovenka v Chamonixu osvojila naslov evropske prvakinje v težavnostnem plezanju. Za tretjo med najboljšimi športnicami leta 2015 v Sloveniji je fenomenalen zaključek sezone, po kateri se kot edina Slovenka lahko pohvali s tremi pokali za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. Prostovoljci in dobrodelne organizacije, ki so pomagali pri begunski krizi v naših krajih (SMS-sporočilo zanje pošljete na 4246 s ključno besedo PTUJ8. Cena povratnega SMS-sporočila je 99 centov z vključenim DDV.) V sprejemnem centru za begunce v Gruškovju in v Središču ob Dravi je v zadnjih mesecih pomagalo veliko prostovoljcev. V Gruškovju je že več mesecev od 50 do 60 prostovoljcev iz krajevnih in občinskih organizacij Rdečega križa in Karitasa ptujske in završke dekanije. Nudijo jim topla oblačila, obroke prehrane, zdravniško pomoč, velikokrat pa tudi prijazno besedo. Mnogokrat pa so se prav z njihovo pomočjo družine, ki so se med potovanjem ločile, ponovno združile. Pri svojem humanitarnem delu pomagajo vsakomur, ne glede na versko ali kakršnokoli drugo pripadnost. Kot bi moral biti vsakemu izmed nas, jim je pomemben le človek, ki potrebuje pomoč. Zato so nam lahko tudi velik vzgled. Foto: Črtomir Goznik Stanka in Igor Vauda Benčevič (SMS-sporočilo zanju pošljete na 4246 s ključno besedo PTUJ11. Cena povratnega SMS-sporočila je 99 centov z vključenim DDV.) Zakonca Benčevič sta z ureditvijo hiše na Vrazovem trgu ogromno prispevala k oživljanju starega mestnega jedra in kulturnega dogajanja na Ptuju. Dom kulture Muzikafe je eden najvitalnejših in najbolj prepoznavnih kulturnih ustanov v mestu - pa tudi v širšem slovenskem prostoru. Vanj se vedno radi vračajo številni umetniki in obiskovalci, svoj prostor pa je tu našel tudi festival Dnevi poezije in vina. Zakonca Vauda Benčevič sta obogatila tudi turistično ponudbo mesta z ureditvijo sob za prenočevanje. Njuna energija, ustvarjalnost in toplina so veliko darilo najstarejšemu mestu ob Dravi. Dejan Zavec (SMS-sporočilo se pošlje na 4246 s ključno besedo PTUJ12. Cena povratnega SMS-sporočila je 99 centov z vključenim DDV.) je najboljši slovenski boksar vseh časov. Na 23-letni športni poti v amaterski in profesionalni karieri je kot vrhunec dvakrat osvojil naslov svetovnega prvaka v profesionalnem boksu. Bil je svetovni prvak v velterski kategoriji po verziji IBF, letos pa je v Mariboru osvojil še naslov v super velterski kategoriji po verziji WBF. Bil je devetkratni državni amaterski prvak, na profesionalni poti pa je od 40 dvobojev zmagal 35-krat. Po poskusu združevanja titul na nedavnem dvoboju na Floridi in porazu s Kubancem Laro je končal izjemno bogato in uspešno športno pot. Mr. Simpatikus pa ni znan samo po boksu, ampak tudi po izjemni toplini in simpatičnosti, zaradi česar je ljubljenec ljudskih src. Vlasta Zupanič Domanjko (SMS-sporočilo se pošlje na 4246 s ključno besedo PTUJ13. Cena povratnega SMS-sporočila je 99 centov z vključenim DDV.) je direktorica Zdravstvenega doma Ormož, ki se je letos borila za ohranitev primerne zdravniške oskrbe bolnikov širšega ormoškega območja. V začetku leta je prišel v javnost predlog pravilnika o nujni medicinski pomoči, po katerem bi Zdravstveni dom Ormož izgubil dežurno službo in nujno medicinsko pomoč. Vlasta Zupanič Domanjko je s sodelavci začela številne aktivnosti za ohranitev omenjenih služb. V novembru pa je ministrica podpisala nov pravilnik, po katerem Zdravstveni dom Ormož do vzpostavitve dispečerskega sistema ohranja izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva in dežurne službe v dosedanji obliki. 24 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 15. decembra 2015 Slovenska Bistrica • Praznični december v gradu in na trgu Od brezplačnih predstav za otroke do dalmatinskega večera Prvi izmed trojice dobrih decembrski mož sveti Miklavž, ki med ljudi prinaša dobre in lepe stvari, je v soboto, 5. decembra, obiskal tudi slovenjebistriške otroke, ki so se zbrali na notranjem dvorišču gradu v Slovenski Bistrici. S prihodom Miklavža pa se je na Bistriškem tudi začel veseli december, ki ga bodo letos zaznamovale številne prireditve. Sveti Miklavž je v spremstvu nagajivega parklja razveselil slovenjebistriške otroke. Foto: Tomaž Repnik Miklavž je otroke obiskal v spremstvu nagajivega parklja, veselili snežink ter otroške folklorne skupine OŠ Partizanska bolnišnica Jesen Tinje. Ob tem pa so se na grajskem dvorišču pod dobrotami, rokodelskimi umetninami šibile tudi številne stojnice. »Naše izhodišče letošnjih prazničnih doživljajev, ki jih želimo vzbuditi v ljudeh, je naša grajska tržnica, ki pa ni zaživela zgolj kot prostor prodaje, temveč tudi kot prostor druženja. Tudi druge aktivnosti so letos osvežene, na primer grajska kuharija, ki je prvič presenetljivo lepo vžgala, s prireditvami skušamo izzivati ljudi in jim ponujati najkako- vostnejše in najžlahtnejše vsebine,« je povedala Herta Žagar, direktorica slovenjebistriškega zavoda za kulturo. Tako bo na grajskem dvorišču vsak konec tedna organizirana božična tržnica, odprta bo tudi Božič-kova pošta, za najmlajše pa bodo prirejene brezplačne gledališke predstave. Trg svobode bo oživel in zaživel s 17. decembrom, ko ga bodo napolnile domače dobrote in izdelki z Bistriškega, ob tem pa bo na prvi sejemski dan zbrane na trgu obiskal tudi dedek Mraz, kulturni program pa bodo oblikovali slo-venjebistriški vrtčevski otroci in učenci, miška Frida, škra- tovka Julka in drugi pravljični junaki. Stojnice bodo na trgu vse do 24. decembra (razen v nedeljo, 20. decembra), prav tako pa bo vsak večer na trgu zazvenela tudi glasba, nastopile bodo skupine The Neighbours, glasbena skupina Gemaj, Poskočni muzikanti, Soundfly, Oberkrainer Slovenska Bistrica ... Kot omenjeno, bo na slo-venjebistriškem trgu zavel tudi dalmatinski veter, saj bodo na sejmu prisotni tudi gostje z Murterja in Vrsarja. Decembrsko dogajanje na trgu se bo sklenilo s silvestrovanjem s skupino Jebe'la cesta. Mojca Vtič Makole • Plaketa občine Makole v roke Timu Gajserju »Močni in uspešni smo takrat, ko za dejanji stoji celotna skupnost « Občani in občanke Makol so konec novembra obeležili sedmi občinski praznik. V nagovoru zbranim je župan Franc Majcen povedal: »Močni in uspešni smo takrat, ko za idejami in dejanji stoji celotna skupnost, ne glede na razlike ali politično pripadnost. Uspešne so lahko skupnosti, ki ohranjajo enotnost in ustvarjajo pozitivno klimo za življenje in delo vseh.« Foto: Milan Sternad Bogomir Gajser (od leve), Franci Skledar, Majda Mlaker in Tim Gajser, v ozadju župan občine Franc Majcen, v ospredju Nea Gajser. Župan je spomnil na izvedene projekte v letu med praznikoma, dodal, da bo občina od ustanovitve in do konca leta (ko se tudi konča finančna perspektiva 2007-2013) počrpala približno šest milijonov evrov oziroma je izvedla za več kot devet milijonov evrov projektov. Ob tem je opozoril, da čeprav že drugo leto teče nova finančna perspektiva, še vedno ni znano, katera sredstva bodo občine lahko koristile. »Razvojni zaostanek. Od začetka delovanja občine in do konca leta 2015 smo z evropskimi sredstvi, torej v finančni perspektivi 2007-2015, porabili več kot devet milijonov evrov. V novi finančni perspek- tivi 2014-2020 je manj sredstev za Slovenijo in za občine, sredstev za infrastrukturo, ki bi jo najbolj potrebovali, pa ni. Ob tem še ne vemo, kaj bi občine lahko prijavile na razpise. Takšnega razvojnega preboja v novi finančni perspektivi zagotovo ne bo. Več denarja pa bo namenjenega gospodarstvu, kmetijstvu in obrtništvu. Medtem ko je bila sedaj odgovornost za razvoj v dobri meri na ramenih občine, se sedaj prenaša na občane,« je povedal. Občina Makole se je v okviru 7. občinskega praznika s priznanjem poklonila Društvu kmetic Ložnice, ki je v lokalnem okolju in širše aktivno že več kot 30 let, za ohranjanje lokalne ku-linarike in promocijo občine ter Folklorni skupini Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole, ki je letos obeležilo 30 let, za ohranjanje kulturne dediščine. Plaketo občine Makole je letos prejel Tim Gajser. Kot je bilo povedano v obrazložitvi, je Tim Gajser športnik svetovnega formata in kot tak vzor vsem generacijam, saj dokazuje, da se z neizmerno željo, voljo, odrekanjem, garanjem in vero daleč pride. Na prireditvi je bilo podeljeno tudi priznanje župana, ki ga je prejel Bogomir Gajser za uspehe na športnem področju. Mojca Vtič Lenart • Čarobno praznično dogajanje Okrašeno mesto in vonj po kuhančku V začetku meseca so v centru Lenarta s prižigom praznične razsvetljave odprli veselo decembrsko dogajanje, kjer bo dišalo tudi po čaju in kuhanem vinu. Lenart je tudi letos zasijal v soju modro-bele kombinacije novoletnih lučk. Okrašeno ni samo mesto, pač pa tudi krajevni centri Voličina in Selce ter stolp v Zavrhu. Kot je pojasnila občinska svetovalka za kulturne dejavnosti in stanovanjske zadeve Darja Ornik, bodo letos za praznično osvetlitev na območju celotne občine namenili 12.000 evrov oz. 2.000 evrov manj kot lani: „V tem znesku so zajeti stroški najema osvetlitve, montaža in demontaža ter drugi morebitni stroški." Foto: Arhiv občine Mesto je praznično okrašeno. Na Trgu osvoboditve v Lenartu, pri odru, kjer se bo dogajala cela vrsta prireditev, pa so postavili nekaj metrov visoko praznično jelko. Praznično dogajanje se je začelo s pravljičnimi ustvarjalnicami, prireditvijo Ta veseli dan kulture, v petek pa je potekal že prvi božično-novoletni sejem s praznično ponudbo raznih izdelkov in dobrot ter kuhanim vinom in drugimi napitki. Veseli dogodki bodo na Trgu osvoboditve potekali vse do 20. decembra, ko se bo poleg božično-novoletnih sejmov zvrstilo več predstav za otroke, koncertov in drugih prireditev. Najmlajše je že obiskal prvi dobri mož Miklavž, otroci pa pričakujejo še prihod Božička. Tako kot v preteklih letih bodo tudi letos obdarili približno 650 otrok. Občina Lenart pa bo znova organizirala silvestrovanje, ki bo prav tako potekalo na glavnem trgu. Tokrat bo za zabavo poskrbel S.O.S. kvintet. Monika Levanič Makole • Makolski trg zaživel »Vzgojili makolskega prinašalca« Na andrejevo nedeljo, 29. novembra, je v Makolah ponovno dišalo po kuhanem vinu in čaju, saj je na trgu že šesto leto zapovrstjo potekal andrejev sejem. Letošnji sejmarski dan so zaznamovali dobrote in izdelki lokalnih ponudnikov. Sejem so popestrili tudi folklorniki Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole, ki so se zavrteli pred župnijsko cerkvijo sv. Andreja ter prebrali letošnji hudomušni razglas. Tako je bilo med drugim povedano: »Da se je izgubil lovski pes, šekaste barve, ki sliši na ime Še eno rundo, da se prodajajo suhe deske iz trstike ter da je društvo ljubiteljev živali vzgojilo pristnega makolskega prinašalca, katerega posebnost je, da iz kleti prinese liter vina.« Sejem so bogatili tudi zvok lajne in melodije pihalne godbe KUD Janka Živka Poljčane in razstava fotografij Milana Sternada ter razstava jedi iz zelja Društva gospodinj Makole. MV Foto: Milan Sternad TD Makole in Občina Makole sta v okviru občinskega praznika priredila sedmi andrejev sejem. torek • 15. decembra 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 25 Ivanjkovci • Ta veseli dan kulture v OŠ Učenci s starši v Mariboru V sklopu dobrega sodelovanja med šolo, učenci in starši že tretje leto izvedemo en dan skupnih dejavnosti. Tokrat je bilo to na rojstni dan slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna pod sloganom Ta veseli dan kulture. Foto: arhiv šole Učence in starše smo tokrat razdelili po triletjih in posameznemu triletju določili vsebino. Izbrali smo Maribor. Prvo triletje si je ogledalo kratke filme s festivala Mali slon v kinu Udarnik. Učenci drugega triletja so obiskali Umetnostno galerijo Maribor, kjer so si ogledali razstavo Ivana Dvoršaka kot enega najpomembnejših mariborskih fotografov, ki je ustvarjal v sivo beli tehniki. Učenci tretjega triletja pa so s starši obiskali Prvo gimnazijo, kjer so si lahko ogledali Impro ligo. Gre za gledališko improvizacijo, običajno naslovljeno na aktualno problematiko v družbenem, šolskem ... okolju. V nadaljevanju programa si je vsaka skupina na kratko ogledala znamenitosti Maribora. Kratek čas je bil namenjen tudi ogledu Miklavževega sejma. Čas je hitro minil in vrniti smo se morali v Ivanjkovce, kamor smo prispeli polni lepih vtisov in z željo vseh, da se podoben dan še kdaj ponovi. Stroške dneva dejavnosti financiramo iz sredstev Šolskega sklada. Morda smo pogrešali le več kulturnih ustanov, ki bi na ta dan res brezplačno ponujale svoje storitve, sploh v popoldanskem času. Tatjana, Nada Ljubljana • Iz Cankarjevega doma Dedek, kako je nastala moja država Slovenija V sklopu največjega slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani se je letos ponovno predstavila založba Pika iz Trnovske vasi, ki je na odru Foruma za obiskovalce predstavila poučno knjižico Miha spozna, kako je nastala Slovenija, ki jo je izdala skupaj z OŠ Dornava. Predstavitev se je začela z otroško predstavo, potem pa je vodja mladinskega oddelka ptujske knjižnice Lilijana Klemenčič pogovarjala z avtoricami knjižice Tajdo Špes in Jano Meško ter mentorjem Alešem Mardetkom. Avtorici sta danes dijakinji ptujske gimnazije. Tajda Slovenijo dojema kot celoto, ki nam lahko ponudi veliko, če le to uvidimo. Tudi Jana meni, da je zgodovina Slovenije lahko zanimiva. Ravno zato sta se s Tajdo odločili, da otrokom vsaj malo izrišeta predstavo domovine. Slikanica že v imenu Slovenija nosi barve slovenske zastave. Njen namen je našim najmlajšim predstaviti Foto: Nina Krajnc nastanek države Slovenije. Slikanica je dobila tudi priporočilo ministra za šolstvo ter ministra za obrambo, da se lahko uporablja kot šolsko gradivo na vseh šolah v Sloveniji. Zraven številnih domačinov, ki so na predstavitev prišli z avtobusom, za katerega je poskrbela Občina Dornava, so se predstavitve udeležili tudi predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič in predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj Vlado Žgeč ter slovenski mladinski pisatelj Slavko Pregl. Z.N. Skupaj z dijaki ji je podrobnosti predstavila učiteljica aran-žerstva, vizualnih komunikacij in umetnosti Vesna Emeršič. V šolski aranžerski delavnici je v tehniki zgibanja izdelala dekoracijo ptička. Večina izdelkov je bila sicer že pripravljena, le-te pa so potem uporabili pri okrasitvi ginekološko-porodnega oddelka ptujske bolnišnice. Kot je pojasnila Vesna Emeršič, mora dober aranžer poznati številne aranžer-ske tehnike, biti mora kreativen, izviren, iznajdljiv in komuni- kativen: "Poleg tega mora biti sposoben izbrati prave materiale, obvladati tudi računalniško tehnologijo, saj sodeluje pri izdelavi promocijskih materialov. Zaradi vsega tega mora imeti tudi precej likovnega talenta, kajti vsega se pač ne da priučiti." Pri svojem delu aranžerji uporabljajo tudi številne materiale, ki se uporabljajo v gradbeništvu, zato morajo znati te materiale tudi ustrezno obdelati. Simona je bila nad izkušnjo navdušena. Ugotovila je, da mora aranžer imeti izostren občutek za barve in si znati predstavljati izgled nekega prostora. ''Poklic aran-žerja včasih enačijo s poklicem cvetličarja, kar pa ne drži, saj je delo aranžerja vmesni člen med likovno umetnostjo, računalništvom in marketingom," pojasni Vesna Emeršič in doda, da je ta poklic primeren tudi za moško populacijo. ns Radio Ptuj • Budilkarji v akciji Simona v aranžerstvu Voditeljica Štajerske budilke Simona Pušnik se je na Srednji Ekonomski šoli na Ptuju seznanila s poklicem aranžerke. Foto: Črtomir Goznik Sv. Andraž • Srečanje ljudskih pevcev in godcev Pojdmo na Štajersko V drugi polovici novembra je v večnamenski dvorani v Vitomarcih potekalo že šesto prijateljsko srečanje pevcev in godcev ljudskih pesmi pod naslovom Pesem na vasi, ki ga sedaj že tradicionalno prirejajo naše Ljudske pevke društva gospodinj Vitomarci. Najprej so nastopile pevke Društva gospodinj Vitomarci, pevke ljudskih pesmi Urban-čanke, ljudske pevke Juršinci, pevke ljudskih pesmi Oslušev-ci, ljudski pevci Trta, KD ljudskih pevk Sv. Jurij ob Ščavnici, ljudske pevke Pušeljc, Veseli pubeci, ljudski pevci iz Jablov-ca, ljudske pevke Lukarice, pevci ljudskih pesmi Obrež, ljudska pevka Erika Kraner, ljudski pevci kulturno-etno-grafskega društva Vrelec iz Be- nedikta, ljudski godci in pevci KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja in mešani pevski zbor KUD Vitomarci. Vse sodelujoče pevske skupine so prejele aranžma in pisno zahvalo. LV Ljudske pevke društva gospodinj Vitomarci Sela • Srečanje ljudskih pevcev Zapeli na jubilejni, 10. jesenski noči V kulturni dvorani na Selih je konec novembra potekala že 10. prireditev V jesenski noči. Gostiteljice večera, pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Sela, so na jubilejno srečanje tudi letos povabile številne pevske prijatelje. Selske pevke pod vodstvom Antonije Kaučevič skupaj prepevajo že 17 let in s pesmijo popestrijo številne prireditve. Na letošnji jubilejni, 10. prireditvi V jesenski noči se je na selskem odru poleg gostiteljic predstavilo kar 12 skupin ljudskih pevcev: ljudske pevke KUD Maksa Furjana Zavrč, pevska skupina MDSS Ptuj, ljudski pevci FD Pobrežje, pevke Katoliškega kulturnega društva Zvezdni dol Kidričevo, ljudske pevke DU in članice KPD Staneta Petroviča Hajdina, pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj, ljudski pevci DU Turnišče, pevke ljudskih pesmi FD Lancova vas, ljudski pevci DU Videm, ljudski pevci DU in člani KPD Staneta Petroviča Hajdina, Mejaši iz Re-pišč in hišni ansambel DU Mar-kovci. Srečanje sta s poskočnimi vižami obogatila tudi mlada harmonikarica Janja Tominc in Ansambel bratov Belšak. Lepim slovenskim pesmim so ta večer prisluhnili tudi gostje, ki so domačim pevkam namenili nekaj izbranih besed zahvale za ohranjanje ljudskega izročila z željo, da ostanejo zdrave, da bi tako mogle še vrsto let širiti slovensko ljudsko pesem in veselje. Pevski del srečanja je polna dvorana zaključila s skupno pesmijo Nocoj, ko vse je mirno, nato pa je sledil še klepet in ob domačih dobrotah, ki so jih pripravile in postregle članice Aktiva žena Sela. PK L' Foto: Petra Krajnc Pevke ljudskih pesmi KD Sela skupaj prepevajo že 17 let. 26 Štajerski fEDNIK Zeleni tednik torek • 15. decembra 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Zima ni bela, je pa vsaj mrzla Takšna je naša realnost, zima je lahko bela, lepa, lahko pa tudi suha in mrzla, najslabše pa je, če je blatna. V božično-novoletnem času verjetno bolj malo razmišljate o rastlinah in vrtu, več pa o vseh potrebnih predprazničnih opravilih. Mednje sodi tudi pospravljanje. Med novoletnim pospravljanjem preglejte tudi predale, kjer skrivate seme. Pospravljanje predalov s semeni Seme je živo bitje, ki nima neomejenega roka trajanja. Staro seme ima na razpolago veliko manj hranil za kalček, zato pogosto celo vzkali, a rastlina potem propade. V originalni vrečici zaprto, kupljeno seme dalj časa ohrani svojo energijo in dobro kaljivost. Kakor hitro vrečico odpremo, spustimo do semena več vlage in toplote, zato seme prične pospešeno dihati. Še slabše pa je, če ste vrečico s preostalim semenom po setvi odložili na zemljo, pospravili pa šele, ko ste opravili vse ostalo delo. Najbolje je kupiti seme vsako leto sproti. Kupimo samo tako velike vrečico, kolikor semena porabimo za eno setev oz. v enem letu. Res je, da so večje vrečice nekoliko cenejše, a to nič ne pomaga, če nam potem seme slabo kali. Taka rastlina, tudi če vzkali, ima celo življenje slabšo življenjsko energijo, bolj je občutljiva, skratka ni primerna za naš vrt. Koliko staro seme še lahko hranimo in bo uspešno kalilo Svetujem, da zavržemo vse odprte vrečice, ki so starejše od treh let, posebej pa vrečice s semenom cvetlic in začimb oz. dišavnic. Seme cvetlic običajno ohranja kaljivost zelo kratek čas, seme dišavnic pa vsebuje veliko eteričnega olja, zato hitro izgublja kaljivost. Seme pastinaka, črnega korena, zelišč oz. dišavnic in seme mnogih cvetlic tako tudi popolnoma izgubi kaljivost že po enem do dveh letih. Zato to seme uporabite le, če predhodno „',.'.... geffi Nbridi nam zagctovi kahDvosten. volih in itsnaCen Brx*** tuenj.n-e nt domtiem vrtu are the offspring of parents who differ in terms ----- .-:x x XI XII •,;: ..• .i ..-.•} ■::> ■ s..--.or;v I.'! i : '■-:■' .¡..i...1 : \ b (•••It™«: '1 S -'i l~! • r', - .i. '..j U J. ■...'. 1 . .c. '.j I .= j iL /I A'- &V'\0 Foto: Miša Pušenjak Takole na vrečicah najdemo datum, do kdaj ima seme kaljivost; to pomeni, da je staro zdaj dve leti. Torej, še eno leto bo kalilo, če je bilo pravilno shranjeno in zaprto v vrečici. naredite domač kalilni test. Drugače kupite seme teh vrtnin raje vsako leto znova. Seme čebule in pora, peteršilja in korenčka izgubi kaljivost po dveh do treh letih. Zato je tudi seme teh vrtnin veliko bolje kupovati sproti. Ker pa se zdaj že nekaj let srečujemo s težavami prav pri vzniku semena teh vrtnin, svetujem, da uporabite naslednje leto le seme letošnjega leta. Tri do štiri leta je uspešno kaljivo seme fižola, solate, graha, kreše, kumaric in bučk, melon, blitve ali mangolda, paprike, zelene, špinače, paradižnika in ra-diča. Najdalj pa lahko hranimo seme jajčevca, endivije, zelja in večine preostalih kapusnic, sladke koruze, redkvice in redkve ter rdeče pese. Če so vrečice že odprte, odštejte eno leto od zgornjih vrednosti, če pa je seme res dragoceno, naredite kalilni test, da boste vedeli, kako gosto morate naslednje leto posejati. Vse to velja tudi za domače seme, pogosto ima doma pride- lano seme še kakšno leto krajšo življenjsko dobo. Zato bodite res pozorni in preverite, kako staro domače seme hranite, da boste pravočasno obnovili, pomladili zaloge. Seme stročnic zamrznemo Še nekaj, ob pospravljanju semena poiščite seme fižola in ga dajte v zmrzovalno skrinjo, če tega še niste storili. Podobno naredimo tudi s semenom graha. Nič ne bo narobe, če bo seme zamrznjeno celo zimo. Če si je kdo z dopusta prinesel eterično olje sivke, lahko poskuša hroščke uničiti tudi z njim. Seme zapre v neprodušno posodo, med seme pa položi odprto stekleničko z eteričnim oljem, tako pusti seme vsaj 14 dni. Domač kalilni test Da ne bo pomladi preveč razočaranja pri kaljenju semena vrtnin, svetujem, da vso starejše seme preizkusite kar sami, kako kali. Kalilni test naredimo povsem enostavno. Namočimo več plasti papirnate brisače, omoče-ne plasti položimo na krožnik. Nanje razporedimo preskušano seme, ni potrebno štetje, vendar bi morali preizkusiti vsaj 10 semenk. Vse skupaj zavijemo v prozorno folijo za živila in po- stavimo na toplo. Semena zelišč in dišavnic postavimo na svetlo, drugo seme pa v temen prostor. Ze po nekaj dnevih (5-7 dni) boste videli, kako uspešno bo seme kalilo v slabih pogojih, če pa seme še po 14 dnevih ne kali, ne bo z njim nič. Prav tako se na semenu ne smejo pojaviti plesni-ve prevleke. Tako seme poskusite pred setvijo namočiti v topel (ne vroč) žajbljev ali kamilični čaj. Slovenski česen -naše avtohtone sorte so nekaj posebnega Slovenci pa smo lahko ponosni na dve že uveljavljeni avtohtoni sorti česna in eno sorto, priznano pred nekaj leti. Vse tri sorte pokrivajo prav vsa področja česna - prezimni ali jesenski, jari ali spomladanski in tudi tega s cvetnim steblom. Danes ne govorim o česnu, govorim o domačih in avtohtonih sortah, pa vendarle kratka obrazložitev razlike med ozimnim oz. zimskim in jarim ali spomladanskim česnom, ki je velika. Ozimni, jesenski česen moramo posaditi pred zimo, saj le nizke temperature sprožijo deljenje stročka oz. čebule na manjše stročke in dobimo takšen česen, kot smo ga navajeni. Spomladanski, jari česen pa ne potrebuje nizkih temperatur za takšen razvoj. Kljub temu ga je treba saditi spomladi čim bolj zgodaj, saj se korenine razvijajo le pri nižjih temperaturah zemlje in za svoj razvoj potrebujejo tudi veliko vlage. Za domači sorti ptujski jesenski in ptujski spomladanski je značilno, da ne naredita cvetnega stebla, čeprav se to včasih zgodi. Vendar take rastline ne smete razmnoževati naprej. Ptujski jesenski je primeren za izkop pogosto že zadnji teden junija, zagotovo pa v prvem tednu julija, spomladanski pa samo 14 dni kasneje. Potem se kožica na čebuli lepo napne, ostane prožna, barva česna pa ostane lepo bela. Mnogi menijo, da je treba pri česnu čakati na rumenenje listov, zato ga pulijo prepozno. Zato mnogi ne morejo pridelati tako lepega česna, kot je tisti v trgovinah. Seveda pa je v trgovini lahko tako lepe barve tudi iz drugih, nezaželenih razlogov. Med obema sortama pa so seveda tudi razlike. Sorta ptujski jesenski je očitno ozimna sorta, ki jo sadimo od sredine oktobra naprej. Posaditi pa jo moramo do konca leta, drugače se ne razvijejo posamezni stroki. Naredi večje čebule s 6 do 10 stroki, ki pa so večji. Je popolnoma bela, vendar ima krajši čas skladiščenja. Ptujski jesenski dozori konec junija in ga je nujno populiti do sredine julija, pogosto takrat listi niti ne začnejo rumeneti. Sodi med zelo odporne sorte, zato je zelo primerna za KGZS obvešča ekološko pridelavo. Le gnojenja s hlevskim gnojem, tako kot seveda ves česen, ne prenese. Ptujski jesenski ima trpežno listje, zato je spravilo pridelka lažje. Odličen je tudi kot mladi česen, ki ga imajo predvsem Štajerci zelo radi. Ptujski spomladanski je jara sorta, vendar v naših vremenskih razmerah dobro prezimi. Zato priporočam, da tudi to sorto posadite še v jeseni. Tako bo razvila močnejši koreninski sistem, s tem pa bo omogočen tudi višji pridelek. Ptujski spomladanski naredi nekoliko manjše čebule z 10-12 manjšimi stroki. Na strokih in čebuli se pojavljajo rdečkaste lise. Ima odlično aromo, veliko koristnih snovi, skladiščimo pa ga lahko izredno dolgo, tudi do novega pridelka. Ptujski spomladanski je tudi navzven šibkejša rastlina, listi so bolj rumenkasti, pogosto delujejo nezdravo, posebej če imamo na isti površini obe sorti. Dozori v sredini julija in ga je takrat dobro tudi izpuliti, saj rad poka, če je izpuljen prepozno. Vendar pravi ljubitelji česna vedno hočejo samo to sorto, saj sodi med najbolj aromatične. V sortni listi je še ena avtohtona sorta česna jesenski Anka, ki pa je novejšega datuma. Po naših kmetijah pa najdemo še številne domače sorte, po večini take s cvetnim steblom, zelo velikimi čebulami in stroki, ki pa imajo daljšo vegetacijo, zato pa boljše pridelke. Miša Pušenjak With Kmetijsko gozdarska zbornica Sloveniji KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ Foto: Miša Pušenjak Ptujski jesenski česen, domača avtohtona sorta, ki jo počasi kar pospravite Pravica do bolniškega nadomestila v času koriščenja krajšega delovnega časa zaradi starševstva Eden od staršev, ki si na podlagi svoje dejavnosti v okviru plačevanja prispevkov za socialno varnost plačuje tudi prispevke za starševsko varstvo za najmanj 20 ur tedensko, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače, če: - neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka, - neguje in varuje dva otroka, in sicer do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev, - neguje in varuje težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, pa največ do 18. leta starosti otroka. Pravica se uveljavi pri pristojnem centru za socialno delo, in sicer z vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva (Vloga S-3/1). Prizna se z dnem vložitve popolne vloge. Na podlagi priznane pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti center upravičenca prijavi v zavarovanje. Republika Slovenija enemu od staršev, ki uveljavi zgoraj navedeno pravico, zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Država za kmeta tako plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za starševsko varstvo. Za zdravstveno zavarovanje pa zgolj prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov. Če v času uveljavitve pravice do skrajšanega delovnega časa in do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva hkrati tak starš koristi bolniški dopust iz katerega koli razloga, je upravičen do bolniškega nadomestila zgolj za štiriurni delovnik. Bolniško nadomestilo namreč ne pripada za ure, za katere prispevke plača država. (kgzs) Vir: splet torek • 15. decembra 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 27 S svetovne glasbene scene Tokratne glasbene novice bomo v celoti namenili glasbenim nagradam Grammy 2016. Slavnostna podelitev najprestižnejših svetovnih glasbenih nagrad, ki si jo vsako leto ogleda več milijonov ljudi, bo potekala 15. februarja v Los Angelesu. Znani so že tudi vsi letošnji nominiranci, med katerimi še posebej izstopa ameriški raper Kendrick Lamar, ki je prejel kar 11 nominacij. S sedmimi nominacijami se lahko pohvalita tudi Taylor Swift in The Weeknd. Lamar je no-miniran tudi v dveh najpomembnejših kategorijah za najboljši album (To Pimp a Butterfly) in najboljšo skladbo (Alright). Grammy (v originalu Gramophone Award) je nagrada, ki jo podeljuje Narodna akademija snemalnih umetnosti in znanosti (Nati- onal Academy of Recording Arts and Sciences) za dosežke v glasbeni industriji. Prva podelitev nagrad Grammy je bila 4. maja leta 1959. Album leta Alabama Shakes - Sound & Color Kendrick Lamar - To Pimp a Butterfly Chris Stapleton - Traveller Taylor Swift-1989 The Weeknd - Beauty Behind the Madness Pesem leta Kendrick Lamar-Alright Taylor Swift - Blank Space Little Big Town - Girl Crush Wiz Khalifa ft. Charlie Puth - See You Again Ed Sheeran - Thinking Out Loud Posnetek leta D'Angelo and the Vanguard - Really Love TWT\ si ©LOVUNMIHI _1 ¥©[?_ Februar: BOŠTJAN KONEČNIK- Kriza Marec: REBEKA DREMEU - Tašča April: HARMONK'N'ROLL - Mini kiklca Maj: NOVI SPOMINI & ROCK PARTYZANI - Nocoj pri meni druga spi Junij: KINGSTON - Danes je moj dan Julij: ČUKI - Ti luna nagajiva Avoust: DONAČKA IN ČUKI - Country žur September: MLADI GAMSI - Privlačne obline Oktober: KATRCA - Supermen November: BRIGITA ŠULER - Od Slovenije do Kanade K m/m. J SL@¥EMSECIH POLK m VALČKOV Februar: Ans. SASA AVSENIKA - Moja zlata mišika Marec: Ans. HOPLA - Punca April: AKORDI-Zastonj Maj: Ans. VIKEND-Sin Junij: OGNJENI MUZIKANTI - Našel te bom Ju!jj: POSKOČNI MUZIKANTI - Lubi Avgust: VESELI SVATJE - Se ti kaj kolca September: FRAJERKE - Ljubi me Oktober: Ans. ŽARGON - Imela je upanje November: Ans. PETERA FINKA-Ni veselice brez Golice Drake - If You're Reading This Its Too Late Kendrick Lamar - To Pimp a Butterfly Nicki Minaj - The Pinkprint Najboljši rock album James Bay - Chaos and the Calm Death Cab for Cutie - Kintsugi Highly Suspect - Mister Asylum Muse - Drones Slipknot, 5. - The Gray Chapter Najboljši R&B-album Leon Bridges - Coming Home D'Angelo and the Vanguard -Black Messiah Andra Day - Cheers to the Fall Jazmine Sullivan - Reality Show Charlie Wilson - Forever Charlie Najboljši glasbeni video A$AP Rocky - LSD The Dead Weather - I Feel Love Kendrick Lamar - Alright Taylor Swift feat. Kendrick Lamar - Bad Blood Pharrell Williams - Freedom Najboljši latino pop album Pablo Alboran - Terral Alex Cuba - Healer Ricky Martin - A Quien Quiera Escuchar (Deluxe Edition) Alejandro Sanz - Sirope Julieta Venegas - Algo Sucede Najboljši country album Sam Hunt - Montevallo Little Big Town - Pain Killer Ashley Monroe - The Blade Kacey Musgraves - Pageant Material Chris Stapleton - Taveller Najboljši album alternativne glasbe Alabama Shakes - Sound & Color Bjork - Vulnicura My Morning Jacket - The Waterfall Tame Impala - Currents Wilco - Star War Janko Bezjak t V Mark Ronson ft. Bruno Mars - Uptown Funk Ed Sheeran - Thinking Out Loud Taylor Swift - Blank Space The Weeknd - Can't Feel my Face Najboljši novi izvajalec Courtney Barnett James Bay Sam Hunt Tori Kelly Meghan Trainor Najboljši popduet/popskupina Florence + The Machine - Ship To Wreck Maroon 5 - Sugar Mark Ronson ft. Bruno Mars - Uptown Funk Taylor Swift ft. Kendrick Lamar -Bad Blood Wiz Khalifa ft. Charlie Puth - See You Again Najboljši rap album J. Cole - 2014 Forest Hills Drive Dr. Dre - Compton 1. HELLO - ADELE 2. CATCH & REALESE - MAT SIMONS 3. ADVENTURE OF A LIFETIME - COLDPLAY 4. HOTLINE BLING - DRAKE 5. SORRY - JUSTIN BIEBER 6. RUNNIN' (LOSE IT ALL) - NAUGHTY BOY FT. BEYONCE, ARROW BENJAMIN 7. LOOKING UP - ELTON JOHN 8. TAKE ME HOME - JESS GLYNNE 9. LUSH LIFE - ZARA LARSSON 10. LIKE I'M GONNA LOSE YOU - MEGHAN TRAINOR FT. JOHN LEGEND 11. ON MY MIND - ELLIE GOULDING Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 09,0° 98,2° 10^3 bo Janko Bezjak Ljutomer • Nov kip veljaka na osrednjem trgu Odkrili doprsni kip pionirja slovenskega filma Po Radoslavu Razlagu in Francu Miklošiču je na Glavnem trgu v Ljutomeru mesto dobil še doprsni kip dr. Karola Grossmanna. Pred časom so na Gros-smannovo hišo v Ljutomeru namestili spominsko ploščo, ob zaključku praznovanja leta filma, ki je obeleževalo 110. obletnico prvega slovenskega filma, pa so na osrednjem trgu prleške prestolnice namestili še njegov doprsni kip. »Čeprav se počasi izteka Grossmannovo leto, spomin na našega pionirja in umetnika nikakor ne bledi v pozabo, ampak je še bolj okrepljen v naši duši in zavesti. Kot vsi veliki inovatorji si najbrž v trenutku odkritja ni predstavljal polne veličine lastnega dosežka, še manj razmaha, ki ga bo doživela tehnologija filma. Danes si je mnogo lažje predstavljati občutke in navdušenje, ki ga je čutil s kamero v roki,« je med drugim ob odprtju doprsnega kipa dejala ljutomerska županja Olga Karba. Številnim obiskovalcem, ki so se udeležili odkritja, je številne podrobnosti o življenju in delu dr. Grossmanna predstavil Anton Ratiznojnik, strokovni sodelavec Splošne knjižnice Ljutomer. »Grossmanna slovenska javnost pozna predvsem kot avtorja prvega slovenskega filmskega zapisa, manj je poznan kot umetniški fotograf, literat, prevajalec, kulturnik in kot gospodarstvenik,« je dejal Ratiznojnik in poudaril, da je imel Grossmann v lasti knjižnico s kar 1400 enotami gradiva, ki je bila dostopna vsem prebivalcem Ljutomera in okolice. Ob 100. obletnici prvega filmskega zapisa so v Ljutomeru začeli pripravljati Grossmannov filmski festival, ki je bil letos že enajsti po vrsti. Filmski zanesenjaki v okviru festivala na ogled pripravljajo filme za obiskovalce, v ospredju je fantastični film, festival pa gosti številna znana svetovna imena filma. »Festival predstavlja vrhunec prizadevanj naše generacije. Od svojih začetkov je prehodil dolgo pot. Od prireditve lokalnega značaja, namenjenega amaterskemu žanrskemu filmu, do mednarodno uveljavljenega festivala, ki ga nekateri tuji strokovni mediji uvrščajo v sam vrh svetovnih žanrskih festivalov,« je povedal programski direktor Grossmannovega filmskega festivala mag. Tomaž Horvat. Doprsni kip dr. Karola Grossmanna je delo akademske kiparke in slikarke Irene Brunec -Tebi, ki je dejala, da Grossmann ni dobil mesta na podstavku ob Razlagu in Miklošiču, ampak na podstavku, ki mu omogoča pogled proti železniški postaji v Ljutomeru. »Gleda v smeri in pričakovanju še enega po- membnega Slovenca, svojega dobrega prijatelja generala in pisatelja Maistra. Kakor da se bo Rudolf zdaj zdaj prikazal iz smeri železniške postaje,« je dejala umetnica, ki je kip postavila na repliko filmskega koluta, ki se uporablja, kljub prevladujoči digitalni tehniki, še danes. Odkritja doprsnega kipa sta se udeležila tudi Boris in dr. Meta Grosman, vnuka dr. Karo-la Grossmanna. Sorodnika sta skupaj z ljutomersko županjo tudi odkrila kip velikega Prleka. NŠ Dr. Karol Grossmann, pionir slovenskega filma, se je rodil 27. oktobra 1864 v Drakovcih pri Mali Nedelji. V Gradcu je študiral pravo in leta 1901 odprl samostojno odvetniško pisarno v Ljutomeru. Bil je razgledan in izobražen človek, ukvarjal se je z literaturo, gledališčem, prevajanjem in predavanji. Bil je pobudnik in investitor v mnogih lokalnih gospodarskih projektih ter zelo aktiven podpornik slovenstva v družabnem življenju takratnega Ljutomera. V prvem desetletju dvajsetega stoletja sta ga posebej pritegnila fotografija in film. V letih 1905 in 1906 je posnel prve slovenske filme: Odhod od maše v Ljutomeru, Sejem v Ljutomeru in Na domačem vrtu. Umrl je 3. avgusta 1929 v Ljutomeru. Ljutomerska županja Olga Karba je skupaj z Borisom in Meto Grosman odkrila doprsni kip dr. Karola Grossmanna. Foto: NS 28 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 15. decembra 2015 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—j NEDELJA PONEDELJEK ričet s prekajenim srčkova kisla juha, dušena kisla repa, porova juha, ocvrt brokolijeva kremna juha, piščančja bedra dušeno sladko zelje, mesom, makedonske polnozrnat kruh, začinjen fižol, sir, tatarska omaka, juha, mesna lazanja, v čebulni omaki, kranjska klobasa, rezine sadje zapečene skutine sadje radič v solati, široki rezanci, solata, krompir v kosih, palačinke malinova strjenka sadna rezina sadje Piščančje krače v čebulni omaki Sestavine: piščančja bedra, česen, sol, poper, čebula, sladkor; gurmanska mešanica začimb: mleta rdeča paprika, timijan, rožmarin, majaron, pehtran; marinada: gorčica, paradižnikova mezga, olje. Piščančja bedra posolimo in popramo (če jih bomo marinirali dalj časa, jih solimo šele tik pred pečenjem). Začinimo jih z gurmansko mešanico začimb (za to mešanico v možnarju zmešamo in pretlačimo enake količine (eno čajno žličko) timijana, majarona, pehtrana, rožmarina in rdeče paprike) in premažemo z marinado (zanjo do gladkega zmešamo po eno jedilno žlico gorčice, paradižnikove mezge in olja). Ponev naoljimo, dno pokrijemo s čebulo, narezano na tanke lističe, potresemo s sesekljanim česnom in razporedimo piščančja bedra; preostali prostor pokrijemo z lističi čebule. Vsebino potresemo z žličko sladkorja (sladkor je naravni ojačevalec okusa; ker se bo karameliziral, bo končna jed tudi lepše barve). Ponev pokrijemo s pokrovko, da se bo jed spodaj pekla, zgoraj pa dušila. Ko bo piščanec na spodnji strani popečen, ga obrnemo in spet pokrijemo s pokrovko. Po želji zalijemo z decilitrom piva, in če je treba, z decilitrom vode. Makedonske rezine Sestavine (mera: 1 skodelica = 1,5 dl): testo: 5 skodelic moke, 1 pecilni prašek, 3 skodelice pše-ničnega zdroba, 1 žlička cimeta, 100 g na drobno sesekljanih rozin (ali kakšnega drugega suhega sadja, na primer brusnic) 100 g sesekljanih orehov, 5 skodelic mineralne vode, 3 skodelice belega olja; preliv: 250 g sladkorja, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, 2,5 dl vode; za posip: 5 dag sesekljanih orehov. Moko presejemo s pecilnim in cimetom. Primešamo zdrob, rozine in orehe. Dodamo mineralno vodo in olje ter počasi premešamo (na roko ali z ročnim mešalcem s spiralnimi nastavki). Pekač (večji - 25 x 35 cm) obložimo s papirjem za peko in vanj vlijemo testo. Po vrhu potresemo z orehi. Pečemo pri 180 stopinjah približno 35 do 40 minut (preizkusimo z zobotrebcem). Pecivo naj se v pekaču ohladi. Prelijemo ga z vročim sirupom, ki ga naredimo tako, da sladkor in vaniljev sladkor prevremo v vodi tri minute. Pecivo pustimo pri sobni temperaturi, da vpije ves sirup. Režemo ga na rezine, trikotnike ali kako drugače. Pod drobnogledom ZPS • Kozmetika pod drobnogledom Povprečna ženska v svojem življenju »poje« približno dva kilograma šminke Oglasi in sodobni trendi »narekujejo« ženskam, da morajo biti urejene. Pri tem je zelo močno zastopana dekorativna kozmetika. Proizvajalci obljubljajo lake za nohte, ki se posušijo le v sekundi, lake, ki so obstojni sedem dni, šminke, ki bodo na ustnicah tudi po osmih urah ... Potrošniške organizacije so preverile, kako resnične so takšne navedbe. Preverile pa so tudi kakovost odstranjevalcev laka za nohte. Razlike so velike! Lak za note: po treh dneh bo treba barvo obnoviti Na primerjalnem testu so potrošniške organizacije preizkusile lake za nohte, tako klasične kot tiste, ki obljubljajo dolgotrajno obstojnost. Obstojnost so preverili po enem dnevu, nato pa še tretji, peti in sedmi dan po nanosu (če je proizvajalec obljubljal dolgo obstojnost). »Test obstojnosti je potekal tako 'na terenu' z udeleženkami preizkusa kot tudi v laboratoriju, kjer so obstojnost preizkušali s kremenčevim peskom. Splošna ugotovitev je, da so tisti laki, za katere proizvajalec obljublja daljšo obstojnost, tudi v resnici obstojnejši kot »navadni«, a obljube o sedemdnevni obstojnosti so pretirane,« je predstavila način in rezultate testiranja Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: »V praksi pomeni, da je treba lak obnoviti približno vsake tri dni, peti dan pa ga je treba odstraniti in nohte polakirati na novo.« Lak bo suh v sekundi? Takšne obljube preprosto prezrite! Pri testu hitrosti sušenja so potrošniške organizacije preizkusile, ali je lak v resnici suh v času, ki ga obljublja proizvajalec. Nobena trditev se ni izkazala za resnično. Obljube o hitrem sušenju gor ali dol, pri hitro sušečih lakih bo treba počakati približno pet minut in še enkrat več pri »normalnih«, da bo en nanos barve suh. »Za dva nanosa in t. i. podlak (osnovni nanos) potrebujete torej približno pol ure,« poudarja Šmid Božičevičeva. Potrošniške organizacije so preizkusile tudi odstranjevalce laka. Na vrhu je odstranjevalec trgovske znamke, ki je edini prejel oceno dobro. Zanj bi odšteli 0,58 evra/125 ml. Največ dobrih iz srednjega cenovnega razreda Največ dobrih ocen so si prislužili lahki iz srednjega cenovnega razreda, med sedem in 16 evrov za stekleničko. Najdražji lak si je prislužil le oceno povprečno, enako skupno oceno so pripisali tudi najcenejšemu laku izmed preizkušenih. Obstajajo tudi dobre in cenovno ugodne alternative: tik za zmagovalcem je lak, za katerega boste odšteli približno pet evrov. Dva kilograma šminke in koliko kemikalij? Strokovnjaki so izračunali, da povprečna ženska v svojem življenju poje približno dva kilograma šminke, zato je potrošniške organizacije zanimalo tudi, ali so v šminkah nevarne kemikalije. »Preverili smo vsebnost antimona, arzena, kadmija, niklja, svinca in živega srebra. Rezultat je razveseljiv, saj prav v nobenem izdelku nismo odkrili težkih kovin,« je izpostavila Urša Šmid Božičevič. Na testu so se praviloma bolje izkazale šminke iz višjega cenovnega razreda, a med dobrimi je tudi tista, za katero boste odšteli približno sedem evrov. Šminke: obljube proizvajalcev o dolgi obstojnosti kar držijo V kozmetiki skorajda ni bolj klasičnega izdelka, kot je rdeča šminka. Potrošniške organizacije so preizkusile šminke, za katere proizvajalci obljubljajo dolgo obstojnost, in sicer tiste klasične, v tulcu, in tiste, ki jih nanašamo s čopičem (palčko) in so sestavljene iz barve in vrhnjega premaza - t. i. glos. Razveseljivo je, da so vsi preizkušeni kombinirani izdelki (barva + vrhnji premaz) brez težav zdržali osem ur. Trije so bili celo tako dobri, da so za obstojnost dobili najvišjo testno oceno. Več težav je osemurni preizkus povzročal klasičnim šminkam, saj sta test obstojnosti za oceno dobro prestali le dve, druge so v poprečju na ustnicah ostale štiri ure, kaj dlje pa ne. »V laboratoriju smo ugotavljali, kako šminke prenesejo mastno hrano (krompirček) in poljube . Te preizkuse so kombinirani izdelki zlahka opravili, saj za te šminke pitje vroče kave in masten krompirček ne predstavljajo težave, še posebej za najboljše tri na testu,« je predstavila rezultate Urša Šmid Božičevič. Foto: Splet torek • 15. decembra 2015 Za kratek čas TEDNIK 29 Vidi se... ... daje tudi obnova stare hiše lahko videti lepo in prijetno za oko, le malce domiselnosti in truda je potrebno, da o denarju ne govorimo. Govori se... ... da je Slovenija deželica grozečih protestov, štraj-kov in zahtev po povišanju plač, predvsem zaposlenih v javnem sektorju; delavci v zasebnem sektorju namreč za to nimajo časa, saj morajo delati, da lahko preživijo. £täj&afca, buddlka, 89,8 98.a 104,3 Miz 4 ¡Quiulafte naá tudi na ópietu: www. radio-ptuj. si RADIOPTUJ 89,8.9S,£.|04t3 ... da je velik uspeh sedanje koalicije že 0,7 % izredno povišanje pokojnin; v povprečju si bodo lahko upokojenci po petih letih v februarju prihodnje leto privoščili kilo kruha in liter mleka več. ... da je brhka parlamentarka Evica malo spremenila svojo podobo; sedaj ima nakodrane in pobar- vane lase ter napudran obraz; žal pa ni nobene spremembe v njenem strupenem izražanju. . da je opojni haložan, ki daje lagodno omotičnost, pomešan s trdilcem -bosansko mineralno vodo - zato je baje najboljši za »špricanje«. ... da se vrlim Poetovion-cem obeta nova vinoteka s Foto: Tajno društvo PGC starimi, malo užaljenimi, a očitno zelo sposobnimi vinskimi obrazi. ... da bi bilo dobro organizirati razne dobrodelne akcije tudi ob 8. februarju in 1. maju. ... da bi bilo zanimivo izvedeti, koliko gejev so spo-čeli tisti, ki danes najbolj bogaboječe nasprotujejo njihovi enakopravnosti. Foto tedna • Bralci fotografirajo Foto: Ivan Svajgl Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnja fotografija tedna je nastala že pred lepim časom. Posnel jo je Ivan Švajgl, ob njej pa pripisal: »Še en motiv iz živalskega sveta.« Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 1 9 6 3 7 2 6 3 2 7 1 8 4 6 8 1 4 8 7 2 5 8 9 5 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv © €€€ GG Bik vvv ©© € G Dvojčka vv ©©© € GGG Rak vv © €€ G Lev v ©© €€€ G Devica vv © €€ GG Tehtnica v ©©© €€ G Škorpijon vv ©©© € GGG Strelec vvv ©© €€ G Kozorog vvv © €€ GGG Vodnar v ©© € GGG Ribi vv ©©© € GG Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 15. do 21. decembra 2015 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 15. december 9:00 Ormož, MCO: DrogArt, delavnica Informiranje mla- dih o alkoholu, pristopi in informacije 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: brezplačna delavnica za odrasle in otroke, izdelava prleške babike iz cotik, Branka Janežič 16:30 Slovenska Bistrica, Planet znanja, Partizanska 25: ustvarjalna delavnica izdelave novoletnih voščilnic 17:00 Slovenska Bistrica, OS Pohorskega odreda: dobrodelna prireditev Čer življenja je v trenutkih ..., gost Miran Rudan 18:00 Jurovski Dol, osrednji trg: Veseli december v Juro-vskem Dolu, prihod Božička, Anita Kralj, stojnice, do 21.00 19:00 Ptuj, leposlovna dvorana knjižnice I. Potrča: predstavitev pesniških zbirk teh ptujskih ustvarjalcev Molajke Gabriela Berliča, Igra besed Marjana Berliča in Haloške pesmi Franca Milošiča 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Vsakih sedem valov, za abonma Tespis in Orfej in za izven Sreda, 16. december 16:00 Lenart, knjižnica: pravljična ura, Ujemi pravljično snežinko, O boru, ki je hotel postati božično drevo 16:00 Ormož, Knjižnica: pravljična ura 17:00 Majšperk, OŠ, vrtec: zimske urice za otroke 18:00 Jurovski Dol, osrednji trg: Veseli december v Juro-vskem Dolu, prihod Božička, Anita Kralj, stojnice, do 21.00 18:00 Kidričevo, športna dvorana: polfinale prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert učencev GŠ Ormož 18:30 Ptuj, Dom krajanov Breg: pogovorno filmski večer Družina je zakon - spoštujmo različnost, film Hrepenenje večnih planjav 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Vsakih sedem valov, za izven Četrtek, 17. december 10:00 Slovenska Bistrica, Trg svobode: Božični sejem s praznično ponudbo, krasitev božičnih dreves, 11.00 ples čarovnic in pesem snežinke, 17.00 v pričakovanju dedka Mraza, 18.30 skupina The Neighbours, 20.30 skupina Soundfly 14:00 Lenart, Knjižnica: predstavitev portala Biblos, izposoja e-knjig, uporaba bralnika ter mobilnih naprav 17:00 Ormož, MCO: delavnica Peka in okraševanje peciva 17:00 Ptuj, Mestni trg: odprtje Ptujske pravljice, nastop OŠ dr. Ljudevita Pivka, GŠ Karola Pahorja, 17.30 prihod dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva, za-bavno-glasbeni program, drsališče na tržnici 17:00 Vitomarci, dvorana: obdarovanje otrok, Božiček 18:00 Juršinci, športna dvorana OŠ: polfinale prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 18:00 Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje pregledne razstave risb Borisa Miočinoviča 19:00 Cirkovce, Kulturna hiša tete Malčke: Festival idej, odprtje likovne razstave Horizont, KD Idila in PD Cirkovce Petek, 18. december 10:00 Slovenska Bistrica, Trg svobode: Božični sejem ter dalmatinska stojnica (Murter) in istrska stojnica (Vrsar), 16.00 Palačinkijada Lions kluba, 18.00 dalmatinski večer z ansamblom Dalmatino 16:00 Lenart, Trg osvoboditve: božično-novoletni sejem, 17:00 lutkovna predstava Čombo, Sončni kralj, prihod Božička, lutkovna skupina Deteljice, OŠ Benedikt, ob 20.00 Neisha in band, ŠK Slovenskih goric 16:00 Vitomarci, dvorana: srečanje veteranov PGD Vito-marci 17:00 Ormož, MCO: ustvarjalnica Izdelajmo snežno kroglo 17:00 Ptuj, Mestni trg: Ptujska pravljica, nastop OŠ Ljudski vrt, 17.30 predstava Oblak, Glasbena dežela, 18.00 pevka Damjana Golavšek, drsališče na tržnici, od 9.00 do 20.00 19:00 Slovenska Bistrica, grad: koncert šole petja Orfeus 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: zabavno glasbena kabaretna predstava Živci, Gledališče Koper in KD Simba, za izven Mestni kino Ptuj Četrtek, 17. december: 19.00 Liffe po Liffu, Mladost. Petek, 18., sobota, 19., in nedelja, 20. december: 16:00 Gašper in Petra: Čudovit božič; 18:00 Vojna zvezd: Sila se prebuja; 20:20 Liffe po Liffu, Mladost. 30 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 11. decembra 2015 VCLIKn BOŽIČNO-NOVOl€TNfl PRIR€DIT€V »Zfl Mfll€ IN V€LIK€« v nedeljo, 27. decembra, ob 16. uri ^ v športni dvoran! OŠ Ljudski vrt Ptuj Osrednja gostja je «/i ALENKA KOLMAN glasbeno plesna zabava za otroke ^^^^ ■ DEDEK MRAZ bo razdelil bombončke in sladkarije ■ Gledališka predstava PUJSA PEPA rfH ■ ČAROVNIK AVGUSTINO & W ■ ZMAGOVALCI PRIREDITVE OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO ■ PLESNA ŠOLA MAMBO Ustvarjalne delavnice . ■ BOXMARK ■ PIKAPOLONICA ^Jl>)U ■DPMPtuj VJ^Pokn Voditeljica: j1^ — - + ä Pokrovitelji: faßMWUl » KXäälQ poiDvnufinGEncui Odhod v zgodnjih jutranjih urah z vstopnih postaj: 4.30 PTUJ (avtobusna postaja) in 5.00 MARIBOR (avtobusna postaja). V Berchtesgaden, čudovito bavarsko letovišče, ki je na območju istoimenskega narodnega parka, bomo prispeli v dopoldanskem času. Za začetek se bomo ustavili v destilarni encijana, kjer se bomo v besedi in sliki seznanili s procesom proizvodnje tega zdravilnega likerja. Sledila bo degustacija različnih likerjev, ki jih bomo v prodajalni lahko tudi kupili. Berchtesgadenska pokrajina je, podobno kot sosednje Solnograško, bogata s soljo. Pridobivanje te nekdaj zelo pomembne dobrine ima tukaj zelo dolgo tradicijo, ki jo bomo spoznali ob obisku rudnika. Oblekli se bomo v rudarska oblačila in se podali na odkrivanje podzemnega sveta. Obisk rudnika je prava dogodivščina, polna različnih atrakcij: vožnja z vlakcem, adrenalinski spust po drči, vožnja po podzemnem jezeru s splavom, multimedijske predstavitve itd. Po obisku rudnika se bomo zapeljali še do Berchtesgadna, ki se v predbožičnem času prelevi v čudovito pravljično vasico, kjer vas na vsakem koraku objame toplina adventnega razpoloženja. V popoldanskem času se bomo zapeljali do Salzburga, prestolnice Solnograške. Ob sprehodu skozi mesto si bomo ogledali njegove številne kulturnozgodovinske znamenitosti: park pred dvorcem Mirabell, glavno mestno ulico Getreidegasse, kjer je Mozartova rojstna hiša, staro mestno hišo, trg Residenzplatz, palačo Residenz, stolnico. Salzburg je vedno živahen in vredno ga je spoznati tudi v času adventa. Zato bomo imeli dovolj prostega časa, da se vsak zase podamo po njegovih ozkih ulicah in zavijemo v katero od dišečih slaščičarn ali privlačnih trgovin ter si ogledamo bogato obložene stojnice. Cena: _55€ za poslušalce in bralce 49 € ■ D| r Cena vključuje: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, cestne pristojbine in parkirnine, obisk rudnika soli v Berchtesga-dnu, ogled destilarne encijana in degusta- cijo, vstopnino v NP Berchtesgaden, zunanji ogledi po programu, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, vodenje in organizacijo potovanja, DDV. Možna doplačila: vožnja z gondolo na trdnjavo Hohensalzburg - 8 €, notranji ogledi na kraju samem. Opomba: program velja kot končno obvestilo. Informacije in rezervacije: Ptuj, Miklošičeva ulica 2, tel.: 02 748 1880, info@turistagent.si; Maribor, Mlinska ulica 28, tel.: 02 2350 204, 206, infomb@turistagent.si Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Glasbena prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bo ta teden dosegla vrhunec. Polfinalni prireditvi otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bosta postregli z najlepšimi slovenskimi pesmimi v izvedbi naših otrok, jutrišnjih glasbenih umetnikov, zvezd. Komu se bo uspelo prebiti v finale, ki bo 23.12. 2015 v večnamenski dvorani Ljudski vrt, kdo bo prepričal žirijo? Če želite videti glasbeni talent Podravja, ki mu ni para, se načuditi in preprosto uživati v eni najlepših glasbenih zgodb letošnjega leta, obiščite polfinalni prirediti, ki bosta: radio-ptuj.si 16.12. 2015 ob 18. uriv večnamenski dvorani Kidričevo. Za finale se bodo potegovali zmagovalci predizbora naslednjih osnovnih šol: • Majšperk • Zavrč • Kidričevo • Cirkovce • Vitomarci • Starše • Mladika • Duplek - Korena • Destrnik • Trnovska vas f > 17.12. 2015 ob 18. uriv večnamenski dvorani OS Juršinci. Za finale se bodo potegovali zmagovalci predizbora naslednjih osnovnih šol: • Juršinci • Gorišnica • Ljudski vrt • Dornava • Markovci • Videm • Olge Meglič • Breg • Fram Vstop je prost, zato gremo uživat in navijatvKidričevo to sredo, 16.12., ob 18.00 in v Juršince ta četrtek, 17.12., ob 18.00, kjer bomo s prisotnostjo nagradili nastopajoče, ti pa bodo z nastopom osrečili nas. MESTNA OBČINA PTUJ ^s'love Mestni trg, 17., 18., 21., 22., 23., 28., 29. in 30. december 2015, od 17.00 do 18.30 V okviru Ptujske pravljice vabljeni na: PRVO OTROŠKO SILVESTROVANJE NA^PTUJU 31. decembra ob 11.30 pred ptujsko Mestno hišo Zakaj bi na silvestrovo rajali samo veliki? Zakaj bi zadnje sekunde starega leta odštevali le odrasli? mrzjp ^ Dragi otroci in starši, Mestna občina F pripravlja --......... ij in družba Radio-Tednik Ptuj otroško silvestrovanje, ki ga naši najmlajši ne bodo i ii bodo z otroško predstavo Kulturno društvo Skorba, čarovnik lustino, zmagovalci prireditve Otroci pojejo slovenske p Z nami I Avgustino, zmagovalci prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, animatorji Zum kreative MpunSPlav, voditelji Radia Ptuj, lečenja brezplačna kulinarična presenečenja Pei „ /l VI \ // / Skupaj bomo «E> 'tuj ter drugo, nazdravili s sokom in ob 12. uri skočili v novo leto! (KRADIOPTUJ . .1 -------«4S.M7.I04.3 Gostilna PP TRADICIONALNO SILVESTROVANJE NA PTUJU Mestni trg, 31. december 2015od 20.00 www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 15. decembra 2015 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEBUlK 31 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO PRENAVLJATE ali gradite? Iščete zanesljivega ponudnika za prekrivanje strehe, montiranje žlebov, obrob, strešnih oken ali obrob dimnikov? Pokličite MMG-krovstvo, d. o. o., Taborska cesta 34, Grosuplje, telefon 040 299 516, e-mail:mmgkrovstvo@gmail.com. PRODAM prašiče od 80 do 150 kg in dva 240 kg. 041 370 954._ PRODAM prašiča po izbiri, težkega od 180 do 220 kilogramov. Telefon 041 368 509._ PRODAM prašiče od 25 kg do 150 kg. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj. PRODAM kravo, staro 6 let, tik pred telitvijo, ali menjam za nebrejo kravo ali telico. 041 941 878._ PRODAJAMO bukovo hlodovino za drva. Tel. 059 073 000, www.kloster.si. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. POPRAVILO peletnih gorilnikov, elektronskih naprav, LCD TV, bele tehnike, elektro aparatov, storitve na domu. Jurič, s. p., 041 631 571. ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj!!! Tel. 040 179 780. ODKUP pitanih krav in telic za zakol. Plačilo takoj + (davek). Tel. 040 647 223, Marjan Pola-jžer, s. p. Na podlagi 50. člena in skladno z določili 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 - ZPNačrt-A, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 - popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12 - ZPNačrt-B, 57/1 2 - ZUPUDPP-A, 109/1 2 - ZPNačrt-C, 76/14 - odločba ustavnega sodišča in 14/15 - ZUUJFO) ter na podlagi 31. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11), Občina Kidričevo objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo, prve spremembe in dopolnitve - samo za prostorske izvedbene pogoje 1. Javno se razgrne dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo, prve spremembe in dopolnitve - samo za prostorske izvedbene pogoje, ki ga je izdelal BOSON trajnostno načrtovanje, d. o. o., pod številko projekta 1 73/15, z datumom december 2015. V nadaljnjem besedilu se namesto pojma Občinski prostorski načrt Občine Kidričevo uporablja kratica OPN Kidričevo. 2. Javna razgrnitev navedenega gradiva bo v času od srede, 23. 12. 2015, do vključno petka, 8. 1. 2016, v sejni sobi (I. nadstropje) Občine Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo. Razgrnjeno gradivo bo v času javne razgrnitve elektronsko dostopno na spletnem naslovu Občine Kidričevo (http://www.kidricevo.si). 3. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN Kidričevo, ki bo v sredo, 6. 1. 2016, ob 16. uri, v sejni sobi Občine Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo. 4. V času javne razgrnitve ima zainteresirana javnost pravico dajati pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku sprememb in dopolnitev OPN Kidričevo. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali se jih pošlje na naslov Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb in predlogov poteče s potekom javne razgrnitve. 5. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Občine Kidričevo (http://www.kidricevo.si). Številka: 3500-25/2015 Datum: 14. 12. 2015 Župan občine Kidričevo Anton Leskovar PRODAM 200-kg prašiče domače reje. Cena po dogovoru. Tel. 041 462 171._ KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. NEPREMIČNINE NA PTUJU oddam v najem enosobno sončno in v celoti opremljeno stanovanje, lahko za daljše obdobje. 051 356 346._ V KIDRIČEVEM, Čučkova 13, v pritličju, prodamo opremljeno stanovanje v velikosti 74 m2. Tel. 031 496 584. SHRAMBA, montaža, centriranje, avtooptika in prodaja av-toplaščev, Vulkanizerstvo Lamot, Ulica svobode 1 3, 2204 Miklavž na Dravskem polju. Tel. 02/ 629 62 77. RAZNO ŽENSKO od 50 do 65 let želi spoznati moški, 60 let, za skupno življenje, nekadilec in nealkoholik. Tel. 041 267 793. OS: OH Koncert Karitas 2013 09:JO Utrip iz Ormoža 10:30 Gonilna pri Frnncelu 18:00 ŠKL 3 8:30 Destmik - Iz domače skrinje 20:00 10. redna seja Destmik 21:30 Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 03:00 09:30 10:00 12:00 17:00 18:30 20:00 21:30 22:00 23:00 08:00 Kronika iz občine Dornava 10:00 Glasbena oddaja 11:30 Video strani 16:00 Seja sveta Lenart - V ŽIVO 20:00 Dornava - Srečanje starejših 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani Štajerska Krajtunarica 2015 ŠKL 40 let MoPZ Grajena z gosti Video strani Seja sveta Markovei - V ŽIVO 10 let KG D Ptiči ca Slovenja vas - Praznikom naproti Hajdina - Iz domače skrinje Polka in Majolka Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; wvw.siptv.si Marketing: Mega marketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 PJSANA • /ABAVNA • AKTUALNA 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Obzornik TV Dravoarad, pon. 10:50 SKU šport mladih, 11. oddaja, pon. 11:20 Studio+ : Tomaž Cor, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Moaro, pon. 12:45 Info kanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Etujska kronika, pon. 18:35 Cas je ZA pogovor ob knjigi 19:20 Glasba za vse, 24. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:35 Eogovor o(b) filmu Ti me nosiš 21:00 Cista umetnost, 50. oddaja, pon. 21:35 Glasbeni predan 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:35 Dobrodelna dražba eko kreacij, pon. 23:20 Info kanal 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 ŠKL, šport mladih, 11. oddaja, pon. 10:50 Kuhinjica, pon. 11:15 Cas je ZA pogovor ob knjigi, pon. 12:05 Pregled tedna, pon. 12:25 Glasbena osmica (tuja), 64. oddaja, pon. 12:55 Info kanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Povabilo na kavo: doc. dr. Sebastjan Kristovič 1.19:25 Pogovor o[b) filmu Ti me nosls, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Pot žrtve nasilja v družini 21:30 Sekvenca, 43. oddaja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 TVGorišnica 23:30 Glasbeni predah 23:45 Info kanaf 9:30 Dnevnik "TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon. 10:45 Povabilo na kavo: doc. dr. Sebastjan Kristovič, pon. 11:40 Glasbeni predah 12:00 Ftujska kronika, pon. 12:30 Pogovor o(b) filmu Ti me nosiš, pon. 13:00 Pogled nazaj, 12. oddaja, pon. 13:15 Info kanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Pot žrtve nasilja v družini, pon. 19:30 Sekvenca, 43. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Glasbena osmica (slo), 65. oddaja 21:00 Cas je ZA pogovor ob knjigi, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 DORA- nedeljski pogovori: Janez Skrabec, pon. 23:30 Info kanal Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, ¡nfo@petv.tv, www.petv.tv Ttlf^Jtó O 4r ' Vsi vemo, da bomo odšli, a ko pride, zaboli. ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka Stanislava Kokota Z ZGORNJE HAJDINE 37 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in društvom ter govornici za izrečena sožalja, sveče, cvetje in darovane maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku, pevcem in godbi Talum Kidričevo, osebju dialize Ptuj, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem posebej iskrena hvala. r ' Žalujoči: vsi njegovi Križemsvet gredo stopinje, križemsvet gazi po snegu. Bogve, kdo je šel pred mano, bogve, kdo za mano gre. (Kajetan Kovič) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 86. letu zapustil naš dragi oče, dedi, tast in brat Ivan Tement upokojeni učitelj Osnovne šole Videm pri Ptuju IZ VIDMA PRI PTUJU 46 Od njega se bomo poslovili v torek, 15. decembra 2015, ob 15. uri na pokopališču Videm pri Ptuju. Žalujoči: sinovi Roman, Iko in Mitja z družinami Spomin ... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN Žalosten je spomin na 14. 12. 2001, ko nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Marija Širovnik IZ LANCOVE VASI ter na 15. 12. 2014, ko je zaspal in odšel od nas naš dragi mož, ati, tast in dedi Mirko Gredelj IZ TRŽCA Nismo vaju pozabili! Hvala vsem za prižgane svečke in vsak trenutek spomina ob njunem zadnjem domu. Vajini domači www.tednik.si AKCOJSKA PONUDBA V MESNOCAH JOÍEÜA FONGUŠTA r MREŽNA PEČENKA ^ IZ VRATU ALI RIBE SV. PLEČE BREZ KOSTI 40 % CENEJE SAMO 2,99 €/KG C MESO IZ TUNKE 1 SAMO 4,95 C/KG J D VSE ZA KOLINE, VSE VRSTE DROBOVINE, NAKOCKANA HRBTNA SLANINA TER UMETNA IN NARAVNA ČREVA! KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 S STAJ V KZ PTUJ --s-4 KITAJSKO ZELJE 0,99 EUR/kg ZELJE sveže 0,39 EUR/kg ČEBULA pakirana, 101 4,30 EUR/kos ČEBULA Ptujska rdeča 1,20 EUR/kg JABOLKA, različne sorte Ob nakupu celega zaboja- cca.l4kg 0,65 EUR/kg KORENČEK 0,69 EUR/kg Ponudba velja od 11.12. do 21.12.2015 oz. do prodaje zalog. Slika je simbolna. Razpoložljivost ponudbe je v okviru asortimana prodajalne. KZPtujz-o.o., Miklošičeva 12, Ptuj;tel: (02)749-03-00, www.kz-Ptui.sT~ Podravje • O poslovanju Cestnega podjetja Ptuj Leta 2014 rekordni prihodki, zadovoljni tudi z letošnjim poslovanjem Cestno podjetje Ptuj (CPP) je minulo soboto v Miheličevi galeriji za poslovne partnerje in župane občin Sp. Podravja priredilo tradicionalni prednovoletni sprejem. Slavnostni govornik na dogodku je bil predsednik upravnega odbora CPP Martin Turk. Foto: Črtomir Goznik Predsednik upravnega odbora CPP Martin Turk Delo podjetja, ki velja za največjega gradbinca v regiji, je ocenil kot uspešno. »Za poslovno leto 2015 smo si začrtali optimistične cilje. Danes z veseljem ugotavljamo, da so oziroma bodo ti cilji tudi doseženi, na kar smo seveda ponosni. Osnovna dejavnost podjetja kljub širjenju in rasti še vedno ostaja vzdrževanje cestne infrastrukture. Vendar danes ugotavljamo, da pretežni del naše realizacije dosegamo s storitvami na področju nizkih in visokih gradenj. V letu, ki se izteka, smo zgradili na desetine kilometrov kanalizacije, čistilne naprave, industrijske hale, modernizirali smo ceste, sanirali plazove ... Glede na to, da smo kot vzdrževalec cest soodgovorni za prometno varnost, Leto I Prihodki CPP (mio €) 2011 15,9 2012 17,5 2013 24,7 2014 35,8 2015 27 Vir: Ajpes Za leto 2015 je prikazan pričakovani, ocenjeni poslovni izid. resnično upamo, da bo država našla sredstva za obnovo državnega cestnega omrežja,« je poudaril Turk. Na gradbišču AC imajo za dobrih 10 mio evrov dela Kljub temu da je tudi letošnje poslovno leto za CPP uspešno, pa jim lanskih prihodkov, ki so bili v 25-letni zgodovini podjetja rekordni, ne bo uspe- lo doseči. V letu 2014 je CPP ustvarilo 35,8 milijona evrov prometa in 1,6 milijona evrov dobička. Letošnji prihodki bodo po besedah predsednika upravnega odbora znašali okrog 27 milijonov evrov. Martin Turk pojasnjuje: »Večino pogodb za dela in prihodke, ki smo jih realizirali lani, smo sklenili že v letu 2013. Investicijski cikel iz tega obdobja se končuje. Smo pa letos uspeli pridobiti sedemletno koncesijo za vzdrževanje državnih cest na območju severovzhodne Slovenije v skupni dolžini 580 kilometrov. Koncesija za sedemletno obdobje pomeni neko garancijo ali varnost za določeno število ljudi in angažiranje določene opreme. To je v tem letu zagotovo uspeh. Soudeleženi smo tudi pri gradnji AC Draženci-Gruškovje, pri čemer naš del posla znaša med 10 in 12 milijonov evrov. Dela na AC terminsko in finančno zaenkrat potekajo nemoteno, v skladu s podpisano pogodbo.« Poleg državne cestne mreže na območju Podravja CPP vzdržuje tudi 927 kilometrov občinskih cest v 11 občinah. Mojca Zemljarič H Osebna kronika Rojstva: Emanuela Lukman, Šalovci 46, Središče ob Dravi - deček Žan; Ana Arnuš, Trdo-bojci 79 a, Zgornji Leskovec -deklica Doroteja; Tjaša Cafuta, Maistrova ulica 21 a, Maribor -deklica Nika; Tina Gajic, Šikole 68, Pragersko - deček Rene; Klavdija Gobec, Dornava 141, Dornava - deklica Zala; Klavdija Levanič, Ulica 5. Preko-morske 2, Ptuj - deklica Venita; Nina Fuks, Brunšvik 21, Rače - deklica Ana; Monika Gašpa-rič, Gornji Ključarovci 1, Sveti Tomaž - deček Kevin; Petra Mlakar, Partizanska ulica 25, Poljčane - deček Jakob; Maja Glaser Bedenik, Doklece 7 a, Ptujska Gora - deček Marko; Aleksandra Šoštarič, Sodinci 21 c, Velika Nedelja - deček Tine; Urška Kerle, Ob železnici 4, Kidričevo - deček Nino; Irena Jelen, Ulica 25. maja 10, Ptuj - deklica Lara. Umrli so: Stanislav Grašič, Rotman 57, roj. 1969 - umrl 1. decembra.2015; Matilda Vese-lič, roj. Cvetko, Ptuj, Vičava 48, roj. 1926 - umrla 2. decembra 2015; Alojzij Cafuta, Ptuj, Povo-dnova ul. 12, roj. 1941 - umrl 2. decembra 2015; Božena Marija Voda, roj. Jamšek, Ptuj, Rimska ploščad 13, roj. 1926 - umrla 3. decembra 2015; Stanislav Kokot, Zgornja Haj-dina 37, roj. 1928 - umrl 3. decembra 2015; Amalija Lju-boslava Cafuta, roj. Klajnšek, Zgornja Hajdina 11 c, roj. 1922 - umrla 4. decembra 2015; Milan Vrabl, Spodnja Hajdina 52 a, roj. 1953 - umrl 4. decembra 2015; Anton Mesarič, Jelovice 12, roj. 1928 - umrl 5. decembra 2015; Marija Belšak, roj. Belšak, Podgorci 12 a, roj. 1930 - umrla 5. decembra 2015; Vincenc Klajžar, Prerad 56, roj. 1953 - umrl 5. decembra 2015; Terezija Si-monič, roj. Galun, Sp. Hajdina 52, roj. 1931 - umrla 7. decembra 2015; Terezija Krošl, roj. Rajh, Lovrenc na Dr. polju 23 a, roj. 1939 - umrla 8. decembra 2015; Martin Turk, Gerečja vas 6, roj. 1951 - umrl 7. decembra 2015; Aleksander Glatz, Ptuj, Župančičeva ul. 4, roj. 1937 - umrl 8. decembra 2015; Vladimir Bezjak, Ptuj, Krčevina pri Vurbergu 136, roj. 1921 - umrl 5. decembra 2015; Veronika Gmajner, roj. Robar, Starošince 24, roj. 1933 - umrla 8. decembra 2015; Zlatko Nigerl, Slovenja vas 29 B, roj. 1951 - umrl 10. decembra 2015. Poroke - Ptuj: Boštjan Lapuh in Maja Dolničar, Ptuj, Ulica Šercerjeve brigade 18. Danes bo pretežno oblačno, ponekod bo občasno delno jasno. Po nekaterih nižinah bo lahko zjutraj megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 1, v alpskih dolinah do -6, na Primorskem okoli 5, najvišje dnevne od 3 do 8, na Primorskem do 11 stopinj C. Obeti V sredo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj in deloma dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. V četrtek se bo še nadaljevalo suho vreme. Vremenska slika Nad srednjo Evropo je oslabljena fronta. S šibkimi zahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje bolj vlažen zrak. Bencinski cent za državne ceste Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič napoveduje, da je uvedba bencinskega centa edina možnost, da lahko Slovenija pristopi k obnovi državne cestne mreže in druge infrastrukture na ali ob njej (mostovi, oporni zidovi ...). »Brez tega ukrepa nam preostane le možnost skromnega vzdrževanja oz. zadrževanja nadaljnjega propadanja cestnega omrežja, ni pa priložnosti razvoja. Vemo, da imamo na cestnem omrežju še kar nekaj manjkajočih ali zelo slabih povezav, ki ovirajo razvoj gospodarstva, celo ogrožajo razvoj določenih regij. Sedanja letna dajatev prinese 145 milijonov evrov na leto, z bencinskim centom bi ta znesek povečali na približno 250 milijonov evrov. Tako bi v šestih letih delež omrežja, ki je v slabem ali zelo slabem stanju, zmanjšali s 75 na 50 odstotkov,« je pojasnil minister in dodal: »V bistvu ni nekih alternativ. Obsega sredstev sto milijonov evrov ne moremo nikakor drugače zbrati.« Sedanja letna dajatev in bencinski oziroma infrastruk-turni cent naj bi po Gašperšičevih navedbah predstavljala »skupen žakelj«, iz katerega bodo črpali denar za investicije, ki jih bodo začrtali v nacionalnem programu, ki ga pripravljajo na podlagi poleti sprejete strategije. Del tega programa bo tudi operativni načrt, v katerem bodo za šest let predvideni vsi projekti, ki se bodo izvajali. Po sedanjem predlogu bi se v letu 2016 plačevalo tri cente na liter goriva, v letu 2017 šest centov, od leta 2018 naprej pa devet centov. Predsednik upravnega odbora CPP Martin Turk predlog za uvedbo bencinskega centa komentira takole: »Ukrep prinaša to, kar bi v proračunu za vzdrževanje cest že moralo biti. Uporabniki cest ob registraciji vozil plačujemo cestnino. Ker se sredstva iz tega naslova ne namenjajo za ceste, je treba najti nek drugi namenski vir. Če bo to bencinski cent, tudi prav. Namenski vir za obnovo državnega cestnega omrežja je nujno potreben.« Podravje, Ptuj • Uprava PP nadzornikom ponudila odstop Čakajoč na odločitev nadzornega sveta Uprava Ppna čelu s predsednikom Romanom Glaserjem je v ponedeljek nadzornemu svetu ponudila odstop. Po nedavni policijski preiskavi so se tako odločili v dobro družbe in ne zato, ker bi priznavali kakršnekoli nepravilnosti, je pojasnil Glaser. Nadzorniki se o odstopu še niso izjasnili. Kot je na novinarski konferenci povedal Glaser, se nadzorni svet, v katerem Sij trenutno še niti nima svojih predstavnikov, v ponedeljek o ponudbi vseh štirih članov uprave še ni odločal, saj gre za zapletene pravne zadeve zaradi procesa prevzemanja Perutnine in Holdinga PMP. V naslednjih dneh bo namreč po njegovem mnenju potrebnega mnogo pravniškega znanja, da bodo na koncu našli takšno rešitev, ki ne Perutnini ne Siju ne bi povzročila kakšne škode. Dolgoletni prvi mož ptujske skupine je potrdil, da je del teh pogovorov tudi odpravnina, ki pripada upravi, saj se ji sicer mandat izteče šele naslednje leto. Ob tem je zagotovil, da bo uprava svoje tekoče naloge opravljala še naprej do končanja vseh postopkov. »Glede na zadnje dogajanje, ki je v podjetju povzročilo določen nemir, smo zaposlenim in lastnikom predstavili okoliščine, od dokapitalizacije do prodaje holdinga ter vodenja vseh ostalih poslovnih dogodkov v letošnjem in preteklih letih. Za vsem tem uprava tudi stoji, saj smo prepričani, da smo delali legalno in v dobrobit družbe,« je dejal Glaser. Glaser je posebej poudaril, da s tem korakom predvsem želijo razčistiti dejstva in umiriti zadeve v dobro Perutnine Ptuj in Sija, nikakor pa tega ne počnejo zato, ker bi imeli občutek krivde, ali ker bi počeli karkoli narobe. (sta) Napoved vremena za Slovenijo Kolikor bliže božič mlaja, toliko hujši mraz prihaja. Foto: Črtomir Goznik